Ptvfnhm	▼ eotnrfnl.
Leto XIV., štev. 52
Ljubljana, četrtek J. marca 1933
Cena Din 2.—
Upravoi£ra>; Ljubljana. K.natljeva
ulica b — leleton it 3122. 3123, 3124 3125 312fc fcaseratn' oddelek.: LJubljana. Selen-burgova uL 3l - Tel 3492. ^492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica 5te* 1L - Telefon 8t 2455. Podružnica Celje; Kocenova ulica
št i. — Telefon St 190 Račun' pri pošt ček zavodih: Ljubljana št 11 842 Praga čislo 78.180. \V-er St 105 ?41
Požig nemškega parlamenta
Razen Nemcev menda na vsem božjem svetu ni naroda, ki bi si bil toliko domišljal na svojo politično zrelost, na svojo poudarjano rodoljubnost in na svojo namišljeno notranjo uravnoveše-nost. Ta zavest je tudi povzročala, da so Nemci s superiornim prezirom gledali na vse uredbe in politične trzavice drugih narodov in na te narode same kot r„a tolpe, ki se ne znajo obvladovati in vladati. Osobito južn jaški narodi, ko jih temperament in življenjska sila kaj rada udarita preko onih meja, ki so nemškemu meščanskemu filistru nekaj svetega. so bili stalno predmet nemškemu porogljivemu dovtipu. Oprti na zablode o rasni plemenitosti nemštva, so s tega Fvojega čisto subjektivnega vidika smatrali sebe za edino državotvorno pasmo in za edino od boga določene gospodarje s/eta. Na Nemškem ni redek na videz čisto pameten mož. ki z vso res-nobo in globokim prepričanjem ponavlja stokrat premleto frazo: Durch das deutsche Wesen wird die Welt genesen.
Ta visoko leteča vera .je proglasila Nemčijo za »Land der frommen Zucht tmd edler Sit te« in Nemci so to vero z uspehom širili med one narode, ki so jim bili v minulih časih pokorni in podložni. Kakor vse kaže, doživlja ta ideologija o žlahtnosti nemške duhovnosti silovito krizo, iz katere se bo rrtel morda le nje neznaten del. V zadniih petih letih se v Nemčiji v okrilju enega samega naroda in v rneiah ene same države odigrava v podvojeni meri vse ono, kar so Nemci tako suvereno obsojali pri drugih narodih. Pokazalo se je, da toliko hvaljena nemška disciplina in rodoljub-je ni bilo nič drugega nego — zopet moramo poseči po njihovi besedi — slavno znani »Kadavergehorsam«. Ko so se ■po svetovni vojni nekoliko razrahljale vezi prusaštva. je nemški narod še nekaj let avtomatično in po zakonu vztrajnosti vzdržal v pravcu reda in discipline, ko pa je notranji razkroj dozorel, se je v trenutku vse prekucnilo in trezni, pametni, delavni nemški narod se je kot nepremišljen zanesenjak vrgel v naročje Hitierju ter prisegel na program, ki je po svoji brezglavosti edinstven med programi vesoljne politične zgodovine.
Iz naroda pesnikov in mislecev — tudi ta d"a epiteta so si Nemci nadeli sami — je postal narod profesionalnih volil cev, kajti Nemci že dobro leto ne delajo druge notranje politike, nego da hrume, šume in se pobijajo na volilnih -hodih in obhodih, vmes pa po predsled-kih nekaj mesecev disciplinirano pristo-vajo k volilnim žaram. V volilnem aktu išče ves narod svojega ravnotežja, kakor da volitve pokažejo lahko kaj drugega nego njegove skupno notranje raz-drapanost.
Rekord volilne borbe, s kakršnim se težko pohvali kak drugi narod, pa je vsekakor požig parlamenta, ki bi bil tudi kje drugje senzacija prvega reda, pri Nemcih pa se lahko smatra ta dogodek kot napoved ogorčenega boja vseh proti vsem. Niti največji optimist ne more trditi, da bi bil požig parlamenta pripravna uvertura za volitve prihodnje nedelje, še manj pa za uspešno delo legislature, ki naj bi izšla iz tega akta. Podtaknjeni požar v zbornici je samo znamenje, da si nekdo ne želi delovanja zakonodajnega stroja, bodisi da mu zbornica že sama po sebi ni posebno pri srcu. bodisi da si ni tako gotov odločilnega uspeha 5. marca.
Kolikor zatrjujejo nemške uradne vesti, so avtorji h^rostratskega čina komunisti. Ker pa si je težko misliti, ua bi ta stranka v tako odločilnem trenutku napravila tako grobo taktično napako in dala nasprotnikom najostrejše orožje proti sami sebi, prodirajo v javnost glasovi, da je treba požigalca iskati v vrstah onih, ki bi jim požar prine-d političnih koristi. Kakor je požig parlamenta v skladu s prijemi nasilne komunistične taktike, vendar ni verjetno, da bi komunisti skušali uničiti ravno oni forum, kjer imajo obilo dobrih sobojevnikov proti sedanjim oblastnikom Nemčije. Na drugi strani pa je znan silen odpor hitlerjevskih mas proti parlamentu, saj je dolgoletna njihova agitacija na vso moč izpodkopavala ugled te demokratične institucije. V ostalem je onemogocenje parlamenta voda na mlin sedanjih gospodarjev, ki se jim že zaradi tehnične nemožnosti sklicanja zbornice podaljša funkcijska doba za le-}>e mesece, ako bi v nedeljo ne dosegli zaželienih 51 odstotkov glasov, za nasprotni primer pa jim ne bo treba raz-puščati narodnega predstavništva. Za vlado brez njega 3o itak že davno odločeni.
Objektivno resnico o pravem krivcu požiga bo za enkrat težko dokazati, vsaj dokler bo ves vladni aparat v rokah hit-lerjevcev, ki docela istovetijo državo s svojo stranko. Zato bodo uradna poročila seveda še naprej govorila o komunističnih požigaledh m pričakovati je j treba še ostrejšega preganjanja levičar- : ske opozicije, k vse to ne more premo- i titi trezne nemške, še manj pa inozem-
Naročama ia«i* mo>ecno L)io 25.— Za aozemstvn Dni 40—.
Uredništvo: Ljubljana. Koaflje** »"ca 5. Telefon it 3122. 3123 3124. 3125 3126. Maribor. Gosposka uhca 11. Telefon it 2440
Celje. Strossmayerjeva uJ. 1. TeL 6ft.
Rokopisi se oe vračajo. — Oglas* po *anfu
Soglasna odobritev
novega pakta Male antante
Velika manifestacija v Narodni skupščini — Ekspoze zunanjega ministra dr. Jevtiča — Tudi vsa opozicija izreka svojo solidarnost — Istočasni ekspoze dr. Beneša
Beograd, 1. marca. p. Današnja seja Narodne skupščine ^ ie pretvorila v veliko manifestacijo za idejo miru in mednarodne solidarnosti. V izredno svečanem razpoloženju je Narodna skupščina danes z aklamacijo enodušno ratificirala pakt Male antante in z nova poudarila, da je Jugoslavija kljub vsem notranje-političnim trzavicam v vprašanjih zunanje politik« složna in eno-dušna.
Za današnjo sejo jfe vladalo izredno zanimanje. Seje so se udeležili polno-številno vsi narodni poslanci, nabiio polne pa so bile tudi vse galerije. Navzočih je bilo tudi veliko število sena lorjev. Docela zadeni sta bili zlasti galeriji za diplomate in novinarje. Splošno pa se je opazila odsotnost italijanskega, bolgarskega in madžarskega poslanika.
Sejo Narodne skupščine je otvoril kmalu po 10. predsednik dr. Kosta Kumanudi. Skupščina je takoj prešla na dnevni red in pričela razpravo o ratifikaciji pakta Male antante.
V imenu odbora, ki je ta zakonski predlog proučil je podal poročilo narodni poslanec dr Bogoljub Kujendžič. V največji tišini, često prekinjen z odobravanjem in ovacijami zaveznikom, je d<r. Kujundžič predlagal, naj Narodna skupščina sprejme predloženi zakonski načrt brez izpremembe. V svojem govoru je podal kratko zgodovino Male antante in orisal glavne določbe novega pakta, ki je bil sklenjen In podpisan 16. februarja 1933. v Ženevi. Osnovna pobuda tvorcev tega pakta sloni na ideji miru in na prepričanju, da je mogoče samo po tej poti doseči stabilizacijo prilik v Srednji Evropi Moč Male antante ni v številu njenih bajonetov, marveč v zedinjenju njene moralične in politične moči in v velikih idejah, na katerih je zasnovana.
Ko se je poleglo navdušeno pritrjevanje, je stopil na govornico
Zunanji minister dr. Jevtič
viharno pozdravljen od vse zbornice. V grobni tišini je pričel svoj govor. Prekinjalo in spremljalo ga je vedno večje odobravanje in navdušenje, ki se je ob koncu pretvorilo v viharne ovaeije ideji miru in zavezniški slogi. Med drugim je Izvajal:
»Organizacijski pakt Male antante je tak. kakršen je danes pred vami, sad dosedanjega razvoja odnošaiev med našimi tremi državami, plod zrele izkušnje našega int mnega sodelovanja v mednarodni politiki. Od prvih paralelnih sporazumov med Rumunijo, Češkoslovaško in Jugoslavijo pred 12 leti pa do danes je Mala antanta zgradila svojo za jednico v sedanjo individualnost, tako da bo lahko še učinkoviteje posegla v ustvarjanje mednarodnih odnošajev.
Zdaj oblikuje Mala antanta tako-1« svoi cilj:
da se ohrani in organizira mir;
da se okrepijo gospodarski stiki t Tsemi državami Srednje Evrope;
da se zaščiti mir v vseh primerih in da se omogoči razvoj h končni stabilizaciji razmer v Srednji Evropi;
da se skupno varujejo skupni interesi treh držav Male antante.
Tako široko pojmovama naloga zahteva mnogo preudarnega dela in napora, zahteva skladno in čvrsto organizacijo. Stalni svet Male antante združuje politične interese naših treh držav. On ima svoje pomožne posvetovalne organe. Zavedajoč se. da stremi razvoj sodobnega mednarodnega življenja k čini višji zajednici. smo mi spravili v sklad suverenostne interese naših držav do te more. da smo lahko omejili individualno samostojnost zaradi okrepitve dosedanje z.i-jednice v novo zajednico. Med seboi popolnoma enake imajo naše tri države svojo višjo zajednico v stalnem svetu Male antante. Noben mednarodni politični dogovor se ne more sprejeti brez soglasnega pristanka stalnega sveta, pa tudi ne nobena gospodarska pogodba z važnimi političnimi Dosledi-cami.
Mala antanta bi sebe zanikala, ?e bi odklanjala velika načela mednarodnih paktov in drugih priznanih mednarodnih dejanj, na podlagi katerih je 9 polno lojalnostjo edino mogoče organ zirati trajen mir. Naš pakt ne nasprotuje duhu in načelom Dru štva narodov Ne samo ta pakt. temveč vsa dosedanja dejanja Male antante so prešinje-na s tem duhom in uravnana po teh načelih.
Za to imamo dokaze tudi te dni. Mi smo nedavno tega na razoroži Iveni konferenci poudarili, da je treba v interesu miru in varnosti predvsem ustvariti mednarodni organ, ki naj bi proučeval združljivost mednarodnih posjodb s paktom o Društvu narodov. Mi bomo ta predlog tudi v bodoče podpirali.
Pakt nima nobenih tajnih vojaških določb. Nihče se ne bo prevaral če pakt oceni izključno po njegovem ja«nem in javnem besedilu. V njem ne obstoji ničesar med vrsticami. Tn ni nobene skrite misli proti komurkoli. Mala antanta ni mogla bolj od krito povedati, da je pakt pravno oblikovan izraz ne samo nje^ne miroljubne poltike in pozitivnesa mednarodnega sodelovanja, temveč tudi njena jasno izražena volja, naj se mir ohrani in naj se mednarodno ustroistvo spoštuje.
Mala antanta ne precenjuje svojih sil, pa tudi ne podcenjuje svoiih dolžnosti. Zato je njena organizacija tudi dobila to čvrsto-t. skupnost njenih interesov pa izraza v enotni politiki.
ske javnosti. Po hitlerjevcih zaneteni j požar v parlamentu je kričeč simbol j dejstva, da so hitlerjevca zanetili še ne- j varnejši požar v vsej Nemčiji.
Prešinfena z zavestjo o skladnosti teh Širokih vidikov skupina Male antante ni izključno zaverovana sama vase. Njena stremljenja so v konsolidaciji in napredku in njene metode v mednarodnem sodelovanjn. Zato pakt tudi izrecno določa, da lahko pristopijo k maloantantni skupini tudi drug« države.
NTa podlagi te resne osnove regionalnih pogodb mi krepko verujemo: Mednarodni
napredek in organizacija miru sta izvedljiva. bodočnost pa zagotovljena. Edino tako bo mogoč izhod iz sedan jih vrtoglavih gospodarskih st sk in iz splošnega nezaupanja, ki je mnoge države dovedlo do zelo hudega in obupnega stanja.
Le s skupnimi močmi in t vzajemnim sodelovanjem ho mogoče popraviti sedanje hudo gospodarsko stanje in doživeti boljše čase. V tem oziru čakajo Malo antanto še velike naloge. Njihovi postopni izvršitvi bodo posvečene vse sile Male antainte in zato bodo eplošnoevropskega pomena.
Zato pomeni predloženi pakt novo dobo Male antante. ki ne morP prekrižanih rok pričakovati rešitve od drugih Po razpadu Avstro-Ogrske so naše tri mlade države in nj hovi narodi določeni, da največ pris]>c-vajo k organizaciji miru in napredku v tem predelu Evrope.
Nas čaka veliko in težko delo; tega se moramo zavedati. Toda z vztrajnim in premišljenim delom in dobro organ zacijo bomo to d"lo dokončali našo srečo. Iz tega oa bodo nastale tudi splošne mednarodne koristi.
Gospodje 1 Kraljevska vlada vam predlaga to važno mednarodno pogodbo v potrdilo z željo, naj bi postal zakon kraljevine Jugoslavije in da dobi od vas. ki ste merodajni tolmači čuvetev in vedre zavesti jugoeloven-skega naroda, polno moralno silo, ki je hkrati) tudi najmočnejša zaslomba zdrave zunanje politike. Kraljevska vlada je prepričana. da boste tej želji, gospodje, soglasno ugod li.«
Po govoru zunanjega ministra Boška Jevtiča je sledil silen aplavz v Narodni skupščini, nakar ie povzel besedo v imenu kluba JRKD poslanec
dr. Nsitko Peric
V svojem lepem govoru je poudaril važnost pokreta, ki so ga uvedle države Male an-
tante v Srednji Evropi, in naglasil da je danes Mala antanta bolj kakor kdaj poprej potrebna za ohranitev miru na našem kontinentu. Razložil je bistvo pakta in njegovo daiekosežnost, ob enem pa poudaril harmonijo, ki vlada med narodi Male antante. Dosedanje delo v okviru Društva narodov je v popolnem soglasju z načeli, ki jih vsebuje pakt o novi organizaciji Male antante. V tem paktu ni ničesar agresivnega, marveč nasprotno je vse le rezultat konstruktivnega duha, ki so ga dosegle države Male antante po 12 letnih naporih.
Dr. Ivan Paleček
je svoj govor pričel z ugotovitvijo, da bo gotovo tudi Narodna skupščma eklatantno dokazala, da ves naš narod iskreno želi najožje sodelovati s slavnim rumunskim narodom in z brati Čehoslovaki (Viharen aplavz). Tako ne veleva le potreba politike. marveč predvsem čustvo ljubezni, spoštovanja in zaupanja. Žal tega zaupanja ni mnogo med narodi, a ga je k sreči v veliki meri med državami Male antante, ki so baš na tej osnovi ustanovile svojo zvezo in sklenie svoj pakt. Nikoli ne smemo pozabiti, da je vedno treba podrediti svoje posebne interese velikim in skupnim interesom vse človeške /ajednice. Nkoli tudi De smemo pozabiti, da ne bomo dosegli miru. če ne bodo vsi posebni interesi podrejeni velikim človeškim
Obširno ie dr. Paleček govoril o potrebi tesnega političnega. gospodarskega in kulturnega sodelovanja med državami M-i le antante in Vel; ko Poljsko. Omfrrl je tudi |i--»..r.Ktt-^-o afer/% i> ip v podkrepitev svojih izvajanj Daglasil, da je baš Mala an-
. \ ki se ie pri-
bodi narodov Dr. Paleček je govoril nato o zavezniški Ffnciji in o njenem neprestanem prizadevanju za ohranitev miru na svetu ter zak'jučil z željo, da b' ta pakt služil velikemu cilju, kateremu služi tudi naš veliki nrijateljsk- francoski narod in ki ie posvečen vsemu človeštvu, da dokončno doseže svoj oi'r in popolno garancijo za svoj razvoj. Tudi govor dr. PaleČka ie skupščina sprejeli ? dolgotraViim odobravanjem in priredila v;h-arne o<vacije Frflncii. Ko se ie oloskanje in vzk'ikanie poleglo, ie ob «r>'ošni naivečji pozornosti povzel besedo b<vši nvni«ter
Ivan Mohoriš
Posl. Mohorič je v svojem govoru, (ki ga borno objavili jutri obširneje) uvodoma poudaril. da so zlasti Slovenci, ki meje na tri države, z iskrenim zadovoljstvom in navdušenje™ pozdravili novi pakt Male antante. ke-r daje ta pakt novo garancijo miru iti varnosti. Globoko je prepričan, da bo 'ta pogodba dovedla do popolne politične in gospodarske konsolidacije vseh treh dr-
Zapiranje komunistov v Nemčiji se
Nihče več ne veruje uradnim trditvam, da so parlament zažgali komunisti — Vsa favnest |e prepričana, da so ga hitlerjevci sami
Berlin. 1 marca. d. Javnost je vedno bolj prepričana, da parlamenta niso zažgali komunisti, marveč hitlerjevci sram'. Po> sebno neverjetna se zdi uradna vest, da je požar zanetil nizozemski komunist, saj si ni mogoče misliti, da bi človek, ki se je odločil za tak zločin, nosil pri sebi legitimacijo stranke in čakal v gorečem poslopju, da pride policija in ga aretira. Čudno je tudi, ker policija doslej še ni objavila nobenih podrobnosti o atentatorju samem in se izgovarja, da še ni mogla točno ugotoviti njegove identitete, čeprav je sprva z vso odločnostjo zatrjevala, da je vse to že pojasnieno. Zato nihče več ne veruje, da bi zanetili požar komunisti.
Da je bil požar zaneten od hitlerjevcev samih, govore poleg političnih momentov tudi razne zunanje okoliščine. Silno presenetljivo naglo je posloval sfašistizirani po* licijski aparat, čim je prišla vest, da je državni zbor v plamenih. Vse kaže, da je bilo že vse pripravljeno in aretacije nevšeč-nih opozicijskih vcdi:eljev so bile izvršene v par urah točno po načrtu. Že par dni prej še je govorilo v vrstah hitlerjevcev. da se pripravljajo presenetljivi dogodki. S tem gotovo ni bilo mišljenega n'čes3r dru* gega, kakor ta najnovejši čin vladnih teroristov.
Poleg požiga državnega zbora pripravljajo narodni socialisti tudi fin-jnran atentat na Hitlerja, ki naj bi se izvršil dan ali dva pred volitvami To naj bi pripomoglo, da bi množice še bolj nahujskali in tako v naprej opravičili svoie početje. Tak umetno uprizorjeni atentat naj bi ustvaril v javnosti ugodnejše razpoloženje za uresn;če* nje Hi lerjevih prevratnih načrtov. Koliko verorostojno«ti ie pripisovati uradnim poročevalskim agencijam v Nemčiji, je razvidno tudi iz dejstva, da zadnje tri dni kontrolirajo vse te vesti trije pooblaščenci Hitlerja. Kar njim ni všeč. ne sme priti v javnost.
Danes je prispel v Rerlin bavarski nvnt-etrski predsednik dr. Held, ki se je dopol-
dne sestal z državnim kancelarjem Hitlerjem. To je bil prvi razgovor Hitkrja in dr Ilelda. odkar je bila sestavljena nova državna vlada. Razgovor st* ie nanašal v glavnem na vprašanja notranje pol tike.
Nove aretacije
Berlin. 1. marca. \ V teku pretekle noči so se nadaljevale aretacije komunistov^ m hišne preiskave v berlinskih komunističnih lokalih. Nanovo je bilo samo v Berlinu aretiranih okrog 200 oseb. večinoma komunistov, med njimi mnogo inozemcev. ki nimajo dovoljenja za bivanje v Nemčiji. Zaplenjeno ie bilo tudi mnogo tiskovin. »Volki-seher Beobachter, javlja, da so našli policisti pri ponovni natančni preskavi parlamenta Se enesia sumljivega človeka, za katerega so ugotovili, da j« Američan. Preiskava bo šele doirnala, ali je bLl v avexl « pož;2om parlamenta.
V	Stattgartu je policiia ir.vršila preteka vo v po«ior>ju wurttemberskega deželnega zbora, posebno v dvorani, kKr so ee shajali komunistični poslanci. Policija je ko-mun stične poslance aretirala, a jih po do1-gem zaslišanju zopet izpustila.
V	Meklenbursu - Schwerimi so aretirali 120 funkcionarjev komunistične stranke. V okrožju Sieu je bilo aretiranih 49 komunistov. Zelo nin020številne so bile tuidi hišne preiskave v Monakovetn, kjer je policija ?e posebej ukrenila vse potrebno za varnost javnih poslop i in jnvnih naprav. Varnostna služba je povsod ojačena, vsi komunistični listi so bili prepovedani tudi na Bavarskem. V Dresdenu je b'lo aretiranih 40 članov komunistične strank<»
Krvavi spopadi
Preteklo noč je vnovič prišlo v mnogih krajih v Nemčiji do krvavih spopadov. V Berlinu sta' b la dva narodna socialista nevarno ranjena od strelov iz revolverjev. V Hamburcu je bi! neki stražnik zadet od osmih krogel V Wormsu so pri streljanju med političnimi nasprotnik' enega fcloveka ub li, več pa nevarno ranili.
žav- Sklenitev pakta oa obenem omozoča tudi intimnejše politične in gospodarske od-nošaie z vsemi sosedi. Govornik je nato prešel na gospodarsko plat nove pogodbe in kot priznan strokovnjak na gospodarskem poliju in edeti najboljših poznavalcev kompliciranih mednarodnih gospodarski'! problemov podrobno analiziral njezovo važnost na gospodarskem polju. S posebnim poudarl-om je podčral ogromni pomen gospodarskega sveta Male antarne. ki ca predvideva pakt Gospodarski svet bo kot praktični in strokovni sosvet da! s poglobitvijo medsebojnih gospodarskih odnošaiev še večjo avtoriteto in polrtično moč zajednici Male antante. Napori Male antante v tem pravou bodo usmerili gospodarsko politiko Srednje Evrope zopet na naravna pota ter s tem omogočili svobodnejše gibanje do-brin, kapitala in delovnih moči, kar edino more povrniti narodom izgubljeno zaupanje in omogočiti povratek k duševnemu miru in k blagostanju. Najvažnejša strm tega pakta p«a ie vrhu vsega tega v tem. da onemogoča diplomatsko izigravanje p >-litičnih in gospodarskih interesov posameznih držav Male arttante s strani tretjih držav. Ta odredba ie za bodočnost Male antante morda najboljše jamstvo. Svoj govor je zaključi*! g. Mohorič z zagotovilom, da t>o j<ugoslovenski narod založiti vso svojo v velikih vojnah preizkušeno vztrajnost in nepokolebljivo energijo, da bo to delo za ohranitev miru ter gospodarski napredek in biagostanje kronano s poinim uspehom.
Stvarne, g;oboko poznavanje velikih mednarodnih gospodarskih problemov dokazujoče besede g. Mohoriča so izzvale v Narodni skupščini nov va! viharnega odobravanja in navdušenega pritrievama.
Govorniki opozicije
Za govorniki vladne večine po povzeli besedo po vrsti tudi nredstavniki opozici;"o-nalnih poslanskih klubov, da tako manifestirajo popolno slogo v zunanji politiki. Narodna skupščina je pozdravila njihov nastop s tem večjim odobravanjem, kar je dokaz, da v zunanje-politienih problemih med jugosk) venski m narodom ni razlike. Govorili so za Jugoslovenski narodni klub Stavra Trpkovič za Narodni seljački klub dr. Nikola Ni k ič in za nori narodni klub dr. Marko K o ž u 1 j. Vsi so poudarjali popolno solidarnost vsega jugosloven-skega naroda v mednarodni politiki zla«ti še v odnošajih do sosedov.
Essodušna maniSestacija
Ko je dr. Kož ulj zaključil sivoj govor, je predsednik napovedal poimensko glasove-nje. Tedaj pa so vsi poslanci pričeli vzklikati »Ž:v;'a Ceškos'ovaška!« »Živela Romunija!« »Nočemo poimenskega glasovanja! Glasovali bomo z vzklikom: »Sprejmemo!«. Spričo tega je predsednik, ko ee ie manifestacija neko! ko polegla, ugotovil, da je Narodna skupščina enodušno in soglasno sprejela pakt • organizaciji Male antante.
Poročevalec dr. Bogoljub Kujundžid je nato predlagal, naj skupščina sprejme naslednjo resolucijo:
V želji, da bi naša mladina fim bolj popolno doumela velike miroljubne cilje, ki jih vsebuje pakt o organizaciji Maje antante, poziva Narodna skupščina kraljevsko \lado odnosno resorne m iiistre. in j1 m pti-poroea. nai organizirajo v vseh srednjih šolah Jugoslavije predavanja o značaju Male antante in njeni vlogi očuvanje mir« v Srednji Evropi.
Narodna skupščina je z vzkl kom sprejela tudi to resolucijo.
Predsednik dr. Kumanodi je jmti* 5e predlagal, naj bi Narodna skupščina v dokaz svojih bratskih čuvstev in simpatij, svojih miroljubnih teženj in popolne so >-da-rnosti, ki vežejo naš narod z bratskima češkoslovaškim in rumunskim, odposlala rumunskemu in češkoslovaškemu parlamentu pozdravni brzojavki. Predlog je bil z navdušenjem sprejet. Nato je bila seja zaključena. Prihodnja seja bo sklicana pi-< srneno.
*
Dr. Beneš o Mali antanti
Prage, 1. marca. g. Istočasno k2-kor jugo« slovenski zunanji minister g. Jevtič v Narodni skupščini, je podal danes češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš v zunanjepolitičnih odborih poslanske zbornico in senata obširen ekspoze o novi pogodM Male antante. V »vojem govoru je poudaril, da je vez med državami Male antante s tem še bolj učvrščena in da bo mogla. Mala amtanta sedaj še mnogo bolj kakoT doslej služiti interesu miru ter se postaviti v bran pustolovščinam, ki streme za revizijo mirovnih pogodb in nasilno ;zpre-membo obstoječega reda v Evropi. Dr Be* neš je izrecno poudaril, da Mala antanta, ki meji na vse tri velesile v Evropi, ni naperjena zoper nobeno izmed njih. pa tudi ne zoper katerokoli d.rugo državo, marveč ima svoj cilj sama za sebe N:ena naloga je, da pomirjuje, ublažuje, vzdržuje in ustvarja mir.
iENčURSKI PROCES
Dokazno postopanje je zaključeno - Danes se začnejo govori to« žilca in branilcev — Sodba bo razglašena v ponedeljek
Beograd, 1. marca.
