rosunna pracana v gottmau Leto XIX., št. 161 LjuMjana, četrtek 14. julija 1938 Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5 — Telefon št- 3122. 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, šelen-burgova ul. — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg T. Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čdslo 78.180, Wien št. 105.241. Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—. Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123,3124. 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo DALADIEROVE SPRAVLJIVE BESEDE Zanimiv govor predsednika francoske vlade o mednarodnem političnem položaju Poljaki in manjšinska zaščita Odkar se češkoslovaška vlada bavi z izdelavo narodnostnega statuta, ki bo strnil v enoten zakon vse določbe in uredbe o manjšinski zaščiti je mednarodni svet postal pozoren na način, kako Češkoslovaška ravna s svojimi manjšinami. Poprej so iz Prage često zaman zavračali pritožbe različnih manjšin o »nečloveškem zatiranju«, velik del mednarodne javnosti nekako ni hotel vzeti na znanje pojasnil praške vlade in tako je celo v marsikateri nevtralni državi prevladovalo mnenje o resničnem zatiranju tujerodcev na Češkoslovaškem. V tem dejstvu je iskati razlog, da je za-padna demokracija praški vladi nujno nasvetovala, naj zaradi ljubega miru uredi svoje odnošaje do tujerodnih manjšin. Tako je prišlo do paradoksa, da mora ravno Češkoslovaška, katere zaščita narodnostnih manjšin je tudi v praksi naravnost vzglecLna, še razširjati to zaščito, dočim so v nekaterih državah narodne manjšine res brez vseh pravic. Eno dobro pa le ima na sebi ta paradoks. Ravno oni merodajni činiteiji, ki so zahtevali od praške vlade ureditev manjšinskega vprašanja, so se morali dati poučiti o dejanskem položaju. Nesporni statistični podatki namreč govore, da so Nemci v Češkoslovaški oskrbljeni s šolstvom celo bolje nego sami Čehoslovaki, da ima madžarska manjšina na Češkoslovaškem razmeroma več šol nego jih ima madžarsko ljudstvo v svoji lastni državi in da je peščica tešinskih Poljakov v kulturnem pogledu daleko na boljšem nego milijoni poljskega ljudstva v Poljski. Ta dejstva so danes že tako splošno znana, da Čehoslovakom nasprotna propaganda nanje ne more ničesar odgovoriti. Kar se tiče političnih svoboščin in pravic, je znano, da so Nemci, Madžari in druge manjšine zastopani v zakonodajnih telesih natanko po svoji številčni moči, saj imajo n. pr. Nemci preko 70 poslancev in 36 senatorjev, Madžari 11 poslancev in 7 senatorjev, Poljaki pa imajo v parlamentu 3 svoje zastopnike. Šolstvo rn zastopstvo v zakonodajnih telesih sta dve zanesljivi merili za presojo položaja manjšin v posameznih državah in ravno po teh dveh merilih sodeč stoji manjšinska zaščita v Češkoslovaški tako visoko kakor v nobeni drugi državi. Odkod izvira umetno nezadovoljstvo sudetskih Nemcev in Madžarov, je dovolj jasno. Nekoč so po mili volji tlačili Čehe. oziroma Slovake, ter jih raz-rarodovali, danes pa jim je to onemogočeno. Zato se ne morejo sprijazniti z dejstvom, da so minili oni časi, ko sta bila češko in slovaško ljudstvo še materija! za raznarodovanje. Ta zapoznela miselnost se v češkoslovaški demokratični državi, kjer ni tlačiteljev in tlačenih, marveč samo enakopravni državljani, gotovo ne počuti dobro. Če pa si že sudetsko-nemško ali madžarsko nezadovoljstvo lahko pojasnimo iz preteklosti, si vendar zadržanja Poljakov v tem težkem položaju Češkoslovaške nikakor ne moremo razlagati. Nekateri poljski listi, o katerih je znano, da stoje blizu vodstva poljske zunanje politike, so se odločno zavzeli za sudetske Nemce in soglasno z nemškimi listi pozivajo Prago, naj popusti svoj »pritisk« na nje ter upošteva obveznosti, ki izhajajo iz določil manjšinske zaščite. Ko bi taki glasovi prihajali iz Portugalske ali iz Grčije, bi se človek nasmejal nevednosti, v poljskem primeru pa takega ravnanja ne moremo imenovati drugače nego zaslepljenost. Kdor hoče glede manjšinskega vprašanja kaj očitati češkoslovaški vladi, bi moral najprej pri sebi pogledati, dali postopa pravilno s svojimi manjšinami. Poljska manjšina na Nemškem in nemška na Poljskem znašata približno po 1,000.000 duš in si držita nekako ravnotežje. Vsako tlačenje na tej ali na oni strani meje povzroča takoj retorzije in medsebojne pritožbe se nekako uničujejo. Toda poleg nemške manjšine, ki je prišla na poljska narodna tla pod prejšnjimi Poljakom nasprotnimi režimi, žive v Poljski še milijoni slovanskih Ukrajincev in Belorusov in njihovo življenje v resnici ni zavidanja vredno. Milijon Nemcev ima še vedno 490 osnovnih in 20 srednjih nemških šol. Šest milijonov Ukrajincev pa ima le 400 šol z ukrajinskim učnim jezikom, zato pa okoli 3000 utrakvističnih, ki so vse prej kakor manjšinske narodne šole. Poldrugi milijon Belorusov ima celo samo 16 svojih šol. Srednjih šol imajo Ukrajinci 26, Belorusi pa eno samo. Kako so te slovanske milijonske manjšine zastopane pri zakonodajnem delu, vidimo iz tega, da bi morale po svojem številu imeti v parlamentu vsaj 60 poslancev, imajo pa jih Ukrajinci le 19, Belorusi pa nobenega, namesto 30 senatorjev jih imajo Ukrajinci 6, Belorusi pa zopet nobenega. Pri takem stanju stvari doma, dajejo poljski listi, ki podpirajo politiko zunanjega ministra Pariz, 13. jul. o. Min. predsednik Dala-dier j e snoči na banketu, ki mu ga je priredila provansalska zveza, govoril o mednarodnem političnem položaju. Opozoril je na neposredno vojno nevarnost, ki je pred dobrim mesecem dni grozila Evropi in ki jo je bilo mogoče odstraniti le zaradi miroljubne odločnosti Anglije in Francije, pa tu_ dj Nemčije. Francoski prispevek za pomir-jenje je bil tem večii ker je Francija vztrajala prj svojih obveznostih do Češkoslovaške, ki se jim ne more im se jim ne bo nikoli odrekla. Francoska vlada in ljudstvo sicer želita, da bi ne bilo treba teh obveznosti nikoli praktično izvajat!, prav tako pa jamčita, da Francija svoie besede nikoli ne bo prelomila. Od nekdai je Daladier verjel, da se ie vojni mogoče izogniti in prav te čase se je o tem še bolj prepričal. Zato je treba z zaupanjem gledati v bodočnost D a la die rov govor je izzval v francoskih političnih krogih precejšnje zadovoljstvo. V >Crdru« pravi Pertinax, da je treba s posebnim poudarkom zabeležiti Daladierovo izjavo o svetih francoskih obveznostih do Češkoslovaške, ki datirajo že iz 1. 1925. Dr. Beaeš in dr. Ho dia bosta nedvomno ugodila vsem sprejemljivim zahtevani sudetskih Nemcev, vendar pa gotovo ne bosta prekoračila meje. do katere segajo poslednje možne češkoslovaške koncesije. Ce bi se ta meja prekoračila, bi bila sudetskim Nemcem dana priložnost, da uvedejo na svojih osmih ločenih geografskih jaodiočjih, na katerih so naseljeni, diktaturo ki bi pomenila tlačanstvo za 400.000 Cehoslovakov, ki živjjo v teh krajih. Takih koncesij pač nihče ne more pričakovati od češkoslovaške vlade. »Jour« poudarja, da je govoril Dala-dier kot veliki državnik, čigar besede lodo razumeli vsi prijatelji miru v vseh državah. ^Oeuvre« poudarja velik pomen Daladiero-vega govora, ki je bil zmeren, a tudi odločen. >Populaire« meni, da je Daladier na nedvoumen način pozval Nemčijo naj sodeluje s Francijo in Veliko Britanijo. Pariz, 13. julija, h. V zvezi "z znanim Daladierovim govorom, v katerem se je zavzel za češkoslovaško, češ da je pravica na njeni strani in da Francija ne bo nikoli pretrgala vezi, ki jo vežejo po pogodbah, citira danes pariški tisk kot veliko senzacijo govor ministrskega predsednika Dala-diera na banketu zveze pokrajinskega tiska. Listi odobravajo njegova izvajanja, pripominjajo pa obenem, da vojna še zmerom ni neizogibna. Vojaške priprave se nadaljujejo in ugotoviti se mora, da je Francija s svojo silo in edinostjo ter lojalno napovedjo svoje akcije to pot vojno preprečila. Francija nikoli ne bo or.ečastila dane besede in ponuja slej ko prej Nemčiji roko, ne pa vratu To so izvajanja, ki jih je napisal »Intran-sigeant«. Današnji »Temps« objavlja prav tako Daladierov govor na prvem mestu in pravi v komentarju, da je treba njegove besede onstran meje pravilno razumeti Francija ni nikoli odrekla svojega podpisa, kjerkoli je šlo za mir. Tudi iz Londona prihajajo vesti, da so včerajšnja izvajanja Daladiera v oficielnih angleških krogih napravila najboljši vtis. „Temps" o položaju na češkoslovaškem Pariz, 13. julija, d. »Temps« je objavil daljši članek o češkoslovaški, v katerem pravi med drugim: še-le, ko bo odstranjena češkoslovaška nevarnost, bomo lahko gledali v bodočnost z večjim zaupanjem. Po nekaj mirnih dneh so gotovi listi zopet obnovili svojo kampanjo proti praški vladi. Predmet teh polemik je vedno isti. Z neprestanim ponavljanjem argumentov, ki so se že stokrat dokazali kot napačni, hočejo ustvariti razpoloženje za nepopustljivost hen-leinovcev. Vladi dr. Hodže se mora priznati, da je ugodila demaršam iz Pariza in Londona. Praška vlada se ni pričela samo pogajati z zastopniki narodnostnih manjšin, temveč je tudi sprejela kot podlago za razgovore zahteve sudetsko-nemške stranke skupno s svojim programom. Do trenutka je dr. Hodža pristal na vse koncesije, dočim vztraja sudetsko-nemška stranka na svojih prvotnih zahtevah, kakor jih je proglasila v Karlovih Varih. Vzrok nesoglasja je v dejstvu, da je pripravljena praška vlada sicer opustiti upravno-tehnično enotnost, da bi tako omogočila državljanom raznih narodnosti višek svobode, dočim zahteva Henleinova stranka, da naj tvorijo vsi Nemci v češkoslovaški politično celoto, ki bi bila vezana z ostalo državo le z rahlimi vezmi. Upati je treba, da bodo te nasprotne teze spravljene v soglasje, kar bi bilo v interesu Češkoslovaške in evropskega miru. češkoslovaška kaže v tem kritičnem trenutku hladnokrvnost in patriotsko trdnost, ki vzbuja splošno spoštovanje. Nekateri menijo, da bo Henleinova stranka končno sprejela predloge vlade, ne da bi se formalno odrekla svojim prvotnim zahtevam, katerih uresničenje bi bila pripravljena odgoditi na kasnejši čas. Sedaj gre za to, da se uredijo najnujnejše stvari in odstrani nevarnost za prihodnje tedne. Potrebno bi bilo, da dovedejo pogajanja v Pragi do naglega uspeha, in da bi se narodnostni statut čimprej izdelal, češkoslovaška bi Hankov, 13 jul o. Po informacijah agencije International News Service je Japoncem po 70 ur trajajočem letalskem bombardiranju in artiljerijskem obstreljevanju kitajskih utrdb in postojank uspelo zavzeti strateško važno mesto Kiukiang Sedaj je v japonskih rokah ključ do srednje Kitajske. Odprli so si vrata v hankovško področje. Silne kitajske utrdbe okrog Kiukianga so bile popolnoma razdejane. Takoj po padcu Kiukianga so skušali motorizirani oddelki japonske vojske prodreti v Singkiang, da bi docela predrli kitajsko obrambno črto na Jangceju. Na obeh bregovih veletoka se je davi razvila silna bitka, v katero je poseglo s svojim topništvom tudi 70 japonskih topničark, ki skušajo predvsem zaščititi vojsko na kopnem pred kitajskimi letalskimi bombami. Na delu je tudi cela vrsta minonoscev. ki dvigajo mine iz Jangceja. Doslej so jih dvignili iz vode ali pa uničili že okrog sto. Kitajsko letalstvo je neprestano v boju in je danes ponovno napadlo japonske vojne ladje na reki ter jih nekaj hudo poškodovalo, da so se morale umakniti iz boja. Singkiang, ki šteje 200.000 prebivalcev, je sedaj poslednja velika zapreka na poti proti Hankovu. Kitajci so trdno prepričani, da bo Singkiang vzdržal japonski pritisk. Japonci imajo poleg tega velike težave s poplavo Jangceja, ki se je pričela znova širiti, s slabim vremenom, ki jim onemogoča naglo prodiranje, in s kitajskimi četniki, ki jim v zaledju razdirajo ceste, proge, telefonske in brzojavne napeljave. Dopoldne je skupina japonskih letal znova napadla Hankov. V središču mesta je razdejala več visokih sitavb. Letalski napad je zahteval okrog sto človeških žrtev, povzročil pa je tudi ogromno škodo. Porušena šola ameriške misije Šanghaj, 13. jul. d. Včeraj dopoldne je 18 japonskih letal vrglo 150 bomb na Niččans. Bombe so popolnoma porušile dekliško šolo ameriške misije in neko bolnišnico. Iz razvalin so izkopali že nad 100 trupel. Na strehi dekliške Iole so bile jasno označene ameriške barve. Kitajsko poročilo o japonskih izgubah Hankov, 13. juL d. Kitajski generalni štab je te dni objavil poročilo o japonskih izgubah od 7. julija 1937 do konca letošnjega aprila. Japonska vojska ]e izgubila doslej 375.761, vojna mornarica 37.948. letalske sile pa 1186 mož. V tem času je tik) uničenih 654 japonskih letal, potopljenih pa 60 vojnih ladij. Kitajci so zaplenili Japoncem 21.400 pušk, 1257 strojnic, 101 lahkih, 40 poljskih topov in 85 tankov. Francosko-japonski spor Tokio, 13. jul. d. Francoski poslanik je izročil včeraj japonskemu zunanjemu ministru noto, v kateri sporoča francoska vlada ofideino, da je zasedla otočje Paracet. V izvrševanju svojih suverenih pravic so francoske oblasti v Indokini poslale na to otočje svoje upravne uradnike in policiste. Nota poudarja nadalje, da se Francija ne bo dotaknila gospodarskih interesov Ja-ponpke na' otočju Paracel. kakor na primer ribištva in izkoriščanja fosfatnih gnojJL svoji stvari tako v narodnem kakor v mednarodnem pogledu ne mogla napraviti boljše usluge. Hodževa pogajanja Praga, 13. jul. h. O včerajšnji konferenci ministrskega predsednika dr. Hodže s predsedstvom poslanske zbornice in senata se je zvedelo, da je šlo za spremembo nekaterih določb glede poslovnega jezika v parlamentu. Vlada hoče namreč vsem narodnostim v tem pogledu kar najbolj ustreči. Daneö je ministrski predsednik Hodža sprejel zastopnike vseh čeških opozicionainih strank, torej zastopnike fige poslanca Stribrnesa. zastopnike zidov in poslanca bivšega generala Gajde. Razen tega so bili pri njem številni zastopniki korporacij in 6trank iz Podkarpatske Rusije. Končno je ministrski predsednik sprejel še šefa pisarne pri guvernerju Podkarpatske Rusije. Po vseh teh spreiemih je jasno, da se je danes govorilo največ o ureditvi Podkarpatske Rusije. Henlein pripravlja splošno stavko Praga, 13. julija, h. Listi poročajo, da bo Henlein po povratku iz Nemčije, kjer ni razpravljal samo s Hitlerjem, temveč tudi z Görmgom in ostalimi nemškimi državniki, prišel zopet v energično akcijo za uveljavljenj» svojih zahtev. Po vsem mešanem ozemlju države se spet množijo incidenti s sudetskimi Nemci. Vodstvo sudetsko-nemške stranke operira zelo živahno z najbolj nemogočimi obljubami, kjer pa to ne zaleže, tudi s terorjem. Kakor trdijo listi, pripravlja Henleinova stranka splošno stavko po vsem ozemlju, kjer prebivajo sudetski Nemci. Čsl. poslanik pri Cianu Rim, 13. julija. A A. (CTK). Italijanski zunanji minister grof Ciano je sprejel v palači Chigi češkoslovaškega poslanika v Rimu Hvalkovskega ter imel z njim dolg in prisrčen razgovor Agencija Domej poroča iz Hongkonga, da se je zbralo v zadnjih dneh v bližini otočja Paracel več francoskih vojnih ladij, ki pazno zasledujejo gibanje japonskega brodovja. Na otočju so tudi izkrcali znatne ko'ičine orožja, municije in živil. Poročilo japonskega zunanjega ministrstva o francoski noti poudarja, da ni razjasnila najvažnejšega vprašanja, kateri državi pripadajo ti otoki. Pogajanja se nadaljujejo. Japonska smatra za pocrebno, da Francija umakne svoje oborožene sile z otoka. Poročilo pristavlja, da vprašanje otoka Hajnan včeraj ni bilo predmet razgovorov med japonskim zunanjim ministrom Lgakijem in francoskim poslanikom. Beek v Rigi Varšava, 13. jul. AA, Poljski zunanji minister Beck % ob 2. popoldne prispel z letalom v Rigo. Na letališču so Beeka pozdravili zunanji minister Munters, poljski poslanik, predstavniki poljskih združenj in nekatere druge ugledne osebnosti. Med potjo v Rigo je Beck pristal v Kovnu. Tam so ga sprejeli zastopnik li-tovsikega zunanjega ministra, minister Urbsus, poljski poslanik Harvat in zastopniki tiska. Po zakuski je poljski zunanji minister čez pol ure nadaljeval z letalom svojo pot proti Rigi. Varšavska pcluradna »Gazeta Polska« piše, da so se odnosi med Poljsko in La-tiško v teku 20 let razvijali v duhu dobrega sosedstva, in ugotavlja, da poljsko javno mnenje ceni vrednost svojega lati-škega partnerja v baltiški politiki. »Pol-ska zbrojna« pravi, da vidi Poljska v vsaki baltiški državi naravnega partnerja za plodno delo na obali skupnega morja. »Express Porany« omenja pri tej priliki nedavni obisk Beeka v Tailinu in Stockholmu, kakor tudi poseben obisk šefa poljskega generalnega štaba v Estoniji Uredba o prenosu lastnine nepremičnin Beograd, 13. julija p. Pravosodni minister je v sporazumu z ministri za kmetijstvo, vojsko in mornarico ter notranje zadeve izdal uredbo, po kateri se zakonska uredba o omejitvi prenosa lastnine nepremičnin na področju apelaci j skega sodišča v Ljubljani izpremeni in izpopolni v naslednjem smislu: Člen 1. se glasi: Na ozemlju vseh sre-skih sodišč v območju okrožnih sodišč v Mariboru, Murski Soboti, Celju, Ljubljani in Novem mestu je dovoljen prenos lastnine nepremičnin na osnovi pravnih poslov med živimi samo po pristanku komisije za dovoljevanje prenosa lastnine nepremičnin, kakor jo določa člen 7 To velja tudi za primer, da se nepremičnine dajo v zakup za dobo preko 5 let. Členu 10. se doda naslednji novi stavek: V primeru dvoma, da je prenos lastnine nepremičnin v nasprotju z interesi državne obrambe, bo komisija zahtevala od poveljnika divlzijske oblasti, v katere območju lež! nepremičnina, da poda svoje mnenje.___ MfcVt4g v MI dftoVr na CMD fct darujte za «fen sklad ! Perthovi razgovori z grofom Članom Prizadevanja za izpolnitev pogojev angleško-italijan- skega sporazuma Rim, 13. jul. o. V tukajšnjih krogih pri-čakujLjo z veliko pozornostjo sestanek grofa Ciana z lordom Perthom, ki je napovedan še za ta teden in na katerem naj bi se na osnovi angleškega načrta za ureditev španskih problemov, ki ga je nevtraln astni odbor že sprejel, poizikusi-lo določiti sporazumno postopanje za izpolnitev pogojev, pod katerimi se bo lahko uveljavil angleško-italijanski sporazum. Pri dosedanjih razgovorih med Ci-anom in Perthom se je pokazala na obeh straneh dobra volja, da bi se to vprašanje uredilo, vendar pa je ostalo le pri možnosti, da se pospeši uveljavljenje sporazuma londonskega nevtralnostnega odbora in tako odstrani nevarnost nadaljnje odgoditve ratifikacije angUeško-itald-janskega sporazuma. Na italijanski strani ugotavljajo, da bi morala Anglija v zadevi sporazuma nevtralnostnega odbora nastopiti energične je, ker je le tako mogoče pričakovati, da se bodo določbe sporazuma hitreje izvedle. Poleg tega bi morala Anglija razčistiti spor z generalom Franccm zaradi letalskih napadov na angleške tovorne ladje v španskih republikanskih lukah. Praw ureditev tega spora spada med glavne pogoje, pod katerimi se bo lahko nemoteno in dejansko izvršil sporazum londonskega nevtralnostnega odbora, v drugačnem primeru pač ni priča-kova, da bo Franco sploh omogočil komisiji londonskega odbora organizacijo umika tujih prostovoljcev iz Španije. Preprečiti bo treba tudi vse mogoče sabotažne akcije, rporazum mevtratoostnega odbora pa v svoji sedanji obliki ne upošteva takih zunanjih momentov. Predvsem umik prostovoljcev iz Španije London. 