POŠTNINA PLAĆANA PRI POŠTI 31,02 CELJE J I' - A- ^000032 Osrednja kn|i Celje I Muzejski trg I 3000 Celje Bohačev Slovesnosti v spomin na pokojne Vsako soboto od 8. do 12. ure STALNA RAZSTAVA »NAZARJE SKOZI ČAS« RAZSTAVNO - PRODAJNI PROSTOR DOMAČE IN UMETNOSTNE OBRTI KMEČKA TRŽNICA STRAN 5 m fun OČESNA OPTIKA LIKEB TERNIKd.o.o V industrijski coni Prihova RUDARSKA 1, 3320 VELENJE, SLOVENIJA TEL.: 03/898 07 00, FAX: 03/898 08 10 E-POŠTA: info@hote!paka.com Šest konferenčnih dvoran z vso tehnično opremo za izvedbo vseh vrst izobraževanj, posvetov in konferenc. Za vse dodatne informacije prosimo pokličite 03 898 07 00 ali 03 898 07 10 Faks: 03 898 08 10, 03 898 08 00 E-pošta: info@hotelpaka.com Imate težave z očmi? ■—mi w ■ izdelamo očala Zimski avtoplašči zägi . ° -If® vorna in osebna vozila o konkurenčnih cenah Savinjske novice št. 44,5. november 2010 osrednja knjižnica-------------------------------------------------------------------------- CELJE Tretja stran Prekrškarjem se slabo piše Ob ustanovilvi Avto-moto društva Zgornje Savinjske doline sem imel priložnost spoznati predsednika zavoda Varna pot Roberta Štabo. Zavod Varna pot je civilna, neprofitna, humanitarna in nepolitična organizacija, ki jo tvorijo žrtve prometnih nesreč in njihovi sorodniki, strokovnjaki ter podporniki, ki od odgovornih struktur zahtevajo, da zagotovijo varen, strpen in učinkovit cestno-prometni sistem. Robert Štaba kljub temu, da je zaradi napake tretje osebe doživel cestno-prometno tragedijo, deluje izjemno preudarno in analitično. Podpira namero vlade, da Zakon o varnosti cestnega prometa v prihodnjem letu nadomesti s štirimi novimi zakoni (zakonom o voznikih, zakonom o vozilih, zakonom o javnih cestah in zakonom o pravilih cestnega prometa), hkrati pa opozarja, da največji zalogaj ostaja sodna obravnava povzročiteljev najhujših prometnih nesreč, ki sedaj traja bistveno predolgo. Objektivno je treba ugotoviti, da se dobri dve leti po uveljavitvi novele zakona o varnosti cestnega prometa, kije močno razburkala javnost, varnostna slika na slovenskih cestah izboljšuje. Število smrtnih žrtev prometnih nesreč se je v tem obdobju opazno zmanjšalo. Robert Štaba je mnenja, da lahko omenjeno izboljšanje varnostnega stanja pripišemo tako visokim kaznim za prometne prekrške kot še nekaterim drugim dejavnikom: »K temu so zagotovo prispevali boljše ceste oziroma gradnja avtocestnega omrežja, uvedba vinjetnega sistema, zaradi katerega se je veliko prometa preusmerilo na avtoceste, razmeroma dober vozni park in veliko poostrenih policijskih nadzorov prometa. Pripomoglo je tudi dejstvo, da se je s tem problemom začela aktivno ukvarjati tudi politika, k čemur jo zavezuje evropska komisija, veliko zaslug ima tudi nevladni sektor in vsaj po mojem mnenju svojci žrtev prometnih nesreč. Ti so z javnim razkrivanjem tragičnih zgodb dodatno vplivali na ljudi.« Nova zakonodaja bo prekrškarjem še bolj zagrenila življenje, saj je predvideno še strožje sankcioniranje najhujših prometnih prekrškov, kamor sodijo vožnja pod vplivom alkohola ali mamil, vožnja v napačni smeri in prehitra vožnja. Policisti vsako leto ugotovijo okoli pol milijona prometnih prekrškov, največ glob pa izrečejo zaradi neprilagojene hitrosti, neuporabe varnostnega pasu, uporabe mobilnega telefona med vožnjo, vožnje pod vplivom alkohola, neupoštevanja prometne signalizacije, neregistriranih motornih vozil in vožnje brez ali z neveljavnim vozniškim dovoljenjem. Ribiška družina Mozirje: Uspešno izvedeni tekmi za konec sezone.. 21 IZ VSEBINE: Tema tedna: Prihaja nov sveženj prometnih pravil Občina Solčava: Obvoznica tudi skozi Robanov kot. 6TC Golte: Intenzivne priprave na bližajočo zimsko sezono.... Intervju: Mag. Damjana Podkrajšek.... Radovljica: Oktet Žetev z zavidljivim uspehom na državni ravni... Gornji Grad: Večer s Francem Urlepom.... Ljubno ob Savinji: Evakuacija in reševanje v IOC Loka . 