Po devetdnevni razpravi je bilo danes zaključeno dokazno postopanje in se prično jutri ptedojeji državnega tožilca in braniteijev, ki bode trajali dva dni. Razsodba bj najbrž razglašena v ponedeljeK zjutraj
Izpovedi prič. ki so bile danes prečitane So opisovale dogodke v Dolu, v Primskovem in pri Sv Trojici, zaradi katerih so b;ii obtoženi pred vsem obtoženci Loboda, župnik škrbec, Ilija in Gregorin. Obtožencem se pozna, da so že precej utrujeni Do-čini so poprej živahno posegali v razpravo so biii danes ves čas pasivni Tudi branilcem se je že poznala utrujenost.
Kako so nastajale in
§3 šis lis begajoče vesti
Današnja razprava se je pričela malo pred pol 9. Nadaljevalo se je takoj čitanje zapisnikov o izpovedih med preiskavo zaslišanih prič.
Priča Ivan Globočnik, kovač v Šenčurju, ie izpoTedaJr >8 maja sva šia z ženo t Kernovo gostilDO, ker bi rad izvedel, kako je bilo na Koroščevi proslavi v Ljubljani V gostilni je bil tudi Vombergar- On je i.ačelnik gasilcev. VzkliKa! je: Živel dr Ko-jvšee! ter silil tudi druge, naj vzklikajo Korošca. Nato je na dolgo in široko govori; o Koroščevi proslavi v Ljubljani. Pripovedoval je tudi, da je pred Figoveem v Ljubljani slišal nekega moškega, kako j« zaklical: >Dol z živkovičem! Dol z Ma-rinkovičem! Gor s Korošcem!« Izključujem pa, da bi bil vzklikal proti kralju Kar sc- tiče govoric, da nam bo Mussolini dal Trst, Gorico in Istro, tisti večer v gostilni o tem ni govoril, pač pa pri neki drugi priliki Reke! je, da bi bilo prav, če bi bila Slovenija samostojna in če bi bi] Korošec predsednik, ker potem ne bo Sel ve« denar v Srbijo, kakor sedaj Pripovedoval je dalje. da sta imela Mussolini in dr. Korošec t' kje na Francoskem sestanek in da sta se tam dogovorila, da bo dal Mussolini nam Trst, Istro. Gorico in Reko ter da bo za to dobil cd Francije neke kolonije.
t rioa Janez Omerza je bil tisti večer tudi v Kernovj gostilni in je slišal, kako je Vombergar kričal Živio Korošec! Da bi govoril ali vzklikal proti kralju, ali govoril o samostojni Sloveniji, se ne spominja, še nanj na, da bi bil kričal 2ivio Korošec, naš kralj.

Ml si SS©venec
Priča Jožef Omerza izpoveduje: >Tttdi jaz sem bil v Kecnovi gostilni, ko je Vom-' e>rgar pripovedoval, kako je bilo v Ljubljani Da bi bil vzklikal proti kralju, ne ve 5jl tudi ne. da bi klical živela samostojna Slovenija. Pač pa je sili! vse druge ljudi v gostilni, da bi tudi oni vzklikali Korošcu, t-' r jo vsakega povrsti spraševal: Ali si Slovenec ali pa izdajalec?«
Priča Fran Dolin ar, kovač v Cerkljah, i v poved nje: >Z>a bi bi! Vombergar vzklikal Troti kralfj-j. t-\ga ne morem potrditi. Pod -■rise.so pa tndi ne bi moee! izpovedati, da i "ga ni storil. Tistega večera ne vem. ali j-- govoril o samostojni Sloveniji in o Ko rošeu kot njenem predsedniku ter da nam Id Italija dala Trst, Gorieo in -Istro. Slišal s^m pa, da je govori] o nekt-in vojaškem uporu v Mariboru«.
!': i<"a Alojzij Jenko pripoveduje: >S15*al
:n Vombergarja, ko je podrobno pripovedoval, kako je bilo na shodu v Ljubljani, in pilil ljudi v gostilni, da vzklikajo Korošcu. Pri-Kivedoval je dalje, da bo v kratkem Slovenija samostojna, ker sta se v Franciji sestala Mussolini in Korošec t«*r se dogovorila, da bo dala Italija Slovencem Trst, Gorico in Tsfro. zato pa bo dobila od Francije neke kolonij" pri Egiptu Pripovedoval je tudi, tla bo potem, ko bo Korošec predsednik. Slovenija taka kot je Švica in da so bodo davki znižali, ker bo ostal ves denar doma, ne pg tako kakor dosedaj, ko gre vse v Srbijo, kjer popravljajo ceste«.
,9Sesta??ek ssied Mussolliil-fem Iia Kos-sšeem S"
Priča Miha Žagar izpoveduje: >Sliša! sem Vombergarja. kako je govoril o samostojni Sioveniji in da bo ta samostojna Slovenija dobila Trst, Gorico in Istro ter da potem ne bo več vojaštva in zaradi tega tudi manj davkov. To je menda slišal v Komendi Kmalu potem so se začele raznašati govorice, da bo kma'u konec naše države, da bo prišlo do nekake zvezne Avstrije in da bo Slovenija samostojna država ali prav za prav mednarodna država.«
Akademik Julijan Lapajne, ki je bil tihega večera v Ker novi gostilni pripoveduje, da je prišel Vombergar v gostilno kričeč: Živel dr Korošec, Zmaga je naša! Kdor ni z nami, je izdajalec! Ljudi, ki niso iio-leli kričati Korošcu, je nahrulil: Ali ste Slovenci, ali pa ste izdajalci? V družbi Vombergarja je bilo okrog 20 ljudi. Da bi bii takrat govoril o avtonomiji ali samostojni Sloveniji, tega se ne spominjam Pripovedoval pa je, kako je bilo na shodu v Ljubljani Govori] je tudi, kako bo potem boljše, ko ne bodo vsi davki šli v Beosrad«
Priča Janez £ter ie bil v gostiln- pri Zor-nanu v Zg. Brniku, ko je bil tam tudi Vombergar. Ta pripovedoval o Korošcev- proslavi v Ljubljani. Govoril je o sa-rnosfojn Sloveniji in zatrjeval, da bomo dobili Tnst. Gorico in Istro ter da bo Korošec pred«ednik. ki bo osvobodil vse Slovence Slovenija bo potem takšna, kakor je Švica Nisem slišal, d« b bil zaklica! »Živin Korošec, naš kralji« Morda ie to rekel takrat, ko jaz nisem bil v gostilni. Vombergar ie velik vrtoglavec in je enkrat 7« eno stranko. drugič zopet za dru-go. Ljudje pa mu sem te.r tja vendarle verjamejo«
,,Korošca |e treba slaviti"
Pr ča Miha Pint&r pripovedu je: »Bil sem v gostilni pri Zormiiciu v Zg Brniku, ko je Vombergar prepovedoval o -hodu v Ljubljani Reke! je še ce'o da ga je neki polica: udaril Na vso moč ie tr lil. da ie treba dr Korošca slavit-, ker je to naš bodeči vladar ki bo osvobodi! vse Slovence Hrvati bfldo zase. Srbi zase Slovenci pa tudi 7?»se. On tega ni pripovedova1 kot nekakšno govorico, ki t> io bil slišal. marW sem dobi' vt's. kakor da je to že doc.Va gotova stvar in da ie on to slišal od nekih gospodo* iz Ljubljane v Komendi.«
Prič« Iv»n Jenko. jfuatikrčsr, j«
dal: »Vombergar je govoril j tem, da bo
postala Slovenija samostojna, da bo dr. Korošec predsednik in da bo potem vse boljše, ker bo ostal denar doma. Govoril je
tudi, da bo ta samostojna Slovenija dobila Trst, Qorico 'n Istro. Jaz sem trni še rekel,
da tega ne verjamem. On pa je odvrnil, da bo to prav gotovo prišlo Kdor bo proti temu, ga bodo kar zmrcvarili.«
Priča Ivan Kem, posestnik in gostilničar v Cerkljah, je izpovedal: «Vombergar je v gostilni pozival ljudi, n«j vzklikajo Korošcu. Nekateri so se mu smejali, on pa jim je klical: Kaj niste Slovenci. V moji navzočnosti ni pripovedoval, kako je bilo v Ljubljani. Vombergar jc skoro vsak večer v naši gostilni. Nisem pa nikdar slišal, da bi bil govoril kaj kaznivega. On je sploh velik vetrnjak ter je bil najprvo podoa-čelnitk Orla, nato pa se je vpisa! t Sokola. Ali je storil to iz prepričanja, ali ne, tega ne vem. Vombergar ni pijanec, vendar pa je vedro po gostilnah in raznaša razne dovtipe. On je tudi dober pevec, v vojni pa je bil večkrat ranjen.«
Priča Andrej Kovač, čevljar v Cerkljah, je tudi bil nri Kemu in ie samo sli§al, kako je Vombergar pripovedoval o Korošče /i proslavi r Ljubljani.
Priče o Lobodi
Marija Rajh, katere izpoved je bSla danes prva prečitaiia, je izjavila. »Izključujem, da bi Loboda izustil inkriminirane vzklike, ker ga poznam že več let. Nikjer nisem slišala, da bi bil klical »Živela republika!« ali pa proti kralju i.n dinastiji.
Venčeslav 2vab, 11 let star, učenec osnovne šole, je izpovedal: »Slišal sem dobro, ko je Loboda vzkliknil: »živela republika!«, »Živel Korošec!«, »Živela svoboda!« iu ko je vzkliknil proti kralju. Nekdo je nosil spredaj slovensko zastavo. Bil sem zraven Lobode. Kar sem izpovedal, je gola renica.«
Josip Rajh, Šolski upravitelj, je izpovedal: »Lobodo dobro poznam. Bil sem približno 7 metrov oddaljen od njega. Vpil je: »Živel Korošec!« »Živele republika!« »Dol z vlado!« On je vpil naprej, drugi pa eo njegove vzklike {»navijali za njim. Ljudstvo je vpilo vse vprek. čim je Loboda ia-ustil inkriminirane vzklike, sem »i jih takoj zapisal.«
Obtoženi Loboda: »Vse, kar je priča izpovedal. je izmišljeno in neresnično. Gospodje sodniki, jaz bi gotovo obžaloval, če bi bil kaj takega vpil. Nikdar nisem bil proti državi, še manj prori kralju. Čudim se. da je Raih slišal te vzklike iz svojega stanovanja. dočim priče, ki so bile poleg mene, tega niso slišale. To ie pač najboljši dokaz, <ia oriča Raih ni verodostojna Pristavljam še. da ie učitelj Rajh star. da slabo vidi in slabo sliši.«
Sledilo je čitanfe raporedi mladoletnih prič. večinoma učencev osnovne šole. ki ®o izpovedale razbremenilno za obtoženca Eo-bodo Nihče ni slišal, da bi bil vzkliknil: »Žvela republika'« ali kaj proti kralju Klical ie le Korošcu in Sloveniji. »Živela republika!« ie zakHcal neki tujec, ki j« imel na glav} rdeč klobuk.
Pričevanje o shoda na Primskovem
Sledilo je čitanje izpovedi prič o dogodkih v Primskovem, zaradi katerih 6ta obtožena zlasti župnik Škrbec in akademik Ilija.
Dve razbremenilni priči za župnika Škrbca
Viktor Opeka, usnjarski pomočnik, pravi med drugim: »Župniik Skrbeč m Ilija sta sedela na shodu v prvi klopi. Zahtevala sta, naj se voli najprej predsednik shoda. Poslanec Mravlje je to odločno odklonil. Zaradi tega je nastal med zborovala velik hrup. Župnik Škrbec je dvignil roko in pozval ljudi k miru. Poslanec Mravlje mu ni hotel dati besede in mu je rekel, da bo najprej on govoril. Obrnil se je tudi proti Skrbcu in Iliji in jima pripomnil: »Zakaj hujska-ta?« Župnik Škrbec pa je odvrnil: »Jaz sem prišel na shod, kakor drugi. Shod je javen in Imam tudi jaz pravico, da govorim.« Hrup je nato vedno bolj naraščal in je nastalo tako oglušujoče vpitje, da 6e shod m mogel vršiti. Orožniki eo ljudi pozvali, naj se razidejo. Župnik Skrbeč je tedaj dvigni! roko in rekel: »Mi spoštujemo zakon in se mu pokoravamo. Pozivam vas, da se razidete.« Izključujem, da bi župnik Škrbec vzkliknil: »Živela samostojna Slovenija ali »Živela republ ka!« Pozneje mi je nekdo rekel, da je neki tujec zadaj za-vpil: »Živela republika!« Po shodu je župnik Skrbeč odšel v Šenčur. Nisem niti najmanj opazil, da bi on hujskal.«
Franc Sajovic, čevljar, je izjavil: »Tudi jaz sem bi! na shodu v Primskovem v Gasilskem domu Stal sem zadaj in videl, da sta župnik Škrbec in Ilija Alojzij zahtevata. naj se najpom-ej i-zvrši voltev predsednika. Poslanec Mravlje je to zahtevo odklonil. Takoj nato se je začelo splošno prerekanje ln vpitje, ki je zavzelo končno tako velik obseg, da je stopil na oder orožnik in izjavil, da shoda ne bo. Pozval je mirno ljudi, naj se takoj razidejo. Župnik škrbec pa je nato stopil na neko klop m za klic*!: »Mi zakon spoštujemo, prosim vas. da cc raz;dete.« Izključujem da bi žuonlk Škrbec vpil: »Živela samostojna Slovenija!« »Žive^ republika!« Pač t>n sem slišal, da <so po dvojni odmevale plemenske pesmi.«
Obtožen' župnik Skrbeč: »T T2otavl4im. da je to moj politični nasprotnik m da Je 7a to gotovo verodostojna priča.«
Pričevanje predsednika shoda na Primskovem
Ivan Lok ar, ki je predsedoval »hodu v Primskovem je izpovedal: »Župnik Škrbec 'n Ilija Alojzij sta zahtevala, naj se voli predsednik. Župnik Skrbeč je dvignil tudi palico. Ko je množica to opazila, je smatrala za znak. naj prično demonstracije. Jože Zabret ti Alojzij Tli,a sta bila voditelja naših nasprotnikov Zabret Jože je pripeljal s seboi vse uslužbence, ki so odvisni od njega, žunnik Škrbec pa ljudi, ki eo dobivaj podpore od Vincencijeve družbe Obtoženi lliia je neprestano rinil proti odru. Oglušujoče vpitje je trajalo 10 do 15 minut. Ker ni bilo mogoče govoriti, je bil shod
zaključen. Toda množice se nikakor ni hotela laziti. Kot predsednik shoda sem zato pozval orožnike. V dvorano je stop i narednik Dolšuia m pozval zoorovalce, naj ae takoj nuzidejo v miru. Župnik Skrbeč je začel nato nekaj govoriti, toda ne vera kaj. Slišal sem. da je rekel: »Mi spoštujemo zakon«. Župn k Škrbec »i Zabret Jože sta bila tik pred odrom, ilija Alojzij je tedaj vpil: »Dol z vlado!« Ko je ljudstvo šlo iz dvorane, je obtoženi Ilija stcopil k naredniku Dolšini in ga vprašal, aLi se bo shod še dalje vršil. Izjavi! je, da se bodo takoj vrnili, če bi se shod nadaljeval. Množica je ostala zunaj pred gasilskim domom potem še 20 do 30 minut. Videl sem, kako je med tem priletel v smeri proti poslancu Mravljetu velik kamen, ki bi Mravljeta gotovo hudo rami, če bi ga bil zadel. K sreei pa je priletel v zid Po shodu je množica zapela orlovsko himno.«
»Nato so odšli proti Kranju, a se pričeli kmalu vračati. Med množico je bilo mnogo kolesarjev. Slišati je b lo vzklike: »Živel Korošec!« »Živela svoboda!« »Živela samostojna Slovenija!« Nekdo je tedaj vzkliknil: »Dobro ste se držali na Primskovem, giedajte, da bo enako v Šenčurju, ako imate še kaj korajže.« Iz množice so odgovarjali: »Korajže imamo ie vedno dovolj.«
Nato eo bile prečitane K$wredi 17 prič,
ki so izpovedale vse razbremenilno za župnika Škrbca m Alojzija II jo. Nobena od njih ni slišalo, da bi obtoženca vkliknila: »Živela samostojna Slovenija!« ali »Živela republika!« Pač pa so vse slišale, da sta vzklikala: »Živela Slovenija!« »Živel Korošec!«
Orožniki o dogodkih na Primskovem
Franc LMšina, orožniški narednik, je izpovedal pri zaslišanju: »Čim je bil shod v Primskovem otvorjen, se je pričelo veliko prerekanje zaradi volitve predsednika. Jaz sem stal za odrom Dvorana je bila naoito polna in v njej tudi mnogi »ristaši bivše SLS. V prvi vrsti sta sedela ~aed drugimi župnik Škrbec in Ilija Alojzij -er tovarnar Jože Zabret. Prepiranje zaradi izvolitve predsednika shoda je trajalo %aKe ool <irt Najbolj so posegali v razpravo Škrbec Ilija in Zabret. Ostala množica ljudi je si 1-no nemirna. Neprestano se slišali vzkliki: Živel Korošec! Živela Slovenija! Lahko potrdim, da so se med prerekanjem z£» rad: izvolitve predsednika škrbec, Ilija m Zabret neprestano obračali proti nn >.»ici Župnik Škrbec je dajal množici znake s palico, nakar so ljudje pričeli še bolj vpiti. Ce trdi župnik Škrbec, da je miril ljudstvo, to nikakor ne odgovarja resnici.« Po« slanec Mravlje je odločno odklonil, da bi se na shodu volil predsednik. Skušal je pomiriti ljudi, toda zaman, nakar je zakričal v dvorano: »Ce sts civilizirani ljudje, me boste poslušali in pride lahko pozneje vsakdo do besede. Če pa ste organizirana banda. pa se razidite.« To je množico strahovito razburilo, krik in vik se je pričel prek in prek. Ljudje so vpiii: »Ven z njimi!« Nato je Škrbec stopil na klop in pričel ljudi miriti Hrup je bil tak, da ni bilo mogoče rarumeti nobene besede. Shod je bil razpuščen. Takoj nato je škrbec za vpil: »Fantje! Shod je razpuščen v imenu zakona Mi spoštujemo zakon, odstranimo se iz dvorane.« Da bi Škrbec zaklica 1: »Živela samostojna Slovenija, Živela republika!«, nisem slišal Ne izključujem, da ne bi žup* n'k Škrbec izustil inkriminiranih vzklikov, ker je bil prevelik hrup, da bi mogel razumeti posamezne besede in vzklike Ko sem odšel iz dvorane, je prišel k meni obtoženec Ilija m zahteval od mene lamstvo, da se shod ne bo nadaljeval. Izjavil je, da bodo sicer prišli naza in ga znova razbili. Da bi župnik škrbec pripeljal svoje ljudi na shod, ne vem. Pač pa sem videl, da je bilo v dvorani mnogo njegovih pristašev iz Kranja m Stražišča Zato sklepam, da »o prišli na »hod samo zaradi tega, ker so bili pod njegovim vplivom.«
JoSip Kune), orožniški kaplaT, je izpove« dal: »Tudi jaz sem bi! na shodii in sicer za odrom. Videl sem da župnik Skrbeč nikakor ne vpliva pomirjevalno na zboroval-ce. Nasprotno se je obrača! proti množi* ei, ki je takoj nato pričela razgrajati. Le enkrat sem opazil da je nekako pomirjevalno vplival na ljudi Dobil pa sem sledeči vtis: Kadarkoli je hotel on kaj po« vedati takrat je dajal znake in so ga ljudje takoj ubogali Kadar pa on ni hotel govoriti, se je pričelo vedno hujše vpitje. Spominjam se dobro, da je poslanec Mrav« lje izjavil, da je sfcod javen in da bodo vsi lahko prišli do besede. Župnik škrbec se je nato takoj javil k besedi, ki Je pa ni dobil. Nato je nastal silen hrup. Res pa je. da je župnik Škrbec po zaključitvi shoda vzkliknil: »Mi spoštujemo zakon, prosim vas da zapustite dvorano.« Da bi vzkliknil »Živela republika!« ne vem Zunaj se je med tem nadaljevalo vpitje, šele na ponovne pozive se je množica razšla.
Demonstracije pri Sv. Trojici
Sledilo je nato čhanje izpoved' treh prič o dogodkih pri Sv. Trojici, ki obremenjujejo obtoženca Gregorina Prečitane so bi« le izpovedi Josipg Martina, Antona Cerar-ja in Iv&na Kolarfa, ki so slišali, da je Gre-gorin vzkliknil proti kralju tako. kakor mu očita obtožnica.
Branitelji dr. AcP.ešič, dr. Hohorič, Pegam m Djermanovič so nato predlagali, naj se prečita jo še enkrat izpovedi cele vrste prič. Tudi državni tožilec je stavil pri tej priliki predloge o zaslišanju nekih prič. Ob 11. dopoldne je bila razprava prekinjena
Ob 11.45 se je razprava nadaljevala. Senat je odklonil vse predloge zagovornikov i-n državnega tožilca glede zaslišanja novih prič, oziroma pr očitanja izpovedi prič, češ, da je situacija že dovolj razčiščena.
Razbremenilne priče za Brodarja in Umnika
Nato so bile preči tar.e izipovedi 19 prič o demoflsbracijah n* shodu v Šenčurju. V*e so izpovedale, kakšen je bil položaj pred m po streljano*:, ko so se ljudje razbefali proti cerkvi in na Umniko^vo dvorišče. Nobena teh prič ni slišala, da bi Uraaik hujskai Igu-
RE VMAT1ZEM zamoreU odpraviti
N« glede na to, &11 Imate bolečine ▼ miSicah ali sklepih, SLOAN-ov Unlment Jih bo odpravil. Brez vdrgavanja
_ takoj profiikne, ogreje ln umiri. Ne trpite, Imejte
vedno steklenico pri roki.
Uporabljajte SLO AN-ovo imurt »oper revmatizem, te-hlas, bolečine v križu, bolečine v ledjih, bolečine distor-stje In kontuzije ln proti vsem vratom bolečin v mišičevja.
DOBIVA SE V VSEH LEKARNAH EN DROGERIJAH
SLOAN-ov UNIMENT
odpravi bolečine.
Odobreno od Ml" SociaL poL 1 Nor. zdr. S. Br. 4497 od
15. marca 1932.
di, tem\eč so pri zaslišanju vse izspoveda-le, da je množico samo miril in jo pozival, da naj bo pametna- Brodar pa je celo izjavil: »Bog ne daj delati silo orožnikom.« Nobena od teh prič tudi ni videla, da bi padla polena z Ummikovega dvorišča.
Predsednik je nato pokazal obtoženemu župniku Škrbcu strelski naboj iti jra vprašal, kako da so to našli pri ni eni.
Župnik Skrbeč: »To ie bila last mojega prednika dekana KobJerja, ki je imel ta naboj v arhivu. «
Zaključek dokaznega postopanja
Predsednik B a banj je prečital nat<i nravstvena izpričevala o vseh obtožencih. Nravstvena izpričevala pravijo, da so obtožene; v%i na dobrem glasu, le Vomberger. Kos Vinko in Gregorin so bfti že pre<fkazmova-m. Obtoženci Umnik, Btrodar in župn.:k Škrbec pa so znani kot strastni pristaši
bivše SLS. Zlasti župnik Matija škrbec se je ponovno izražal neoovoljno o sedanjem režimu.
V imenu vseh bratiitellev ie rato prečita! beogra;ski odvetnik d<T. Boža Vlaiič naslednjo Aiavo:
»Ker ie v«a obtožnica osnovana na pričevanju prič in ker so bile zaslišan-e samo priče obtožbe, dočim ie se<iiat odbil vse predloge braniteljov, ki naj bi ugotovili materialno resnico, je ogrožena dolžnost braniteljev.«
Predsednik senata dr. Butanj: »Gospodie braniitelji. jaz bi vas lahko zaradi tega kaznoval. Vi nimate vpogleda v ves razvoj in nimate dovolj jasne sdike. Pustite sodišču, da mirno in objektivno razsodi to situacijo.«
Ob 13. uri je predsednik Buband proglasu, da je dokazno postopanje rakljiučeno in da se bo nadaljevala razprava jiutri ob 8-dopoldne s plaidotii-rk državnega tožilca m braniteljev.
Nov uspeh francoske vlade
Dobila je odobritev za marčno proračunsko dvanajsti-no - Kriza v socialistični stranki
Pariz. 1. marca. p. Po celonočnfti razpravah sta zbornica in senat davi odobrila proračunsko dvana.istino za mesec marc in v zvezi s te«n predloge viade za štedenje v državnem gospodarstvu. Se snoči je bil položaj tako napet, da so govori-Li že o možnosti viadne krize. Poslanska zbornica Je vztrajala t>ri svojem sklepu. <*a se obdavčijo vse plače državnih uradnikov, ki presegajo 9000 frankov na leto, senat pa se je temu protivil in ie zahteval, naj se obdavčijo samo plače nad 15.000 frankov na leto. Prav tako je obstojalo veliko nasprotje giede povišanja dohodnine. Zbornica je zahtevala 20 odstotno, senat pa samo 10 odstotno povišanje. Šele, ko je Daladier ragrozii, da bo podal ostavko, če ne pride do sporazuma, je prišlo do novih pogajanj, ki so šele v zgodnjih jutranjih urah doved-la do sporazuma- Poslanska zbo-rnica je nato odobrila predloženo dvanajistino z ostalimi predlogi vlade s 360 glasovi prot; 204 glasovom, senat pa s 182 proti 89 glasovom. Prihranki skupno s povišanimi davki znašajo za mesec marc 4684 milijona frankov, skoraj četrtino celotnega letnega pri-m2njtoljaja, ki ga cenijo na 12 do 15 mili-
jard frankov. Seja senata se je končala šele ob 6. zjutraj.
V zvezi z zadsrfcani giasovairg v francoskem parlamentu j^e treba omeniti, da je prišlo pri tem do važnega dogodka v parlamentarni politiki. Prvič v sedanji zakonodajna doi>i se je zgodilo, da se je socialistična skupina v poslanski zbornici pr! glasovanju o zaupnici razcepila. Ko je namreč vlada postavila pri novi redakciji £1. 83 finančnega načrta vprašanje zaupnice, je 3) socialistov glasovalo proti njej. Ta kršitev dosedanje discipline v socialistična skupini je med socialist čnimi poslanci zbudila silen vtis in je danes težko presoditi, kakšne posledice bo še ime<ia za stranko. Prvi neposredni posledici sta se že pokazali: Leon Blurn je poda! ostavko kot predsednik soo-aiiotične skupine v parlamentu m pričakovati je. da bo tudi Auri&l, ki je bi! preteklo noč odso-ten iz Pariza, siedri njegovem*.' zgledu. ManiSina v socialist i črti skupini namerava zahtevati skftcanrfe kongresa ali pfc vsaj vrhovnega odbora stranke, da se na njem razčisti položaj v parlamentarni pit* socialistične strarik?.