13. jul. o. Angleška vlada je imela danes redno sejo. Razpravljali so v glavnem o odnosa jih z Italijo. Kakor zatrju-iejo poučeni politični krogi so trije člani vlade izjavili, da takoj podajo ostavko, čim bi angleška vlada pristala na uveljavljenje sporazuma z Italijo, ne da bi se do kraja izpolnili pogoji, ki so določeni. Italijanski prostovoljci se morajo za vsako ceno umakniti iz Španije. Chamberlain je nato dejal, da se bo sporazum z Italijo uveljavil šele tedaj, ko bo nevtralnostim odbor ugotovil, da se ie iz Španije umaknilo toliko t-ujih prostovoljcev, da je mogoče obema španskima taboroma priznati vojaške pravice. Chamberlain bo odpotoval jutri v Birmingham kjer to na zborovanju konservativcev obeležil sedanji mednarodni položaj ter pojasnil nekatere angleške zunanjepolitične potrebe. Chamberlain za angleško preiskovalno komisijo London, 13. juL h. Ministrski predsednik Chamberlain je danes sporočil v spodnji zbornici, da je bilo nemogoče sestaviti mednarodno nevtralno komisijo, ki naj bi preiskala vse primere, v katerih je bilo v Španiji bombardirano civilno prebivalstvo. Angleška vlada predlaga zaradi tega, naj Beeka, češkoslovaški vladi lekcije o pravični manjšinski zaščiti. Zdi se res, da se Poljaki iz svoje prošlosti niso ničesar naučili. bi se v Španijo poslala komisija, ki bi bila sestavljena samo iz angleških državljanov, in sicer takoj, ko bosta vladi v Barceloni in Burgosu pristali na ta predlog. Chamberlain je dalje izjavil, da je Fran-cova vlada že odgovorila, da napadi na angleške ladje iz zraka niso bili namerni. Medtem nadaljuje angleška vlada pogajanja s Francom v tej zadevi. Diploma Lski zastopnik pri Francovi vladi sir Robert Hodgson mora te dni priti v London. O angleško-italijanski pogodbi se je nato v spodnji zbornici razvila daljša razprava, v kateri so Chamberlaina pozvali, naj te pogodbe ne da uveljaviti vse dotlej, dokler se ne bo sestal parlament in jo proučil. Chamberlain ni hotel dati nobenega zagotovila, izključil pa ni niti možnosti, da bo spodnja zbornica pozvana na izredno sejo, da bo razpravljala o angleško- italijanski pogodbi. Angleško posredovanje v Barceloni London, 13, juL o. Republikanski poslanik je danes z letalom odpotoval v Barcelono. Kakor zatrjujejo, se je odpravil na pot na posebno željo britanske vlade, ki bi rada pripravila barcelonsko vlado čim prej do pristanka na sporazum nevtralnostnega odbora. Barcelona naj bi tako pokazala predvsem dobro voljo za ureditev španskega vprašanja, obenem pa naj bi dala tako tudi povod za pritisk na Burgos, ki ti potem nedvomno vse prej tudi sam pristaJ na izvedbo sporazuma. V Barceloni je bila danes seja vlade, ki ji ie prisostvoval tudi londonski poslanik. Pričakovati je, da bo angleška vlada že jutri obveščena o stališču vlade v Barceloni. Anglija in Nemčija London, 13. jul. o. »Times« razpravljajo danes v uvodniku o angleško-nemških odnosih. List omenja med drugim, da angleški poslanik v Berlinu ni videl Hitlerja že od 7. marca. V Londonu so voljni pogajati se za ureditev angleško-nemških vprašanj. V sporazumu glede dolgov nekdanje Avstrije vidijo celo ugodno znamenje za pogajanja političnega značaja. Nedvomno so angleško- n e mški trgovmsld odnošaji v neki avezi z gospodarskimi odnosi Nemčije srednjih in jugovzhodnih evropskih držav. Anglija je z vsemi svojimi poslednjimi trgovinskimi pogodbami pokazala ,da je pripravljena na gospodarskem področju sodelovati z vsemi državami na svetu. V duhu tega svojega načela proučuje sedaj tudi podunavski gospodarski problem, nikakor pa angleška vlada ne mdsld blokirati naravnih in legitimnih nemških tržišč v teh državah. Nemške utrdbe ob luksemburšld meji London, 13. julija, d. Pariški dopisnik »Daily Telegrapha« poroča iz Nancyja, da Nemčija naglo gradi nove utrdbe ob luk-semburški meji. Zatrjujejo, da gradi Nemčija za pasom utrdb, ki jih je zgradila po pohodu v Porenje, nov utrdbeni pas. Cela vrsta manjših utrdb brani vzhodni breg rek Sauer in Mosel. Delajo noč in dan. Japonci zavzeli Kiukiang Velika bitka ob Jangceju, v kateri sodeluje tudi 70 japonskih topničark — Pot proti Hankovu odprta Prijateljska pogodba med Francijo In Turčijo Besedilo dogovora, ki ureja odnošaje med obema državama Pariz, 13. julija, d. Francosko zunanje ministrstvo je objavilo v ponedeljek zvečer besedilo francosko-turške prijateljske pogodbe od 4. julija 1938. Pogodba vsebuje naslednje določbe: 1. Pogodbeni straniki se zavežeta, da ne bosta sodelovali pri nobenem političnem ali gospodarskem dogovoru in pri nobeni korobinaoiji, ki bi bila naperjena proti eoi izmed njih. 2. Če bo ena izmed pogodbenic kljub svoji miroljubnosti napadena ,od ene ali več držav, ne bo druga pogodbenica nudila v času konflikta napadalcu nobene pomoči. 3. Obe stranki, ki sta zainteresirani tako na ohranitvi splošnega miru kakor varnosti na vzhodnem Sredozemskem morju, se bosta medsebojno posvetovali o izvedbi svojih obveznosti in si bosta med seboj priznali v ta namen potrebne olajšave, kakor hitro bo nastal položaj, ki bo omogočil izvedbo jamstvenih obveznosti na podlagi jamstvene pogodbe o teritorialni nedotakljivosti aleksandretskega sanžaka od 24. maja 1937. 4. Splošna razsodiščna pogodba se bo porabljala v meri. kakor je b'la vporabljena v trenutku podpisa sedanje pogodbe med obema pogodbenima strankama, tudi za čas trajanja te pogodbe ter bo določila metode za ureditev morebitnih nesoglasij in sporov. 5. Nova pogodba ne nadomestuje dispozicij, po katerih je določena za gotova nesoglasja posebna metoda za ureditev vprašanj med obema strankama. 6. Nova pogodba se ne rr.ore tolmačiti v tem smislu, da bi omejevala naloge Društva narodov ali pa kršila oboeznosti obeh strank na podlagi pakta Društva narodov. 7. Pogodba bo čimprej ratificirana ter bo stopila v veljavo z izmenjavo ratifika-cijskih listin. Njena veljavnost je določena za 10 let. Če ne bo odpovedana šest mesecev pred potekom tega roka, se podaljša za nadaljnjih pet let. Obenem je bila objavljena tudi skupna izjava obeh vlad, ki pravi, da sta se pogodbenici sporazumeli tudi o naslednjem: lìporaba statuta o aleksandretskem sand-žaku in temeljnega zakona, ki ga je odobrilo Društvo narodov 29. maja 1937, se bo nadaljevala in sicer v duhu ankarskega dogovora, ki priznava premoč turškega elementa v aleksandretskem sandžaku, ki pa daje turšiki vladi povod za izjavo, da vprašanje aleksandretskega sandžaka ne predstavlja za Turčijo nobene teritorialne zadeve. Med Turčijo, Sirijo in Libanonom se bodo nadaljevale prijateljske in dobre sosed-stvone razmere, ki so bile vzpostavljene z ankarskim dogovorom. Ta dogovor je bil podaljšan za leto dni. Poslednje določbe za končno ureditev optantskega vprašanja bodo odrejene z novim protokolom. Sirij-ska vlada bo sedanji dogovor o dobrih so-sedstvih odnosih izpremenila v prijateljsko pogodbo med Turčijo, Sirijo in Francijo, kakor hitro ji bo mogoče. Razen tejga je bilo sklenjeno, da se prično pogajanja za razvoj dobrih odnosa j ev med Turčijo, Sirijo in Libanonom. Francoska in turška vlada sta se končno sporazumeli, da bosta v kratkem sestavili pogodbo o naseljevanju francoskih državljanov v Turčiji ter turških državljanov v Franciji. ughesov polet okrog sveta Ameriški letalec Hughes fe z rekordno brzino preletel Sibirijo in je že na povratku v Ameriko Moskva, 13. jul. d Ameriški filmski ma-gnat Howard Hughes, ki je včeraj ob 1.24 ponoči start al v Parizu s svojim dvomotor-nim letalom tipa »Lotheack« in štirimi «spremljevalci na drugo etapo svojega poleta okoli sveta, je prispel v Moskvo ob 11.12. 'Aa "2500 km dolgo pot iz Pariza ie rabil 7 ur 48 minut, kar pomeni povprečno brzino H25 km na uro. Po dveh urah oddiha, med katerim ie obedoval, je včeraj ob 13.15 po krajevnem času odletel dalje v Omsk, do kamor ie 2160 km dolao pot preletel v 7 urah i«i 20 minutah. Letel je s provprečuo brzino 29ü km na uro. nekoliko manj kakor iz Pariza v .Moskvo kar je zakrivilo glabo vreme nad Sibiriio. Iz Omska ie odletel Hughes ob 1.37 ter je ob 8.S0 dopoldne pristal v Jakutsku. Od tu namerava preleteti Beringov preliv in pristati v Fairba.nksu na Aljaski, kjer bo imel kratek oddih, nakar se bo vrnil preko Kanade v New York, kamor bo prispel jutri zvečer ali pa ponoči. Polet iz Pariza v Moskvo ie potekel pov. sem gladko. Na prošnjo ameriške brezžične družbe mu ie nemška brezžična družba nudila med poletom vso pomoč. Ko je Hughes prispel s svolimi štirimi spremljevalci v Moskvo, se ie videlo, da so vsi prestali naporen polet. Na letališču so jih sprejeli ameriški poslanik in ruska pilota Bajdukov ter Jumaršev. kj sta svoičas poletela preko arktičnih pokrajin v Zedinjene države. Po radiju je Hughes iziavil za ameriške uosm-šalce: »Nimam mnosro povedati. Presenečeni smo nad lepoto mesta in letališča. Ne morem izreči drugega kakor zahvalo in priznanje nad sprejemom. Prvotno smo nameravali ostati v Moskvi samo 20 minut, ko pa «o nani prigovarjali smo se odločili za daljši oddih. Med odmorom smo obedovali in obnovili zalogo bencina«. Zanimivo ;e. da ie 200 letal, ki jih je Anglija nedavno kupila za svoje yoj,no letalstvo v Ameriki, istega, tipa kakor je Hughe-sovo letalo, tako. da bo morda njegov polet okoli öveta za angleške pa tudi druge vojaške obiasti zelo poučen. Nad Beri figovim prelivom London. 13. julija, h. Ameriški letalec Hooward Hughes je danes ob 15. ruskega časa startal iz Jakutska v smeri proti Aljaski. Ker dozdaj o njem ni nobenih poročil, se boje, da se mu je pripetila nezgoda. Berlin. 13. jul. AA. Iz Moskve poročajo, da leti ameriški letalec Hughes na -"rti Anadir-Nome, kjer močno dežuje. lijava novega čsL poslanika dr. Lipe Bled, 13. julija, r. Novi češkoslovaški poslanik na našem dvoru g. dr. Jaroslav Lipa ki ja včeraj izročil na Brdu svoja akreditivna pisma Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, je sprejel danes na Bledu v hotelu »Toplice« našega sotrudnika. Izrazil je svoje zadovoljstvo, da more zastopati svojo državo v bratski Jugoslaviji. »Ni prvič,« je dejal med drugim, »da prihajam v vašo državo. Tu sem bil že pred vojno, med vojno in tudi že po vojni. Pred vojno sem bil zlasti pogosto v Trstu, kjer žive starši moje žene. Tam sem se seznani! z mnogimi odličnimi Slovenci in Hrvati. pa tudi z nekaterimi Srbi. Tudi pozneje, ko sem vršil diplomatske funkcije v inozemstvu, sem večkrat potoval skozi Jugoslavijo, ki je napravila name vedno najlepši vtis.« Minister dr. Lipa se je zanimal za vse svoje znance in je zlasti obžaloval, da ni več med živimi dr. Pivko in dr. Ribar, s katerima ga je vezalo tesno prijateljstvo. »Včeraj sem bil sprejet,« je nadaljeval g. minister, »pri Ni. Vis. knezu namestni- ku Pavlu. Lahko vam izjavim, da me je avdienca iznenadila, ker to ni bila zgolj formalnost. Izredno sem srečen, da mi je poverjena naloga, da zastopam češkoslovaško republiko v Jugoslaviji, ker smatram. da za Čehoslovaka ne more biti prijetnejše naloge, kakor zastopati svojo domovino v bratski državi. Naša dva naroda sta se stoletja borila za svobodo in samostojnost, ki sta si jo končno tudi izvoje-vala, čeprav za ceno ogromnih žrtev. Ideal pravičnosti, ki je vrhovno vodilo obeh naših narodov je pripomogel, da je tudi po osvobojenju in zedinjenju ostalo med nami najtesnejše sodelovanje za ideal mednarodnega miru. Iz tega sodelovanja pred, med in po vojni izvira tudi vez prijateljstva in solidarnosti, ki tako harmonično druži Jugoslavijo in Češkoslovaško z njeno skupno zaveznico Rumunijo. Prizadeval si bom, da te vezi prijateljstva med obema bratskima državama in narodoma še bolj poglobim, in bom še posebno hvaležen jugoslovenskemu tisku, če me pri tej moji nalogi podpre.« Sijajni itsj?€hl naših naraščajnikov v Pragi Znani sokolski in športni urednik zagrebških »Novosti« g. Hrvoje Macar.ovič opozarja v torkovi številki svojega lista na krasne uspehe, ki so jih v Pragi poleg jugoslovenskih Sokolov in Sokolic dosegli tudi naši naraščajniki. ČOS je priredila za svoj naraščaj celo vrsto tekem, h katerim so bili pripuščeni in povabljeni pod enakimi pogoji tudi pripadniki jugoslovenskega sokolskega naraščaja. Postavili so se tako dobro, da je naše Sokolstvo lahko na nje ponosno. Najtežja je bila tekma v sedmeroboju, ki je obsegala proste vaje, vaje na drogu, na bradlji in konju, skok v višino z zaletom, met krogle 5 kg in tek na 60 m z zaprekami. V tej tekmi je nastopilo 11 jugoslovenskih naraščajskih društev s skupaj okrog 70 tekmovalci. Razen naporne poti so imeli naši tekmovalci še to težkočo, da so tekmovali z jugoslovensko prosto vajo, ki je mnogo težja in hitrejša od češke. Kljub temu so se odrezali odlično, čeprav so se morali meriti z 930 čsl. tekmovalci iz 127 društev. In ko je bil končno proglašen izid, se je pokazalo, da je med vsemi zasedel prvo mesto naš naraščajnlk Stevan Subotln iz Zemuna, ki je od 70 dosegljivih točk dosegel 69.6, torej skoraj 100%. Drugi je bil čsl. naraščajnik Miroslav Tesaf iz Brna, tretji pa zopet Ju-gosloven Milan Kremesec iz Ljubljane. Tudi un je dosegel skoro 99 °/o dosegljivih točk. Na desetem mestu je bil še Rado Peš! iz Ljubljane s 97 °/o točk. Tako so bili med onimi desetimi naraščajniki, ki so .se od tisoč tekmovalcev uvrstili na prva mesta, kar trije jugoslovenski naraščajniki. Kot društvo si je priboril prvo mesto naraščaj Brno I, ki je dosegel 97.5 °/o točk. Takoj za njim se je uvrstil naraščaj Ljubljana Matica s 96.5 °/o točke. Enako lepi so bili uspehi jugoslovenskega naraščaja v lahkoatletskem peteroboju, ki je obsegal proste vaje, skok v višno in daljino, met krogle 5 kg in tek na 80 m Tudi tu si je priboril prvo mesto naš naraščajnik Ivo Jovič iz Subotice, ki je dosegel 92°/o točk. Kot vrsti sta se plasirali na prvi dve mesti dve češkoslovaški društvi, na tretje mesto pa naraščaj iz Zemuna. Ta uspeh je tem bolj pomemben, ker je bila zemunska vrsta sestavljena samo Iz naraščajnikov enega društva, dočim sta bili čsl. vrsti sestavljeni iz najboljših naraščajnikov vseh društev svojih dveh žup. Naraščajniki izpod 16 let starosti so tekmovali posebej. Tekme so obsegale met krogle 4 kg, tek na 60 m, proste vaje in drog. Prvo mesto je doseglo društvo Smichov I iz Prage, drugo Brno I, tretje pa Ljubljana Matica, ki je dobilo le eno točko manj od zmagovalca. Beležke 14. Julij Danes praznuje velika Francija, naš tradicionalni zaveznik in prijatelj, svoj državni in nacionalni praznik. Na današnji dan pred 149 leti je padla v francoski revoluciji slovita Bastilla, ki je bila kot jetnišnica za politične obsojence nekak simbol dotedanjega fevdalnega režima. Francosko ljudstvo si je zato kasneje izbralo ta dan za spominski praznik svojega osvobojenja. S kratkimi presledki, katerih zadnji je bil leta 1871., je Francija poslej živela na osnovnih načelih, ki so bila gesla velike revolucije. 14. julij je tako postal tudi državni praznik, ki ga sedaj že desetletja svečano praznuje ves francoski narod. Ob današnjem prazniku se spominjajo Francije ter njenih neprecenljivih prispevkov k vsestranskemu napredku človeštva vsi civilizirani narodi. Posebno tople simpatije se vzbuja pri miroljubnih narodih, ki vidijo v Francij eno prvih pobornic za svetovni mir. Med njimi je tudi naša Jugoslavija, ki jo povrh vežejo s ponosno francosko nacijo tesni prijateljski in zavezniški stiki. Ministri na Bledu Kakor poroča beograjska »Politika« sta dopotovala na Bled minister vojske in mornarice Ljubomir Marič s soprogo in minister prosvete Dimitrije Magaraševič. Oba bosta ostala na Bledu nekaj dni na oddihu. Jugoslavija in bodočnost Trsta Londonski listi posvečajo veliko pažnjo gospodarskim razgovorom, ki se vodijo med Jugoslavijo in Italijo ter se tičejo tudi bodočnosti Trsta. Razgovori se vršijo na podlagi italijanskega predloga, da bi dobila Jugoslavija v Trstu bivšo avstrijsko svobodno cono in bivša avstrijska javna skladišča. Sporazumno bi se uredile tudi posebno ugodne prevozne tarife ,ki naj bi omogočile, da bi se izvoz iz severozapadine Jugoslavije predvsem osredotočil v Trstu. Razgovori še niso končani, vršijo pa se v zelo prijateljskem ozračju. JNS v Južni Srbiji V torek 12. t. m. je bil v Prilepu zbor Jugoslovenske nacionalne stranke. Glavni govornik je bil bivši predsednik vlade Bogoljub Jevtič, ki je poročal o zunanjem in notranjem političnem položaju. Za njim sta govorila še narodni poslanec dr. Mirko Došen in bivši narodni poslanec Vasilij Trbič. Bogoljub Jevtič je odpotoval iz Prilepa v Ohrid in Bitolj. kjer bo govoril na shodih in sestankih, ki jih je sklical v teh mestih banovinski odbor JNS za var-darsko banovino. Izjave posi. dr. šuteja V nedeljo so v Tuzli slovesno otvorili nove prostore »Gospodarske sloge«. Otvoritev je izvršil dr. Mačkov odposlanec dr. Šutej, ki je imel pri tem daljši politični govor. V njem je dejal, da se bori radičev-ska politika prav tako za interese hrvatske kakor za interese srbske vasi. Nato je nadaljeval: »Povedati vam moram, da bo konec meseca odšel dr. Maček v Beograd in Srbijo, kjer bo odkrito in možato povedal, kaj zahteva in kaj misli doseči. Živimo v usodnih časih, ko je dr. Mačkova beseda tem bolj pomembna. Odšli bomo tudi v Srbijo, kjer bomo dokazali, da hočejo tudi Srbi-janci sporazum. V predstavnikih beograjske združene opozicije smo našli ljudi, ki razumejo ljudstvo. Srbski narod nas razume in zato bomo odbili vse pomisleke ter se lotili skupnega reševanja naših skupnih vprašanj.« Informacije beograjskega lista Beograjsko »Vreme« javlja iz Ljubljane, da je priredilo tajništvo JRZ v Ljubljani preteklo nedeljo več »velikih shodov in zborov v proslavo 201etnice zedinjenja in osvobojenja. Shode so posetile velike množice ljudstva z godbami in pevskimi zbori. Sleherni zbor zase je bil velika nacionalna manifestacija za kralja, kneza namestnika, kraljevski dom in našo državo Jugoslavijo.« Nato našteva beograjski list shode, ki so bili v proslavo 201etnice naše države pri St. Gotardu, v Moravčah, Velesovem, Cerkljah, Dobovcu, na Grosupljem, na Rudniku pri Ljubljani, na Dolskem, pri Sv. Križu pri Moravčah, v Smihelu, Dolenji vasi pri Ribnici, Mozlju pri Kočevju, Metliki in Starem trgu na Kolpi. Govorniki so bili dr. Kamušič, dr. Milavec, Ivo Peršuh, Jože Langus, Viktor Kozamernik, Musar, Snoj, Baš, Slavko Češnovar, dr. Veble in dr. Koce. Kdo ima prav? Zadnje tedne smo čitali v beograjskih listih, ki podpirajo politiko JRZ, obširna poročila o raznih prireditvah v naši ožji domovini. Ta poročila vedo med drugim povedati, da so zborovalci na koncu povsod zapeli starodavno himno »Hej Slovani«, kakor jo pojo širom naše države in po celem slovanskem svetu. V slovenskih listih JRZ pa čitamo, da zborovalci niso prepevali himne »Hej Slovani«, ki ori tudi po naših sokolskih telovadiščih, temveč »Hej Slovenci, naša reč slovenska živo klije...« Kdo ima zdaj prav, beograjska ali ljubki anska glasila JRZ? Med Nemci in Poljaki Že včeraj smo zabeležili ostre očitke iiemških listov poljski vladi, ker je odklonila potne liste nemškim telovadcem, ki so hoteli sodelovati na velikem telovadskem zletu v Vratislavi. Da je ukrep poljske vlade vzbudil v Nemčiji precejšnje presenečenje in razburjenje, se vidi iz tega. da listi ßvoje očitke še nadaljujejo. Med drugim navajalo, da se je pripravljalo za pot v Vra-tislavo okrog 2000 nemških telovadcev iz Poljske. Šlo bi jih še več, toda ker so že računali z odporom poljskih oblaetj, ee jih ie prijavilo samo 2000. Varšavsko notranje ministrstvo pa je dovolilo samo 300 potnih listov, kar po zatrjevanju nemških listov ni dovoli niti za one, ki so se hoteli v Vratislavi udeležiti vsenemških telovadnih tekem. Zanimivo in značilno je. da nemški listi pri tem opozarjajo na kulantno postopanje češkoslovaške vlade ki nemškim telovad- Smrtna nesreča pod tramvajem Ob kolobarju na Marijinem trgu je tramvaj včeraj do smrti povozil zastopnika tvrdkel. C. Mayer Kuglerja Ljubljana, 13. Julija. Ob znanem prometnem kolobarju na Marijinem tigu je danes malo pred 16. prišlo do usodnega karambola, ki utegne ventilirati vprašanje, ali je sedanja ureditev prometa pred trimastjem v resnici najbolj smotrna. Po Miklošičevi cesti je takrat privezi! na svojem kolesu 56-letni trgovski zastopnik Davorin Kugle r iz Stožic, a v trenutku, ko je križa* drugi tramvajski tir, ga je zgrabil tramvajski voz, ki je pravkar priibrzel od glavne pošt»:, ga odvlekel s seboj in ga onkraj kolobarja odvrgel s prebito lobanjo, da je nekaj minut zatem podlegel. Kako je do nesreče prišlo, bo ugotovila podrobna preiskava, za katero je stražnik Anton Kraljič, ki je prav takrat sredi kolobarja uravnaval promet, 2bral konkretnih podatkov, kolikor jih je bilo mogoče pod prvim vtisom tragične nsre-če. Pokojni Davorin Kugler je bil že delj časa zaposlen kot trgovgk' zastopnik tvrcìke I. C. Mayer. Nedavno "-i je v Sto-žicah zgradil skromno, rro i!'c<>. v kateri je živel s svojo ženo ki je po rodu z GoriSkega, 3 hčerko Danico, ki je pravkar diplomirala r« filozofski fakulteti, in sinom Mirkom, ki je nedavno dovršil učiteljišče in se zdaj mudi na orožnih vajah v Celju kot rezervni oficir. Včeraj je Kuglerja obiskal uslužbenec tvrdko in ga v Imenu šefa prosil, naj se v neki poslovni zadevi oglasi v lokalu. Kugler je obljubil, da pride med 15.30 in 16. Malo pred 16. se je v resnici pripeljal po Miklošičevi cesti, a ko je na desino vozil okrog kolobarja, je izarnada prihitel tramvaj Po Prešernovi ulici, in preden je utegnil križati drugi tir, je voa treščil v njegovo zadnje kolo, odsunil bicikel, njega samega pa je tramvaj vlekel čez ves kolobar, da je šele kakšen poldrugi meter od kolobarja proti mostu obležali na cesti. Tisti čas je bilo poleg stražnika na Marijinem trgu vse polno pasantov, ki so v grozi opazovali obupni prizor. Ko so Ku- glerja pobrali, mu je iz ust in iz nosa v curkih lila kri. Brž so ga prenesli s trga do gostilne pri Belem volku in ves čas se je po cesti poznala široka krvava sled za njim. Tam so ga položili v vežo. Tramvajski sprevodnik je iz priročne lekarne, ki jo ima vsak tramvaj s seboj, prinesel najnujnejše pripomočke, da bi pomagal ranjencu. A Davorin Kugler je ležal v globoki nezavesti. Ko se je reševalni avto čez nekaj minut ustavil pred vrati bolnišnice na Zaloški cesti, je dežurni zdravnik ugotovil, da je Kugler med prevozom izkrvavel. Potem so truplo prepeljali na reševalno postajo v Mestni dom, kamor je kmalu prihitela policijska komisija z dežurnim uradnikom Tomicem in policijskim zdravnikom. Zdravnik je ugotovil, da je smrt nastopila zavoljo rame v lobanji nad tilnikom. Na odredbo policije so truplo prepeljali v mrtvašnico k Sv. Krištofu. Jutri se bo vršila sodna obdukcija, da se iigo to ve posamezne podrobnosti o vzrokih smrti, policija pa bo opravila še intenzivno preiskavo. Pokojni Davorin Kugler, ki je bil po j rodu iz Celja, a se fe kot zastopnik tvrd-ke I. C. Mayer udomil v Ljubljani, je bil znana osebnost ljubljanske družbe. Ka~ kor so ga v trgovski stroki visoko cenili tovariši in šefi, tako je bil marljiv in vzpodbuden v naših nacionalnih organizacijah. Bil je navdušen delavec na polju sokolstva, nikoli ni odrekel, kadar je narodna in napredna stvar klicala na plan. V enakem duhu je vzgojil tudi svojo hčerko in sina, ki jima je bil najskrbnej-ši oče. Bil je dolgo vrsto let zvest naročnik *Jutra« in še danes dopoldne se je po opravkih mudil v upravi lista. Najbolj žalostno jo, da v uri njegove smrtne nesreče ni bilo nikogar njegovih doma. Medtem ko je sin na orožnih vajah, se je bila soproga s hčerko odpravila pred dnevi na kratke počitnice k svojim sorodnikom na Goriško. Ugledni rodbini naše iskreno sožaljef Viktorija je dobila 70 točk v predsinočnjem srečanju z Jadranom in je zmagala tudi v waterpolu s 6 : 2 Sušak, 13. julija. Viktorija je snoči z veliko razliko v točkah premagala splitski Jadran. Tekma je bila zelo zanimiva, tako da je tudi občinstvo, ki ga je bilo mnogo tudi z Reke, prišlo na svoj račun. Odlične uspehe so dosegli Smolikova, ki je plavala 100 m hrbtno v rekordnem času. Marčeta in domača moška štafeta. Viktorija je dobila ta dvoboj s 70:39 točkam. Tehnični rezultati so naslednji: 400 m prosto moški: 1 Defilipis (V) 5:12.6, 2. Strucelj (V) 5:23.5, 3. Frančeski (J) 5:51, 4. Drezga (J) 6:07.5; 100 m hrbtno ženske: 1. Smolikova (V) 1:25, 2. Beara (J) 1:31.4. 