44 .....4 .....4 .....6 .....8 ..,.11 ... 14 ....16 ISSN 0351-8140, leto XLII, št. 44,5. november 2010. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Fanika Strašek, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Kadliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.48 EUR, za naročnike: 1.33 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. V___________________________________________________________________________n_______________________________________________________________________________J PRIHAJA NOV SVEŽENJ PROMETNIH PRAVIL Prekrškarjem nov udare< po denarnici Za april prihodnje leto vlada napoveduje nov sveženj zakonov, ki naj bi nadomestili zdaj veljavni zakon o varnosti v cestnem prometu. Za voznike bo najbolj zanimiv zakon o pravilih cestnega prometa. Prekrškarji lahko pričakujejo višje globe, vlada pa posebno pozornost v smislu strožjih kazni namenja predvsem povzročiteljem najhujših nesreč. DO PONOVNEGA IZPITA Z REHABILITACIJO Zakon o varnosti cestnega prometa bodo zamenjali kar štirje zakoni, in sicer zakon o voznikih, zakon o motornih vozilih, zakon o javnih cestah in zakon o prometnih pravilih. Največje pozornosti je deležen ravno slednji, saj spreminja kar precej sedaj uveljavljenih kazni. Največja sprememba po mnenju poznavalcev je prenovljen postopek za ponovno pridobitev vozniškega dovoljenja, ki je bilo odvzeto zaradi kazni. Voznik ne bo ponovno opravljal le av-tošole, ampak ga bo čakal rehabilitacijski program. Povzročitelji hujših prometnih nesreč bodo lahko takoj ostali brez vozniškega dovoljenja in jim ne bo vrnjeno, dokler sodni postopek ne bo končan. Za tiste voznike, ki bodo vozili brez vozniškega dovoljenja in storili prekršek, je predviden tudi odvzem vozila. Do sedaj je veljalo, da se vozniku odvzame vozniško do- voljenje, če ima nad 1,5 grama alkohola na kilogram krvi v organizmu, po novem bo zadosti že 0,8 grama. GLOBE BODO ŠE VIŠJE Močno se povišuje kazen za prekoračitev hitrosti za več kot 40 kilometrov na uro na cesti zunaj naselja, razen na hitrih cestah in avtocestah. Po novem bo kršitelj namesto 380 plačal 1.200 evrov. Prav tako bo višja kazen za prekoračitev hitrosti na hitri cesti ali avtocesti za več kot 50 kilometrov na uro, in sicer s 300 evrov narašča na 1.000 evrov. Najnižja predvidena kazen za vožnjo pod vplivom alkohola naj bi znašala 300 evrov, najvišja pa 1.200 evrov. Če pa bomo podnevi med vožnjo pozabili prižgati luči, bomo po novem namesto 40 plačali 50 evrov. Tatiana Golob (foto: Marija Lebar) Jakob Presečnik, poslanska skupina SLS: »Naša stranka glavne cilje zakona podpira, sprašujemo pa se, ali ne bo zakon, namesto da bi izboljšal stanje na področju prometa, pomenil le dodatne obremenitve za uporabnike vozil. Vsekakor pa menimo, da morajo novi zakoni spodbujati ne le kaznovalno, ampak tudi vzgojno politiko. Še vedno se premalo zavedamo, kako pomembna je dobra ozaveščenost vsakega posameznega voznika. Prevelika hitrost in obje-tnost na cesti žal še vedno ostajata del slovenske vozne prakse. V SLS-u želimo spodbuditi tudi k izboljšanju cestne infrastrukture, torej k večjemu vlaganju v urejene ceste in avtoceste. Varna in urejena cestišča lahko gotovo veliko pripomorejo k zmanjševanju števila hudih nesreč, sploh tistih s smrtnimi posledicami.