500 avstrijskih železničarjev aretiranih
DnnaJ, 1. marca, h Protestna stavka avstrijskih železničarjev zaradi izplačevanja plač v treh obrokih, se je vršila danes od 9. do 11. dopoldne. Po službenih poroc lib je stavka uspela samo deloma, ker so bili na mnogih krajih uslužbenci pripravljeni delati. Ob 11. je bil promet zopet normalen. Novi generalni direktor avstrijskih državnih železnic Sch5pfer je že enoči odsvetoval železničarjem stavko in jih opozoril na zakonske posledice na podlagi šo veljavne aaredbe i« I. 1914., po kateri je pod strogimi kaznimi labranjeoa stavka prometnega osobja vseh ustanov. Vzllc temu »o danes železničarji stavkali. Zato so bili aretirani člani stavkovnih odborov na vseh le
lezni&kih postajah k je t saporu nad 9tM
železničarjev. Le člani stavkovnega odbor«
na dunajskem severnem kolodvoru niso biti aretirani, ker so pravočasno zvedeli za pretečo jim aretacijo i» so zapustili postaio Generalni direktor Schopfer je izjavil, <ia bodo oblasti zoper organizatorje in voditelje stavke postopale ne le kazensko, marv^ tudi administrativno. V Inomoctu in Solno grad j je po zvršenih aretacijah zasedlo železniške po«tafe vojaštvo. Sprva >o železničarji izjavili, da ne primejo zo delo, dokler ne izpuste aretiraneev, vendar pa se kasno j« nieo ravnali po te pretnjah. Večjih incidentov ni bilo nikjer in ie ped ti ve« met normalen-
Smrt najstarejšega Ljubljančana
Uaarl > najstarejši ljubljanski mefiCan g. Matij« Briški. Vprav preteklo nedeljo smo objavili 0 njem obširnejši članek in opisali življenje tega mnogo preizkušenega moža, ci je preživel šest papežev in šest posvetnih vladarjev ter se tndi udeležil krvavih bojer v Italiji. Sredi februarja Je dopolnil 9€ let, zadnji čas pa j« tofiko opešal, da so ga iz skrbne nege zeta g. Antona Kajfeža prepeljali v zavetišče ar. Jožefa, kjer se Je včeraj mimo prešel« v večnost. K večnemu počiaku ga bodo spremili jutri ob 16 Spomin Da pokojnika bo Se dolgo ohranjen.
V škofjl Loki Je v cvetu mladosti nmrla 21 letna notarska uradnica gdč. Anica Ankeletova. Pokopali jo bodo jutri ob 1*5. — V lueoniščn je umrla v starosti 67 let goepa Marija Mesec, ugledna gospodinja z Viča, mati ondotnega uglednega narodnega delavca. Pogreb bo dane« ob pol 15. s Star*> poti 2. na viško pokopališče. — Po daljšem bolebanju je umrl v ljubljanski bolnici g. Anton Basle, trgovski sotrud-nik. Pogreb bo jutri ob pol 15. V to res je umrl v Celju (Miklošičeva al. 5) v visoki starosti 81 let davčni rrpravitelj v p. g. Matija Vondrašek, po rodu Čeh. Pogreb bo danes o*> 16.30 iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču.
Pokojnim bodi ohranjen blag spomin, preostalim naše iskreno sožalje!
Iz poštne službe
Beograd, 1. marca p. Napredovala 6ta za eno skupino nameščenca pri ljubljanski podružnici Poštne hranilnice Janko Košale in Damel Ambrožič. Iz Ljtibljane je bil premeščen k poŠti v Krškem Leon Lampič. — Za eno skupino je napredoval pri kontroli mer ljubljanskega sreskega načektva tudi kontrolor Fran Rožnik.
Jngoslovenski prevest v Sofiji
Sofija, 1. marca M. V ponedeljek Je jngoslovenski poslanik Vukčevič posetil namestnika predsednika vlaiie ministra Girgi-nova ter mu v imenu jugos! oven ase vlade izročil protestno Doto zaradi kongresa m»-kedonstvujuščih, ki se je vršil 12. ' m. v Gornji Džumaji. Kolikor je znano, protestira jugoslovenska vlada v svoji noti, ker je bolgarska vlada dovolila, da se je ta kongTes javno vršil na bolgarskem ozemlja Nota poudarja, da predstavlja kongTes ma-kedonstvu juščih v Gorn;i Džumaji stnotr«*-no akrijo proti Jugoslaviji in da dokaznje istočasno. <Ja organizira VMRO svojo akcijo neovirano na bolgarskem ozemlju, čemur bolgarska vlada posveča še posebno pozornost Kongresa so se udeležili tudi mnoge oficielne osebnosti in mnogo višjih oficirjev. O-b koncu opozarja nota bolgar-sko vlado, da bo jugoslovenska vlada r primeru, tako se bo slična akcija makedon«tvn-juščih ponovila pod dobrohotno zaščito oblasti, smatrala, da se neprijateljska akcija proti naši državi organizira javno na bolgarskem oze-mlju.
Izpiti za inženjferje
Beograd, 1. marca AA Dne 1. aprila bo-/Jo delali izkušnje za pooolaščeme inžeojer-Je gTadbeni inženjerji (hidrotehniki), od 2. do 6. aiprila elektrotehniki, od 7. do 11. aprila sfcrojni ta letalski inženjerji. 12. m 13. aprila gradbeni inženjerji (železnice), od 18. do 22. oprla arhitekti, od 23 do 25. aprila gradbeni inženjerji (mostovi in že_ lezotoetca), cd 26. do 28. aprila gra<fbeni inženjerji (ceste)
Vremenska nanoved
Dunajska vremenska napoved za četrtek: Ponekod vedno bolj oblačno: v splošnem bolj topla Pozneje morda tod! padavina
> JUTRO« it. 52
3
^fcetrtefc, ft HL 193S
Maši h
Akademikom in vsej javnosti
Znana skupina akademikov na
ljubljanski uni verz.i je izdala letake, s katerimi poziva slušatelje, naj se za letni semester, ki se je začel včeraj, ne vpišejo več na univerzo. To nesmiselno, samo razdiralni politiki služečo parolo odklanja ogromna večina ljubljanskih akademikov. Akademsko društvo »Jadran« je izdalo po letakih naslednji poziv:
V soboto je bik na naši univerzi proglašena generalna 6tavka s pozivom, da se naj niliče ne vpiše v letni semester. Proglasil jo je tisti de-1 slov-en-skih akademikov, ki je z ■vsemi svoj rni dosedanjimi nastopi ponovno dokazal, da ni zmožen uspešno zastopati stanovskih in strokovnih interesov Ijubljon-kega visokošoLstva, ker je dosledno mo!lče dopuščal, da po neodgovorni elementi izrablja K našo skupno borbo za popolno uni-veriro v Ljubljani, za akarjemske svoboščine Sn proti nesocialno odmerjenim šolninam v froje prikrite politične smotre. Upravičeno i/ražamo svoie nezflupflnje dosedani;m vodstvom teh akcij ter jim javno odrekamo vse ko legitimacijo nastopati v obrambo akademskih pravic in narodno-kultumih vrednot.
Ugotavljamo: dosedanja oblika borbe je oničila ugled ljubljanskega visokošolca pri doslej naklonjeni javnosti in pri oblastvih.
Prvo solidarno fronto v obrambo naše univerze so ustvarili leta 1927. akademiki, ki so znali v svoji zrelosti podrediti ekup-rrm interesom svoja iz politične usmerje-rosti izvirajoča različna naziranja. Oni 90 tudi popularizirali našo n-ajvišjo institucijo kot vrednoto in last vsesa naroda, ki je r.e sme nihče ogrožati. Danes pa je univerza poman« po nedostojnih izgredih, k.i se ramenoma uprizarjajo pod plaščem borbe ra akadermJce svoboščine v dosego prikritih političnih namenov. Kdor doslej ni znal preprečiti škandaloznih an&cionalnrh izgredov. nit' ni z Obžalovanjem hote! popraviti poraznega vtisa v javnosti, ta je kriv. da je solidaren nastop po dosedanjih vidikih »i nacionalno usmerjeno mladino otežko-cen. če že ne celo nemogoč.
Pozivamo k izstre nenju. Popravimo ugled akademika, pridobimo javnost v borbi za riše pravice, ker le tako bomo najhitreje uspeli! Akademik naj se zaveda poleg pravic tudi dolžnosti, naj se otrese destruktivnih vplivov, naj se vzgaja v plemenitega in doslednega zidarja napredka našega naroda, da bo vreden svojega poslanstva, združenega s svojim poklicem v tej težki dobi.
2'aradi doslej zlorabljenih ukrepov v obrambo naših pravic, ki jih merodajni faktorji upravičeno niso mogli sprejeti kot izraz borbe samo za akademske interese,
ii in
vidimo v proglašeni generalni stavki neumestno in za uspešno borbo nepremišljeno sredstvo, a za našega, po večini revnega akademika ravno zaradi tega prehud socialni udarec. Predrzna je zahteva, da žrtvujemo semester, kar bodo znali neodgovorni elementi gotovo izkoristiti v svoje svrhe.
Zahtevamo socialno ureditev Šolnin!
Zahtevamo dosedanje akademske svoboščine!
Smo za popolno univerzo v LJubljani!
Smo proti terorju in anarhiji, ki se jo poslužujejo nekatere skupine, s čemer onemogočajo v akademskih vrstah vsako medsebojno zaupanje in upešno tovariško delo!
Zaradi tega se izrekamo Proti štrajku ter poaivamo vse trezne tovariše, da z zidru-ženm nastopom onemogočimo dosedanje ekscese ter za počnemo novo, uspešnejšo, brezkompromisno borbo za dosego naših stanovskih in strokovnih interesov!
Prepričani smo v uspeh naših stremljenj, ker vemo, da velika večina ljubljanskih vi-sokošolcev odklanja dosedanjo oblifko borbe, kakor tudi, da bo naša javnost kmalu z zadoščenjem izipremenila svoje gledanje na univerzitetne razmere in nam stopila ob stran.	J. N. A. D. Jadran.
Halo! Halo! Dame: „U. F." Samo za dame bo „U. F.44
Premislite dobro in zapomnite si, drage dame: »U. F.« — »U. F.« — »U. F.<
Slovo Slovenjgradca od primarija dr. Kuneja
Slavenjgrdec, 1. marca.
Kakor smo kratko poročali, je umrl dolgoletni primarij medicinskega oddelka in vodja slovenjgraške bolnice g. dr. Ferdo Kune j. V izvrševanju svoje vzvišene dolžnosti ga je prehitela smrt — našli so mrtvega v njegovi ordinacijski sobi, kjer ga je zadela kap. Prerana smrt je vse neprijetno presenetila m marsikatera solza hvaležnosti je orosila oko, ko je ta aLi oni, kateremu je rajni primarij pomagal in reševal živ» Ijenje, izvedel to žalostno vest.
Primarij dr. Ferdo Kunej je bil doma lz Oplotnice pri Konjicah in je po dovršenih medicinskih študijah in po specializaciji otvoril pred približno 23. leti zdravniško prakso v našem mestu. Zaradi velikega znanja je bil kmalu imenovan za primarija in vodjo tukajšnje bolnice in je to službo vršil do lanskega leta, ko je prostovoljno stopil v zasluženi pokoj. Društveno se ni nikjer udejstvoval, živel je samo za svoj poklic. Posebno dobro znana je bila njegova velika dobrosrčnost in sočutje z ubožnimi pacienti, od katerih ne samo, da ni zahteval honorarja, ampak jim je še pomagial bodisi z denarjem, bodisi z brezplačnimi zdra»
viM. Takih zdravnikov imamo bogme malo. Ni čudno, da se je njegovega pogreba včeraj udeležila velikanska množica ljudstva iz vseh slojev, da mu še na zadnji poti izkažejo hvaležnost. Pogreb se je vršil iz javne bolnice, odkoder so umrlega prepeljali z avtomobilom v Gnadec, kjer bo upe« peljen v krematoriju. kajti takšna je bila njegova poslednja želja. Po mrtvaških molitvah, ki jih je opravil dekan g. Čižek, so zapeli pevci si oven j g reškega moškega zbora v srce segajočo nagrobnico »Vigred se povrne«. Nato se je razvil dolg sprevod, na čelu celotno gasilstvo s praporom, nato pevsko društvo, zastopniki oblastev in vseh kulturnih društev in mnogobrojno občinstvo. Sprevod SC J^ ustavil pred Mikoličevo tovarno. V znešenih besedah se je še pošlo« vil mestni župian g. dr. Alojzij Bratkovič, ki je orisal človekoljubno avlo pokojnika, nakar je še pevski zbor zapel zalostinko »Zbogom, brat predragi«, ki je privabila marsikatero solzo. Nato je avto odbrzel profii gradcu.
Svoje dobro srce je pokazal primarij dr. Kunej tudi preko groba. Kakor je razvidno iz njegovega testamenta, je zapustil vse svoje veliko premoženje slovenjgraški mestni občini, tukajšnjim občinskim ubogim in dobrodelnim društvom, s čemur an je pač postavil najlepši spomenik, ki bo trajnejši od brona. Slava spominu dr. Ferda Kuneja!
Vprašanje razširjenja naše gluhonemnice
LJubijama, 1. marca.
Ljubljanska gh&onemmica, ki je bfla zgrajena na prelomu stoletja iz velikodui. nih darov in volil nekaterih izrednih človekoljubov, na čelu jim ribniški dekan HoteapfeJ, je Se danes prav lepo poslopje in bi lahko služila svojemu namenu še dolga desetletja, da je ni že prevrat postavil v docela izjpremenjeme okoliščine. Takrat so pritisnili v Ljubljano gluhonemi iz bivše mariborske oblasti, ki eo se dotlej šolali v Gradcu. Namesto 40 do 50 otrok, ki so imeli dotlej prav udobno streho, je dobil zdaj zavod kar preko 100 go_ jencev, mnogo pa jih je moralo ostati še doana, ker nI bilo več prav nobenega prostora. Ukiniti je bilo treba razne delavnice, zdravniško in bolniško sobo ter porabiti naposled tudi risalnioo za tako zvano dnevno bivalnico. Natrpane spalnice in tako tesna obednica, da so otroci nehote izbijali drug drugemu žlico te rok, so že takrat vpile po razširjenju, še bolj pa kasneje, ko so leto za letom prihajale in še prihajajo na ravnateljstvo vedno večje kopice prošenj za sprejemi, štirikrat ali celo šestkrat več, nego je po absolviramifa gojencih izpraznjenih mest. Kako trpi v takih okoliščinah higiena pa tudi vzgoja vobče, je pač vsakomur jasno.
Bivši oblastni odibor je spričo tega. ne. vzdržnega stanja že izdelal potrebne načrte za razširjenje zavoda in imel tudi resno vodjo za njihovo realizacijo. Poslopje naj bi se dvignilo za eno nadstropje, hkratni pa bi se podaljšal en stranski trakt v notranjost vrta, odnosno bi se postavijo na vrbu par samostojnih objektov s prepotrebnimi delavnicami. Tako bi mogli šolati vse grtlohoneme v našd bano. vini, ki sicer ostanejo v strašno breme staršem in občinam in so tudi neodgovorni za svoje početje nasproti zakonu.
V splošni gospodarski stiski je ostalo tudi to pereče socialno vprašanje na mrtvi točki. Med tem se je osnovalo Podporno društvo za gluhonemo mladino, katerega glavni namen je sicer podpiranje siro-
Grenčica Bnnyadl Jano« je najzanesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo.
mašnih gojencev po končani učni dobi do njihove samoosvojitve, ima pa po svojih pravilih tudi skrb za one siromake, ki sedaj ne morejo dobiti prostora v zavodu ter je tako prav živo zainteresirano na izboljšanju ten nevzdržnih razmer. Društvo si je pridobilo že prav lepo število prija. teljev, zlasti v nekaterih podeželskih občinah, vendar so sredstva, ki jih je doslej zbralo, tako skromna, da krijejo komaj potrebe prvotnega namena. Na drugem občnem Zboru te karitativne ustanove, ki se bo vršil v petek 3. marca ob 17. v glu-honemnici, bomo dobili iz tajnikovega poročila prav pregledno sliko društvenega prizadevanja v preteklem letu. Prijatelji društva, kakor tudi na novo pristopivši člani (letna članarina je samo 12 Din) si bodo lahko na lastne oči ogledali, kako nujna in neodložljiva je potreba po razširjenju naše gluhonemnice, te edine pomočnice, ki more iz bedne gluhoneme pa. re napraviti človeka vredno bitje.
V post m pomlad
Ljubljana, 1. marca.
Letošnji predpust je imel r Ljubljani dvoje plati Po eni je potekal v znamenju vsakdanjih zadreg, na drugi pa je prišlo predpustno razpoloženje do stare veljave. Ljudje so se ženili ves čas predpusta, ne sicer toliko kakor prejšnja leta, vendar je lepo število porok bilo prav zadnje dnu V ljubljanskih cerkvah se je poročilo pre» tekli teden nad 30 parov.
Zalostnejši del letošnjega predpusta ima vsekakor pestrejšo vsebino, ki je podrobno ni mogoče prikazati. Pač vsebina, ki jo ustvarja življenje samo. Marsikje je manjkalo najpotrebnejših življenjskih potrebščin, marsikje še zeva revščina iz vseh kotov. Res pa je, da naši ljudje niso črnogle» di in se znajo pritajiti celo v bedi. Samo, da je nekaj zaslužka in že se živi Kakorkoli ...
Kako »e je pokazala Ljubljena v veseli luči? V predpustu se je vršilo v prostornih ljubljanskih dvoranah nekaj nad 30 velikih prireditev, ki so bile razmeroma dobro obiskane. Nekateri so šteddli, vsi ne. Nadalje je bilo prijavljenih okrog 30 domačih, »e pravi manjših prireditev, na katerih so se poveselili ljudje v predmestjih ali pa stalni gostje posameznih popularnih gostiln. Zlasti živahno je bilo ponekod v Šiški, ▼ Vodmatu in na Tržaški cesti v soboto in pa v nedeljo, harmonika pa se je tod uve» ijavila tudi na pustni večer. Tu se ne uveljavi le mladina z modernimi plesi, marveč so se zazibale tudi starejše korenine.
Po ulicah so se maska re letos le redko preganjale, nekaj redkih komedijantov pa je veseljačilo tudi še na pepelnico. Bilo je tudi prosjačenje. Našemljene družbice otrok so zlasti v predmestjih nabirale krofe ki dinarčiče. Danes so pa po predmest« jih pokopavali »pusta«. Po stari tradiciji so položili slamnatega moža na pare, jokali ob njem, potem pa ga v sprevodu zanesli po ulicah in ga pokopali kjerkoli. Živahno je bilo na Glincah, kakor tudi v Vodmatu in Zeleni jami vse popoldanske ure, dokler se ni zavedla vsa Ljubljana konca pred-
pustnega norenja, si natresla na glavo pepela in zaživela v odpovedajoči se postni dobi... Ali kaj bi! Vreme je ni j>epelnico bilo zopet tako južno in jasno, da smo zno» va začeli vohati pomlad
Vlomi v šaleški dolini
Šoštanj, 1. marca.
V	okolici Šoštanja se je primerilo v zadnjem času več različnih vlomov, o katerih se dolgo časa ni moglo dognati, kdo jih je izvršil. Orožniki so preiskovali posamezne primere, vendar je ostalo zasledovanje dolgo časa brezuspešno. Nedavno je bil izvršen vlom tudi v gostilniške lokale hote» lirja Ivana Kunsta. Tu je vlomilec pobral nekaj metrske obleke in pa precej živil. Mast in slično je odnesel kar z lonci vred. Prilastil si je tudi naočnike v zlatem etui-ju.
Orožnika »o zaradi takih vlomov pckeii še energičneje zasledovati nevarnega vlomilca. Dobili so vest iz Velenja, da je bil tam izvršen vlom v trgovino Mihe Val en« čaka. Tedaj se je izkazalo, da je sumljiv vseh vlomov v tamošnji okolici neki Anton Kac. star 55 let, doma iz okolice Slovenj® gradca. Velenjski orožniki so pozneje dognali, da je Rac vlomil tudi v kuhinjo Edvarda Raka v Velenju ter odnesel najrazličnejšo obleko, ni se pa pozabil oskrbeti še s cigaretami in je«tvinami. Kaca zasleduje* jo, vendar se zaenkrat še dobro skriva.
Pri utrujenosti, razdražen ost i, tesnobnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih, poživi naravna »Franz Josefova« grenčica, trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valovanje. Profesorji za bolezni prebavi] izjavljajo, da se »Franz Josefova« voda pri pojavih, ki imajo svoj izvor v zastrupljen ju želodčnega črevesnega kanala, obnese kot izborno odvajalno sredstvo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Tragična smrt po svatbi
PtuJ, 1. marca.
V	nedeljo se je nahajal posestnik Ivan Pešec iz Dražencev pri Ptuju na svatbi svojega nečaka Marina Kureša v Dražcn-cih. Seveda se ob takih prilikah veliko pije in tudi Pašec se na svatbi pijače ni branil, b;lo pa jo je ves dan dovolj. Zvečer okoli 21. ure je Pešcu naenkrat posta* lo slabo in ga je sestra Marija odpeljala domov. Tu pa je oslabljen zadel ob posteljno stranico, iz katere je gledal 1 cm dolg žebelj. Nesreča je hotela, da se usodni žebelj zarin-il Pešcu naravnost v sredo čela. Spravili so še ranjenca v posteljo, kjer pa je okoli pol 3. zjutraj izdihnil. A natanko ni dognano, ali je umrl zaradi srčne kapi ali samo zaradi poškod* be, dobljene zaradi udarca na žebelj.
		
1 Gustav Frohlich	M j* ^	H
III najsimpatičnejši filmsld JSi Igralec v prekrasni, glo-Wjjt boko ganljivi drami	m/Mof	i
III Povest o očetu, o njegovi 'Ma slepi ljubezni v sina, o fHf bridkih razočaranjih in o končni zmagi neomajne di vere v svojega otroka! H Pride! Pride!	jCeeffcfd Harald Paulsen, Hermann Thimig, Maks Adalbert, Lucie Englisch, Hilde Hildebrandt	j
		
Danes premiera ob 7« in 9. url
Zadnji dnevi
(fiompefev
50.000 sodelujočih. Ogorčene borbe z divjimi zvermi. Izbruh ognjenika, potresna katastrofa, ki je uničila cvetoče mesto
Najm onumentalnejže filmsko delo kot
zvočni film
Marija Corda Michael
Varkony
ZVOČNI KINO IDEAL
KULTURNI PREGLED
Zagreb za svoje gledališče
In Ljubljana?
~.ednja v državnem in zasebnem gospodarstvu neizprosno stiska vsa naša državna odnosno sibvencionirana gledališča. Položaj na kulisami, tam, kjer se vodi gledališko gospodarstvo, je mnogo slabši, kakor bi kdo sodil po odmevih v javnosti. Gledališka kriza še ni prodrla v javnost, vendar je morda samo vprašanje prav kratkega časa, ko bo treba javno razpravljati o tem, ali moremo in hočemo rešiti tudi slovensko gledališče. Položaj je izredno resen.
V Zagrebu eo že pričeli organizirati velikopotezno zasnovano pomožno akcijo. Ustanavlja se »Društvo prijatelja kazališta u Zagrebu«. Razširjeni pripravljalni odbor, ki mu je na čelu bivši minister dr. Željko Ma-žuranič, je imel te dni plenarno sejo, na kateri je odobril delovni program, ki ga je predlagal tajnik pripravljalnega odbora, skladatelj Lujo Žafrane« Kavič. Program oblega naslednje točke:
Ustanovi se stalno društvo z odobrenimi pravili. To drjštvo si bo zastavilo nalogo: 1. Organizirati abonenle. povišati njih število tri- do štirikratno od sedanjega števila Tako se bo gledališču že do 1. aprila t 1. zajamčilo kakih 120.000 do 150.000 Din več dohodkov na mesec. Toliko je namreč potrebno, da zagrebško gledališče opusti redukcije. ki bi močno znižale njegovo umetniško višino. Za podporo in sodelovanje bodo naprošena vsa zagrebška kulturna in patrioti Sna društva, zavodi, organizacije in
klubi. Med drugim nameravajo izdati posfeb-ne tiskovine, na katerih bodo natančno označene ugodnosti, ki jih imajo gledališki abonenti ob lahko sprejemljivih in izvršljivih pogojih. Akcija za nabiranje novih abo-nentov mora biti končana že pred 1. aori-lom t. L
2.	DrjMvo ne bo delalo samo živahne propagande in iskalo vira novih dohodkov, marveč bo tudi zahtevalo, da naj gledališka uprava sama postavi na novo podlago svoje propagandno in komercionalno delo. Treba je angažirati sposobnega referenta, ki 6e bo docela posvetil komercionalnim vprašanjem gledališča in ki bo organiziral intenzivno propagando s tiskom, filmom, radiem, z brošurami, z ilustracijami itd. Prodaja vstopnic naj se decentralizira; izroči naj se posebnimi poverjenikom, ki dobivajo primeren popust, da bodo tuci gmotno zainteresirani na čim večji prodaji vstopnic. To vprašanje bo podrobno proučil poseben odsek pripravljalnega odbora.
3.	Drugi odsek bo proučeval vprašanje onih novih dohodkov, ki bi se dali doseči samo s sodelovanjem in odločitvijo oblasti, predvsem vprašanje gledališke doklade na vstopnice za vse zabave in prireditve, ki konkurirajo gledališču.
4.	Organiziralo se bo sodelovanje med upravo z ene strani, kritiki, književniki, skladatelji, igralci in publiko i druge strani, m sicer v veeh vprašanjih, ki se tičejo
umetniškega delovanja gledališča.
5.	Organiziralo se bo »ljudsko gledališče«; v njem bodo najširši doji ob nizkih vstojv-ninah prevzemali cele predstave. Začetek takega sistema, ki je v Nemčiji organiziral več kot pol milijona stalnih gledaliških obiskovalcev, fe že ustvarjen s posebnimi predstavami bančnih in zasebnih uradnikov in delavcev. Posebna pozornost bo posvečena mladini, ki se danes popolnoma vdaja športu in filmu; njo je treba zopet pridobiti za duševni užitek z gledališko umetnostjo in glasbo.
6.	Nadaljnji smoter novega društva bo, da polagoma reorganizira gledališče v sodobnem, svobodno - umetniškem komereonal-nem smislu in ga osvobodi birokratizma, kar je želja vseh zagrebških gledaliških in glasbenih krogov.
Tak je delovni program zagrebškega Društva prijateljev gledalšča. — V Ljubljani je bila že ponovno v listih in tudi drugače beseda o tem, da je treba kaj ukreniti v korist našemu gledališču, javno organizirati narodno pomoč, razširiti in poglobiti propagando zanj itd. Toda od besed do dejanj je še vedno prevelik korak, dasi 6e položaj stalno poslabšuje. Mislimo, da bo treba tudi pri nas dati Mm prej pobudo za podobno akcijo, kakor eo jo začeli v Zagrebu. Od k ml bo prišla ta pobuda: ali s strani gledališke uprave ali od kakšnega kulturnega društva, ni važno; vsekakor ne kaže odlašati, če smatramo, da je vprašanje ljubljanskega Narodnega gledališča pomembno slovensko kulturno vprašanje.
Naš list bo rade volje že sedaj objavljal konkretne predloge, nasvete in druge primerne prispevke iz zainteresiranih krogov k temu vprašanju, ki kliče po takojšnji smotrni akciji!	—o.
Glasbeno pismo iz Prage
Verdi, Mozart in Brano Walter
W. A. Mozart je za Prago čarobno ime. Cehi ga čislajo, kakor da bi ee namesto v Salzburgu rodil na obrežju Vita ve. Ko se je nedavno pojavilo na plakatih Mozartovo ime, so si oddahnili pristaši čiste melodije in se pripravljali na koncert kakor verniki na romanje. Človek ni srečen, če se ne vzgrudi pred božanstvom. Čudež mu je potreben kakor zrak, ki ga diha. Če izgubi nagib do mistike, mu ne preostaja nič drugega kot obup in smrt
V mistiki je izražena ideja popolnosti. Mistika ni tavanje v temi, marveč nejmor-no korakanje nasproti luči. Hrepenenje po nji povzdiguje in bodri dušo. Odkod bi sicer genij imel moč, da ne omaga sredi poti? Pokoncu ga drži |>odzavestna vera, da njegova žrtev ni zaman in da 8 svojim delom krči pot bodočim, popolnejšim — namreč onim izbrancem, ki bodo z lastnimi očmi videli vtelešeno misel.
Iz tega vira neskaljenega idealizma je črpal moč tudi W. A. Mozart. Trpljenje in nevolje so minljive, delo pa ostane. Če veruješ, se ti bo tudi nemogoče uresničilo. Če dvomiš, ee ne boš zanesel niti nase, kamoli v božjo pomoč ali ljubezen bližnjega. Če hočeš resnično živeti, tedaj treba, da se okrepiš z vero. V nji je življenie, v doslednih dvomih pa je smrt. In prav tega ee je Mozart najbolj bal. Z delom in ustvarjanjem je premagoval trenutno skepso. Samo ona osebnost, ki je neštetokrat premagala d'jha zanikavanja, je močna in poklicana, da ustvari velika dela.