3. Vimerjeva (V) 1:34.8, 4. Ivančičeva (J) 1:53.2; 200 m prsno moški: 1. Grkinič (V) 2:57.3, 2. Matošič (J) 3:03.3, 3. Polic (V) 3:09.2, 4. Bašič (J) 3.25.2; 100 m prosto ženske: Beara (J) 1:15, 2. Krmpotič (V) 1:18.5, 3. Radmanovič (V) 1:18.6, 4. Roje (J) 1:26; 100 m prosto moški: 1. Stocker (V) 1:04, 2. Petrone (J) 1:05.5, 3. Kurtini (V) 1:07, 4. Puhar (J); 100 m prsno ženske: 1. Boršič (V) 1:44.2, 2. Canderlič (V) 1:45, 3. Stipanovič (J) 1:47.3, 4. Ivančič (J) 1:55.8; 100 m hrbtno moški: 1. Marčeta (V) 1:14.6. 2. Negovetič (V) 1:18.6, 3. Perfeta (J) 1:18.9, 4. Bakašun (J) 1:20.3; štafeta 4X50 m prosto ženske: 1. Viktorija (Smolik, Jakopič, Radmanovič in Krmpotič) 2:19.6, 2. Jadran (Sidar, Ivančič, Roje, Beara) 2:20.8; štafeta 4 X 200 m prosto moški: 1. Viktorija (Mini, Kurtini, Strucelj, Defilipis) 9:45, 2. Jadran (Petrone, Kargotič, Drezga, Frančeski) 10:48.3. V waterpolu je Viktorija gladko premagala Jadran z rezultatom 6:2 (4:0). Tekmo je sodil Blažina. Po tem srečanju je stanje točk v plavanju naslednje: 1. Triestina 291 točk (5 nastopov), 2. Ilirija 263 (5), 3. Jadran 234 (5), 4. Fiumana 226 (4) in 5. Viktoria 185 (3). Povprečno so dosegli: Viktorija 61.66. Triestina 58.2, Fiumana 55.2, Ilirija 52.6, Jadran 46.8 točke. V waterpolu je prevzela vodstvo Viktorija s 6 točkami (23:5), nato sledita z enakim številom točk Ilirija (25:19) in Triestina (15:19), kot zadnja pa Jadran s 4 točkami (21:14) in Fiumana brez točke (2:29). Zmaga v doublu Punčec nI mogel Budgea, zato pa sta s Kuknljevičem dobila double Beograd, 13. julija Za današnji drugi nastop ameriških teniških igralcev in neoficielnih svetovnih prvakov Budgea in Maka je vladalo v prestolnici Se večje zanimanje kakor včeraj. Na igrišču BTK se je zbralo nad 2500 gledalcev, ki so z napetostjo sledili nad cem v ČSR ni delala in ne dela nikakih ovir za udeležbo v Vratislavi, tako da bo na vse-nemškem telovadnem zletu lahko sodelovalo baje okrog 10.000 nemških telovadcev iz Češkoslovaške. Sinova Franca Ferdinanda v koncentracijskem taborišču Veliki evropski listi poročajo, da sta v znanem koncentracijskem taborišču Dachau poleg drugih vodilnih oseb bivše Avstrije tudi dva sinova pokojnega avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda, princa Ernest in Maks Hohenberg Maks Hohenberg je bi! znan kot oster nasprotnik nacionalnega socializma. Se par dni pred priključitvijo Avstrije je vzbudil pravo senzacijo. ko se je oib pogledu na Hitlerjevo sliko v neki dunajski izložbi tako razburil, da je sam razbil šipo na izložbi. Njegovi internaciji se zaradi tega nihče ne čudi. Ni pa znano, zakaj je interniran tudi njegov brat Ernest, o katerem v zvezi 6 poli-I tiko v javnosti ni bilo čuti. triurnim zanimivim in žilavim borbam med našimi in ameriškimi mojstri tenisa. Proti kraju, ko se je igral double, je bila publika zaradi negotovosti, ali bo zmaga ostala našim, preveč razburjena in sila glasna. Med tem ko Punčecu ni uspelo, da bi bil ponovil včerajšnji Kukuljevičev uspeh in se vsaj doma revanžiral Budgeu za poraz v Wimbledonu, sta naša prvaka v doublu slavila prepričevalno zmago nad skoraj nepremagljivim ameriškim parom Budge-Mako, prav tako prvo na evropski turnejL Tehnični rezultati današnjih iger so bili naslednji: Češkoslovaški juniorski prvak Drobnyje zmagal nad Makom v treh setih s 3:6, 6:1, 6:3. Nato je nastopil Punčec proti Budgeu, ki se mu je že poznalo, da se je dobro odpočil in je bil v odlični fizični kondiciji, tako da je Punčec izgubil v dveh setih 2:6, 3:6. Igra je bila napeta v prvem setu do stanja 2:2, potem pa je Punčec močno popustil. Nazadnje je prišel na vrsto double, v katerem sta Punčec in Kukuljevič v štirih setih zmagala nad ameriško dvojico Bud-ge-Mako 6:2, 1:6, 7:5, 6:4. Ameriška igralca sta zadovoljna zapustila Beograd in odpotovala v Zagreb, kjer bosta igrala jutri. češkoslovaški dijaki na Oplencu Beograd, 13. julija, p. Češkoslovaški dijaki pod vodstvom dr. Radekovskega so davi odpotovali v Šumadijo. Med potjo so se ustavili na Avali in obiskali grob Neznanega junaka, kjer so poJožili lep venec. Opoldne so se pripeljali na Oplenac. Ogledali so si cerkev in bili tudi na gro-bu kraljev Petra I. Osvoboditelja ter Aleksandra I. Uedinitelja, kjer so istotako položili velik venec. Druga skupina češkoslovaških dijakov pod vodstvom prof. Kubeše je snoči na vrtu Ratničkega doma priredila sijajno uspel koncert. Predvedli so tudi nekaj lepih mo-ravskih narodnih plesov. Prireditev bodo nocoj ponovili. Odlikovanja Beograd. 13. jul. p. Na predlog trgovinskega ministra so bili odlikovani: Z redom sv. Save III. stopnje industrije« Herbert Woschnagg v Šoštanju; z zlato medaljo za državljanske zasluge nameščenci tovarne Franc Woschnagg sinov; v Šoštanju, kurjač Anton Aram in delavci Lovrenc Gregore, Miha Mazej, Fran« Mazej, Josip Pirčnik, Josip Praznik. Ivan Stvarnik, Ivan Srebre in Anton Vodušek;^ s srebrno medaljo delavci Anton Božič, Franc Forster. Nikolai Grahner, Josip Hu-dobreanik, Franc Hrastnik, Ignac Jable, Florjan Klančnik, Martin Klančnik, Josip Kovač, Jožef Kovač, France Kovač, Marko Praznik, Josip Ramšak. Anton Vrčkovnik, zidar Martin Belšek in. čuvarja Franc Samo-bor ter Peter Ziher. Baldur Schirach pri Cianu Rim, 13. jul. AA. Ciano je snoči v palači Chigi sprejel vodjo nemških mladinskih organizacij Baldurja v. Schiracha. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Vedro in še dosti toplo vreme, vendar pa je zaradi hladnega zraka iz srednje Evrope nastopilo pooblačenje in z njim dež. Najnižja toplina Plevlje 4, najvišja Mostar 31 C. Zemunska vremenska napoved: Močna pooblačitev od zapada. Toplina bo padla, ponekod bodo nalivi in nevihte. V vzhodnih in južnih krajih bo prevladovalo vedro in dosti toplo vreme s postopno pooblačitvi-jo. Nevihte niso izključene. Zagrebška: Oblačnost bo še narasla, ponekod bo deževalo, temperature se ne bodo mnogo spremenile. Dunajska: Padavine bodo popustile ln tudi ne bo več tako oblačno. Nekoliko tople ie. 3 Cetrfék, Ii. yjL ÜJSS Naši kraji in Ifudfe V dvoru na Brdu pri Kranju je bil, kakor smo poročali, v ponedeljek dopoldne sprejet v avdienci pri Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu novi apostolski nuncij monsignor Ettore Felici. Svečani avdienci je prisostvoval tudi g. predsednik vlade. Na naši sliki je gosp. nuncij v sredi, na levi je njegov tajnik, na desni pa šef protokola v našem zunanjem ministrstvu g. Marinkovic Zadnja pot umorjenega Sokola številni Sokoli pri pogrebu načelnika Vilija Purka Celje, 12. julija. Danes so položili v Vitanju načelnika Sokola br. Vilija Purka, ki je padel kot žrtev aločinske roke, ob izredno veliki udeležbi k zadnjemu počitku. Ob 9. dopoldne se je zbrala pred Pur-korvim domom v Vitanju množica prebivalstva iz Vitania in okolice. Zbrani so bili člani, članice, naraščaj in deca vitanjske-ga Sokola in domači gasilci. V velikem številu so prispeli tudi člani in članice Sokolskih društev iz Celja, Vojnika, Konjic, Opiotnice, Žalca in Velenja a praporom celjsk& sokolske župe ter prapori Sokolskih društev Celja-matice, Konjic, Oplntnice in Žalca. Po cerkvenem obredu je vitanjsko pevsko društvo pred hišo žalosti zapelo ^Pomladi vse se veseli«. Nato ji3 krenil dolgi žalni sprevod v župno cerkev. Za križem z vencem in sokolski-mi prapori so stopali člani in članice sokolskih društev v krojih ln v civilu ter člani, članice, naraščaj in deca vitanjske-ga Sokola, gasilci .nosilci vencev, zastopniki vitanjske občine z županom g. Kranjcem na čelu, orožniki, pevci in duhovščina. Krsto je nosilo osem Sokolov v kroju, ob strani pa so stepali štirje gasilci z baklami. Krsti so sledili pokojnikovi svoj- J ci in dolga vrsta pokojnikovih prijateljev in znancev od blizu in daleč. Po maši zadušnici je krenil sprevod na pokopališče. Po cerkvenem obredu ob odprtem grobu so zapeli pevci »Vigred«. Nato se je poslovil vitanjslci župan g. Marko Krajnc v imenu občine od nepozabnega ter orisal vrline pokojnega Vilija Purka, ki je bil dika in ponos Vitanja ter vsakomur za vzor in zgled. Starešina vitanjskega Sokola br. Ignac Kotnik je v lepih besedah prikazal pokojnikovo požrtvovalno in uspešno sokolsko delo. V imenu mlajših Sokolov se je poslovil od pokojnika br. Maks Podpečan iz Vitanja. V imenu celjske sokolske župe je spregovoril župni prednjak br. Jože Prestor. Omenil je, da žalujejo za br. Purkom vsi Sokoli in tudi češkoslovaški Sokoli, med katerimi je bil pokojni pred kratkim in se je vrnil iz Prage poln novih pobud za nadaljnje sokolsko delo. Vseh pet sokolskih praporov se je poklonilo nad odprtim grobom. Gasilski rog je zadcnel v zadnjo slovo, nato pa so se sokolski prapori še enkrat zgrnili nad grobom, ki je bil zasut s cvetjem in zelenjem. S solzam mi v očeh s9 je začela množica polagoma razhajati. Tako veličastnega pogreba Vitanje že dolgo ni videlo. Žrtev avtomobila v Murski Soboti Devetletno dekle fe obležalo na mestu mrtvo Murska Sobota, 13. julija. Vsa Murska Sobota je pod dojmom hude avtomobilske nesreče, ki je zahtevala življenje učenke Angele Štiftarjeve. Dopoldne je mati poslala devetletno hčerko v trgovino. Po nakupu se je Angela vračala v Turopolje, v delavsko predmestje Murske Sobote, v družbi treh svojih vrstnic. Dekleta so se prijela za zadnji del voza kmeta Granfola iz Črnec, ki je vozil pesek Voz je deklicam popolnoma zakril pogled na cesto. Kakih 20 korakov za križiščem Tišinske in Koroške ceste vodi pešpot v prečno Agrarno ulico. Tu je hotela Angela zapustiti voz, ki se je medtem ognil na desno stran ceste pred avtomobilom, ki je pri vozil po Tišinski cesti. V drdranju voza Angeia ni slišala signala in brnenja avtomobila Nesrečna deklica je skočila naravnost v drveči avtomobil, ki jo je odbil in vrgel po cesti. Šofer je z vso silo zavrl, nakar je bled in prestrašen skočil iz avtomobila k deklici ter jo dvignil v naročje. Prepozno. Sunek je bil tako močan da je bila Angela v trenutku mrtva. Iz ušes, nosa in ust ji je curkoma tekla kri. Zbrala se je množica ljudi, ki je grozeče hodila okrog avtomobila in trupla. Šofer in eden izmed obeh sopotnikov sta odhitela na orožniško postajo, odkoder se je vrnila komisija. Edina priča razen otrok je bil čevljar Norčič, ki je izpovedal, kako se je žaloigra odigrala. Šofer trdi, da je vozil komaj z 20 km in je le tako lahko v trenutku ustavil vozilo. Potnika v avtomobilu sta bila Zagrebčana, ki se zdravita v kopališču Radencih. Angela Štiftar-jeva ie letos končala 3. razred osnovne šole. Bila je mirne narave in dobra učenka. Dogodek je izzval v Murski Soboti veliko razburjenje, ker je to prvi primer avtomobilske nesreče s tako tragičnim izidom. Angelin oče, upokojeni finančni preglednik, ki živi sedaj stalno v Murski Soboti, in mati sta z izgubo ljubljene hčerke silno prizadeta. Spomini! Franceta čebulja Radovljica, 12. julija. Danes čitam v »Jutru« zahvalo Čebulje-ve rodbine in me je dirnilo, ko sem spoznal, da smo nekaj prezrli, ali boljše rečeno, prešli, česar ne bi smeli. Zato mi bodi dovoljeno, da sedaj napišem par vrstic. Davčni upravitelj v pokoju, France Če-bulj je spadal med one ljudi, ki so danes že redki. Bil je vse življenje iskren narodni mož, strogo naprednega mišljenja, kakor so bili borci tega pokolenja takrat, ko je bila naša politična organizacija še Narodno napredna stranka. Ta stranka je združevala vse narodne in napredne ljudi in je bila edina te vrste. Kdor je bil član te stranke, je bil Sokol, kdor je bil Sokol, je bil pristaš stranke. To je šlo tako roko 'v roki, da si drugače misliti nismo mogli. Zaradi te povezanosti sta obe organizaciji imeli iste prijatelje, pa tudi iste sovražnike. Tako v politični organizaciji, kakor v Sokolu je stal pokojni France v ospredju. Pred več ko tridesetimi leti so imeli vsi radovljiški uradi nemške ali nemčurske predstojnike, tako seveda tudi davkarija, kjer sta bila oba šefa nemčurja. Tu je služboval Čebul j. Ker so ga le težko trpeli med seboj, so povzročili njegovo prestavitev. Dostikrat se je gospod šef po njegovem odhodu hudomušno izražal o »Cebuljčku« in namigaval na prestavljen-čevo narodno ekstremnost. Tedaj že mlademu uradniku ni bilo s cvetlicami posejano. Po nekaj letih je prišel spet nazaj k davkariji v Radovljico, kjer ga je zajela vojna. Vojaška notranja špijonaža je takoj dognala, da je nevaren človek. Major Managetta, ki je imel v Radovljici pri ponosni nemški dami svoj drugi kvartir, ga je ovadil. Ker pa ni prav slišal njegovega imena, ja zapisal namesto Cebulj Šebril, vsaj tako je bilo zapisano v spisih vojnega sodišča v Ljubljani. Konkretnega zločina vse ovadbe niso mogle skonstruirati, povzročile pa so, da je bil kot nevaren človek premeščen iz ožjega vojnega Pri motnjah v prebavi, napihnjenostf, vzpehanju in zgagi, povzročeni po trdi stolici, je najbolje vzeti zvečer pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčice in zjutraj na tešč želodec isto količino. Prava »Franz-Josefova« voda se je vedno izkazala za popolnoma zanesljivo sredstvo za iztrebljanje črevesja. Og! ree S br. 15 485-*S Dolenjska korenina V Družinski vasi pri Beli cerkvi živi na svojem lepem posestvu po vsej Dolenjski znani častitljivi mož, posestnik in gostilničar g. Flori j an Zorko. Mož je pred dnevi praznoval v krogu svoje družine, sorodnikov in prijateljev redek praznik — svojo 94-letni-co. Rodil se je leta 1845. na lepi domačiji v Družinski vasi. Po očetovi smrti je prevzel domačijo in gostilno, ki slovi in je že takrat slovela zaradi izborne postrežbe, žlahtne kapljice in velike solidnostl. Kakor ve jubilant sam povedati, je bilo pri »Florijanu« gostov vedno na pretek, zlasti še iz mestnih krogov. Pred vojno je bilo pri Zorku zbirališče naprednega izobraženstva. Kako tudi ne, saj je bil on sam vedno v prvih vrstah borcev za napredne ideje in steber vsega ta-mošnjega naprednega živi ja. Dolgo vrsto let je uspešno županovai domači občini in storil v njen prid mnogo koristega. Hkrati je vršil več javnih funkcij, tako pri cestnem odboru, krajevnem šolskem svetu in drugod. Njegovo trajno delo je cesta Kro-novo—Šmarjeta. S pokojnim Majzljem je mož ustanovil gasilno društvo v Beli cerkvi. Njegovo članstvo pri Sokolu pa je že prekoračilo dobršno polovico stoletja. Ko naš slavljenec še ni nosil devetih križev, je bil čislan tudi med zeleno brato\'ščino, kateri je pripadal in ji bil vedno v ponos. S preudarnimi in pametnimi nasveti je Zorko mnogo koristnega doprinesel svojim občanom, predvsem v gospodarskem pogledu. Spričo tega je med ljudstvom splošno priljubljen. Ko so živeli še možje stare šole — Bcyjanc iz Št. Petra. Majzelj iz Bele cerkve in Štembur iz Kandije, so se čestokrat sestajali pri našem častitljivem jubilantu v Družinski vasi, od koder se je razvijala tudi vsa komunalna politika. Med temi prijatelji se je čula marsikatera originalna, ki je šla na račun takratnih deželnih veljakov in pa na račun okrajnega glavarja barona Rechbacha. Dasi je mož postal spričo visokih let malce upognjen, je še vedno trden v nogah in bistre glave ter pove še marsikatero šeg avo. Kremenitemu dolenjskemu veljaku in odličnemu borcu za napredne ideje želimo, da bi sedanjo svežost ohranil še za svojo 100 letnico. Spomini iz Prage in. Vsega, kar je Praga nudila v glavnih zletnih dneh. nikomur ni bilo mogoče ogledati. Razstava praškega baroka, mednarodna filatelistična razstava, kjer so bile zbrane najdragocenejše znamke, sokolska razstava na zletišču, vrsta simfoničnih koncertov, ki jih je dirigiral sam mojster Vaclav Talich, praznične predstave čeških klasičnih oper v Narodnem divadlu in vrhu vsega tega še velike družabne prireditve na čast gostom iz tujine — dan za dnem si moral dobro preračunati ure in razsežnosti velikega mesta, da si lahko kratko odmerjeni čas s pridom in z bežnimi ogledi okoristil, še govora m bilo, da bi sleherni dan šel gledat nastope na zletišču, pa naj so bili še tako pestri in vabljivi. Vsakemu izmed nas je bilo pač glavno, da je videl nastope prvega zletnega dne, sprevod in za zaključek še sijajni nastop zavezniških vojsk Male Antante, Jugosloveni smo v Pragi tako častno odrezali, da smo kar ganljivo pridobili srca Pražanov in stotisočerih drugih bratov in sester, ki so se zgrnili k zletnim dnem. Nepričakovano veliko število jugosloven-skih krojev je povsod vidno oživilo sliko zletnega vrvenja po Pragi. V opoju zletnih dni se je vsepovsod živahno razgibal tudi jugoslovenski temperament. Pokloni-tev kipa Viteškega kralja češkoslovaškemu sokolstvu na sam glavni zletni dan, obenem prisega večne zvestobe v vseh okoliščinah in potem še slikoviti, harmonično in strumno izvajani nastop jugoslo-venskega sokolstva, to je dvignilo Čehe do viška navdušenja. Priče teh osvajajočih prizorov so bili številni odlični in veljavni gostje iz tujine, zlasti iz Francije, Anglije in Amerike (tudi Rusija je poslala svoje delegate). Srce je moralo zaigrati vsakemu izmed nas, ko smo pozorno sledili tako lepi izvedbi nastopa naših. Polnemu, res častnemu uspehu našega sokolstva je v ponedeljek sledil prisrčen sprejem naše vojske. Zarana sem se bil odpravil s Kraljevih Vinogradov, da si priborim čim lepšo razgledno točko naVac-lavskem namestju. Bilo je še dobro uro do prihoda vlaka, ko me je nad vhodom na Vaclavsko namestje že zadržal neprodiren špalir občinstva. Spet je bila vsa Praga pokonci. V živem, nedoglednem zidu na obeh straneh ulice je mrgolelo na stotiso-če krojev, fantov, deklet, mož, žena, mladine z robci in zastavicami. Promet cestne železnice in avtomobilov je bil popolnoma ustavljen, prijazni stražniki so lahko samo še dajati nasvete, kje utegnejo zapoznelci dobiti nekaj razgleda čez živi zid. Priboril sem si prostor na balustradi Narodnega muzeja. (Da, tista balustrada pred muzejem, odkoder je tako lep razgled po vsem Vaclavskem namestju, je bila vse dni zleta kakor od čebel posuta stopničica na panju: po cele ure so se tam množice ljudi razgledovale po največjem praškem trgu.) Utonil sem v množici. Naposled mi je uspelo priti do vhoda v Narodni muzej Odprt je bil stalno, da so se udeleženci zleta lahko za malenkostno vstopnino seznanili s staro češko pisemsko kulturo ter s prazgodovinskimi in prirodnimi zanimivostmi češke domovine. In že je v tišino velikih muzejskih dvoran in vestibu-lov prihrumelo bučanje množice in godbe. Praga je pozdravljala zavezniško vojsko. Stopili smo k oknu in smo bili priče prizorov, podobnih morda onim, ko so prve češke legije stopale na praška tla. Kakor