« OBČINA SOLČAVA Obvoznica tudi skozi Robanov kot V Robanovem kotu so v začetku oktobra pričeli z izgradnjo tako imenovane obvoznice. Gre za prestavitev dela občinske ceste, ki sicer vodi do planšarije v kotu, en odcep pa proti Knezu in do više ležečih kmetij. Vožnja po tej cesti je dovoljena le za lokalni promet. Že od nekdaj je cesta vodila čez dvorišče in med poslopji Robanove domačije v dveh zahtevnih ovinkih. To domačim povzroča kar nekaj nevšečnosti, ta odsek poje bil težaven tudi za tovornjake, ki so s planin vozili les, zato so si v Solčavi že dolgo prizadevali, da bi problem rešili in cesto delno prestavili. Občina je za projekt v proračunu namenila okoli 40.000 evrov sredstev. Ker gre za posege v varovanem območju, saj je Robanov kot razglašen za krajinski park, je pridobivanje gradbenega dovoljenja trajalo skoraj celo leto. Poleg omenjenega posega bodo nižje domačije Govc uredili več parkirnih mest, saj je na višku gorniške sezone pri vstopu v sam park težko najti parkirno mesto. Parkirišča in novi del ceste bodo urejeni sonaravno in ne bo nepotrebnega poseganja v prostor in obremenjevanja okolja. Marija Lebar Gradbena dela na cesti v Robanovem kotu (foto: Marija Lebar) MOZIRJE Obudili spomin no morijo druge svetovne vojne Pred spomenikom padlim in ustreljenim v drugi svetovni vojni pred staro občinsko zgradbo je bila na zadnjo oktobrsko nedeljo spominska slovesnost. Govornica Stanislava Borovšak se je spomnila mnogih domačinov, ki se iz štiriletne morije niso vrnili. Predsednica mozirske krajevne enote združenja za vrednote NOB Stanislava Borovšak je v nagovoru prisotnim položila na srce ponos in narodno zavest, katere so imeli v medvojnem času domačini v obilju. Spomnila je na talce, ki so v celjskem Starem piskru pred morilske puške odhajali s pesmijo na ustnicah, in na kleno pokončnost, ki še danes veje iz njihovih poslovilnih pisem. Slovesnost so pričeli zgornjesavinjski godbeniki, ki jih vodi Tomaž Guček, z ubrano pesmijo pa nadaljevali člani Moškega pevskega zbora KD Mozirje pod umetniškim vodslvom Antona Petka. Glasbenikom so se pred spomenikom pridružili osnovnošolski recitatorji. Z željo, da svoj del zahvale padlim prednikom izrečejo z deklamiranjem pesmi partizanskih pesnikov. Predvsem Karla Destovnika Kajuha, kije z njemu lastno rahločutnostjo zaznamoval in skozi srčno bolečino opisal medčloveške odnose tistega, krutega, a vendarle s ponosom prežetega časa. Benjamin Kanjir V L-194 ATElSE IVAN Bi ANCiEU JEK FR/ Stanislava Borovšak je spomnila je na talce, ki so v celjskem Starem piskru pred morilske puške odhajali s pesmijo na ustnicah (foto: Benjamin Kanjir) REČICA OB SAVINJI Slovesnost v spomin na dosežke pokojnih Ob dnevu spomina na mrtve so na Rečici ob Savinji pripravili žalno slovesnost. Z njo so po besedah predsednika rečiške borčevske organizacije Francija Jeraja želeli pokazati, da niso pozabili na dogodke iz pretekle zgodovine, ko so se končale mnoge življenjske poti, da mi sedaj živimo v svobodi. Kulturni program, v katerem so osnovnošolci pripravili pesmice in recitacije, je govoril o borcih druge svetovne vojne, smrti in želji za boljši jutri. »Na spomeniku sredi trga so vklesana imena tistih, ki so se v nekem trenutku odločili, da izbojujejo svobodo, a je žal niso dočakali. Možje, žene, dekleta in fantje so se zavedali, da bodo tudi žrtve, pa niso klonili,« je med drugim izpostavil Jeraj ter poudaril, da danes ne smemo dovoliti, da bi se kaj takega še kdaj zgodilo. Moderatorka programa Mojca Štorgelj je izrazila željo, da dan spomina na mrtve ne sme biti dan žalosti, temveč dan veselja ter spomina na dela, življenja in dosežke vseh umrlih. Marija Šukalo Franci Jeraj: »Možje, žene, dekleta in fantje so se zavedali, da bodo tudi žrtve, pa niso klonili.« (foto: Marija Sukalo) KRAJEVNI PRAZNIK KS ŠMARTNO OB DRETI 66 Jet od požiga Šmartnega V spomin na tragične dogodke pred 66. leti so v Šmartnem ob Dreti pripravili slovesnost in obeležili krajevni praznik, in sicer v četrtek, 21. oktobra, v večnamenski dvorani tamkajšnje podružnične osnovne šole. To priložnost so namenili tudi srečanju starejših krajanov. Kot je že tradicija, je najstarejšemu krajanu, to je bil Štefan Farkaš, pripadla čestitka in šopek, ki ga je izročil predsednik Bojan Štrukelj (foto: Marija Lebar) Kot je povedal predsednik krajevnega odbora Bojan Štrukelj, se