Leto V., štev. ff
Ljubljana, sobota, 12. januarja 1924
Cena 2 Din
hhMa ob 4 zfntreif.
Etane mesečno 20-— Din ca inozemstvo 30-— , neobvezno
Oglasi po tarifo.
Uredništvo:
Ufkloiičeva cesta it. 16/1. Telefon št. 72.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnlštvo:
L|nbljana, Prešernova ul. št. 54. Telet. it. 38.
Podružnici)
Maribor, Barvarska ul. 1. Celje, Aleksandrova c.
Račun pri poitn. čekoj. zavodu štev. 11.812.
Ljubljana, 11. januarja. Gosp. Spalajkovič ni diplomat. On je strasten sovražnik, ki svoja osebna čustva prehitro razodeva. V Ženovi je sovraštvu zoper boljševizom dal duška v obliki protesta proti podpiranju hladnih žena in dece v Rusiji. Rekel ie, da sovjetski komisarji morč in po-žigajo, podpore pa prodajajo. A vseeno je njegov izpad zoper podporno ijccijo Evrope bil herostratski Cin, ki bi ga diplomat in zlasti jugosiovenski državnik ne bil smel izvršiti. Vsa Evropa je takrat ogorčeno protestirala in Jugoslavija je bila predmet ogabno kampanje.
Včeraj je Spalajkovič priobčil v •Samoupravi« razgovor, v kojem se kot aktivni diplomat in vodilni član radikaiske partije ostro izjavlja zoper obnovo diplomatskih odnošajev s sovjetsko Rusijo. On pravi, da bi naš poslanik v Moskvi na razvoj režima ne mogel vplivati, a sovjetski poslanik v Beogradu bi bil središče protidržav. ne agitacije. Navaja, kako deluje Balkanski komitet z boljševiškim denarjem v južni Srbiji, na Hrvatskem in v Sloveniji.
Kar piše gosp. Spalajkovič, nas ne more prepričati. Naš poslanik v Moskvi ne bi imel nalogo vplivati na ta-mošnji režim. On ima nalogo, ščititi bedne naše državljane, ki jih boljševi-ki preganjajo. Je mogoče, celo verjetno je, da bi sovjetski poslanik kovarii. Je-li kaj bolje, če se naši boljševiški eksponenti vozijo na Dunaj po denar? Rusija vzdržuje boljševiški Ust celo v Ljubljani in agitatorje. To v6 prav vsakdo. Agenti se vozijo tja in nazaj m nihče jim ne dela težav. Tudi g. Spalajkovič to v6. A naša policija oči-vidno stoji na stališču, da treba boljše višk o akcijo začasno ignorirati. Ali je ta taktika prava, o tem se da debatirati. Vsekako je gibanje izgubilo resni značaj in odmeva le še v eksaltiranih ali abnormalnih glavah. Zdravi razum našega naroda je krizo že prebolel. Jugoslavija dela in jc mirna. Delavstvo se' od političnih ekcesov vrača k sindikalizmu, da si pribori boljše eksistenčne pogoje.
Mislimo, da tudi sovjetski poslanik v Beogradu na tem položaju ne bi mogel nič premeniti. Imeli bi ga pod očmi eelo bolje kakor imamo »Balkanski komitet«.
Spalajkovičev herostratski akt je pokvaril redke, a zdravo vezi, ki so ss začele zopet med nami in Rusijo. G. Spalajkovič in vsa radikalska partija, ki stoji za njim, pač rajše vidijo, da tiščimo Rusijo v še ožje prijateljstvo z Xemčijo in Italijo. Morda je ravno nam Jugoslovenom pripadala naloga.
gradimo prve mostove, da Rusijo lopet približamo antigermanskemu Moku. Gosp. Spalajkovič v slepi svoji strasti tega očividno ne razume. Radi-kaiska zunanja politika je zopet enkrat temeljito pokvarila novo se tvore?,i pametni koncept Male antante.
Ponoči nam brzo,javljajo iz Beograda, da je dr. Spalajkovič izvajal iz "'ojega članka konsekvence ter po-fei ostavko na svoje pariško mesto. Vest še ni potrjena. Smatramo, da bi •a gesta nudila vsaj formalni izhod iz mučne situacije, v katero je Pripravil ta gospod vso državo in vso njeno politiko. Stvarna škoda se žal tla tako lahko popraviti. Članek Jiadmega glasila, napisan v brk državnikom, ki so se zbrali, da rešijo 'reško vprašanje« v pozitivnem srni-je zanesel na konferenco atmos-'ero, v kateri postane marsikatero veliko delo nemogoče . . ,
Problemi Male antante
NINČIČ NAPOVEDUJE SPORAZUM Z ITALIJO. — BENEŠ ZA OBNOVITEV STIKOV Z RUSIJO. — TUDI DUCA JO PRIPOROČA. — ODGODITEV SKLEPANJA NA MAJ. — MALA ANTANTA IN AtA-
D2ARSKA.
am
ščine
Beograd, 11. januarja, p. Danes dopoldne ob 10. se jc vršila pod Pašičc-vim predsedstvom druga seja konfcrence Male antante, ki je bla posvečena v slavnem zunanjim vprašanjem posameznih zaveznikov. Dr. Ninčič je obširno razpravljal o naših odnošajlh z Italijo od podpisa rapallske pogodbe do danes ter je obrazložil naše stališče. Zatrjuje sc, da so udeležnikl konfercnce dobili prepričanje, da se bo reško vprašanje v kratkem rešilo na prijateljski način. Razpravljal je dalje o bolgarskem problemu ter se jc ugotovilo, da Ducn in Beneš popolnoma soglašata s politiko naše države napram Bolgarski. Dr. Ninčič jc povdarjal, da bo Bolgarska razumela, da Jc za dobre odnošaje z njenimi sosedi potrebno, da izvrši ncuillsko mirovno pogodbo, ter da s svoje strani stori vse, da se preprečijo nemili incidenti, ki so se dogajali doslej. V vprašanju Orškc jc dr. Ninčič izjavil, da z naše strani ni bil storjen noben korak v Atenah, ki bi bil v prilog kateregakoli režima lu katerekoli oblike vladavine na Grškem. Naša država Ima edino željo, da se Orčij.i čimprej konsolldlra. Beneš In Duca sta izjavila, da se popolnoma strinjata s sta liščem naše vlade.
Nato je minister Beneš poročal o zunanji politiki Češkoslovaške. Razpravlia.1 je o ruskem vprašanju ln pri tej priliki posebno konstatiral, da se Rusija danes približuje Evropi ter Išče kontakta z vsemi narodi. V tem vprašanju Mah antan ta ne more ostati indileruntna in neaktivna, ona mora iskati stikov z Rusijo, da ne bo ostala Izolirana In da se v momentu, ko bo Rusija konsolidirana, nc bo nahajala v fronti, ki ne bi bila Rusiji prijateljska. Naglasil je svoje mnenje, da bi člani Male antante morali, če nc dni gače pa vsak zase, čim povollneje rešili vprašanje obnove odnošajev z Rusijo. Smatra, da se bo na bodočem sestanku Male antante v Pragi, ki bo meseca maja t. I, mogel objaviti kolektivni sklep Male antante o načinu obnove odnošajev z Rusijo. O Benešcvcm ekspozeju sta podala svoje mnenje dr. Ninčič in Duca. Konstatiralo se Jc, da je težnja vseh treh držav, da se še bolj učvrstijo odnosi s sosednimi državami ter da se ustvarilo novi prijateljski odnošaji z ostalimi sosedi med njimi tudi z Rusijo.
Rumunski minister za zunaujc stvari Duca je podrobno pojasnil fazo, v kateri se sedaj nahajajo odnošaji med Ru-munijo In Rusijo. Obvestil je konferenco, da sc je z Rusijo žc sestavil protokol, s katerim so sc uredila gotova vpra<-šanja, ki se tičejo obojestranskih obmejnih in finančnih straž ter obmejne trgovine. Ta protokol bosta morali ratliicl-rati obe vladi. Duca je tudi obvestil svoje kolege, da bo sovjetski vladi za rešitev vseh ostalih odprtih vprašanj predlagal sestanek obojestranskih delegatov v Salzburgu, da pa dosedaj še ni dobil odgovora z Moskve.. Duca jc navedel, da se v Rnmunljl javlja težnja, da sc čimprel vzpostavijo dobri odnošaji z Rušilo, da bi se spravile z dnevnega reda vse one kombinacijo, ki se danes nc-osnovano širijo radi Bcsnrabije.
Na koncu je govoril ministrski predsednik Pašid, ki je izjavil željo, naj g. Beneš za piaško konferenco Male antante v Pragi pripravi vse, da se bo mogel sprejeti soglasen sklep o bodočih odno-šajih Male antante z Rusijo. Ta Pašlče-va izjava se tolmači kot znak, da namerava naša vlada zadevo odgoditl.
Beograd, 11. januarja, p. Danes ob 4.
uri popoldne so se sestali v predsedništvu vlado zunanji ministri dr. Duca, dr. Beneš in dr. Ninčič k tretji seji konference Male antante, Kateri je prodso-doval dr. Nuifič. Najprej so bo razpravljala diplonvitično - tehnična vprašanja sporednejšega značaja, nakar je slodila diskusija o aktnalnejšem vprašanju, miv džarskem posojilu, ki sc bo uadaljovala jutri in so bo pri tej priliki tudi defini-tivno Bklepalo, kake gi.rnucijo naj zahteva Mala antanta od Madžarske za privoljenje v posojilo, da bi so mogli iz-premoniti njeni prvotni pogoji. Kakor jo zvedel Vaš korospondent iz dobro informiranih krogov, bodo ti pogoji jako težki.
Jugoslavija m Francija
ZVEZA ŽE OBSTOJA. — TREBA JO LE NA NOVO HODIFICIRATI.
BENEŠ O FRANKOČEŠKI POGODBI. — MILLERANDOVO PISMO.
BEOGRAD, 11. januarja, r. Zveza j vsak trenutek pripravljen, skleniti ena« Jugoslavije s Francijo Je gotova stver. I ko pogodbo tudi z Anglijo in Italijo. Prejšnja kraljevina Srbija je imela zve« i Sklenil sem najprej pogodbo s Francijo zo s Francijo že pred balkanskimi voj« l ker so kulturni, politični iu geografičnt nami in je naslanjajoč sc na to zvezo ! interesi češkoslovaške najbližji Franci« tudi pričela vojno s Turčijo. Ako se ' ji in ker sem tudi mnenja, da Anglija govori sedaj o novi zvezi, je to le dc< | ni v enaki meri interesiraua na ohra«
Komunikeji o današnjih
sejah
O dopoldanski soji konference je bil izdan sledeči komunikč:
»Drugi sostanel; držav Male antante jo bil danes ob 10. dopoldno v jiredsod-niStvu vlade. Vsi tirjo zunanji ministri so razložili zunanjo Bituacijo svojih držav. Pri izmenjavi stališč jo bila kpnstatlraua pojiolna f-oglasnost Kumunije, Češkoslovaške lu kraljevine SHS, da nadaljujejo sto politiko miru, spoštovanja in konsolidacijo pogodb, kar jo vedno bil cilj Malo antante.
Hočejo ravnotako, da ohranijo prijateljsko odnošaje z vsemi državami. V tem pogledu sta mogla dr. Beneš in Duca z zadovoljstvom konstatirati, da so obstoječo težkoče med kraljevino Srtov, Ilrvatov in Slovencov in Italijo vedno bolj odstranjajo ter usmerjajo v smeri prijateljske rešitvo in v smeri zbli-žanja mod obema državama.	i
Na liolgarskl in grS^proMerc so gleda v Boogradtt, Pragi in Bukarešti na iiti način. Glede notranjih zadev Grške se želi, da se naj ono konsolidirajo in da Bolgarska ostane v mojab mirovnih pogodb in so izogno vsakemu incidentu, ki bi irogel pokvariti dobro odnošajo s sosedi.
O popoldanskem sestanku bo uradno poroča:
»Na sestanku od petka popoldno so zun. minietri dr. Beneš, dr. Duca in dr. Ninčič končali v popolnim soglasju razprave o raznih vprašanjih, ki so nanašajo na zunanji položaj njihovih držav in pričeli razpravo o madžarskem posojilu. Prihodnja seja so bo vršila jutri, ob 10. uri dopoldne*.
ODNOŠAJI DO ITALIJE.
Beograd, 11. januarja, r. Minister za zunanje stvari dr. Ninčič jo na vprašanja novinarjev o odnošajih z Italijo izjavil, da pred koncem konferenco ne more dati nikakih izjav, da pa je res, da je dana možnost skorajšnjega sporazuma z Italijo. Navedba posameznosti bi bila samo škodljiva stvari.
VEDNO ENAKI.
Beograd, lt. januarja, r. Na hotelu Palačo, kjer sta nastanjena ministra Beneš in Duca so razobečeno poleg naše državno tudi češkoslovaška in rumunska zastava. Sinoči pa so na Grandhotelu kjer so je vršila od Pašiča prirejena večerja razobesili mesto državno srbsko zastavo. To so je splošno opazilo in jo vzbudilo med gosti mnogo začudenja. Lo radikali so smatrali, da jo stvar v redu in nikdo so ni potrudil, da namesti na hotelu zastavo kraljevino in njeno vladarsko hiše ...
loma točno. Ta zveza ni bila nikoli pre« kinjena in gre sedaj le za to, da se z novo kraljevino SHS, katero tvorijo blv» ša Srbija in jugoslovcnsko ozemlje biv« še avstrosognjke monarhije, formelno kodificira. Kot zunanji znak rešitve te. ga vprašanja bo poset naše kraljevske dvojice v Parizu.
Beograd, 11. januarja, g. Čcškoslova« škl zunanji minister dr. Beneš je na vprašanje inozemskih novinarjev o čc« škoslovaško«francoski zvezi izjavil, da jc bila pogodba v principu izdelana že pred štirimi leti, vendar pa takrat lc zato nI prišlo do udejstitve, ker sc nihče ni mogel orijentirati glede politike in ci» ljcv Češkoslovaške.. Sedaj pa je češko« slovaška država konsolidirana in njena politika splošno znana. Pogodba jc torej le logična poslodica njegovega doseda« njega delovanja, ki stremi za gojpodar« sko obnovitvijo Evrope na podlagi mi« rovnih pogodb in statusa quo.
Dr. Bcncš jc tekom svojega govora naglašal: »Moj namen nikakor ni usta« novitev kontinentalnega blok« ln sem
nitvi statusa quo v Evropi. Pogodba ni naperjena proti nikomur. Češkoslovaška se obvezuje v pogodbi le za ohranitev sedanjega političnega stanja v Evropi in je na podlagi pogodbe pripravljen z vsako državo sodelovati pri gospodar« ski obnovitvi Evrope. Kombinacije, da se jo Češkoslovaška angažirala za fron« cosko poruhrsko politiko, ali da ji jam« či reparacije, so navadna izmišljotina. V splošnem naj nikdo nc pričakuje sen« zacij od beograjske konference. Tudi češkoslovaškcfrancoska zvezna pob*od« ba nc pride v razpravo«.
Beograd, 11. januarja, p. V dobro 'n-formiranih krogih sc zatrjuje, da jc bi« lo danes prebrano na konfcrcnci Malo antante pismo francoskega prezidenta Millcranda državnim poglavarjem zave« zniških držav. Pismo jc vzbudilo velik utis. Vsebina se drži tajno. Mnogo po« zornosti vsebuje tudi dejstvo, da je no« coj po slavnostni predstavi v pedalu« šču priredil državnikom Male antante svečano soarejo francoski posUnik v imenu francoskc republike.
Momentani položaj naših reparacij
IZJAVE JUGOSLOVANSKEGA ZASTOPNIKA GJURIČA NAŠEMU
DOPISNIKU.
Berlin, U. januarja, j. Vaš dopisnik jc bil danes sprejet od jugoslovanskega zastopnika v rcparacijski komisiji dr. Gjuriča, ki biva v Berlinu, da so pogaja z nemško vlado radi ukinjenja repara« cijskih pošiljatev Jugoslaviji. Dr. Gjurič izjavlja, da jc stvar reparacijskc komi« sije, ščititi pridobljene piavicc Jugoslj« vije. Jugoslavija jc prva d ž.iva, ki jc sklenila z Nemčijo trgovsko pogodbo in je mogla ravno vsled tega pričakovati da se bo Nemčija prizadevala izbolj« šati dobre odnošaje na tej podlagi. Čc bi Nemčija vztrajala na stališču z dne 2. avgusta 1923 pitcm bi utegnile Mti posledico za ncinško vlado in 'n nemško industrijo v Jugoslaviji težke. Dr. Gju« rič jc mnenja, da v inte.csJ obeh dr«
žav, da se zadeva uredi. Jugoslavija za« hteva, da sc izvršijo rcparacijske d«« jatve, ki so bile pri neniških fabrikan« tih naročene in žc plačane. Dr. Gjurid izjavlja dalje, da razume, če nemška vlada uveljavlja svoj sedanjo plačilno nezmožnost, vendar pa jo treba priznati Jugoslaviji pravo, da se potegne za pri« dobljene pravicc, in pritiska, da se rc« paracijskc pošiljatve nadaljujejo. Vse« kakor bi imelo končnovcljavno ukirrje« nje dajatev težke gospodarske posle« dicc. Na vprašanje, ali jc nemški vlada pripravljena popustiti, jc odgovoril dr. Gjurič, da dosedanja pogajanja niso posebno uspela , ker so bila za enkrat zelo kratka, da so tudi izgicJi za pre« okret pogajanj zelo majhni.
IZREČEN SINOČI ISTOČASNO NEMŠKIMA ODPRAVNIKOMA V PARIZU IN BRUSLJU. — ODGOVOR OMOGOČA NADALJNA POGAJANJA. Pariz, 11. januarja, j. Danes popoldne mogoča.
ob 5. je izročil ravnatelj urada za zuna uje zadeve della Rocca nemškemu odpravniku v. Hooschu francoski odgovor nn
Istočasno jo bil tudi nemški odpravnik v Bruslju povabljen k zunanjemu ministru Jaspariju, ki mu je izročil belgijski
nemški memorandum. Nemški odpravnik j odgovor in dal obenem ustuo izjavo, ki je ime! nato z dc Rocco tričetrturnl raz- se v bistvenem krije n pojasnili francoske govor, v katerem mu je francoski zastoji- vlado. <Temps-> izjavlja, da jo belgijski nik v imenu Poincareja naglasil, da vse- j odgovor nekoliko daljši, vendar pa ne huje odgovor le tehnično stran in po bran- vsebuje ničosar, kar 1 i ne bilo v skladu coskem nazlranju šo ne znnči zaključka z vsebino francoskega odgovora. Dejstvo, pogajanj. Francija jo vsak čas pripravijo- da jo izročitvi odgovorov sledilo tudi na° sprejeti in pretresli vso uovo pred- ustno pojasnjevanje, ni prišlo nepričako-logo, ki jih hočo Nemčija staviti. Predlo- vano. Tudi nemška odpravnika sta dne gi pa morajo biti setavljeni na tako ši-: 24. decembra pri izročtivl nemških mc-roki podlagi, da so nadaljnja pogajanja | morandov podala ustno izjave.
Reograd. 11. januarja, r. Danes do-IMrlno jo bila v predsedništvu narodih skupščine konferenca ministrov s predsednikom narodne skupščino- Lju-Jovanovidera o parlamentarnem |!o!u in o predložitvi zakonskih načr-|hjv na dnevni red narodne skupščine. IKot prvi pride ua dnevni red zakon o IJtmtralnl upravi države, potem prora-ll'-in in zakon o uklnjenju ministrstva Ija konstituanto. Medtem se bodo i/.vr |;i!i' ratifikacijo mednarodnih poštnih lm brzojavnih konvencij, in iko mogoče. ^ tudi zakon o zemljoradniških kre-1 litih. Dan sestanka narodne skupšči-ln" se bo določil na prvi seji ministrskega sveta.
LIKVIDACIJA KMETIJSKEGA ODDELKA V LJUBLJANI.
Beograd, 11. Januarja, p. Po rešenju liiMs/rsftfga sveta sa bo te dni izvršila |'«vWart/a poljedelskega oddelka pri po-|W(t//nsW upravi v Sloveniji.
Spalajkovič podal ostavko?
IZGOVARJA SE, DA JE PODAL LE SVOJE OSEBNO MNENJE.
Beograd, 11. januarja, p. Danes popoldne je bil naš pariški poslanik dr. Spalajkovič pozvan k ministrskemu predsedniku Pašiču, s katerim jo daljo časa konferiral.
To konferenci je na vprašanje novinarjev glede njegovega članka v »Samoupravi«, v katerem jo nastopil proti obnovitvi odnošajev z Rusijo, izjavil sledeče:
»Članek v »Samoupravi« je samo izraz mojega osebnega razpoloženja. Ž ujim se nikakor nisem hotel zavzeti za ruske monarhiste, ki so edini krivci ruske propasti. Obtožujem jih sam javno. Kar so tiče boljševikov, sem pod njimi silno trpel.«
Zvečer sc je razširila po Beogradu vest, da je dr. Spalajkovič predložil danes Pašiču svoio demisi.io kot pariški poslanik. V diplomatskih krogih so zatrjuje, da je storil Spalajkovič svoi korak radi taca. fc«r se ie nn da- ca oumtan.
našnji konferenci Male antante razpravljalo tudi o vprašanju obnovitve odnošajev z Rusijo. Uradni krogi, kakor tudi Pašie sam pa niso hoteli podati tozadevno nobenega, pojasnila. Parno popoldne sploh ni prišel v svoj kabinet, dr. Ninčič pa je odklonil vsako izjavo.
NINCIČEV POLOŽAJ OMAvJAN?
Beograd, U. januarja, r. V političnih krogih so živahno razmotriva dojstvo, da so so dosedanja posvetovanja zastopnikov Malo antante vršila v ministrskem predsedništvu pori predsedstvom ministrskega predsednika Pašiča, in no kakor jo bilo prvotno določeno pod predsedstvom zunanjega ministra dr. Ninči-(':a v zunanjem ministrstvu. I/, tega sklepajo, da jc vodstvo zunanje politiko zopet vzel v svojo roi;c g. Pašič iu da jo položaj zunanjega ministra dr, Nin-
ZaneHa v Beogradu
Beograd, 11. januarja, r. Z včerajšnjim brzovlakom jo dospel v Beograd predsednik reške konstituanto Uicar-do Znnella. V času svojega bivanja v Beogradu namerava posetiti predvsem dr. Nlnčiea. Zanella zanika, da bi bil imel sestanek z generalom Giardlnom in da bi bil vodi! pogajanja s sedanjimi zastopniki italijanske vlado na Reki.
POOBLASTILNI ZAKON
NA POLJSKEM.

98.25, Now-York 22.95 do 23.10, Curih 398 do 401, dinarji 25.95 do 26.15, avstrijske krono 0.0120 do 0.0330, dolarji 22.90 do 23.05, carinski franki 89 do 89.50, uradni tečaj zlato Ure 445.43.
DUNAJ: Beograd 793 do 802, Berlin 14.00 do 15.50, Budimjiešln 2.43 do 2.53, Bukarešta 353 do 355, London 303.300 do 304.300, MIlan 308-1 do 3006, Nmv-York 70.035 do 71.185, Pariz 3392 do 3408 Praga 2071 do 2081, Sofija 504 do 508, Curih 12.325 do 12.375; valntc: dolarji 70.860 do 71.260, francoski franki 3345 do 3375, liro 3080 do 3100, diuarji 797 dc 803; efekti (v tisočih): Hrvatska Hipote-
Varšuva, 11. januarja, j. Na današ- kurila 72. Avst -o-Bosnn 53, Jugoslaven nji soji senata jo bil s 04 proti 5 glasovom — 7 senatorjev se je glasovanja vzdržalo — sprejet pooblastilni zakon. Dalje je bil sprejet tudi osnutek zakona o uvedbi draginjskega multi-plikatorja na delavske plačo z 42 proti 32 giasovom z delnimi spremembami. (Glej tudi članek na 2. strani!)
ska 118, Hrvatska eskomptna 135, Sarajevska pivovarna 1680, Kranjska industrijska (Jesenice) 2G00, Zenica 2250, Gulmnnn 1420, Slaveks 710, Slavonija 200, Sečerana Osijek 1492, Trbovlje 725, Juli-SUd 550, Vicnrr Bankvorein 225, LHnderbank 372, Zivnostenskn 945, Južna železnica 205, Alpine 744. Tendenca v jugoslovanskih papirjih mirna.
PRAGA: Beograd 38.50, Dunaj 4.75, Rim 149.375, Pariz 166.375, Londou 147.025, New-York 31.50.
BERLIN (v milijonih): Beograd 48.378, Milan 187.530, Pariz 20-1.287, London 18.254.250, Nc\v-York 4,189.500, Curih
Inozemske borze
11. januarja: CURIH: Beograd 6.425, No\v-York 570.25, London 24.65, Pariz 27.05, Milan 24.92, Praga 16.775, Budimpešta 0.0205, Bukarešta 2.00, Solijn 4,15, Dunaj 0.0081.1740.6'
TRST- Beograd L'o.85 do 28.05, Dunaj I XEW-VrtUK: Beograd 112.50. London 0.0320 do 0.0825, Praga 00.75 do 67.25, ] 428, Pariz 487.50, Rim 437.25, Curlll 17.38, Pariz 109.25 do 110.25. London 07.75 do i Prana 291. Duuaj 0.14125.
Kaj pravi gospod SpaJajkovic
ČLANEK. KI JE SKORAJ RAZBIL BEOGRAJSKO KONFERENCO.
Včeraj smo kratko citir.ili članek pariškega poslanika dr. Spaktjkoviča o blinovitvi odnošajev r. Rusijo v vladini »•Samoupravi«, ki je izzval tako senzacijo in splošno obsodbo v celi Jugoslaviji. Danos priobčujerao iz članka naj-fbolj značilno dalo: Dr. Spalajkovič piše:
»Kadar se pri nas in v inozemstvu go-,vori v prilog obnovitve odnošajev z Ru-frijo, prihaja to iz neinformiranosti, voč-Jcvat se pa dogaja to v materialni zainteresiranosti. Lahko rečem, da igra ta zadnji razlog glavno vlogo. Ako vidimo, da kdo v javnosti zastopa to temo, smo lahko skoraj vodno prepričani, da je vprežen v boljšcviškl voz la hoče ta voz napeljati tudi k nam.
Z obnovitvijo odnošajev z Rusijo ne bi storili nič dobrega pravi Rusiji, sobi bi pa storili v političnem in socialnem oziru največjo zlo. Naivnost jo govoriti o nekaki evoluciji boljševizma in verjeti, da boljševizem lahko postane nekaj drugega kot ono, kar jo. Kakor zamorca z milom no morete napraviti belega, ravno tako jo iluzija misliti, da se da napraviti iz boljševiških državnikov nacionalisto in nacionalno politike.