da se širi ogenj po ulici, je šlo pozdravljanje med množico dalje. Za častnimi četami češke vojske so korakali Rumuni potem so se željno pričakovani prikazali naši fantje. Gredo kakor en sam. Spredaj za godbo četa enako raslih izbranih pe-šadijcev, nato , mornarji, stara simpatija češke mladine, za njimi spet četa naših letalcev. Stopajo kakor ponosni mladi vitezi, vsa srca so z njimi... Tam po muzejskih dvoranah molčijo dragoceni dokumenti čeških borb in češke kulture, v velikem vestibulu se nemo zro stari češki bojevniki in preporoditelji od Husa in žiž-ke do prezidenta Osvoboditelja. A spodaj sproščeno kipi mladostno življenje republike, ki po težkih preizkušnjah razigrana in do solz raznežena pozdravlja cvet dveh zavezniških držav, zdravo mladost, opremljeno za borbo in brambo. Bele čepice enakoraslih mornarjev so tonile daleč doli na kraju Vaclavskega namestja v množico, ko smo spet mogli na ulico in ko so znova začeli voziti tramvaji in avtomobili. Ko je tako bilo ob sprejemu fantov dveh zavezniških armad, si lahko vsaj približno predstavljate, kakšno je bilo valovanje v onem jutru, ko se je začel po glavnih praških ulicah razvijati slavnostni sokolski sprevod. Praznik je sijal nad Prago, bil je dan mučenika Jana Husa. Po deževni noči je vstalo prijazno mlado jutro. (Sploh je nebeški vremenar izkazoval Pragi v glavnih zletnih dneh dovolj lepe usluge. Ce odštejemo, da je bilo žadeževanih le nekaj ozemlja v Murati, odkoder se Je vrnil Šele po prevratu spet v Radovljico. Po več letih Jugoslavije so nas razna izkustva privedla do prepričanja, ki ga danes ne moremo izraziti. Nosimo ga v sebi, marsikdo lažje, drugi težko in med temi drugimi je bil on. Ali vzlic vsemu, kar ga je zadelo in kar je zadelo hčerko in sina, ni omagal, ostal je na svoji liniji in je dolga leta deloval tudi v Sokolu v Radovljici. Ko mu Radovljica ni mogla dati stanovanja, se je preselil v Lesce, nato pa je z neupogljivo energijo zidal hišo v Radovljici, češ da hoče vzlic vsem nasprotovanjem političnih nasprotnikov ostati tu. Zal mu ni bilo dano uživati pokoja in hiše, nepričakovano je odšel v boljši svet k pravemu počitku. Tako odhajajo možje-borci iz treh dob, predvojne avstrijske, dobe vojnih grozot in dobe razočaranj po nastanku Jugoslavije. Ni jim dano, da bi mogli doživeti ono uedinjenje, o katerem so sanjali že kot mladeniči in katero so pričakovali kot možje. Cas hiti, ne brigajoč se za dobro in hudo in mi smo prah in pepel. Samo eno je: Misel ostane in tolažba je za nas, ako vidimo, da nas je več iste misli in da je za nami rod, ki jo nosi. To nam lajša pot naprej k svobodi duha. Skromnemu borcu za naše ideale naj bo ohranjen trajni spomin in naše bratsko spoštovanje. S—r. Sargov KALO DO NT proti zobnemu kamnu Neuspela pogajanja zavarovalnega uradnistva Zagreb, 12. julija. Pogajanja med zastopniki zavarovalnic in Zvezo bančnih in zavarovalnih uradnikov (Botič) zaradi likvidacije stavke in podpisa kolektivne pogodbe so se končala neuspešno. Zavarovalnice vztrajajo pri svoji zahtevi, naj gre uradništvo na delo, nakar bodo nadaljevale pogajanja, dočim je uradništvo na današnjem zborovanju sklenilo, da ostane še nadalje v stavki. Na posredovalni konferenci pri Inšpekciji dela je pravni zastopnik »Jadranske zavarovalne družbe« g. Brandaffi izjavil, da bo njegova direkcija smatrala vse ono uradništvo, ki ne bo v 24 urah prišlo v službo, za odpuščeno. G. Matija Vrtovec, (Ljubljančan) generalni direktor »Duna-va« in istega zastopnik, je izjavil, da mu je dunajska direkcija naročila, naj urad-ništvu poviša plače, pragmatiko pa bodo dali pozneje. Zagotovljeno je, da od stavku j očih ne bo nikdo odpuščen. Po teh izjavah je zastopnik uradništva govoril sledeče: »Zadržanje zastopnikov zavarovalnih zavodov v teku 17 mesecev pred pokretom in v teh 10 dneh stavke, posebno pa pri včerajšnji in današnji konferenci, je naj-očitnejši dokaz, da tuji zavarovalni zavodi želijo še nadalje imeti neurejeno službeno razmerje s svojimi uslužbenci in da še nadalje vrše neomejeno izkoriščanje svojega nameščenstva. Uradniki in ostali nameščenci, ki so s tem izzvani po zavarovalnih zavodih v stavko, ne zahtevajo niti približno onega, kar imajo njihovi tovariši istih podjetij pri centralah v inozem- ! stvu. Glede na to zahtevamo od Inšpekcije dela kot pristojne državne oblasti, da i zaščiti domače delavne moči od brezvestne eksploatacije tujega kapitala. Pričakujemo, da bodo to storili predstavniki oblasti, ker to zahtevajo splošni narodni interesi in posebno interesi zavarovalnega uradništva kot državljanov te države.« Zvečer se je vršilo zborovanje vseh stavkujočih uradnikov in so jim bili sporočeni rezultati današnjih pogajanj. Ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja je bila odposlana resolucija, v kateri pojasnjujejo, da je uradništvo tujih zavarovalnih zavodov po vsej državi že 9 dni v stavki in da so ostala pogajanja pri Inšpekciji dela brezuspešna. Ker niso zavarovalni zavodi v teku 17 mesecev pokazali prav nobene volje, da se reši to življenjsko vprašanje uradništva in da se izboljšajo zelo težki, neurejeni delovni pogoji, uradništvo ne veruje več predstavnikom zavarovalnih zavodov, da bodo dali kolektivne pogodbe, ako se vrnejo v službo. Zaradi tega je stavku j oče uradništvo soglasno sklenilo, da bo stavkalo, dokler se ne ugodi njihovim zahtevam. Ker preti nevarnost, da nekatere inozemske družbe ne bodo ugodile upravičenim zahtevam uradništva, ter so že zaposlile v svojih podjetjih tuje državljane — emigrante, apelira uradništvo na pristojno ministrstvo, da s svojo avtoriteto posreduje k ureditvi delovnega razmerja in da se kolektivne pogodbe sprejmejo že iz razloga, ker jih imajo ravno te tuje družbe pri svojih centralah v inozemstvu. Avtomobili dirjajo skoz jeseniški prah Jesenice, 13. julija Letovi.ščarska sezona je v polnem razvoju. Po glavni cesti brni vsak dan mnogo avtomobilov in motocikljev. Med avtomobili so težki avtobusi, pravi orjaki, ki me-ljcjo slabo cestišče in dvigajo prah. da je v našem mestu časih kakor v peklu. Motorna vozila sledijo drugo za drugim, da šoferji časih v prahu komaj vidijo cesto pred seboj. Našo cestno škropilnico, ki je iz predpotopne dobe, pa počasi vlečeta dva pohlevna konjička, ki v celem dopoldnevu komaj prevozita cesto od enega do drugega konca mesta. Hlapcem, ki žive od dnine, konjem in staremu parizarju človek ne more zameriti, če jo po polževo rinejo po cesti, pač pa tistim, ki so v moderni dobi radija, avtomobilov in letail spravili nesodobno vozilo in vprego na naše tako zelo prometne ceste. V industrijskem revirju seveda prevladuje delovno ljudstvo. Predstavniki dolovnega ljudstva v naših velikih industrijskih občinah bodo morali na vsak način nekaj ukreniti, da se ne bomo dušili v neznosnem prahu. Da bi se vedno zanašali na dež, je kar preponižno. Obe občini imata v zadnjem času prav lepe in stalne dohodke, da bi lahko v enem samem proračunskem letu nabavili ustrezajoči škropilni avto, ki bi dnevno večkrat oškropil najbolj prometne ceste na območju obeh občin. Postavka za škropilni avto bi ne predstavljala niti 5 odstotkov letnega proračuna obeh občin. S tem pa bi obe občini največ storili za zatiranje jetike. V jeseniškem revirju imamo vedno veli-; ke težave s cestami, ki so stalno razkopa-j ne in polne lijakov, kakor da je pri nas nedavno divjala vojna. V suhih dneh se du-šimo v dimu in prahu, v deževnih tonemo v blatu, v najhujši vročini pa na debelo na-sipljemo ceste z ostrim kamenjem, da se mučijo ljudje in živina in da pokajo pnevmatike. Pešci, kolesarji in matere z otroškimi vozrički se drenjajo po ostrem pločniku, ker se nikomur ne ljubi tlačiti ostro kamenje na široki cesti namesto parnega valjarja, ki menda rjavi v ropotarnici. Jesenice so važno železniško in cestno križišče na mejah dveh velikih držav, ki imata odlično urejene cestne mreže. Skoz mesto vozi dnevno mnogo avtomobilov iz Nemčije, Češkoslovaške, Italije in Francije. Kljub temu pa po vsem mestu zastonj iščeš orientacijske deske, ki bi tujcem kazale smer v kraje, kamor so namenjeni. Na cestnih križiščih in odcepih se avtomobili pogosto ustavljajo in šoferji izpra-šujejo otroke, kod in kam naj uberejo pot. Korist tujskega prometa in našega ugleda nam nareka, da se čimprej na cestnih križiščih m odcepih namestijo orientacijske deske v slovenskem, češkem in nemškem jeziku in dostavljeno naj bo, da vozijo avtomobiliati počasi, da je cesta ozka, da so ovinki. Ko bo to storjeno, bodo preprečene nesreče, kakršna sc je primerila prav te dni na spodnjem koncu Jadranske ceste. nastopov, mu moramo priznati, da je znal vreme ravnati tako, da je večerni dež vedno hladil ozračje in da so vsaj glavne prireditve potekle ob najugodnejšem vremenu. še prav posebno važno je to bilo za dan slavnostnega sprevoda.) Na Vinogradih so se v zgodnjih jutrnjih urah že povsod glasile koračnice in koder si krenil, si srečal dolge, dolge bataljone stasitih Sokolov ali živahnih Sokolic. Okrašeni so bili z lipovim listjem, razigrani so pozdravljali občinstvu, ki se je zgrinjalo iz hiš in naraščalo v veletok, šumeč doli proti Vaclavskem namestju. Ves vozovni promet je bil že zgodaj prekinjen, nastopati je morala policija na konjih, da je lahko tokove ljudstva uravnavala v špalir, ki je bil razpleten na debelo povsod, koder se je pomikal kilometre dolgi sprevod. Po stranskih ulicah sem si komaj priboril dostop na Staromestni trg, kjer so bile pred patriarhalno mestno hišo tribune s preziden-tovo ložo. Na tribunah so bili zbrani številni prédstavniki domačih vrhovnih oblastev m najodličnejši gostje iz tujih držav; zanimiva revija državnikov, delegacij, sokolskih m vojaških funkcionarjev. Na Husovem spomeniku sredi prostranega trga se je menjavala straža članov narodno obrambnih organizacij. Pestro okrasje hiš in cerkva s trobojkami hi s husitskimi zastavami (rdeči kelih na belem polju) je dajalo starinskemu trgu še posebno mikavno lice. Tri godbe pred spomenikom so menjaje igrale koračnice. Ko se je začel mimo nas valiti veletok sprevoda, najprej številni gostje iz raznih evropskih držav v slikovitih nošah in krojih, potem ob stotridesetih praporih bataljoni jugoslo-venskega Sokolstva, so srca atripala aed- no burneje. Prezident Beneš je stoje motril pohod jugoslovenskega Sokolstva, ki mu ni bilo kraja; dvigal je klobuk, se odkrival zastavam in mahljal z rokavicami, vidno zadovoljen, šele sprevod je v polni meri pokazal, s kakšno ljubeznijo so jugoslovenski Sokoli in Sokolice prihiteli v Prago. Sredi najburnejšega pozdravljanja smo se morali od srca zasmejati, ko se je češkemu tovarišu od začudenja raztegnilo lice: — Sakra, morje Jugoslavcev! Ali imajo oni zlet, ali ga imamo mi?! Cele ure smo vztrajali, a nikar ne mislite, da je utrujala enoličnost sokolskih krojev. Saj v tem je ravno bil čar in soj letošnjega sokolskega sprevoda v Pragi, da so med dolgimi sokolskimi bataljoni iz vseh predelov republike stopale čudovito pestre skupine, ki so bile prijetna paša še tako hladnemu opazovalcu. Slovenska skupina narodnih noš res da ni bila številna, ker je ljubljansk^Npa dovolila udeležbo le v krojih, to&s9roupina se je vseeno dovolj častnOjrfBRkzala s pečami in rdečimi marelaj^Th je bila deležna tudi od strani preerfrenta m njegove gospe velike pozornosti. Skupina je ostala še posebno vidna, ko so ji odkazali častno mesto na ploščadi Husovega spomenika. Ob zaključku sprevoda je potem še naša konjenica dala povod k ponovnim manifestacijam za Jugoslavijo. Približale so se že prve popoldanske ure, ko se je veletok raztekel po Pragi in ao po toplem ozračju splahutali poslednji vzkliki kakor Jate venomer poJetavajoSh golobov. In že je bilo treba skrbeti, kako prideš čimprej na zletišče k nastopu aojaka. 4 Četrtek, 14. VIL 1938 Domače vesti * Smrt uglednega zgodovinarja, notarja Viktorja š^ra barja. iz Ptuja smo sno-£i prejeli kratko sporočilo, da je v torek »b 22. uri umrl v Ormožu notar Viktor ftkrabar. Uglednega pokojnika smo se v »Jutru« obširneje spominjali lani 14. februarja, ko je praznoval 60 letnico. Njegovo ime ostane trajno zapisano v analih, ki nam poročajo o raziskavanju starega Poetovija in njegove okolice. Pokojnik je bil sin okrajnega zdravnika v Ptuju, univerz» pa je dovršil v Gradcu» Po končanih študijah je mnogo potoval po Italiji, potem pa je doma stopil v odbor Muzejskega društva in takoj začal s sistematičnimi izkopavanji na tleh nekdanjega Poetovija. Njegova odkritja zaslužijo posebno študijo. V največji meri je njegova zasluga, da je Ptuj obogatel s tolikimi odkritji in najdbami in da sta sloveči Mitrej in Parkov muzej polna dragocenih najdb. Njegovo znanstveno delo je želo tudi izven Jugoslavije zasluženo priznanje. Sredi najplodnejšega dela je bil leta 1931. imenovan za notarja v Rogatcu in pozneje v Ormožu, kjer ga je j rerano zadela smrt. častnemu članu Muzejskega društva v Ptuju bo v naši zgodovini trajno ohranjen najčastnejši sponam. Danes ob 15- bo notar in znanstvenik Viktor škrabar položen v domačo zemljo, iz katere je, kakor nam pravi osmrtnica Muzejskega društva v Ptuju, dvignil nešteto neminljivih spomenikov preteklih dob. — V ljubljanski bolnišnici je umrl železniški uradnik g. Josip Raduno. Zapustil je vdovo in tri hčerke. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob 15. uri. — V ljubljanski bolnišnici je nadalje po dolgem trpljenju umrla ga. Krista Račičeva, soproga ravnatelja Državnega osrednjega zavoda za žensko obrt, g. Boža Račiča. Pogreb ugledne pokojnike bo jutri ob pol 17. izpred bolniške mrtvašnice na pokopališče na Viču. — Pokojnim blag spomin, žalujočim na-že iskreno sožalje! V današnjih pomembnih časih je VSAK J1NTELEKTUALEC DOLŽAN, da čimbolj poglobi svoje znanje o tokovih, ki usmerjajo usodo našega naroda, Evrope, človeštva. Kulturna in socialna revija Misel In delo ;je bogat mesečni zbornik gradiva, ki Vas postavlja sredi razvojnega toka današnjice Njeni članki, njen obzornik, njena poročila — vsa njena vsebina je neobhode > vma Dolenjskem pa telegrafska in telefonska služba. ♦ Potovalna pisarna v Budimpešti, ki dela propagando za naše kraje. Zveza za tujski promet v Sloveniji zastopstvo Putnik, sporoča, da je v Budimpešti ot vor j ena nova potovalna pisarna »American Express Company« 12, Maria Valeria utca. Tujskopro-metnj interesenti se naprošajo, da pošljejo tej pisarni večjo količino prospektov, ker je zanimanje madžarskih turistov za naše kraje izredno veliko. ♦ Sumljivega moža s kopico grehov so te dni prijeli orožniki iz Vač ob strugi Save. Lovil je ribe in ni imel nobenih listin. Ko so ga odgnali na sodišče v Litijo, so v njem spoznali Jožeta Anžur j a iz Zadobrave. Orožniki so izvršili preiskavo na njegovem domu, ker sumijo, da je bil v zvezi s Salajem. Našli so nekaj vlomilskega orodja in štampiljke raznih uradov. Zadnji čas je bil izvršen vlom pri gostilničarki Veri Potokarjevi v Litiji. Plen je bil precej izdaten. Denarja je vlomilec pobral 500 din, k temu še precej jestvin in tobaka ter novo harmoniko. Vloma je osumljen Anžur, kateremu pripisujejo še kake štiri vlome, ki so bili zadnje dni izvršeni v ljubljanski okolici. V koliko je sum upravičen, se bo seveda pokazalo šele v preiskavi. * Nad 10.000 Črnogorcev te navdušeno pozdravilo prvi vlak v Nikšiču. V torek na Petrov dan je imel Njkéié največjo slavnost, odkar se je leta 1877. rešil tunéke^a jarma. Železniška proga Bileča — Nikšič je bila ta dan izročena prometu. Progo eo nameravali izročiti prometu šele 11. septembra, ker so na ta dan leta 1877. Črnogorci pognali Turke iz Nikšjča. Ker je nova proga velikega gospodarskega pomena, bi bilo škoda čakatj z njeno otvoritvijo toliko časa in so hoteli zdaj progo otvoriti brez vsake slavnosti. Ljudstvo je želelo, naj se proga čimprej otvori, in samo se je zbralo, da proslavi prihod prvega vlaka v Nikšič. Pred veliko množjco ie bilo več govorov o pomenu nove proge, ki je ne samo za okoliš Nik-šica, temveč za vso Črno goro največja pridobitev v svotodni domovini. * Graditev ceste Peč — čakor — Plav. Iz Peči preko čakorske planine bo vodila naravnost v Plav nova cesta, od katere so zgradili iz Plava prvi del na razdaljo dveh kilometrov. Z novo cesto bo razdalja od Peči do Plava skrajšana sa kakih 20 km, ker ne bo treba vee hoditi preko Murine. * Petrovdanske zaroke in poroke v Gajič-njku. Omenili smo že, da ima romantični južno-srb6ki kraj Galičnik po 6tari tradiciji združene vse zaroke in poroke na Petrov dan 12. julija. Letos ie bil Petrov dam v Galičniku posebno slovesen. Zaroke se po starodavnem običaju praznuje že na predvečer praznika. Hiše, v katerih sklepajo zaroke. 60 bile lepo osvetljene in po ulicah so se vso noč pomikalj sprevodi z godbo in baklami. Na Petrov dan pa je svato-val ves kraj z okolico vred Zakonske zveze je sklenilo kakih 50 parov in skoraj v vsaki hiši je bil svatovski pir, ker obiskujejo mladoporočenci tudi vse svoje sorodnike in prijatelje. Zanimiv je običaj, da ostanejo dekleta, ki jih čaka zaroka ali poroka v temnih čumnatah več tednov, da postanejo od solnca ožgana lica spet bela. Iz Ljubljane n— Danes je francoski narodni praznik. Od 11. do pol 13. bo recepcija na francoskem konzulatu, ob 9. polaganja cvetja pred Vodnikovim, ob 9.30 pa pred spomenikom Ilirije. u— Rezultat natečaja za meščansko šolo na Viču. Mestna občina ljubljanska je razpisala natečaj da z njim dobi čim najboljši načrt za novo poslopje meščanske šole na Vrču. kakor ie že prei razpisala tudi natečaj za načrt dečjega zavetišča v Trnovem. Na ta način pa mestna občina omogoča sodelovanje najširšega kroga arhitektov pri urbanističnih nalogah našega mesta ter s svoi'mi razpisi natečajev prav znatno poživlja umetnostno udejstvovanje. Pri včerajšnji seii razsodišča ie bila prjsoiena prva nagrada 8.000 d.n inž. arh. Vinku Glanzu. Druga in tretja nagrada sta Olli združeni in spet razdeljeni tako. da je dobil itnž. arh. Edvard Ravnikar 5 000 din nagrade, po 2.500 din nagrade sta pa dobila za svoia projekta inž. arh. Pavel GoestI in inž. arh. Milan Sever Tudi blondlnke« ki težke porajave na solnca potr-jajejo, da jlb solnee pri uporabi Tsehamba Fii-ja nI opeklo, pač pa so dobile lepo, gladko rodavo polt. Brogerlja öregerlö dr.b o.a. Ljubljana,Prešernova al. 5. u— Pretep t žganjarnj. Na kirurški oddelek so pripeljali 38-letnega kurjača Franceta Cerina s Šutne pri Škofiji Loki. Ko se je predsnočmim vračal iz Ljubljane proti ^domu, se je mimogrede pomudil v neki žga-njarni ob cesti. Tam je bila zbrana tudi večja druščina domačih fantov, in ko je beseda dalo besedo, s« je ^ zdražbe začel pretep, iz katerega je Cerin odnesel več nerodnih poškodb. V bolnico je morala tudi užitkarica Marija Prebilova s Hudega vrha pri Blokah, ki je med kuho doma zvrnila velik lonec kropa nase in se nevarno opekla. u— Udruženje j ugoslo venskih inženjer. jeT Jn arhitektoT sekcija Ljubljana priredi za svoje člane in vpeljane goste ogled gradnje univerzitetne knjižnice, hotela >Slona« in banske »Slavij e« v petek. 