Ta prastara borba med dobrin in zlom najbolj zanima Bruna Walterja, ki je v zadnjih mesecih dirigiral v Pragi dva Retf jiesna,
in sicer Verdijevega in Mozartovega. S tema dovršenima izvedbama je hotel pokazati razliko med tem m onim stilom. Verdijeva vera je nekoliko teatralna, Mozartova pa preprosta kakor pri ptici, ki s čivkaujem hvali svojega stvarnika. Verdi tudi tedaj, ko moli, ne pozablja svoje osebnosti, medtem ko je Mozart v molitvi popolnoma združen s svojim Bogom. Mozartu je molitev to, ka»-budhistu nirvana. Kakšna razlika tud3 v slogu! Verdi je ostal gledališki človek tudi tedaj, ko je pisal svoj Req liem. Avtor Ri-goletta je svetovnjak, a Mozart je pravi vernik. Če bi živel v času. ko eo se gradile romanske katedrale, bi bil nosil kamenje, da bi se oddolžil svojemu Odrešemikn. V tej romanski sredini, kjer vse vonja po kadil u in snagi, bi bil mnogo srečnejši kakor na cesarskem Dunaju. V Mozartovem ReOule-mu slišiš pritajen šepet >očenaša«. Ko ga poslušaš, se ti obuja pobožna razpoloženo«*, kakor smo jo doživljali v otroških letih, ko smo v naročju svoje babice prisostvovali sližbi božji.
Tako razpoložen ost je umel Bruno Walter vzbuditi v nas in nas navdušiti. Banalna, pločevinasta dvorana ?Luceme? se je pre-obličila v cerkev. Kakšen kontrast med Re-quiem in tem modernim neokusnim inie-rierjem!
Ponavljam: B. Walt€Tju je bilo največ do tega, da spoznamo razliko stilov; v tem smislu je postavil na podij godbenike in pevce. V izvedbi Verdijevega Rfcquiema ni Štedil z efekti, pri Mozartovem pa se je zadovoljil z najpreprostejšimi sredstvi. Pevci so se spremenili v prave Kristusove ovčice. Ni bilo petja, molitev je bila, nekrvava žrtev najvišjem'j bitju! Bili smo tihi, zbrani in pred fc> veličastno umetnostjo — molitvi-
Ruud - Hol! - Guttor msen
v nedeljo 5. HL na skakalnici na Bledu pri Rovanovem memorialu.
2953
snace vesti
♦	Naročniki, ki jim je potekla naroč-jima. so v včerajšnji števi&lci prejeli po-iozraice, da morejo z njimi o-bnoviti nadalje naročnino. Zaradi reda v upravi iista naj blagovolijo vplačati zneske že ■v p*r v i h dneh meseca in poravnati morebitne zaostanke, da ne poteče pravica do »Jurrovega« nezgodnega zavarovanja. — Uprava »jutra«.
♦	Pomočnik bana g. dr. Otmar Pirkmajer
bo jutri ia v to-ek 7. t. m. od^soten. Sprejemi ta dva dneva odpadejo.
♦	Kmetijsko-šumarska fakulteta v Zagrebu. Za kmetijsko-šumarsko fakulteto zagrebške univerze je dograjeno v Maksimiru primerno poslopje, ki &e sedaj ureja tudi v notranjosti izdatki za centralno kurjavo so proračunani ua 708 S2-S Din. za elektri-earska in telefonska dela pa na 214.803 Din.
♦	Tečaj za pomorske strojnike. Ravnateljstvo državne pomorske trgovske akademije v Bakru objavlja, da se bo otvoril v akademiji dvomesečni pripravni tečaj za P-omožne strojnike, a ko se prijavi zadostno Število kandidatov. Vsi reflektanti, naj se takoj pismeno javijo omenjenemu ravnateljstvu.
♦	Skupščina Zveze humanih društev s«
bo vršiia 5. marca v Beogradu v poslopju Narodne odbrane.
v smislu zavarovalnega zakona In ne kaka prostovoljna podpora ali dajatev je za
vsakega naročnika „Jutra"
nezgodno zavarovanje pri Zavarovalnici »Triglav«.	Vi še niste naročnik?
+ Slovensko lovsko društvo v Ljubljani
bo imelo svojo redno glavno skupščino 19. t. m. v steklenem salonu restavracije glav. neea kolodvora v Ljubljani. Začetek ob 10. uri _ Odbor SLD.
♦	Kdo jahačev in vozačev »Prestolonaslednik Peter« v Ljubljani redni občni Zbor se bo vršil 16. t. m. ob pol 6. zvečer v dvorani Kmetijske družbe v Ljubljani, TuTja-š.-ci trg 3, z običajnim dnevnim redom.
♦	Železniški tunel pod Beogradom, Po najnovejšem načrtu se bo v Beogradu zgradil tunel pod zemljo, dolg dva kilometra, k; bo vezal pančevski most z železniško Po-s>rajo ob Dunavu. Obenem bodo pričeli urejati savsko pristanišče, ki se bo zgradilo med zem-unskiin mostom in spodnjim me-
Pred postajo na Savi se bo zgradilo Irugo pristanišče za ladje. Savski most dobi dvojni tir.
♦	Ni več upanja na rešitev pogrešane Jadrnice. V Om:šu se je predvčerajšnjim v ;rostorih društva >Slavin< vršila skupščina meščanov, na kateri je bil izvoljen odbor
nalogo, rta priskoči na pomoč vdovam in
rotam ponesrečenih pomorc-ev na jadrnici ^Sv. Xiko:a<. Predsednik skupščine j« z -'enljivimi besedami orisa! življenje pomor-
>	<-v in njihovo borbo z morjem. Dotaknil se .<■ grozne usode, ki je zadela ladjo >Sv. Ni-kola- in njeno posadko, ki je brez dvoma ;>ostaIa žrtev strašnega elementa. Poskrbeti / treba za one, ki so ostali doma. Izvoljen
>	bi! odbor uglednih oseb iz Beograda, Zagreba in LJubljane, ki bodo poskrbeli za pomoč.
♦	Smrt zadnjega hercegovskega vstaša.
V 87. letu starosti je t Bjelini umrl po kritki bolezni zadnji hercegovski vstaš <;joko Samardjič. Rodil se je v nevesinskem okraju, zadnjih deset let pa je preživel v Bjelini.
♦	Ne sme v gostilno. Okrožno sodišče v Novem mestu je prepovedalo Francu Gregorčiču, rudarju v Krmelju, zahajati v krčmo do S. januarja 1934
vv;
Kino Ljubljanski dvor
_Telefon 2730_
Sode rman o v roman
V glavni vlogi Jack Trevor
Ob 4., v,8. in 9. uri zvečer Najnižje cene 2 —, 4.— in 6.— Din
♦	Smrt na plesni zabavi. V Sarajevu se je na pustni -eduti športnega kluba >Hajduk< T Delavskem domu pri plesu kola zgrudil
tipograf Alkalaj ter je na mestu obležal mrtev. Zadela ga je kap. Med občinstvom je nesreča povzročila veliko paniko.
♦	Samomor nepoštenega varuha. V selu Majdevu pri Kruševu si je prereza.1 golta-nec bogati seljak Biagoje Iljič, ker so ga otroci njegovega brata ovadili, da je zapravil vso njihovo dedščino.
♦	Dvanajst tisoč kilometrov na biciklu. Zagrebški športnik Stjepan Vinceljak se je te dni vrni! s svojega velikega in napornega potovanja po Evropi. Na biciklu je prevozil okroglo 12 000 kilometrov skozi trinajst evropskih držav. Vinceljak je po poklicu krojač
♦	Napad. V St. Vidu pri Grobelnem je 26. februarja neki moški napadel 21 letnega posestnikovega sina Alojza Marša ter ga hudo poškodoval po levem ušesu Marš je dobil tudi lažje poškodbe po vsem telesa.
♦	Avtobusni promet na progi Kranj-Je-zersko ie bil zaradi snega prekinjen, od včeraj naprej pa zopet redno obratuje. Odhod z Jezerskega (gostilna Štular) je ob 6.20, dohod v Kranj ob 8 Odhod iz Kranja, (državna pošta) je ob 13.05. Navedeni vozni red velja od 1. marca dalje do preklica.
♦	Nalezljive bolezni. V dobi od 8. do 14. februarja je na področju dravske banovine na nalezljvili boleznih obolelo 226 oseb, na davici 114, na škrlatinki 41, na tifuz-nih boleznih 26, na šenu 20, na dušljivem kašlju 9, na otročični vročici 5. na otrpne-nju tilnika 5, na griži in na nalezljivem vnetju možganov pa po 1 oseba.
♦	V kavarni vas najboljše varuje pred na-lezljivostjo hripe redna uporaba okusnih Anacot pastil dr. Wandera. Dobijo se v vseh lekarnah za 8 Din.
♦	Sedaj in še nekaj mesecev bo zdravje v veliki nevarnosti zaradi prehla.iov in tudi hripa je letos spet zelo močna. Ne pozabite. da nudijo Aspirin tablete »Ba.ver* v takih primerih vedno najboljšo pomoč in zaradi tega ne smejo manjkati v nobeni hiši.
♦	Tovarna Jos. Reich sprejema mehko in ikrobljeno perilo v najlepšo izdelavo.
Iz LinMfagie
n— Socialno - gospodarski tedaj ZKD.
Drevi o-b 19- bo predaval g. univ. prof. dr. Bičano vri č o kartelih in trustih. Na predavanje, kti je zelo aktualr.o in zanimivo, vabimo občinstvo, da se ga v polnem števiilu udeleži. Po predavanju bo govoril g. dr. Mithalek o osnovnih pojirnih menic.
u— Knjižna akcija. Danes popoldne se bodo zglasiil<i pobiralci knjig v naslednjih ulicah: Erjavčeva, Nunska, Šubičeva, Knaf-lieva, Aleksandrova, (iajeva, Pnharjeva, Gosposvetska, Dvorakova (od Bleivveisove do TyrSeve), Bleiweisova (do Erjavčeve), Levstikova (do Eirjavčeve), Tomanova, Gledališka, Beethovnova, Kersnikova, Vesni akova, Šelemburgova in Tyrševa do prelaza. — Pripravite knjige! — Akcijski odbor.
n— Koncert Ljubljanskega godalnega
kvarteta, ki se vrši v petek, dne 3. t. m. ob 20. v Filharmonični dvorani bo ▼ odlični meri pokazal delovanje našega ljubljanskega konservatorija. Člani godalnega kvarteta: Pfeifer, Stanič. šušteršič so gojenci violinskega oddelka konservatorija prof. Slaisa. Cslist Bajde pa je iz šole prof. Berana. V komorni študij je uvedel vso Četvor;eo prot Šlais, vodi jo od vsega početka do današnjih uspehov, ki jih imajo na koncertnib odrih. Izvajali bodo Beethovnov in Debjs.*yjev godalni kvartet. Drugo točko sporeda pa tvori Miiojevideva sonata za violino in klavir, ki jo izvajata Pfeifer in Gallatia. Galla-t'a je gojenec klavirskega oddelka drž. kon-servatorija in sicer prof. Janka Ravnika Sodeč po dosedanjih uspehih našega ljubljanskega godalnega kvarteta. smemo upravičeno pričakovati, da bo imel tudi petkov njegov koncert velik umetniški uspeh. Zato obisk najtopleje priporočamo. Vstopnice se dobe v knjigarni Glasbene Matice po znižanih koncertnib cenah od 15—6 Din.
Pri prehlajenjn, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih, storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjen je črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Jo- j šefove« grenčiee.	j
Pa če je zunaj sneg In mraz, pri Slamiču pogreje nas kipeče vince in prigrizki, ki vse po ceni je prav nizki!
K sobotnemu koncertu. Petje (litur-gično) je bistveni del vzhodnocerkvene službe božje. Zato morajo biti njihovi duhovniki dobri pevci in morajo absolvirati pevsko šoio pred duhovniškimi študijami. Globine njihove cerkvene glasbe mora izčrpati le oni pevec, ki se izšola v vseh onih disciplinah, ki so za to poglabljanje potrebne Cirilo-Metodov zbor se zaveda te potrebe, zato si je pridobil dirigenta Rusa, ki je predela! in dovršil teologijo in se posebej specializiral za vzhoiinocerkveno petje. To svoje bogato znanje podaje dirigent Koma-revtvki svojim pevcem v redni vsakodnevni pevski šoli Cirilo-Metodov zbor obstoji iz dveh skupin: iz »A< in »B<. Oba dela sta absolvirala šolo posebpj, moreta vsak za (krog ?0 pevcev in pevk) nastopiti Pri ljubljanskem koncertu 4. t. m bosta nastopili obe skupini strnjeni v en mogočen zbor Od tako pripravljenih pevk in pevcev pod vodstvom tako prvovrstnega dirigenta, ki si je pridobil bogatih skušenj že, ko je bil dirigent v Kijevu in Petrogradu, smemo z vso pravico pričakovati prvovrstnega umetniškega užitka. — Koncert začenjajo brezpogojno točno, na kar po prošnji zbora samega že danes opozarjamo.
Zaključek plesne sezone
v soboto 4. marca v Kazini
plesni turnir
in JENKOVA PROSLAVA
u— Pri nobeni koncertni prireditvi ne gre pesem poslušalcem tako do srca kakor takrat, ko poje naša mladina, ko so ua odru Trboveljski slavčki. Zato ni prav nič čudnega, če vidimo v dvorani toiiko in toliko ljudi, ki z veliko ginjeiiostjo, da solznih oči poslušajo našo prelepo pesem, ki vre iz grl nedolžnih otrok trboveljske doiine Ti otroci pojo s tako dovršenostjo, da nam mora impoDirati njihov učitelj g. šuligoj in pa mladinski zbor sam.. V nedeljo 5. t m. dopoldne ob 11. nam bodo zapeli v unionski dvorani *M>vsem nov spored. Nastopila bo njihova solistka, pe.1 bo poleg zbora tudi duet, torej več aovih nastopov, ki ožive njihov sicer tako interesanten spored. Zato obisk najtopleje priporočamo. Vstopnice v Matični knjigarni.
u— Prve originalne posnetke o stražni ne-urcei t Neunkirchenu prinaša današnji Ufa zvočni tednik, ki ga predvaja od danes naprej El tni kino Matica. Poleg teh dogodkov prinaša Ufin zvočni tednik še mnogo drjgih zanimivosti iz vseh delov eveta.
Elitni kino Matica
BOMBA SMEHA! DVE UEI NAJLEPŠE ZABAVE!
Liane Haid
Georg Aleksander Otto Wallburg' Hans Moser
▼ pikantni muzikalni komediji
gospa si ne želi otrok
Satira na današnjo moderno ženo v dobi športa.
Kot dopolnilo sijajna šaloigra
»POROČITI SE JE TREBA«,
v kateri briljira sloviti komik
Szoke Szakail. Najnovejši Ufin zvočni tednik! Katastrofa v Neukirchenu v Ufinem tedniku
Ob 4L,	in % 10. uri zvečer.
Prt GRIPI nspeino sredstvo:
Vrelec STYRIA iz Rogaške Slatine
(3—i krat dnevno po 200 g event. mežano z mlekom)
2824
Tel.
2)24
IPOSKUSITE! POSKUSITE!:
Oton Zupančičev »Ciciban« v dvorani Delavske zbornice. Otroški oder »Svobode« bo vpnzoril v nedeljo 5- t m. ob 15. v dvorani Delavske zbornice »Cicibana«. To bo že četrta predstava te lepe otroške revije. Predstava je v čast Trboveljskim slavčflcotn, ki koncerti rajo isti dan dopoldan v Liubljani, da tako ljubljanski delavski otroci pozdravi.K) trboveljske delavske otroke. Cene vstopnnc so zelo ivzke. Dobe se po 8, 6 in 4 Din, stojišča po 1 Din od Janes naprei v Deiavski zbornici, I. vhod. I. nadstropje (Strokovna komisija).
u— Rekorden obisk Elitnega kina jMatice NavzJic številnim prireditvam, ki so občaj-ne ob gotovih veselih dneh (Silvestrovo. Pust »td.) je v Ljubljani vedno večje število onih, ki si privoščnio najcenejše, a vendar najbolj izdatno trezmo razvedrilo v gledališču in kinu. Tako je biio zlasti še na letošinji pustni večer. Vsekakor pa je uprava Elitnega kina Matice tudi oskrbela izvrsten spored. K večerni premieri komedije »Gospa ne želi dece« ie vlada! pravcat; naval, kino se ie napolnil do poslednjih priklopnih sedežev, mnogi pa so morali od. iti brez vstormic. N*j. si bodo pa pri nadaljnjih reprizah ogledali to zabavno filmsko delo. Seveda že ime veseie**a francoskega avtorja Vautela iairtči za fletno vsebino, i^ra pa je v rokah treh najbolj simpatičnih icralcev: vedno prijetnega A!cxandra. ljubke Liane Haidove in neodoliivo smešnega, debelušnega Waiibu.rga. Uprav briijantno figuro je poleg nj:h postavij upravnik spalnega vagona. A tudi ostati igralci so vsi na mestu, fotografija je dobra, govor takisto, melodije pa so splošno znane tudi v Ljubljani Tako se delo samo hvali m privablja vso, ki so željnj dobre zabave. Za navržek pa je še sila komična enodejanka, v kateri se imenitno uveljavila Szoke Šakali Oh. saj ga poznate! Kakor vedno je tudi tokrat zelo zanimriv zvočni tednik. V celoti res "bilen in no-srečen spored-
u_ Starši! Dr. Franta Mis bo predaval danes ob 8. zvečer na državni učiteljski šoli v risalnici o vzgojni biglleni. Ker je predavanje aktualno za v?e, ki imajo otroke v šolah, vabi društvo >£ola in dom< svo.ie člane in one. ki se žele včlaniti, da ee predavanja ndeležei.
u— Društvo »Tabor«. Dreri ob 20. preda-g. dr. Lavo čermeJj o današnjem političnem položaj«. V* petek skupna pevska vaja.
u— Združenje trgovcev v Ljubljani bo imelo redno letno skupščino v nedeljo 3. t. m., točno ob pol desetih v reliki dvorani Trgovskega doma Računski zaključek za leto 1932. in proračun za leto 1933. sta v smislu J 40 pravil vsakemu članu t tajništvu na vposied O samostojnih predlogih se na skupščini sklepa le tedaj, če so v smislu čl. 17. pravil predloženi upravi 3 dni pred skupščino. Proti sklepom skupščine se sme pritožiti le oni. ki je bil navzoč na skupščini. Predsedstvo uprave.
u— Krajevna (M-ganizacija JRKD za Sp. šiško ima dane« ob pol 20. ot>čn1 s bor na Bellewue. Prosimo članstvo za. polnoštevil-no udeležbo.
u_ Preporodovcl! Danes bo ob p/>l IS. članski sestanek. Udeležba strogo obvezna.
u_ Jadranaši! Dane« ob 20. za vse ob-y*7*t\ članski sestanek z ražnim dnevnim redom.
u_ Ribareko društvo v LJubljani bo imelo Jutri ob 20.30 ▼ restavraciji hotel« »Metropole društveni sestanek s predavanjem. Odborniki in člani ter upeljanl gosti povabljeni.
u_ Večerni gospodinjski tečaj v Mladiki
Prihodnji tečaj se začne r ponedeJjek 6. L m. ob 17. Vpisovanje bo danes in Jutri vsakokrat od 10. do 12. in od 17. do 19. ure.
u_ Nesrečno dekle. V pustnem vrvežu
torkove noči. se je pojavila pred kavarno »Evropo<- mlada ženska, hi jo je spremljala večja družba močno pijanih moških. Ker je spoznal med njimi nekaj sumljivih tipov, j« stopil bližje in dekle aretiral. Bila je 19 letna Poldka. ki je izpovedala na policiji, da so priredili njeni oboževalci majhno vese-ličico nekje v gorenjskem predmestju in tudi njo popolnoma onili. Ker »e je izkazalo, da se je dekle, k« J« šele pred tedni prišlo v Ljubljano, kar hitro udalo nemoralnemu življenju, Jo je policija pridržala ▼ zaporu.
Pri boleznih krvi ln kože, kakor tudi pri po prišču in sojedcih skazeni polti vzemite Saxlehnerjevo naravno grenčico HUNYADI JANOŠ. Poživlja cirkulacijo krvi, odvaja škodljive snovi, pospeši presnovo, čisti kri in ureja stolico. Normalna doza: pol kozarca iznijte zjutraj na tešče. Dobiva se v lekarnah, drogeriiah in vseh boliših trgovinah. Pazite na etiketo z rdečim srednjim poljem!
jo neznatni kakor peščena zrnea pod zvezd-r m nebom.
Ob obeh večerih sta s»e poleg Bruna Wal-terja in Češke filharmonije proslavila zbora »Smetane* in »Praških učiteljic«. Izmed f diftov je z vso dušo pel J. Rijaver. On in Zitek najgloblje orodria v Mozartov st !. Riiavu- se je približal srednjeveškim cerkvenim pevcem, ki <?o tudi tedaj, ko so peli. molili Kvojetra Boga. Glasovi Ade Nor-liftnove in Marte Kraeove so zveneli čisto, toda niso bili tol kanj posvečeni z notranjo ganjenostjo. Prav v tem pa je bil nedoee«-ljiv Bruno Waiter	B«žo Lorrič.
K cerkvenemu koncertu ▼ »Unionnc. Zagrebški »Jutarnji li*t< z dne 11. decembra 1^32 je pisal o koncertu Cirilo - Metodovega zbora v zaurebSki katedrali 8. decembra 1932 med drugim to-le: >€.-M. zbor je dosegel v razmeroma kratkem času svojega delovanja zelo dobre uspehe, dejstvo, ki človeka iznenadi in dokazuje, da zbor raz-TKilaga v resniri z izvrstnim pevskim ma-t rialom. Program, ki si ga je izbral zbor za =»voj prvi koncert, ni lahek in preizkuša pevsko kulturo zbora, To kulturo je dosegel 7bor v prav odlični sJopnii in je njegovo do-*w>danie delo vredno vsestranske hvale. Pevci C.-M. zbora eo dobro disciplinirani, njihov nač;n interpretacije jgodno preseneča. Videti je. da imajo dirigenta, ki je sam pevpe. kajti B Komarevski zelo pazi na mu-zikalno in pevsko frazo, kar je ena najlep-Jih odlik tega zbora C.-M. zbor mnogo pazi na dinamične finese in • »vojim mehkim
pianom im gromkim forte dose7.a imenitne efekte. Hannon je zbora so polne in eočne. Soprani se odlikujejo z lahkotno in prožno višino, alti sodijo med najboljše glasove tega zbora, tenorom ne manjka topline Ln mehkobe, a ba3i so močni in zvočni i.. .< Zbor je odpel v Zagrebu isti program, kakor ga bo pel v Ljubljani. Prostorna katedrala je bila nabito polna, pozornost izredna. Jn list pristavlja še: Organizae ja koncerta je bila vzorna in bi se končno vea društva morala priučiti od tega abora, da se koncert začenja točno ob napovedanem času.« Zbor bo tudi v soboto začel točno svoj koncert, zato naj občinstvo pride točno. Vstopnice so že v predprodaji v koncertni posredovalnici Glasbene Matice.
Novi ivezki Zbranih spisov Miroslava Krleže. Zagrebška >M'nerva< je napovedala za bližnje dni šesti zvezek Sabranih del Miroslava Krleže. Obsegal bo novele s skupnim naslovom »Hiljadu i jedna smrt«. Za april napoveduje 6edmi zvezek z novim romanom, ki mu avtor še ni dal naslova.
Zgodovina Črne gore. Narodna prosveta v Beogradu bo izdala knjigo »Tstorija Črne gore«. Obsegala bo okrog 400 strani » 60 6likami. Sp:s sta sestavila profesorja dr. Jo-vo Toškovič in G jorgje Lazarevič.
>Xovo obličje srb*kohrvatske književnosti« je naslov pregled i srbskohrvatsk© književnosti. ki ga je priobčila praška >Slavi-sche Rundschau« v pravkar izišlem drugem zvezku. Pregled, ki skuša označ ti najznačilnejše poteze literarne produkcije lanskega leta, je prispeval Nikoia Mirkovi d.
O češkem pisatelju K. M. Čapku - Chodu
je izšla v sarajevskem »Pregledu« (februarski zvezek) študija Jaroslava Malega. Ča-pek - Chod je med drugim spisal velik roman »Turbina«, ki ga je izdala v slovenskem prevodu Umetniška založba. Češki kritik A. M. Piša smatra »Turbino« za najboljše delo naturalizma. J. Maly dobro karakte-rizira književno delo tega velikega, a pri nas premalo uvaževanega češkega pripovednika.
Kriza in nem&ka znanstvena literatura.
Zveza nemžkih visokih šol in združenje znanstvenih založnikov sta nedavno objavila oidic, v katerem izjavljata, da gospodarska kriza v vseh Irrltumih deželah slabo vpliva na znanstvena raziskavanja in njih literarno izkoriščanje. Države so moč. no skrčile in omejile subvencije, tako da si minogi znanstveni zavodi ne morejo več nabavljati potrebne literature. Zaradi krize in Stednje pri javnih prispevkih za kulturne in znanstvene namene je močno padlo število ne ročnškov znanstvenih časopisov, tako da je ogrožena cela vrata starih in že zdavnaj vpeljanih strokovnih revij. Talko zvama »Notgemeinschaft der deutochen Wiesenschaift«, ki je doslej podpirala znanstvena raziskavamja in je mogla posameznim zavodom ali časopisom priskočiti na pomoč, če se je pokazala nujna in upravičena potreba, je bila za, radi Stednje v državnem proračunu tako prizadeta, da ne more nikomur več nuditi izdatne pomoči. Omenlena zveza in drugrn eopodpisanka opozarjata, da bo zaradi
teh razmer močno trpel tudi nemški vpliv v tujini, ki le aoslej v lepem Številu na_ ročala nemške znanstvene revije in knjige.
Kaj predlagajo češki založniki? Zveza knjigarnarjev in založnikov v čsškoalcv republiki je sprožila javno akcijo, 'ki naj bi dnevni tisk še bolj pritegnila k propagandi za češko knjigo. Zveza je Izdelala razne konkretne predJoge za reorganizacijo kultumo-poročevalske službe v čeških ln slovaških dnevnikih. Med drugim predlaga, da naj listi odmerjajo več prostora književnim poročilom in vestem, da se literarno poročanje boljše organizira (na_ mesto daljših, težko umljivih traktatov naj izhajajo kratki, živahno spisani članki o knjižnih novostih in Mterarnih pojavih, če le mogoče s slikami), dalje da se objavlja v listih tedenska bibliografija. Literarni kritiki fn kulturni referenti pri dnevnikih naj bi si ustanovili poseben klulb. CeSki listi so to pobudo sprejeli prav simpatično, dasi so kulturne rubrike pri večini večjih listov že sedaj na zadovoljivi
višin4.
jozef VVitlin r hrvaškem prevodu. »Hrvatska revija« Je priobčila v pravkar iz-fSli marčen Številki prevod eseja poljske, ga pisatelja in esejista Jožefa Witlina •s-Med zapadom in vzhodom«.