Prisotnost našega predstavnika v Moskvi ne bi mogla v ničemur spremenili režima, ki ga nihče no more spremeniti, on lahko samo s časom izgino kot. vsaka patološka pojava. S prihodom ruskega sovjetskega predstavnika v Beograd pa b' se ustvaril v naši državi v političnem ln socialnem oziru pravi vir upasnostl. On bi postal privlačni contor za antisocialno ln antldržavne elemente, ki jih je žalibog še vedno na Hrvatskem v Sloveniji, med bosanskimi muslimani in v Macedoniji. Ni treba pozabiti, da i-ovjetsko oblasti, ki ne morejo ustvariti blagostanja v svoji deželi, razpolagajo s še prevolikimi sredstvi za propagando in spodkopavanju reda v inozemstvu. Boljševiški predstavnik v Deogradu z milijoni dinarjev razpoložnino bi pritegnil kmalu vso protidržavne cicmento, kakor tudi vse one, ki jim jo brez ozira
na socialni položaj in poklic stalo samo do toga, da čira lažje pridejo do denarja.
Smatram, da je dolžnost poklicanih državnikov ia politikov, da ko žo nc morejo ničesar storiti za to, da rošijo Rusijo, da se vsaj izognejo vsakemu državnemu odnošaju z nevarnim ln bolnim režimom ln da ne uničijo svoje lastne domovine.
Potom citira dr. Spalajkovič nekak dokument, poročilo nekega agenta Mari-zoviča Karla Radeka, člana izvršilnega odbora III. internacionalo, ki so glasi:
»Fo naredhi akcijskega odbora od B. oktobra 1923. sem dopotoval na Dunaj, da bi prevzel vodstvo balkanskega komiteja, ki je bil tam sestavljen. Tovariš Goldstein me je poučil o vseh detajlih komaj ustvarjeno organizacijo in mo seznanil s programom dela, izdelanim v sporazumu s tovariši Nitrovom in Pogonom. Tovariš Kobackčijev je projektiral oddelek našo organizacije za Graz, odkoder naj bi so zvezali z italijansko trupo in koordinirano akcijo. Za sedaj stvarno obstoji služba za zveze, ki ee stoji iz 18 kurirjev, preskrbljenih z vizumi ter najpopolnojšimi instrukcijami. Tovariši Markov, Zirkovlč in Ciglar so ostali na svojih mestih za upravljanje z daljnjim delom v Beogradu, Ljubljani in Zagrebu. Mislim, da ne bi imelo nobenega smisla stopati v kakršnosibo-di zvozo z madžarskimi trupami. V balkanski organizaciji morajo biti točno določeni cilji in ona se no smo razplini-ti. Balk. organiz. mora iti nevzdržno k izvrševanju teh nalog in popravljanju napak, napravljenih v preteklem mesecu. Smatram, da je troba težišče pozornosti prenesti na scv. okrožje Bolgarske, na srbsko Macedonijo, na Črno goro in Hrvatsko. Staro kraljevino Srbijo kakor tudi južno Bolgarsko jo troba pustiti popolnoma na miru, ker jo v prvi razpoloženje preveč neugodno za nas sploh, v drugi so pa Se provoč sveži spomini na septemberske neuspehe, ki so jih izvršili voditelji gibanja«.
Ali pristaši NNS res hočejo postati radikali?
Dopis iz gospodarskih krogov. Leta 11)21. in 1922. so je v slovenskih gospodarskih krogih nabralo ronogo nezadovoljstva z vlado, ld je to kroge na eni strani pritiskala, na rlrugi strani pa zahtevala velike žrtve od njih. Ko jo dr. Ravnihar (o Triller-,ju no govorim, ker ga nikdar nihče ni maral) 1. 1922. začel izpodkopavati tedanjo koalicijsko vlado, smo sledeč svojim naravnim občutkom, mu dajali prav. Ko jo bila dno 3. decembra
1922	občinska volitev v- Ljubljani, sc nam je zdelo, da z odrinjenjom demokratov dobimo NSS in s tem zmago nad klerikalno - komunistično zvezo.
Priznamo, da smo bili nad izidom razočarani iu smo so odkrito prepričali, da smo bili napačno informirani. Tedaj smo si tiho zaobljubili, da no dopustimo nikoli, da bi se naprednja-ki pri volitvah ruvali mod seboj. Zato smo z navdušenjem volili 18. marca
1923	gosp. Josipa Reisnorja, to pa tem bolj. ker gospodarski krogi dobro vidimo, da uradniatvo rabi zastopnfka, ki se zanj briga.
Medtem je delovala nova vlada, sestavljena iz samih radikalov. Kmalu smo občutili, da smo prišli iz dežja — pod kap, kajti vlada je sicer govorila, da bodo carinske in sploh izvozne razmere olajšane, v resnici pa je vedno hujše. Predpisi se menjajo vsak mesec vsaj dvakrat! Davki so vedno hujši in kar se uganja pri odmori prometnega davka in osebne dohodnine, to je nečuveno. šelo pod radikalskim režimom jo začel peti bič. Nesposobnost. korupcija uničuje naše gospodarsko življenje, trgovina peša, ker nihče več nima denarja. Medtem pa davčni vijak pritiska, da nam pohaja sapa. Z veseljem smo Culi, da bo vlada za uradnike kaj storila, a kaj smo izvedeli? Da je finančni minister pre vzel nalogo zaostriti znane protidra-ginjske zakone, ki so jih je dalo s trudom razumeti med vojno in prvo leto po njej, a ne leta 1924.! Pakt.iranje vlade z Nemci in Turki se nam gabi. Nemški kapital polagoma, zopet osvaja stare pozicije — s pomočjo radikal-ske vlade!
Ne more se torej reči, da je velesrb-ski režim kaj prijateljev pridobil v gospodarskih krogih. In naša domača.
nekaj drugačno nazore, kakor demokrati, a v vprašanjih državne politike se naut demokrati gotovo bližji, kakor radikali, ki so so pri nas hlamira.li do kosti. Najbolj pa nam jo na srcu napredni blok, da rešimo Ljubljano. Zato odkrito pravimo, da. nočemo novih front proti demokratom, temveč želimo ž njimi skupne tronte za dobrobit Ljubljane.
Ako hodi gosp. Ravnihar po drugi poti — in vso kaže, da žalibog tako — potem si mora biti na jasnem, da jo izgubil našo zaupanje. To ni samo mojo osebno mnenje, tomveč o tem sem se uveril v razgovorih z onimi svojimi stanovskimi tovariši, ki so dosedaj simpatizirali z NNS. p. r.
Mala antanta in Poljska
Sedaj o priliki beograjslce Konference Male antante se pogostem omenja tudi Poljska. Sicer so je zagotavljalo že preje, da na pristop Poljske k Mali antanti ni misliti in da ni v tem oziru v razvoju nikaka sprememba. Poljska ostane sicer blizu naši trozvezi. vendar šo vedno zase, brez kakršnihkoli formalnih zvez.
IConštatirati pa moremo, da je bila Poljska na. sinajski konferenci vendarle intenzivneje udeležena, dasi le kot pasivni poslušalec, uego na beograjski konferenci. Ni pa troba, da bi imela ta razlika tehtnejšo ozadje. Zakaj točke, ki so na sporedu beograjskih posvetovanj, so domala tako, da se ne tičejo Poljske. V zadevi madžarskega posojila ni Varšava niti najmanj interesirana, osobito pa no v oni smeri, kakor državo Malo antante. Balkanski problemi se Poljske prav nič ne tičejo; ne za bolgarsko, ne za grško politiko so jim v Varšavi ni trčita brigati. V zadevi politiko napram sovjetom je stvar tudi precej drugačna; prvič jo problem odnošajev do Rusije za Poljsko daleko bolj pereč, nego za večino Male antante in ga mora reševati neposredno kot edini večji ruski mejaš, bodisi sama ali v zvezi z Rumunijo. In drugič, stvar priznanja sovjetsko vlade je za Varšavo žo rešena, ker jo je Poljska žo priznala.
Doslej sc jo enotnost nastopanja Poljske z Malo autanto udejstvovala edino napram mednarodnim problemom, zadeva,jočim celokupno Evropo,
za kar navajajo kot primer slučaj Ja-vorine. Kajti da so jo ta karpatski gorski kot na mednarodnem razsodišču v Haagu prisodil Cehom iu ne Poljakom, zato niso Francozi v zadnji mori zaslužni. Najnestrpnejši v Poljski so šli celo tako daleč, da so pretili s preokretom v jtoljski vnanji politiki, češ, da so jo troba preorijentirati v angleško smer . . .
No, v tem poglodu sta lahko tako Franci,ja kot Mala antanta povsem brez skrbi. Poljska jo lako tesno navezana na protinemško francosko politiko, kakor nobena druga država v Kvropi, kajti nemška revanžua ideja se obrača prav lako proti Poljski kot proti Franciji. Poljska sploh no moro voditi »angleško« smeri v svoji politiki, pri čemer vprašanja vojnih kreditov niti ni treba vpoštevati. Sedanja nejevolja ostane lc trenutni izliv,kise bo moral v kratkem umakniti pamot-nemu preudarku, da jo vsaj kar se tiče razmerja do Francije iu Nemčije, poljska stvar identična z interesi Male antante, osobito Češkoslovaške.
Tako tedaj ne more biti govora o odtujonju med Poljsko in Malo anta.n-to. Za nadaljno zbliževanje pa bo odločilnega poinona — razmerje do Rusije.
Pooblastila Grabskemu
Ko so se lota 1920. bližali bnljševiki Varšavi, se je zganil poljski tabor iu osvobodil domovino ob dvanajsti uri. Od to dobe trka in razbija po vratih ves čas drug sovražnik, to so desolatno državne finance. In te so v soboto B. t. m. po boljševikih pred štirimi leti vdrugič strnile poljski politični svet, ko so vse poljsko stranke brez izjeme odglasovale min. predsedniku iu obenem finančnemu ministru Grabskemu njegov dalekosežni finančni načrt v rešitev Poljske.
Enoglasni votum je žo sani na sebi velik dogodek. Tem večji pa še, ker gre tu z odobrenjem načrta Grabskegu tudi za izročitev rele vrste pooblastil in pravic, katerim so skupščina sama odreka in jih prenaša na prezidenta republike. Gro torej za finančno diktaturo, katero pooseblja Grabski, danes mož zaupanja cele Poljske. Kljub obupnemu gospodarskemu položaju je znal Grabski celi skupščini vliti nado in vero, da to bolje, da bo zopet dobro, čc so najde pravi Mesija, čist in energičen, pravi velikodušni sin naroda — in tega sina jc narod v zadnjem trenutku zagledal v St. Grabskem, katoro-mu dajo Poljska za pol lela neomejeno moč kuratorja.
Kratki zraisol trinajstih točk zakona o pooblastilih je: kar najhitreje zbrati čim največ davkov, zvišati takse, pri« zanašati malim ljudem iu nalagati več bogatinom in takim, ki so nedavno obo« gateli, uvesti v državnem gospodarstvu kar največjo štedljivost, prodati držav« na industrijska podjetja do višine 100 milijonov zlatih frankov, izvzemši naf« tinc zavode v Drohobyczu, dušikovo in« dustrijo v Cliorzovi in solne rudnike; uvesti in ustaliti novo - rednoto na podlagi zlatega monometalizma in usta« liti rclacijo poljske marke k novi va« lutni vrednoti; ustanoviti emisijsko ban«
ko v obliki delniške družbe - itd. —
in povsod skrbeti predvsem za to, da sc štedi.
Pot je težka, utrudljiva, toda Grabski upa in veruje, da dospe pri dobri volji vseh Poljska na cilj. In z njim veruje ves narod iu je pripravljen dovoliti vse — in to je dobro znamenje, da se more delo posrečiti.
Tudi mi želimo to poljskemu narodu.
ene sama lainpe, pri kateri bi steklena petrolejska posoda bila še cela. Zares so našli ono samo, ln šo ta je bila brez posode. Predstavljajte si sedaj to temno, z molčečimi nevoljnimi mužiki napolnjeno ltaščo! Na enem koncu jo postavljena miza, zelo nedostatno razsvetljena, plamcn-ček je majhen, no daja svetlobe, pač se kadi in 6mrdi. Volitev prične. Prisotni se pglasijo, češ, naj bodo izvoljeni dosedanji zastopniki. Ti pa se branijo na vse krip-lje. Najglasnejši jokavo protestira: <So-drugi, jaz no morem več služiti, moje delo iu moja družina me kličejo. Tudi stanujem predaleč> itd. Toda lamentacija mu ne pomaga, zborovalcl si nočejo lomiti glav z novimi kandidati, marveč vzamejo svojega dosedanjega zastopnika v sredo, ga nnhrulijo in z grožnjami prisilijo, da utihne, ter ga zopet pošljejo v sovjet. Tako se zgodi večini dosedanjih <pos!an-cev>, le eden ima nekaj več sreče, njegovi somišljeniki uvažujejo njegove prošnje iu ga oprosto poslančovanja.
čim je volitov končana, se vsa množica v hipu raztepe. Vsakdo poišče svojo pokrivalo ali svojo palico in množica prisiljenih volilcev izgino v temi. Druze-ga ne slišiš, ko nekaj časa njih glasove in poketanje konjskih kopit Glasovi se naglo oddaljijo. Zdi se, da ruski kmet ni komunist . . .
Kako volijo v Rusiji
kakor sc je pokazalo o priliki evropskih gospodarskih konferenc. Danes radikalija s svojimi metodami še manj. j se ne nahajamo pred nobenim takim Ravno gospodarski krogi nn sobi čutijo, kako pod radikali cvete korup-
cija.
Zato pa oni, ki' so se. vnemali za NNS, nočejo biti — radikali. Vemo, da. bi gosp. Ravnihar za vsako ceno rad na zeleno vejo. odkar je izgubil zastopstvo Južno železnice. A da bi ž njim morali postati radikali mi ostali. to ne pojde. Naj nas pozove na sestanek. pa bo videl, kako sc moti, ako meni, da smo pripravljeni postati radikali.
Predvsem pa nam ne pride na misel, da bi uradnikom iztrgali mandat. Uradniki že itak trgovce smatrajo, da so oni krivi draarlnjc. Ne maramo, če pojde z uradniškim zakonom narobe, da Brno mi tega kriviv. Mi imamo v gospodarskih in sociialnih ypr.ašai)iUi
projektom, kajti nemško re.paracijsko vpraSanje, vsaj za sodaj, še no moremo šteti v to vrsto. Razgovori s Poljsko glede skupnega nastopa todaj niso aktualni.
Preostane edino skupna zadeva, i o je razmerjo do Francije, oziroma do Nemčije iu njenih reparacijsklh obveznosti. Toda bafi v tem oziru se jo pokazala poljska javnost v poslednji dobi užaljeno. Poljaki so zamerili Franciji, da jih ni predhodno obvestila o prijateljski pogodbi s Češkoslovaško, češ, da bi bila napram Poljski, ki sc žc nahaja v sllčni zvezi s Francijo. pač na mestu bolj zavezniška politika. Sploh so na Poljskem radi Češkoslovaške nekoliko nejevoljni na Pariz. Zdi se jim, da tamkaj preveč favorizirajo Cehe na račun 1'oliakov,
Pariški cJournal do Debato objavlja pismo Francoza, ki živi v Rusiji:
čujemo, da bosto v Franciji imeli kmalu volitve. Najbrž bodo drugačne, kakor pri nas. Da vam pišem, kaj so doživeli ruski volilci:
Dva dni pred volitvami so bilo razglašeno -:po volji narodas. Nemška «Allgc-nteiue Elektrizilalsgcsellschaftj, v kateri jo svoječasno bil Krasin za ravnatelja, je neposredno izvolila sotrudnika <Prav-de», komunističnega eodruga Sosnovske-ga. Sklicali so občni zbor vseh nameščencev. Čeprav so lo storili 48 ur pred volitvami so zbranim izjavili, da velja nocojšnji sklep le skupščine kot definitivno izjavljena volja vseh nameščencev in kot njihovo koučnoveljavno glasovanje.
Drugi dan so nastavi,jenci tvomice cDukab na sličeu način cglasovallv in seveda poslali v sovjet čiste komuniste. Potem so se nastavljenci le tvornice v sprevodu in z rdečo zastavo podali pred poslopje moskovskega sovjota. Sprevod so povečini tvorile ženske. Predsednik mostnega sovjeta jih je nagovoril, češ, da mu je znano, kaj žele, ter jim sporočil, da potrjujo pravkar izvršeno ».volitev*!
Evo, kaj so dogaja v deželi. Nikdo se ne briga za sovjetske volitve. Zaman so jdi dvakrat zapored poskusili Izvršiti, nikogar ni bilo, da bi bil oddal svoj glas. Nato jo sovjetska oblast razglasila: Kdor ne prido volit, bo kazuovan z globo, oddati bo namreč moral po 5 pudov ovsa!
To jo pomagalo. Določenega dno so se vkljub mraza in ledu veliko množico pomikalo doloma peš, doloma jež ali v trojkah v volilno vas. Med volilci so bili pomešani sovjetski komisarji. V nekakšni knšči jo sode/, volosti, t. j. nekakšnega županstva. Predsednik je zahteval, naj mu prinesejo svetiljko, ker v zimskem mra ku no more nili Citati volilnega Imenika. Odgovore mu, cla cela vas no uoseduie
Politične beležke
+ S kom Imamo posla? Zadnjič smo objavili 26 Imen gospodov, ki so bili februarja 1923 izvoljeni v odbor NNS od shoda »zaupnikov«. Takoj se je javilo nekaj gospodov s protestom. Dognalo se je zdaj, da teh 26 odbornikov nikoli ni imelo sele. Niso jih vprašali nikdar za svet ali mnenje. Triller lil Ravnihar sta z njlli imeni kar razpolagala. Ta odbor je imel voliti načelstvo. Sc niti tega ni storU. «Načelstvo» NNS torel nikoli ni bilo voljeno ln obstoji, čc obstoji samo odbor NNS. Od teli 26 gg. ie eden umrl, nekaj je Izrazitih registriranih radikalov, nekaj pa dejanskih, ki pa to za naivne ljudi prikrivajo. V čljcni imenu torej govorijo gg. Triller in Ravnihar? S kom imamo posla. Virlllstov moderno politično življenje ne pozna več. Sedaj šc ie razumemo, zakaj se dr. Ravnihar brani sklicati zbor zaupnikov!
+ Temeljite študije. »Slovenec« je ves besen radi slovenskega bogoslužja. Najraje bi izhajal v latinskem jeziku. Mesto da bi stvarno odgovarjal tia naše članke, jc surov. A v surovosti mu uide resnica. Zdaj pripoveduje, da izide bo-gosiužnl obrcdnlk v slovenskem, jeziku, En molltvenik več ali manj ne bo stvari mnogo spremenil. A bogoslužni obred-nik še nI slovensko bogoslužje. Pa tudi ta strokovni obrednik še ni Izšel. To pa zategadelj, pravi naš ljubi črni kolega «ker se v ccrkvl dela vse temeljito in premišljeno.« To stvar se torej dela že odkar so latinski In nemški razšlrjevalci vere in braniteljl cerkve imeli 2 leti v zaporu sv. Cirila In so potem z mečem napodili sv. Metoda ln njegove ttčcnce. 1100 let cerkev že temeljito študira pravico Slovencev, da Boga molijo v mater-nem jeziku! A doštudlrana stvar še ni. Da niso prišli pravoslavni Srbi in nas osvobodili, bi samo za obrednik študirali še par stoletij. In ko bi izšel bi morali v leksikonu iskati, kje je stanoval ta, ki so zanj dovolili obrednik v njegovem jeziku. Slovenščina, ko bi bila tnrtva, bi brž našla milost pri klerika-lizmu. »Slovenec« je s svojml priznanji hudo kompromitiral škofe, posebno pa g. Jegliča.
+ Radikalci so nezadovoljni z dr. Korošcem. »Hrvatu« javljajo iz Beograda, da je odhod dr. Korošca In dr. Hrasnlce na Dunaj Izzval najrazličnejše komentarje. Njuna razgovarjanja z Ra dičem se tolmačijo kot nepatriotska iu nepolitična. Dr. Korošec, ki je bil doslej spreten političen žongler, začenja izgubljati ravnotežje. Pogajanja, ki Jih hoče voditi na vse strani, mu ne uspevajo. Ko se je pogajal z radikali, se jc nadejal vstopa v vlado in raznih kompenzacij, toda nekateri poslanci njegovega kluba, ki so bili proti tej kombinaciji, so se protivili njegovim predlogom, in dr. Ko rošcc je ostavil pol dobljene pogoje in se takoj obrnil nazaj k hrvatskemu bloku, čigar politika je demagoška. A tudi v bloku so ga sprejeli z nezaupanjem in tako je dr. Korošec zdaj osamljen. »Hrvat« nc pristavlja nobenega komentarja.
log, univerzitetni profesor dr. Filip Počta. Spisal je mnogo strokovnih del iz geologijo in paleontologije. Tudi ta mejami jo bil znan kot učenjak.
—	Sprejem Rusije v Zvezo narodov, Povodom štiriletnega obstoja udruženja Zveza narodov jo poslal lord Robort C«-cil vsem članom Zvezo posebno poslanico, v kateri naglasa, da se morajo v tekočem letu vršiti predvsem ftedeSi problemi: Roparacijsko vprašanje, sprejem Nemčije in, ako bo mogoče, tudi sprejem Rusije v Zvezo narodov.
—	Rusija odklanja tudi politična pogajanja z Rumunijo. Zo včeraj smo poročali, da so so po daljšem času razbila trgovinska pogajanja med Rusijo in Ku-munijo, ki so se vršila v Tiraspolu in Odesi. Sovjetska vlada je odklonila sedaj tudi rumunski predlog, da naj bi se na konforc-nci v Salzbugu v Avstriji rešila vsa med obema državama viseča politična vprašanja. Moskovska vlada izjavlja, da nikakor no more pričeti ka kih posebnih političnih pogajanj z Rumunijo, pripravljena pa je, v slučaju morebitne obnovitve gospodarskih pogajanj v Odesi razpravljati tamkaj tudi o političnih vprašanjih.
-	Konferenca ruskih obrobnih držav. Finska, Estonska, Letska in Poljska tn sostanejo dne 21. jan. v Varšavi na kon forenco obmejnih držav. Na konferenci so bo razpravljalo 1.) o ustanovitvi razsodišča za sporne zadeve mod konfe renčnimi državami; 2.) o vprašanju med sobojnih garancij v primeru vojne; 8.1 o ureditvi gospodarskih odnošajev me<l konferenčnimi državami in sporu med Poljsko in Litovsko, čeprav Litovska na konferenci ne bo zastopana.
•— Novo načelstvo angleške delavske stranke. Labour Partv je do sestave delavsko stranko izvolila začasno sledeča novo načelstvo: Macdonald predsednik, njegovi namestniki Clynes, Walsy in Wedg-wood. Skupina škotskih radikalov jo izvolila za svojoga načelnika vodjo delavcev v Glasgowu, Wheatleya.
—	H katastrofi «DIxmudena» objavlja včerajšnji pariški »Matin« izvleček it zadnjega poročila poveljnika ponesrečenega zrakoplova. Poročilo je bilo sestav, ljeno ob priliki zadnjega zračnega manevra v Sredozemskem morju. Poročilo pravi, da jo imel zrakoplov v sprednjem delu razpoko v širini pol metra, ki mo ra pri najmanjšem viharju povzročiti katastrofo, kar se jo pozneje tudi rof zgodilo.
—	Posledice afere češkoslovaškega setiatskega predsednika. Načjlnik češkoslovaško agrarne stranko, predsednik sonata, Prašek, jc na seji strankinega ua-čolstva, ki se je vršila v čotrtek pod predsedstvom ministrskega predsednika ftvehlo in se bavila z njegovo afero zaradi špirita, stavil stranici svojo mesto kot predsednik sonata na razpolago in prosil, naj posebna komisija preišče V60 zadevo. Načelstvo jo sprejelo njegov predlog. Z odstopom Praška kot senatni predsednik jo končana politična korup-cijska afera, ki jo napravila v zadnjih tednih v Pragi mnogo prahu. Kakor zna no, je tudi predsednik Masar.vk o priliki novoletnega sprejema javno pokazal svo jo nezadovoljstvo s postopanjem senatnega prodsodnika Praška a tem, da ga ni hotel sprojoti, kar ,ie izzvalo velikansko senzacijo. Prašek je bil sedaj prisiljen, da jo izvajal konsekvonco in so končno uinakno iz političnoga življenja.
—	Prof. dr. Počta umrL V torek je umrl odlični češki paleontolog in geo-
Roman ljubljanskega pustolovca
Ljubljana, 11. januarja.
»Ja, to je roman ... cel roman,« je odgovoril v čotrtek popoldne 221et ni lahkoživček in veseljak Ferdinand Švelc uradniku ljubljanske policije, ke ga je vprašal, odkod ima sredstva ri svoje nenavadno udobno življenje.
In ni se zlagal. Kajti njegovo življenje jo v Tesnici silno pestro in polno zanimivi^ dogodkov. Mladi elegau in kavalir je pravi tip velikome3tne°!.". pustolovca. Krasno postave, fin v občevanju ljubezniv posebno z nežnim spolom, se jo znal takoj uveljaviti vsaki družbi. Nastopal je sedaj kot medicinec, se spremenil že čez nekaj dni v gojenca vojne akademije, se degradiral potem zopet v mornariškega gojenca in postal končno . . . kinolog. Ta poklic je pri nas še malo poznaš in zato mu je tudi najbolj imponiral.