15. t m. s sestankom ob pol 16. uri pred univerzitetno knjižnico. a_ Četnik«! Jutri članski sestanek v društvenih prostorih, Masarykova cesta 14/1. Udeležba za vse članstvo iz Ljubljane je obvezna. Opravičuje samo služba in bolezen. ako se pismeno naznani do sestanka. Uprava. u— Praznik žetve na Posavju. Prejšnji teden smo v »Jutru« poročali, da bo ljubljanski pododbor Zveze kmetskih fantov in deklet priredil v nedeljo 10. julija velik kmečko-mladinski tabor, združen s tekmo žanjic v šmartnem ob Savi. Zaradi slabega vremena se prireditev v nedeljo ni mogla vršiti, pač pa se bo vršila to nedeljo 17. t m. Ob 14. bo zbirališče vseh skupin v Jaršah, od koder krene sprevod skozi vasi Jarše, Obrije in Šmartno na tekmo-vališče, kjer bodo zbrano kmetsko delavsko mladino pozdravili predstavniki zveze in pododbora. Sledila bo tekma za naslov prvakinje pododbora. Po tekmi odidejo tekmovalci in ostalo občinstvo na senčni vrt gostilne pri Lovšetu v šmartnem, kjer bodo razglašeni izidi tekme, razdeljene bodo nagrade in sledila bo prijetna domača zabava. Igrala bo poštarska godba iz Ljubljane. Vabljeni ste vsi prijatelji kmet-skega stanu in pa zavedno kmetsko ljudstvo od blizu in daleč. Pridite v Šmartno ob Savi, kjer bomo dostojno in radostno počastili kmetsko delo. To naj bo mogočna manifestacija napredne kmetske misli, ki tako zmagovito osvaja felovenske vasi. u— Sončne pege in minilo vreme. Iz tabora skavtskih volčičev pri Sv. Janezu ob Bohinjskem jezeru, kamor je vzel seboj daljnogled za opazovanje sonca, nam pošilja ravnatelj g. Pavel Kunaver naslednje: V ponedeljek 11. t. m. so bile površinske izpremembe na soncu zelo aktivne. Dve večji in ena manjša skupina peg so neprestano menjavale svoj položaj in velikost Posebno ena teh, 166.000 km dolga pega se je raztezala v smeri od vzhoda na zapad. Druga, prav tako velika skupina peg se bliža sredini in bo menda dosegla še večji obseg. Tudi severna polovica sonca ima tri jedra peg. Zanimivo je, da smo imeli dež in sneg do 1700 m pod vrhove naših planin ter znatno ohladitev baš v času, ko se je prva orjaških peg bližala sončni sredini in šla preko nje. I Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri GRETA GARBO Dama s kamelijami KINO MATICA 21-24. I u— Težke noči, brez miru m spanja, imajo zadnje čase prebivalci Gradišča, zlasti onj med Gregorčičevo in Rimsko cesto. Krohot škripanje slabih radio-aparatov i. dr. bi človek do 20. ure že prenesel, toda v tem delu mesta se najizbranejši kravali po 20. uri šele prično, čeprav so oblastno zabranjeni. Razgrajanje, petje in tuljenje ponočnjakov ee stopnjuje do ranega jutra, kajti vsj mo-tilci nočnega miru so trdno prepričani, da so v Mestnem logu ali na Rakovi jelši, da razen njih ni nikdo potreben nočnega počitka in da obstoja življenje za vse enako, Ve iz zabave in veseljačenja. Prosimo jxjlicij-sko oblast, naj postavi vsaj enega stražnika na križišče omenjenih ulic kot čuvaja nočnega miru vsaj po 20. uri. — Stanovalci v Gradišču. u— Mladi mož i zanimivim drobnopisom je prišel v Ljubljano. V nedeljo smo poročali med novicami iz Celia kako je brezposelni tovarniški kovač Rudolf Kovač dovršil obširen drobnopis. ki je dolg 73 em in visok 30.5 cm. Napisal je s svinčnikom 373 vrst, vseh črk pa je 375.600. Za pisanje je porabil 267 ur. Drobnopis, s katerim eo popisana važna poglavja iz jugoslovanske zgodovine, je jx*svečen 20-letnici Jugoslavije in ga bo Rudolf Kovač poklonil našemu mlademu kralju. Rudolf Kovač bo danes razkazoval svoj drobnopis pri tri most ju in v Zvezdi Ce mu bo kdo izmed občudovalcev njegovega truda poklonil kakšen dinar, v priznanje in podporo, bo storil dobro delo. Kovač bo raizkazal drobnopis še v neka. terih krajih, nato pa se bo peš odpravil v Beograd. Iz Krškega kr— S sodišča. Prvo polovico svojega rednega dopusta je nastopil predstojnik dr. Vladimir Železinger. Nadomestuje ga sodnik dr. Ivo Dougan. kr— Novost na kopališču. Društvo za pospeševanje tujskega prometa se je odločilo v kratkem postaviti na savskem kopališču prho, tako da bodo zadovoljni tudi oni ko-palci, ki iz tega ali onega razloga ne gredo v Savo, pa se radi sončijo v prijaznem kopališču pod Starim gradom. Živahno preseljevanje narodov na Balkanu Dosežen je sporazum za izseljevanje Turkov iz Povardarja Ljubljana, julija Te dni je zaključila svoje delo jugoslovensko-turška komisija, ki ie na pogajanjih v Carigradu določila postopek izseljevanja zadnjih ostankov turšikih prebivalcev iz Jugoslavije. S tem bo med zavezniškima državama urejeno vprašanje manjšine, ki je po svojih prednikih vladala nekdaj mogočnemu carstvu. svojemu potomstvu bo pa našla v moderno urejeni turški republiki novo domovino Dne 29. maja letos je minilo 485 let, odkar je ponosni stari Bizanc z naskokom osvojil sultan Mohamed II., peti naslednik utemeljitelja oemanske države. Nad Carigradom je zagospodoval turški polmesec in mogočne vojske so se poslej stoletja razlivale po Balkanu in še dalje. Pod sultanom Solimànom II. (1519 — 1566) je turšlka posest dosegla višek moči. Do naše Dolenjske, pred vrata Dunaja, v rusko Podolje, na Krim, Kavtkaz, v Perzijo in Egipt je segala sultanova oblast in v obrambi svojih pravic so južno slovanske zemlje pretrpele največ. Po porazu pri Dunaju pred 255. leti je turška moč jela pešati, zmage krščanskega orožja na morju pri Lepanto, pred vhodom v Da rd am eie in pri Navarino, na kopnem pri Mohaču, Slankamenu, Beogradu, Senti, Petrovaradinu itd. so potisnile Turke v ožje meje. Poslednji krepak udarec »o polmesecu zadale zavezniške države v balkanski vojni m nekdaj mogo- čno sultanovo carstvo se je utesnilo v okvir današnje turške republike. Pod osmansko oblast io so se Turki naselili po vsem Balkanu. Ugledni paše, begi in age so stanovali po mestih, vladali in upravljali velika posestva Krščanska raja je garala, pod vplivom razmer tudi prestopala v Mohamedovo vero. Na svojih za-vojevalnih pohodih so odgnali Turki našo deco v sužnost. kjer so potujčeni sinovi naše krvi postali kot janičarji najhrabrejši bojevniki islama. Mnogo Ju gosi oven ov je zavzelo v službi Porte odlična mesta, na rodnih tleh pomohamedanjeni Slovani so pa ostali zvesti materinemu jeziku. Tako je imel Balkan tri zastopnike islama: muslimane — Slovane, Arnavte in prave Turke. Po balkanski in svetovni vojni je s Turici poseljeno ozemlje razgibalo pravo preseljevanje narodov, že pred umikom turške armade iz Južne Srbije in gršike Makedonije je pobegnilo v Turčijo nad 15 000 Mo-hamedancev. Po sklepu miru in posredovanju turške vlade se je iz grške Makedonije odselilo nadaljnjih 115 Ò00 Turkov, iz turške Tracije in Anatolije je pa prišlo v Makedonijo 100.000 Grkov. Ko so med svetovno vojno okupirali Bolgari vzhodno grško Makedonijo, so preselili v Bolgarijo 36.000 Grkov. Grki so pa po premirju 1. 1918. naselili v Makedoniji 140.000 svojih rojakov. Na podlagi sporazuma je do leta 1924. odšlo iz Makedonije 27.000 Bol- garov, po grški katastrofi je pa zasedlo Makedonijo 200.000, zahodno Tracijo pa 120.000 grških beguncev s turškega ozemlja. Nasprotno se je pa moralo izseliti iz grške Makedonije vse turško prebivalstvo, tako da je ta dežela, ki je štela leta 1912. 513.000 Grkov, 119.000 Bolgarov in 475.000 Turkov, imela leta 1925. 1.277.000 Grkov (88 3%!). Bolgarov 77.000, Turkov le še 2.000. Enako se je narodnostno razmerje po preseljevanju izpremenilo v grški zapadni Traci ji. Leta 1912. je bilo tod 87.000 Grkov, 35.000 Bolgarov in 11000 Turkov. Trinajst let kasneje je število Grkov naraslo na 189 000 (621% vsega prebivalstva) Bolgarov je bilo le še 23.000, Turkov 84.000. Turšika vzhodna Traci ja je z izjemo Carigrada štela leta 1912. 253.000 Grkov, 50.000 Bolgarov in 223.000 Turkov, po preselitvi je pa leta 1925. gršlko prebivalstvo izginilo, Bolgarov je ostalo le še 1.000, število Turkov je naraslo na 370.000 (95%). Preseljevanje narodov je tako povzročilo, da sta grška Makedonija in turška vzhodna Tracija postali iz versko različnih narodnostno enotni pokrajini. Slovanski živelj, ki je bil na obali Egejskega morja močno zastopan, je prešel v manjšino. Priseljevanje mohamedancev iz balkanskih in drugih nepogodbenih držav v Turčijo tudi po 1. 1925 ni prenehalo. Do L 1934. se je v Turčiji naselilo že 157.736 inozemskih turških družin s 628 305 ljudmi. Turška vlada je postavila zanje 110.000 novih hiš, gospodarsikih in obrtniških stavb. Razdelila je med nje 623.000 ha plodne zemlje in 6,000.000 turšikih funtov podpore. Po večini se turški priseljenci iz Balkana naseljujejo v vzhodni Traciji Močne skupine Turkov žive še v Bolgariji, na Kavkazu, v Perziji, Rumuniji in južni Rusiji. Po večini so mohamedanci v Jugoslaviji nacionalno zavedni, odločni Slovani. Nad 186.000 ali 9.6% naših muslimanov biva v mestih, največ v Sarajevu 29.649, Skop'iu 21.011, Tuzli 9.793. Mostarju 8.844, Banji Luki 8.039, Bitolju 6.181. Bihaču 4.739, Beogradu 3.501. Drugo skupino naših muslimanov tvorijo Amavti, dočim bivajo pravi Turki, ki prihajajo kot izseljenci edini v poštev, po večini v Južni Srbiji, na prostoru med črto od Velesa preko Sv. Niko-le, BeTOva, Strumiice in Negotina nazaj do Velesa. Male oaze Turkov žive še okrog Gostivara, Prizrena, ki ima absolutno večino turškega prebivalstva, dalje okrog Vt»-čitrna, Prištine, južno od Debra in jugovzhodno od Bitotlja. Tako z vami Juruki so fizično manj razviti, nekulturni ljudje, dočim so Konjarji podjetnejši. naprednejši. S preseljevanjem turške manjšine bo Jugoslavija zapuščal zadnji ostanek preroko-vih vernikov, katerih davni predniki so ponesli zmago svojega gospodstva daleč v Po-dunavje. Usoda je hotela, da velika Jugoslavija zdaj v prijateljskem sporazumu z zavezniško Turčijo likvidira sledove, ki jih je zgodovina s krutim peresom vtisnila naši preteklosti. Vitki minareti, značilne mo-šeje, starinska nošnja in običaji Mohamedovih vernikov pa bodo še ostali med nami kot izpoved iz najtežjih dni naše zgodovine, kot velika tujskoprometna privlačnost in kot zgovorna priča življenjske tragike naroda, dokler bodo živdi krepki, ponosni rodovi naših nHisdkmanav-Jngosioveoor. Iz Celja I e— Kazen ìa uboj. Včeraj se je pred tri-čJansknii senatom okrožnega sodišča v Celju nadal-evala razprava proti 291etnemu kleparskemu pomočniku Martinu Zupancu, njegovima bratoma 231etnemu čevljarskemu pomočniku Karlu jn 181etnemu delavcu Francu s Teharja pri Celju ter proti Antonu Romihu in Štefanu Jančiču s Teharja, ki so bili obtoženi, da so 2. junija zvečer ob železniški progi pri T eh ar ju napadli iß usmrtili gnmičarja Milivoja Dimitri jeviča. Včeraj so tile zaslišane nove priče. Sodišče je prišlo do zaključka, da so zagrešili uboj vsi trije bratje Zupanci. Mar-tin Zupane je bil obsojen na 5 let robije m izgubo častnih pravic za dobo 5 let, Karel Zupane na 4 leta robije in izgubo častnih pravic za dobo 4 Let, Franc Zupane na 3 leta robije ki izgubo častnih pravic za dobo 3 let. vsak pa se poleg tega na 300 din povprečnine. Romih in Jančič sta bila oproščena. KINO UNION. — »ORLIC« (Fanny Elssler, Wili Birgel). e— Težka nesreča. V Gabrovljah pri Konjicah je v torek mlatilnica zgrabila 58 letnega kočarja Miho Mavca za levo roko in mu razmesarila vse prste. Težko poškodovanega Mavca so oddali v celjsko bolnišnica Iz Maribora a— Velemojster V. Pire se preseli v Ljubljano. Snoči >e bil v Unionu počastit Jeni in poslovilni večer našega velemojstra Vasje Pirca, ki je nedavno prodorno zmagal na torišču kraljevske igre. Predstavniki mariborskega šaha so v toplih, prisrčnih besedah dajali izraza priznanju našemu velemojstru, nakar je Vasja Pire predaval o vojih vtisih v Noordwijku in Harzburgu. Na večeru je sodeloval tudi operni pevec Jurca. a— Proslava 20 letnice osvobojena bo v Rušah 24. t. m. Na predvečer bo razsvetliva in baklada, naslednjega dne budnica. maša in vzidanje spomenice v knežji kamen, popoldne ob 15. pa uprizoritev na novo predelane in prirejene »Miklove Zale« v letnem gledališču ruškega Sokola. Nacionalni Maribor se bo 24. t. m. v velikem številu zgrnil v naš »Mali Beograd« k prosiavi '„'Oletn ice osvobojgnja. a-— Mariborska industrija. Pred sto leti je bil Maribor še kmečko mesto in šele po zgraditvi železnic sta pričela prednjačiti v njem trgovina in obrt. Pozneje se je iz obrta razvila tudi prava industrija, pred vsem usnjarska, mlinska in lesna. Vendar je bila do osvobojenja edina res velika domača industrija le delavnica Južne železnice. Prvo veleindustrijo v modernem smislu je pa dobil Maribor šele po osvobojen ju v tekstilni industriji. Sedaj ima 16 tekstilnih tovarn, ki zaposlujejo več ko 6000 delavcev, delavk in drugih nameščencev. Razen te ima Maribor tudi lepo razvito kovinsko, kemično in razno drugo industrijo. Vseh, velikih, srednjih in malih industrijskih obratov je v mestu in okolici skoraj 100. Vsa ta velika industrija bo z vso svojo mnogolik- produkcijo prikazana najlepše na letošnjem VII Mariborskem tednu od 6. do 15. avgusta. a— Žareča smola v obraz. 28-Iet.ni kleparski pomočnik Alojzij Kovač je bil zaposlen s kuhaniem smole. Iz lonca ie brizgnila žareča smola in ga hudo opekla po obrazu in po rokah. Reševalci so ga prepeljali v boksižnico. a— Iskre iokomotjve zanetile vagon slame. Na šentiljskem kolodvoru se je Vnela slama, natovorjena na vagonu na slepem tiru. Gašenje ;e bilo zaradi pomanjkanja vode zelo otežkočeno, vendar so gasilci ogenj lokalizirali, da se ni razširil na bližnje skladišče in dTuge objekte Zgorelo je 7.830 kg slame v vrednosti preko 5000 din. last trgovca Antona Birgmajerja lz Maribora. Ogenj so zanetile iskre lokomotive. a— Razstava »Maribor 1918—1938«. Proslava 201etnice Jugoslavije v Mariboru bo pokazala v dnevih od 6. do 15. avgusta 1938 bilanco prosvetnega, kulturnega in socialnega razvoja Maribora in njegovega zaledja v jugoslovenski dobi. Na razstavi sodeluje jo vse mariborske prosvetne, kulturne in socialne organizacije. Posebni del razstave bo zavzemalo socialno skrbstvo, koterega prikažejo Okrožni urad za zavarovanje delavcev, Društvo za zdravstveno zaščito dece in mladine ter Jadranska straža. Prehodni položaj med prosvetno in socialno razstavo pa bo zavzemala razstava mariborskih gasilcev. Na jubilejni razstavi »Maribor 1918—1938« bo prvič razstavila pri nas državna železnica, ki bo z razvojno sliko mariborskih delavnic državnih železnic združila tudi sliko prosvetnega in kulturnega življenja mariborskih železničarjev v času po svetovni vojni. Mesto Maribor pa bo nazorno pred-očilo urbanistični razvoj zelene metropole na Dravi in tako povezalo kot pokrajinsko gospodarsko, kulturno in prosvetno središče pokrajine vse gornje razstave v eno organsko zaključno enoto. a— Usodna avtomobilska nesreča se ie pripetila v Koša k ili na Aleksandrovi cesti. 33-letni posestnikov sin Ivan Gabrovec od Sv. Marjete ob Pesnicj se je vozil s kolesom s evo to ženo vred, a ko je prečkal cesto, ga je nekdo poklical. Takrat se je obrnil in v istem trenutku je zadel ob avtomobil, kj je pridrvel po cesti. Gabrovca je vrglo v velikem loku daleč ob cesto. Dobil je nevarne poškodbe Avtomobilista pri nesreči ne zadene krivda. a— 0 zanimivem primeru je razpravljal včeraj dopoldne mali kazenski senat, ki je obsodil 32 letnega tesarja Alojzija Lorberja od Sv. Jurija na 8 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Dne 4. junija se je v neki gostilni v Počeho-vj zglasil orožnik Vladimir Jezdič ko se je vračal iz službe. V gostilni je Lorber izzival, nakar ga je orožnik vprašal za njegovo ime. Lorter je zatem udaril orožnika e pestjo po glavi, pridružil se mu je še drugi moški, nakar sta oba pričela udrihati po orožniku z nekim trdim predmetom tako, da so morali ranjenca prepeljati v bolnišnico. a— Žrtev nhoja je postal 16-Jetni posestniški sin Bernard Strnad iz Oplotnice. V prepiru ga ie neki kmečki fant zabodel z nožem v levo prsno stran. Strnada so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer pa je pol ure po prevozu podlegel smrtnonosnim poškodbam. Krivca » orožniki že aretirali. Postani in ostani član Vodnikove družbe! Gospodarstvo V Sloveniji se najbolje plačujejo dolgovi Privilegirana agrarna banka je izdala izkaz o gibanju plačil za kmečke dolgove na dan 30. junija. Do tega dne so narasla plačila kmečkih dolžnikov za prvo in drugo anuiteto na 187.7 milijona din. Dokonča lanskega leta je bilo plačanih 143.5 milijona din, v teku letošnjega leta pa 44.2 milijona din (na področju beograjske centrale 23.1 milijona din, na področju ljubljanske podružnice 10.1 milijona din, na področju zagrebške podružnice 7.2 milijona din in na področju sarajevske podružnice 3.7 milijona din). Od celotnega plačila do konca junija v višini 187.7 milijona din odpade na beograjsko centralo 99.3 milijona din, na področje zagrebške podružnice 34.7 milijona din, na področje ljubljanske podružnice 40.8 milijona din in na področje sarajevske podružnice 12.9 milijona din. Nedavno je Privilegirana agrarna banka sestavila novo korigirano statistiko o izročenih kmečkih dolgovih, ki smo jo na tem mestu objavili 18. junija t. 1. Ce primerjamo celotno vsoto vplačil kmečkih dolžnikov na področju posameznih podružnic in centrale z zneski izročenih kmečkih dolgov, tedaj vidimo, da se kmečki dolgovi v Slove-niji razmeroma najbolj redno plačujejo, najslabše pa kmečki dolgovi na področju sarajevske podružnice, kakor nam nazorno J kaže naslednja tabela (v milijonih din) : ' izročeni km. dolgovi podr. Ljubljana 479.7 centr. Beograd 1581.5 podr. Zagreb 562.4 podr. Sarajevo 373.2 skupaj 2996.7 plačila kmečkih dolžnikov 40.8 8.5% 99.3 6.3% 34.7 6.2% 12.9 3.5% 187.7 6.3% Na področju ljubljanske podružnice so kmečki dolžniki doslej plačali že 40.8 milijona din t. j. 8.5% zneska izročenih dolgov, čeprav se razmere v kmetijskem gospodarstvu dravske banovine niso mnogo izboljšale. Pri zagrebški podružnici je plačilo za 6 milijonov manjše, akoravno je znesek izročenih kmečkih dolgov za skoro 100 milijonov večji. Tudi na področju beograjske centrale so dosedanja plačila dosegla le 6.3% skupnega zneska izročenih kmečkih terjatev, dasi spada v to področje Vojvodina, kjer so si kmetje zadnja leta zelo opomogli spričo dveh rekordnih letin višjih žitnih cen, na področju sarajevske podružnice pa so plačila dosegla komaj 3.5%. Do konca junija so denarni zavodi prejeli od PAB za 234.2 milijona din 3% obveznic za likvidacijo kmečkih dolgov (Beograd za 98.8, Zagreb za 60.3, Ljubljana za 50.3, Sarajevo za 24.7), vrhu tega pa so denarni zavodi dobili na prvo anuiteto 118.2 milijona din (Beograd 54.6, Zagreb 25.6, Ljubljana 24.5, Sarajevo 13.5). Kontrola sadja pri izvozu 2e včeraj smo poročali, da je ministrski svet na predlog trgovinskega ministra predpisal uredbo o kontroli sadja in sadnih izdelkov, ki so namenjeni izvozu. Ta uredba je sedaj objavljena v »Službenih Novinah« od 12. julija in je s tem dnem stopila v veljavo. Določbe te uredbe se nanašajo na kontrolo svežih češpelj, grozdja, jabolk, hrušk, kutenj, marelic, breskev, češenj, višenj, jagod, malin in ostalega jagodnega sadja, nadalje orehov v lupini, suhih češpelj, jabolk in hrušk ter pekmeza. Kot namizno sadje se sme izvažati samo zrelo, čisto, nepokvarjeno in z roko obrano sadje; zeleno, nezrelo ali preveč zrelo, obtolčeno, mokro, nečisto, pobito in slično sadje pa se ne sme izvažati kot namizno. Sveže namizno sadje, namenjeno izvozu, ki se stavlja v zavoje po tej uredbi, mora biti pakirano v čistih, suhih in novih zavojih (embalaži); dimenzije, težo in način pakiranja pa bo za vsako vrsto sadja posebej odredil trgovinski minister na predlog strokovnega odbora za sadje pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Vsak zavoj mora imeti napis »Jugoslavija« (v latinici), ki mora biti pri lesenih zabojih vžgan. Pri pakiranju namiznega sadja se sme uporabljati samo nov papir. Nadaljnje določbe uredbe vsebujejo podrobne predpise glede kakovosti in pakiranja svežih češpelj. Kot namizne češplje se smatrajo samo take, ki so z roko obrane in imajo še pecelj ter voščeni prah (to-lerira se le do 10% plodov brez peclja), biti morajo dovolj zrele in sladke ter pakirane po predpisih, ki jih bo izdal trgovinski minister. Ostale češplje, ki se ne smatrajo kot namizne, se smejo izvažati samo kot češplje za predelavo in se lahko pošiljajo v sodih ali v drugih zavojih s težo najmanj 25 kg. ali pa v razsutem stanju v čistih vagonih. Sveže grozdje Namizno grozdje mora biti z roko obrano in sicer tako, da ostane na jagodah voščeni prah. Posamezen grozd mora pri vrstah z velikimi jagodami tehtati najmanj 150 g. Nadalje mora biti namizno grozdje dovolj zrelo, čisto in zdravo, brez nagnitih, gnilih, poškodovanih ali popoka-nih grozdnih jagod. Pakirano mora biti po predpisih, ki jih bo izdal trgovinski minister. Kot namizno grozdje se lahko izvažajo smederevka, kraljev drenak, ham-burški muškat, adakalka, aleksandrijski muškat, valandovski drenak, beli in črni burgundec in zgodne vrste, kakor so julijski muškat in plemenka. Ostale vrste grozdja se lahko izvažajo kot namizno grozdje samo na podlagi posebnega odo-brenja, ki ga izda trgovinski minister na predlog strokovnega odbora. Datum za pričetek izvoza namiznega grozdja bo določil za posamele kraje trgovinski minister na predlog strokovnega odbora. Vinsko grozdje pa se sme izvažati samo v čistih cisternah, v čistih in zdravih sodih ali v pletenih košarah s težo najmanj 25 kg. Jabolka in hruške Za sveža jabolka in sveže hruške velja naslednja kvalifikacija: 1) kabinetno blago (izbrano), 2) namizno, 3) potrošno, 4) industrijsko. Kot kabinetna jabolka in kabinetne hruške se smatrajo taki plodovi, ki se odlikujejo s posebno lepoto in velikostjo in so brez kakršnihkoli hib. Trgovinski minister bo na predlog strokovnega odbora odredil, katere sorte jabolk in hrušk se lahko izvažajo kot kabinetne in bo obenem predpisal način pakiranja. Kot namizna jabolka in namizne hruške se smatrajo pravilno razviti, zdravi, nepoškodovani in nezmrznjeni plodovi. Namizna jabolka ne smejo imeti manjši premer nego 5 cm, pri čemer se tolerira 5% od toče ali drugače poškodovanih, umazanih in črvi vih plodov. Kot potrošna jabolka in potrošne hruške se smatrajo pravilno ali v manjši meri nepravilno razviti plodovi z vidnimi manj-šmi hibami (n. pr. zarasle poškodbe in hraste), ki ne ovirajo trajnosti sadja. Pri tem se tolerira do 15% od toče obtolčenih, umazanih in črvi vih plodov. Ta odstotek tolerance bo določil in objavil vsako leto trgovinski minister po zaslišanju strokovnega odbora. Kot industrijska jabolka se smatrajo ona jabolka, ki jih ni mogče izvoziti kot namizna in potrošna. vendar pa niso gnila. Namizna in potrošna jabolka ter namizne in potrošne hruške je dovoljeno izvažati v določenih zavojih ali v razsutem stanju, po predpisih, ki jih bo izdal trgovinski minister na predlog strokovnega odbora. Industrijska jabolka in industrijske hruške pa se izvažajo v razsutem stanju, toda ne mešano. Pri nakladanju v razsu- tem stanju morajo biti tla in s+ene vag-ma čiste, brez kakršnegakoli duha; tla in stene vagona je treba obložiti s papirjem ali z lesno volno ali s slamo. Ostale vrste svežega sadja Nadaljnje določbe uredbe se nanašajo na marelice, breskve, višnje ter jagode in maline. Glede orehov sta predvideni dve kvalitetni vrsti, in sicer originalni crehi (nesortirano blago brez označbe) in sortirani orehi. Pri sortiranih orehih so določene štiri vrste, in sicer s premerom 24 do 26 mm, 26 do 28 mm, 28—30 mm in preko 30 mm. Ta označba mora biti nameščena na zavojih Pakirati pa se sméjo orehi v nove vreče s težo najmanj 50 kg. Trgovinski minister bo vsako leto določil odstotek tolerance pokvarjenih in nezrelih orehov. Novi orehi se ne smejo izvažati pred 25. oktobrom. Trgovinski minister bo izdal tudi pravilnik o pranju in beljenju orehov v lupini, kakor tudi pravilnik o kakovosti in pakiranju orehovih jederc Obširnejše so določbe o suhih češpljah, glede katerih so predpisane stroge določbe o kakovosti in o pakiranju. Obširne so tudi določbe glede kakovosti pakiranja pekmeza. Registriranje izvoznikov Z izvozom sadja in sadnih izdelkov se smejo baviti: 1) sodno registrirane (proto-kolirane) firme, ki predložijo potrdilo pristojne trgovinske zbornice, da spada izvoz sadja v njihov delokrog v smislu poobla stila odnosno potrdila o prijavi obrti po ČL 456. točka 3. obrtnega zakona in v smislu vpisa v trgovinski register odnosno v smislu oglasa o protokolaciji; 2) zadružne zveze in kmetijske zadruge za proizvode svojih članov; 3) pridelovalci sadja in izdelovalci sadnih izdelkov, ki sami svoje proizvode izvažajo, kar morejo dokazati s potrdilom občinskih oblastev, potrjenih od sreskega načelstva. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine (odsek za sadje in povrtnino) vodi register izvoznikov sadja in sadnih izdelkov ter izdaja prosilcem na podlagi prijav potrebnih listin pooblastilo za izvažanje sadja in sadnih izdelkov, in to brezplačno. Vsakdo, ki izvaža sadje in sadne izdelke, mora imeti svoj označbo, ki jo mora staviti na zaboje. To označbo lahko tvorijo začetne črke dotične tvrdke, simbolične besede ali pa slika. Označba mora biti registrirana pri Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine, ki bo vse registrirane označbe sporočila kontrolnim organom. Kontrola Kontrolo kakovosti in pakiranja vrše v času izvozne sezone posebni kontrolni organi (kontrolorji), ki jih postavlja in razrešuje pristojni ban. Izven izvozne sezone pa vrše kontrolo sreski kmetijski referenti po navodilih Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine. Delovanje kontrolorjev pa revidirajo posebni revizorji, ki jih postavlja trgovinski minister po zaslišanju strokovnega odbora. Revizorji lahko razveljavijo ali spremenijo odločbe kontrolnih organov in lahko izdajo nove določbe, bodisi po službeni dolžnosti ali na pritožbo strank. Nagrado kontrolorjev in revizorjev določi na predlog strokovnega odbora trgovinski minister. Izplačevale se bodo te nagrade iz državnega proračuna kolikor bodo predvideni krediti, kakor tudi iz specialnega proračuna Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine in iz banovinskih proračunov. Kontrolorji in revizorji so v tem svojstvu javni uslužbenci, ki so odgovorni za svoje delovanje. Za nevestno ali nepravilno poslovanje jih lahko trgovinski minister kaznuje s kaznijo do 300 din za vsako kršitev, kar pa ne izključuje še kazenske odgovornosti. Sadje in sadni izdelki se ne smejo izvažati prej preden ne izvrši pregleda kontrolni organ in pošiljko opremi s potrdilom o kakovosti. To potrdilo pa ne reši izvoznika odgovornosti, ako se naknadno ugotovi, da pošiljka ne ustreza uredbi. Carinska oblastva ne bodo vršila izvoznega carinjenja pošiljk sadja, ki niso opremljene s predpisanim potrdilom o kakovosti. Za tako potrdilo ni t*-eba plačati takse. Na železniških postajah, kjer ni stalnega kontrolnega organa, vrši pregled najbližji kontrolni organ (pri čemer mora potne stroške kriti zainteresirana stranka). Kršitev predpisov te odredbe se kaznujejo, kolikor nI drugače določeno po zakonu o kontroli kmetijskih proizvodov, namenjenih za Izvoz od 18. novembra 1929. Zavod za pospeševanje zunanje trgovine mora po odločbi trgovinskega ministra črtati za tekočo in prihodnjo sezono iz registra one izvoznike, ki bodo trikrat kaznovani zaradi kršitve te uredbe. 2e izdana potrdila za izvoz sadja ostanejo v veljavi do L junija 1939. Do tega dne ostanejo tudi ie v veljavi predpisi ln dila za pakiranje sadja. Z dnem objave te uredbe izgube veljavo določbe zakona c kontroli kmetijskih proizvodov pri izvozu ki so v nasprotju s to uredbo, nadalje pravilnik o trgovini s suhimi češpljami in pravilnik o kontroli svežega sadja, namenjenega za izvoz. Gospodarske vesti = Odkupne eene u pšenico. Z včerajs njim dnem je pričel »Prizad« odkupovat letošnjo pšenico po določenih cenah in pogojih. Za šlepovsko blago na Tisi v teži 80 kg odnosno 79 do 80 kg znaša cena 158 do 160 din. Za šlepovsko baško banatsko in baranjtsko pšenico na Dunavu 78/79 kg plača 154 din. Za sremsko, podravsko in slavonsko pšenico v šlepu na Dunavu. 78 kg, plača 150.50 din za srbijansko v šlepu r.a Dunavu, 77/78 kg, pa 148.50 din. Za va. gonsko blago so določene naslednje cene: Gornja Bačka in Gornji Banat, 80 kg, 154 din. ostala Bačka, Banat in Baranja 78/79 kg. 152 din; Srem in Slavonija 78 "kg, 144 din; Srbija ob glavni progi 77/78 kg, 141 din. = Sladkorja bomo imeli dovolj do nove kampanje. Iz Beograda poročajo, da je bilo 1. julija v sladkornih tvornicah na zalogi 1540 vagonov sladkorja, izven tvornic pa 288 vagonov (v skladiščih) tako da je bilo vsega na razpolago 1828 vagonov. Ta sladkor bo zadostoval za kritje potrošnje do začetka septembra. Letos pa bodo sladkorne tvornice zelo zgodaj pričele s sladkorno kampanjo in računajo s tem, da bo novi sladkor prišel na trg že v začetku septembra. Lani je znašala že v juliju in avgustu potrošnja 1200 vagonov, letos bo morda potrošnja nekoliko večja, vendar imamo za ta dva meseca na razpolago, kakor rečeno 1828 vagonov. = Odobrena zaščita. Kmetijsko ministrstvo je na osnovi uredbe o zaščiti kmetijskih kreditnih zadrug odobrilo zaščito Kmečki posojilnici za krajni občini Kapele in Bojsno (odlog plačil za 6 let, od 19. februarja t. L dalje, za obveznosti, nastale do 3. julija 1937; obrestna mera za stare vloge 2°/o) in Posojilnici za Loški potok, Drago in Travo (odlog plačil za 6 let, od 30. marca dalje, za dolgove, nastale do 28. decembra 1937; obrestna mera 2°/».) Borze 13. julija Na ljubljanski borzi so se danes angleški funti trgovali po 238. V zagrebškem privatnem khringu je bil promet v angleških funtih prav tako po 238 in grških bonih po 29. Nemški klirinški čeki nadalje popuščajo in stanejo v Ljubljani 14.66, v Beogradu 14.6182, in v Zagrebu 14.6150 odnosno za konec avgusta 14.60. Na zagrebškem efektnem tržišču je bilo za Vojno škodo povpraševanje po 478 (v Beogradu je bdi promet po 478.50). Zaključki pa so bili zabeleženi v 4% agrarnih obveznicah po 63.75 (v Beogradu po 62.75), v 6% begluških obveznicah po 94 (v Beogradu po 93.50) in v 6°/o dalmatinskih. agrarnih obveznicah po 92.75. DEVIZE Ljubljana. Amsterdam 2399.66—2414.25 Berlin 1751.53 — 1765.41, Bruselj 737.94 — 743.01, Ouirih 996.45 — 1003.52, London 214.58 — 216.63, New York 4329.75 — 4366.07, Pariz 119-91 — 121.35, Praga 150.69 — 151.79, Trst 228.84 — 231.92. Curih. Beograd 10, Pariz 12.0950, London 21.56875, New York 437.94, Bruselj 74.0250, Mi tan 23.04, Amsterdam 240.7750 Berlin 175-85, Dunaj, bankovci 30, Stockholm 111.20, Oslo 108.3750, Köbenhavn 96-30, Praga 15.13, Varšava 82.40, Budimpešta 86.50, Atene 3.95, Bukarešta 3.25. _ EFEKTI Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 478 den-, 4»/« agrarne 62.75 — 63.75, 4% severne agrarne 62.25 den., 6°/o be-gluöke 93.50 — 94, 6°/» datai, agrarne 92.75 — 93, 7®/o stabiliz. 97 den., 7®/» in-vast. 97.50 — 98, 7*/® Drž. hip. banka 99 den., 7*/« Blair 92.50 den., 8% Blair 97.50 den.; delnice: Narodna banka 7300 den., PAB 225 den., Trboveljska 175 — 190, Osiječtka ljevaonica 180 den., Dubrovačka 350 den., Oceania 800 bi.. Jadranska 350 den. Beograd. Vojna škoda 479 deti. (478.50) 4°/o agrarne — (62.75), 4% severne agrarne 62.25 den.,' 6«/o begluške 93.25 — 94 (93.50), 6% dalm. agrarne 93.50 den., 7<>/o tovest 98.50 den., 7«/« Dspž. hip. banka 99 den., 7«/o Blair 92-50 — 93, 8% Blair 97 den., Narodna banka 7320 bL, PAB 231.50 — 232.50. Blagovna tržliča «ITO + Chicago, 13. julija. Začetni tečaji: pšenica: za sept. 74, za dee. 7725; koruza: za julij 60.375, za sept. 62.125, za dee. 62.25. + Wirtnipeg, 13. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 104.50 za okt. 81.875. + Novosadska blagovna borza (13. t. m.). Tendenca mirna. Pšenica nova (78 kg); baška 157.50 — 160: sremska 155 — 157.50; hanatska 155 — 160; potiska 160 — 162.50; Koruza: baška 117 — 118: banatska 113 — 114. Oves: uašk; 180—185; slavonski 180— 185. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 130 — 135. Moka: baška *>0g< in *0gg« 275 — 285; »2« 255 - 265; >5< 235 — 245; >6« 215 — 225; >7« 185 — 195; »8t 110 - 115. Fižol: baški, sreteki v vrečah 117.50 — 125. Otrobi: baški. sremski 100 — 110. BOMBAŽ + Liverpool, 12. julija. Tendenca mirna. Zaključni tečaji: za julij 4.76 (prejšnji dan .86), za sept. 4.81 (4.91), za dee. 4.87 (4.96). + Newyork, 12. julija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 8.79 (8.74), za dee. 8.87 (8.78). Atenski guverner odpotoval iz Beograda Beograd. 13. jul. p. Atenski guverner Kozias ie davi ob 8 25 je s simplomskim kspresom odpotoval iz Beograda proti Atenam. Na postaji so se poslovili od njega zastopniki prestolniške občine in drugi ugledni Beograjčani E DINA TOLAŽBA &.-4Ü BONBONI Iz življenja na deželi Iz Trbovelj Opozarjamo vse vojaške obvezance, da je oblast izdala stroge naredbe zaradi nerednosti, ki so se v preteklih letih dogajale ob priliki naborov. Naborniki med potom ne smejo posečati točilnic alkoholnih pijač ,niti med potom k naboru sprejemati alkoholnih pijač izven točilnic. Istotako Ja zabranjeno ponujati rekru-tom alkoholne pijače. Prekrški te nared-be se bodo kaznovali s strogimi denarnimi globami. — Vsem točilnicam alkoholnih pijač je prepovedano točiti na dan naborov alkoholne pijače. Prekrški prepovedi se kaznjujejo istotako z visokimi denarnimi globami. t— Z Abrahom se je v nedeljo srečal g. Jakob Klenovšek, predsednik trboveljske občine. Delavske organizacije so obletnico svojega voditelja proslavile prisrčno. Delavnemu možu, ki je iz skromnih razmer povzpel z marljivostjo in sposobnostjo do uglednega socialnega položaja ter bil vedno vnet zaščitnik pravic malega človeka, nič manj pa pobomik naprednih stremljenj, naše iskrene čestitke! t— Avtobusno podjetje Dolane, ki si je pred nekaj meseci nabavilo zelo lep aerodinamičen avtobus, je te dni kupilo v Nemčiji krasno taksi-limuzino znamke Wanderer. Temnomodri voz je šesterose-dežen, in opremljen z jakim motorjem 60 ks. Z njim bo izpopolnjena velika vrzel v naših prometnih sredstvih, saj je novi luksuzni taksi kljub veliki potrebi edini te vrste v Trbovljah. * BLED. Zvočni kino igra od petka do nedelje film mladih src »Učiteljica ljubezni« in barvano šalo. »ostani in ostani član Vodnikove dražbe! RÀDIO Petek. 15. julija Ljubljana 12: Vsakemu nekaj (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Akademski pevski kvintet. — 14: Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nac. ura: Karakter jn čas (Koča Ra-dovanovič). — 19.50: Deset minut za planince. — 20: Plošče. — 20.10: Ženska ura: Navodila za konzerviranje sadja in zelenjave (ga. Simončič). — 203G: Prenos pro-menadnega koncerta iz Rosraške Slatine. — 22: Napovedi, poročila. — 22.30: Angleške plošče. Beograd 17.45: Narodni nape vi. — 18.20: Orkester. — 20: Kakor Zagreb. — 21: Orkestralni koncert. — 22.20: Recitacije. — Zagreb 20: Zabavni spored. — 21: Chopi-nove klavirske skladbe. — 21.30: Zborovsko petje. — 22.20: Ples. — Praga 19.15: Orkester jn pevci. — 20.30: Skladbe za violino in ongle. — 20.50: Dvorakove večernice. — 21.05: Simf. koncert. — 22.15: Plošče. — Varšava 21.10: Ura lahke glasbe. — 22: Plošče. — Sofija 18: Orkester. — 18.30: Zbor mandolin. — 19.15: Klavir. — 19.45: Prenos Verdijeve opere »Traviata«. — 22.20: Orkester. — Dunaj 12: Orkester. — 15.30: Koncertna ura. — 16: Lahka glasba. — 19: Pesmi. — 20.10: Dunajski simfoniki. — 22.30: Lahka godba in ples. — 24: Nočni koncert. — Berlin 20.10: Lahka glasba. — 22.30: Za zabavo in ples. — 24: Nočni koncert. — München 19.15: Koncert solistov. — 22.30: Lahka in plesna muzika. — 24: Nočni koncert. — Stuttgart 19: Plošče. — 20.10: Zvočne sÜke. — 22.30: Lahka godba in ples. — 24: Pester glasbeni spored. Tisoče zahval prejema »MOR AN A« il A/OVIT I D° PACCINI IZ GKAGA. JE //VOJIM /ENZACIJONALNIM PRE. PARATOfl.POVRNUL ŽENI AKTIV. NO/T IN MLADO/T. Za žene od ^o let naprej MORANA HORMON AKTIV KREMA» dim.60-,vrne ženi ak. TIVNO/T IN MLADO/T. od.30-40let MOPANA HOR. MON KREMA* ( 12 mi/jih žlez) dinar a SO- od 18-30 let MOPANA VITA. MIN KREMA»(vi/okihgora)din4o: Te . e novitete takoj od/tranijo gube. ml ah avo kožo. nerede KOtO hlado/tno napeto z baržuna/. tim tenom. MORANA LEPOTA PA/TLIN/. j KIPUORI vv/eh nijan/ah din.25". y#»AMA /PUT ?> JUTRO« št 161, Četrtek, il y3L 1938 Japonski pontonski most Japonski vojaki so čez prekop Peičuangčang zgradili pontonski most, da se je mogla njih vojska izkrcati na drugem bregu vode Hughesov veliki polet Vožnja čez Ocean je nevarnejša kakor se zdi Dve glavi, štiri roke, eno truplo, dve nogi V Moskvi je neka žena povila dve deklici, ki sta prišli skupaj zraščeni na svet. Imata dve glavi in štiri roke, toda samo eno truplo in dve nogi. Otroka porabita hrame za dva človeka v tej starosti. V ostalem je telesna teža dvojčic normalna. Deklici spita navadno ob istem času, časih pa tudi ena srpi, med tem ko druga bdi. Zdravniki pričakujejo intere-santnih odkritij, ki jih bo pokazala preiskava z Röntgenovimi žarki. Doslej še ne vedo, katere organe imata deklici dvojne in katere enojne. Podmornica v globini 110 m Pri poizkusnem potapljanju je dosegla italijanska podmornica »Galvani«, zgra-v Taren tu, globino 110 m. Štirje sopotniki Hughesa Veliki čas prekooceanskih poletov je že davno minil, loda kot dejanje pomenijo še današnji mejnike v zgodovini aviacije, posebno če ustpeio tako, kakor je uspel najnovejši, nepričakovani polet Američana Hughesa. Pomemben je že zavoljo tega, ker ga ie drzni letalec tvegal z doslej največjim številom sopotnikov, kar so jih imeli doslej prekooceanski letalci. 0 prvem delu poleta, ki vodi, kakor je sedaj razvidno, okoli zemeljske oble in ki bo v tem oziru prekosil po vsej priliki dose-d.'inji rekord, poročajo naslednje podrobnosti Sredi Atlantskega oceana se je pojavila motnja v dovodu kuriva do motorja, tako da so bili letalci v največ]i nevarnosti. Spočetka so menili, da so bili naložili pač malo pogonskega sredstva. Hughes je oddal že brezžično sporočilo, da se boji. da Pariza ne doseže. Ta sporočila so bila tudi kriva, da eo ga v Le Bourgetu pričakovali šele za deseto zvečer in da eo potem pariški reporterjj dospeli večinoma prepozno k pristanku. Okvaro v dovodu kuriva so za srečo lahko kmalu popravili. Huehes je poročevalcu »United Press"» povedal, da se je ves čas polena ravnal po brezžični orientaciji. Kopne zemlje sc videli le malo pod seboj, fn to tudi v zadnjem delu poti do Pariza. Le srečno naključje jim je dak> videti za nekoliko minut Irsko pod seboj. Na nasvet Seta vremenoslovne opazovalnice v Le Bourgetu se je Američan odločil, da to nadaljnji del svojega potovanja opravil v višini 6000 m, ker bi na ta način najbolje izkoristil smer vetrov. Ob svojem pristanku je bil videt} zelo utrujen. Priznal je, da so poleti oez ocean napornejši, nego si je mislil. Ni mu bilo niti mogoče, da bi kaj pojedel. Zastopnikom tiska, ki Jih je pozval v upravno poslopje letališča, je dal sledeče poročilo: »Polet smo lahko izvršili po programu, nazlic temu, da so se spočetka pokazale neke tehnične težave. Sprva nI funkcioniral kompas, a baš tedaj, ko smo bili žie brezžično naročili nadomestilo zanj, je bil nenadno spet v redu. Tudi med radijskimi pripravami je bilo od časa do časa nekaj v neredu, kar smo pa lahko popravili. Najzlic temu smo se odločili, da bomo brezžično napravo izmenjali, kajti ob pristanku spet ni delovala pravilnox Kakor poročajo se je Hughes odločil svoje potovanje okolj sveta opraviti na sledeči progi: Moskva — Krasnojarsk — Jakutsk — Fairbanks — New York. Računa, da bo vso to pot opravil v kakšnih 65 urah čistega letanja, razen tega da bo potreboval 10 do 15 ur za vmesne pristanke, nadomestitev kuriva L t. d. Upa, da bo danes zvečer ali najpozneje jutri zjutraj doma. Ameriškega letalca Hughesa spremljajo na poletu okoli sveta štirje strokovnjaki. Od zgoraj navzdol: Thurlow, Stoddart, Lund in Harry Connor Revež navzlic bogastvu Iskalec zlata je omedlel od gladu Na neki klopi javnega vrta v Ribeju na Jütlandu so opazovali starega moža, ki je govoril sam s seboj in so ga smatrali sprva za natrkanega. Pozneje je umolknil in ker se ni ganil, so pozvali policijo, ki ga je rlala prepeljati v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ni pijan, temveč da je od gladu omedlel. Ko so ga spravljali v posteljo, je padlo iz njegovih žepov mnogo danskih in ameriških bankovcev, ki so predstavljali visoko vsoto. Ugotovili so, da gre za nekdanjega »Američana«, ki je bil nekoč odšel med iskalce zlata, si pridobil veliko imetje Obnovljena katedrala v Reimsu in se vrnil potem domov. V domačem kraju je potem v razpadli bajti živel skopu-ško in bedno življenje, tako da ni nihče slutil v njem bogataša. Draginfa na Dunaju Uradno poročajo, da je dunajski župan ponovno kaznoval nekatere trgovce z globo do tisoč mark zaradi navijanja cen. V nekaterih primerih je celo zagrozil, da bo dal zapreti trgovine. Dunajski listi objavljajo cele stolpce imen trgovcev z zelenjavo, mesarjev, manufakturistov, pro dajalcev sadia, pekov in slaščičarjev, ki so zapadli denarni kazni in zaporu zaradi' navijanja cen. Na levi: Množice pred stolnico na dan blagoslovitve, v nedeljo, 10. julija Šeststo porok v enem dnevu Dne 1. julija je v Ameriki stopila v veljavo odredba ,ki določa obvez n zdravniški pregled obeh zakonskih kandidatov. Da bi se ognili tej obveznosti, se je na dan 30. junija poročilo v Nfw Yorku 600 parov. Pisemska tajna v Nemčiji Nemški notranji minister v Berlinu je izdal okrožnico ,ki določa, kdo ima pravico odpirati pisma na nemških poštah. To delo je pridržano nemški tajni policiji, dočim so se ga doslej posluževali kar vsevprek pripadniki stranke. lo tisoč golobov tekmuje Te dni so izpustih v Anversi 10 tisoč golobov, M tekmujejo med seboj v hitrosti na progi med Dansko in švedsko. Ko so golobi izleteli, je bila očarljiva slika. Jata se je takoj razdelila in odletela v skupinah proti cilju. immmttiiMimmiiininnrainniinifmmmiimiiminntnimiimiiiiitiii NEŠTETO PRIZNANJ ki so jih izrekle gospodinje o „PERIONU" potrjuje odlično kvaliteto tega pralnega sredstva! immanMiumMiimnamiiRiiinMNUMimiiiiiwiHHiii Nemiri v Palestini Zaradi ponovnih nemirov, ki so izbruhnili v Palestini, pošilja angleška vlada v to deželo vojaštvo z aeroplani (slika) Sandžak Alexandretfe Turške čete so vkorakale, prebivalstvo je zadovoljno Iz Damaska poročajo, da je turško prebivalstvo sandžaka Alexandrette z nepopisnim navdušenjem sprejelo vkorakajoče turške čete. Vsak večer so baklade in druge slovesnosti. Z novim francosko-turškim sporazumom se je vprašanje tega spornega ozemlja, ki je pretilo že z vojno, uredilo na način, ki je ugoden za Turčijo. V sandžaku Alexandrette živijo Turki kot razmeroma najmočnejša manjšina pod francoskim pro-tektoratom, a sedaj so dobili pravice, ki si jih še pred nekoliko leti niso mogli niti predstavljati. Seveda se to ni zgodilo iz njihove lstne moči, temveč zavoljo energije s katero je Turčija posegla v to vprašanje. Ko je namreč Francija nameravala dovoliti pestremu prebivalstvu tega sandža- ka neko vrsto demokratskega ljudskega zastopstva, se je v Turčiji pojavila bojazen, da bodo njih rojaki v sandžaku prišli v neugoden položaj. Mobilizirala je zato tri divizije. Poslala jih je na mejo sandžaka in je zahtevala od Društva narodov ultima-tivno, naj da temu ozemlju samoupravo. Društvo narodov se je krepkega nastopa kakor po navadi ustrašilo. Stopilo je takoj v akcijo in postavilo posredovalni predlog, o katerem sta se Turčija in Francija pogajali in ki se je končal s sedanjo pogodbo. V tej pogodbi stoji med drugim, da dobe Turki, čeprav so v manjšini, upravo sandžaka v svoje roke. in sicer tudi nad drugim prebivalstvom, ne samo nad turškim. Turčija je dobila pravico poslati v to ozemlje svojo policijo in svoje vojaštvo, kar je sedaj tudi izvršila. Nadcestna železnica v New Yorku Izgine Osem milijonov davčnih zaostankov p bo zavilo vrat Več nego 60 let je zastarela in umazana newyorška nadcestna železnica prevažala milijone in milijone ljudi do delavnic Daroval je 7 in po! litrov krvi šest in štiridesetletni sanitejec Pietro Trabanelli iz Ferrare je v treh letih svoje bolničareke službe daroval nič manj nego sedem in pol 1. krvi za transfuzije. Mož je navzlic temu popolnoma zdrav. Nekoč se je zgodilo, da so mu v en m samem tednu odvzeli en liter in 300 g krvi. Dan po tej veliki izgubi je že bil normalno v službi. Obračunavanje med gangstri Na teras: neke kavame v Cannesu so umorili v nedeljo zvečer znanfga pariškega gangstra Henryja Maguina, imenovanega sDe-Dé, le Parisien«. Sodijo da so razbojnika zabodli maščevalci gang-stra Štefanija, ki ga je umorila Maguino-va tolpa pred dvema letoma v Parizu. Zločin e, ki je izvršil umor. je pobegnil v avtomobilu v smeri proti Niči. Najstarejša marketendenea V Rocqueju sur Ga rönne je obhajala naj starejša francoska marketenderica Marija Jou-cla 102. obletnico svojega rojstva. Joucla ima celo vrsto vojaških odlikovanj, katerim se je zdaj pridružila še kolajna za vojno 1. 