Pripravite hi darujte knjige ob priliki nabiralne akcije. Podprite plemenito delo mlactine!
u_ poškodovana v prepiru. Postrežmca
Angela Francljera z Viča se je	torek
zvečer vračala domov po Cesti dveh česa--jev. Snotoma pa je prišla v prepir z nekim moškim, ki jo >• naenkrat napadel ter K obdelal z Dožem po g;avi in životu En^ letni delavčev sinček Ivan Kranjec z Zaloške ceste 13. se je pa včeraj ponari! s krapom in dobil hude poškodbe po vsem životu. Oba se zdravita v splošni bolnici
i@.o@o im
dam onemu, ki mi preskrbi stalno in primerno pisarniško službo v Ljubljani z nastopom 13. avgusta. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod
j Der ar takoj«.	2054 ^
u_ Vlom v gostilno. Ponoči se je pp azi
neznanec v gostilniške prostore Franceta. Vodnika na Medvedovi cesti ter odnesel nekaj obleke in si privoščil tudi več steklen^1 vermuta in žganja. Pozabil seveda ni n;'. klobase in pa na škatlo boljših cigaret. T i-ko je napravil svojih InOO Din škode.
u_ Okradena r,a ulici. Frančiški Mu-
starjfvi je nekdo izmaknil v Prešernovi nii-ci, kjer se je ustavila pred neko izložbo, iz košare usnjeno denarnico, v kateri ie imeh
500	Din. Oškodoranka jc tatvino cpazi'a £e!e pozneje, ko se ie hotela odpeljati z v'.a kom domov. Prijavila je tatvino na kolodvorski stražnici, a tat je izginil ie bogve-kam.
Halo! Halo! Banse: „U. F." Samo za dame bo „U. F."
Premislite dobro in zapomnite si, draga dame: »U. F.« — »U. F.« — *U. F.«
n— Valčkov večer Sokola IV bo r soboto 4. marca ob 20. uri pri br. Jožku Jeld-činu na Dolenjski cesti.
u_ Preporod ima v soboto i. t. m. aro-
Jo plesno vajo Začetek ob 8. uri. Igra priznani Ronny jazz.
u_ Vsi obiskovalci ljubljanskih pie«nih
501	se vljudno vabijo na Jenkovo proslavo in plesni turnir t soboto 4. t. m. v Kazini.
Iz Cella
•— Krajema organizacija JRKD ta Ce!je-obolieo bo priredila danes ob 19. v gostilni g. Vedenika na Ostrožnem predavanje o prvi pomoči pri obolenju živine. Predavn' bo sreski veterinar g. Maksim Sribar iz Celja. Pridite!
e— Opereta r eelj«kem giedali§čn. Narodno gledališče v Mariboru bo, kakor smo ž^ avili. uprizorilo v torek 14. t. m. ob 20. v mestnem gledališču v Celju mmno K£lm6no-vo opereto »Grofica Marica«. Ker se bo gostovanje zaradi velikih stroškov vrSilo leče bo gledališče razprodano, se občinslvc opozarja, da si do 10. t. m. nabavi vstopn -ce v knjigami K. Gori čar ia vdove.
ODVETNIK
dr. Ivan Stanonik
iz Celja vljudno naznanja, da trna od 1. marca 1933 dalje svojo pisarno v Celju, Aleksandrova al. S, L nadstr.
e— Zopet produkcija v Savinji. Mladi brezposelni tovarniški kovač Rudoli Kova ž iz Celja, ki je v nedeljo 19. februarja popoldne plaval dvakrat v ledeni mrzli Savinji od kapucinskega do prvega železniškega mosta (200 m), bo priredil v nedeljo 5. t. m. ob 10. dopoldne novo, zanimivo produkcijo v Savinji med obema mostoma. Produkcija se bo vršila ob vsakem vremenu in bo brez vstopnine.
e— 1196 bolnikov je fcHo t januarju i« t oskrbi r celjski javni bolnici in porodnišnici.
e— Elitni kino Union. Danes ob pol 17. in pol 21. zvočna opereta »Jaz podnevi... t! ponoči.. .< in dve zvočni predigri, e— Roman »Prokletstvo ljubezni« ee dohi
r podružnici >Jutrat, Kocenova 2. Cen» 35 Din.
			H
1		Prvi češki govoreči	p
		film v Ljubljani	
		FIlm iz študentovskega	ŽSj
		Bvljenja! Umetnina, ki	M
		nam živo slika življenje	-r
		in dušo naše mladine.	3
	' v.	PRED W	g
		MATURO C§	ViS?
		Pride! Premiera bo	
	_	v »ELITNEM KINU MATICI«	>M-
			
Vremensko poročilo
Meteorološkega zavoda v Ljubljani Sterilfce ta označbo kraja pomenijo: L Ca* opazovanja, 2 stanje barometra, 3 temperatura, 4. relat^na via?a » %. 5. smer le brzina vetra. 6 oblačnost 1 — 10, 7. vrsta padavin 8 padavme » mm Temperatura: prve Številke pomenijo najvlijo. Jruge najnlfcJo tempe-aruro.
1. marca
suJubljana 7. 770 6, 0.8. 84, NB1. 10. 0.4, maeg Ljubljana 13. 771.0, 3.6, 58, ENE1, 8,
Maribor 7, 771.2, _7, SO, mirno, 8, _,
Zagreb 7, 771.1, 0.0, 90, ESE1, 10, —, —; Beograd 7, 770.5, 0.0, 80, SE1, 9, —, Sarajevo 7, 768.0, 0.0, 80. El, 10, —, S koplje 7, 768.1, 3. 70, mirno, 10, _, Split 7, 766.2, 3. 50, NE10, 1. —, —; Kum-bor 7, 764.1, 6, 60, mirno, l, —, —; Rab 7, 767.6, 4.0, 80, mirno. 10, —, —.
Temperatura: Ljubljana 2.4, 0.4; Mari-oor 4.8, _7; Zagreb 5. 0.0: Beograd 5. —-1; Sarajevo 3. —1; Skoplje 11, 1; Split 13. 3: Knmbor — 5: Rab —, 4.
Sonce vzhaja ob 6.40, zahaja ob 17.46. Luna vzhaja ob 8.10, zahaja ob 23.41.
Jože Lombar
bo sojen marca
Razprava fe kila včeraj vnovič preložena — Dramatični prizori pri zasliševanju nekaterih prič
a— Maikarad« Olepševalnega druitva t
Oljskem domu je biia zelo lepo aranžirana in dobro obiskana. Osem najlepših mask je prejelo dragocena darila. Pryo darilo je prejela dragocena darila Prvo darilo (Blato zapestnico z biseri Je prejela gdč. Slavka
Baš t i tu to va (črn rokoko), drugo darilo Jzlat prstan z on i k som in biserom) skupina tvrdke Hladin (mornarji), tretje da^o (kompletne smuči gdč. žabk&rjeva, '/fetrto <iar>io (moderno zapestnico) pa ga. §tuhče-Ta_ Nagrado za najbolj komičj^c masko dr* kipa) je prejela gdč. Kukava iz Žalca.
e_ Planinski in lovski p!^ lahko vsaka ^amt obišče t novem kos^mu, ker prodaja Trgov, dom Stermeeki, i^ed-je, >Stcru< svilo Po 15 Din Oglejte si ijiožbo.
Iz M;aribQra
a— Protitube/Vuloma liga v Mariboru
sporoča, da ^ prejela za zgradbo azila v 31 ari boru v ^ftnuarju 13.155 Din v februarju pa 10.244.5j4 Din, skupaj torej 23.399.50 Din Vsem, ki so pripomogli k lepi vsoti, se PTL Ji-aiptrisrfcnejrše zahvaljuje, posebno pa še Jr.išnini posestnikom, upraviteljem in oskrD-viko*>l, ki so oosredovali, da so dinarski prispevki v redu prišli v blagajno lige. -Izrcd-n<^ naklonjenost kažejo pri akciji hišni < >skrbniki-hišniki in njihove žene, ki vrše s evojim agilcim posredovanjem človekoljubno in vsestransko požrtvovalno delo. V na--p-š6a>očih številkah pa imamo tudi veliko notranje zar!os>čenje vsi, ki se s svojimi -'kromnhni, pa rednimi mesečnimi prispevki .spominjamo najbednejših med bednimi. Naj bi se tej akciji pridružili prav vsi Mariborčani !
a— Ljudska univerza v Mariboru, Komor-!3i koncert ljubljanskega godalnega kvarteta državnega konserv&torija bo v ponedeljek & t. m. ob 20. v gledališkem poslopju. Kvartet je žel sijajne uspehe na vseh i?7ojih dosedanjih javnih nastopih.
a— Ljudska univerza v Studencih. Dre\i ob 19. predava profesor gosp. Jan Šedvy o ■»*arem in novem Beogradu. Predavanje bo--sptTem!ja.le skioptitne slike.
a— Dvodnevni sadjarski tečaj. Za sale-•ik oskrbovanje, gnojenje, pomlajevanje "n precepLjanje sadtne-ga drevja bo 6. in 7-- m. na banovirski vinarski in sadjarski v Mariboru. Tečaj bo teoretičen in ■vr^kitičen ter bo trajal vsak dan od 8. do 12. in od 14. do 18.
a-— Dohodki mariborske car*re»rn8ce so *ebrua>rja znašali s>kup<no 3,550.076 Din in ■sicer dohodki uvoza 3,533.764 Din, izvoza ■pz 16.311 Din
a— Aretiran ponarejevalec d^narla. Po ?bvestiJa zagrebške policije so mariborski detektivi predvčerajšnjem popoldne aretirati 62!etnega Jovana Popoviča, ki je osumljen, da je pred dnevi osleparil v Zagrebu nekega posestnika iz Polenšaka za 12.0<X) r>in pod pretvezo, dr mu bo ponaredil denar. Popovič je pri zaslišanju na mariborski policiji vse tajil, vendar pa je bu izročen sodišču.
Iz Škofje Loke
SI— Vlom v gostilno. V gostilno Lovrenca Hafnerja je bil izvršen v noči na soboto dovolj predrzen vlom. Ko so domači >grli k počitka, s« je prikradel neki roko-juavh v gostilniške prostore in Je odnesel iz kredence več škatel cigaret, prisvojil pa si je tudi za okeli 100 Din drobiža. Nato poizkusil vlomilec svojo srečo v jedilni «hrambi. Ključavnico Je vlomil, nato pa se ix>le,g svinjine polastil še kakih 20 mecenih klobas in par krvavic. Vso nakradeno robo je spravil najbrž v nahrbtnik in ,i'-> nato jad.rno popihal. Vlomilca sicer še nimajo, a so rmi za petami. Zadnje čase je bilo izvršenih pri nas več manjših, toda tireccj sličnih tatvin, ki vse kažejo, da so Aajdaši eni in isti ljudj«.
I? TrfeoveJf
t— Krajevni odbor Jadranske straže se
le ustanovil tudi t Trbovljah. Občnega zboli a se je ude-ležiio nad 200 ljudi iz vseh slojev prebivalstva. Vodil je predsednik pripravljalnega od-bora rudniški ravnatelj inž. '»joskot, ki je pozdravil vse navzoče, posebno toplo pa delegata iz Ljubljane g. prof Marjanoviča, ki je nato učinkovito predajal o pomenu morja za narode. V vekovi-tih borbah so se borili narodi, da dobe izhod na morje in si s tem ustvarijo možnost ■arospodarskeara in kulturnega obstoja. Jugo-sloveni imamo svoje morje, ali tujec, ki je frospodaril naai. je bil tudi gospodar našega morja. Šele po vojni smo postali pravi gospodarji Jadrana, in danes je naša najsvetejša dolžnost, da to. kar imamo, tudi z "°"semi sredstvi branimo, vselej in proti vsakomur Jadranska straža hoče vzbuditi v ■najširših plasteh jugoslovenskega naroda zanimanje za naše morje! Govornik je žel za svoje predavanje burne ovacije Pevski zbor Zvonašev in pevcev okteta rudniških nameščencev je zapel >Morje adrijansko«, T*aka,r se je izvršilo vpisovanje članov Takoj se je vpisalo okrog 200 članov Odboru predseduje ravnatelj inž Loskot, podpredsednik je učitelj Mirko Sušnik, tajnik T^o Pleskovič. blagajnik šolski upravitelj Alojz Bučar, odborniki pa so zastopniki vseh slojev, mod njimi tudi dame Delegata za oblastno skupščino sta predsednik ravnatelj ir>ž. Loskot in podpredsednik Mirko Sušnik.
Roman »Prekletstvo ljubezni« se do-b v podružnici uprave »Jut*«*, Trbovlje. Cena 35 Din.
Iz Novega mesta
n— Roman »Prekletstvo ljubezni« ee dobi v podružnici »Jutra« za 35 Din.
Iz KorMc
nj— Strelska družina Konjice je imela na pustno soboto svojo prvo prireditev v Narodnem domu ki je moralno kakor tudi rmotno uspela n3d pričakovanje. Obisk je bi! rdeorden tujcev je bilo toliko kakor že dolgo ne. zlasti so se Ukazali Slovenjebi-stričani. med katerimi sta prišla v goste tudi g. veleposestnik Ferdinand Atem« in g major Poje. Strelska družina iz Slovenske B strice je tudi poklonila konjiški družini lepo darilo ob nagovoru g. tejn-ka !e-knrnarja Mondinija kateremu se za res lepo darilo, ki je delo g. učitelja Kristana, zahvalil s primernim naeovorom g podpredsednik dr. Mejak Vsi gornji prostori Narodnega doma so bili izredno okusno de-korirani, kar J« bilo delo gg. Wagnerja. Perca, Podloearj-a, Malenška in Žagarja Da so tudi naše dame tokr** sijajno re5;<«> svooj nalogo in izredno požrtvovalno sodelovale, ni treba še posebej poudariti. Vsem skupaj iskrena hvala!-
Iz Ptufa
I— Roman »Prekletstvo ljubezni« pe dobi pri g. Bogomiru Chmtofu, Masarykova cesta. Cena 35 Din.
LJubljana, 1. marca.
Veliki kazenska proces proti Josipu Lombarju zaradi roparskega umora Bosanca Vojnikoviča se je danes ob 8.30 nadaljeval pred istimi sodniki velikega senata. Raz* prava je b:la 17. februarja prekinjena, da so se izvedli še nekateri dopolnilni dokazi. Današnja razprava je v mnogem pogledu dosegla svoj višek, tako je bila bogata raznih dramatičnih in vprav senzacionalnih prizorov, imela pa je tudi za posledico, da je ena izmed razbremen Inih Lombarjevih prič morala v spremstvu jetniških paznikov oditi v preiskovalni zapor. Ali tudi današnja razprava še ni dovedla do končne sod* be in je bila preložena na 9. marca ob 16. pred istim senatom.
Se dvansjjst prič
SodiJče je danes zaslišalo 12 prič o mnogih bistvenih in važnih okoinostih. Viljem Eberl je navedel, da je v zičetku oktob"a 1 ^30 d-al obtožencu 2tK) Din za gatova sredstva. Gostilnščarka Stana Fnšmi iz Stične je odločno potrdila svojo izjavo, podano v preiskavi Lombar in še 2 ženski so bili pri njej Napravili so 162 Din zapitka. Ena izmed žensk je bila v Stični precej pijana.
Poštni uradnik Josip Tnmaš je povedal, kaj mu je pravil njegov pokojni tast Anton Bernik: da se mu je Lombar nekoč izjavil, da bi Jožeta Breceiinika ubil, ako bi ga dobil na samem, ker irra mnogo denarja pri Nebi. Bernik je bil sicer molčeč človek. Dejal pa je tudi. da je videl jeseni 1930. pri Lombarjevih. kako 90 sušili obtoženčeve hlače Ena izmed Lombarjevih žensk mu je tedaj rekla, da si j-vh je Jože ponesnažil, ko je padel.
Obtoženčeva sestra Mihaela Lombar je\-a je bila nato ponovno pozvana pred senat. Predsednik ji je kratko predočil izpoved prejšnje priče. Ona pa ie vrn*a odločno: »To ni res! Jaz bnatove obleke nikoli nisem prala!«
Odločna izpoved župana Ahačiča
V razpravo je nato prišlo vprašanje ve» rodostojnosti razbremenilne priče Andreja MaliJa, ki je na zadnji razpravi izpovedal, da je bil usodnega dne — 29 septembra 1930 — z Lombarjem skupaj in to popoldne okoli 15. Branilec je v podkrepitev te njegove trditve zahteval poizvedbo pri občini Križe, kjer naj bi bil priča Mali dobil tistega dne živinski , potni list za kravo, peljano na sejem v Kranj Županstvo je uradno ugotovilo, da Andrej Mali ni omenjenega leta nikdar pri županstvu prejel kakega živinskega potnega lista. To okob nost je danes točno in jasno potrdil križki župan France Ahačič, zaslišan kot priča. On je danes tudi podal še zelo značilno, vprav senzacionalno izpoved, da sta ga obiskala pričina brata Anton in Peter Mali. Prvi je prišel dva dni po zadnji razpravi in prosil, da bi mu župan potrdil, da je njegov brat Andrej dobil 29 septembra 1930. živinski potni list Pozneje je z istim namenom prišel brat Peter m ga prosil, naj bi z gornjim datumom sedaj vpisal živinski potni list za Andreja. Župan Ahač;č ga je tedaj kratko zavrnil: »Moja čast in delž* nost mi to prepovedujeta!« — »Malijevi so
znani tihotapci,« je danes še pripomnil župan Ahačič.
Predsednik je nato prečital protokolira-ne izjave raznih prič, ki niso navedle ni-kakih bistvenih okolnosti. Preči tano je bi« lo tudi mnenje izvedencev o kakovosd vrvice in ž'ce- izvid g. Vek-oslava Adamiča o kakovosti vrvice, ki je bila najdena pri mrtvem Vojnikoviču in one najdene pri Lombarju, je negativan. obe vrvici kažeta gotove razlike. Izvedenec trgovec Fran Štu-pica je prav tako podal negativno mnenje o obeh žicah.
Višji policijski nadzornik, vodja kriminalnega oddelka g. Fran Žajdela je v pc= drobiiosti pojasnjeval mnoge okolnosti. V glavnem je -zpovedai, da ga je po 5. oktobru opozoril natakar pri »Šestici« Karol Rožen vir t na to, da je obtoženec menjal 5. oktobra pri njem 1000-dinarski bankovec. Pojasnil je dalje Kremžarjevo zadevo, ki je nastopil v procesu kot glavna obremenilna priča in ki je na policiji po prestani kazni vse povedal, kai mu je razodel Lombar o umoru. Kremžar je bil takrat popolnoma trezen Preiskavo proti Lombarju pa je v podrobnostih vodil g. Mrhar. Priča Anton Jereb je izpovedal, da je Lombar pri »Šestici« res plačal račun, da pa ni menjal ti« sočaka.
Glavna priča se fe napUa
Po Jerebovem zaslišanju se je dvignil branilec dr. Fran Frlan in kratko iz a vil:
♦Priča Kremžar je bil nocoj okoli polnoči v Daj-damu Tam je pravil obtožen« čevemu bratu Antonu Lombarju in priči Gvidonu Korošcu, da bo vs« proti Lombarju preklical, ker ga zelo peče vest. aa je Lombarja tako po krivem obdolžil.c — Branilec je nato predlagal, da se zaslišijo Anton Lombar. Gvidon Korošec in že za» slišana obremenilna priča Kremžar.
Državni tožilec dr. Fellacher: »K temu predlogu še dostavljam, da se zasliši nad-
zornik jetniških paznikov g. Camernik, ki bo izpovedal, da je videl Gvidona Korošca s Kremžar jem okoli2. zjutraj pri Slamiču in da je Kremžar prišel na sodišče pijan.*
Branilec: »Sem za to, da se te priče zaslišijo Ako priča Kremžar prekliče, potem pade njegova obdolžitev proti Lombarju v vodo Naj se dožer.e vse. saj smo v sodni dvorani. V vinu je morda le resnica!«
Priča Gvidon Korošec, ki je že pn zad» nji razpravi razbremenil obtoženca, je bil nato pozvan v dvorano Predsednik: »Nove okolnosti se čujejo. Kakor pravijo, ste danes ponoči s Kremžarjem pri Slumiču pili.«
Priča: Da. B:! sem 2 njim. Nisem plačeval za pijačo. Pil j- z nami.«
Predsednik: Sedaj je tako pijan, da so ga morali spraviti na varno.«
Korošec jc nato povedal, kako je pr'.» šel Krcmžar v Daj-aam: »Bilo je okoli polneči Kremžar me je pozval: Ali mi daš kaj piti? Kv.pil sem mu dva deci cvička. Tedaj je sp.m začel govoriti, da ga tako peče vest. da ne more spati Celo noč joka. ker je izrekel nepremišljene besede o Lom« barju in da je vsega tega kriva policija. Blagajničarka je pretežno večino razgovora razumela Pravil je tudi Kremžar, da ni šel iz lastnega nagiba na policijo, pač pa zaradi tega, kei je bil informiran, da ga bodo zaslišali Na policiji je dobil denar za vino. Žajdela mu je dal dva kovača!« Eden izmed sodnikov: »Vi pa dva deci!«
Priča Anton Čnmernik, nadzornik jet« niških paznikov, je natančneje opisal nočni prizor pri Slamiču: »Tam pri bufeju #o bili Kremžar, Korošec in še trije moški. Mislil sem si: Čudna žlahta! Glavna priča
Is O S p © 1
F&vpralevaaje po našem blagu
Kakor smo že večkrat poročali, ima zavod za pospeševanje zunanje trgovine v svojem »Glasniku« stalno rubriko pod naslovom »Povpraševanje ^o našem blagu«, ki se sestavlja sistematično na osnovi vpra šanj, ki jih zavod dobiva iz tujine. Ta rubrika je grupirana po raznih predmetih, ki jih iščejo v tujini, ter prinaša tudi nalove tvrdk, ki žele zaMopati naše izvoznike. V svrho čim izdatnejšega izkoriščanja tega naslovnega materiala in da bi se nua 1 tujim zanimancem samo tak ofertni material, ki bi bil v skladu s pogoji in zahtevami po« »ameznih tujih tržišč, se naprošajo naši iz-vojniki, da zavodu pošiljajo s svojimi vpra šanji obenem tudi konkretne ponudbe, ki bi vsebovale vse potrebne podatke za zaključevanje poslov. Obenem naj se zani-manci sklicujejo na zadevne številke te ru-brke in naj pošiljajo, kolikor to zahteva ponujano blago, tudi vzorce Zavod večkrat Lahko že na osnovi take ponudbe javi za« nimanou, alii ima njegova ponudba upanje na uspeh. Sicer pa pošilja ponudbe tujim zanimancem in te v pozitivnih primerih stavlja v neposredno zvezo z našimi po-
nudniki v svrho zaključevanja poslov.
Pri dajanju naslovov zavod ne prevzema nikake vdgovornosti za boniteto tujih tvrdk. V primeru, da zainteresirana tvrd« ka išče novih možnosti za razpecavanje svojega bluga na posameznih tujih tržiščih, se objavi njena ponudba v posebnem biltenu. ki se brezplačno in v več jezikih dostavlja tujim interesentom.
Proizvodi gozdarstva: 2132»Celovec: bruse v in smrekov rezonančni les; 2200-Niort (Francija): orehovina.
Proizvodi sadjarstva in vinogradništva: 422*Beyouth, masline, maslinovo (oljčno) olje; 1590-Anvers: presno in suho sadje; nirsBe^-routlr licitacija za razne sadne konserv« (rmirelce, breskve in hruške); 2131- Villeneuve-Loubet (Francija): jabolka in hruške; 2238«Nantes: suhe češplje; 2317-Dunaj: zastopnik za suhe češplje, mezgo in orehe; 2364-Diisse'dorl: vina za destilacijo (Brennvveine).
Razni kmetijski in sličnt pridelki: 1636-Angers (Francija): predivo; 1814-Le Ches-nay (Francija): prosena kaša; Ib97-Trst: ječmenova moka; 1989-Dunaj: grahorica, sirk, fižol, grah, deteljno seme in razno drugo semen je (več interesentov); 2079-Schaffhausen: konoplja; 2134-Hamburg: zdravilno rastlinstvo (radix emilae); 2139-Famburg: zdravilno rastlinstvo (radix enu-lae); 2172-Hamburg: zdravilno rastlinstvo, z'asti radix enulae; 2220-Dunaj: seme lu-cerne in čebule; 2317-Dunai: komisiuaar za fižol.
Perutnfnarsfvo, živinoreja bi ribištvo: 1112-Basel: zastopnik za jajca; 1265-Mila-no: zastopnik za jajca in zaklano perutni« no; 1625-Ženeva: loj; 1802-Padova: voli in krave; 2096-Bruselj: krzno divjačine (ku» ne, podlasice in lisice); 2142-Gdansk: izdelana svinjska koža.
Razno: 1405-Milan: lepilo za obutev; 1590-Anvers: razne sirovine; 1684 Bruselj: drogerijski predmeti; 1727-Beyrouth: Učita«
proti te glavna prTSa za Lombarja. Pa so ' sedaj takole skupaj!«
Andrej MaE v preiskovalnem zaporu
Priča Andrej Mali je bil nato ponovno pozvan in je na zadevno predsednikovo vprašanje slovesno izjavil: »Vztrajam pri
svoj' prvotni izjavi.« Priča Riko Kernc, dimnikarski mojster, ni vede! povedati kaj značilnega. Priča posestnik in trgovec z živino France Rakovec je skušal Andreja Malija potegniti iz zagate Lu je potui'1. da je bil Mali le njegov pomočnik in da ni nikdar imel živinskega potnega lista, pisa« nega na njegovo ime.
Po zaslišanju pr če Kadovana Prosenca je bil v dvorano priveuen priča Kremžar. Prcd>ednik: »Kremžar, zakaj ste taki?« Kremžar je začel tožiti, kako so ž njim zjutraj ravnali (ko so ga vinjenega morali dati v zarn.r). Predsednik: »Pravijo, da ste se obnašali kakor zverina.« K emžar: »Za« kaj pa naj moram v zapor? V zapor absolutno ne!« Predsednik je nato navajal po« ročilo jetn'šnice. da je privedeni Kremžar ves togoten v samotni celici vse razbil. Kremžar: »Se lev v džungli je svoboden!« Ker priča Kremžar ni bil zmožen, da bi lahko razsodno in preudarno izpovedal, je bilo njegovo zaslišanje zaenkrat opuščeno.
Državni to/ilec je nato v daljšem govoru utemeljeval uvedbo preiskave proti priči Andreju M ali ju zaradi krivega pričevania in nago\'arjania njc<H*'\h bratov k ponare« ianju javne listine. Branilec se je tej preiskavi protivil.
Po daljšem posvetovanju je ob 12.15 predsednik velikega senata višji sodni svet« nrk g. Anton Mladič objavil sklep: »Razprava se prekine in se bo nadaljevala 9. marca ob 16. P ml i Andreju Mali ju pa se ukrene preiskovalni zapor in uvede pre-. iskava zaradi zločinstva krh~e prisege?«
Nadzornik jetnikih paznikov g. Camernik je takoj nato prevzel Andreja Malija v svoje varstvo in ga odvedel v ziprrr. — Dvorana, ki je bila danes zopet nabija, seje nato jela počasi praznin.
cija za dobavo 6000 metel; 1897 Trst: kvas;
1932-K Jtterdam: magnezit: 2t)67«R.otter-dam: kalcijev cianamid: 2100-Bern: astalske odeie s pravimi orijentalskirni vzorci; 2166-C^arigrad: model' za dlakaste klobuke; 2292«Dunaj: juta; 2223-Bruselj: zastopnik za razne predmete.