»Kinologa* Ferdinanda Svelca j? naša policija zasledovala že preccj časa, a vedno brez uspeha. Mladi kavalir so je namreč mudil v družbi neke ugledne ljubljanske dame na Dunaju in študiral tam . . . kinološka vprašn-nja iu drugo ... S široko gesto J« pomenljivim nasmeškom ;o Bel prek" vsakega dejanja. Ali se je naveličal on nje, ali pa ona njega, bodi že l a-korkoli, stopil je nato v službo neki1 filmsko družbo, od katere je dobil M svojo nastope 12.000 Din. Kmalu w se ga jc lotilo domotožje, nakar te jo vrnil v Ljubljano k svoji materi, stanujoči v Zalokarjevi ulici 12. Vihrav, kakor je bil veduo, je tucli tu nadaljeval svojo pustolovsko življenje in nastopal sedaj kot trgovski akademik-sedaj kot rnedieLncc in zagrešil razne goljufije. Pozneje jo hotel postati vojaški akademik. Da je absolviral samo prvi razred realke, to ga ni čisto nit oviralo. Ponaredil jo kratkomalo lis'1' ne in vložil prošnjo za vstop v vojn" akademijo. Razjarjen, da ni bil sprejet, in brez denarja, je izvabil poten' bankovce od svoje sestre, ki jih r imela oil očeta v Ameriki ln napa)-'1 potem svoje prijatelje po gostilna!:-Le,peča dno jih jo bilo nič manj, kak"' 15, v -estavraciji »Pri roži«. Gostitelj pa ui imel denarja in si za to tudi dolal skrbi. Nagovoril je celo natak'; rico Marijo Grilovo. da mu jo posodila šo nekaj čez 2000 kron, se poslovil od vseli skupaj francoski, oblekel *u"' njo, hlače in čevlje nekega svoje?11 tovariša in hajd v Zagreb, v jugosk" venski Pariz. Malomestna Ljubi]«1;1 tako ni za njega. Toda pariško življenje v Zagrebu ga je provarilo. Zo <'r nekaj časa ga dobimo težko fl10'^ bolnega v bolnišnici usmiljenih sestej-Ko pa jo okreval, mu je zopot^ v'-K\
raji m
Tako ne gre!
Strojllna tov arna na Polzeli, katere vodja Je švicarski Nemec dr. VVildl, zaposluje več sto delavcev, ki so vsi Slovenci. Spomladi 1923 je tovarna odpustila Iz službe delavca Artnlka in PocaJ-ta. Pravni zastopnik tovarne Je odvetnik dr. Ernest Kalan v Celju.
Odpuščena delavca sta kot člana NSS angažirala svojo stranko in iz cele stvari se je razvila nacljonalna afera, češ Artnik ln Pocajt sta bila odpuščena radi svoje nacljonalne odločnosti. Tako sc je zanjo začela brigati celjska Orjuna. Ker je bil dr. Kalan član Orjune, se je meseca novembra njen predsednik g. 'Iripa-lo obrnil na njega ter ga prosil nasveta, kako postopati, da bosta odpuščena delavca zopet sprejeta v delo. V razgovoru, kateremu je prisostvoval tudi g. Prekoršek, se je pokazalo, da so hile informacije g. Trlpala enostranske. Odpust obeb delavcev se nI Izvršil Iz nacl-jonalnlh razlogov, temveč radi nepazljivosti v službi in na delo se nanašajočega konflikta z obratovodjo. V prijateljskem dogovoru sta se dr. Kalan in g. Tripalo sporazumela o nadaljnem postopanju in ic g. Tripalo popolnoma osvojil stališče drja Kalana. Ta jc tudi Interveniral Drl voditelju tovarne drju VViidiju.
Odpuščena delavca se nista v tovarni več oglasila (kakor jo bilo dogovoijeno) In se tudi nista mogla, ker ju ni nihče o tem obvestil. Pač pa je poslala Orjuna tovarni pismo, v katerem je Iz naci-jonalnlh razlogov zahtevala brezpogojni zc petni sprejem Artnlka In Pocajta. To '?rna je to zahtevo v dopisu na Or-juno odklonila z utemeljitvijo, da ne gre za nobeno narodno zadevo in da io način, kako bi se naj vrnila odpuščena delavca v podjetjo Iz razlogov discipline nemogoč. Dr. Kalan Je nato tudi sain pisal Orjuni (26. 11.), jI ponovno obrazložil, da ne gre za nacijonalno vprašanje, ker so vendar vsi delavci In skoraj vsi ostali nameščenci v tovarni Slovenci, Artnik In Pocajt pa nista bila v nobenem oziru nacljonalna voditelja ali sicei predstavnika kakšnega narodnega pokreta (tudi ne Orjunaša) ter je obžaloval, da Orjuna nI postopala, kakor dogovorjeno, očividno pod utlsom enostran skih Informacij. Medtem se je namreč proti dr. Kalanu kot odličnemu članu JDS pričela s strani NSS divja hajka, kateri so se pridružile tudi »Jutranje Novosti., glasilo Jadranske banke, ki te lastnica večine delnic polzelske tovarne in kateri bi bilo treba reči le odločno besedo, pa bi Artnik ln Pocalt mogla postati makari ravnatella polzclskcga podletlaf Tem partizanskim Intrigam jc nasedla tudi Orjuna, ki je naenkrat obr-rlsa svojo ost ne proti lastnikom tovarne, temveč — proti drju Kalanu.
Kot odgovor na svole lojalno pismo Je dr. Kalan prejel dopis Orjune, ki mu očita, da je s svojim dopisom grešil proti S 7. pravil ter ga poziva, naj svoj postopek pismeno opraviči. Dr. Kalan je odgovoril s ponovno vljudno obrazložitvijo dejanskega položaja, povdarja-loč, da Je v sporazumu s predsednikom Orjune, g. Tripalom postopal v toplem razumevanju za Interese iu cilje naše uacljonallstične organizacije.
Ha to pismo dr. Kalan nI dobil nobenega odgovora, pač pa jc »Nova Prav-3a,.(l), ki je, kakor znano, vedno vodila ujogabuejši boj proti «Orjunl», napove-iala Izključitev drja Kalana iz Orjune, češ da ie on odklonil zopetno sprejetje abeh delavcev v tovarno I Res je dr. Ka-!an prejel 21. decembra pismo talnikad) Orjune, da je iz organizacije Izključen, ker da je odklonil zahtevo po zopetnem sprejemu delavcev, česar ga Orjuna pre-ie nikdar dolžila nll In še predno je postala Izključitev pravomočna in predno io dobil dr. Kalan možnost obrambe pro-
Kulturni
Iz organizacije slovenskih umetnikov
V nedeljo ae je vršil 3. redni občni tbor Strokovnega udruženja jugoslovan-sltih oblikujočih umetnikov. Udeležba je bila prav dobra: zastopani so bili ra-«en domačih umetnikov tudi zagrebški Po g. Jašo Ranklu, tržaški po g. Srečku ščuki in mariborski po g. Josipu Žagarju. Razpravo so bile zelo animirane. Občni zbor ie vzel delo dosedanjega odbora z odobravanjem na znanje, poBebno njegov čo tudi brezuspešni trud za do-Wgo postavk za umetnost v državnem Proračunu. Iz tajnikovega poročila jo Mlo nadalje razvidno, da je odbor sku-fel na razne načine delati povzdigo umetnosti v Sloveniji. Posredoval je pri Prirejanju razstav in konkurone, vplival r.a denarne za vole, da so podpirali umetnost, sestavil je minimalna tarife ilustrativna dela itd. Kor so niti viada niti kaka druga javni oblast ne potrudi, da bi olajšala umetnikom njihovo delo, je sklenil občni zbor slediti primeru zagrebških ko-["-oOv in z lastnim trudom zbirati sred-stv'a, da se uresniči kardinalni postulat ustvnrjajoeih umetnikov: gradba umetniških ateljejev. V to svrho je bil izvoljen tmsebni odsek z arhitektom Vurni-
tl povsem novi obdolžitvi, so gospodje svojo sodbo že objavili v službenem glasilu organizacije.
To je bil signal za divjo strankarsko gonjo proti dr. Kalanu in celi demokratski stranki In je lo dokaz, kakšne intrige se skrivajo za celo afero. Celjska k. o. JDS Jo po natančnem pregledu dejanskega položaja ln zaslišanja prič Izrekla svojemu zaslužnemu predsedniku soglasno zaupnico. Kdor dr. Kalana pozna, ve, da je nezmožen storiti naroden zločin. Njegovo nacijonalno delo v Celju nI od danes. Nobena strankarska zavist In nepoštenost in tudi nobena mladostna neizkušenost ne more njemu odvzeti zaslug, ki si jih je stekel v vojnem času, ko je bilo treba za gotove nacijonalno naloge odločnih In korajžnlh ljudi ln v dobi prevrata kot energičen predsednik Narodnega odbora. Zato upravičeno občuti cela resna narodna javnost postopanje proti dr. Kalanu kot krivico, ki grozi v svojih posledicah zadeti onega, kateri jo je povzročil. Kajti ako sc z našimi nacijonalnimi ljudmi tako lahkomiselno postopa, kakor se je to zgbdilo v slučaju dr. Kalana, ter se jih brez najtehtnejših razlogov ln najskrbnejšlh ugotovitev postavlja na sramotni oder, potem nastaja vprašanle, kdo se bo hotel v bodoče s sodelovanjem za plemenite cilje naše jugoslovenske nacionalistične organizacije še izpostavljati, da se ga Jutri na podlagi bogvč kakšnih partizanskih intrig proglasi za narodnega zločinca?
Dr. Kalan lahko mirno preide preko nekvalificiranega napada na njegovo narodno čast. Dobro in koristno pa bo, ako celjska Orjuna popravi obžalovanje vredno pogreško, v katero so jo očividno zapeljali ljudje, v katerih imenu govori »Nova Pravda«, glasilo tiste stranke, ki Je proglasila, da ne more biti njen pristaš, kdor je član Orjune.
Kmeti) ska družba
Vsled pasivne rczistence prof. Jarca in precej nerodnih kontramanevrov vodstva SKS je pokrajinska uprava razpustila glavni odbor »Kmetijske družbe« in na njegovo mesto postavila komisarja. Ta odredba je bila nezakonita, a ker jc komisar razpisal volitve za 30. t. m. jc bilo upati na naglo sanacijo tega nezdravega položaja s pravilno izvolitvijo novega glavnega odbora. G. Jarc se zdaj proti vsem ukrepom pritožuje z namenom zavleči volitev preko 31. marca, da bi potem lanski delegati nc smeli več voliti. Pri tem mu gre na roko novi vel. župan Sporn, ki bi sc rad prikupil klerikalcem, kojlm na ljubo je bil postavljen. Vsled te Špornove igre je velika nevarnost, da se občni zbor zavleče in se Spornu posreči, da spravi »Kmetijsko družbo« klerikalcem v roke. Mi proti temu partizanstvu v Interesu edine naše strokovne kmetijske organizacije odločno protestiramo. Ni daleč čas, ko bo g. Sporn uvidcl, da »Kmetijska družba« ne more biti objekt za njegovo Igro z SLS.
Končno pa na adreso SKS: Vodstvo SKS je stvar »Kmetijske družbe« obravnavalo skrajno nerodno In neprevidno. Trudilo se je odrivati JDS, kar su Je moglo. Mi smo že pred par tedni izjavili, da se bo ta slepa taktika bridko maščevala. Pri postavljanju kandidatov je ta trmoglava družbica sklenila JDS dati v družbinem glavnem odboru — enega člana! Zeleni gospodje so zapadli v stare napake klerikalcev: Mi in samo mi! Domišljavo odrivanje. In uspehi? Ali res ni v celi SKS enega pametnega človeka, ki bi nezrelo zeleno frakarljo prijel za ušesa? Ko so demokrati vodili SKS, je dobila 8 mandatov in marsikaj je šlo. Odkar pa so tu naši kavarniški zemljoradnikl gre vse narobe. Za tiste brihtne politike, ki so se obesili za frak
dje
ljubljanskim radikalom radi par služblc, je redukcija kmetijskega oddelka in katastrofa »Kmetijske družbo«, ki jo pripravljajo klerikalci pod radikalsko zaščito, dober nauk. Mislili so, da sedejo v mehak fotelj, a razun dveh ali treli so vsi ostali — na hladnem...
Gorski ptiči
Slavonski hajduk Jovan Čaruga v rokah pravice. — Kolo gorskih ptičev. — Po« glavja iz bajdukovanja zelenih kadrov« cev.
Po končani razpravi proti Paskijevi« ču prihaja na vrsto Jovan Čaruga, zlo« glasni slavonski hajduk, od prevrata da« Ije strah in trepet tamošnjega prebl« valstva. Po čudnem, doslej še ne točno pojasnjenem naključju je uspelo orož« niški patrulji, da ga je zajela živega in zdaj previdno zasleduje njegove pajda« še, da končno iztrebi iz slavonskih šum to tolovajsko moro, ki ima naravnost gorostasen divjeromantični razbojniški historijat.
Jovo Stanlsavljcvič«čaruga, kakor je njegovo pravo ime, je leta 1916 po« begnil od vojaščine v Osijeku k zele« nemu kadru v Fruško goro. Ob prevratu so je vrnil v svoje domače selo Bare, prevzel poveljstvo narodne straže in ubil nekega seljaka. Bil je nato obsojen na štiriletno ječo, a mu je uspelo po« begniti v gozd, kjer se je sestal s haj« dukom Božom Matijcvičcm ter bil sp-e« jet v njegovo tolpo, imenovano »Kolo gorskih ptičev«.
Božo Matijcvič je bil tedaj glasovi* hatambaša, ki je slavonskemu prebival« stvu celo imponiral: veljalo je o njem, da preganja le bogatašo in ocitruhc, podpira in brani pa siromake. Matije« vid je bil iz šeste gimnazije potrjen k vojakom in je kot kadetni aspirjnt pri« šel v rusko ujetništvo; vpisal r.o je v jugoslovansko legijo, boril bo v Dobrud« ži, polagoma pa postal boljševik, in se leta 1918 vrnil domov ter sc začel skri« vat: po gozdovju in organizirati zeleni kader. Ob prevratu bi se bil lahko re« habilitiral, toda instinkt ga jo gnal na« za j v planinn, kjer je zbral pajdaše in začel praktično izvajati »komunizem« z ropanjem in tolovajstvi. Božova četa jc imela troje taborišč z zalogami orož« ja in streliva, s skupno blagajno, Božo sam jo zelo rtrogo vodil upravo «dc'ni« ške glavnico", »novih dohodkov«, »pre« mičnin« in »skrite rezerve«. Kolo jc imelo svoje pisano statute v paragrafih: tatvina iz blagajne, prikrivanje plena in Ltrnhopctnost so se neizprosno kazno« va!c s smrtjo.
Matijcviča karaktcrizlrajo vsi sodbeni opisi kot neustrašnega leva, odkritega napadalca, včasi dovolj popustljivega. Jovo Čaruga pa je bil krvoločen tiger, silno spreten v bezanju. Matijcvič ni dopuščal preveč razbojstva; kot pr« vi_ga so pri napadu ubili oderuha Schlos« berger i v Bokšiču. Denarja pri tem niso utegnili pobrati, kar jo Čarugi dalo povod, da jo Matijcviča odstavil kot nesposobn-ja iu se sam postavil tolpi na čelo. Odslej so se pod njogovim nad vce opreznim vodstvom začele vrstiti pljačke druga za drugo. To je bilo v le« tu 1920. Božo Matijevič jo za par me« seccv ponižai. opustil hajdukovanjc, a sc jo kot izgubljenec zopet vrnil k svo« jim tovarišem / goi- o kolo.
Dne 12. avgusta so taborili v taboru II. nad vasjo Zdenci v gosti /Sumi, ku« hali večer;i in pričakovali sodruga Jan« ka Zupana, ki so ga pred dvemi dnevi poslali v vas Eunitovce ubit in oropat župnika. Denar je počel, tudi v šumi jo življenje drago... — Začujo sc oster žvižg, Janko stopi v šotor, premočen do kože, mrk in pobit. Začne se opraviče« vati, da ni šlo in ni šlo. Božo Matijcvič in Čaruga ga nahrulita za strahopetca, _ i • i
izrodita mu lopato, da si sam izkoplje grob, Čaruga napiše obsodbo, Božo pod« piše in razglasi:
»Obtožba in obsodba.
Član kola gorskih ptičev Janko Zu« pan se je pregrešil proti § 1. in 6. društvenih zaitonov. Kazni, izpremc« njene v izvršitev takega čina, s ka« terim bi se pred kolom osvetlil lice, ni Izvršil raci razlogov. Zato se po društvenih zakonih obsoja na smrt z ustreljenjem.
Tabor 11, 20. avgusta 1920.
Božo Matijevič, 1. r.
Jovo Čaruga, L r.
Priča: Ilija Kneževič, I. r. Božo Matijevič nato pozove obsoje« nega Janka, da opravi poslednjo moli« tev; ta je tiho jokal in prosil, naj mu prizanesejo, mlademu in čvrstemu. Po« magalo ni nič, Janko skoči v beg, po par korakih ga zadeneta dve krogli. — Pokopljejo ga v jamo, Čaruga mu za poslednji blagoslov vrže 5 dinarjev; na to zložijo šotor in se v mraku odpravijo z žalostnega mosta v drugo planino. Oh robu šume jih presenetijo skrite poste« ve: orožniki. Salva zagrmi, zadet v gla« vo se zvrne Božo Matijevič in še par drugih, le trojica se je srečno razletela; Jovo Čaruga se je divje suval z nekim orožnikom, se iztrgal in sam pobegnil v drugo planino. Osnoval je kmalu no« vo tolpo, kjer je kar v začetku uvedel neizprosno disciplino. S tem se je za« čela glavna epoha njegovega hajduko« vanja, ki je tekom zadnjih dveh let na« vdajalo vse slavonsko prebivalstvo z grozo, varnostne oblasti pa z nepresta« nimi brigami, da so končno na njegovo glavo razpisali 50.000 dinarjev. Čarugo« va tolpa jc izvršila vrsto zločinov od navadne tatvino do krvavih roparskih umorov, katerih žrtev je lani bil tudi gozdar Pirkmajcr na gradu Tompojev« ci. Doslej jo na njegovo vest dokazanih 18 roparskih napadov in 7 umorov. Po« leg tega bo Čaruga odgovarjal za smrt« ne obsodbo v svoji ječi, kjer ni priza« našal nobenega prestopka proti Laitnim paragrafom.
Dočim so se njegovi komplici skrivali po gozdovju, je Čaruga polagoma začol pod krivimi imeni in izmišljenimi po« klici javno nastopati. Na zabave se jc vozil v Zagreb, poleti je šel na letovi« šče ob morju, v Vinkovcih si je najel kot «vojni liferant Nikola Drczgič« ele« gantno stanovanje s 5 sobami, kamor je vabil na pojedine ugledne someščane. Ker je večkrat pohajal na deželo po svojih »poslih«, so je znal spretno iz« mikati zasledovanju in je orožnlštvo vodil za nos. Svojim komplicom je pa dajal točna navodila iu sporočila.
V Retkovcih se jo zagledal v lepo devojko Mando Smolčič, se ji predsta« vil kot Milan Barič in se tudi ž njo zaročil. Pred tedni je pismo, naslovljeno na Mando, pri. ■ v roko orožništvu. V pismu se jc govorilo o nekem roparskem napadu. Odtlej je vodila nit v Vinkov« cc, kjer so Ča.ago te dni razkrinkali in odpravili v Osijck. V ostalem jo o nje« govi aretaciji več verzij, marsikaj se šo čuva tajno, ke, orožništvo vztrajno za« sleduje njegove komplice. — Čaruga šc precej prostodušno izpoveduje svoje strahotne avanture. Preiskava sama bo najbrž trajala pol leta, nato bo sledil obsežen proces, ki bo razkril romantič« 110 grozoto hajdukovanja po Slavoniji, kakor jc Paskijevičcv proccs osvetlil g..ilobo »velemestnih« plasti.
Dopisi
MOSTE PRI LJUBLJANI. Spregovoriti hočemo nokaj besed o razmerah v tukajšnji kemični tovarni. Obratovodja g. Subert je motda žo pozabil, kako jo med svetovno vojno v tovarni zaposJo-ne slovenske vojake zapiral v temne tovarniško celico in jih dajal svojevoljno v »špange«. No bomo pa pozabili toga nikdar mi delavci iii ostali nastavljene!,
ki moramo te sedaj prenašati njegov« žo neznosne šikane. Ugotavljamo, da ja delavstvo v tovarni vodno na svojem mostu, to je, pri delu. Nastavljeno obratno osobje vestno izvršujo svojo dolžnosti v intorosu podjotia in želi zato, da g, Subert temu primerno tudi z njim postopa. Sicer pa jo v naši državi So do« volj izkušenih moči, ki ga lahko nado-mesto. Trpinčenja naših ljudi in to ooW broz tehtnega vzroka, unatno dovolj.
IZ POLJANSKE DOLINE. V naš«« novem Sokolshera domu se je začela prav pridno društveno življenjo. Posebno dramatični odsek kažo mnogo življenja, — Za predpust se pripravlja veseloigra »Avtomobilist«, ki jo jo uprizoril z največjim uspehom že šentjakobski gledališki odor v Ljubljani. — V nedeljo dna 18. jan. ob 18. url, pa gostujejo Poljan-ci i. Remčevo kmetako žaloigro »Užit-barji«, ker je doma zaradi pomanjkanja prostora ne morejo igrati. Zdravo! —ug,
BREZJE PRI OTOČAH. V nedelja zvočer je prišlo iz gostih«! pred cerkvijo več gostov. Kaj naenkrat se zalete v ubožca Franceta Roprota iz Šenčurja, ki so ga tako pretepli, da je bil ves krvav. Najbolj se je odlikoval pri tem orcanist ln kravji mcšetar Ivan Bole iz Brezij. Možakar je vrhutoga tudi klerikalni občinski odbornik. Ali smo ga volili za to. Prihodnjič nas sevoda klerikalci no dobe več na llmaniee. Pokazali jim bomo hrbet javno, kar bi morali sicer Bt<v riti ž« danes,
TRŽIČ. Meščanska šola v Tržiču priredi v soboto 12. in nodeljo 14. jan. popoldne veliko pravljično veseloigro »Prelepa kraljičina« v šolski telovadnici. Številnega obiska si želita dnea in šola.
JESENICE. Podružnica Jugosl. Matice jo zbrala r preteklem letu na članarini t455 Din. Poživljamo vso novftlanjon« narodnjrko, naj pristopijo k podružnici. Za podružnico: dr. Kogoj, Leo Pibrovoc, In Kolika Čop. — Za šolski tamburaški zbor sta nabrali gdč. učiteljici Zitnikova in Dacarjova 2232 Din. Vse priznanje noutrudljivlma nablralkama. — Šolski vodstvi sta uprizorili dno fl. januarja Leona Pihrovca čarobno pravljico »Ne-žica ln palčki«. Obisk jo hil nad vse pričakovanje zadovoljiv. Kosmatih dohodkov jo bilo 1756 Din. Vodstvi obeh osn. šol izrekata tem potom vsem udeležencem svojo prisrčno zahvalo. — Učenrt in učenke VL razreda so prodali tekom nekaj dni za 1110 Din koledarjor Jug. Matice. Na ta način so jačl narodna vest mladine.
POLZELA. Občni zbor »Abstinengne-ga kluba«, »Višnjev križ« na Polzeli pri Celju so vrši v nedeljo dno 20. januarja ob 3. nri popoldno v klubovih prostorih.
BREŽICE. GremiJ trgov, v Brežicah priredi dne 2. februarja »Trgovski ples«. Cisti dobiček jo namenjen za šolo vajencev in v prid strokovni organizaciji trgovstva.
MURSKA SOBOTA. Proslava rojstnega dno naše kraljico Marije so je vrSUa v Murski Soboti jako klavrno, kakor že običajno. Služba božja so jo vršila v katoliški in ovangeljski cerkvi. Udeležili so so jih pač državni namoščenci, le gospodov akademičnih naobražencev od okrajnega sodišča in okrajnoga glavarja Lipovška tri bilo videti (Morila jo bil bolan ali odsoten). Dva dni pred proslavo jo bila vsem državnim uradom, občinskemu uradu, društvom in narodnim korporacijam poslana uradna okrožnica, v kateri ni bilo čitat! nikakega apela na hišno posostnike, da naj no razobesijo državnih in narodnih zastav. In ros, trgovine so bile odprte, posobno židovske. Na privatnih hišah ni plapolala nobena zastava. Čemu tudi neki! Saj so občinskemu gerentu dr. Semenu, zagrizenemu madžaromi in najbržo So članu organizacijo probujajočih so Madžarov ni zdelo niti vredno, da bi pozval prebivalstvo, da naj okrasi svoje hišo z zastavami. Jo že tako! Zopet lepo. vizitka v album našo vlado!
Sprememba dramskega repertoarja v Ljubljani. Za soboto zvečor napovedana dramska predstava »Golobčka« so nn moro vršiti, ker jo zliolela ga. Vora Danilova. Uprizori so namesto »Golobčka« Savolrjcva duhovita komedija »Osma žena« z Nahlocko, Pufcjato in Rogozom v glavnih vlogah izven abonmana,
Gledališko anketo v Mariboru sklicuje za 1-1. jan. ob 18. uri v mestni posvetovalnici nnfriborski župan Grčar. Ker je vlada letos državno subvencijo iz leta. 1923. namesto da bi jo zvišala, znižala od 500.000 na 200.000 Din, jo mariborsko gledališče v obupnem položaju. Obstoja nevarnost, tla so bo moralo po prvem četrtletju enostavno zapreti. Proračun sozono jo bil napravljen na podlagi državne subvencijo onega milijona Din, ker so upravi gledališča državni funkcionarji tudi toliko obetali. Treba je, da so vsi činitelji -/družijo k skupni akciji in preprečijo polotn najvažnejše kulturne postojanko v obmejnem Mariboru.
Zagrebško gledališče uprizarja seda; v opernem reportoarju Massonetovo Manou«. V drami so igra Tolstega Moč temes.
Predavanje o umetnosti. Kurz Umet-uostno-zgodoviuskega društva v Ljubljani so nadaljuje noeoj ob fi. uri zvočer na univerzi. Predava prof. dr. Molo »o naravi v umetnosti«.
IV. mladinsko predavanje se vrši v nedeljo dno 13. januarja dopoldno in sicer pod naslovom »Viiolinska sonata«. I Soored izvaiata kons. prof. Jan Slais
pregled
kom na čeli. Nadejati se je, da bo Javnost ta projekt drage volje podpirala moralno in matcriolno. S tem v zvezi je tudi načrt, da se priredi letos velika predpustna prireditev. Izvoljen je bil v ta namen posebni veselični odsek, kato-romu predseduje arhitekt prof. Rado Kregar.
Novi odbor, ki je obenem po pravilih umetniški svet za Slovenijo, je sestavljen tako-lo. predsednik R. Jakopič, tajnik: Saša Saiitel, blagajnik: Gojmir A. Kos, arhivar: Valentin Kos, odborniki: J. Costapsraria, A Bucik, I. Vavpotič, namestnika-, aih. V Subic in gospa Zu-panec-Sodnikova. Preglednika: A. Sever in G. Birolla.
Knjige Mohorjeve družbe
za loto 1921.
Poleg koledarja, ki jo seveda pisan v politično-tendenčnem duhu in neizogibnega cživljenja svetnikov> je izdala Mohorjeva družba za leto 1924. trojo knjig: Sokratov zagovor, Za vsak dan in Carski sel. Naj nam bo dovoljeno, da o teh publikacijah priobčimo kratko oceno našega poročevalca.