1870/71. in domov. Gneča, ki so jo morali trpeti potniki, je bila strašna. Sedaj so sklenili, da to zloglasno železnico odpravijo. Mestna uprava je namreč odkupila za osem milijonov dolarjev davčnih zaostankov družbe Manhattan Railway Company, ki je lastnica nadcestne železnice. Z drugimi besedami pomeni to, da ima občina sedaj v rokah možnost, da to družbo likvidira in tako misli tudi napraviti. Preden pa bo nadcestna železnica izginila, bo preteklo še nekaj časa, kajti takšna stvar se ne da napraviti čez noč, ne da bi nastale nerešljive prometne težave. Promet nadcestne železnice bodo polagoma usmerjali na podzemske železnice, ki jih upravlja občina. Ni še popolnoma gotovo, da-li bodo odpravili vse proge nadcestne železnice, vsekako jih bo pa večina izginila. a n e T A Eksplozija v pariški barvarni V neki barvarni v Boulogneu pri Parizu, v katerih je bilo zaposlenih 150 delavcev, je nastala eksplozija. Sledil je požar, ki so se morali gasilci truditi več ur, da so ga obvladali. Eksplozija m požar sta poškodovala 15 delavcev, škodo cenijo na milijon frankov. Krokodil požrl dečka Pri salalu v Egiptu je krokodil napadel devetletnega dečka, ki se je kopal v Nilu in ga pogoltnil. Prizor so opazovali dečkovi tovariši in stražniki, ki niso mogli pomagati nesrečniku. K Belliniju je prišel mlad skladatelj in mu pokazal svoje najnovejše delo. Nekatera mesta so se zdela Belliniju čudno znana. »Saj to so vendar motivi,« je vzkliknil, »ki sem jih jaz že davno obdelal v Normi!« Mladenič je prisegal, da so njegovi lastni donrsleki. h ni Belliniju ničesar ukradel. Potem ni drugo mogoče,« je dejal Beli ni nimo, r»egr> da sva jih oba ukradla nekemu tretjemu!« VSAK BAN ENA ! ih 1! ÄKtVf'" Wim r ; ; bri t »Veste, gospod stražnik, mo.i mož ni mogel najti samokresa, pa se je c tem orodjem spravjl nad vlomilca .. .< ACKSON GREGORY: HCl SOLNCA Roman. In jih je ubil, čeprav je bila vsakršna verjetnost zoper njega. Vrgel je as in dobil deset tisoč dolarjev. Najprej so vsi molčali kakor v grobu, nato se je vzdignil peklenski trušč glasov. Tovarišica Ruiza Riosa je spet potegnila Mehičana za rokav ter mu zašepetala na uho. A to pot je Rios odkimal. »Končal sem«, je rekel. »Nemara drugič.« Toda igralska strast je držala Kendrica v kremip-ljih. Zanj je veljalo samo to, da je šla igra visoko. To, da je bil dobil, mu je pomenilo manj ko nič. Vedel je, da je Ruiz Rios na koncu. A njegov pogled, ki je obletel obraze navzočnih, je ujel v Ortegovih svinjskih očescih lakomen izraz. Ljudski glas je trdil, da je igral Ortega svoje dni za vsako ceno. In razen Ortega je bil tu še nekdo, ki je bil morda voljan igrati z njim: Tony Munoz, lastnik druge igralske beznice nasproti Case Grande. Če bi Ortega odbil, je mogel igrati s Tony-jem. »En lučaj za vse, Ortega,« ga je izzval Kendric. »Vi pa jaz.« »Mar imam dvajset tisoč pezov v žepu?« se je porogal Ortega. »Saj samo blufate!« »Bluf? Ce hočete, naj bo blu! A saj ni treba, i da bi imeli denar v žepu. Ta hiša je vaša, vaše kleti so zmerom polne, v predalu in v banki imate gotovo še kaj spravljenega. Glavo stavim, da. Postavite vse to proti mojim dvajset tisoč dolarjem in kockajva.« Ponudba se je zdela Ortegu zapeljiva. Kako se mu ne bi? Na mizi je ležalo v gotovini dvajset tisoč dolarjev, ki so se mu vabljivo smejali v oči. Bili so njegovi, samo da pade majhna kocka s številkami na pravo stran. Dvajset tisoč dolarjev! Obliznil si je ohlapne ustnice. Njegova hiša z vso opravo, zalogami in gotovino vred ni bila vredna več kakor petnajst tisoč dolarjev. A to je bilo vse, kar je imel na svetu, in dasi je hlepel po dobičku, tolikanj vroče, da ga je prešinjala kar telesna bol, se je kot pravi skopuh vendar oklepal tistega, kar je bilo njegovo. Prestrahopeten je bil, da bi mogel iti Kendricu za partnerja. »Ne,« je zlovoljno zasigal. »Poglejte,« je smehljaje se rekel Kendric. Stresel je čašo in vrgel, tako, da je hkratu poveznil čašo čez kocko. »Ne vem, koliko sem vrgel, Ortega, in vi tudi ne veste. Pet tisoč dolarjev stavim, da je šestica ali as.« To je bilo že bolj razumno. Ortega je vzdignil glavo. Zaslužiti pet tisoč dolarjev — »Ne,« je rekel spet; »ne! Ne bom igral. Prekleto srečo imate.« Jim je gizdavo vzdignil čašo in pogledal svoj lučaj. Spet se je veselo zasmejal. Spet dvojka, najnižje število. Ortega se je sklonil naprej, pogledal in zardel. Ce bi bil imel dovolj poguma in bi bil sprejel zapeljivo ponudbo, bi bil zdaj za pet tisoč dolarjev bogatejši. Pet tisoč dolarjev! Ves obupan si je potegnil s potno roko po čelu. »Ali se vam zdi moj slučaj res tako prekleto srečen?« je vprašal Kendric, ki je z zanimanjem opazoval igro Ortegovega obraza. »Sreča je bilo, da nisem stavil z vami,« je Ortega zagodrnjal. »če bi bil stavil, bi bilo gotovo šest, ne manj.« »Tony Munoz,« je zaklical Kendric in se obrnil, »ali hočete igrati z menoj?« »Ne!« je zatulil Ortega, besen nad zamujeno priliko. »Munoz nima v moji hiši ničesar iskati. Kdo je tu gospodar? On ali jaz?« Tony Munoz se je tekmečevemu togotnemu izbruhu samo porogljivo zarežal. Kendric je videl, da ne bo igral, in jel pobirati denar z mize. Tedajci je prvič začul glas spremljevalke Ruiza Riosa. »Jaz bom igrala, senor Kendric.« Kakor godba so zazvenele besede v tišino dvorane. Kendric je osupel zastrmel v tujko, ostali možje so molčali. Zdelo se jim je, da takega bla-goglasja še niso slišali. Jim ni razumel, zakaj ga je njen pritajeni pogled tako čudno razburjal in zakaj so njene besede zdaj tako čarobno izprele-tele navzočne. Ta čar mu ni bil prav nič po duši. Že je hotel odpreti usta in kratko odgovoriti: »Z ženskami ne kockam,« ko ga je prehitel Ortega z novim izbruhom besnosti. Komaj se je bil Kendric zavedel, da tovarišica Ruiza Riosa nekam posebno vpliva nanj, mu je dal vzkip Ortegove jeze nov vzrok za strmenje. Zakaj bi se lastnik igralne beznice tako vroče- krvno upiral kakršni koli igri, ki jo kdo predlaga v njegovem lokalu? Ortega, ki očividno ni bil povsem bistrih misli, mu najbrže sam ne bi bil mogel pojasniti. Morda je bila kriva otročja jeza, ki ga je pograbila, ko je Kendric odkril dvojko in so se možje zasmejali in je videl, da mu je splavalo pet tisoč dolarjev po vodi. Bodi to, bodi ono, zaripnil je kakor rak, povzdignil roko in glas ter zakričal: »Pri meni ženske ne smejo igrati. Gostilna je moja in je gostilna za može. Glejte, da se spravite.« Prezrla ga je. Naglo je stopila k mizi, slekla levo rokavico in prijela za čašo. Prsti so se ji iskrili od rdečih in zelenih kamnov. Njenega obraza še zdaj ni bilo dobro videti, kajti z desnico si je bila potisnila klobuk globlje na oči, ovratno ruto pa potegnila više. »Ena kocka, en lučaj za vse, senor Kendric?« je vprašala. »Pravim, da ne!« je zarjovel Ortega. Stala je negibno, z istim zaničljivim obrazom kakor Ruiz Rios, le da je bil pri nji še bolj poudarjen. Tedaj je Ortega predrl obroč gledalcev, ki jih je na desno in levo pahnil vsaksebi. Zgrabil jo je za ramo in jo odrinil nazaj. Njena gola levica je šinila v vratni izrez in potegnila izza obleke nož z ozkim rezilom. Ortega je to videl, se ustrašil in odskočil: dovolj naglo, da si je rešil življenje, prepočasi, da bi bil sunku povsem ušel. Srajčni rokav mu je zazijal, razparan od rame do zapestja, in ozka rana se mu je rdeče raztegnila po komolcu. »JUTRO« št 161. Četrtek, 14. VIL 1938 14 al tarn! pregled Na francoski narodni praznik André Maurois Pred dnevi je bil izvoljen za člana Francoske akademije pisatelj André Maurois. 53 letni >nesmrtnik« je še daleč od tega, da bi že sklepal svoje delo in videl v tej izvolitvi krono, ki je bila položena na dosedanje uspehe. Nasprotno: v in-terviewu, ki ga je ondan objavila »Marianna«, pravi, da je še poln načrtov m da vjdi dobršen del svojega dela še pred seboj. Izvolitev Mauroisa med nesmrtnike je francoska kulturna javnost sprejela s posebnimi simpatijami, saj ima ta romanopisec in esejist mnogo šiiši krog častilcev kakor Charles Alaurras, enfant terrible francoske literature in politike. Medtem ko o Maurrasu pravijo hudobni jeziki, da so ga nesrartniki sprejeli v svoje vrtite samo zato, ker je toliko časa vztrajno in pikro napadal Francosko akademijo, si ie Maurois zaslužil častnj sedež z delom, o katerem bi lahko rekli, da ga je že pre-destiniralo za člana akademije. André Maurois sodi med tiste sodobne francoske pisatelje, ki so enako znani m priznani doma in v tujini. Pariški tisk je videl poseben pomen njegove izvolitve med »nesmrtnike« tudi v tem, da ie dobil vieoko priznanje v dneh, ko se Pariz pripravlja na sprejem angleške kraljeve dvojice. Zakaj André Maurois ie v Franciji na glasu kot nujvečji literarni posredovalec med Angleži in Francozi, kot special'st za angleške zadeve. Kdor pozna njegovo delo, ve, da tvorijo britanica v njem skoraj najdebelejso plast. Prav za prav so Angleži napravili iz niega pisatelja. Med svetovno vojno je bil na fronti tolmač za angleški .jezik; tako ee ie mnogo gibal med angleškimi častniki, se w!Heževal njihovih debat in razgovorov v premoru med bitkami ali v etapnem ozemlju tik za fronto. Z osebnimi stiki in doživljaji je izpopolnil sv'oje literarno pozna-nje Angležev in prodrl globlie pod površino, na kateri r>o navadi obtiči spoznavanje diu-gili narodov. Takrat je imel za 6eboj solidno izobrazbo: t^ga potomca premožnih tovarnarjev, ki je bil sam določen za kariero industrialca. ie zamikala filozofija in se i® uvislil med učence velikega modroslovnesa učitelja, profesorja Alaina. Proti volji rodbine ie odlično dovršil filozofske in klasnioas študije Znanje angleščine in bivanje med angleškimi vojaki je povzročilo nov preobrat v Mauroisovem življenju: postal je pisatelj. Izprva je začel pisati brez velikih slovstve-n h stremljenj. Iz zapiskov, ki jih je vztrajno delal na fronti, mu je dozorelo originalno pripovedno delo ^Les Silences du Colo-iiel Bramble (Molčanje polkovnika Branibla) ki živo označuje nrav angleških ljudi in podaja vesele in žalostne prigode na fronti v elegantnem stilu, ki je takoj opozoril nase. Knjigo je E. V. Herzog — to je avtor, jevo pravo ime — izdal pod psevdonimom André Maurois in kakor pri marsikaterem drugem pisatelju, je ta psevdonim nadomestil rodbinsko ime. tako da marsikateri njegov častilec ni'ti ne ve. da je André Maurois psevdonim. Molčanje polkovnika Bramblas je imelo lep uspeh. Kmalu mu je pridružil spis >Les Discours du Docteur 0' Gradv« (Pripovedovanje dr. O'Gradyja), ki je v nekem smislu nadaljevanje prve knjige. Že tu opažamo vse zraeilne odlike Andrea Mauroisa: glo!x)k psihološki pogled v človeške značaje in motive človeških dejanj, neprisiljeno duhovitost. lep. sočen in jasen stil, ki ustreza najboljšim tradicijam francoske literature. Polorr teh vrlin imamo v Mauroisu iz prvih dveh knjig že zarodek bodočih študij o angleškem človeku in angleški kulturi. Tom lejx>slovnim spisom so sledila na-dal n a dela, v katerih je Mauroisov novi psihologizem prihajal vedno bolj do izraza: naj omenimo samo romane >Bernard Que-snav . >Climats« (v slovenskem prevodu »Obdobja ljuteznk) >Le Cercle de Familie (V rodbinskem krogu), L" Instinct du Bw-h eu r< (Nagon sreče). »Le Peseur d'Ames« (Tehtalec duš) i. dr. do najnovej- ' šega utopičnega spisa »Stroj za čitanje misli«. Lrugi del Mauroisovega dosedanjega dela zavzemajo biografski in eseski spisi. S svojim delom >Ariel ou la Vie de Shelley« je Maurois v Franciji utemeljil novo zvrst povojne literature, romaniziran življenjepis (la vie romancée), ki se je ne le v Franciji, marveč tudi v drugih deželah razvila v pravo po voden j, prinašajočo tudi mnogo eia-bega jn brezpomembnega. Svoje nazore o sodobni biografiji je Maurois razložil in utemeljil v posebnem spisu »Pogledi v biografijo«. Dve knjigi obsegajoče delo o By-ronu mu je prineslo nemara največ slovesa, čeprav je imel velik uspeh tudi z življenjepisom angleškega državnika viktorijanske dobe Disraelija. V to plast Mauroisovega dela gredo še knjige o Edvardu VII, o maršalu Lyauteyu in študije o Turgenjevu (slednje mnogi napačno označujejo kot roman o Turgenjevu, dasi so esejsko spisani sestavki, prav za prav predelan tekst predavanj). Izmed izrazito esejskih zbirk ome. njamo »Mes Songes Que voici«. Sentiments et Con tu,mes« ( o obeh knjigah je pisec teh vrstic poročal ob izidu v LZ). Zlasti druga knjiga utegne e svojo zdravo življenjsko filozofijo zanimati slehernega čitatelja, ki bo v Mauroisovih nazorih o zakonu, o rodbini, o prijateljstvu, o ljubezni itd. spoznal prikupnega, modernega nadaljevalca slavnih francoskih moralistov. Tri knjige lite-radnih esejev pretežno iz angleške književnosti : »Etudes anglaises«. »Les Mondes ima-ginaires« in »Ilogiciens et Logiciens« kažejo Mauroisa kot prodornega poznavalca sodobnih slovstvenih smerj in stremljenj. Prav v teh študijah in esejih prihajajo do izraza vse njegove prikupne slovstvene odlike, ki so mu pridobile široko čitateljsko občimo. Najobsežnejše Mauroisovo delo je izšlo v začetku lanskega leta: .je to nad 650 strani obsegajoča zgodovina Anglije (Histoire d'An-gleterre), ki i>o uvrščam med najzanimivejše zgodovinske knjige, kar sem jih kdaj imel v roki. (Slovenski prevod VI. Levstika je napovedala za jesen Naša založba). Vsekako je André Maurois eden najizrazitejših sodobnih predßtaviteljev svetovljanske smeri v francoski literaturi pisatelj, ki res da ni toliko francoski kakot Gide ali Valéry, ki pa zlasti v svoji umetnosti pisanja izraža stare odlike francoskega esprita in je prav zaradi svojega jasnega sloga priljubljen pri nefrancoskih čitateljih francoskih kniig. Maurois tudi ni izraziti glasnik notene strankarske struje, saj ga srečujemo med sodelavci konservativne »La Revue des Deux Mondes« in levičarske »Marianne«, pogosto se oglaša tudi v tedniku »Les Nou-velles Litterai res«. Pri nas ]e o Mauroisu najizčrpneje pisal Anton Ocvirk v knjigi »Razgovori« (Tiskovna zadruga),kjer najde citateli poleg študije tudi še vedno zanimivi interview s sedanjim noviim »nesmrtnikom« velike in slavne francoske literature. — o. Zapiski Študijo o Kari« Čapkn je priobčil »Srpski književni glasnik« v četrti številki tekoče knjige. Njen pisec dr. K. Georgijevjč obsežno razglablja delo enega izmed vodilnih čeških pisateljev, ki si je pridobil svetovali sloves. Po študiji B. Borka v Ljubljanskem Zvonu 1937 je to drugi daljši uvod v razumevanje Čapkovega dela v Jugoslaviji. Tržaški »II Piccolo« della Sera« o Gradni-kovi novi pesniški zbirki. V svoj: rubriki »Panorami letterari« je priobčil tržaški dnevnik »II Piccolo della Sera« dne 5. t. m. daljši članek U. Urbanija »Eterne sorgenti« di Luigi Gradnik«. Znanj tržaški kritik poroča v tem toplo in lepo spisanem sestavku o Gradnikovih »Večnih studencih« Ln citira odlomke iz pesnikovega razgovora z B. Bor kom, ki je izšel v velikonočnem »Jutru«. Besedilo tega članka italijanskega slavista .je že objavila revija »Modra ptica«. iS* O Dež, mraz in nezgode R T so spremljale dirkače na nedeljski etapni kolesarski dirki iz Celja do Konjic In odtod do Rogaške Slatine — Skupni najboljši čas je dosegel vozač Edinstva Oskar Žerjal Klub slov. kolesarjev v Celju je priredil preteklo nedeljo drugo etapno med-klubsko kolesarsko dirko v dveh etapah, prvo na progi Celje—Podplat—Poljčane— Slov. Konjice (.km 53), drugo pa na progi Slov. Konjice—Celje — Rogaška Slatina (.km 59). Za te dirke se je prijavilo mnogo dirkačev iz vse Slovenije, na start pa se jih je zaradi slabega vremena javilo samo 12. V Celju je bil start prve etape v dežju ob 5.52. Dirkače je močil dež do Poljčan. Na progi Grobelno—Mestinje pa so bili hudi nalivi z močnim nasprotnim vetrom in ^o dirkači z največjim naporom vzdržali na tem delu proge. Na prvi etapi sta zaradi defektov odstopila Krušič (Hermes) in Grum (Celje), štibernik (Edinstvo) pa je imel dva defekta, kljub temu pa je z večjo zamudo privozil na cilj. Tudi Gregorio (Mislinja) je imel defekt pred Polj-čanami. V hudem klancu Pečice (dolžina 1200 m) sta se posebno odlikovala Premk (Hermes) in žerjal (Edinstvo). V Konjice so prispeli prvi dirkači v dobri kondiciji, ostali pa so trpeli zaradi hudega mraza, zlasti Premk (Hermes) in Kramar (Celje), ki sta morala odstopiti od druge etape. V Konjicah so se dirkači okrepčali in po poldrugournem odmoru javili na start druge etape, ki je bil ob 8.58. Startali so žerjal, štibernik, Godnič (vsi Edinstvo) Gračner, Fabjan. Planišek in Kajtner (vsi Celje) in Gregorič (Mislinja). Tudi od Konjic do Vojnika jih je močil dež. Vsi so vozili strnjeno v skupini do Šmarja, razen Štibernika, ki je imel defekt v Arclinu. Pred Šmarjem, na koncu Halerjevega klanca se je zgodila nesreča, ki bi bila skoraj zahtevala življenje. Vsa skupina je vozila strnjeno v klanec, kakor tudi navzdol, kjer so dosegli dirkači nad 50 km brzine na uro. V tej brzini je Kajtner, ko se je hotel izogniti svojemu sovozaču, za-vozil preveč ob rob ceste, ki je debelo posut z drobnim peskom, kar je postalo zanj usodno. Vrglo ga je ob cestni kamen, ki se je v razmočenem in rahlem terenu iz- ruval, vsled česar je padel Kajtner v štiri metre globok jarek in obležali nezavesten. Na srečo je pri padcu trdo držal krmilo in je padel s kolesom, ki je zadržal težek obcestni kamen, da ga ni pobil. V naslednjem trenutku mu je priskočila na pomoč kontrola ln ga naglo prepeljala v Šmarje k zdravniku, ki je ugotovil težje poškodbe na glavi in tudi po ostalem telesu. Kljub temu bo Kajtner lahko ostal v domači oskrbi in je upati, da bo skoraj okreval. V štorah je padel Gregorič in si poškodoval desno roko, nadaljeval pa je vožnjo in šele v Rog. Slatini poiskal zdravniško pomoč. Ceste so bile na vsej progi razmeroma dobre. Za veliki avtomobilski promet, ki se vrši na banovinski cesti Celje—Rog. Slatina pa je ta cesta mnogo preozka. Nedeljskega in prazniškega prometa sicer ne ovirajo vozila s konjsko vprego, zato so pa zelo gosti pešci, ki so brezobzirni do skrajnosti in potrebni primernega pouka. Rezultat dirk Prva etapa (Celje — Poljčane — Konjice 53 km): 1. žerjal Oskar (Edinstvo) 1:42.41, Planinšek Jože (Celje) 1:43:15, 3. Kajtner (Celje) 1:44:50, 4. Gračner Jože 1:47:57, 5. Gregorič Janko (Mislinja) 1:49:42, 6. Godnič Justin (Edinstvo), 7. Premk Pavel (Hermes), 8. Kramer (Celje), 9. Fabjan Mirko (Celje), 10. Štibernik Franc (Edinstvo). Druga etapa (proga Slov. Konjice—Celje— Rogaška Slatina 59 km): 1. Planinšek Jože 1:58:49, 2. žerjal 1:58:52, 3. Gračner 1:58:53, 4. Godnič 1:58:54, 5. Fabjan 1:59:12, 6. Gregorič Janko. Skupni rezultat: 1. žerjal 3:41:33, 2. Planinšek 3:42:04, 3. Gračner 3:46:50, 4. Godnič, 5. Fabjan in šesti Gregorič. Po končanih dirkah je v hotelu pri »Pe-šti« v Rog. Slatini razdelil predsednik K. SK Celje razpisane nagrade. Prvak Žerjal je prejel krasen pokal, PlaninSek kot najboljši Celjan darilo tvrdke Anton Bremec iz Celja, novo dirkalno kolo znamke Diamant v vrednosti din 2.500.