Gospodarske vesti
= Z!>:>r Združenja izvoznikov jajc in iive perutnine kraljevine Jugoslavije v Zagrebu c;e je vršil v i>onedeljek pod predsedovanjem Žige Grafa. Zbora ee je udeležil tudi zastopnik Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Iz poročila upravnega odbora je razvidno, da ©o se lani razmere glede na izvoz jajc in perotnine poslabšale. Zato je izvoz tega blaga nasproti 1. 1931. padel Zelo je prizadela v ieseni izvoznike jvedba uvozne carine na jajca in živo perotn no v Italiji. Podobno grozi v Nemčiji. Velika ovira za trgovino z jajci je žigosanje jajc, ki je za razne države različno. Neprilike so nadalje v deviznih omejitvah. Spričo teh in drugih nepril k bi bilo potrebno, da se izvozniki jajc zdnižijo v močno centralno nacionalno organizacijo, a potem v mednarodno organizacijo, kakor &o to storili leeni goepo-daretven ki. Pri volitvah ao bili izvoljeni v upravni odbor: Teo Klefiš, E. W. Conen, David Finzi, Branko Stanišid, Peter Hoh-njec, Emil Scheecherko, Žiga Graf, M. Schmidt in Pero Kadetid. Predsednik je zo-pet Ž sa Graf.
= Za ureditev klirinškega prometa med našo državo in Španijo. šuš&Skl izvozniki so nedavne posredovali pri pristojnih čini te! jih v BecgTadu, da bi se uredili naši trgovinski odnošaji s Španijo. Znano je, da je zaradi naših deviznih odredb ostalo blokirano v naši državi kaka dva milijona Din terjatev španskih uvoznikov. Spričo tega je španska vlada blokirala vse terjatve naših izvoznikov v znesku blizu 30 milijonov dinarjev. Kljub zadevnim pozivom jav. nosti se to vprašanje doslej še ni rešilo. Gre največ za terjatve naših lesnih izvoznikov Možnost izvoza naših produktov v Španijo je zdaj še večja, ker povprašuje Španija tudi po živini. Spričo tega hi bilo potrebno, da se med našo državo in Španijo uredi klirinški promet.
= Slab izvor perutnine v Italijo. Na italijanski meji je glede na izvoz naše perutnine že dalje časa prav neznosno stanje. Italijanska obmejna oblastva zadržijo akoro vse pošiljke ker se podatki v certifikatih ne strinjajo s stvarnim stanjem. I»ri tem se celo dogaja, da naše obmejne carinarnice pobirajo carino in prometni davek na zavrnjeno perutnino. Bilo bi nujno, da se to vprašanje uredi 'n da se sklene primeren dogovor z Italijo ker je v zadnjih dveh tednih naš izvoz perutnine v Italijo padel pod polovico.
—	Likvidacija. Zadružna elektrarna v Slovenski Bistrici, z z o. z., se je razdrti, žila in stopila v likvidacijo. Upniki naj prijavijo terjatve v teku enega meseca Likvidatorjem Upniki Produktivne zadruge sodarskih mojstrov v Mariboru, r. z. z o. z., naj priglasijo terjatve do 30. t. m. pri likvidatorjih. Dne 17. t. m. ob 20. bo v seini dvorani Trgovskega doma v Ljubljani redni občni zbor Kreditne zadruge detaljnih trgovcev v Ljubljani, na katerem se bo sklepalo tudi o likvidaciji zadrage.
—	poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Carneta Alberta, mizarskega podjetnika v Ljubljani (narok za sklepanje poravnave pri deželnem sodišču, soba 140,
1.	aprila cb 9.; rok za oglas i te v do 26. t. m.) in o imovini Podgorška Franca, usnjarja v Domžalah (narok za sklepaaje poravnave pri okrajnem sodišču v Kamniku 7. aprila cb 9.; nk za ogi&sitev do
2.	aprila).
= Odpravljena »ta Kenhirrr« o Cernetu
Slavku, trgovcu v Mariboru, ker »e Je sklenila prisilna poravnava, ki o Goljarju Francu, posestniku to mizarskem mojstru na MMnem pri Bledu.
—	Ustavljeni »ta poravnalni postopanji o Korošcu Francu, tapetniškem mojstru in posestniku na Bledu (v smislu člena 56.. točk 2. in 4.. poravnalnega zakona) in o šantaku Francu, krojaču v Dolnji Lendavi fv srmisln člena 56., točke 6„ po. ravna^e^a zakona).
—	potrjen« Je poravnava o Korošcu Antonu, trgovcu v MVaherni Poravnava določa, da i-e prednostne terjatve in zahtevke; ki jih ne doeeoa poravnava, pr-
venstveno plačati v celoti, ostali upniki pa dobijo 50-odstotno kvoto, plačljivo v 10 obrokih., katerih prvi zapade dva meseca po pravomoenesti poravnave.
Borze
1. t iare*.
Na ljubljanski borzi sta malo popustili vizi na Berlin in Trst. narasla pa sta New-ork in Praga. Ostale devize so neizpreme-njene. Avstrijski šiline ee ]e zaključil v privatnem kliringu po 9.30 Din.
Na zagrebškem efektnem triišču je Vojna škoda nadalje popust 1 a. Od vseh vrednot beleži ie Privilegirana agrarna za kiju Se* po 228.
Periz©.
Ljubljana. Amsterdam 2297 63 — 2308.^0. Beriin 1353.47—1364.27, Bruselj 798..02 do 801.96, Curih 1108.35 — 1113.85, Londn 193.97—195.57, Newyork ček 5-355.47 do 5683.73, Pariz 224.21—225.33. Praga 168.73 do 169.59, Trat 280.90-232.30.
Zapreb. Amsterdam 2297.63 _ 2308.1*. Dunaj 010 - 920 (915), Berlin 1353.47 (U, 1304.27. Bruselj 79S.02 — 801.96, Aten-3637.36, London 193.90 — 105.59. Mila-u 290.10 — 292.30 Newvork kabel 5677.47 do 5705.73, Cefc 5655.47 - 5683.73. Pariz 224.21 do 225.33. Praga 168.73 — 169.59, Curih llt'8.35 — 1113.S5.
Curih. Pariz 20.24. London 17.515, Ncw-york 512.25. Bruselj 72.075. Milan 26.215. Madrid 42.60. Amsterdam 207.30, Berlm 122.25, Dunaj 72 (58.25), Sofja 3.74. Praaa 15.225, Varšava 57.56. Atene 2.91. Bukar -šta 3.08.
Efekti
Ljubljana. Vojna škoda 196 — 200, T'*
investicijsko 44 — 46. Blair 3*.) — 41, 7*/e Blair 36.50 — 37.50. Trbovlje 145—150.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda za kaso 191 — 195, za m are 197 bi., 7»/» investicijsko 44.50 — 46. 4' » agrarne 22 de:i.. 7*/« Blair 36.50 _ 37, S1/« Blair 39 — 40. TU posojilo Državne hipotekam« 41 — 43. &>/• begljčke 30 — 32; industr jske vre 1-note: Isis 30 den., Liiptke 50 den., Dubr.v-vačka 110 b!., Trbovlje 145 — 160: banfre vrednote: Narodna 3900 — 4100, Prvil^r'-rana agrarna 226 — 229.
Beograd. Vojna škoda promptna zaključka 197 in 196.50. za marc zaključek 192*50, 74/o investicijsko zaključek 445(), 48/» a^--i--ne 23 — 24." 6"/e beejučke zaključek 32, S1'« Blair 38 — 39.50. Ti* Blair 35 — 36, 7°/« sojilo Državne hipot^karne 41.50 — 42.50, Narodna 4000 bL. Privilegirana agrarna zaključek 232.
Dnnaj. Dunav-Sava-Jadran 15.10, Staat»-ei^enbahnges. 13.10, Trbovlje 17-25, Alpine-Montan. 12.55.
BSagovr^ tržišča
LES
4- Ljubljanska borza (1. t. m.) T«rderra za les dalje mlačna. Zaključen je bil en vagon parjene bukovine.
ŽITO
-f Chicago (1 t m.). Začetni tečaji: pšenica: za maj 47, za julij 47.625, za september 48.50: turšoica: za maj 24.125, za juiij 25.625, za september 27; oveS; za marc 16.
-f Winnipeg (1 t. m.). Začeto! tečaji: pSenica; za inaj 47.75, za julij 48.75, za oktober 50.
+ Ljubljanska borza (1. L m.) Tendenca
za žito dalje čvrsta. Nudijo se: pšenica: (mlev3ka voznina slovenska postaja, plačilo 30 dni): baška 76 ks 290 - 292.50; b.i-ska. 77 ke 287.50 — o<<0: »urščica (miev, voz- slov postaja. plačilo 30 dni): Času nrimerno suha. promptna 122.50 _ 125; za februar 127.50 — 130; moka (mlevska vor-nina. Slovenska postaja, plačilo 30 dn'»: baška. »0< 450 — 455: banatska. >0e:< 46(1 do 465.
4- Novosadska blagovna borza (1. t. m.) Tendenca mirna. Prometa ie bilo 56 v^g0-rtov. Pšenica: taška, okolica Po m bor in okolica Novi Sad. gomjebaška. srednjega, ška. haška potiska in *?remska 224—226; gornjeharatska 220—224. Turš^ira: h?§lta in sremska garantirana 64 — 65: za marc, april, maj 68—70; banatska garantirana 63—64. Ječmen: baski in sremski, 64 65 kg, 110—115; pomladni, 66/67 kg 117.50 do 122.50. Oves: baški in sremski 98—102. Moka; baška in banatska. >0g« in »Ogg« 355—370; »2< S35—350; »5t 315—330; >6< 290—300; »7« 195—205; >8* 80—82.50. Otrobi: baški in sremski, v jutastih vrečah 65—67.50; banatski, v jutastih vrečeh G2.50—67. Fižol: bajgki ta srem^ci beli 117.50—120.
+ BudimpejStJSnska teminska borza (1. t. m.). Tendenca »'.aba Promet slab. P5e_ niča: za marc 13.87—13 88? za maj 13.84— 13.85. Rž: za marc 7.67—7.70. za maj 8 14—8.15. TurSčIca:. za maj 7.29—7.30, za juKj 7.68—7.70.
Epileptična »čarovnica«
Tz Lizbone poročajo, da je pozval« neka bolna portugišk« kmetica k sebi glasov to vede>ževa!feo Ta je dejflla. da je zbolela zaradi urejen ja neke kmetice, k' io po/.na in ljudje za čarovnico. Po tej izdavi se je odpravilo pet rodbinsk h članov bolne kmetice k »čarovnici« Ni mre i so jo pretepli, notem pa sežgali O TK>ko:nici poroča io. di ie dobivala če««?> božiactne n^n^de. r^^Ai česar so jo ljudje najfcrže oklicali ze čarovnico. '
Tako vreme / škoduje Vasi kozi l
Vendar se prav lahko obvarujete z Nivea' kremo i Nadrgnite si temeljilo vsak večei pa tudi podnevu. preden Oresle na proslo, roke in obraz i Nivea-kremo. Tako Vam ostane koža nežna in prožna, odporna proti vetru in vremenu ter dobi ono milino in svežosl, ki jo vsi tako ljubimo pri mladini.
Sami dobro veste: nobene dru^e kreme ni, ki bi vsebovala eucerit in zato se Nivea-krema ne da nadomestiti.
N IVE A - KREM: V dozah od Din. 6—, 12.—, 25.— V tubah od Din. 12. - in Din. 17.—

SITO
a. »JUTRO« SL 53
8
% UL 18»
Iz življenja In sveta
Prva raketa za polet v svetovni prostor
Hamburški konstrukter Zucker je zgradil vodljivi torpedo, ki se dviga v zrak poševno in zavzame v višiin v višini 1000 m vodoravno smer
Arheološki dokazi za vesoljni potop
Pri fc&apavanjLh v Uru je naletel angleški arheolog Wool3ey na sledove velike poplave, ki naj bi bila identična z vesolj, n;m potopom u. sv. pisma. Ta čas pa raziskuje neka di-uga ekspedicija stare razvaline v spodnji BabiJoniji, ki sc znane pod imenom Fara in ki predstavljajo po vsej prilik; starodavno mesto šurupak, Noetcvo rojstno mesto. V tem ozemlju so pričeli kopati na podlagi nekega sumer-skega kamnitega napisa, ki ga hranijo v Brit sitem muzeju.
Ta napis vsebuje najstarejšo verzijo zgodile o vesoljnem potopu, ki se v marsičem razlikuje od svetopisemskega opisa. Nee se tu imenuje Uta_Nafistiim in je živel v šurupaku. Skupina bogov je sklenila uničiti to mecto, a Nafistima je na to opozoril eden izmed begov in mu velel, naj si zgradi veliko ladjo, v katero pojde lahko s svojo družino, svojimi delavci, svojo živino, zlatom in drugim. Ladja torej ni bila namenjena temu. da bi sprejela po en par vseh živih bitij, kakor pri-
poveduje srv. pismo, in je bila znatno manj.
ša. Zgrajena je bila po vsej priliki po načinu primitivnih okroglih čolnov iz zlepljenega tretja, kakršne vidimo še dandanes na Evfratu.
Veliki dež je trajal po babilonski verziji samo 7 dni in ladja ni pristala na Arara-tu, temveč na gori Nizar. Nafistim je iz. pustil naj.prvo goloba, potem lastovko, ki sta se oba vrnila, končno še krokarja, ki se ni vrnil — znamenje, da je nekje našel kopno zemljo. V ostalem se babilonska zgodba z^lo dobro ujema s svetopisemsko, samo da ne pretirava v takšni meri in da je v vsem verjetnejša, n. pr. tudi v podrobnosti da je gnalo ladjo na jug proti morju, kar je vsekakor narav-nejiše nego verzija svetega pisma, ki pra. vi, da je ladja plula na sever proti 600 km oddaljenem Ararafcu. Po babilonski verziji je bil Noe-Nafistim tudi prednik, bržkone stric velikega suimerstkega narodnega junaka in temu pripoveduje po kamnitem napisu svrjo zgodbo.
V Ameriki ni niš bolje kakor pri na?

Zaradi bančne krize v Zedinjenih državah stoje pred okenci aenarmn zavodov dolge verige oseb, ki zahtevajo izplačilo svojih prihrankov
Hoover na koncu svoje dobe
Zdravnik Bele hišt. ki ima nalogo paz;ti na zdravje vsakokratnega ameriškega predsednika, dr. Boone, je izdal mteresflnteo b-ulletin o zdravstvenem stanju sedanjega predsednika Hoovra.
Hoover pušča predsedniško mesto v rz-vrstnecn zdravju. V dobi 6vojega vladanja je sicer izgubil 12 kg na teži, kar pa zanj ne pomeni škode, ker je tehtal pred tremi leti % kg. Lasje, ki so bili 1. 1924 še sivi, so danes popolnoma beli, v obraz je nekoliko upadel in gtfbast. zato pa je telesna konstitucija mnogo pridobila z dnevn mi gim.nastičnimi vajami Izjave dr. Booneja so tem teh*neiše, ker je dokazano, da je predsedniška čast popolnoma izčrpala in uničila tri Hoovrove predhodnike. Hoover se bn po 4. marcu izselil iz Bele hiše na svoje oosesfrvo v Palu Altu, kjer bo živel do smrti.
Zopet kratka krila
Pri zadnjih konjskih dirkah v Au te i In so pokazali pariški damski krojači prve letošnje spomladanske modele. Nenavadno je iznenad'lo, da določa nova ženska moda zopet krajša krila. Stare zaloge blaga so se oči vidno precej izpraznile.
Svak zadnjega ruskega carja
veliki knez Aleksander Mihajlovič
ki je imel za ženo veliko vojvodinjo Ksenijo, je te dni po dolgotrajni bolezni umrl na francoski Rivieri. Pod Nikolajem II. je bil admiral ruske mornarice
Rooseveltovi
sodelavci
Ameriški tosk imenuje že danes imena mož, ki bodi sledili novemu državnemu predsedniku 4. t. m. kot njegovi sodelavci v Belo hišo.
Predvsem omenjajo med njimi profesorja Kolumbijske univerze Raymomda Mole. ya, avtoriteto v vseh vprašanjih kazenskega prava in statistike. MoJey sodeluje že mnogo let z Rooseveltom in mu je med predsedniško kampanjo preskrfjoval važno gradivo za njegove govore. Pravijo celo, da mu je te govore sam koncipiral. Zdi se, da bo v novi vladi prevzel mesto finančnega državnega podtajnika aH kaj uličnega.
Na drugem mestu imenujejo paBrovttSka Loudsa Mc. Henry Howea, ki je RooseveL tu prijatelj že od mladih nog in glavni med tistimi, ki so mu pripomogli do dr. iavnega predsedstva. Polkovnik Howe bo vodU skupaj s Stephenom Eariyjem In Marvinom M. Intyreom — vsi trije so v ostalem bivši reporterji — osebno tajništvo predsednikovo, tako da bo imel Roo-seveft netprimemo bolje organizirano tiskovno službo nego njegov prednik. Howe je bil med predsedniško volilno borbo Roo., seveltov politični, In/tyre pa poslovni ma-nager. Vsi trije bodo posredovali med predsednikom in javnostjo in zlasti Ear-lyjeva naloga bo v tem oziru precej težavna, kajti skrbeti bo moral za to, da bo neštetim obiskovalcem in prosilcem zapiraj pot do njega.
Med ostalimi bodočimi predsednikovimi sodelavci imenujejo še CharOesa Miohel-son, tiskovnega Šefa demokratske stranke, čigar vloga še ni znana, in Jamesa Far-leya, o katerem pravijo, da nima noben Američan toliko osebnih prijateljev kakor on te ki bo prevzel po vsej priliki poštno ministrstvo.
Smrt uglednega francoskega novinarja
V Parizu je te dni umri eden asJboV znanih francoskih novinarjev Edooard Ju-
Ka, podpredsednik Zveze francoskih novinarskih društev m ravnatelj Het« »Revo« politique et parlamentaire«.
Pokojnik je bil dolgo let urednik »Temp-ea«. Razpolagaj je z ogromnim znanjem. Prvotno je študiral medicino, kjer mo je bil tovariš pisatelj Leon Daiadet, ki je pozneje presedlal k literaturi. Jufia je bil zaupnik lani umorjenega predsednika Dou-merja. V zadnjih letih se je bdvil posebno z gospodarskimi vprašanji. Imel je sijajen slog in je pisal zelo prepričevalno. Način njegovega p:sanja pa je bil takšen, da je razlagal svoj:m čitatHjem tudi najbolj zamotana vprašanj« z neverjetno lahkote in populariziral vsako stvar, ki jo je vzel v delo. Njegova smrt pomeni težko mguix> za francosko novinarstvo.
Nervoznost malih otrok
Nervaznost maJih otrok je redkokdaj prirojena, večinoma jo povzroča napačna vzgoja. Vzerojdteij bi moral obvladovati iz-raze svojih čustev !n ne bi smel pokvariti otroka niti s preveliko strogostjo niti z nebrzdano zaljubljenostjo. Otrok je od narave sposoben, da si naloži razne omejitve iz ljubezni do vzgojiteljev, a to je odvisno od vzgoji te1 ja samega. Zdravniki specialisti, kakor prof. Benjamdn, potrjujejo na podlagi natančnih proučevanj, da nastanejo nervozne motnje pri 90 odstotkih vseh takšnih otrok v prvih treh, štirih letih. tretjina jih zapade tem motnjam ce8o zaradi duševnih kvar v prvem letu.
Živa po padca 120 m globoko
Jefisie Whitehead. hči nekega profesorja na Harvardski univerzi, m dijak Walter Sturgess sta napravila partijo v Hunting-tonsko gorovje. Na ozki. strmi stezi je jima hipoma spodrsnilo in sta zletela ob 90 ra visok: navpični steni v prepad, nato sta «e valila še kakšnih 30 m po strmem pobočju, dokler se nista ustavila v gostem grmovju.
Skupina planincev, ki je opazovala prizor, se je spustila takoj za nj ma, misleč, da ju bo našla popolnoma raztreščena. Reševalci so «e silno začudili, ko so dospeli do njiju in ugotovili, da sta od padca s cer omotena, v ostalem pa n« prehudo poškodovana. Spravili so j« v dolino m od tam v bolott-nico, kjer se bosta kmalu oo pravil*. Ameriški tisk pa govori na dol-go in na široko o tej nenavadni gorski nesreči, ki ji v zgodovini planinstva menda ni primere.
Gospodje
Izbirajo površnike In treneiicoete v taiJifh modernih barvah v največji in najcenejši zalogi pri
Drago Schivabf Ljubljana
Zgoreli parlament
Poslopje nemškega parlamenta v Berlinu, ki je te dni zgorelo, je zgradil med leti 1884 do 1894 arhitekt Paul Vallot iz šlezijskega peščenca. Palača je bila zidana v renesančnem slogu ter je s»padala po svoji jasni zunanjosti med najbolj monumental-ne stavbe berlinskega mesta. Smatrali so jo za najibolj arhitektonsko zmdbo Viljemo-ve Nemč je.
Osnovni ca palače je bil pravokotnfk (138 : 97 m). Srednja pročelja so «e iztekala v močno poudarjene stolpe, le so predstavljali štiri naivečje dežele nemške države. V sredini palače je bla sejna dvorana, nad njo pa kurx>'a iz stekla, vi-soka 75 m.
Glavno pročelje poslopja je gledak) na Trg ReputbHke. kjer stoji nid 61 m visoka soba zmage. Tam se tudi začenja Drevored zmage s kipi vseh brandenburšk:h in pruskih vladarjev
V pogledu umetnega stavbarstva je bila palača nemškega parlamenta ponovno predmet krit;k. ki pa niso n;č zalegle. V notranjosti par'amenta so bila poprsja cesarja Viljema I., Eberta in Hindenburga. Sejna dvorana je merila v dolžino 29 m ter je bila obložena s hrastovrn lesjm. Figure na konsolah obeh stran sik i h hodnikov so nosil« značilen napis: »Domovina je nad stranko!« V obnovljenem parlamentu bodo t« napi« lahiko prilagodili današnjim razmeram, pa bo odgovarjal sedanjemu položaju.
VSAK NAROČNIK »JUTRA« je zavarovan za 10.000 dinarjev!
Preiskava t berlinskem doma Karla Uebknecfcta
Berlinski hitlerjevski policijski ravnatelj je dal povelje, naj se natančno preišče dem Karla Liebknechta v nemški prestolnici. Poročajo, da so ▼ hiši odkrili podzemrtre hodnike z ogromno zalogo agitacijskih tiskovin
Pustno rajanje
Ogromen sprevod, v katerem je
sodelovalo do 400.000 oseb
v Kelmorajna
Nobeno mesto na svetu ne pozna toliko pustnega veselja kakor francoska Nlca »n Cannea ter nemški mesti Kelmorajn in Moguncija (Mainz). Na sliki vidimo prizor ix ponedeljskega karnevalskega sprevoda v Mogunciji
menav&ne tekme. Poleg KeVnorajna je postov aLi samo še Moguncija.
Po dveletnem odmoru »o imeK letos v Kelmorajnu zopet tradi-c <nalno pustno veselje, tako zvani sprevod aa ponedeljek pred pustnim »orkom Te karnevalske svečanosti ee v Kelmorajnu goj;jo že 111 let. Kljub neugodnim gospodarskim razmeram, kljub temu, da stoji Nemčija pred volitvami in kljub napetosti v politični atmosferi je bila letošnja pustna prireditev velik dokaz, da Nemci še vedno g°jijo častitljive tradicije. Rac-na jo. da je b lo na pustni ponedeljek v kelmorajnskern sprevodu kakih 400.000 ljudi Ogromne množice so se podile in valile po ulicvh, kjer so bila zasedena vsa okna in balkoni.
P« todi sicer eo si letos privoščili Kel-morajnčani veselje v izobilju. V 6edmih tednih predpusta so imeli 150 zabavnih prireditev, katerim je naČelovalo 120 oseb, ki so za organizacijo predpustnega ponedeljka spravile skupaj malo manj ko pol milijona dinarjev. Takšne vsote imajo Nemci na razpolago za zabavo kljub gospodarski krizi, ki tlači ves svet. Značilne! V začetku so se hotela s Kelmora jnom kosati tudi dru-i renska mesta Koblenz, Bonn, Krefeld in fi9seldorf, ker pa je bilo že vnaprej jasno, da ne bodo mogla odo leti kelmora j nsfci konkurenci, so prostovoljno odstopila od na-
Sneinl vikar na AngleSkem
Kelmorajn je postavil sprevod, sestavljen n 15 voz. 41 skupin in nad 20 godheoih društev. Oddelek, predstavljajoč topništvo, je metal med občinstvo karamele. Prvič v zgodovini kelmorajr.skega karnevala je sodelovala tnd: mufka nemške R eicbs-Tehr. ki je dala na razpolago vse Kvoje godbenike in godala. Višek sprevoda je bil princ Karneval, ki so ga pclja-M na slavnostno okrašenem vozu s pozlačenimi kolesi. Sprevosl se je ustavil pred magistratnim poslopjem, kjer 90 bili zbrani predstavniki loikalnlh 'n upravnih oblasti Pustno veselje je tr«.jalo še v torek ves dan in se je 2akiiwRlo ijeie na pepelnično aredo v ranih jrrtraji??h urah.
Pri številnih nadlogah žalskega spola povzroči »Fran* Josefova« grentlca najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče »Franz Jose-fove« vode, zlasti pri otročnicah z najboljšim uspehom- — »Franz Jooefovac grenčica se dobi v vseh lekarnah, drage-iljah in špecerijskih trgovinah.
ANEKDOTA
V Angliji je zadnje dni razsajal metel vihar,
nad 50 let. V Cardiff Neuporta Ji jrfhar
ne pomnijo v tej dešeU IM tiihtfmirif iica
Js razlika med Mojzesom, hc*
Ljenincan T < »???«
»Mojzes je prinesel najprvo nadloge hu potem svobodo, Ljenta najprvo svobodo in, potem nadloge.«
Vsak dlan p?ta
»AH naj
a drogi s«o! — aH naj da ari obrne
Program državne lige
Že prihodnjo nedeljo se prične borba v rtaai novo formirani nacionalni ligi. Bo to na jinočiiejna konkurenca v nogometnem športu, kar jih je dosedaj bilo na ozemlju Jugoslavije. V teh gotovo nad vse zanimivih tekmovanjih sodeluje od slovenskih klubov edino ASK Primorje, po dveh uspešnih bilkah s spojim ioKalnim rivalom. Ker se igra po dvojnem sistemu na točke, bo igral vsak z vsakim doma in »na tujem«. Tako bomo v razdobju od 5. marca do 12. no-vtxmora. videli v Ljubljani igrati Raška, Concorclijo, Jugoslavijo, Gradjanskega, Hajduka, BSK-a ...
JNS je svoj čas že objavil rasrpored teh tekem in ga Lik pred startom razgrinjamo tuui nai>im čitateijem:
5.	Hi.: Hajduk—navija O., Gradjanski— Primorje, BASK—Concordija, Siavija S.— jfcJSK, Vojvodina—Jugoslavija.
V.i. III.: Hašk—BASK, Siavija O.—BSK, Primorje—Concordija, Jugoslavija—Gradjanski, Vojvodina—Siavija S.
ii). III.: BSK—BASK, Hajduk—Primorje, Hašk—Gradjanski, Siavija O.—Jugoslavija.
26.	IU.: BSK—Hašk, Siavija S.—Jugoslavija, Hajduk—BASK, Primorje—Siavija ■9., Concordija—Vojvodina.
2.	IV.: BSK—Concordija, Hašk—Hajduk, Siavija O.—BASK, Siavija S.—Primorje, V ojvodina—Gradjanski.
9. IV.: Gradjanski—BSK, Siavija S.— BASK, Hajduk—Concordija, Jugoslavija— Priciorje.
IV.:	BSK—Vojvodina, Hajduk— Grad-
ji.; a. Concordija—Siavija O.
2i). IV.: Concordija—Primorje.
7. V.: Vojvodina—Primorje.
1 V.: Gr -Jjanski—Concordija, BASK— Ti? -k. Piw-.irjč—BSK, Siavija O.—Siavija S.
V.:	BSK—Hajduk, Concordija—Jugo-g' ivija, Siavija S.—Gradjanski, Primorje—
Hajšk, Siavija O.—Vojvodina.
24.	V.: Jugoslavija—Hajduk.
2-j. V7.: Gradjanski—BASK.