Platon : Sokratov zagovor. Preložil Anion S o vrb. Založila in natisnila Mohorjeva družba- Broširan izvod 18 Din, vezan 25 Din. Poštnina 1-50 Din. Kot 2-
zvezek Mohorjevo knjižnico jo izšel tn prevod izpod peresa zaslužnega iu marljivega prevajalca iz klasičnih jezikov prol. A. Sovrčta. «Apologija jo kakor ustvarjena, da bodi enim velika tolažnica, dru- j gim budna vest v teli strašnih časih*, piše Sovre v uvodu. Prevajalec jc napisal, kar bi morali storili dosledno vedao vsi prevajalci znamenitih del velikih avtorjev, najprej dober uvod o grški prosvetni dobi in o zafistih. Glavno zofiste je očrtal. Nato je označil Sokrata, njegovo delovanje, značaj, vpliv in smrt. Prevod sain je izvršen vestno iu v bogati slovenščini-Le semtertju je zašel prevajalec predaleč v domač žargon. Pisati ni mogoče tzanikern guncvets (I) -- <na dilico de-jati>, — <no pozabljali znemar», korajža, rotovž (atenski), žlalila, ne gledo na dober (mesto dobri) glas itd. Včasih se zdi, kakor bi bil Sovre stikal po slovarjih za zastarelimi, žo mrtvimi ali banalnimi besedami ali kvedrunsko robatimi izrazi. Cmokavzarstvo ne sodi v klasiko. Vzlic vsemu človek znova strmi nad duhovitostjo iu humornostjo velcuma Sokratu. Uverjeni smo, da bo užival ta prevod vsak naš izobraženec.
Dr. K- Ozvald : Za vsak dan. I. Izdala in založila Družba sv. Mohorja na Prevaljah. Str. 64. Dr. Ozvald pravi, da je zbral v tej knjigi <cvetje, ki so ga | natrgali veliki in največji sinovi in dobrotniki človeštva po čudovitih gredicah j svojih globokih du5>. V istini jo podal i nekako berilo za ljudske šole, nekaj pre-! govorov, citatov iz sv. pisma ter :ic"raj I odlomkov in črtic raznih naših in tujih
pisateljev. Največ je Cankarjevega gradiva. Marsikdo so bo začudil, da jo dr. Ozvald marsikoga, ki po svojili dejanjih tega no zasluži, uvrstil med <največjo sinovo tn dobrotnike č 1 o v c š t v ai>. N. pr. Miroslava Vilhaija <Zupans ali A. M. Slomška cZInte resnlces, doslej šc nismo prištevali med Shakespearje, Platone, Romsseaue . . . a šo lega in onega ne-Ta zbornik jo zmašilo ali iz zadrege ali iz skoposIL Ali ni rokopisov, ali so no plačajo? Takale skrpucala kakor jo knjiga <Za vsak dan> so dandanes sumljiv anahronizem.
Jules Verne: Carski sel. (Mihael Stroyov). Poslovenil dr. A. R. Kot 7U. zvezek Slovenskih Večernic je namesto izvirne povesti izdala Družba sv- Mohorja letos tale prevod, zmašen v nnglici, menda iz nemščine, gotovo pa ne preveden iz originala. Prevajalec dr. A. R. še «bom-ka:, poslavlja glagol nn konec stavkov in uo razločuje pri adjektivin vselej določne in nedoločno obliko: v t;bi besed ni iz-Včusih mu uide tudi kak germanizetn. No, prevod jo vsekakor cenejši od originala- K sreči je povest resnično zanimiva, le, žal, že zelo zastarela- Na tisočo naših vojakov, ki so videli te kraje, se pač nasmeje, ko prečita že davno nič več res-birčen in razvršča besede kakor se nameri, šol I. del na 128. sir. Naslovno stran je narisnl v otroškem slo;,ru Tono Kralj.
V splošnem se jo torej Mohorjeva družba kljub toliko obetanim roformnm s književnim darom za leto 1924. slabo odrezala.
«J(JTRO» Št. 11
Domače vesti
J* Za slovensku liturgijo. Pišejo nam: Sabezali ste jih. Sedaj vendar vemo, kdo je kriv, da so šesti božič po našem osvo-bojenju še ni razlegal izpred oltarjev v Jugoslaviji klic: Slava Bogu v višavi. Sedaj so (avtoritativno« povedali, da jo Vatikan pripravljen ustreči in dovoliti obnovitev starosiovenske liturgije, zavirajo pa stvar samo <rednc cerkveno oblasti*, t. j. škofje. To oblasti bi najraje spravile vso stvar ad acla; vsaj zdi se nam tuko, kor tako sumljivo molče in se ne čujo v nobenih pripravah. Ljudem, katerim 6e je restokrat zabičevalo s prižnic, da so sme brati maša samo v latinskem jeziku, naj bi so razložila naša stara pravica; pove naj se jim avtoritativno v pastirskem listu, da jo slovenščina prav tako, kakor latinščina, posvečen jezik, sposoben, da se v njem opravljajo bogoslužna opravila. Bedne cerkveno oblasti ■•proučujejo* to zadevo. Čemu? Saj sta jo do dna proučila že pred več nego tisoč leti blago-vestnika Ciril in Metod. Ako sto njihovi nasledniki, dajto narodu vse, kar sta mu naklonila ona! Dajto mu slovensko bogoslužje brez odlašanja! t) njunem prihodnjem prazniku dne 5. julija nnj so čitajo
V	slovenskih cerkvah mašo v staroslo-venskem jeziku. Uverjen sem, da iz Rima no bo prepovedi, kakor jo prišla pod habsburškim pritiskom leta 1882. biskupu Stro3smayerju, ko je hotel na Cirilmeto-iiov dan maševati slovenski.	X. Y.
*	Kunril pravoslavno eerkvo eo vrši prihodnjo pomlad v Nlšu. Koncil priredo
v	pravoslavo IGOOletnice prvega ekomen-t-kenskega koncila v Niceji. Koncila se udeležo vsi pravoslavni vladike celega Sveta.
*	Promocija. Na graškein vseučilišču bo danes promovlran gospod Lojze Kramarji; iz Radovice pri Metliki za doktorja vsega zdravilstva. Čestitamo!
*	Iz državno službe. Upokojena sta: Rudolf Kadunc, pisarniški asistent v I.jubliani in Marija Grošelj, oficijantka pri evidenci katastra za Slovenijo. Iz •iržavne službo slu odpuščena Magdalena Klun, pisarniška pomočnica in Frano Lu-
pri prevzemanju in predajanju, je ministrstvo pošte in brzojava odredilo, uaj se poštni uradi ravnajo točuo po pravilniku, po katerem morajo biti v papir zaviti paketi izpod 600 Din vrednosti zapečateni i voskom, svincem ali vsaj z vinjeto.
*	Akcija za povzdigo kopulišča in idra-vilišča v Kamniku. Kakor znano, se nahajajo kopališčni objekti v Kamniku v slabem slunju. Radi tega so jo tudi žo manjšalo število tujcev, ki so prihajali tja v letovišča in na oddih. S tem so pa prišli tudi ruzui gospodarski krogi (gostilničarji, trgovci itd.) ob zaslužek. V svrho nakupa kopališča — lastnik red usmiljenih brntov — in povzdigo tujskega prometa, so nastali v zadnjih lotih razni projekti, ki pa niso bili izvršeni. Cela akcija so je oživila lansko jesen s sestanki interesentov, ki jih je sklicalo okrajno glavarstvo. Izvoljen jo bil tudi naslednji pripravljalni odbor: dr. Franc Ogrin, okrajni glavar, predsednik; dr. Rihard Karba, župan mestne občine Kamnik; dr. Alojzij Kraut, odvetnik v Kamniku, zastopnik meščanske korporacije; Jožef Košir, župan Mekinje; dr. Julij Polee, višji okr. zdravnik; Frane Bore, načelnik zdravstvenega zastopa; Anton Cerar, načelnik gostiiiičar6ko zadruge. Naloga odbora je: dobili, oziroma stvorili finančno skupino, ki bi dala denar za nakup kopališča in za potrebne adaptacijo. Stroški bodo znašali najmanj 8 do 4 milijone dinarjev. Potrebne so pa še druge naprave, dn 8e povzdigne zopet tajski promet v Kamniku; zgradba hotela v Kamniku in v Bistrici, vzpostava dnevne vožnje iz kolodvora v Bistrico itd. Odbor pretresava žo zdaj vso zadevo, končno odločitve pa so mogoče šele, ko pride odgovor državno uprave na oblastveno stavljene predloge.
*	Dalmacija sprejme izgnane istrsko duhovnike. Splitski škof dr. Bonefačič je izjavil, da jo pripruvljeu sprejeti v svojo škofijo večje število slovenskih in hrvatskih duhovnikov, ki morajo zapustili tuž-no Istro, ker jim italijanska vlada noče priznali državljanstva-
Uradniki brez kvalilikacijo. Prosvet-
zevič, pisarniški pomočnik, oba v Ljubi ju- no ministrstvo je imenovalo posebne ko-Jii. Obema je priznana kol odpravnina, misije, pred katerimi bodo polagali zre-trimesečna plača z draginjsko doklado.1 lostue izpite oni uradniki, ki po novem
*	Spominska plošča Davorinu Trste-njaku. Odkritje spominske plošče znanemu pedagogu in književniku Davorinu Trstenjaku na njegovi rojstni hiši na Krčevini pod Humom so vrši na Bin-koštui ponedeljek dne 0. junija. Relief na ploščo naredi ugleden zagrebški umetnik, bivši pokojnikov učenec.
*	Izenačenj« voznih cen nu železnicah. Ker jo bivša južna železnica prešla v državno lnst, je ministrstvo eaobračaja odredilo, da se vozno ceno na južni žo-leznicl izenačijo s cenami državnih železnic.
*	Za obnovo Dioklecijanove palače v Splitu jo ministrstvo prosvete dovolilo kredit 30.000 dinarjev. Z obnovo palače te bo pričelo prihodnjo pomlad.
*	Grobovi v gorah. Planina Belašnlca, Zbirališče drznili turistov sarajevskih, Je pokopala te dni tri izletnike. V nedeljo so našli na Belašnici zmrznjenega moškega, v katerem so spoznali nekega člana sarajevskega planinnrskega društva <Koz-mos». Naslednjega dno pa so našli zmrznjena še dva sarajevska skijnša.
*	Z» oškodovane po porodnji. Glavni Odbor 'Rdečega križa* v Beogradu je imel včeraj sejo, na kateri je bilo sklenjeno, da so bodo nabirali v celi kralje-viui prostovoljni prispevki za oškodovanec po povodnji v Sloveniji in na Hrvatskem. Kralj Aleksander je daroval v to svrho 100.000 dinarjev. Pričakujejo se prispevki ministrov, poslancev, bank in raznih humanitarnih društev.
*	Kako morajo hiti paketi zaTiti. Kor sprejemajo nekatere pošte pakete, ki niso zapečateni, kar ovira posredovalne pošte
uradniškem zakonu nimajo zadostne kvalifikacije. Doslej so Jo javilo že več kandidatov prosvetnemu ministrstvu, da po-lože predpisano izpite.
*	K popravkom »Jadranske banko. Radikulfcka družba, ki se igra z, -. Jadransko buuko:., meni, da s popravki kaj doseže. Ml seveda informacije vzdržujemo v polni meri. Tudi radikalno stranko bo še glava bolela, da se je dala uporabiti za iinančne namene g. Kamenaroviča. Po odstopu g. Kneza iz upravnega sveta in od podpredsedstva »Jadranske banke* je naslopila agonija. Kdaj bosta gg. Ažmau in Kamenarovič zaupala svojo prihranke (Jadranski banki»? O popravkih, ld jih prinašamo danes, velja isto, kar smo zadnjič rekli. So u la Paskijevič.
*	Trgovski koledar za preslopno leto 1024- Uredil Fr. Zelonik. Izdalo slovensko trgovsko društvo Merkur v Ljubljani. Že 10 leto izhaja ta koledar, vedno bogat praktičnega gradiva. Letošnji pa je še prav posebno zanimiv. Koledar prinaša poleg katoliških tudi slovanska krstna imena in je le želeti, da dajejo naši trgovci otrokom domača slovanska imena. Poleg beležk v društvu Merkur prinaša koledar članke: Uzance za blagovno trgovino na novosadski (zagrebški) borzi ter Posebne uzance zagrebške borze za žitno trgovini. Nadalje vzorce za računanje obroki, končno pa še Uzanco v svetovni žitni trgovini. Nadalje vzrce za računanje obresti, članek Iz lesne trgovine z imeni raznega lesa v štirih jezikih ter spisom barve in lastnosti lesovin. Zelo zanimiv, lemeljit in izčrpan Jc spis Jos. Kavčiča O manufakuri- Isti piše o solidnosli v
kupčiji. Maks Sever podaja misli o pomenu suhih gob m narodno gospodarstvo. Vrhu toga prinaša koledar razne praktična tabelo, navodilu, preglede i. dr. Kakšen duh preveva vso to lično knjižico, pu kaže kratki navoduik o trgovčevi narodni zavesti in ponosu Članek se zaključuje takole: Dolgo smo bUi hlapci, veseli drobtin z gospodarjeve mizo. Naša odvisnost je ubila našo zavest in naš ponos. Zdaj smo svobodni, svoji! Umojmo svojo svobodo in spoštujmo se sami, čo hočemo, da nas bodo spoštovali drugi!
*	Redni občni zbor Slov. zdravniškega društva v Ljubljani se vrši v nedeljo 20. t. m. od 3. popoldne v univerzitetni dvorani s sledečim sporedom: 1.) poročilo odbora; 2.) poročilo o dr. LfSschner-Ma-dorjevi ustanovi; 8.) došli dopisi in predlogi odbora. Rel. dr. Ambrožič in doktor Pintar; 4.) volitov predsedniku in odbora ter dveh revizorjev računskih zaključkov društva in dr. Lčschner-Maderjeve ustanove; 5.) določitev oflcijeinega glasila društva in časopisov, ki naj se naročo za prihodnje leto; 6.) določitev društvenih prispekov za prihodnjo leto; 7.) somostal-ni predlogi članov. (Ti se morajo 4 dni pred zborom pismeno nuznaniti odboru.) S.) slučajnosti.	Odbor.
*	Bedni občni ibor (Pokojninskega zaklada za zdravniško vdove t Klovoniji> se vrši v nedeljo 20. januarja L I. ob pol treh popoldne v univerzitetni dvorani i običajnim sporedom.	Odbor.
*	Bedni občni ibor cZvoie blagajniških zdravnikov v Sloveniji* se vrši v nedeljo 20. L m. ob 11. dop. v ambulatoriju ljubljanske poslovalnice O. U. Z. D. s sledečim sporedom: 1.) poročilo odbora in revizorjev; 2.) volitev novega odbora; 3.) razgovor o socijaluem zavarovanju in O. U. Z. D.; 4.) slučajnosti.	Odbor.
*	Za Malgajev spomenik v Guštanju je odbor prejel sledeče nadaljuje znoske: Ivanka Šerbec, Slovenjgradec 618 Din. Dr. Dušan Senčar, Prevolje, 660 Din. Rudolf Pevec, Mozirje, 80 Din. Major ratne mornarice Miroslav Dobrovnik, Novi Sad, 825 Din. Stanko Komae, Ptuj, 71 Din- Prej 10.106.75 Din, sedaj skupaj 11.810.75 Din.
*	Donava in Sava zamrznili. Iz Beograda javljajo, du sta Douava in Sava zamrznili. V Beogradu in okolici je zavladal velik mraz, kakor ga tamkaj že dolgo niso imeli. Sneg jo izredno visok.
*	Ubežen vojak- Od svojo vojaške edi-nice v Dcbru Jo pobegnil redov Anton Prezelj iz Sorico pri Kranju.
*	Kor se Je hotela omoliti. Služkinja Alojzija Kuliarič iz Ormoža Je bila v sredo v Zagrebu aretirana, ker jo svoji gospodinji pokradla razno dragocenosti in nato izginila. Na policiji Je priznala tatvino ter izjavila, da se je polastila tuje lasl-ntne zato, ker so je nameravala v kratkem poročiti, a nI imela sredslev za po-krilje svatbenih troškov.
polno in skladiščno vodstvo ni ničesar ukrenilo, da bi se sneg vsaj zmetal na kupe, ako že no odpeljal. Uboga živina mora vleči težko tovore kar po globokem snegu. V torek ponoči Je vsled nakopičenega snega skočila s tira celo lokomotiva, ki premika tam vagone. Zato pa zna želoznica pridno računati stojnino že
u— Koncert. Dan.i v soboto se vrši koncert dravske godbe v kavarni Evro, pa. Začetek ob 9. uri zvečer, — Vstop prost.	91
Iz Maribora
a— Zanimiv kulturen jubilej v Mark boru. Te dni je bil vpisan v Ljudsko knjižnico tisoči izpojojcvalec v času od
po šestih urah delovuga časa, dasiravno	- - k
ve, da se a. odvoz enega vagona potrebuje	• > prevratu v novo vodstvo in pri,
trikrat več, kakor pu v dobri poti in «e-|	P° P redn0 posiovati. Razen tega
prav ima na razpolago toliko vagonov, da	1 P * mladinski ^dcl*
ne vo kam z n imi. Ljubljanski davko-	J J uC , trgovskih ter obrt.
plačevale, obrtniki, podjetniki in trgovci	nihkvajencev. Xemu \memo M je
prosimo državno upravo južno železnico,	^ za, knj,
naj ukrene takoj vsa potrebno, da so od-	Sestanek mariborsklh pridobitnih
pomore tem nedostatkom
u— Zatiranje vran. Poroča,jo nam; V pretočeni zimi se jo vršilo pokončevanje škodljivih vran, ki so so v naših krajih že močno razpasle, z razmeroma dobrini uspehom, vondar pa šo no v toliki meri, kakor su jo pričakovalo. Kor jo vran šo vedno mnogo preveč in prizadovajo zlasti poljskim kiilturam in lovnim živalim veliko škodo, se mora akcija pokončova-n ja. vran z v bo pažnjo nadaljevati tudi letošnjo zimo, oziroma toliko časa, da so število vran zniža na strpno množino. Razglas z navodilom, ki ga je razposlala direkcija šum, jo nabit ua ohčui-sl;i deski v Ljubljani ter se pozivajo vsi interesenti, da ga prečitajo in te nato zglaso v gospodarskem uradu mestnega magistrata vsaj do 16. januarja. Mestni magistrat bo izdal potrebne licenco za nabavo strupa ter tudi brezplačno razdelil manjše množine fosforove paste do-tičnim zanesljivim osebam, ki so že do-sloj pokazale zanimanje za pokončeva-njo vran. Onim, ki bodo dokazali posebne uspehe, namerava podeliti direkcija šum primerne nagrade.
Iz Ljubljane
u— Ukinitev 6 in 7 razreda ženske realne gimnazije v Ljubljani Kakor znano je g. dr. Tominšek s svojimi tovariši v občinskem svetu vložil v imenu demo-
IV. Slovanski večer
19. januarja 1924 priredi ]ugosl. napr. akad. društvo »Jadran"
u— Dobiček od šolske predstave »Povodni mož» se je razdelil tako-!o: Podmladku Rdečega križa 500 Din, Dečjemu domu 1250 Din in šolski knjižnici 850 Din. — Srčna hvala požrtvovalni g. učiteljici M. Grošljevi in vsem malim igralkam.
u— Kaj imam od svoje Inteligence,
govorim francosko, italijansko, igram na citre itd, je odgovorila 58 letna Marija Rabnik, uradniku na policiji. Stražnik jo jc pobral v polzmrznjcnem stanju v četrtek ponoči na Sv. Petra nasipu. — Opijalnil jo jo neznan moški iD jo po» zneje pustil na ccsti. Pravila je o svoji sijajni preteklosti, ko je bila še mlada strežnica po raznih vojaških bolnicah in imela čcstilce v osebah avstrijskih ge« neralov itd. »Sedaj pa nc vem kam bi glavo položila*, je zaključila svojo po» vest
u— Drzen goljuf. Pred kratkim sc jc
krulskega kluba pritožbo proti odloku i oglasil pri ljubljanski tvrdki »Materijah
klero-komunistične večine, da se ukine 6 in 7 razred žeu. reulne gimnazije. Ta ro-kurs je bil od pokrajinsko uprave, oddelek za notranje zadeve pod št. 38990 z dne 29. decembra 1928. zavrnjen z motivacijo, da mestna občina nima zakonite dolžnosti za vzdrževanje takega učnega zavoda. Res lep izgovor za kulturen škandal I
u— Ljudska visoka šola priredi v ne» deljo, 13. t. m. ob 10. uri dop. v zbor« nični dvorani na univerzi javno, vsa« komur dostopno predavanje o naslednji temi: »Sociologija časopisja«. Predava g. dr. J. Birsa. Vabimo vse, ki se zani« majo za to važno sodobno kulturno vprašanje.
u— Na naslov državne upravo južno žcleznice. Pišejo nam: Kdor so hoče prepričati, kako po nepotrebnem se trpinčijo živina in ljudje, naj gre pogledat k iz-kladalnim tirom južne železnice. Snega je
neznan moški in izjavil, da jc prišel kasirat račun Učiteljske tiskarne v zne« sku 1547 Din. Tvrdkin knjigovodja mu jc na podlagi računa svoto res izplačal, sedaj pa se jc ugotovilo, da ni bil od tiskarne pooblaščen in jc knjigovodja nasedel prefriganerau goljufu. Kdo bi bil predrzneš, sc še ni ugotovilo.
u— Opozarjamo na oglas kavarne in restavracije »Narodni dom«
u—■ V nedeljo dopoldan zajutrkovalni koncert v restavraciji Zvezda; Koncert tudi vsak večer od 8. do 10.30 zvečer.
89
Ročna torbica 7, nekaj denarjem je bila najdena na Mirju. Dobi se pri Zalaznik, Eraonska. cesta 2, U. nadstr.
(gosli) in njegova soproga ga. Ruža Nlais (klavir). Starše prosimo, da pošljejo šolsko mladino k temu mladinskemu predavanju, kojega začetek jo točno ob 11. uri.
Slovensko marijonetno gledališče v Ljubljani. V nedeljo dne 13. jan. uprizori Slov. marijonetao gledališče dr. La-liovo pravljično igro v £ dej. »Snegulči-<-a> ter Poccijcvo farso »Gašperček slikar-. Predstava ob 15. uri.
Veliki koncert Glasbene Matice v Ljubljani. Glasbena Matica v Ljubljani priredi v četrtek dno 17. jan. ob 8, uri '/večer v Unionski dvorani koneort, na katerem so bo izvajalo slavno Dvofa-kovo delo »Stabat Mator« za soli, zbor in orkester. Pri koncertu sodelujejo: dr. Josip Ccriji kot dirigent, gdč. Zdenka Zikova, sopran, gdč. Zora Ropasova, alt, g. Marij Šimenc, tenor in g. Julij Botet-to, bas, dalje tnuzika Dravsko divizijsko oblasti tor celotni pevski zbor Glasbeno Matice v Ljubljani. »Stabat Mater« po vsej pravici prištevamo k najboljšim delom slavnega češkega skladatelja dr. Dvofaka, Delo jo bilo proizvajano na koncertih v skoro vseh večjih mestih Kvropo in tudi Ameriko. V Ljubljani so jo izvajalo pred 31 leti in sicer dno 23. in 27. marca pod taktirko g. Mateja Hu-hsda, ki jo tudi tokrat naštudiral s pev--kim zborom vos pevski part obsežnega dola. O delu samem spregovorimo šo v prihodnjih dneh, danes opozarjamo občinstvo, da so vstopnico v predpredaji v- Matični knjigarni, kjer se dobiva tudi besedilo oesmi a kratkim uvodom.
Koncert Juro Tltalčiča in Cirila Ličarja v Bratislavi. Dne 7. jan. sta kon-cortirala naša znana umetnika Juro Tkalčič in Ciril Ličar z velikim uspehom v Bratislavi. O koncertu čitamo v •Bratidaver Zoitung« med dragim sledeče: »Gospod Tkalčič obvladuje svoj plemeniti inslrumont virtnozno, njegov ton je širok in krepak. Tehnika briljant-na, izvajanjo pokazuje veliko muzikalič-no kulturo. Ciril Ličar, ki je koncert sijajno spremljal — čutilo se je takoj, da oba glasbenika pri skupnem muziciranju stremita k skupnim idealom in da sla v pojmovanju umetnosti popolnoma edina — jo predvajal variacijo ruskega tema A-dur od Glazunova. Predvajanjo Ličarjevo nosi umetniško plemstvo, je plemenito in diskretno v občutkih, duhovito po globini glasbene kulture. Njegova tehnika jo brezhibna. Koncert, ni bil slabo obiskan, pa vendar ne tako, kakor bi so to spodobilo pri takih umetnikih.
25lct»ica boritonista Marka Viiškovica. Junaški bariton zagrebškega gledališča g. Marko Vuškovič praznuje letos 9. aprila pe.tindvajsetletnico svojega dolovanja na odru. Do konca svetovne vojno Je bil Vuškovič steber dunajske Volksopero. Iz Avstrije se jo podal na turnejo po Ameriki, odkoder so Jo vrnil V domovino, kjer jo sprejel angažman na zagrebški operi. Vuškovič poje z največjim uspehom junaško vlogo in jo ljubljenec, zagrebško eperno gledališke publike, ki so pripravlja na Vuškovičov jubilej z veliko ljubeznijo in nozornostio.
Koncert dr. Rigo-Ravnlk v Ljubljani
V pondeljek dno 14. jan. priredita bari-tonisi dr. Aleksander Rigo in prof. Janko Ravnik samostojen koncert, na katerem izvajata v prvi vrsti prvokrat Ravnikov ciklus 7 samospevov «SequidiUo>. Ta ciklus jo smatrati kot celotno kompozicijo, ker se ena posein preliva v drugo tor tvorijo vso posmi miselno in muzikalno logično celoto. V celoti so ta ciklus na pondeljkovom koncertu prvokrat Izvaja Javno v Ljubljani. Ostali del programa tvorijo razne posmi iz doina če Bvetovno pevske literature. Vstopnice v Matični knjigarni.
priljubljena filmska diva
s
Trmoglava
krogov. V svrho določitve delegatov za anketo industrijalcev, trgovcev in obrt, nikov, ki bo 27. t. m. razpravljala v Za« grebu o davčnih bremenih, o prometu in kreditnih razmerah, se bo vršil v ne> deljo 13. t. m. ob 10. url v mariborski restavraciji »Kosovo« sestanek prido bitnih krogov. Določile se bodo pri tem tudi smernice za enoten nastop Mati« borčanov na zagrebškem kongresu.
a— Poškodba Gotzove dvorane. Tvrdka Gotz sporoča, da so baje v dvo, rani po eksploziji vidne tudi razpoklini: v notranjosti dvorane in bo moralo to« rej stavbeno oldastvo določiti, če se bo smela dvorana kljub temu izročiti javni uporabi ali ne. Tozadevnega komisij« nelnega ogleda še ni bilo. Šipe, ki Jih je baje čez 500 pobitih, pa že popravljajo, kakor tudi poškodovana vrata.
