A. Čadež Ugnana neugnanka (Prizor iz šolskega življenja.) 1 (Konec.) Cilka (pride s plahim obrazom): Kje neki so dekleta? V šoli ne bodo, saj se že skoro mrači. Kuhinja je tudi zaprta. — Zame je pravzaprav še boljše. Bodo mislile, Bogve koliko časa sem že doma. (Spravlja knjige v predalnik in zagleda nedovršeno pismo.) Oh, tole pismo me. tudi še čaka. [Čita sama zase.) Saj še ni končano! Najbolje bo, če kar nadaljujem. Kaj bi še povedala? Ali na| se hvalim, kaiko me imajo povsod radi? No, radi me že iinajo, kadar naredim kako neumaost, da imajo zabavo. Nazadnje pa le sama trpim. E, nič več ne bolm pisala, Kvečemu to pristavim, naj mama moli zame. Molitev vedno po-maga, zlasti, če mati moli za otroka; pa tudi, če otrok moli za starše. Tako so nam gospod povedali v šoli. (Piše in potem zvije pismo skupaj.) — Oh, da bi vsaj kmalu prišla gospodinja! Najrajši itnam, čc čimprej prestanem, kar me čaka. Kaj pa nai rečem, če me vpraša: »Kje si se vlačila, potepenka?« Hm! Saj lahko rečem: »Gospodična učiteljica me je prosila, da sem ji nesla na dom zvezke; pa kosilu sem ji pa poina-gala, ko jc zvczke popravljala.« (Iz kota se čuje pri-tajen glas: «0, ti navihanka!« Cilka se zgane, po-gleda okrog in pravi zase): Kakor bi bil kdo izpre-govoril. Menda so prišla dekleta domov. — Kaj bi potem še lahko rekla? — »Pri Mrakovih sem bila; njena mama me je prosila, da sem Katico računati učila.« — (Iz kota se čuje kotnaj slišno: »Grda laž!«) — Zdi se mi, da mi že vest očita; saj se še nisem zlagala; samo mislila sem, če bi se tako izgovorila. To je res, če bi tako govorila, bi bila laž. ¦— E, z lažjo si pa res ne maram pomagati! (Pri tcm zagleda materino pismo. Odpre ga in se zresni.) Kdaj jc pa to sem prišlo? (Čita.) Saj sem rekla, da vse sprott domov počenčajo. — (Nevoljno.)1 Naj pride sestra; se bo vsaj prepričala, koliko je res. Kar je res, je pa — 33 res. Zaradi tega me še ne bo konec. In če dekleta izvedo, kako se mi je danes godilo, tudi nič zato. (Iz kotov se čuje): »Že vemo, vse vemol« (Pri tem ^M skočijo deklice k Cilki.) ^* CUka (presenečena in vznevoljena): Tega bi pa od vas ne bOa pričakovala. Sram vas bodi, da se takole skri- ^t vate; nazadnje sem pa vselej le jaz navihanka. ^J Maksa: Ne, Cilka; danes smo bile tudi me. S Anica: Cilka, nikar ne bodi huda! ^M Maksa: Veš, toliko časa smo te zastonj čakale; smo pa ^J rekle, da se moramo maščcvati, a le za šalo. ^J Cilka: Pa taka šala meni nič kaj ni všeč. ^^^H . . . H (Nekdo potrka. V sobi nastane tihota.) ^^^H Maksa: Naprej! (Vstopi Milena, sestra Ciikina.) ^^^| Vse; Dober dan, gospodična! fl^H Milena: Dober dan Bog daj! ^^^1 Cilka (nekoliko v zadregi, se urno zdrami ter skoči k ^M Mileni): To je prav, Milena, da si prišla. ¦ ^M Milena: Ali vas motim? Zdi se mi, da ti oekaj ni prav, ^* Cilka. Kaj si pa naredila? Cilka (se obotavlja); 0, nič, same šale. Maksa: Prosim, gospodična, vsedite se! Mislim, da bo gospodinja kmalu prišla. Mudi se nekje zunaj po opravkih. Milena; Cilka, jaz ti berem na obrazu, da si nekam v zadregi. Povej, kaj se je zgodilo! Mama je vedno v skrbeh zaradi tebe. Cilka: Oh, nič pasebnega. Maksa; Bom pa jaz povedala, kaj smo imele. Milena: Ne, ne; naj se le sama obtoži. Maksa: Jaz sem mislila samo to povedatii da smo bilc danes tudi me nekoliko nagajive. Cilkc ni bilo dolgo domov, smo se ji pa skrile. Končno smo jo pa ne- koliko neprijeino presenetile; zato je bila razdra- žena, ko ste vi stopili v sobo. Milena: Pa zakaj te ni bilo pravočasno domov, Cilka? Cilka (gleda v tla in molči). Maksa: Cilka, kar povej. Me že tako vse vemo. Kdor odkrito in skesano prizna svoje napake, si je že sam 34 — m vh W xialožil kazen, Ln ni potreba, da bi ga drugi svarili F ali kaznovali. Milena: To je res. Si slišala, Cilka? Cilka: Pravzaprav drugega nisem nič naredila kakor to, d.a sem v naglici in v hipni nevolji pri sosedu zibclko prevrnila, in pa, da sem vežna vrata prevcč zaloput-nila, pri tem se fe pa šipa razdrobila. Milena; To \z pač žalostno! Cilka: Seveda je; saj mi je bilo tudi žal. Da sem potetn po nerodnosti v vodo padla, to je pa mala nesreča. Sreča je pa, da me je Mrakova Katica hitro odpe-Ijala na gorko, da sem se preoblekla in posušila. Zato me pa iako dolgo ni bilo domov. Vse drugo — na primer: da me je pes ugriznil — je pa spet samo