—, Gračner kot tretji tabular darilo tvrd. Hinko Oblak iz Celja. Godnič, Fabjan ln Gregorič pa spominske kolajne. Italijanski nogometaši v Ljubljani Železničarji iz Postojne bodo za Hermesa dovolj močan nasprotnik Odlično moštvo italijanskih železničarjev iz Postojne, ki bodo nastopili v nedeljo v Ljubljani kot gostje Hermesa v re-vanžnem srečanju za nedavno gostovanje Hermežanov v Postojni, se za to srečanje temeljito pripravlja. Že dejstvo, da bo ena j storica močno ojačena z igralci iz Trsta in Gorice, kaže, da bo enajstorica predstavljala Hermežanom vsaj enakovrednega, če ne celo močnejšega nasprotnika. Kvaliteta italijanskega nogometa nam je iz zadnjih srečanj našega ligaša z njimi več ali manj znana. Sicer pa je znana stvar, da je italijanski nogomet zdaj že nekaj popolnoma svojstvenega. Kakor doma, tako hočejo svoji igri dati še več poudarka, kadar gostujejo v tujini. Mi, kot najbližji njihovi sosedi nedavno še nismo imeli skoraj prav nobenih stikov s temi znanimi umetniki nogometa. Sele zadnje čase se bolj »oficielno« sem in tja srečujemo z njimi in prav je tako, saj to bo le v našo korist, kajti baš v takih srečanjih imamo priliko, da vidimo tudi lepšo stran tega sporta in se od njih morda tudi kaj učimo. Razen tega je tudi zaželjeno, da se vsaj naši vodilni klubi, čeprav z velikimi finančnimi žrtvami, vsaj deloma oddolže naši publiki s tem, da ji nudijo nekaj, kar bo spravilo naš nogomet spet v življenje, publiko pa do tega, da bo znala ceniti gmotne žrtve naših klubov, ki se ne strašijo nobenih stroškov za razvedrilo pri nas že dokaj razvajene nogometne publike. Tudi po pripravah Hermežanov, ki bodo v nedeljo nastopili v deloma prenovljeni postavi in z nekaterimi novimi silami in poleg tega ne baš nepripravljeni, se mora sklepati, da bodo vsekakor skušali tudi na domačih tleh obdržati lep renome, ki so si ga pridobili pri nedavnem gostovanju v Postojni. Prve medklubske dirke V nedeljo na Jezerski vrh v izvedbi kranjske sekcije MK Ilirije Kakor je že bilo objavljeno, bodo v nedeljo, 17. t. m. ob 15 prve medklubske motociklistične gorske dirke na Jezerski vrh. K dirkam so se prijavili naši najboljši vozači, med drugimi Ludvik Starič, slavni »leteči Kranjec«, Janko Šiška, inž. Mario Lukman itd. Dirk se bodo udeležili vsi vozači motosekcije Hermesa, Ilirije iz Ljubljane ter sekcije Kranj. Morda se bodo dirk udeležili tudi vozači iz Zagreba in Maribora. Vsekakor bo borba za prva mesta zelo ogorčena. Za najboljši čas dneva je razpisan krasen pokal. Pokali in darila so razpisana tudi za prve tri zmagovalce vsake kategorije. Ker je med občinstvom za to prireditev mnogo zanimanja, bo vozil iz Kranja ob 8 poseben avtobus po znižani ceni. Driigi avtobus bo odpeljal ob 13. Iz Ljubljane in ostalih krajev priredi »Zveza za tujski promet« na ta dan avtobusne izlete k dirkam. Informacije in prijave sprejemajo vse biljetarne »Putnika«. Prijavite se pravočasno! Napačno računano? — Ne! — Kajti s Kodak Duo 620 aparatom lahko snimate 16 slik 4% x 6 cm mesto 8 slik 6x9. Tako prihranite na Vašem materijalu polovico izdatkov. Slik ni treba povečavati — jasne so in lepe. To pa še ni vse: Kamera je mala, format priročen, pokromana, lahka in precizno izdelana, spro-žilec je na oklopu, ima optični iskalec, na kratko : kamera za največje zahteve je KODAK DUO 620 Oprema : Objektivi Xenar 3.5, Tessar 3.5, Kodak Anastigmat 4.5 in 3.5, Compur in Compur Rapid zapor (1/500 sek.). Litije. Popoldne ob 14.30 bo predtekma med SK Svobodo iz Zagorja in juniorji SK Amaterja. Ob 16.30 se bo pričela glavna tekma med rezervo državnega prvaka Ha-ška iz Zagreba in I. moštvom SK Amaterja. Ker obeta biti ta tekma prav zanimiva, vabimo športno publiko, da poseti to prireditev ter tako gmotno podpre prireditelja. Hermežani — motoclKlisti ; v nedeljo 17. t. m. Se udeležimo dirk na Jezerski vrh, ki jih priredi podsekcija »Ilirije« v Kranju. Motorji se naložijo v nedeljo zjutraj na tovorni avtomobil; podrobne informacije daje tehnični vodja kluba Hermes g. Cihlar, kjer se izpolnijo tudi prijavnice. S tem vračamo tudi obisk »Moto Ilirije« — podsekcija Kranj na naši nedeljski dirki. S. K. Ljubljana. Zaradi tekme za trening naj bodo igralci ligaškega in I. moštva danes ob 17.30 na igrišču. Postava na običajnem mestu. S. K. Reka: Drevi ob 20. seja uspravne-ga odbora v gostilni Oblak (Bučar) oa Tržaški cesti. V petek ob 19. sestanek nog. seli ci je v garderobi. ž. S. K. Hermes nogometna sekcija. Danes ob 18. trening na dva gola. Obvezno za I. in juniorsko skupino. Nov m zraku prevetren puder za lice Vsem udeležencem kolesarskega prvenstva dravske banovine v nedeljo dne 17. t. m.! Glede na včeraj objavljeno notico mariborske pod zveze v »Jutru« in »Slovencu«, po kateri koroSka kolesarska Kupa nI Mia pristojna razpisati dirke za prvenstvo dravske banovine, objavlja ljubljanska podzveza vsem prizadetim, da se bodo te dirke vršile v njeni priredbi in ostanejo zato v veljavi vsa dozda.j iT^inn^ navodila glede njih. Za kolesarsko podzvezo Ljubljana: R. Vospernik s. r. predsednik. Športni dan SK Amaterja. V nedeljo 17. t. m. priredi SK Amater svoj športni dan z »aslednjim sporedom: Ob 9. bo propagandni lahkoatletski miting, na katerem bodo zastopali atleti iz Ljubljane, Celja in Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, r. z. z n. z. v Ljubljani, USTANOVLJENA leta 1881. sprejema vsak čas izplačljive nove vloge in jih obrestuje po 4%, vezane na 3 mesece pa po 5%. Vlagajte svoje prihranke v najstarejši slovenski denarni zavod. Presenetljiva nova Ideja v proizvajanju pudra za lice. Fabriciran po najnovejšem sistemu, je dane» pudei finejši in lažji, kakor je bil kdaj prej. Tako Je fin, da se ne more niti opaziti na koži. Daje prekrasno gladko mat polt, in mladostno svežino ves dan. ki je tudi veter in det ne moreta pokvariti. Zvečer pa da sijajen videz, ki ga tudi potenje od plesa v najsoparnejSih prostorih pusti nedotaknjenega. Na patentirani način je puder mešan s »peno smetane«. Zaradi tega se puder Tokalon obdrži na koži mnogo ur in tudi to je prepredeno, da bi puder absorbiral naravna olje koše. Ta puder obvaruje kožo, da ne postane suha ln raskava ter preprečuje tvorbo gub. Poizkusite znameniti puder Tokalon s »peno smetane«. Opazujte, kako bo Se v nekaj dneh povzročil presenetljivo zboljšanje Vaše polti. Od deset lena Jih devet uporablja napačno barvo pudra. S tem dobijo trd, preveč »olepšan« videz. Edini način, po katerem ugotovite pravo nijanso, je ta, da poizkusite eno barvo na eni, dingo pa na drugI strani lica. Ce niste sigurni, katera barva odgovarja Vaši polti, Vam radi pošljemo brezplačno štiri zavojčke pudra Tokalon raznih barv, Ravno tako tudi dve tubici kreme Tokalon. hrane za kožo (za dan in za noč). Priložite Din 5.— v poštnih znamkah za ovoj. poštnino in druge stroške. Naslov: Hinko Mayer 1 drug. odic 9-D Eagreb. Praška ul. 6. VA2NO: Puder Tokalon se dobi povsod v originalnih škatlicah po Din 12, 20 in 30. Prepričajte se, da Je na vsaki «tattici ime Tokalon. fcJUTRQs St. lei. 8 Četrtek, 14. VIL 1938 MALI OGLAS I Letovišča Beseda 1 Din, davek 3 Dia; za šilro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din,. Kdor želi po nizki ceni na letni oddih je za njega samo sveži zrak io izvrstna hrana na D objem dvoru p. Prevali e. 16649-38 Kam pa,kam ? Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dingač in vugava več mesecev vležaoa v moji kleti l4i/2% din 15 liter, direktno iz kleti različna druga vina od din 10 dalje nudi „astilna Franc Tomšič Bleiweisava. 15. 16693-18 Siuibò àpbi Beseda 1 Din, davek 3 Dini; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kuharico srednjih let, — katera _ bi opravljala tudi vsa hišna dela za 3 osebe, sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo zahtevkov na ogl. odd. Jutra pod »Jesenice 607«. 16619-1 r - Šoferja zmožnega vseh popravil osebnega avtomobila in vajenega vrtnih in hišnih del, sprejmem takoj. Ponudbe z navedbo zahtevkov na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gorenjsko 607«. 16620-1 Iščem akviziterja proti fiksni plači in proviziji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16685-1 Vzgojiteljico perfektno, starejšo, z znanjem nemščine, sprejmem k Sletnemu otroku. Ponudbe z referencami na ogl. odd. J atra pod šifro »Glasba«. 16689-1 Kot gospodinjo sprejmem takoj dekle, ki bo prodajalo tudi kruh. Čistost, poštenost predpogoj. Plača 150. Pelko Ivan, pekarne, Krmelj. 16679-1 Modistko prvovrstno moč, išče za takoj : Salon »Orel«, Sv. Petra cesta 13. Stalna služba. 16676-1 Strojepisko z znanjem stenografije, — iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Takoj 38«. 16672-1 Prvovrstnega kuharja samostojnega, za veliko gostilniško podjetje, iščemo za. takoj. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Ljubljana IV«. 16683-1 Službo bolniškega strežnika oddaja Glavna bratovska skladnica v Ljubljani za službovanje pri Krajevni bratovski skladnici t Raj-henburgu. Prosilec mora imeti odgovarjajočo poklicno izobrazbo ter biti izvežban za samostojno pomoč pri zdravniškem delu. Plača po predpisih službene pragma-tike. Prednost imajo moški, v drugi vrsti ženske r starosti nad 25 let. Natančnejša pojasnila daje Krajevna bratovska skladnica v Rajhenburgu ali Glavna bratovska skladnica v Ljubljani. Prošnje s spričevali je vložiti do 20. julija 1938 pri Krajevni bratovski skladnici v Rajhenburgu. 16625-1 Izučenega pečarja stavca al: oblikovalca (for-marja) iščem za takojšen nastop službe. Ponudbe na Fr. Lobe, pečarstvo, Slo-venjgradec. 16697-1 Vsaka beseda 50 par; davek 3 din ; za šifro ali dajanje naslova 5 din ; najmanjši znesek 12 din. Natakarica pridna in poštena, — išče službe v Prevalju ali okolici. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16694-2 Boljše dekle želi mesto v lekarni. Nastop takoj ali 15. julija. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vajena in poštena«. 16682-2 Trgovski pomočnik mešane stroke, vsestransko verziran, išče mesto za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »21«. 16684-2 Doktor juris gre za poldrugi mesec kot učitelj nemščine v dobro rodbino proti prosti oskrbi in potnim stroškom. Ponudbe pod »Graz 540« an Rasteiger, Graz I. 16668-2 . .iiiiiiiimijiiiiiiiisiiiiiatiiiiiiiiiiuiiiii-iKiiiiiiiiitiiiiiBi" Vajenci (ke) »itanifamnuiiniRimifitnHjmnKiniiHiHMmiiimii! ■ Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja-nje naslova 5 Din.. Najmanjši znesek 17 Din. Vajenca(ko) ki ima res veselje do fotografske obrti, sprejme takoj atelje »Doris«, Ljubljana. 16701-44 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. 1000 din ln več zaslužite mesečno doma. Potreben kapi tal 2,500 din. Anos, Ma. rì'oor, Orožnova. 151383 Spretnega mojstra m email ìli samostojnega emailirarja SPREJMEM takoj pod ugodnimi pogoji. — Ponudbe nasloviti na VOJVODJANSKA LIVNICA d. d., NOVI SAD. Potniki Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Provizijske zastopnike za vse banovine, išče podjetje za kemijske proizvode. Ponudbe je poslati na poštni predal 75, Maribor pod »Zarada«. 16667-5 MMOTifftil Vsakovrstno zlato Kupuje po najvläjlb cenati CERNE — juveiir, Ljubljana. Wolfova at Pridelki Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro all da ja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Rdeče višnje in ribizel kupujem po najboljši ceni. Adalbert Gusel, Maribor, Aleksandrova c. 39- 16695-33 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Izložbeno okno z vdelanimi vrati (portal) zaradi prenovitve ugodno na naprodaj. Weber, mehanik, Celje. 16650-6 Na stavbi Goričar Sv. Petra cesta naprodaj več oken in vrat, dobro ohranjenih, razni štedilniki, strešna opeka itd. 16699-6 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kupim sedlo oficirsko, dobro ohranjeno, z jahalnim priborom. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rezervni oficir«. 16665-7 PohiStvo novo ta že rabljeno, ki Sa želite prodati all samo dati v shrambo • sprejmemo v posebni od delek v komisijsko prodajo po zelo ugodnih pogojih. Kupcev Je v tem oddelku vedno dovolj za dobro ohranjeno pohištvo. Vso reklamo preskrbimo samt Sporočite nam na dopisnici ali ustno. Prevoz pohištva v nad komisijski oddelek preskrbimo sami. Ivan Mathian. Ljub. (Jana. TyrSeva cesta 12 79-12 Kapital Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Kot družabnik stopim z večjim zneskom v primerno podjetje. Ponudbe na ogl. odd. jutra pod šifro »Organizator«. 16673-16 Posojila nabavljamo, prodajamo in kupujemo hiše, posestva, trgovine, gostilne, buffete, mlekarne itd. — Pojasnila daje Central, Zagreb, To-mičeva (Bregovita) 7. 16670-16 Bančno kom. zavod MARIBOR Aleksandrova cesta 40 kupi takoj in plača najbolje hranilne knjižice bank in hranilnic vrednostne papirje: 3% obveznice, bone, srečke, delnice itd. »alute vseh držav. Prodaja srečk državne tas-redne loteriie 16696-16 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Gostilno Novomeška klet oddam v najem v Sokolskem domu v Novem mestu z dne 15 avgusta 1938. Po drobni pogoji se zvejo v pisarni sokolskega dru štva Novo mesto. 16443-17 mf Skobelnik kupim. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16677-7 Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Originalna francoska kolesa Aiglon Najboljši materija!, pr vovrstno izdelana, fino. trpežno lakirana in po kromana. Najlažji tek Model: Tour de France Viktor Bohinc, L j ubija na, Tyrseva c. 12. (Dvorišče). 276-1? Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Stružnico (Drehbank) — rabljeno ali dobro ohranjeno, za trans-misijski pogon, oddaljenost konic cca 1000 mm, višina konic cca 120—150 mm, modernejše konstrukcije — želi kupiti tovarna »Titan« d. d., Kamnik. Ponudbam treba priložiti točen opis in event. sliko. 16664-29 ■ », Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Jedilnico in razno pohištvo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16698-12 špecerijski lokal z inventarjem in stanovanje skupno ugodno oddam. Po-izve se v vseh poslovalnicah Jutra. 16686-19 Posest Beseda 1 Din, davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Večje število parcel kompleksov, posestev, gozdov, trgovskih in pa stanovanjskih hiš ter vil, ima naprodaj gradbeno strokovno izobražen posredovalec Kunaver Ludvik Cesta 29. oktobra 6. Telefon 37-33. Pooblaščen graditelj in sodni cenitelj za nasvete brezplačno na razpolago. 25-20 Posestvo 17- ha z gostilno, staroznt-na io priljubljena izletniška točka v neposredni bližini Maribora, oddam takoj V najem z živim in mrtvim inventarjem ter vsemi zgrad-5ami. Resni, kavcije zmožni reflektantje naj pošljejo svoje naslove na ogl. odd. Jutra pod značko »Sigurna bodočnost«. 16663-20 Sta noi an j{ Beseda 1 Din, davek S Din; za šifro ali daja oje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Dvoje udobnih stanovanj (garsonier) v novi stavbi, sredi mesta, ugodno oddam za 1. avgust ali takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16609-21 Dvosob. stanovanje oddam 1. avgusta. Aljaževa ulica 25, Sp. Šiška. 16700-21 G tanouanja Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. V neposredni bližini centra najraje v kak' vili, išče boljši gospod 2-sobno komfortno stanovanie z vsemi pritiklinami za mesec november. Ponudbe na oel. odd. Jutra pod ?ifro »Mesec november«. 16544-21a Trisobno stanovanje parter ali I. nadstr., v centru. iščem za september. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Damski salon«. 16690-2H Enosob. stanovanje išče držav, upokojenec brez otrok. Ponudbe pod šifro »Nedaleč« na ogl. oddelek Jutra. 16669-21a I k i ■-V.-JH Mladost ne more pogrešati moje pomoči! Prav a zdravje Vašega otroka je sonce nujno potrebno. Toda za nežno otroško kožo je lahko Škodljivo. Zato namažite poprej celo telo m kremo Ntvea ali z oljem Nivea. Na ta način so okrepi mlado kožno Stanič je, koža por javi hitro in enakomerno, a nevarnost sončnih opeklin se zmanjša. Ce namažete otroka, ga V tem varujete tudi pre-hlajenja. B esoda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Naj manjši znesek 17 Din. Lepo sobo opremljeno, * posebnim vhodom, oddam. Smartm-ska cesta 10. * 16691-23 Opremljeno sobo vdiko, zračno, oddam solidni osebi, s separiranim vhodom. Kičič, Hrenova 17, Zabjek. 16681-23 Opremljeno sobo .a eno osebo,, z električno läzsvetljavo, takoj poceni oddam solidni gospodični. Gosposka ul. 10, I. desno. 16680-23 STANOVANJA 4 sobna s halo, velikim solnčnim balkonom na ulico, ves najmodernejši komfort, centralna kurjava, v centru Ljubljane, v novi hiši Goričar, Sv. Petra cesta se ODDAJO V NAJEM za november. TOVARNA FURNIRJA. Sansa Boris — Litija Izdeluje vsakovrsten furnir in sprejema tudi v rezanje hlode za furnir (Lohnschnitt). Sobo oddam ▼ sredini mesta. — Naslov v v*eh poslovalnicah Jutra. 16674-23 Beseda 1 Din. davek 3 Din; za šifro ali daja nje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Opremljeno sobo za dve osebi v bližini glavnega kolodvora, iščem za 14 dni. Ponudbe z navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Poceni«. 16692-23a Sobo ali kabinet s posebnim vhodom in zračno, iščem za takoj ali za 1. avgust. Ponudbe s ceno poslati na ogl. odd. Jutra pod šifro »Stalen 282«. 16675-23a INSERIRAJ V „JUTRU"! INSERIRAJTE V „JUTRU* ZAHTEVAJTE BRE5PLAÉN! CENIK OHM ER A]PnPDLNEJ5E GENERALNO ZA5T0P5TVÜ ~ F SCHNEIDER ZAGREB NIKOLIÉEVA 10 Linolej prodaja te polaga po reklamni^ cenah SEVER, Marijin trg Z Mestni pogrebni ztvod Občina LJubljana f obleko j vedno i kot DOTO zato jo postite redno j kemično čistiti aH barvati v tovarni j JOS. REICH IjwWjm Poljanski nasip «-6 Maia — Svcdoiikttaica iiiiiiEiiiiiiisiniiiiDnfiraiflmiiniiiiiiiiiiiiiiiimiii Naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da nas je za vedno zapustil naš predobri soprog, oče, stari oče, brat in tast, gospod JOSIP KADUNC URADNIK DRŽ. ŽEL. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v četrtek, dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne izpred mrtvaške veže splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, Jablanica, dne 13. julija 1938. Žalujoča soproga ANA; ANA por. KOCH, JOŽICA, GRETI, otroci in ostalo sorodstvo f Javljamo potrti do srca, da je po dolgem trpljenju nas za vedno zapustila naša nepozabna soproga, mama, hčerka, sestra, svakinja itd. gospa KRISTA RAČIČ roj. PELKO Pogreb predrage pokojnice bo v petek ob pol 5. uri popoldne, izpred splošne bolnice na pokopališče na Viču. LJUBLJANA, 13. julija 1938. Naš častni član, podpredsednik in dolgoletni odbornik, gospod Viktor škrabar NOTAR V ORMOŽU je dne 12. julija 1938 ob 9. uri zvečer dovršil tek svojega življenja in neumornega plodonosnega dela za naše društvo, naš muzej in zgodovino našega mesta. V četrtek ob 15. uri popoldne ga položimo v Ptuju na mestnem pokopališču k večnemu počitku v domači zemlji, iz katere je dvignil nešteto neminljivih spomenikov preteklih dob. Slava njegovemu spominu. PTUJ, dne 13. julija 1938, Muzejsko društvo v Ptuju Mlajšega uradnika kateri je verziran v knjigovodstvu, z znanjem nemške korespondence IŠČE industrijsko delniško društvo. Ponudbe na Propagandu d. d., predje Jugoslavensko Rudolf Mosse d. d., Beograd, poštanski pret. 409 pod šifro »Budncnost 984«. Upravljamo veliko število hiš in palač in posedujemo organizacijo za vse posle, ki spadajo semkaj. V interesu vsakega hišnega lastnika je, da nam odda svoje imetje v upravlja^ nje, ne samo ako živi izven Beograda, temveč tndi če živi v sami prestolnici, kar mu bodo potrdili vsi oni, ki so to že davno storili. HKAlimii »ÄlIM!»™ to da se prevzame 1,200.000 hipoteke, dohodki preko 500.000 din letno, kar znači 12%. Hiša je nova, davka prosta, ena najmodernejših, naj-impozatnejéih, najrazkošnejših palač v prestolnici. Stavba ima mnogo lokalov, ki so oddani zanesljivim trgovcem; ker se imetje nahaja v enem naj prometne j ših mest v centru, imajo stanovanja ves moderen komfort. pritikline so v keramičnih ploščicah, vzidane kadi, marmor osebni in tovorni litt itd. IMOBILIJA, Kr Mihajija 17, telef. 28-167 tn 28-260. ZAKLETI GRAD Urejtje Davorin ßavijen. — Iidaja n konzorcij »Jutra* Adolf Ribnikar. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tfekaraazja Fran Jeran. — Za faeeratni del Je odgovoren AJoj« Novak. — Vai y Ljubljani.