Iz Primorja
Volkovi v okolici Trsta. Pri Lokvi so lovci nepričakovano izsledili volka In ga ustrelili. Dogodek Je vzbudil med ljudstvom obilo pozornosti, ker se tjakaj že dolga leta nI priklatila ta divja zver. Govori se, da Je opažati sledi še nekaterih volkov; lovci jih nadalje zasledujejo.
*	Nova žrtev. Učitelj Bogumll Medve-šček iz Dekanov je bil na sodnlJI v Kopru obsojen na 8 mesecev zapora, ker je pri dveh otrokih, katerih starlšl so priglasili italijanščino kot svoj občevatoi jezik, vpisal slovenščino, ker se Je v šoli prepričal, da otroka slovenski govorita mnogo lažje kakor italijansko.
*	Nesreča otroka. V Semiču pri Bo-ljuncu je štiriletna Josipina Uljanlč sedela na ognjišču. Nenadno je v ognju nekaj počilo in dekletcu povzročilo ostro rano na desnem boku. V ognjišču sc jc nahajala lovska patrona, ki se je razletela. Kako je prišla v peč, Je zago-netka.
g Napadeni orožnik. Orožnik Franc %"<■ gur je poizvedoval 5. novembra pri Mi-hajlu Domanjcu v Domanjcili v Prekmur-ju, ali ima Mihajio samokres, nakar jo la zavpil nad njim: cPoberi se, slavslia svinja, jaz ne poznam vašega zakona !> Orožnik ga Je nato aretiral in odgnal proti Križevcem. Na potu pa sta ju dohitela Mihael Domanjec star. in Šandor Bačit. Orožnik ju je mirno pozval, naj se odstranita. V odgovor pa sta skočila v njega in zgrabila za orožnikovo puško, i i ee je med ruvanjem zlomila. Domanjec star. je tolkel nalo orožnika s puškinim kopitom in rešil sina. Oba Domanjca sta nato že ponoči pobegnila v Avstrijo, šandor Bačič pa Jo bil žo naslednjega dno aretiran in 9. t. m. pri okrožnem sodišču v Mariboru radi soudležbe obsojen nn dva meseca težke ječe.
Ljubljanska drama.
Sobota, 12.: »Osma žena«. Izv.
Nedelja, 13. ob 15.: «Mogočni prstan Izv. Ob 20.: »Hamlet«. Izv.
Pondeljek, 14.: «Qolobček». F.
Torek, 15.: Zaprto.
Ljubljanska opera.
Sobota, 12.: »MIgnon«. A. Gostovanje
ge. Wesel-Polla.
Nedelja, 13.: »Sevlljski brivec«. Ljudska predstava. Oostovanje ge. Wesel-Po-la. Izv.
Pondeljek, 14.: Zaprto.
Šentjakobski oder v Ljubljani.
Sobota, 12.: »Male roke«.
Nedelja, 13.: Oostovanje v Mostah, »Male roke«.
Mariborsko gledališče.
Sobota, 12.: »Janko in Metka«. Prcmi-lera. Izv.
Deklica iz pekla
Prvorazredna elegantna veseloigra v 5 dejanjih z izredno krasnimi velikomestnimi toaletami hčerke miljarderja.
Krasne zanimive slike, ki predstavljalo dno strašnega pekla
155
Četrtek 19. lan. Petek 11. lan. Sobota 12. jan.
Kino »Ljubljanski dvor"
lomania Mare ■ Velika Romunija
Rumunija, domovina jugosloveuskc kraljice, je Stola pred vojno nekaj nad 5 milijonov prebivalcev; danes jih ste-jo 17 milijonov. Da prevoziš današnjo Rumunijo poprek od ogrske mejo du ruske, jo treba 36 ur v brzovlaku. Te-mešvar in Arad na eni tor Kišenjev na drugi strani spadajo k Romuniji. Država jo bogata. Ima namreč vsega dosti, živino, žita, losa, petroleja, vina, soli, vsakovrstnih sirovin in premoga.. Nedavno je rekel finančni minister Sass". da je Rumunija danes najcenejša i'-žava. Blagoslovljeno izobilje vsefi vlada in v primeri z drugimi cenami je t!tm vse na pol zastonj. Zato jo romunska kuhinja danes najbolj razkor; na na svetu. In Ilunluni bo navdušeni jedel iz prepričanja.
Komunizma v Rumuniji baje no p"' znajo. Vondar imajo celo vrsto strank iu strančic, ki se med seboj pobijaj"-Imoli so tudi neko vrsto fašistov, fci f'1 zbirali okolu sebe vse možne nezad"-voljnože iD spletkarje. Vlada je dolg" mirno gledala, a hipoma udarila lir njih, zaprla mnogo nemirnež&v ali i« jih izgnala.
Bukarešta je krasno moderno mest«, v kateri imajo Spekulantje svoj ml-kor finančne možnosti so neoinejone. Eleganca in razkošjo vladata po stih, a damo so malokje sljajnejo oblečene kakor v Bukarešti. In vočinoMj1 so Rumunko lepe žensko. Lo eno odbijajočo razvado imajo: šminkajo naravnost strašno! V tem oziru sta Bukarešta in Beograd enaka. Ženske fj barvajo usta. si delajo krogo okoli M in 3i slikajo lica tako, da težko raw); čiš starejše od mladih. Ako pa vid£ kdaj slučajno nonašminkano damo, J1' no spoznaš, dasi si njen najboljši noo. Brez šminko ima čisto dntgacC obraz.
Narod, ki je živel pred 3000 leti
Prva mirovna pogodba In prvi zakonik. — Narod velike kulture.
-Češke Slovo« poroča o znanstveni Eeškl ekspedlcUl, ki Jc odpotovala pod vodstvom znanega tfrlentalista prof. dr. Bedrlcha Hroznyja v Malo Azijo. Dr. Hrozny je odkril povsem novo, dosedaj neznane podatke o velikem narodu He-titov, ki Je pred 3000 leti živel v MaU Aziji. Ta narod jo bil v ozkih stikih z nekim praslovanskim rodom. Sv. pismo »a pozna, a tudi egipčanski kralji so se inorali z njim često bojevati. Glavno metlo toga naroda Je bila Chlta, ki loži v sredini Malo Azije. Leta 1906. je nemški i>rientalist prof. Wlnkler odkril na tem mestu sledove nepoznane kulture, mnogo ploščic z raznimi napisi In drugimi znamenji, s katerimi so si učenjaki že dolgo belili glave. Končno so je profesorju Hroznyju posrečilo, najti ključ to zagonetno pisavo davno izumrlih Heti-tov. Prevedel ie mnogo napisov s tcii ploščic na francoski Jezik. Hetiti so Imeli velik upliv na razvoj asirske kulture in so bil z ozkih stikih z BablloncL Njihova umetnost je bila v službi kraljev In vere. Zanimivo Je čuti, da je bivši av-stro-ogrskl grb dvoglavl orel po vsej priliki hetltskega izvora; od Hetitov so Z* sprejeli blzantluski cesarji. Na mnogih hetltskih spomenikih se nahaja grbu Izredno slična podoba.
Egipt je bil v dobi kralja Tutankame-na v rodbinskih zvezah s hetitskiml kralji. Vdova Tutankamena, kraljica Ancli-sen-amon se .je v drugič poročila s sinom hetitskega kralja Šuplluliuinaša. Sploh ie egipčanska aristokracija bih v krvnem sorodstvu s hetitskiml prvaki. Slavni faraon Ramzes, ki se je dolgo bojeval s Hetiti, Je v 21. letu svoje vlade sklenil žnjlml mirovno pogodbo, ki jc bila protokolirana. Ta pogodba spada med prve mednarodne pismene pogodbe, ravno tako kakor hetltsk! zakonik, katerega objavlja v svoji knjigi prof. Hrozny. Hetiti so imeli za hudodelstva In prestopke kazni, ki so se v glavnem delile na smrtno kazen In denarne globe. Telesnih kazni, ki so bile v starih časih splošno v rabi, Hctltl niso poznali. Njihov zakonik Je določal tudi točne cene za blago In za delavska opravila. Zabranjeno je bilo pri Hctitlh mučenje živalL Iz vseh ohranjenih zgodovinskih podatkov izhaja, da so bili Hetiti kulturen in miroljuben narod.
sko aH katerokoli izmed največjih evropskih kntedral, — Rudna pa je, da v tej ogromni dvorani ne najde več ljudi prostora ko jedva par sto, kajti dvorana ni prazna: kakor gosta šuma se dvigajo v njej stolpom podobni stebri, po 25 m visoki z obodom po 10 m, tesno drug ob drugem 1
Po številnih dvoriščih tega svetišča stoje množice liamenilih kolosov. To so sobe vladarjev nad že davno izumrlimi narodi. Njih podobe so deloma karikirane in spačene, deloma pa verni portretni klpL Vsi ti spomeniki so tako trdni, da Jih ni mogel uničiti niti zob časa, niti naval raznih narodov, Asircev, Grkov, Poržanov, Rimljanov, Saracenov, Turkov in raznih drugih. Celo potresom so se ti knmeniti kolosl uspešno upirali. Le nosove in brade so poizgubill, sicer pa se nam ti kameniti obrazi smehljajo ravno-tnko, kakor povsem drugim rodovom pred mnogo tisoč leti.
Sfinga in ogromno svetišče v Karnaku
Kakor pred mnogo tisoč leti, tako se še danes zagonetno smehlja kolosalna sfinga, ki se iz puščavnega peska dviga blizu piramid. Sfinga ima telo leva ln človeško glavo, ki naj bi najbrže kazala lice faraona (kralja) Hefreua. Ta kralj jo namreč dal zgraditi sfingo kakor tudi drugo največjo piramido. Sfinga je 55 m dolga, do temena 20 m visoka, lice jej je 4 m široko. Vsa postava je izklesana iz žive skale, le tu ln tam so graditelji morali rupe ia zareze nadomestiti s primernimi ka-raenitlmi zagozdami. Lice sfinge je tekom tisočletij precej trpelo — Izgubilo jo brado in del nosa — vkljub temu jo pa še dandanes grandiozno. Veličastni pogled lega kolosa nima primero, nad njim pa se zgoščujejo spomini tisočletnega doživetja-
Stari Egipčani so sploh bili velikopotezni. Ustvarili so tudi največji tempel, kar jih poznamo na svetu. Amonovo svetišče v Karnaku, na desnem bregu Nila nasproti starim Tebam. Ves zgradbe tega svetišča pokrivajo razsežnl prostor celega kvadratnega kilometra I K Amonovemu svetišču pa vodijo dolge ulice, ob kojih etoje kakor vojaki ogromne košlrunove sfinge.
Velika dvorana svetišča je tako ogromna, da bi izlahko postavil v njeno sredo celo dunajsko Štefanovo cerkev ali Kolin-
Razkrinkani mediji
Dandanes se ljudje mnogo ukvarjajo s spiritizmom ln hipnotizmom. Spiritisti sc zbirajo okolu okroglih mizic in kličejo z onega sveta duhove, da jim povedo, kar jih zanima. Hipnotični poskusi se vp šijo nekoliko drugače. Pri njih igrajo glavno vlogo mediji, t j. ljudje, posredi stvom katerih se pojavlja duh, katerega kličejo Zemljani zopet v svojo sredo.
Niti o spirltizmu niti o hipnotizmu nI« mamo eksaktnih podatkov. Mogoče je, da tiči za to stvarjo kaj, mogoče pa je da je vse skupaj prefrigana špekulacija in sicer najbolj rafini ranih navihanccv. — Največja ovira pri tem ugotavljanju, kaj je na spirltizmu in na hipnotizmu resničnega, so ljudje, ki se zaupajo tem poskusom. Publikum, ki se peča s tem, se navadno rekrutlra iz lahkovernih lju« di, ki sc vdajajo hipnotezam ne da bi kritično premotrili stvar, s katero sc pe< čajo.
Trdi se, da se pri mediju v hipnotič« nem stanju pojavlja plazma, neka teke ča tvorba belkaste barvno nianse. To plazmo imajo ljudje za manifestacijo človeškega duha. Duh v tej obliki odgo« varja na vprašanja, katera mu stavijo zvedavi ljudje.
Za medija ni sposoben vsakdo. Hoče se zanj bitja posebne vrste, takega, ki podlega gotovim vplivom. Baš radi mc« dijev je kontrola hipnotičnih poskusov zelo težavna, ako nc naravnost nemo« goča. Mogoče je siccr, da so nekateri modijl pošteni in da Jiri transmitlranju nc nastopajo s sleparskimi nameni. Go< tovo pa je, da so med mediji tudi pre« meteni prevaranti, ki izkoriščajo naivne ljudi samo iz gmotnih ozirov.
V Budimpešti živi neki Lnszlo. On je kot medij pri hipnotičnih poskusih zcio na glasu. Toda je obenem tudi izjema mod mediji. Lotil se je jipnotizma samo zato, da se uveri, kako daleč gre v go« I tovih slučajih človeška naivnost, ki sc i da preslepiti od prebrisancev. Laszlo jc ! dalj časa fungiral kot medij pri hipno* i tičnih poskusih. Gledati so ga hodili ljudje od vseh strani. Našli so se celo zdravniki in profesorji, ki so Laszla pro> glašali za pravo čudo na polju hipno« tizma. Mož je dolgo molčal in delal eks« perimente, potom katerih je kontroliral nekritično ljudsko mnenje. Pred kratkim jo prišel v Budimpešto prof. Schrenk« Notzing Iz Monakova. Profesor, ki se je zelo zanimal za hipnotistične eksperi« mente, je hotel preizkusiti Laszla z na« menom, da potrdi gotovo »dokaze« in sodbe, katere si je pridobil o medijih.
Ko je profesor prisostvoval prvi hi« pnotistični produkciji, Laszlo ni vedel, kakšnega moža ima pred sabo in koliko mu sme zaupati. Zato je uredil stvar I tako, da je prva produkcija izpadla nc« , gativno. Pozdravil je profesorja in nav« zoče občinstvo kakor duh iz onostran« stva, toda je obenem pojasnil, da tro« notno nima na razpolago dovolj energij, da bi se pojavil v obliki astralnega te« lesa. Prosil je, naj se produkcija ponovi naslednjega dne.
Zgodilo so je po njegovi želji. Drugi dan je Laszlo vzol s seboj klopčič vate. Pred začetkom predstave se jc dal pre« iskati in konstatirati, da ni na njem no« henega sumljivega sleparskega znaka. — Vtaknil je namreč vato v žep profesor« jsve suknje. Naredili so temo in v njej jo Laszlo izvlekel iz profesorjevega žepa pripravljeno vato. Vzel jo jo med zobe in klopčič spretno razvil z jezikom. Ta« koj na to se jc pojavila plazma. Profc« sor iz Monakova jc pristopil, prijel za vato in ganljivo začivkal: »Mrzla kot led. Krasna. Resnična plazma!« Spoznal jc plazmo za pristno, čestital jc I.aszlu ter ga je povabil k sebi v Monakovo, da napiše o njem reklamno knjigo.
Laszlo, ki jc bil na produkcijo povabil tudi tri zdravnike, je takoj po odhodu profesorja iz dvorane razkril svojo ma> nipulacijo. Sestavil jo zapisnik, katerega ic podpisal skupno s tremi zdravniki. — Razkrinkal je »medijanstvo« kot čisto navadno sleparstvo. Po njegovi sodbi lo« vijo mediji na lim samo kaline, ljudi, ki nasedajo sleparjem radi pomanjkanja pravo sodbe.
Hči zastrupila očeta
V Št vidu ob Ollnl na Koroškem je pred par dnevi umrl šolski nadzornik Bcchm. Ker nI bil pred svojo smrtio nič bolan, se Je ljudem zdelo sumljivo, odkod njegova nepričakovana smrt. Ola-sovi o tem so prišli tudi oblastem na ušesa in sodnija Je odredih obdukcijo trupla. Zdravniški izvedenci so ugotovili. da jc Boehm umrl na posledicah zastrupljenja.
Bochm ni Imel mnogo sorodnikov. Zato je padel sum na njegovo edino hčer, Marto Slnghuber, bivšo učiteljico, žensko, ki živi ločena od svojega moža ter se že dali časa potepa z nekim stotnikom iz avstrijske armade. Ta stotnik je od ločene žene, nadzornikove hčere, neprestano Izvabljal denar, katerega je rabil za plačevanje svojih dolgov. Boehm ic imel denar, a ga ni hotel posoditi svoji hčeri. Tako je prišla Marta na Idejo, ' da natvezl svojemu očehi laž, s katero jo hotela od njega Izvabiti veliko vsoto denarja, ki ga jc rabila za svojega ljub-čka.
Izmislila so jc, da dobi potrebno vso-i to pozneje od neke svoje prijateljice na | Dunaju in da mu denar vrne. Oče pa se ni dal oslcparltl in se jo hotel peljati na Dunaj, da se tam osebno prepriča o resničnosti hčerinih navedb. Tega se Je pa Marta prestrašila. Vedela ie, da pojdejo vsi njeni upi po vodi, čc se oče odpelje na Dunaj. Sklenila je torej, da očeti zastrupi, ter na ta način pride do očetovega denarja potom dedščlne.
Singhuberjcva je primešala strupa v jed, katero jc očo zavžil ne da bi slutil nečloveški naklep svojo hčere. Zločtnka so Je nadejala, da ostane nagla smrt njenega očeta kolikor toliko prikrita ter da postane dedinja vsega njegovega premoženja in imetja. Toda baš tukaj so Je vračunala. Oblasti so prišle zločinu na sled in sedaj sedi Singhuberjcva v Ječi ter čaka na obravnavo. Njena kazen gotovo ne bo skromna lu mila, posebno še, ker Ima za seboj čudno preteklost, ki njene osebe prav nič ne priporoča.
X V Solunu zmrznilo več ljudi. Nenavaden mraz, ki vlada žo več dni v vsej grški Maccdoniji, Jo zahteval več žrtev, V okolici Soluna jc zmrznilo vet ljudi. V barakah, kjer stanujejo begunci, umrje kakih 30 ljudi na dan. V mestu samem ie bilo ugotovljenih več slučajev smrti radi mraza. V cerkvi sv. Gregorja so zmrznile tri osebe; v neki drugi cerkvi jo umrlo sedem ljudi. V sobi nekega hotela je zmrznil nek potnik. V pokrajinah v notranjosti je položaj še bolj kritičen. Tu umirajo radi mraza cele družine.
X Živ položen v rakev. Nekemu starčku, ki je v oskrbi v bolnišnici v Roubaix na Francoskem, je vodstvo bolnišnice prepovedalo običajen prost izhod, ker se je v neki mali zadevi pregrešil
proti predpisom. Toda starček jo kljub prepovedi šel v mesto ln se ga prav pošteno nasrkal, misleč da d& tako pod nos svojim predstojnikom. Iz strahu pred kaznijo se nI upal vrniti v bolnišnico in Je sklenil, da skoči v bližnji kanal Toda ravno ko so Je napravljal na zadnji skok, ga Je prijela slabost In zgrudil se je onesveščen na tla. Zdravnik, ki je prlhltel na lice mesta, Jc ugotovil, da je starček že davno Izdihnil. Mrliča so prepeljali v bolnišnico, kjer so ga položili v rakov. Neka usmiljena sestra je natrosila belili krlzantcm okoli mrliča. Ravno je hotela oditi Iz mrtvašnice, ko so nenadoma dvigne mrlič pokonci. Sestra Je pričela vsa prestrašena vpiti na pomoč In zbežala. Starček si ic začuden ogledal prostor, kamor Je bil položen ter nato zdrav in vesel vstal. Vodstvo bolnišnice mu je naložilo kazen, da ne sme v mesto 5 tednov.
X Borba za bodočnost. Niti večna borba z Nemčijo nc navdaja Francoze s toliko skrbjo kakor dejstvo, da se število prebivalstva manjša od leta do leta. Te dni se Je vršil v Marseillu velik kongres, ki se je bavil Izključno s problemom de-populaclje. Po številnih referatih In brezkončnih debatah je bila sprejeta resolucija, v kateri se zahteva, da podvzamc vlada zakonite mere v tem pravcu. Kon-
gres jc stavil nastopne konkretne predloge: da se dovoli ločitev zakona samo onemu zakonskemu paru, ki je vkupno preživel najmanj dve leti. Ponovna ločitev sc pod nobenim pogojem nc sme dovoliti. Moški, ki bi bil v pravdi za ločitev zakona spoznan krivim, se mora obsoditi na ječo najmanj treh mescev.
X Ostalina znamenitih mož. 2e od nekdaj ljudje radi kupujejo vsakovrstne predmete, ki Izvirajo od znamenitih Zemljanov. V starih časih je n. pr. Nero kupil neko Katonovo obleko. Nedavno pa se jc v Parizu prodala stara Rousseau-jeva suknja za 939 frankov, žepna ura za 500 frankov, barometer za 1500 frankov. Voltairjcvo batlno jo pred časom kupil neki zdravnik za 500 frankov. Za Kantovo lasuljo, ki je bila poglodana od tnoljev, je neki ljubitelj starinskih predmetov plačal 200 frankov. Descartovo lobanjo jo kupil nek bogat Šved iz Stock holniu za 100 frankov, za Newtonov zob pa lo nekdo plačal celo 730 funtov, to je 18 tisoč frankov. Takih primerov bi lahko navedli šo celo vrsto, a za danes bodi dovolj to kar smo napisali.
Indigo papir .
THE REX C0., LJUBLJANA.
Ženski svet
0 modernih Japonkah j
Dunajska novinarka Alica Scbalek se je nedavno dalje časa mudila na Jupon- j skem in je sedaj izdala zanimivo knjigo o Japoncih. Tudi o Japonkah poroča! Tisočletja dolgo so vzgajali Japonko le za nesebično, skrajno požrtvovalno bitje brez lastne volje in brez lastne časti. Roditelji so prodajali hčerke in možje so ravnali z njimi kakor z nemo živaljo. Sele po vojni se je začelo tudi ua Japonskem žensko gibanje za svobodo in višjo kulturo ženstva.
Zanimivo jo, da Be je za emancipacijo borila prva gospa Kaji Kajima, ki je danes že 92 let stara, a ni dosegla skoraj ničesar. Gospa Gountlett Japonko, ki ima za moža Angleža, predava ženskam o evropskem duševnem napredku ter je do segla, da je uživanje alkohola otrokom zakonito prepovedano. Ta Japonka so bori proti gejšam, t. j. proti prostituciji. Ba-jo doseza uspehe; mlade Japonke se ne dajo več vzgajati in prodajati za gejšo, nogo so učo resnih poklicev. Japonka Godal ustanavlja domove za japonske duševno delavko, prireja predavanja iu poučuje japonsko žensko mladino o evropskih ln sploh tujih narodih. I/.-soljenko poučuje o razmerah v tujem svetu in jih navaja k narodni in verski toleranci. Japonka Inoughe, soproga velo-industrijalca in ministra, je ustanovila društvo svobodno misli. Njena nova vera poznu le prizanašanja, »trpnost in dobroto; vse vere so ji krive, ako no uče dejanske ljubezni. V njeni šoli je 29 odst. učenk brezverk, 2fi odst. učenk ima novo vero učiteljico Inoughe, ostale so lo šo po imenu budhistke. Bistvo njene vere jo, da je Bog le eden, da imajo vsi ljudje isto hrepenenje po sreči, da no sme nihče nikogar sovražiti, nego kvečjemu pomilovatl. Vera In narodno čustvo sta jI vir vsega zla na svetu. Japonka Hani Ima šolo, v kateri navaja svoje gojenke k eaergiji, urnosti ln samostojnemu mišljenju.
Ženska ni na svetu samo zato, da bi služila moški sli in da bi bila lepa. Ženska naj dela in služi po svoji volji n« korist splošnosti. Zato jo liani začela vzgajati tudi igralko in jo uprizorila v angleščini Shakespearjov »Sen kresne nočij. Zdaj nastopajo japonsko igralke tudi že na cesarskih odrih. Doslej so igrali ženske vloge le moški in niti slavna Sndda Yakko nI smela javno nastopati. Gdč. RitSu Mori jo dimes ugledna japonska dramatslm umetnica. Igra javno šolo dve leti in uživa med japonsko inteligenco veliko spoštovanje. Originalna Japonka pa je baronica Ishimoto, bogata, lepa, elegantna dama, ki propagiru misel, da je za japonsko ženo dovolj, če ima
dva otroka. Zaradi prevelikega števila porodov žunje jetiku grozno mod japonsko deco ln materami; 40 odst. otrok umrje žo tekom 1. leta. Ga. Ishimoto uči, da naj ima žona dvoje, a močuih in zdravih otrok; ti bodo boljši vojaki nego cela truma jetičnikov. Seveda so te moderne Japonke le izjema sredi stnroverskih in staromodnih tovarišic.
Vpliv
~ žene
Vpliv žeue v dobrem, kakor v slabem 1 Cela knjiga bi bo dala spisati o tej temi; loda navesti hočem le nekoliko mlBli, katere se naj odzovejo v srcih cenjenih 81-tateljic.
Nravna in duševna kultura naroda oe izraža žo od nekdaj v spoštovanju, ki g» uživa žeua. V velikih kulturnih dobah ni nikdar manjkalo žen, ki so bilo v tesni zvezi z naraščajočo kulturno stopnjo. Časi, v katerih žena ni uživala njej primernega spoštovanja, so vedno iasi, v katerih jo padal nravni in duševni nivo naroda.
2e stori rimski pisatelj Tacit jo proslavljal ženo kot nekaj svetega. Skrivnost Zonslte duše, neznana moč in neznani pogum v njej je, čemur bo ukloni mož. To jo velika pred pravica žene, :i obenem zvezana z vzvišeno dolžnostjo nravno vzgojnega delovanja.
Nravno vzgojno naj deluje žena. V najožjem krogu mali. <l!odočuost otroka je vedno dolo njegovo matere b je nekoč rekel Napoleon. Kakor on, tako so mnogi izmed največjih mož podedovali najboljše, Imr so imeli, od svojih mater.
Filozof Imanuel Kant jo pripisoval vs<> dobro in lepo, kar je bilo o njem, vplivom svojo matere. Kako prepričan jc bil Goethe o velikem vplivu matere na razvoj svojega značaja 1 Kolikokrat Je to poudarjal z iskrenimi besedami. — <B!agosIov njene pobožnosti mo ni nikdar zapustil. Učila mo je molili, učila mo jo v Boga verovati, v Boga upati, misliti na njegovo vsegamogofnostl> — tako pripoveduje stari pesnik Ilehel o svoji materi.