23.	V.: Vojvodina—Hajduk, Gradjanski— Siavija O., Jugoslavija—Hašk, Primorje— BASK, Siavija S.—Concordija.
J j. VI.: Gradjanski—Vojvodina.
18.	VI.: BSK—Jugoslavija, Siavija S.— Hajduk, Hašk—Concordija, Primorje—Vojvodina.
25.	VI.: Hašk—Siavija S., BASK—Gradjanski.
30. VII.: Siavija O-r—Hajduk, BSK— Slavij?. S.. Primorje—Graaianski, Concordija
—BASK.
6.	Vin.: BASK—'Vojvodina.
13. Vil«.: Hajduk—Vojvodina, Siavija O. «—Gradjanski, Hašk—Jugoslavija, BASK— Primorje.
15. VIII.: Hašk—Vojvodina.
19.	VIII.: Jugoslavija—Vojvodina.
20.	VIII.: BASK—BSK, Hašk—Slavila O.,
27.	VIII.: ESK—Siavija O., Gradjanski— Jugoslavija, Siavija S.—Vojvodina.
3.	IX.: Vojvodina—BSK, Gradjanski— Hajduk, Siavija O.—Concordija, Siavija S. —Hašk, BASK—Jugoslavija.
19. r:.: BASK—Siavija S.
17. IX.: Concordija—BSK, Hajduk—Hašk, BASK—Slavila O., Primorje—Siavija S.
24.	IX.: Siavija O.—Hašk, BSK—Gradjanski. Concordija—Hajduk, Primorje—Jugoslavija, Vojvodina—BASK.
1. X.: Vojvodina—Concordija, Siavija O.— Primorje, BASK—Hajduk, Hašk—BSK.
S X.: Gradjanski—Hašk, BSK—Primorje, r;.-ivija S.—Siavija O., Hajduk—Jugoslavija.
. ' X.: Hajduk—BSK, Jugoslavija—Con-e- • : ia, Gradjanski—Siavija S., Vojvodina— Siavija O.
22. X.: Jugoslavija—BSK, Hajduk—Siavija S., Concordija—Hašk.
29. X.: Jugoslavija—Siavija S., Coneor-
di ?a—Gradjanski, Primorje—Hajduk.
5. XI.: Vojvodina—Hašk, Jugoslavija— P' v ji O., Concordija—Slavila S.
XI.: Jugoslavija—BASK, Hašk—Primorje.
Igralo se bo vedno na igrlSču prvotme-novanega kluba. Ker sodelujeta dve Sla-vi ji, sta označena ta dva kluba z začetnicama svojega mesta O. (= Osijek) in S.
(= Sarajevo).
Iz Zagreba in Beograda sodelujejo po trije klubi: Hašk, Gradjanski in Corcordija, odnosno Jugoslavija, BSK in BASK.
V izogib dupliranja tekem je bilo potrebno program malo raztegniti, tako da nekatera moštva ob gotovih terminih pavzirajo. Vrhu tega je določen poleti enomesečen obligatni odmor in tako se bo vleklo tekmovanje od zgodnie spomladi skoro tja do zime, kar je precejšnja hiba v organizaciji.
Neglede na to pa smo lahko zadovoljni, da smo se znebili raznih predtekmovanj, kvalifikacijskih tekmovanj itd., kar je vse konkurenco za državno prvenstvo bistveno kompliciralo in jo delalo nepregledno, sled-stveno temu manj zanimivo. Zdaj je slika jasna: prvi v tablici nacionalne lige bo državni prvak, zadnji trije odpadejo. Za prihodnje leto pa bosta dosegla vstop v ligo dva kluba, ki se bosta po posebnem tekmovanju določila izmed vseh podsaveznih prvakov.
Zanimive skakalne tekme na Bledu
Iiuud — Holl — Guttormsen ta drugi
V nedeljo se vrše na B edu izredno zanimive tekme v skokih. Svoj nastop je naznanil svetovni prvak m do danes najboljši skakač S gmund Ruud, rojtuk Guttorm-sena in Hanssena. Č!ar slovite rodbine Kuudov, najboljših norveških rfcakačev iz Kongc^berškega gnezda smučarjev. Kot drugi je najavljen Gregor Holl, najboljši avstrijski skakač. ki je v luomostu skočil 72.5 m. Za slednjega čakamo še dovoljenja avstrijskega smučarskega saveza. Poleg teh skakačtv nastopijo tudi nešj skakači v tekmovanju Dorče Rova nov mecnoriaL, tekmi, ki je posvečena spominu idealnega smučarskega organizatorja v Smučarskem klubu Ljubljana.
Skakalnica na Bledu je v prav dobrem stanju ter je v soboto skočil na njej Gut-tormsen 50 m Irven dvoma bodo mogoči na tej skakalnici najdaljši skoki v naši državi ter se pričakuje, da bo znamka 50 m precej prekoračena Ruud in Guttormsen bosta izvajala tudi dvojne skoke, ki bodo brez dvoma posebno efektni.
Za nedeljo je zaprošena polovična voi-n.ja ter bo javnost pravočasno obveščena, »ko bo vožnja dovoljena. Snežne razmere so na Bledu idealne ter bodo g'.edalci prišli na svoj račun. Tekma začne ob 14.30.
Jug. akad. smučarska erganizacija
priredi v nedeljo 5. t. m na Zelenici tekmo v smuku za prvenstvo univerz Jugoslavije pod poikrov teljsrvom rektorja dr. Matije SLaviča. Tekmovanje bo skupno 6 prireditvijo Športnega kluba Tržič, katere se bodo udeležili tudi ostali podsavezni klubi. Start bo ob 12. Ker so snežne razmere zelo ugodne, priredi organizacija istoeasuo v soboto izlet smučarjev akademikov na Zelenico. Odhod ekskurzije bo v soboto ob 7.15 zjutraj, povratek pa v nedeljo zvečer. Vožnja bo četrtinska. Pozidamo vse smučarje, da se te prireditve čitn številnejše udeleže.
Smučarske tekme Športnega druStva
Vrhnike bodo v nedeljo 5. t. m Start bo za mladinske tekme m glavne tekme ob 12.150 pri Zelingerju, restavracija Kolodvor. Nato bo pregied srn u carjev po zdravniku in start ob 13.30. Za glavne in za mladnsfce tekme je poslati prijave na društvo v roke predsednika g. Groma Jožeta ali pa športni trgovini Franc Sušt^ršič na Vrhniki številka 97 do 5. t m. opoldne proti prijav-nini 1 Din /e mladinske /.a gavne pa 3 D n. Na poznejše prijave se bo oziralo le proti dvojni prijavn in,i. Za med klubske tekme na 20 km boste ciij n start pri HruSevci. Po končanih tekmah razdelitev daril v kolodvorski restavraciji. Ist^asno se bodo sprejemale prijave za vztramostno tekmo 65 km nroti pravnim 5 Din.
NSK Sparta «fe!icuje redni Občini '/bor 12. t. m. ob 9. dopoldne v kaivarni Vosper-nik.
Sportnikil V petek 3. t. m. Ob 20. bo
predaval g. R. S. Kockler v spodnjh pio-stonih hotela Metropol (Miikličj o svoji drve-letm ekspediciji po Afriki in Evropi. Imenovani je prepotoval omenjene kraje s Sachs motorjem. Vabijo se vsi športniki, posebno še kolesarji in motociklisti, da ee tega predavanja v velikem številu udeleže, ker bo isto res zan mivo. Vstop p.ost!
ASK Primorje (predsedstvo). Nadaljevanje rednega občnega zbora bo danes ob 20. v zeleni dvorani hotela Uniona. Pozivamo članstvo, da se istega polnoštevilno udeleži. Vljudno so vabljeni tudi zastopniki prijateljskih klubov.
ASK Primorje, nogometna sekcija, naproša člane in simpat zerje kluba, da se v čim večjem številu udeleže tekme Gradjanski—Primorje v nedeljo 5. t m. v Zagrebu. Ljubljanski športniki naj v prvi tekmi s svojo navzočnostjo podpro repre/en-tanta Slovenije v borbi za prestiž našega nogometa.
SK Ilirija. Seja poslovnega odbora bo danes točno ob 20. t Emoni, domski salon _ Lahkoatletska sekcija ima direvi ob 19.30 crosscountry trening i* garderobe na drsališču.
TSK Slovan. Danes ob 20. pri Sokolu obvezen članaki sestanek vseh igralcev. Oni, ki Se imajo klu-bovo opremo, naj jo
Erincso brezpogojno na sestanek, ker se o sicer najstrožje postopalo.
MK Ilirija v Ljubljani vabi CLanstvo obeh sekcij na sestanek ob 20. v restavraciji! Fritz, Tavčarjeva ulioa 4. Zaradi skorajšnjega občnega zbora je sestanek zeo velike važnosti.
Smučarski odsek Kranjska gora. Razpisa dosedaj nismo prejeli. Pošljite takoj.
S o k o S
HI. smučarske tekme sokolske župe Maribor bodo 5. t. cn. na Glažuti pod Ruško kočo, in sicer v smuku in smuških likih. Tekmovalci morajo biti že v soboto zvečer na Glažuti. kjer dobe številke in navodila. Start je zjutraj ob 9. pri Ruški koči. Tekmovalci mariborskih društev prenočujejo na Glažuti, ostali na Ruški koči. Na postaji Ruše do pn popoldanskih vlakih čakal vodnik. Žrebanje številk bo že v petek zvečer in se ne bodo upoštevale nobene pozneje prispele prijave.
Komenski in cerkljanski Sokol sta si podala bratske roke k vzajemnemu iclova-njn na prosvetnem poprišču. Tamburaški zbor jz Cerkelj je presenetil ^omendsKega Sokola sredi igTe >Dve nevesti« ,B Bil s sviranjem izpolnil vse odnore. Komcndski mu je 22. februarja vrnil obisk in v Cerkljah ponovil svojo ljudsko pri.editev ki je zelo lepo uspela. Vse osebe «o sijajno izvršile svoje naloge, si; kmečki človek najbolj pozna svoje živhsaje in ga tuli najlažje posname, predoči skoro v tetini — Sokol Cerklje j« v nedeljo 25 l m priredil ljubko nedeljsko zabavo 8 samogovori. Šaljivimi prizori in enolejtiko »Dobrodošli«. Vsi igralci so bili izvrstni, najbolj Ee Je odlikoval br. Zalokar (učitelj), igro je vodil br. Pavlovec (učitelj).
ii
m
HRANILNICA JUBSLJANSKA
v LJubljani, Prešernova ulica štev. 3»
s podružnic« na Miklošičevi cesti štev. 13 .ie največja regulativna hranilnica v Jugoslaviji
v&^g USt&S
rezervnih zakladov pa nad 10 milijonov dinarjev
N;	Za pupilne naiožbe pa sodni depozitni oddelek za varčevanje
f?	miadin- izdaja domače hranilnike, za pošiljanje po pošti pa
b	svoje položnice. Za vse vloge jamči mestna občina z vsem
'	svojim premoženjem in davčno močjo.
'k	Hranilnica, kupuje in prodaja tudi devize in valute najkulant-
S	e-.; je. Ta posel opravlja v svoji podružnici na Miklošičevi cesti,
jj	Telefon centrale štev. 2016 in 2618, podružnice štev. 2367. I tr.i čekovni račun centrale št. 10.533, podružnice 16.138.
Uradne ure za stranke so od 8.—12.	109
v/	' . ■;■/• >
\ -ir''. .-•
V../ .:•.	/i---"..;
Br«i po»etraeg» obre»tfl«
t


Obftm« L.n»t>fj»®» Mestni poyrebm
Potrt? neizmerne žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je naša srčno ljubljena hčerka in sestra
ANICA ANKELETOVA
notarska uradnica
v cvetu svoje mladosti, stara 21 let, po kratkem In inukepolnem trpljenju vdano v Gospodu zaspala.
Pogreb blagopokojne se bo vršil v petek, dne S. marca, v škof ji Loki ob 4. uri popolne.
škofja Loka, dne 1. marca 1933.
Ankele Franc, oče; Ankele Ana roj. Primožič, mati; Franci, Vili, Ilerma, brata in sestra.
3607
Julija VondraSek sporoča v svojem !n v imenu
svojih sinov Otona In Franci ta in ostalih sorodnikov žalostno vest, da je njih ljubljeni soprog in dobri oče,
gospod
Waitja tyond%cde&
davčni upravitelj t pokoja
po daljšem trpljenju, previden ■ tolažili »v. vere, t 81.
letu za vedno zaspal.
Pogreb bo v četrtek, dne 2. t. nu, ob pol 5. uri
iz mrtvašnice na okoliško pokopališče.
Sv. maša se daruje v petek, dne S. t. m. ob 7. uri v kapeli župne cerkve.
Celje, Miklošičeva cesta, dne 28. februarja 1933.
SSli
< ••*/ i;.';" -. '•	'•-••V.'' ' " V-V.
Zahvala
Težko prizadeti zaradi Izgube našega nad vse ljubljenega soproga, očeta, starega očeta in brata, gospoda
Janeza štiherla
gostilničarja v Radovljici
katerega Je Vsemogočni po kratki bolezni poklical k sebi, izrekamo iskreno zahvalo vsem, ki ao ga v tako obilnem številu spremili na zadnji poti, in vsem, ki so nam izrazili svoje sožalje. Zlasti se zahvaljujemo častiti duhovščini, g. Teodorju Tavčarju, dekanu g. Fa-turju, gg. profesorjema Šolarju in Arhu in g. Tirin-gerju ter gasilnemu društvu v Radovljici. Posebno zahvalo izrekamo zdravniku g. dr. Sarcu za njegovo vsestransko skrb za časa njegove bolezni. Vsi, ki so ga poznali, prosimo, naj ga ohranijo v blagem spominu.
Radovljica, dne 27. februarja 1933.
Jerica Stiherl,
2951	soproga, In ostalo sorodstvo.
Iz življenja na dežel?
ŠOŠTANJ. V Sokolskem domu v Šoštanju Društvu kmetskih fantov » deklet uprizorjena igra se imenuje >Ra£bojnJc Guzaj« od avtorja E m cesta Tirana, šolskega upravitelja v Ljubečni pri Celja. Igra je imenitno uspela m jo vsem podeželskim odrom toplo priporočamo.
BOČNA PRI GORNJEM GRADU. Naše prostovoljno gasilno društvo je priredilo na pustno nedeljo v dvorani g. 2mavca veseloigro »Glavni dobitek«, ki ji je sledila prav anim rana prosta zabava. Gmotni kakor moralni usueh ce.otne prireditve Je bil kljub današr jim kritičnrn ča^ctm prav zadovoljiv Vsem cenjenim aostom. ki so opsetili naio prireditev od blizu m daleč, zlasti naš.m sosedom Gornjegrajcem. ki w) 6e odzvali vabilu v tako 5,letnem številu ter s tem pripomogli k lepemu uspehu, se gasilci prisrono zahvaljujemo.
Repertoarji
DRAMA
Četrtek. 2.: Slava in njeni meSetarji. D. Petek. 3.: Zaprto.
Sobota, 4.: Celjeki grofje. Zadnjii v sezoni.
Znatno znižane cene. Izven.
Nepreklicno zadnjič v letošnji sezoni se
uprizore Krcftovi »Celjski grofje« v sobo to 4. t. m. Ker veljajo ta večer globoko znižane cene od 5 do 15 Din. »mo prepričani, da si bo še marsikdo ponovno ogledal to efektno zgodovinsko dramo, ki je imela v letošnji sezoni na našem odru v resnici lep uspeh.
Prof. Sest študira z n«šim ansamblom tridejan^ko veseloigro »Dame z zelenimi klobuki«. V glavnih vlogah nastopita: ga. Vida Juvanova n g. Zeleznik ter ga. Mira Danilova, g Jan in g Lipah. Premiera bo sredi prihodnjega tedna.
OPEBA
Četrtek. 2.: Baletni večer. C. Petek, 3.: Mala Floramye. A. Gostuje gosp. Dubajič
Soboti, 4.: Ruealka. Slavnostna predstava v proslavo rojstnega dne prezidenta dr. T. Masaryka. D. Umetniška dvojica Pia in Pino Mlakar,
ki sta s tolifeim uspehom naš tudi rala z našim baletnim ansamblom Bayerjev balet Punčka, se, žal, poslavljata od nas. Plešeta samo še parkrat da od gramo v abonmaju naštudirani baletni večer. Repriza bo drevi za red C.
Opozarjam« na slavnostno predstavo v
proslavo prezidenta Češkoslovaške republike dr. Tomaža Mafiaryka, ki bo v 6oboto one 4 t. m. v naši operi. Upr zori se Dvofekova opera »Rusalka«. Vstopnice so že v pred-prodaji pri dnevni blagajni v operi.
Josip Križaj jt »lavi pred kratkim 25 letnico svojega umetniSkega delovanja v Zagrebu Izšel je iz naše srede ter bil v mi-nilih sezonah tud- stalni gost našo opere. Zato bo tudi Ljubljana proslavila njegov umetniški jubilej v torek 14 t. m. Nastopil bo kot Mefisto v oper' *Faust«.
Ljubljanska drama bo gostovala v Novem mestu v petek 3. t m. Uprizori zabavno in uspelo veseloigro »Roksi«. ki je žela v ' jubljenski drami ponovno vel k uspeh. V glavnih vlosah nastopijo 3a. Saričeva. ga. Mira Danilova g Jan. gdč. Boltarjeva, g. 7>1emik in novomeška rojaka g«. Medvedova in g. Ce«ar Predstava bo v Prosvetnem domu in opozarjamo vse ljubitelje gledališča in dobre zabave, da jo posetiio v velikem številu.
Radio
Petek, 3. marca.
LJUBLJANA 11.15: Šolska ura. — 1215: Plošče. — 12.45: Dnevne veeti. — 13: Čas, piošče, borza. — 17 30: Salonski kvintet — 18.30: Iz domače zgodov ne. — 19: Francoščina. — 19.30: Zdravstveno predavanje. — 20: Plošče. — 20.30: Prenos svicareko-ev-ropskega večera iz Švice. — 22.30: Ca«, po-ločila.
BEOGRAD 11: Radio - orkester. — 16.30: Pesmi — 17: Lahka sodba. — 20.30: Prenos iz Švice. — ZAGREB 12.10: Instrumentalna glasba. _17: Orkester. — 20.30: Prenos n švice. _ PRAGA 19.25: Vesele pesmi. — 19.35: Godba na pihala. — 20.90: Prenos švicarskega večera. — BRNO 19.55: Pro-rrram kakor v Pragi. — VARŠAVA 17: Orkester. — 20.:-5O: Prenos koncerta iz Ženeve. — 22.40: Plošče. — DUNAJ 11.30: Godalni kvartet — 16.45: Sodobni nemški skladatelji. — 20 30: Prenos evropsk-ga koncerta iz Švice. — 22.40: Plošče. — BERLIN 21.15: Beethovnov koncert — 24: Zabaven program. — K6NIGSBERG 20.06: Kako se posluša orkestralna glasba. — Prenos iz Berlina. — MOHLACKER 19.30: Arije. — 20.30: Prenos evropskega koncerta iz Švice. — 23.10: Nočni koncert. — BUDIMPEŠTA 18.10: Lieztov večer. — 20: Evropski koncert iz Berna. — Ciganska godba — RIM 20.45: Mešan glasbeni program. — 21.15: Veseloigra. — 22: Nadaljevanje ko»-if-rta.
POZOR!
FOZOB!
Proda« lepo
posestvo
na najlepšem kraju z gostilno to kavarno
v Ljubljani. Pripravno tudi za privatnika. Istotam tudi naprodaj dve lepi parcelL Po-izve se Strma pot 8.	360*
MARIBORSKO (JLFDAMSCl
Četrtek, 2.: Boe maščevanja B.
1. avgusta oddamo
stanovanje
z vsem komfortom, obsegajoče celo prvo nadstropje. Pripravno posebno za zdravnika, odvetnika ali drugo podjetje. Ponudbe pod šifro «Miklošičeva cesta« na oglasni oddelek »Jutra«.	2933
-I-
Globoko užaloščeni naznanjamo, da je naš srčno ljubljeni brat, stric, svak in zaročenec, gospod
trgovski sotrudnik
dne 1. t. m. po dolgotrajni, težki bolezni, previden s sv. zakramenti, mirno preminiL
Pogreb bo v petek, dne 3. marca 1993, ob %3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 1. marca 1933.
3609	Žalujoči osfcaH.
M«tnl i»n<TPlwl t*-rrw! Obrtna Lf»(«}«n»
Vogalna	hiša v G ras	
		Ml
		mm. i Sfetl
trinadstropna, z 18 stanovanji in enim poslovnim lokalom, na PRODAJ
pod zelo ugodnimi pogoju
Kupnino je plačati v gotovini v dinarjih v Jugoslaviji. V svrho bližnjih informacij naj izvolijo reflektanti javiti svoj naslov pod številko »38« v oglasnem oddelku »Jutrac.	2908
asBf&RSKSsaes^
Samo še danes!
Oblastno dovoljena
vseh vrst manufakturnega blaga
Obfalifiifea ii
LJubljana, Mestni trg 17-1.

OMim Linttij^n* Kwuti pogrete: tsre4
/ neizmerni žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem In znazv-cem, da je naša nad vse ljubljena soproga, dobra mati, stara mati, sestra, teta in tašča, gospa
Marija Mesec roj- Sever
dne 1. marca t 1., previdena s tolažili sv. vere, v starosti 67 let mirno
preminila
Pogreb bo v četrtek, dne 2. marca 1933, ob uri popoldne izpred mrtvaške veže, Stara pot št. 2, na pokopališče na Viču.
Alč—Ljubljana, dne 1. marca 1933.	3608
Rodbine: Mesec, Košak, Rus, Brandt, Celinšefc in ostali.
9S9B
>JUTRO« St. 52
W. MECKAUER:	4
Hana išče poti
Roman.
Liza je z napetostio čakala, kaj ji bo sestra povedala, a Hana jo je dokaj kratko odpravila. »Sprejemno uro je imel, ko sem prišla, m malo časa zame; reke'1 je, naj se zvečer še enkrat oglasim.« To je bilo vse, kar ji je povedala.
Točno ob sedmih je stala spet pred vrati ■pisarniske hiše. »Kako smešno, da me ne povabi gor! iNajbrže bi si dekleta v pisarni jezike izpahnrle zaradi tega,« je pomisliila, ko je hodila sem ter tja. A v tem je že stopil skozi vrata. Krenil je naravnost k njej in ji poljubil roko, skoraj ne da bi se sklonil.
»Kako lepo ste se napravili!« Toda v njegovem ob čudu joče m pogledu je bilo spet toliko lastniškega ponosa, da se je začutila užaljeno. Brez ovinkov ji je segel pod pazduho in zložno odkorakal ob njeni strani.
»Nekaj bi vam ponudil,« je pričel, »a prosim, povejte mi po pravici, aH bi vas zabavalo. Vem, da je v atelierju mojega prijatelja, slikarja Sevarina, nocoj nekakšna veselica. Rojstni dan ima in ga slavi z nekaterimi prijatelji :n njihovimi dekleti. Mo>rda vam take razposajenosti ne ugajajo?«
Tako govoreč je s strani pogledal Hano, ki je skrila svojo radost za ravnodušnim obrazom.
»Prav rada grem z vami, če ste se nameniti!. Saj vem, da se mi ne more nič zgoditi. Nocoj ste vi moj varuh.«
«A najprej morava kaj pojesti, jeldte? Zelo sem lačen, in vi gotovo tudi še niste večerjali.«
Peljal Jo je h »Oro^ctu« na LfipskJ cesti Skrbno je sestavfl
majhno večerjo, ki je ustrezala Haninim željam, kakor da bi jo biJa sama izbrala. Prav za prav ji je bilo vse eno, kaj je pila in jedla, a ugajalo jd je. da je bil tako natanko pogodil njen okus. Ali sta se v tem morda ujemala? Nekajkrat je izkusila napeljati besedo na da višnji razgovor, pa zaman; ni se ji posrečilo. Dr. Schroter je ostal na tem mestu neranljiv, kakor da kratkomalo ne bi hotel. Pri tem se je zanimal za vse. kar jo je zadevalo tei jo izpraševal o njenih domačih razmerah in njenem denarnem položaju; vse se mu je zdelo pomembno in važno. Kar žal ji je bilo, ko je pogledal na uro in dejal, da se je zdaj čas peljati k Sevarinu. Tako prijetno sta bila kramljala, in zdaj je bilo treba iti spet med tuje ljudi, in tihega spo razumljeni a med njima je bilo mahoma konec.
Ustavil je taksi in povedal šoferju naslov; stopila sta v voz. Nekam napeto je sedel zraven nje; časih se je ozrla nanj, a bilo je, kakor da ne bi opazil njenih pogledov. Govorila sta med vožnjo le malo, zakaj dr. Schroter je bil videti nekam raztresen in odsoten z duhom.
Atelijer, če se ie smel tako imenovati, je bil ob ladjarskem nasipu; prav za prav je bila to majcena, vegasta, neskončno stara hiša, v kateri so bili pisano in fantastično okrasili vse sobe, hodnike in vijugaste stopnice. Mnogo ljudi je bilo že zbranih; večina jih je bila v kaj zabavnih kostumih, in vsi so bili videti dobre volje. Slikarja samega ni bilo nikjer opaziti; gosta sta se spustila v vrtinec in jela plesati. Dr. Schroter je trdil o sebi, da je dokaj slab plesalec, a liani se ie zdelo, da ni še nikoli tako varno plula po vrvežu kakor z njim. Topla zavest jo je obhajala, da je spet našla oporo, človeka, ki jo bo branil vsakega napada. Cez nekaj časa sta izgubila drug drugega, in mlad, močan mož je planil k
Haarl ki jo poraMI. Plesa! je z njo kak>r dtvjB; zaman se je iz-kušala izviti njegovemu objemu. »Ali ne bova nehala? Tako vroče mi je in v glavi se mi vrti,« je zaprosila nazadnje, a mladi človek je ni poslušal. Stiskal jo je k sebi, da ji je kar sape zmanjkovalo Strašno se ji je zdelo, da jo je mogel mi človek tako silit: k plesu, in vsa srečna je bila, ko je naposled opazila med gieda'ci obraz dr. Schroterja. S silo .se je iztrgala plesalcu in malone omahnila doktorju v naročje.
»Grozno je bilo!« je zašepetala, še vsa razgreta in razburjena. »Dajte, odvedite me!«
Segel ji je pod pazduho in ji skrbeče pogledal v obraz.
»Strašno žal mi je, da se je to zgodilo.« je rekel s tako rahlim, a božajočim glasom, da ji je takoj odleglo. Odsedel jo je po vijugastih stopnicah v obokan prostor, kjer so točili vino in šampanjca. Sredi glasnih, smejoč;h se, veselih Jjud; sta zdaj tiho sedela drug zraven drugega, skoraj ne da bi govorila, a vendar polna osre-čujočega čuvstva svoje skupnosti in tihega, vzajemnega razumevanja.
Čas je mineval. Popila sta nekaj kozarcev; ure so bežale mirne njiju, ne da bi se jih bila zavedala. Godba je zvenela kakor od daleč, in ljudje so se izgubljali na vrh v plesno dvorano Časih sta slikala kak vesel vzklik; a tu sta bila sama in njiju srci sta se bližali drugo drugemu. Hana je čutila, kako so se flet-Ie med njima neuničljive In nekajkrat jo je obšlo, kakor da bo zdaj-zdaj odprl us;a in izreke, besedo, ki bo potrdila ta občutek.
Doktor je zdaj mnogo govoril; pripovedoval ji ie svoje življenje in svojo mogočno usodo. Tihih trenutkov se je spretno ogibal, kakor da bi ji hotel vendarle nekaj skriti.