nesreča. Milena; Pa se je to vse danes zgodjlo? Cilka: Nesreča nikoli nc počiva — pravi pregovor. Milena: To je že res. Ali ti bi morala boli počivati, kadar te skušnfava vlečc v kako nerodnost. Veš kaj? Morda bo najbolje, če se vrneš jutri z menoj domov. Vse: Ne, ne, gospodiona Milena. Maksa: Jaz bi svetovala to: Cilka naj pr6si gospoda I voditelja Solske Marijinc družbe, da bi sc smela pri- M pravljati za sprejem. Prepričana sem, da se bo Cilka ¦ potem vsa izpremenila, če bo imela dobro volfo — ¦ seveda. Kajne, Cilka, da se ne boš branila? J^d Cilka: Bi že, pa gospod voditelj me ne bo maral. H^| Milena; Saj Cilka ni za to. Uči naj se, pa uboga naj rada. ^B Maksa: To ji bo ravno dala Marijina družba. 1 Anica: Cilka, ali nisi enkrat pravila, da bi tudi tvoja I matna rada videla, če bi bila ti sprejeta v kongre- ¦ gacijo? .^J Cilka: 0, tnama bi že rada videla. M^l Milena: Jaz imam pa razne pomisleke. ^^H Vse: Pomisleke? '*H Maksa: Komur je znana uredba Marijine družbe, ki je za ¦ sedanje čase najboljše varstvo mladin« in najzanes- ' ljivejši pomoček za krepostno življenje, ne bo imel niti najmanjšega pomisleka. — 35 ¦ M Milcna: No ja, saj ne rečem, da to ni dobra stvar; ampak ampak — ne vem kako bi rekla — člavek potem . iiima nobenega užitka na sveiu več. Včasih je pa le I dobro, če si privošči človek kako veselje. 1 Maksa: Ne vem prav, kaj mislite, gospodična. Pravega 1 veselja si vsi želimo; zato ga pa me iščemo in tudi najdemo pri pravem viru. Vir pravega veselja je pa i v srcu. J Metka: Res je to. Prav danes sem brala neko pesem škofa Slomška, >ki pravi nekako tako-le: »Če srce dobro ni, še vtnce ga skazi.« J Maksa; Zato pa, da je srce zdravo, dobro, pošteno in 1 čisto, skrbi ravno Marijina družba. 1 Anica: Ljudje mislijo, če smo malo bolj vestne za molitev I ia za izpolnjevanje verskih dolžnosti, da moramo ^ potem vedno glavo povešati in čmeriko prodajati. Metka: Naj le pridejo pogledat, pa bodo videli, kako je J pri nas vse živahno in veselo. J Maksa: Pustih in čmerikavih obrazov ne maramo ne! f MUena: E, vsak teden k spovedi-----------tega bi jaz že ne zmogla! Anica: Kaj vsak tedcn! Vsak teden trikrat, pa dvakrat na dan k svetemu obhajilu! Vsc verjamete, kar vam zlobni ljudje natvezejo. Milena: Saj sem slišala še hujše reči. Maksa: Morda, da moramo opolnoči vstajati in se do krvavega bičati, pa na pesku klečati. Metka: Pa obleko iz kopriv mositi. Anica: Iz kopriv, ki jih moramo ob uri duhov nabirati — tam ob pokopališču. Maksa: Pustite, pustite šale! Milena; Takih reči ne bo nihče verjel. Jaz zase sem teh misli, da se mora privoščiti mlademu človeku kaj vcč veselja. Maksa: Kakšno veselje pa mislite? Ali naj cigaretc ka-dimo? Ali naj trgamo čevlje okoli »pošte«? Ali naj sedimo vsak dan v kinu in gledamo tiste budalosti? Ali naj beremo knjige, ki jih še mama videti ne sme? Ali naj na karte igramo? AU naj ponočujemo? 36 — ^^^^ Ali naj si iščemo sumljive družbe? Ali mislite, da je P ples tisto, kar človeka osreči? Rekle smo že: Vir sreče in veselja je tu notri. (Pokaže na srce.) Milena: Pa v zakdn ne sme, kdor je v Marijini družbi. Vse (med smehom): No, no, no! Maksa: Kogar Bog kliče v zakon, ga kongregacija prav nič ne ovira. Anica; Saj prav take mladenke sodijo v zakon, ki so poštene in bodo tudi poštene ostale. Milena: Če je tako, potem ima pa ta stvar že nekoliko drugačno lice, kot sem si jo jaz predstavljala. Metka: Kupite si knjižico »Družabnik Marijin«, pa pre- čitajte pravila, da si napravite pravo sodbo o kon- gregaciji. Morda potem še vas obišče milost, da se boste odločili za kongregacijo. Maksa: Če to ne, Cilki boste pa gotovo prigovarjali, da se nam pridruži. Milena: Saj ji nič ne branim; samo, če hoče. Anica; Cilka, pa se od.loči! Maksa: Tiste muhe, ki so te dloslej moiile, bodo vse po- časi odletele. Cilka: Saj bi; satno bojim se, da gospod voditelj ne bo zadovoljen z menotj. Maksa: Nič se ne boj! Jaz grem s teboj, pa bom pro- sila zate. Anica: Jaz grem tudi. ^h Metka, Betka: Jaz pa tudi! ^ Milena: Pofdimo pa vse. Cilka: Zdaj pa upam, da bo šlo. Prepričale se boste tudi, da Cilka ni bila hudobna, pač pa malo poredna. V Marijini kongregaciji bom pa samo vesela, da sem v dobri družbi. Vesele deklice v d.obri družbi ima pa tudi Marija rada. Milena, ti pa prideš kmalu za mano. (Odideja.) iy — 37