Dalo bi se navesti še mnogo takih primerov, lei pripovedujejo o materni ljubezni in njeueni blagoslovu.
Pa tudi preko ozkega kroga družine mora segati nravno vzgojni vpliv žene. Dolžnost vsake žene je, da vpliva na moža blažllno, ne vsiljivo in s silo, ampak liho in neopazno kjerkoli se nudi prilika. Prilik pa ne manjka. Žena naj se no opeva samo po knjigah kot angel in nežno bitjo, no, sredi življenja, v bridkosti, v vrvenju in hitenju, v borbi za vsakdanji kruh naj bode žena moževa pomočnica, čuvarlca nravnosti, tolažnica naj bo ona, ki navdaja moža z novim pogumom na poli življenja.
Realistična romantika
'Po polju sem se vračal domov. Bilo k baš sredi poletja. SenožetI so bile pospravljene in bližala se Jo košnja rži.
V tem letnem času je Izbira cvetja Drelcstna: Puhasta, dišeča detelja, bela, rožnata in rdeča; mlečnobele marjetice z živo rumenimi srčki ln krepkim, prijetnim vonjem; žolta repica s svojo medeno dišavo; vlsokostebelni lllastt in beli tulipanastl zvončki; pritlični grahorč-kl...»
Takšen uvod ie nekam deplaslran, ako Sa čitaš sredi današnje zime. Toda zamisliš so in melodija tega gledanja v Piirodi te omoti, da naenkrat sam začu-'15 prijetno vonjavo trpotčevo In sveži duh poljskega slaka. Zaveš se: To Ie je napisal veliki filozof L. N. Tolstoji Ta cvetni uvod je zamišljen in nežni pričesk ene najlepših vojaških novel, kar jih jma svetovna literatura. Hadži Murat. /ri Ime glavnega junaka to vodi na iztok. Ob njem se spomniš step, morja, džamij, bazarov, harema in lnelanliolič-"Ih topolov. To so običajni rekviziti zc-Meli. ki so pod polumcsccem.
Toda Tolstojev tHadžl Murat» ni kakor filmska sentimentalnost običajnih piscev. Heroizem, ki zveni skozi to doživetje, Je priroden, toda nima cilja. Ni praktičen, nam Je nerazumljiv. Tolstojevo slikanje primerjajo Vereščaglnu. Isti široki koncept, Isto živo platno, iste divje kretnje, pa vendar slika, polna življenja, nima pravega smotra. Gledamo in se vprašamo: Cemu vse to? Čemu ta strast, ta borba, ta kri, čemu tc žrtve? Mora li to vse, da se dogaja?
Evo, to vprašanje pa sta baš hotela doseči oba, I Tolstoj, i Vereščagln. Tendence nista položila v svoje slike, marveč le vprašanje, ki sili gledalca — bralca, da gre vase In prične misliti. No o militarizmu, carlzmu Itd., kakor hočejo vedeti agitatorske puhlice. Marveč o starem reku: Vanltas vanitatum otnnla sunt vana.
»Nekega hladnega novemberskegn večera Je prijezdil Hadži Murat v nemirni, z dišečim kravjckovlm dimom zaliti če-čenski aul Mcliket, dvajset vrst od rusko meje. Zateglo muezinovo petJo Jo
pravkar utihnilo; v čistem gorskem zraku, nasičenem z vonjavo kravjekovega dima, se je izmed mukanja goved In bc-ketanja ovac, razhajajočih se po tesnih kočah aula, ki so lepele druga ob drugI kakor celice v satu, razločno slišalo goltanje preplrajočih se moških glasov ter ženska In otroška govorica niže zdo-laj pri vodometu.«
Evo, kar in medlas ius. To pero piše In slika, da kar vidiš pokrajino pred seboj. Ravnotako plastično se odigravajo dogodki. Tu ui uvodov, in razlaganj. "Dober vcčcr!» vošči prišlcc, pa že mora na konja, iz vasi, preganjalo ga, Ša-mll Je ukazal, Hadži Murat nima kam bi položil svojo glavo, Rusi so v bližini, Če-čcncl, Kavkaz, meja kolonije, bivaki, spopadi, konji, straže, boji...
Iz Vozdvižcnskaje trdnjavo gredo vojaki na stražo; pušijo, čeprav je zabranjeno. Razgovarjajo se o kapitanu, o kaši, o domu. V svetovni literaturi nc poznam sličnega kabinetnega delca. FIlm ie šemast revež napram tej plastiki. Takšne slike sc vrste druga za drugo, povest teče kakor olje, živo si slede dogodki, nikjer pa ne vidiš aranžmana. Vse se razvija prlrodno, zanimivo, sveže. Zdi se ti, da živiš pred 70 leti sredi ruskih kolon'stov In granlčarjcv ali sredi divjih Cerkesov, da ž njimi Jašeš, st biješ, iu na um ti hodijo Sienkjevlčcv »Z ognjem
in mečem«, Šcvčcnka »Taras Buljba->, in zapaziš, da je med vsemi tremi razlita ista otožnost, isti sentimentalni kolorit, kateremu no poznaš izvora. Pa vendar čutiš, da si morda zadel ob struno, ki zvoni v srcih teh širokogrudnih detinja-stlh sinov stepe, vetra, usode.
Ali naj se vrnemo na carske dvore, k Nikolaju I., njegovim ženskam in njegovemu samodržanju? No vem, čc Je to poglavje bilo pred 1. 1916 v Rusiji dovo-licno. Najbrže ne. Mojstrsko jc nasprotje: Tu Imperator, — tu Sami!, glavar Čcčnje, gorski junak, borcc za neodvisnost.
Konec povesti. Hadži Murat nI vzdržal pri Rusih. Irci>regledal jc, da Izdaja svojo domovino Vrnil sc je, hotel sc Je vrniti, pobegnil je. Njegovo odsekano glavo so si drugI večer razkazovali pijani graničarskl oficirji In pili vodko.
»Slavci, ki so med streljanjem umolknili, so spet zažvrgolcll, najprej eden blizu ln za nJim ostali na doljnjein koncu grmovja.
Evo, te smrti mc Je spomnil povoženi osat sredi zoranih njlv.»
Zapreš knjigo, jo položiš zopet na polico. Zasanjaš n Junaštvu brez vzroka In povoda, n brezizrazni smrti, o graiii-čarstvu, o Rusih, teh širokih nepojmljivih Rušili, in nc ves, ali bi (>e razjokal
In napil žganja, ali hi se smejal. Nazadnje zavzdihneš in čutiš, da si majhen, slab, in da Jc dolgčas okrog tebe. Da, čc bi mogel živeti na meji, ali na carskem dvoru, — ali raje ne, ne, ne...
Prevod Jc klen. Sam ne čutiš, da čitaš doslej »neznane« besede, da uporabljal rusko-srbsko vojaško terminologijo, šc lo pri lingvlstično-kritičnem pregledu zapaziš, da je Vladimir Levstik prešel v ofenzivo In da v praksi izvršuje načelo: »Jezik so hoče razvijati, nikdo nima pravico, da ta razvoj zadržujc.i Levstikov jezik ic zato adekvaten originalu. «11:.-džl Murat» jc zato več kakor klasičen prevod klasičnega dela. Jc književni dogodek: Takšnih prevodov potrebujemo. In baš takšni so žal redki.
(Knjiga Ima 153 strani, trde platnice, lično zunanjo obliko. Cena 32 Din. Založila jo jo d. z o. z. KlelnmajT & Bam-berg v Ljubljani.)	Bbfl.
Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru!
S j
Davčne zadeve
SPLOŠNE DOLŽNOSTI DAVKOPLA. CEVALCEV V I. ČETRTLETJU 1924. (Opozorite/ Trgovs' ; in obrtniške zbor« niče v Ljubljani) l. Vložitev napovedL
a)	Za dohodnino — Rok za vložitev napovedi poteče koncem februarja t. 1. Do tega roka mora vsakdo, kdor žc pla< čuje dohodnino, vložiti napoved iz last« nega nagiba, da se ogne zamudnim po« sledicam § 205. zakona o osebnih dav« kih. Posebne pozive za vložitev napo« vedi dobe le oni, katerim namerava davčno oblastvo za 1. 1924. prvič pred« pisati dohodnino.
b)	Za rentnino. — Hkratu z napo« vedjo za dohodnino je vložiti tudi na« poved za rentnino. Za vložitev napove« di za rentnino ne dobi nihče posebnega poziva. Napovedi za rentnino ni treba vlagati davkoplačevalcem, ki žc plačujejo rentnino in svojega bivališča tekom leta 1923 niso izpremenili, ako se njihovi rentnini zavezani dohodki niso pomno« žili.
Tiskovine za te napovedi se dobe pri davčnih oblastvih in davčnih uradih.
Napovedi se po tarifni postavki 231. zakona o taksah in pristojbinah zave« zana taksi po 5 Din, ki se prilepi na napoved.
Komur je nemogoče vložiti napoved v določenem roku, naj s primerno ute« meljitvijo pravočasno prosi za podalj« šanje roka.
II.	Naznanila o izplačanih službenih pre«
jemkih.
Vsakdo, kdor izplačuje službene pre« jemke, stalne ali prcmcnljive v višini, ki utemeljujejo za dohodnino davčno dolžnost, jc zavezan ilo konca februarja 1923. naznaniti te prejemke na posebni tiskovini. — Za to naznanilo ni plačati nobene takse.
III.	Razgrnitev predpisnih izkazov in
prizivni roki. Davčna oblastva imajo nalog, da ure« dc razgrnitev predpisanih izkazov na ta način, da sc bo vršilo ob naprej dolo« čenih rokih, in sicer prvih 15 dni vsa« kega koledarskega četrtletja za vse dav« ke, odmerjene v preteklem koledarskem letu. O davkih, ki so jih davčna obla« stva odmerila v IV. četrtletju 1923., so v zmislu gornjega naloga razgrnjeni predpisni izkazi prvih 15 dni meseca januarja 1924, kolikor niso bili davčni z vczanci na razgrnitev izven tega roka posebej opozorjeni.
Prizivni rok sc pričenja s 16. dnem po razgrnitvi in traja 15 dni.
IV. Jamstvo za dohodnine. Industrijski obrati, ki so na podlagi jamstva za dohodnino, uveljavljenega s členom 155., št. 4. finančnega zakona za 1. 1922 in 1923 pobrali dohodnino od iz« premcnljivih prejemkov svojih name« ščcncev, so dolžni v IV. četrtletju 1923 pobrane zneske odpremiti davčnemu u« radi do 14. januarja 1924 s posebnim izk - m v dveh izvodih.
V.	Davek na poslovni promet.
a1) Davkoplačevalci, ki so zavezani plačevati davek po knjigi opravljenega prometa (razen podjetij, zavezanih jav« ni računodaji, vsi obrati in podjetja, katerih promet je v minulem letu pre« segel 360.000 Din), so dolžni plačati da« vek na poslovni promet za IV. četrt« letje 1922. do 30. januarja 1924. in pa hkratu predložiti prijavo ali z uporabo stare tiskovine, kjer so šc na razpolago, ali po vzorcu, objavljenem v razglasu delegacije ministrstva financ z dno 22. maja 1922. A I 6. 3 (Uradni list z dne 3. junija 1922, št. 59).
Zamudniki sc šo posebej opozore na svojo dolžnost alt s posebnim pozivom ali z javnim razglasom ter z zapretilom uradne ocenc ter glob zaradi neredno« sti.
Kdor vloži nepravilno prijavo, izgubi pravico pritožbe.
b) Davkoplačevalci, katerih promet ni v minulem letu presegel zakonito do« ločene meje 360.000 Din, niti ni bil manjši od 15.000 Din so zavezani na splošni poziv in v določenem roku vlo« žiti prijavo o prometu, opravljenem v minulem letu. Roka za vložitev financ« no oblastvo še ni objavilo, bo pa pred« vidno objavljen v I. četrtletju 1924.
Ako sc za tc prijave uporabi stara tiskovina, jo je dopolniti za promet, o« pravljen z državo ,od katerega se pla« čuje davek že ob izplačilu pri državni blagajnicl, z besedilom vzorca, objav« ljcncga v gornjem razglasu finančne dclcgacijc.
Kdor nc predloži pravočasno prijave, Izgubi pravico pritožbe in mu davčni odbor oceni letni promet po lastni ved« nosti in podatkih.
VI.	Dospelost direktnih davkov. Dne 1. februarja 1924. dospejo v pla«
čilo direktni davki za I. četrtletje 1924. Davčni uradi so upravičeni jih po 14. fc« bruarju 1924. prisilno izterjati in zara« čuniti poleg 6 odstotnih zamudnih obte« sti šc za opomin 4 odstotke terjanegu zaostanka.
VOLITVE V DOHODNINSKE CE, NILNE rOi'..SIJE. Dne 20. t. m. se vršijo nadomestne volitve v ccniine komisije.
Podpisano zveze so na ponovnih sc« etankih razmotrivnlc važnost teh voli« tev in sklenile priporočati krajevnim organizacijam, da se zjedinijo na enot« no aosDodarsko listo in izbero kot kan/
didate agilne in energične ljudi, ki ne bodo le zmožni, ampak tudi voljni so« delovati pri priredbi dohodnine.
Dohodnina postaja no glede na pre« nizki davčni minimum, od leta do leta občutnojša. Predvojno lestvico, ki ne vstreza več razvrednostitvi denarja v se« danjih razmerah, poostruje šc vojni pri« bitek, 30 odstotni izredni pribitek in invalidski davek.
Zato jc nujno potrebno, ds se poslu« žimo v polni meri po zakonu nam za« jamčenih pravic in odpošljemo v ko« misijo može, ki bodo znali varovati na« še interese in preprečiti pretirane o« cene.
Da pa to dosežemo, je nujno potreb« no, da nastopimo enotno, upoštevamo edino gospodarske razmere in postavi« mo volitev komisije na izključno gospo« darsko stališče.
Vse poklicne organizacije pridobitnih krogov naj skrbe za postavitev enotne gospodarske kandidatne liste In za pol« noštevilno udeležbo pri volitvah! Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani.
Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani. NAPOVEDI ZA ODMERO DOPOL« NILNE PRENOSNE TAKSE.
Z zakonom o taksah in pristojbinah z dne 25. oktobra 1923. sc je z veljav« nostjo izza dne 1. januarja 1924. na no« vo uvedla dopolnilna prenosna taksa, ki se bo izza tega dne plačevala v Slo« veniji namesto dosedanjega pristojbin« skega namestka. Prva taksna perijoda bo trajala izjemoma od dne 1. januar« ja 1924. do dne 31. dcccmbra 1925. Z« odmero takse za to perijodo je po o« snovnem navodilu, objavljenem v Ur. listu št. 1. z dne 7. januarja 1924. pod št. 5. vložiti napovedi najkasneje do dne 15. januarja 1924. Ker pa večini družb in društev spričo kratkega roka ni mogoče pravočasno zbrati potrebnih podatkov, jih je žc nekaj prosilo za podaljšanje roka, druge pa šc namera« vajo vložiti enake prošnje. Trgovska in obrtniška zbornica za Slovenijo je vče« raj zaprosila gospoda finančnega dele« gata dr. K. Savnika za blagohotno re« sevanje predmetnih prošenj. Gosp. de« legat jc v uvaževanju res kratkega ro« ka, ki jc določen za vložitev napovedi, ljubeznivo obljubil svojo pomoč.
Tržna poročila
NOVOSADSKA BLAGOVNA BOR ZA (11. t. m.) Pšenica: baška, 79 do 80 kg, 2 odst., 1 vagon 340; 80 kg, 2 odst., duplikat kasa, 1 vagon 342.40; banatska, 78 kg, 3 odst., 2 vagona 337.5. Turščlca: sremska, 5 vagonov 245; za marcapril, 20 vagonov 270; za marc«april, 8 vago« nov 255 do 257.5; stara, 1 vagon 260; za marc«april. Tisa, duplikat kasa, 30 vagonov 275 ; za marc«april, 100 odst. kasa, 10 vagonov 267.5. Moka: baza «0», 1 vagon 525; «0s», 1 vagon 520; «0ss», 1 vagon 520; «5», 1 vagon 320; «7.5», 6 vagonov 237.5. Otrobi: v papirnatih vrečah, 1 vagon 165. Tendenca nespre« menjena.
Zagrebški trg z umetnimi gnojili (11. t. m.) Cene na domačih trgih so nespre« menjene. V Zagrebu notirajo: 12 do 15 odstotni kajniti75 Din, 17 do 18 odstot« na Thomasova žlindra 160 Din, 40 od: stotna kalijeva sol 140 Din, 16 odstotni superfosfat 145 Din, vključno vreče bru« tto za netto za 100 kg.
= Delniška pivovarna Žalec Laški trg v nemških rokah. Z ozirom na članek pod naslovom »Delniška pivovarna 2a-loc-Laškl trg v nemških rokah» v št. 262 Vas pozivamo, da priobčite ta-le popra-v e k: Ki ros, da je Jadranska banka prodala večino delnic pivovarne Union Nemcem — res pa jc, da je bila banka udeležena pri omenjeni pivovarni z lo 16 odst. akcijskega kapitala te družbe ter da je ta svoj delež prodala uok ljubljanski banki. — Jadranska banka a, d., Beograd.
= Propadanje Jadranske banke. Z
oziroin na članek, objavljen v 289. številki Vašega lista Vas pozivamo, da priobčite ta-lo popravek: Ni res, da »nezmožnost dovršitve predragih gradbenih del pri palači v Beogradu sili zavod, da prodaja zadnjo ostanke svojih rezorv na delnicah raznih nacionaliziranih podjetij v Ulje roke« — res pa je, tia so palača Jadransko banko intenzivno brez prekinitve dovršuje, tudi je res, da iina Jadranska banka slojkoprej znatne rezerve na delnicah nacionaliziranih podjetij v svojih rokah. — Jadranska banka a d., Beograd.
= Intabulacija na nepremičninah Jadranske banke. Z ozirom na članek v 301. številki našoga lista smo prejeli sledeči popravek: Ni res, da »glede na razmere, ki so nastale pri Jadranski banki, jo nadzorstveni svet Poštnega čekovnega urada odredil vknjižbo v zavarovanje svoje terjatve na urnremični-nah Jadransko banko zlasti njene palačo v Beogradu« — res pa je, da ni odrejena nikaka vknjižba na. nejiremični-nali Jadranske banke. — Jadranska banka a. d., Beograd.
== Blagovni promet Kmetijske družbe za Slovenijo. V lotu 1922. je prodala Kmetijska družba za Slovenijo v Ljubljani (v metrskih stotih): 1800 knjnita, 2500 kalijeve soli, 5750 Thomažove žlindre, 1200 kostno moke, 1020 apnenega dušika, 1730 modre galice, -110 žvepla, 16 ia.fij . 310 pšenice, 200 detcljnega semena. 1200 Gena* 1000 slame. GuO otro-
bov in 760 oljnatih tropin ter poleg tega šo 845 kmetijskih strojev.
Dobave mesa. Dne 16. januarja so sklenejo naslednjo direktne pogodbo za dobavo mesa za garnizijo Kaiiovac pri komandi vojuoga okruga v Karlovcu, za garnizijo Cakovec pri komandi miita v Čakovcu, dne 17. jan. za garnizijo Va-raždin pri komandi vojnega okruga v Varaždinu, dne 16. jan. za garnizijo Maribor pri komandi vojnega okruga v Mariboru, za garniziji Slovenska Bietri-a in Dolnji Dravograd pri komandah mesta v Slovenski Bistrici in Dolnjem Dravogradu, dno 17. jan. za garnizijo Ptuj pri komandi mesta v Ptuju ter dno 18. jan. za garnizijo Ljubljana pri in-tondanturi Diavske divizijske oblasti v Ljubljani. — Natančneje v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Povišanje glavnice. D. d. za eks-ploatacijo drva v Zagrebu povišuje svojo glavnico od 12,500.000 na 40,000.000 Din 7. izdanjom 550.000 komadov delni« po 50 Din nominalo. Rok vplačila traja od 7. do 17. jan. Za uspeh emisijo jamči poseben sindikat.
— Nazadovanje obtoka bankovcev v Češkoslovaški. Po izkazu češkoslovaškega bančnega urada za prvi teden januarja sn je obtok bankovcev zmanjšal za 532 milijonov na 9067 milijonov Kč.
■-.: Olajšanje plačevanja taks po gosti, nah in kavarnah. Finančno ministrstvo, generalna direkcija posrednih davkov, jo ugodilo prošnji Udružcnja hotelirjev, kavarnarjev in gostilničarjev, naj se v gostilnah ITI. in IV. reda ne izdajajo računi z markicami, temveč naj se pavšalno plačajo. Obenem se bodo takso za vso račune pod 10 Din po hotelih, kavarnah, restavracijah in gostilnah pavšalno plačale. Koliko bo znašal ta pavšal, se bo pravočasno objavilo.
;=-. Banka <-Boherala» v likvIdacijL Iz Prage poročajo, da so vrši dne 31. jan. generalua ikupščina banko »Bohemia«, kateri bo predložena bilanca za 1922. Na dalje bo podal likvidacijski odbor poročilo o dosedanjem delovanju.
= Avstrijska krona od 1914. do 1923. »Slatistiscbo Naehrlchten« prinašajo pregled, kako jo padla avstrijska krona od leta 1914. do 1923. Zlata krona jo veljala: leta 1914. 1.01 papirnate krone; lota 1915. 1.30; lota 1916. 1.56; leta 1917. 2.23: leta 1918. 2.42; leta 1919. 6.75; lota 1929 31.07; leta 1921. 16-1.23; leta 1922. 6296; leta 1923. 14.229 papirnatih kron.
= Fuzije bank na Dunaju. Kakor javljajo z Dunaja, se vrše pogajanja za fuzijo med denarnimi zavodi Zentral-bank der deutschen Sparkaseen, Oester-roiehische Industrie- und Handolsbank ter Oestorreichische Holzbank. Gre za združenje zadnjih dveh bank s prvo. Event. bi se sklenila mod temi zavodi tudi interesna skupnost. Kakor nadalje javljajo, namerava Zentralbank der deutschen Sparkasson povišati delniško glavnico od 1 na 3 milijardo aK.
= Obtok bankovcev v Madžarski je v zadnjem tednu leta 1923. narasel za 30.298 na 931.337 milijonov mK (koncem !cta 1922. jo znašal obtok 75.8 milijardo mK). Narast obtoka bankovcev tekom lota 1923. jo znašal 855.5 milijardo mK. Država jo dolgovala notnemu zavodu koncem leta 1922. 16.5 milijardo mK. V prošlem 1. 1923. so je 'a vsota pomnožila za 384.5 na 401 milijardo mK, tako da so jo skoro polovica celokupnega obtoka bankovcev uporabila za kritje državnega primanjkljaja.
Sokol
Pred otvoritvijo slovanske 4 sokolske zveze
Sestanek ruskega Sokolstva v etnigra«
clji.
Med božičem in novim letom se je vršil v Pragi sestanek ruskih sokolskih društev v emigraciji. Sestanka so se udeležil delegati iz vse Evrope, največ seveda iz Češkoslovaške in Jugoslavije, kjer je rusko Sokolstvo najbolj razvito. Iz Jugoslavije se jc udeleževalo posve« tovanj 15 zastopnikov, med njimi dva iz Ljubljane (starosta ruskih sokolskih odsekov v Jugoslaviji dr. Preobražen« ski in načelnik Vinnikov). V celem je biio zbranih okrog 60 delegatov.
Zborovanje jc otvoril sokolski prvo« boritelj dr.Scheiner, ČOS pa jo ofici« ielno zastopal podstarosta Štepanck. Za predsednika je bil izvoljen znani
ruski borec in starosta ruskega Sokola r. K. Skala v Ljubljani jc nedavno v Pragi prof. Vergusa, za podpredsed« ua Jesenicah ustanovil svojo podružnico, nika pa dr. Preobraženski (Ljubljana) z veseljem moramo pozdraviti ta pokret in Robct Todt, načelnik ruskega So« kola v Pragi.
Razprave, ki so trajale pet dni, so nudile temeljito in nazorno sliko živ« ljenja ruskega Sokolstva v Rusiji in v tujini. Rusko Sokolstvo v cmigrnciji šte« ! prej a|j s]ej prevzeti inicijativo za zim-jo skupno z ameriškimi društvi danes t ske prireditve na Gorenjskem. Poleti pa okrog 15.000 telovadcev in telovadk; la« . bodo močna podpora turistiki, ki se prav stno organizacijo iina doslej le deloma j živahno razvija po planinah naše divne
Sokol I. v Ljubljani priredi v ne. deljo 13. t. m. popoldne ob 15. url na Taboru čajanko na čast darovalcem kamnov in nabiralcem prispevkov za Ta-bor. Sodeluje društveni! orkester. Vab. ljeui so vsi prijatelji sokolskega Tabora, Sokolsko društvo Ljubljana II. sporo, ča članstvu, da so vrši redni občili zbor dne 13. januarja t. 1. ob 10. uri na realki, Sokolsko društvo t Igu Ima svoj redni občni zbor dne 13. januarja 1924. ob 1. uri popoldne v Sokolsltem dornu na Igu. Udeležba obvezna za vse člane iu članice. Zdravo!
Sokol v Rajhcnburgu ima svoj redu! občni zbor v nedeljo 20. t m. ob 15. pri bratu Kosarju z običajnim dnevnim redom. K polnoštevihii udeležbi vabi odbor.
ori
v gorenjskem industrijskem centru, ker se bodo s tem pritegnili k Izvajanju športa tudi širši, predvsem delavski krogi. Poleg tega so Jesenice pripravno sre. d išče za zimski šport in bodo morale
izvedeno, po večini pa je prlklopljeno k domačim sokolskim zvezam, v prvi vrsti k JSS in ČOS, kjer pa ima v obeh lastne odseke. Praška konfcicnca je storila v organizatoričnem oziru poinem« ben korak: sklenila je v načelu usta« novitev zveze vsega ruskega Sokolstva v tujini. Sedež zveze bo v Pragi, kjer jc tudi sedež začasnega odbora, ki ga tvori šest zastopnikov iz Češkoslovaške in trije iz Jugoslavije in sicer dr. Pre« obraženski (Ljubljana), Manalcin (Za« greb) in Makšutov (Bograd). Letos v avgustu se bo vršil povodom Žižkovih jubilejnih slavnosti v Taboru zlet ru« skega Sokolstva iz vsega sveta. Ob tej priliki sc bo definitivno ustanovila ru« ska sokolska zveza. V imenu ČOS je podal Stepanck izjavo, da bo ruska so« kolska zveza nato takoj sprejeta v ob« stoječo češkoslovaško « jugoslovansko zvezo, ki se bo s tem zopet spremenila v slovansko sokolsko zvezo in bo na ta način obnovljena ta najmogočnejša vse« slovanska organizacija, ki je — kakor toliko drugega lepega — tudi postala žrtev svetovne vojne.