Gene malim oglasom
Zenttvm in dopt suvanja. rajnka oesed* Din £.— tet enkratna pr*-tnojbina ta tifro alI ta dajanje naslova Dm S.—. Oglasi trgovskega to) reklamnega enačaja. vt,ik* bexi>dtt £)»> I.—Po Din l.— ta besedo tm fjm~učunajo nad hI le vsa oglsotL, ki t pod s fo pod rubrik« »Kant pa kjun«. mAuto-moto*, »Kapital«, mV najema »Pojesta. »Lokah*, *St» mrv-mta odda*. mStrofi« »V rednote* nformaci Je*, »Živali*. tObrt« ta »Les« ter pod rubrik tod »Trgovski potniki« trt mZastu-tek*, če to g oglasom nudi easlutek, oziroma, če te tiče pomika. Kdor ti pa pod tema rubrikama išče zaslužka ali tlužb*. plača za
Za odgovor
v znamkah
vsako besedo 50 pm Pri vseh oglasih, ki n taiačunajo po Dtn l.— ta besedo, te earočuna enkratna pristojbina Din 5.— ta kitro aH ta dajani* naslova V ti ostali oglasi socialnega cnečnfo «e računajo pO S" par ta vsako beseao Enkratna prtrtnfhma ta iitro ali ta dafan/o naslova pri oglasih, ki te vračuna/o po 50 par ta vsako
besedo, enaka Din 1—. NafmanfB enrsek pri oglasih po W oa ta besedo, fe Din 10^—\
Vi oglasih po I Din ta besedo pa Din 15.—. Tsa pristofhtne ta mala oglar* le plačati prt predati narrnfila, OT*-roma hh le vposlati r vi smo oh enem t naročilom
Vsaki bewda 5" par: za dajenje naslova aH za lifro r« 8 Din. (21
Brivski pomočnik
p-vovrftten delavec in bubi ■Stocer iii,e aiužbo i 15. Ponnd>b* na oglasni od delek »Jutra« ped inačic« »Jfefcadilec«.	6585-2
Pisarn, volonterka
•t enoletno upravno prakso, »tara ?0 I«, sprejme pisarniško m-eto. Pcmndbe D* agls'1« oddelek »Jutra« «x>d »Skromna in pošten««.
5231-2
Inžei.ier
Cft. poipo-lnoma »am^eeto-Jen. starljiv in energičen. '! dolgo! °*TK> ItlOZ rit! sk. O
-jT4-k!»» in zvezami, želi Xjerk<»!i namftščenj-e proti .*tr<»nwr plač'. E^fovse proti-; na podružnic« »Jutra« T Ocljn p-id »Zmožer. vpč je-Tikov«.	66-10-2
Šivilja
jt"? n« d^m po ze'« nizk! ceni. Xa*':oT v ^'.i^n^rn oideilku »Jutra«. 6664-2
Vrtnar
ktonšcil in amftntoi'1, z ve5ietn:mii fpr^eva.j. 5-aira-<«ki. iii-e	s'ti ž bo v
jTraišč-TP-i. tovarni. v"'.i ali kaj »iT^n^sra. po^-itjiilv* ra n.i&liov: Rnd.i Vokal. K«r-lovac, P.iječkj ct-?ta 41.
6580-2
Postrežnica
a r s n h hč^rfih det, 5He zapo?'.-enje e»krat a-H ivakrat na tt-dpn. Pomidbe la o^ia^i oddelek Jutra -»od značko »Pos-trežnico«.
mvi-2
tw*eda 50 par, za d a »snje oslova aH u Sir«, n« S Din. fl)
Samostol kuharico
t roda je starosti, pošteno m
rr.arljl:vo, ki .H* tud". dobra gospodinji, 'prejme takoj v stalno službo boljSa r«v sta vrači j a v b irimi Zcgre Ui. Le prvovrstne sile naj o>5yejio obS;rie ponudbe i zahtevo plače na o?l2f.n3 <ijde!«k »Jutra« p>d Šifro »Lavi ca«.	6272-1
Izurjeno pletiljo
iprejme takoj Alf^ovec, LJubljaitia, Cankarjevo nabrežje St. 1.	6(158-1
Jlagajničarko
Bp ^ime-m. — p-.ntidbe na of i?, oddelek »Jutra« pod »P šteoje«.	6666-1
Trg. nomočnika
z lo.uno Din kavcije ln zmožnccra voditi trgovin« na de-žeii. spre-jjn^m. Ponudbe ca o g', a sni oddelek 'Jutra« pod šitro »Taikoj-šen naet.09«.	6643-1
Samostojno
rnodistitiio
sprejmem. Naslov v o-srias. oddelku »Ju.tra«. 6*io7-l
Mlajšo dekle
boljšo, imteHigent-n®. iš?em k 1 l/i leta sta-remu otroku in za potna ga nje v hišnih opravilih. — Tiste, ki žele stalno me^to blizu Zagreba r-aj pošljejo ponndbe na or'as. iddelek »Jutra- pod šifro »Stalno«.	65f©-l
UgUsJ trg. inačaj* po 1 Din bes«da; 14 lajanj« naslov« «ii m Šifro 5 DLn. — 0?iasi »ocialn^fcffa značaja v&a ka besed* 50 par; za dajanje aa-slov« ali ia Šifro f>a 3 Din. (T)
Couche
(spalna iivan. ve!;ko omaro za knjige in obešalnik z ogledalom, za predsobo, vs« dobro »hranjeno, ku-pltn. Po-siidbe na oglasna oddelek »Juitra« pod šifro rBegantno«.	6577-7
Železen štedilnik
srostiJni&ke tnize in stole ku.t«im. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 6Č58-7
Ogilasj trg. zu&čaja po j I Din beseda; za da j vari* naslov* ali za j šifro 5 Dia. — Oglasi ; socialnepi značaja v«t-ka boseda 50 par; za , dajanj« Bsuslora ali ta j Sifno p« 3 Din. (6) •
Norveško ribie olje
najfinejše, sveče, vidni® v zalogi. Naročila točno proti povzetjn. Picooli, TyTŠeva Dunaiska) cesta š>teT. 6.
6S-6
Kristalni lestenec
krasen, srebrnina .narodna noža. ure ai drugo proda Antv:va.n.jat, Sv. Petra c. št. 4. *	6636 6
Živinsko peso
n gcirio proda Fran Repii, Ljubljana, Tmovo. 6-V-6-6
Staro pohištvo
omare, postelje in modrocs za vsako ceno prodam. — Poizve se y Kolodvorski uKci 2C.	6702-6
Epohalen reklamni aparat
za -rsako izložbo. 90 pa-tenti.raoih novosti — galanterijski predmeti: Svetlobna roža »Fatamorgana«. Kdor v-ldi. ta kupi. Int-e-ligenlniim agentom fiksum »Pioo«, Dunajska oe-sta 36 64,18-3
Danes
ob 1'4. t»ri se p-oda jajio na Tyrševi cesti 33. v javnem skladišču, po ja-rni dra.žW sledeči predmeti: večja mimo-iina nogavic, gm-mbov, rokaivic, perila, pletenin, čepic, srajc in drugo.
6688-6
Kompletne smuč?
io dobro ohranjeno, lafcko
moško kolo
poceni naprodaj v Rožni dodani, cesta IV šte-v. 19.
6675-6
Vrednote
■iK3 O^sed« | Din;
»« <itja.nj« naslona ali u S®fro m S Din. r35^
Vsakovrstno zlato
kiiip^Jije po najT-i&jih ce<nah
ČERNE — juvelir
Ljubljana, Wolfova nlica 3
Pohišt vo
Vsaka beseda 1 Din: m dajanje naslova ali M Mfrn l»a 5 Din. (121
Mahagoni jedilnico
starinsko, zelo leipo. obstoječo it mize, 8 stoimv. kredence in ž vitrin, ugodno prodam. Dalje je na prodaj: starinska miza ja salon, fcomoda. pisalna mj za. kompletna kuhinja, či sto nove earde-roba. oma ra fa smrek.ovega lesa sn 2 čisto novi pirotski preprogi 1.90 X ž ln 2 X 3. Vpraš« in o^ieda se v Ra dovljioi št. 80.	6610-12
Vanji.* beaeda 1 Din, ta lajanj* naslon« aH ia Wfr« pat 6 DSo. f!61
Posojila podel lu?e
»Zadruga«. Ljubljana, pošt ni predaj 307. Sprejme po ver;en»ke.	75-16
Družabnika
opekarne
za iBpolniter večjdi naročil sprejmiem. Ponudbe na ogias. uddelek »JutTa« pod Šifro »400 mile«. 6652-16
f/j^ar liice Burroagbs:
Tarzan, krall džungle
drugi del
219.
K zadnjemu list« je bila pripeta brzojavka iz Pariza, Id jo je bil Tarzan spustil na tla, ko je tistega davnega večera v VVisconsinu prebral njeno vsebino: »ODTISKI PRSTOV DOKAZUJEJO, DA STE GKEYSTOKE. ČESTITAM.« Ko ji je Tarzan vrnil pokojnikov dnevnik, je Jane vprašala: »In ti si vedel resnico? že tedaj, ko si nam rekel, da je bila tvoja mati opica?«
Kreditorji Zadružne gospodarske banke
se iščejo, ki br 'imeli interes. svojo terjatev ta-menjanj za prima [ndus-tri jalno hipotekam-" v rok;b odplačljivo naiožbo. Vprašanja na Aloma Co<m.pany d. z o. *.. Ljubljana.
6626-16
Vlogo Hrv. čfedione
200.000 Din oddam na I. hipoteko. Ponudbe na ogl. oddelek »Jutra* pod šifro »Hipoteka 1933«. 66£ff-!6
Knjižico
Ljubljanske kreditne banke prodam. Poizve se v gostilni Volkar na Poljanski cesti 9.	6707-16
tido« a a 4 1 prehnauti plača ta vsake bt-sedo 1 Din: kdor iA6e pre hran« pa ta be-s^do 50 par; za dajanje ca siova ali Šifro S Din. ■mrem« 8 Din. (141 Trgovski offlasi 1 Din
Gospod ali
gospodična
Kateri si želi res poceni prvovrstno domačo hrano te: zračno tn <llsto Dpremljeno sobico, naj vr>raša za naslov s ogl oddelku »Jutra«
5262-14
Starejši gospe
oddaim v popolno preskrbo dojenčka. Ponudbe z zahtevkom pleče na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Red-čistoča«.	6680-14
Vsaka beseda 1 Din. za dajanj« naslova ali ta šifro p« 5 Din. tU)'
Lep trgovski lokal
e poisf.ramskvma prostori oddam v sre>lin.i mesta s 1. aprilom t. 1. Vprašati v pisarni dr. Lukmana, Gradišče 4.	6641
Mesnica
srtara. do-bro vpe!j»ma, v strogem centru Zagreba naprodaj 13 obiteljskih -az-lo-gov. Ponudbe na Publi-eitas. Za?reb. EiiCa 9 — pod br. 33259. &5S2-19
Damska tarabuT. kapela
prvorazredna. 5 dam 2 go«i[>oda, išče s 15. marcem b->! jai lokal. — Po mi d bo na knpelnico Jeze-ran, Kr&nj, Narodni dom.
6050-19
Prostorno skladišče
z ugodnim dovodom, v neposredni Milina kolodvora takoj oddamo. Naslov pove oglasni oddelftk »Jutra« 6686-19
Manjši lokal
uporabljiv tudii z« pihamo, poceni tnldam na Aleksandrovi cesti. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
6699-19
Več stavbnih parcel
nasproti ko odvora v Dev. ilar. v Polju prodam — tudii proti hranilnim knji-ž.eam in vlogam. Pojasni ia daje Jože Seme. Trž:5, Metova ulica 1. 5077-20
Hišo
tud* na deželi, kuipim ali vzamem v najem. Natančne pnniudbe na podružnico
»Jutra« v »30—100«.
Mariboru ped 6'j£9-20
f??šo v Linbliani
aili nopfwredni bližini ku pim. Pre\T.amftm tudi hipoteko Mestne hranilnice, ostailo plačam nekaj v go-tovi.n'. neko j t« s kn;ižieo Ponudbe na ogias. oddelek »Jutra« pod t-v. ln>«.
&583-S0
Crikven;ca
Per.rion-vilo »Vesna«. b1i-zu postaje Pa.-nika dam v n.a;e.m aii prodam. Informacije da V Ivan Car. pp-tog Orikveiiica. 667S-20
Vilo ali hišo
dtvtv- ali tri<=taiKivainjsiko kupim. Ponudbe z opisom in plačilnim nač-ioiom na orr'r.t=.. Oflde>!e'k »Jutra« pod »Solidno«.	6681-20
Prodam vilo
v centru mesta za kn'iž">e Mestne hranilnice ljnbi an ske. Informacije daje Tehnični biro, Gradišče IS.
6U96-20
Krasno hišo
prodam za knjižice Mestne in Kmečke posojilnice. — Ponudbe na og as. oddelek »Jutra« pod »4.OOO.CHV1«.
67' « 20
Vsaka f>ese-t» 1 Diru za lajanje naslova aK i« Aifr« m S Din. (17)
Oddam v najem:
2 s-r.i: 1 in veliki skiadi-š&i, pr'irira.vni posebno za kako domačo industrijo; kozolec (dvojnik) z 10 okn; velik m su-h podstrešni lu-kal. opreonljein z močnimi Temami, pripraven za sušenje kož aii siičndh surovin; za majev termin veiiko, hladno in oboka.no skladišče. pripravno za vinskega trgovca ali mesarja.
Istn-tam naprodaj ve? dobro .>hranj.enega pohištva miostna tehtnica (Vieh-wage) nosilna moč 10"0 kg i«n večje št-evilo bu k-o^Hh sodov po ecs 2'>0
Po.'asni:a daje pisarna Evald Popovič, LjnMja-na. Mesarska cesta — Klarvaica.	660?-17

Vsaka beseda 1 Din. za dajanje naslova ali
sa Sifr« pa 5 DLn. (31)
Vinotoč
vpeWaa. v centru mesta oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 67M-19
Vsaka beseda 1 Di.n. ia dajanj« naslova ali ta iitro pa 5 Din. (30)
Štiristanovanj. hišo
za Bežigradom, zamenjam za trgovsko ali gostilničar sko hišo t Ljub! i a m. — Kosmati donos letno 38.000 Din. — Dopise ua ogasni oddelek »Jutra« pod šifro »400.000«.	60<« 20
2 stavbni parceli
na Viču prodam. Naslov v oiglasnem oddelku »Jutra«.
6601-20
Hiše, posestva, vile
od 30.000 Din dalje prodaja Posredovalnica v Mariboru, Frančiškanska ul. št. n.	6W7-20
Pristopale
k Društvu stanovanj, najemnikov, Vegova niica 8.
373-21
Lepo stanovanje
siobe, kuhinje in ptitikliii cdd.-im v Zg. SUii it. !SS — špančeva.	6561-31
Trisob. stanovanje
suho in so-Itičtio. s koipal-nico, b«vkonom, teraso m vrtom oddam ia 1070 D:n. Nae-i«i>v v oglasnt-m oddelku »Jutra«.	6&»l-(2l1
Komfortno
stanovanie
4 sob. balkona iin kopai-nioe oddam v trediiiii mesta. Pojasnila daje Kari Prolog Ljubljana. Gosposka ulica 3.	6646-31
Trisob. stanovanje
fcomfort.no. »otnčno. ce!«* T. nadstropje oddam z maje,m event. z aprilom. Naslov v oglasne.m oddelku »Ju.tta« 6682-21
Dvosob. stanovanje
zračno in solnčno, odda takoj Pretnar, Tržaška cesta	6713-21
Enosob. stanovanje
takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
C694-31
Solnčno stanovanie
dvo- in trisobno. « kabinetom. kojialmoo in plinom oddam takoj in e 1. majem Naslov v »gla-sneim t>ddelku »Jutra«.	6G91-Ž1
Dve stanovanji
štiri- i<n dvosobno komfortni, takoj oddam. Na s'ov pove oglasni oddelek »Jutra«.	67(0-21
j Vseka tx«ed» 50 par. za dajanje nasiora aH za Šifro 8 Din. (21-«)
Trisob. stanovanje
zdravo, čisto v centru al' neposredni bliiim ižče so lidna majhna družina. — Ponudbe na ogl. oddelek • Jutra« pod »15. mare« — 1. april«.	657o-31/a
Sobo in kuhinjo
samo 6;sto, v bliiini ban-ske uprave išče ves dan odsotna družina. Ponudbe na oglasni oddelek Jmura pod značko »Odsotna«.
6G03-31M
Stanovanje
e«o- ali dvosobno, v blSSi-ni centra iščem. Ponudbe 1 naved'bo cene na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »15. marca 1933«. 6693-21/a
Stanovanje
aobe. kuhinje, predsobe aH
shrambe potrebujem takoj. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Kolodvor«.
G701-ČJ1/«
S^obaoddu
i Vsaka beseda 80 par. j j n dajanj« naslova ali j ] m iifi« S Dia. (£3) j
Veiiko prazno sobo
solnčno. za 200 Din takoj 0-Jda.m v Bolgarski nI. 24 — ob kapami »Viadukt«.
6616-23
Opremljeno sobo
z vso oskrbo oddam s 15. marcem 03 Aleksandrovi ce=ti. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6610-23
Parketirano sobo
v centrn mesta takoj oddam eni aH dvema oseba ma. Na«)ov pove opisni oddelek »Jutr««. 6C-50 23
Sobo
prijazno opremljen«, s posebnim vhodom in elektriko. zelo zračno in 6i*r<o. e hrano. o^ir. vso oskrbo nudim g^podičnl ali gospodu zelo poceni! Naslov r oSfiasnein oddelku Jutra 6132 23
Sobo
s hrano aH bret oddam dvema poApodoma poleg dramskega gledališča. Na elov pove oglasni oddelek »Jutra«.	6046-23
Lepo solnčno sobo
j separatnim vhodom s stopnjic. t eno ali dvema posteljama, blizu »pere vidam 1 1. marcem — Ogledati t Knafljevi uMeri št. 18/11.	5&5o 23
Onremljeno sobo
sodtrčnio. z električno rai-s-vetljavo, oddam takoj boljšemu gospodu aJi gospodični. Vprašati v Trnovem, Kolenjstka ulica 18.
«857-23
Sobo
lepo opremljeno, prHJiffio, event. s hrano pocend oddam eni a^i dvema gospodičnama. Vprašati v popoldanskih urah na Zri.nj-skega cesta št. 6. 6054 23
Krasno sobe
oddam. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 6G79-23
Sobico
a posebnim vhodom takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. '«700-23
Gospodu ali gdč.
stalna in solidni osebi od-daim leipo opremljeno sobo s poeebnim vhodo<n. po niaki ce?ri s 1. aprilom. — Nas'ov v oglasnem odde'ku »Jutra«.	6653-23
Opremljeno sobo
oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 6671-23
Opremlieno sobo
lepo. v Vžini Evrope takoj oddam. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«.
6670-28
Sostanovalca
sprejmem takoj v veliko solnčno sobo. Naslon pove oglasni oddelek »Jutra«.
0668-23
Dve lepi sob!
vezanj, v I. nadstr.. s »e-pari ranim vhoii-om. odda drogeriija »Rermes«. Miklošičeva cesta 30. 6677-23
Lepo, veliko sobo
na Mestnem trgu ftt. 91. opremljeno, ugodno oddam eni ali dvoma solidnima in sn afci i m a gospodična m«.
6683-33
Sostanovalko
t v»w> oskrbo sprejmem takoj po zmerni čemi v lepo, ve'iko in solnčno sobo t souporabo kopalnice. Dalmatinova ni. '5/III. 9695-23
Solnčno sobo
parfcetiramo. z elektriko in posebnem vhodom po nizki ceiji takoj oddam v Ko'e-zijefci wi:oi 2H/I. 6«»2-23
Sobo
s strogo separatnim vhodom. event. tudi s hrano pnoen! odda Ramor. Kri-ževniška nlica štov. 6-14 — pritličje.	6690-33
Sobo
s	vhodom, ot^-
Meoo t. eno ali dvema posteljama. bliTU tramvaja rwr.T>i rdd-um v Sp. S:5ki. fcernetova 91-1/4. 6710-2»
Prijazno sobico
čisto, odddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.
6705-23
Prazno sobo
v centru m ep" a odderr. — Na«lov v oglasnem oddelku »Jutra«.	66P8-23
Sobo
»n tračno. 1 posebnim vtiodem, parketom iti elektriko, v sredini mesta ligodiio oddam. — Istotam sprejmem fcndi
sostanovalko
Naslov pove oglasni odde-lok »Jutra«	670023
Sobo
zračno !a snažno, s hrano
aH br"i iSfem s 15. marcem v centru mesta. Ponudbe r navedbo cene na oglas, oddelek »Jutra« pod značko »Uradne*«.
6C9C-33/a
Ooremljeno sobo
s strogo »eipa.rira*>iin rto-diom s stofim.jii^ča. v cen.tru mesta takoj oddam boljšemu goepedn. Naslor pove oglasni odde-lek »Jutra«.
6TTU123
Opremljeno sobo
eivenit. t osk-bo. bHz*i policije takoj oddam. Na »lov pov« og!a»ai oddelek »Jutra«	67,12-38
Prazno sobo
v katero se lahko postan-i Steii^lk. oddam z« 200 Din v Suvobocski u"'^' 16.
6J60 2n
Sobo
s hrano aH brer oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«.	6656-23
Čedno sobico
s o<v=ebn-'m vbodom, takoj oddaim. Nai»lor v og'«sn>-m oddelku »Jutra«. 0665-23
4 pisarniške sobe
v prittičjo takoj oddam v najem Pojasnila laje Ro jina Li-ubljana * Kolodvor ulic* 8	W08 23
i V*a£a beseda 3 Din. J za dajanje naslova ali j šifr« pa S Din. (24)
Gospodična
prosi za 200 D.n posojil a. I\raudbe prosi na oglas.ni od-Ic ek »Jutra« pod šifro »Vrnitev«.	6072-24
Vsaka beaeda t Di ta janje naslov« šifre pa 5 Din. (25)
)in. | aH
(35)J
Nižji državni
uslužbenec
33 let star. želi spoznati 20—35 let stairo nesrečno in razočaramo dekle, udovo aii ločenko. Ponudbe pod častno diskrecijo na oglas, odde.ek »Jutra« pod šifro »Takojšnja ienitev«.
I V Maka beseda 1 Din. ta dajanj« naslova ali ta Kfi» pa & Diia. (B6>
Dva kratka klavirja
dobro ohranjena, proda aii pos-odi na d-om Zinia. \Voi fova ulica 10.1. 6609-20
Vsaka b««»-da 1 Din. *n lajanj« naslova ali u lifro pa 6 Din. (27
Psa čuvaja
zelo hudega, proda Jertea Sterie. Mivka 7, Trnovo.
6619 27
Vsa-ka beseda 1 DLn; za dajanje naslova ali '* l'fro pa 5 Din. (£1)
zakaj, da bi grenil Vaše življenje? Z aparatom fOrthodor« popravite zanesljivo vsak kakorkoli lzkažen nos kakor izkrivljen, debel. Sir >k. dolg, sedlast top ln nos z Izrastki Itd. In daste s tem obrazu lep ln plemenit Izraz. Ortho-dor se da precizno prilagoditi vsaki obliki m velikosti nosu dam, gospodov ln otrok. 90 Din. Rdečica nosu Ln obraza vas zelo kazi. a to lafclco odpravite tako enostavno ln zanesljive s spe-cijalno kremo za pcble-denje »A« 50 Din. Preparate Schroder-Sehen-ke razpošilja proti plačilu v naprej (poštnina 6 Din) ali po povzetju (poštnina 12 Din) tOm-nia« oddelek 16. Zagreb, Draškovlčeva 27 —
Zahteva jte bi ezplač-110 Uiistrovan cenik;
srtare kov iti« Ik odpadke
cakor: nikel, alpaka, Kompozicije, kositer, bele kovine, aluminij, cink, baker, med ia drugo kupuje proti gotovini
->rae;otin Sch^eiber
podjetje za izkoriščanje kovin, ZaGREB, Vlaška ul. 66, telefon ,->.=>—60.	2658
Drva isi nretno g
pri
IV. SCHTJM1
Dolenjska cesta Telefon št. 2955

F0!t!©C
v vseh zadevah nudi »Jutrovi mali oglasnik.

Preklic
Podpisani Telchman Hiniko. tovarnar v Dolnji Lendaivi iijanljam. da sem g. Ga-brovšek Jožefu, star.ujaOo-mu v Ljubljani, pr:stojme-ma v K t a«'odpovedal družbo pri elektrarni Dolnja Leniava mi da ni več upraivičen v njenem imenu nar-iopati, kot tudi ne v mojem imemi na podlagi i izdanega mu po^iba Jtila r dne 30. decembra 1932. k so istotako preikiicaaa. — Dolnja Lendava, 2S. febr.
— Tei-ehman Hioko.
besedo 1 DUJ. ta dajanje naslova ali ta lifro pa 5 Din. (32)
Halo! Dražba vile
odnosno ze-mVlšča, skupna vrednost okoli 150.000 Din Da se ne bo dei tega zemljišča prodal za 37.000 Dn, lahko toda nu:no kupite vso siu.|>aj z vilo vred ta cca 50.000 Din. F.ventuel-no iPčem 30.000 Din pfvo-jžla. Posestvo v Jastrebcih št. 4, Sv. Bolfeng pri Središču ub Dravi. 667y-:fi
Na javni dražbi
u«*id»>o na prodaj S. marca ob 15. mi v Zgornji SiSkž, I Vodnikova cesta štev. 4 1 par konj. 4 konjske oprem«, 2 iojterska voza.
6<i>l-32
svetov no znana igralka Foxfiima, m^^-e vs?-ki ženi služiti kot \~zor dovršeno n« ^ove-ne lepote, zato rabite tudi Vi i'ci ;jna!-CoId-Cre«ie, ki zaradi svojih kaži sorodnih najfinejših sestavin pronikne v samo k:jžno staničje in direktno čisti, osvežuje, obmvlja in pomlajuje tako temeljito, da se v najkrajšem času opazi prednost te plemenitt kreme. Porenal-Cold-Creme se uporablja navadno ponoči ali za jako suho lice, dočim se za preveč mastno lice priporoča Porp«a.-Creme (suha). Ta krema varuje obenem obraz pred kvarnimi vplivi vremena, a je najboljša podloga /'orenal-pudru, ki je na samo zajamčeno povsem neškodljiv, torr-več zaradi svojih prekrasnih m_iogoštevil-nih barv potreben vsaki ženi, ki želi doseči trajen mladeniški, negovan in v istini dovršeno lep izgled. Porenal-Creme (Cold ali suha) po Din 18.— ter puder po Din 24.— se dobiva v vseh boljših trgovinah te široke ali jo pošilja po pošti Nobilior-pa» fu-merija, Zagreb, Hi ca 34, Jelačičev trg 15.
Vsaka (M»eda 1 Dui. ta dajanje naalo*» aH
za IHfr« pa 5 Dia. (87
Zobotrebce
v snopičih brez škatel kupim vsako količino. Sprejmem zanesljive zbiralce. Ponudbe z vzorci na A. Martek, Beograd. Vrazova 26.
V neizmerni žalosti naznanjamo, da je naš i3kreco ljubljeni stari oče, in tast, gospod
bivši gostilničar in posestnik dne 1. t. m. po dolgotrajni bolezni, previden s tolažili sv. vere, v 98. letu starosti mirno preminil.
Pogreb bo v petek, dne 3. marca 1933, ob 4. uri popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na pokopališče k Sv. Križu.
Ljubljana, dne 1. marca 1933.
Anton Kajfež, zet; Anton, Milan, Srečko, vnuki. 3606
Občima Ljubljana Mestni pr»srrebTM zavoa
Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutpa« Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inserauu del je odgovoren Alojz Novak. Vsi v Ljubljani