Sokolsko društvo t Šiški priredi dne 12. januarja ob 20. uri Savezni večer v restavraciji <Bellevue» z najrazličnejšim družabnim sporedom. Vse napredne Siškarje iu nam naklonjene Ljubljančane bratsko vabi odbor. Vstop prost. Posebnih vabil se ne bo razpošiljalo. Zdravo!
Gorenjske. Znana jeseniška skalaška »Smuk-Copovina« je najboljše jamstvo za vsestransko uspešno delovanje novo ustanovljene podružnice T. K. Skale, ki šteje žc dosedaj 60 članov in članic.
Vodstvo smnških tekem za klubsko prvenstvo Ilirije in L). S. K. sklicuje i soboto, 12. t. ni., ob 18., v kavarni Evro. pa sestanek vseli tekmovalcev in funk-cijonariev. Udeležba obvezna.
O sestavi madžarskega reprezentativnega nogometnega moštva se zadnje čase mnogo razpravlja. BudimpeštansH tisk, kakor tudi športni krogi imenujejo naslednjo enajstorlco kot najboljšo: Plattko (sedaj P. C. Barcelona), Vozi II. (UTE.), Mandl, Kertčsz II. (oba MTK), Guttmann (Hakoali, Dunaj), Ortli (MTK) Branil, Molnar (oba MTK), Konrad I!.. Schaffcr (oba Amatcurjc, Dunaj), Hirzer (Makabi, Brno). Ni dvoma, da bi to moštvo doseglo na olimpijadi velike uspehe in pokazalo prvovrsten nogomet. Vprašanje pa je, čc jih bo mogoče zbrati vse v Budimpešti za potrebno treni-ranje.
Reprezentančna nogometna tekma med Avstrijo in Nemčijo se vrši v nedeljo, 13. t m. v Niirnbergu. Sodil bn prašk sodnik Hebak.
Lastnik In Izdajatel) Konzorcij »Jutra«. Odgovorni urednik Fr. Brozovlt,
Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Liuhllan!.
^ujol IT Xuju.1blja.xiLl
Domače borze
11. januarja: ZAGREB. Na tržišču z efekti jo bila danes tendenca nekaj slabša. Večje zanimanje jo vladalo za Praštediono, ki se je zaključevala na bazi včerajšnjega tečaja ter za Hipotekarno in Jugoslavensko. Od industrijskih papirjev sta so živahno tržili Slavonija in Eksploatacija. — Na tržišču z devizami je bil promet dosti živahen pri nižjih tečajih. Le Italija je bila nekaj čvrstejša. Pariz je ponovno popustil. Blaga je bilo dovolj. Notiralo so devize: Amsterdam 33-15 do 3375, Dunaj 0.1245 do 0.1265, Budimpešta 0.32 do 0.35, Bukarešta 0 do 45.5, Italija izplačilo 385.7 do 888.7, Kopenhagen 0 do 1560, London izplačilo 381.85 do 384.85, ček 381.5 do 384.5, Ncw-York ček 88.25 do 89.85, Pariz 430 do 435, Praga 259.15 do 262.15, fiofiia 63 do 66, Stockholm 0 do 2365, Švica 1551.75 do 1561.75, Varšava 0 do 0.0035; valuto: dolar 87.75 do 88.75, aK 0.124 do 0.126, Kč 0 do 257, francoski
V noči od četrtka na petek jc pre« nočilo v Ljubljani skupno 107 tujcev. Od teh se jc nastanilo v hotelih 82 in sicer:
UNION: Bozdech Arnošt, inženjer, Praga; Bučar Anton, trgovcc, Brcžicc; dr. Dimnik Ivan, odvetnik, Krško: Dc Megni Eugcn, trgovec, Perugio; dr. S. Frisch, trgovec, Dunaj; Philipp Alfred, trgovcc, Dunaj; Fischer Alojzij, potnik, Dunaj; dr. Farkas Milan, kemičar, Za« greb; Grotner Franc, bančni ravnatelj, Zagreb; Gartner Edvard, trgovec, Ma« ribor; Gassner Leo, zasebnik, Tržič; Grasscli Emanucl, trgovec, Slivnica; Uandol Selig, trgovec, Dunaj; Hrasky I Jan, profesor, Praga; Jakovvitsch Fric, trgovec, Celje; Kelbl NViesncr Hcda, trg. reprezent., Mengeš; Klugman Sieg« mund, potnik, Maribor; Kuhn Jean, tr« govec, Luzern, Švica; Loser Rihard, tr« govcc, Kočevje; Miszlikowski Josip, tr« govski potnik, Trst; dr. Okrctič Hcnr., odvetnik, Trst; Pavloič Gustav, vinski trgovec, Vršac; Prokop Josip, inž. tov., Pardubice; Reisner Salomon, potnik, Zagreb; Rogan Karol, trgovcc, Dunaj; Redzanovic Huso, trg. potnik, Zagreb; Treucr Franjo, trgovcc, Zagreb; Woll« ner Geza, trg. potnik, Čakovec, V/irnik Arkady, trg. potnik, Zagreb.
SOČA: Athanassiadis Gcorg, dijak, Candia, Grško; Bradač Josip, bančni praktikant. Toplice; Jereb Gustav, ko« lar, Vrhnika; Oreškovie Borivoj, odvet« nik, Beograd; Postotnik Franc, posest« nik, Blagovica.
SLON: Eisenmann Karol, izdclovalcc plutovinc, Maribor; grof Barbo Robert, posestnik, Rakovnik; Britovšck Anton, Brcgenz, Tirolsko; Haffner Artur, di« benik, Trbovlje; Dolenc Franc, trgovca
franki 0 do 430, leji 40 do 43, lire 382 do škofjaloka; Ilofstattcr Franc, trjjovec,
0; ctokli: Eskomptna 163 do 165, Kreditna Zagreb 161 do 165, Hipotekama 93 do 04, Jugoslaveuska 153.5 do 156, Ljubljanska kreditna 214 do 215, Praštediona 085 do 995, RijeSku puČka 85 do 89, Srpska 139 do 140, Eksploatacija 232.5 do 237, Drava 700 do 760, Dubrovačlca parobrodarska 0 do 960, Goranin 0 do 155, Sečerana Osijek 1810 do 1820, Narodna Sumska 142 do 144, Nihag 175 do 177.5 Gutuiaun 1780 do 1820, Slaveks 875 do 900, Slavonija 239 do 242, Trbovlje 900 do 930, Union 1260 do 1270, Vevče 175 do 180, 7 odsl. investicijsko 65 do 66.
BEOGRAD. Amsterdam 3385 do 3396, Dunaj 0.1254 do 0.1256, Bruselj 380 do 386. Bukarešta 44.75 do 45.25. Ženeva 1556 do 1557, London 384.15 do 384.40, Milan 378.25 do 378.5. New-York 89.4 do 89.5, Pariz 430 do 432. Praga 260.5 do 260.4. Solim 168.
trgovcc, Brcgenz; Haeffncr Artur, di-
rektor, Zagreb; Hcimann Henrik, trgo< vcc, Dunaj; Haas Pavel, trgovec, Dunaj; Knorrc Edvard, potnik, Dunaj; Krasnik Josip, kmet, St. Junž; Korst Ilanns, pot« nik, Dunaj; Križnic Alojzij, industrija« lcc, Maribor; Lipskier Henrik, potnik, Dunaj; grof Pacc Mario, posetnik. Ta« pogliano; Polaček Oto, potnik, Dunaj; Rcitmajcr Franc, inženjer, Dunaj; Fran Schauer, graščak, Brode; Raubcr Samuel potnik, Dunaj; Vilar Vcnceslav, trgu« vec, Ljutomer.
LLOYD: Bizovičar Tončka, šivilja, Zagorje.
JU2NI KOLODVOR: Daimanovič Gabre, trgovec, Novomesto; Gruden J-, mesar, Dobrepolje; Hrovat Alojzij, ca« rinik, Jcsenice; Lesar Katarina, zaseb« niča, Košana; Reba Milko, trgovgc, No« vomesto; Rus Ivan, lesni industrijalec, Loški potok; Redenšek , Vladimir, žcL uradnik, Zagreb.
TRATNIK: Opeka Andrej, obrtnik, Vrhnika.
ŠTRUKELJ: Bianki Marta, zasebnim, Rim; Herzl Josip, potnik, Dunaj; Kohl' maycr Friderik, zastopnik, Celovec; Kr> koč Friderik, lesotržcc, Blud; Pakiž F:., kmetica, Žlcbič; Pucelj Alojzija, kme tica, Zamostcc; Pakiž Angela, delavka, Zamostec; Pakiž Ana, delavka, Zamo' stec; Pakiž Marija, delavka, Zamostec; Remih Martin, trgovec, škofjaloka; Škorlj Josip, prokurist, Maribor; Švaj Alojzij, delavec, Dobravca; \Vcller E-> trgovcc, Celje; Znidarič Drago, trgovcc, Celje.
TIVOLI: Gold Josip, dijak, Križcvci; Putnikovič Putnik, tovarnar, Celje.
Poleg tega je prenočilo 25 tujccv po gostilnah in sicer: Stari tišlar 11, Ar.ie' rikanec 3, Kajfež 4, Lozar 2, De Sclii' ava, Novi svet, Možina, Kovač in l'J Ravnik po 1.
Ljubljana II. ianuarja 1924.
Ljubljana 306 nad morjem
Kraj
opazovanja
Ljubljana , Ljubljana , Ljubljana , Zagreb . , Beograd , Dunaj . , rraga . , Inomost ,
ob
7. 14. 21. 7. 7. 7.
Zračni tlak
T65 0 7r,R-3 767 8 766-0 7657 761 9 762'8 7630
Zračna tomperatura	Veter	Oblačno 0-10	Padavin'i mm '
1-4	i«R	in (.'pla	2't i
IG	brezvetra	dež	—
t'4			—
00	>	megla	20
00			2-0
-3-0	jug. vzh.	oblačno	—
0'0			—
-40	zapad	več obl.	—
V Ljubljani barometer višji, temner. visoka. Soinco vzhaja ob 7-42, zahaja ob 18*34
Dunajsko vremensko poročilo: Vro-
menskl položaj jo nekoliko stabilnejši, Nizki tlak na Islandiji je ostal tam, nad Evropo notfckiio iznbaro od severa »ro-
ti jugu. V Avstriji je bilo danes nifg'®' no, v južnih Alpah je padel sneg. N'a' poved za jutri: Oblačno, lahke Dadavine. TeniDeratura okoli
j, Volln:
Čižikanci
(Prevod iz ruščino.)
Vsem Čižikancem je bilo tesno pri Frcu. Posebno deklico so bo slabo počutile. Da bi pregnale tesnobo, so pele ruske pesmi. Potem so pilo na zdrav-jo Rusije, Čižika, potem zopet Rusijo ju ko so se malo razvnele, so zaplesalo še ruski ples in od časa do časa obrnile kozarček vode.
Prvič po tolikih stoletjih svojega mračnega obstoja jo katoliški samo-ftan med svojimi stenami slišal zvočno glasovo Rubov;
Naj živi novi red Cižikancev!
k- Naj živi Pariz!
r— A b&s les calottes!
*
V tem delu mesta so so pričelo širiti razne govorico. Pobožni oskrbniki in vinski trgovci so šepetali drug dru ireinu, da se v samostanu godijo nenavadne reči. Pripisovali so to skrivnostni sili svetega pokrovitelja samostana, čigar duh protestira proti nasi-iju svobodomiselne republiko, ki se jo ■daj naselila v njem.
—	Bližajo se veliki dogodki!— je prorokoval v mali zakotni vinski trgovini stari, silni in samozavestni oskrbnik, ki je slovel v okraju kot filozof in politik.
—	Kakšni dogodki vendar? — so je vmešavale ženske.
—	Slab konec bodo napravili brez-božnikil
—	Kazen božja naj jih zadene!
Samo mračni raznašalcc premoga
lak. kateri jo pričel zahajati na soci-jalistične sestanke radi tega, ker mu je stari marki prenehal dajati mesečno napitnino, — samo Zak je torej jez-po pljunil in rekel:
— Naj me vrag vzame, če niste vi vsi skupaj tepci brez glave! Sveti pokrovitelj . . . hm! Jaz vam pravim, da so zvili v samostanu svoje gnezdo ponarejevalci denarja. Naj me vrag vzame, če so motim!
Nekaterim so jo zdelo zadnje ugibanje precej verjetno. Spomnili so so pri tem na dogodek o ponarejevalcih denarja, katero so zalotili v zapuščeni kapelici blizu Marsellosa in o katerih je mnogo pisal »Petit Parlsien*.
Stari oskrbnik je že hotel celo stvar naznaniti policiji, ko naenkrat vstopi v trgovino samostanski vratar. Bil je strašno razburjen, ko je čul o ponarejevalcih denarja. Kaj takega samostanu, iz katerega so izšli štirje kardinali in devet Škotov! Hčer pa, kako je to mogoče, ko se stari vratar nikoli no odstrani iz poslopja . . . Ponarejevalci denarja! Božo moj, kakšno bogoskrunstvo! — Kar se tiče skrivnostnih glasov, ki prihajajo včasih iz samostana sredi noči, pa ni nič drugega, kakor prst božji. Vratar lahko potrdi pod prisego, da je slišal pogrebno petje izza zapečatenih vrat volike dvorane. To je prBt božji!
Od ust do ust se je raznesla po me stu vratarjeva pripovest o pogrebnem petju.
Medtem pa so čižikanci živeli v samostanu navadno študentovsko življenje po ruskem načinu. Popili so ogromno množino ruskega čaja, od časa do časa se je pojavljala tudi rus ka vodka. Dan se jo pričenjal pozno, zato so dolgo v noč trajali vroči prepiri. Samo Uja Každak je tiho sedel v svoji celici, ker ni maral za šumno življenje čižikanskega reda. Žilin in Vastjukov sta so do blaznosti prepirala o »boljševikih» in »menjševikih*. Sestri Ivinovi sta ganljivo poslušali te prepire in pridno prebirali svetovno literaturo. Anton Birjuk jo pel arab-
ske pesmi in pripovedoval o svojih čudovitih doživljajih. »Beb^bj« se j<! zaljubila v Stopauova, ga lovila na hodniku in s tem povzročala v ranjeni duši Maruše Golikove jezo in bol.
Včasih so prišli gosti. Študentke so ob takih prilikah okrasilo hodnik, pri-nosle okroglo mizo in nekaj s" lov, na stene »o obesile gravure in slike Marksa, Lastila, Lavrova, ČemiČJV-skega. Tu so potein pili čaj in so prerekali.
Ako so prišlo it Rusije strašno in mamljive, grozne in obetajoče vesti, jo postalo v samostanu šo bolj neprijazno. Zavladalo jo doniotožje. Brez-siniselno je postalo naenkrat življenju v tujini, vest je grizla duše, oglašalo se jo hrepenenje po domu, po živem življenju, hrepenenje po žrtvah in delu.
Ob takih prilikah so so zbrali Čižikanci in pili, peli bojne pesmi, kričali do jutranjo zore, hoteč prekrivati skrivnostno samostansko molčanje in kljujočo otožnost.
Pobožni oskrbniki bližnjih hiš so se premetavali po posteljah, delali so križe in klicali Mater božjo na pomoč. Želeli so smrti vsem, ki so kalili grobni mir svetega pokrovitelja starega samostana.
*
Nekoč je prišel Vasilij Čižik v samostan z mladim neznancem.
—	Vzemite pod streho tovariSa, — je nagovoril čižik svojo »redovnike«. — Potuje v Anglijo in ostane tukaj samo dan ali dva.
Nihče ni ugovarjal. Veseli so bili novega tovariša.
—	Mudi se mi! — Je rekel čižik. --Novi gost vam sam pove, kako sva se našla. Parbleu! Zelo smešna zgodbiea!
In med vrati stoječ je Čižik napravil teatralno gesto, pokazal na neznanca in dostavil:
—	Priporočam vam gospoda! Evo
človeka, ki jc pozabil besedo »hotel«.
Čižikanci so pričakovali nekaj smešnega. Obkolili so gosta in slednji jim jo pričel naivno in komično pripovedovati svojo zgodbico, pri tom pa jo sramežljivo povešal oči ter se je smehljal kakor v zadregi.
Torej on jo pozabil besedo »hotel«! Kal«) je vendar to mogočo? Saj zna za silo francosko, posreči se mu celo kaka fraza ... in kar naenkrat pozabi tako navadno besedico — »hotol«.
Neznanec - emigrant pojasni študentom, da ne more tratiti denarja za izvoščka. Sel je zato peš s kolodvora. Medpotoma je iskal pronočišča, a si ni mogel domisliti besede »hotel«. Zapomnil pa si je besedo »coucher«. In glej, tam stoji napisano: maison d' ac-couchemont« (porodnišnica). Misli Fi: maison — hiša, coucher — ležati, spati. Torej hiša, kjer so lahko spi in prenočuje. Vstopi.
Poslušalci se težko premagujejo od smeha. »Bcbebe« in Vera SmoliČova piskata od smeha, kakor bi bili histerični. Gost se tudi smeje, vendar skromno, v zadregi in kakor da sc hočo opravičevati, ponavlja pogosto besode: — Poaabil sem besedo »hotel«!
Ko se smeh malo poleže, nadaljuje gost:
— Stopim v hišo, a tam najdem ženske, same ženske. Pridejo mi nasproti in me nagovarjajo. Razločim smo besedici: »Votre femme?« Slednjič je razumel: Zašel jo v prenočišče za ženske. Gre torej naprej in išče hišo z napisom: »maison d' accouchement«. Najde eno, drugo . , . povsodi -ame žensko! Potem so domisli nečesa drugega. Gre venkaj in povprašujo r i-moidoče, ako ne vodo, kje so v bližini nahaja »maison d' accouchement pour hommes«.
Nov izbruh smeha prekine pripove-
dovanju neznanca. V zadregi povesi oči in se opravičuje, češ, d,i je pozabil besedo »hotel«!
Stoji na vogalu in povprašuje. Mimoidoči ga pazljivo poslušajo, merijo ga z očmi od nog do glave, so obračajo od njega in grodo dalje. Nekateri so pri tem smeji. S tom so reveža docela zmešali, da ni vedel kaj pričeti. lil kakor od ueba poslan je sreča1 ruskega človeka, Čižika.
Tisti večer so so Čižikanci dolge smejali. Emigrant pa se je obnašal zelo skromno. Mirno je stopil v sobo, so vsedel, šel nato obiskat druge in je povsodi pripovedoval o Sibiriji in svojem hegstvu, pri tom pa skomizgoval z rameni in ponavljal:
— Kako sem vendar mogel pozabiti tako navadno besedo! 2o kot dečku mi jo bila dobro znana! —
Čižikanci so tisti večer legli spat kasneje, kakor navadno. Ko so že ležali v posteljah, so se domislili te smešne zgodbe in 6e smejali. Iz sobe Vere Smoličove se jo Culo histerično hihitanje.
Ko so so Čižikanci zjutraj zbudili, ni bilo več emigranta v samostanu. To ni vzbudilo nobene pozornosti med »rodovniki« in šli so pit čaj.
Kar naenkrat pa se odpro z nenavadnim šumom vrata in na hodniku se pojavi policijski komisar s celo tropo redarjev. Za njimi jo stopal neznanec - emigrant, ki je pozabil bcao-do »hotel«. On jo liitro in popolnem« pravilno govoril s komisarjem — fran cosko in medtem ko jo komisar zašli-šaval študente, jim jo neznanec zvito z zasmehom in samozavestno gledal v oči.
Tako se je končala zgodbica ruskih »jezuitov«. In 1'arižani bo poleg drugih kongregacij razgnali tudi red Cižikancev.
K o n e e.
Stane vsaka beseda 60 par. Za .Dopisov.n]e« In ..ženltve- .. računa vsaka beseda 1 Din. - Prtobčujcjo .e 1. mali oglasi. ki .» pU6.nl t u.pr.J Plača M lahko tudi . znamkah Na ,pra6.nj. odgovarja uprava le, te Je vprafianju priložena znamka ;	ia odgovor ur raantpulacijtka pristojbina (2 Din).
le Gospodična
Dlipouk modernih plesov — iusluga Iskrena hvalež-— blagovollto oglasiti sc TIH Slfro Soliden uradnik", :„,ia Compan?, Ljubljana.
Je,r 1180 nee-----
Učiteljica glasovirja
. vsakodnevni pouk, so l&C-o. atančnejo v brlvntcl OJud, oiigresnl trg ti.	HOJ
(dobe)
Vajenca
istega, b primerno Bolako tobrazbo, sprejme konfek-Jska trgovina v LJubljani. Ponudbo na pofitnl predal 81.	106S
Hlapec
sstpn tn močan, popolnoma 5že v krmljenju, čiščenju ln premi kouj kakor tudi vož-je z istimi, so sprejmo ta-oj. Stanovanje in brana v liti. Plača po dogovoru, naj-nanj pa 300 Din mesečno, 'rednost imajo eamcl z večletnimi Izpričevali. — Prane "erželj, trgovec, Pragersko.
1141
čevljarski pomočnik
fino zbtto in Šivano delo, iSeo za takoj. Hrana iu jtanovanjo i biči, piuc-a po logovoru. — Avgust Jeglič, EladeOe.	1061
Izvežbanega uradnika
za dvoJo cnriusko posle ;-ečJo trgovsko podjetje, ka-eri bi bil poleg carinskih let zaposlen tudi v pisarni, i lafa po dogovoru. Refloliti-Ja so lo na izvežbano moči. onudbo Jo nasloviti na upr. •Jutra" pod „člnovnlk".
10SS
Vajonee
mizarsko obrt, ki so Jo « nekoliko učil, se sprejmo fl Ignacu ti o b o r , mizar, 03, p. Zagorja ob Savi.
107B
Strojnika
^aniostojnega, rabi takoj aH f«eje Kulovec 1 drug, Stra-a "a Dolenjskem. 376
Spretne vezilje
•J sprejmejo za Btalno. Zor, Stritarjeva ulica 7/iii. 061
Šivilja
* Perilo tn obleke, gre Bivat »• dom Naslov povu uprava ■Jutra".	"1U7
Koi samost. gospodinja
službo pri gospodu alt !™\cu z otroci. - Ponudbo '•Mra na upravo „Jutra" -.Gospodinjstvo". 1160
Službo želi
gospodična z dobrimi Izprl-čevu", srednje starosti, /.mož na f-Ioven. in nem. jezika, ki ja ze samostojno na račun vodila podružnico slaščičarne — Ponudbo pod ,,Marljivost" nu upravo ..Jutra", 1147
Primernega mesta
žolt absolventlnja trgovskega tečaja (z odliko). CenJ. dopise na upravo ..Jutra" pod „6t. 1023 začetnica". 1186
Pohištvo
vzakovretno. Imam vedno v zalogi in Bprejemnni <Ma tudi po naročilu. II. U 11 o n c, mizarstvo, Vlžraarjo £t. 77.
1136
Mesta kontoristinje
v Ljubljani ali bližnji okolici, iS' bosijodlftn*. izurjena v vseh pisarniških poslih. Gr*» nekaj tednov tudt brezplačno. Ponudbe na upravo ..Jutra" pod „Spretna pisarniška moč",	107«
Industr. in tov. mila
i a usnja produjum na drobno in debelo čisto topljeni 1 o J, po zmernih dnevnih conah. — Se priporočil Albert Mozer. Celje, Glavni trg Štev. 13.
1137
Čepice
Izdelujem po nizki ceni. — Franc Hren, Stepanja vas 6. prt Ljubljani.	D15
♦i« >:»
K boljši rodbini
gro brezplačno deklo, pošte-nlh sturBcv z dežele, kjer bi sc naučila IjSc kuhe in bi opravljala hišna dela. Naslov rove uprava „Jutra". 1061
Šivalni stroj
ženski ..Slnger", dobro ohranjen, so proda za 3750 Din, Polzvo so: Liplcer, Dolenjska ccsta 12.	1162
Otročjo posteljico,
r.ttre Iu mandolino, prodani. Slomškova 0, desno, pritličje.
1181
Bukov gozd
v posek, lepi krcljl ln hrasti,
kompleks ca 20 oralov in tudi manjo, proda I. Konic v Kočevju.	366
Krepdišin-obleka
nova, roža. so poceni produ. Naslov povo uprava „Jutra".
1086
Pulti,
kauglo in tehtnica za trgovino, so ceno naprodaj. Nnslov povo uprava ,,Jutra". 1077
Otomana
dobro ohranjena, so kupi. — Opis z navedbo ceno na naslov : Davorin, obmejni ko-mlaarijat, Rakek.	1164
Pošten mladenič
iščo Blužbe sluge ali dolavca v kakem podjetju. — Nastopi lahko takoj ali poznajo. — V d o v i 6 Stjepan, Stari trg St. 15/1.	1111
Skobolni stroj
(frezar) popolnoma nov, 3e proda za 15.000 Din pri: A. T., LJublJtna, Linhartova ulica 8.	1166
Dcklica
14 let stara, poStenih staršev, želi vstopili kot učenka v kakfcuo rgovlno na deželi ali v mestu. Vntopi lahko takoj. — Ponudbo na upravo .Jutra' pod Šifro „ Nadarjen a deklica".	1010
Absolvent
abit. teCaja z dobrimi referencami, iače mesto samostojnega knjigovodjo, kore-spondenta ali kalkulanta. — Ponudbo od .»Samostojen" upravo „Jutra".	027
Mlad trg. pomočnik
vešč mnnufakturo in galanterijo. lSCo primerne službe v mestu ali na deželi Oenj. ponudbo pod ..Pomočnik" na podružnico „Jutra" v Celju.
Dekoracije za veselico.
Cenjenim društvom ln gostilničarjem priporoča tvrdka M.
Tičar veliko zalogo pnpirna-tib krožnikov iu servijotov, serpentino, komfeti, lampijo-no, zalepko za fialjivo požto in srecolov, girlando ln druge lepe okraske po najnižji ceni. DruStvom popust!	24
Nekaj ženske obleke
dobro ohranjeno, pohištva in drugih stvari, so proda. — Poizve se: Aleksandrova c., palača Trbovoljsko družbe, parter levo.	1173
Ključavničarsko obrt
prodam radi odpotovanja v domači kraj v večjem mestu. Pismene ponudbo pod ,,Obrt 66" na upravo ,,Jutra".
1126
OpalograS
kompleten, lo parkrat rabljen, bo proda za 4000 kron. Format 21 • 28 cm. — Naslov povo uprava ,.Jutra". 1110
Železna postelja
navadna, se proda za 100 Din. Naslov povo uprava „Jatra".
1123
Spalna oprava
skoro nova, iz trdega lesa,
modemo izdelana, so proda radi izselitvo po ugodni ceni. Naslov povo uprava „Jutra".
1055

Gospodinja
vi'0, s,u*bo do 15. t. m. — *af;iov: A. O., Goaposvctska 7/1. Ljubljana. ""
Samo 150 Din.
Po meri izdelujem mofike obleke, prevzamem v delo čopiče in se priporočam tslavn. občinstvu. F. Hren v Stepanji vaBl 5 pri Ljubljani. 015
2 mizarska pomočnika
za pohlfitvo. dobra politlrarja, so takoj sprejmeta. Računa ko le na take. ki hočejo stalno mosto. — Franjo Wagner,
tvornica pohištvo, St. Jur ob Taboru.	1128
| Najboljše amerik. citre
I znamko ..Mignion", sc ugodno prodajo. Naslov povo uprava ,, Jutra".	1177
| Dve lovski puški
ena modoma, druga starejšega sistema, se prodasta. — Naslov povo uprava „Jutra'\ 1112
Smrekovih desk
kupim 500 m» I. II in III. 18 mm, 4 m dolžine, od 18 do 40 cm širino, paralelno žagano, kupim. Dalje kupim 200 m" bukovih desk. I, II. 2"20 m 40 mm. 100 m3 bukovih desk, I. II, 2'20m, 27, 50, 60, 70 mm, 1 vagon Ja-vorjovlh belih desk, 27. 40, 50. 60. 70, 80 mm, 1 vagon lipovih 60 mm. - Ponudbo z navedbo najnižje ceno franko vagon pod ..Bonomorog" na upravo ..Jutra".	1187
Hiša s trgovino
meSanrea blaga v najveijem industrijskem kraju Slovenijo, tik glavne ceste ln cerkve, so zaradi odpotovanja takoj odda v najem. V biSi so nahaja poleg trgovskega lokala stanovanje s 3 sobami, predsobo. kuhinjo, verando ln pri-tiklinami. Električna razsvetljava, krasen vrt in dobra pitna voda. Potrobeu kapital 200.000 Din. Ponudbo pod ..Prometni kraj" na upr. ..Jutra".	1051
Trgovski lokal
na najprometnejfti točki v centru, pripraven tudi za gre-:iiata, z večletno pogodbo, lastnimi portali ln izložbami, se odda proti primerni odstop-uinl potom Realltotno pisarne ..Posest" v Ljubljani, Poljanska cesta 12.	1042
Lepa soba
n poKcbnim vbodom, elektr. razsvetljavo, bo a 15. januarjem odda. Naslov povo upr. ..Jutra".	1170
V Brežicah se išče soba
za visokošolca, če mogoče z vso oskrbo. — Ponudbe pod šifro ..Visokošolec" na Aloma Company. Ljubljana. 1005
Zamenjam stanovanje
v Mariboru, uestoJeSo iz krasne kuhinjo ter 2 sob s prltikllnaml, takoj z Jedna-kim ali večjim v Ljubljani. Dopise, pod ..Vila Viktorija" na upravo ..Jutra". 1045
Trgovski lokal
no odda • popolno opravo v prometnem kraju na Gorenjskem. Prednost imajo neoSe-njenl. — Ponudbe na upravo ,.Jutra" pod „Lop kraj".
1120
Oprema za trg. lokal
dobro ohranjena, so ugodno proda. Ponudbo pod ..Redka prilika" na upravo „Jutra".
1006
Priženiti se želi
mlad, nadarjen obrtnik c precejšnjim kapitalom, na knko malo posestvo ali kaj sllč-nega. Prednost imajo do 30 let »tare, mlada vdova ul Izključena. Ponudbo pod šifro ..Resnost" na upravo ,Jutra' 1058
Na dobro domačo brano
se sprejme več gospodov. — kje. pove uprava ..Jutra".
m	1121
Pekarijo iščem
v najem v Sloveniji. NaJraJo v okolici Ptuja, Maribora ali Celja. Plsmono ponudbo na upravo „Jutra" pod „Peka-rija".	1003
Mesečno sobo
čq lo mogočo s prostim vhodom. iščo v sredini mesta mlad, repen samec. Cenjene ponudbo pod ,.Nemudoma" na uprnvo „Jutra".
Halo!
Plačam boljšo kakor vsakdo drugi za stare obleke, perilo, čevljo ln pohištvo. Dopisnica zadostujo, pridem na dom. A. Juročič, LJubljana, Sv. 'Jakoba nabrežjo št. 31.
293
Sobo
za 15. t m. Išče rollden gospod. Ponudbe pod ..Solldfn 15" na upravo ..Jutra".
1178
Prah od premoga
kupim, voznika poSljcm sam. Fran škafar, mizarstvo. LJubljana, Rimska cesta 10.
873
Pisalni stroj
dobro ohranjen, so kupi. — Ponudbo na upravo „Jutra" pod ..Pisalni stroj". 1080
Staro železo
lo na vagone, kupi I. KSnig v Kočevju, proti gotovini. — Istotako vso metalno odpadko 356
Lovska psica
so Jo zatekla v lto^no dolino St. 10. pritličje. La3tniH jo 1189dobi istotam.	1131
Hiša
z obrtjo lesno trgovine v gozdnem kraju, pripravna za lesne trgovce, se proda. Illša Je v mefi>,u, 5 mluut od železn. postaje. Potrebni kapital jo samo 100.000 Din. — Naslov pove uprava ..Jutra". 1124
Prazna soba
in veranda, event. souporaba kuhinje, fo odda. Naslov pri upravi ..Jutra".	nos
Na stanovanje in hrano
event. samo na stanovanje, so sprejmo dijak. — Naslov povo uprava ..Jutra". 1106
Soba
z dvema posteljama, so odda. — Istotam so prodajo dobro ohranjene harmonike. Naslov pove uprava „Jutra". 1074
100.000 Din posojila
Iščo mlad, samostojen trgo-vcc na prvomostno vknjižbo nepremičnine, ki Jo šo enkrat toliko vredna. Cen j. pouudhe ua upravo ,.Jutra" pod šifro ..Iskreno trajno prijateljstvo" 1202
VinotoČ
Ahaci jeva cesta št. 5, prodaja ^es ulico domača vina, ormoška ln blzeljska po 18. 13. 12 ln 10 dinarjev liter. Zaradi nizkih cen In dobrega vina se kar najtopleje priporoča, za obilen oblek Anton Maver.	1195
Parketno voščilo
..Blisk" Je bilo ln bo najboljšo ln pri nJemu bomo ostali. Dobi so v vseh trgovinah.	1192
Prima pianino
zuamko ..Hofbauer". t.kornj nov. naprodaj. Pismeno na upravo ..Jutra" pod .,Predvojna konstrkcija 18.000".
1191
PohiStvo
najmodernejše iz vsakovrstnega lesa kakor tudi mehk« oprave Imam vedno v zalopt ter nudim po konkurenčnih cenah. Matija Andlovlc. mizarstvo iu zuloga pohištva. Vldovdanska costa 6, Ljub liana.	lia;
Družabnika
iščo dobro vpeljano Industrijsko podjetje. Event. bo tudi proda. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod „Dobičkanoano" 408
Dve, event. tri sobo
s 5 posteljami In kuhinjo z opravo, na deželi, oddani od 1. maja Jf>2l čez poletje ali daljo onemu, ki ml preskrbi posojilo 6000 Din. Ponudbe pod ,.C o b o 1 a r" na upravo „Jutra".	279
!00 odst. zagotovljeno
Pismeno ponudbo pod 750 tisoč dinarjev na podružnico ,.Jutra", Maribor.	302
cSorodne dušo
No razumem vzroka Vašega molčanja na moje pismo. — Nestrpno čakam Vaš odgovor na „Srečeu zakon".
1170
Veliko stanovanjo
v eontru mesta. Plačam polovico Celotno najemnino s.a odstop 2 ncopremljcnlh sob. za uredltov elegantnega samskega Ktanovauja. Direkten vbod n atopnjlšča In souporaba kopalnico, pogoj. Ponudbe pod ..Udoben Btan" na upravo ..Jutra".	253
Šivalni stroj
(Linksnrir.maseblne) za čov-ljarjo, v Jako dobrem stanju, Bkornj nov, se takoj proda po nizki ceni, zaradi pomanjkanja proefora pri Joaltiu Gruifoneri čevljar v Ptuju. Prešernov* ii'Ica 26. - Tudi zamenjam za Cilinder stroj.
1000
Posestvo
event. gostilno na prometnem kraju, vzamem v najem takoj Ponudbo pod ,,Posestvo" ua podružnico „Jutra", Celje.
1139
Srednjeveliko hišo
' prodam takoj po Jako nizki ceni, ?. vdcvndnm, pndnim vrtom In nekaj polja pol ure od Ljubljano. — NubIov pove uprars ..Jutra",	1200
Samostojen gospod
iščo dve neopremljenl sobi, da si uredi lep stan. Plača dobro. Souporaba kopalnice, poseben vhod s stopnjlšfa. — Ponudbo pod ..Pofljotnlk" na upravo ,,Jutra".	24S
Krompirja
lepega, zdravega, kupim vsako množino. Najni.jo ponudbo samo za vagonske naklado na aaslov: Franjo Gollč, Ccljo.
1130
Franta
dvlsnt kakor navadno. 1083
Dama
samostojna vdova, 31 let stara, v najboljši situaciji, želi korespondenco s samo finim inteligentnim gospodom čvrstega karakterja. Dopise pod ,,Karakter" na upr. „Jutra".
986
Resna zenitov.
Dva gospoda lepo zunanjosti, značajna. 32—C3 let, prvi Industrijalec, drugi odvetnik, želita Iskronoga, plemenitega znanja z enakimi gospic-aml, dobrega, plemenitega značaja, primernim promoJonjem. Mlado vdovo niso izključene. — Pošten, odkrit in resničen življenjepis, ki se vrne, pod ..Odkritost predpogoj skupni areči" na upravo „Jutra".
1018
V svrlio ženitvo
iščem za svojo sestro z doto In opravo najrajo trgovca z dežele, poštenega ln mirnega značaja. Ozira so lo na resne ponudbo b sliko, ki so takoj vrne. Tajnost zajamčena. — (Jenj. dopisa pod „Skromc€i In marljiv" na upravo „Jutra".
1141
Zaloga klavirjev
in planinov, najboljših tovarn IJoscpdorfcr. Czapka, Ehr-bar, Schwel3hofcr. Original Stlngl itd. Jerica Hubad. roj. Dolenc. Ljubljana, Hllšcrjeva ulica 5.	3
Modni atelje
K Š^c
. o
In frencosk* totttf* naj/lntjša /rvrjlttv
M
JLjubljana
Jfor.grosni trg 4


200
kože divjačino, kakor lisičje, k u ti je, diliurjo, vidre, polhovo, krtove, jaz-bečjo itd.
Ljubljana, Kongresni trg 7.
Fr. Milčinski: ZGODBA KRALJEVIČA MARKA.
Voz. 18 Din, po poŠti 1'50 Din več.
J. Šorli: OIRIMURCI.
Povest s slikami. BroS. 20 Din, voz. 26 Din, po pošti 1 60 Din več.
Fr. Milčinski: TOLOVAJ MATAJ. Pravljica n slikami. II. natis. Ccua broš. l8Diu, voz. 25 Din. po pošti 1'00 Din toč.
J Šorli: B013 IN TEDL Dva ueuguiiuca. Povost s slikami. Broš. 12 Din, voz, 18 Din, po pošti 1 25 Din več.
J. Waschtotova: PRAVLJICE.
Z večbarvnimi slikami. Voz. 22 Din, no pošti 1-25 Din več.
Cika Jova: PISANI OBLAKI. Voz. 14 Din, po pošti 1-26 Din več.
Cika Jova: K ALAMAN DARIJ A. Vez. 12 Din, po pošti 1 Din več.
Vso to knjige se naročajo pri
Tiskovni zadrugi v Ljubljani
Prešernova ulica št. 54.
«JUTRO* št. 11
8
Sobota 12.1.1924


eo
Mnogo ur jo minilo, preden jo bil Raim-lairov načrt izveden v vseh podrobnostih.
Slovo jo bilo dolgo. Koliko solz hva-feznosti in srečo sta pretočili Irena in miss Ellon! Kolika hvaležnost sijo v očeh iu doni v glasu Raymondovem! Kako ganotje pri Mattolu in malem Henrijul In koliko občudovanje v kratkih besedah angleških častnikov, v pozdravu Jaequesa Sainceral Kolik en-tuziazem v vzklikih francoskih mornarjev z Lam pasa in angleških pomorščakov, ki so odslej tvorili moštvo Oberallesa! In vse to Jeanu Sainclairu iNyotalopul
Še en vzklik v slovo. Na svidenje!
V Votli Skali se nahajajo lo šc ujetniki pod nadzorstvom angleških vojakov in častnikov.
Lampas in Oberalles odplu-jeta v ocean, prvi križa rit v antilske vode. drugi pa naravnost v le llavro.
Jean de Painclair le Nyctalopo, Gri-9yl, Pilou in kapetan Girard korakajo veselo v podzemskem hodniku preti Hamiltonu.
Tja dospo brez neprilik. V palači jih sprejmeta Wallis in Jamerson. V kratkih besedah pove Sainclair vse dogodke. ki so se dogodili tam doli. Mislimo si lahko, kako prisrčno mu čestitata Jamerson in WaJ!is. A Sainclair, Gri-syl. Pilou in Girard so izmučeni in po-

trobni počitka. Ko se na&pe in najedo, pripravita Girard in Pilou vse potrebno za polet aeroplana R.-C.-S, v katerem si pripravi Grisyl udobna sedeža zase iu za rdečolasca, la ga jc Sainclair prepustil njeni oskrbi, Jean de Sainclair pa so pomeni z Walllsom in Jamcrsonom šc o posameznih točkah, s katerimi naj se »zadeva Votle Ska-le» končnoveljavno zaključi. Wallis je bil medtem brezžičnim potom imenovan za guvernerja Rermudskega otočja kot naslednik *umrlega» sira Eme-sta Bernda. Učenjak J.vnerson in njegova hči Jcpsie, ld jo je tragična smrt njenega zaročnika globoko zadela, r.ta nameravala naslednji dan odpotovati domov v Ncw-York, potem pa takoj naprej v Fraucijo, kajti Jamerson jc želel tudi sam pomagati profesorju Lourmelu v boju proti Luciferju, medtem pa bi Nyctalopo pripravil novo, skrbno zasnovano ofenzivo proti ♦gospodu s Schwalzrocka».
V jutro 22. maja, ko jo solnco baš vzhajalo, se dvigne R.-C.-3 v zrak, no-soč s seboj Sainclaira in Girada kot pilota, Pilouja kot mehanika, in potnika Grisylo in rdečelasca.
Na Bermudih ja Nyctalopo dobil igro proti Luciferju: Wartecki so bili ujeti, Irena in lleiiri rešena v podmornici, kjer sta bila, vsaj po Sainclairo-vem in Mattolovem prepričanju, varna
prod invultacijo.
Kaki dogodki so se medtem odigrali v Parizu in na Sehwalzrocku? Kaj se je zgodilo z Laurenco Paili? ... Kako načrte snuje Lucifer? ...
Ob tom zadnjem vprašanju, ld se mu poraja, misli Nyctalope na rdočelasca in Ituperta VI., ki mu bosta morda, hipnotizirana od Lourmola in Jamer-sona v radioaktivni celici, odkrila dragocena pota in navodila, po katerih mu bo mogočo začeti uspešen napad proti tajmstvenemu Luciferju, gospodarju Schwalzrocka.
O občutkih Grisylinih se Sainclair ni varal. V mladi deklici z znanstveno izobraženim duhom, a barbarsko dušo se jo pojavila globoka strast, zadela jo je puščica vsemogočnega Amorja.
«Toda,» se izprašujo Sainclair, »seli no bo njena ljubezen vslcd ljubosumja pretvorila v divje sovraštvo, ko bo izvedela, da jo Lauronce ...? Da, Laurence, kaj jo z njo? ...»
In na neizmernem horizontu, ki ga loči zelona črta oceana od azurnoga neba, vidi Sainclair šc vedno le miste-rij, tajnost težke bodočnosti, polne oblakov, iz katerih ga lahko vsak hip zadene neusmiljena in neodvrnljiva strela do smrti!
PETI DEL LJUBEZEN, MAGIJA IN SOVRAŠTVO I.
Pomladna vizija Včasih nanese pot Parižana, stanu-jočega izven trapeca, ld ga tvorijo uli-
ca Denfert-Rochereau, bulvar Saiut-Jaocjues, ulica do la Santč in bulvar de I'ort-Royal. po opravkih ali pa na obisk iu izprehod v okolico Observatorija.
Ko stopaš po bulvaru Arago v predmestja Ssint-Jacques, ti noga nehote obstane od prijetnega iznenadenja in zazdi so ti, da se nahajaš sredi dežele, pa si šo vedno v srcu Pariza: pred to-boj leži park Observatorija.
Ta park jo eden izmed največjih zasebnih vrtov, ki so se šo ohranili v Parizu: trate v živem zelenju, obsen-oene od stoletnih dreves, med katerimi raste bohotno grmičevje; sredi med njimi pa skrbno gojene cvetlične grede, a pazno oko zasledi vmes tudi divje jagode in drugo negojeno rastlinje, iu poleg njih poljske cvetice, ki tu "nemoteno klijejo, se razevotajo in votiejo.
Ta razmeroma majhen vrt se zdi Pa-rižanom, ki ga nehote primerjajo z drugimi zasebnimi vrtovi v ostalih delih mesta in z njihovimi ozkimi, majhnimi iu bornimi gredami, kakor paradiž, ki ga jim jo dobrohotno nebo presadi ip v sredo prašnega in zakajenega mesta. Od pločnika bulvara Arago ga loči lo nizok zid in na njem visoka mrežasta ograja, ki sicer nepoklicanim onemogoča vstop, no brani pa žoljnim očem prostega razgleda.
Park so od desne na levo razprostira v dolžino kakih stopetdeset metrov; proti severu so položno vzdiguje in so razširja, tako da mu kmalu ne vidiš mej, ki jih zakriva grmičevje in drev-
je; globoko v ozadju pa se iz njega vzdiguje črna, siva ali bela, kakršen jc pač letui ali dnevni čas, ko jo opa. zuješ, velika, arhitektonsko impozant. na stavba Observatorija s kupolami.
Pohajkovalec ali šetalce, ki hodi tod mirno, opazi na vrtu, zaverovan v krasoto, ki mu opaja dušo, zelo poredko kakega moža, še redkeje žensko!
Kdor pa jo šel tu mimo 2'J. maja okrog 11. ure dopoldne in se je kaj ozrl na vrt, jo opazil dvo ženski, ki sta šetajo hodil po trati. Videl pa ju jo jedva par hipov, kajti kmalu sta se skrili njegovim očem in izginili za grmičevjem in drevjem.
A čeprav ju je videl le božen trenutek, vendar mu jo ostala v spomina podoba elegantnih oblik in ljubke barve, zapeljiva slika pomladi, ki so ji boje kontrastov podeljevale živo plastičnost in čistost obrisov.
Ena teh žensk, mlada, vitka in lepa, je oblečena v lahno belo odelo, okrog pasu so ji vije rdeč trak, na glavi ima širok slamnik s plapolajočimi muselini, obdanimi z lahnimi rdečimi trakovi: naslanja se na roko spremljevalke, ki je, odeta v temno obleko in ogni jeni v plašč s črnimi čipkami.
V tem prostranem, pol divjem vrtu, ki jo skoraj vedno zapuščen od ljudi, ostavlja prikazen teh žensk ljubek, no-navaden in malce otožen vtis.
I	Trboveljski premog in drva
^	dobavlja
1	Druiba ILIRIJA, Ljubljana,.
B	Kralja Petra trg 8. Telefon 220
PODRUŽNICE: |
Maribor Novo mesto Rakek
Slovenj gradeč Slovenska Bistrica
KA BANKA B. B,, LJU
DUNAJSKA CESTA št. 4 (v lastni stavhi)
KAPITAL in REZERVE Din 17,50«X000"-
Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najknlantneje.
Er so javi: Trgovka	<	l30' I46< 468
EKSPOZITURE: [
Konjice
Meža-Dravograd
m

tn druge kože divjačine ne prodajajte špekulantom med vožnjo v Ljubljano in na ulicah.
l/se kože divjačine
Ikupuje skozi vse leto 5n v vsaki množini ter plačuje po najvišjih dnevnih cenah za ek-soort v inozemstvo
D. SSdrst.vič
trgovina x aart em
IjBbljaoa, Florljar-ska nllcsS
Halo!

Halo!
CCS
RS
Vsak dan od 7 do 12 in pol zvečer
da?"	203
„Kam pa nocoj, gospoda?"
»V kavarno ,,Narodni dom'1«. „Zakaj na samo tja?" »Ker tamkaj svira prvovrstna damska kapela, katera je znana doslej po celi HrTatski in Brbiji vsled sprotnega vodstva kapolnilia g. Slavka pl. Raskaj-a«. „če je pa tako, tedaj pa nikamor drugam, kot v „Narodni dom".
Za točno in soiidoo postrežbo jamči kavarn&r
in restavrater Anton T omili.
Volna
za jumperje in obleko v najmodoruejših barvah :s i
Toni 3anBr-Č8rnB
Dvorni trn
m
krekansko, mleto, belo, v vrečah, po 50 kg, dobavlja najceneje takoj
„ JTJ O O S 3L< MSST JL «J A"
prometna d. d. Zagreb, Gajeva ulica br. 10.
Telefon 9—41. Brzojavke: „JUGOPROMET".

Tu. MIKUŠi?"
SB8BS«
LJUBLJANA, Mestni trg 15
izdelovate!] dežnikov.
Na drobno I Na debelo! Zaloga sprehajalnih palic.
Stari detnlkl «e nanovo prcobleCeJo
P e k a p i j a
dobro idoča, na deželi, kakor tudi hiša, gospodarsko poslopje, velik
sadni vrt, več njiv in gozda je takoj radi preselitve naprodaj posamezno ali skupno. — Kje? pore upravništvo „Jutra". 195
Pozor, trgovci!
Staroznana, črez 50 let obstoječa in na ugodnem prostoru ob glavni cesti v Cerknici se nahajajoča
trgovina z mešanim blagom, železnino in gostilna
se proda po ugodni ceni. ««
Hiša je enonadstropna z zidanimi skladišči. Naslov se izve v upravništvu ,Jutra".
1 n
A
Dru&tvo električnega omretja nizke napetosti v Ratih
želi
razširiti električno omrežje v Račah
In vabi v svrho izvršitve vsa zainteresirana podjetja. Zainteresirane! naj se zglase v najkrajšem času.
Trgovski pomočnik
za galanterijsko trgovino en gros, popolnoma zmožen in samostojen delavcc z večletno prakso v tej stroki
prvovrstna moč, perfektna, zmožna slovenBke in nom-Bko stenografije so sprejme v odvetniško pisarno v mestu okrožnega sodišča izven Ljubljane. — Poundbe pod šifro „Steno I." na upravo »Jutra«.
""T	Fooenl
čeiico parje!
t	Kilogram t:ve(ra
V i^r opulionega perja R3 Din. na pol .^--A-i-« holo 80 Din, bolo 90 Din, boljšo 100 ln ISO Din, mohltega kot pub 160 in ISO Din, boljšo vrsto 225 Din. Posi;iatve carino pro-jte proti po-Tzoln, orl 300 Din naprej poštnino pros:o. Blaco bo tudi zamenja in
neuga]ajoSa vzamo nazaj. Naročila sami na Benedikt 8«ctatl, Lcbss £t. 46. kol Pilzna, Goškoaio-vaška.	7105
Po5!na pošiljke gredo iz Ceško-alov0f'k0 v Jugoslavijo krog M dnt.
gjta?fte in razraste .JUTRO"!
se išoe
Vstop dne 1. februarja, 1924
za Mapibop.
cGalantcrija«
Ponudbo s propisi spričeval naj se vpoSljejo pod na poštni predal št. 53 v Mariboru.	«5
od lisic, kun, tSehorlev, vider, zajcev itd.
kupujom uuposroduo za Ameriko.
PSa^m najvišja dnevno cene!
0(1 1. januarja zbirališča v vseh večjih mestih Jugoslavije, Italije in Bolgarske:
;.'agrob: Lavosiav \VohhnuUi, Ilicn 82, Sarajevo: Jokič Rome, Do8. Novi: lhrah m Momič, Ueograd: Josip FIhcIim (HoUl Pctroirad\ Tuzla: Brača Anfič, Ckopijo: Jcruiiam Korio sir.ovi,
nadalje v Ljubljani, liiou, Gospl6u, Sofiji in Tratu.
1MEO -
Telefon žt. 88, 30 in 61.
Lovlnacs Mat« Kovačcvic, Oanjoluka: Milo .Tankovič, ^ntor: Borlslav Maksimovio i dr., Osljok: Mcrraann Lmierer, SuSak: Mato Stipčir. Mlkllft: La/.ar Mandio,
Prva ?lof. zidarska zadruga ?
registr. zadruga z omejeno zavezo
Pisarna v Ljubljani, Tržaška costa St. 2
TehnISko vodstvo z oblastvsno-avtorlzlranlm
gradbenim Inženjerjem. Projektira in izvršuje vsa v stavbeno In Inženjersko široko spadajoča dela.
Delo Bolidno!	Cene konkurenčne I
851
11
Naročite takoj
Ljubljanski Zvoa za leto 1924!
V novem letniku bo izhajh.1 vse leto ilroko zasnovani in zelo zanimivi roman
Šentpeter.
Dejanje romana se godi v polpretekli dobi t ljubljanskem šentpetrskem predmestju ter je prepleteno z zgodovinskimi dogodki one dobe. Roman je bil odlikovan z nagrado.
Poleg „Šentpetra" izidejo v Ljubljanskem Zvonu še razne druge zanimive povesti, pesmi in eseji, zlasti odlomki iz
Veronike Deseniške,
nove velike Zupančičeve tragedije.
Ljubljanski Zvon, ki izhaja msssčno, velja vseletno s poštnino vred Din I20-— (sa inozemstv* Din 140-—), poluletno Din 6o-—, se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Prešernova ulica, nasproti glavne poŠte.
IBHSH^imS&^SKi^.a^

Csntrais: Hgngi'Bsnl ti g 3.
i5.Taa>Ti£i3Ei in veklamnia di?užba> as o. a.
Zastopstva v vseh	Inozemskih mcctlh
Zastopstva v V3eh večjih Inozemskih mootih
Podružnica:
BBDBSflD
Vzm ulica št. Zl.