nekateri krajani požiga domačega kraja še spominjajo. Čeprav je teh čedalje manj, je treba spomin na ta kruti, a vendar ponosni čas ohraniti, da se ne bi še kdaj ponovil. Naštel je kar nekaj pridobitev v krajevni skupnosti, za katere so bogatejši. Predvsem je to nova cesta s pločnikom in razsvetljavo proti pokopališču, urejena je poplavna varnost v zgornjem delu potoka Volažnica, gasilcem je uspelo skupaj z občino in krajani nabaviti novo gasilsko cisterno. Občina je torej obljubljeno postorila, ni pa tega moč reči za državo, saj v Šmartnem še vedno čakajo, kdaj se bodo pričela dela na regionalni cesti, ki vodi skozi kraj. Ko bo država pričela izvajati ta projekt, bo mogoče urediti tudi pločnike, kanalizacijo in odvajanje meteornih vod, je še povedal Štrukelj. Sledil je prisrčen program, ki so ga za svoje starejše sokrajane pripravili otroci iz vrtca in osnovne šole. Marija Lebar OBČINA MOZIRJE V občinski svet izvoljeni s petih list kandidatov Prvo sejo novega mozirskega občinskega sveta je vodil najstarejši novoizvoljeni član Peter Marjan Habjan. O poteku in rezultatih volitev je poročala predsednica občinske volilne komisije Janja Port. Povedala je, da je bilo nekaj težav pri sestavi volilnih odborov, ugovorov na njihovo delo pa ni bilo. Od vpisanih 3.317 volivcev jih je volilo 2.077 (62,62 odstotka), kar je nekoliko več kot pred štirimi leti. Med oddanimi glasovnicami je bilo nekaj neveljavnih. Najmanj četrtina volivcev, ki je glasovala za posamezno listo, je oddala preferenčne glasove posameznim kandidatom; samo eden je dobil več kot 10 odstotkov vseh oddanih glasov, in sicer kandidat na Usti prihodnosti. Občinski svet je po poročilu potrdil mandate občinskih svetnikov in župana Ivana Suhover-šnika ter pet članov komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ter priznanja občine Mozirje. Ti so: Jožef Jelen (SDS), Roman Čretnik (SLS), Samo Kramer (Lista prihodnosti), Peter Marjan Habjan (DeSUS) in Jurij Repenšek (NSi). Novi občinski svet je pozdravil župan Ivan Su-hoveršnik. Prepričan, da bodo svetniki tvorno in korektno sodelovali v dobro vseh, je povedal, da so se na sestanku predsednikov strank in liste pogovorili o načrtih, smernicah delovanja odborov in dejavnostih občinskega sveta. Seznam nalog, ki čakajo svetnike in člane odborov v naslednjih štirih letih, je začel z latinskim pregovorom, daje prav in dobro, če zna posameznik poskrbe- ti zase, koristno, če zna poskrbeti za dom in družino, in častno, če zna poskrbeti za skupno dobro. Nato je naštel že začete in načrtovane projekte ter povabil vse, da po svojih zmožnostih pripomorejo k njihovi uresničitvi. Andreja Gumzej Člani mozirskega občinskega sveta z županom (od leve); Boštjan Goličnik, Roman Čretnik, Mojca Finkšt, Marija Ježovnik, Robert Stropnik, Jožef Jelen, Nejc Klančnik, župan Ivan Suhoveršnik, Peter Marjan Habjan, Urška Car, Peter Goltnik, Samo Kramer in Jurij Repenšek (foto: Ciril M. Sem) GORSKO TURISTIČNI CENTER GOLTE Intenzivne priprave na bližajočo zimsko sezono V Gorsko turističnem centru Golte pred zimsko sezono dela potekajo tako na hotelu kot na spodnji postaji nihalke in tudi na samih napravah ter smučiščih. V sklopu rednih investicijsko vzdrževalnih del bodo zamenjali eno od nosilnih vrvi nihalke. Z zadnjimi snežnimi padavinami in nizkimi temperaturami so na Golteh na ustrezna mesta že namestili snežne topove. Računajo, da bodo sredi tega meseca začeli z umetnim zasneževa- njem in tako pohiteli z zimsko sezono. Predprodaja smučarskih vozovnic teče že od septembra. Za več prostora za smučarje so poskrbeli s širitvijo smučišča Blatnik. Kot pravi direktor Ernest Kovač, bodo za povečanje udobja in varnosti svojih gostov izvedli kar nekaj dei na žičniških napravah. Večinska lastnika PV invest in HTZ sta se odločila, da bodo zamenjali levo nosilno jekleno vrv nihalke, ki je stara že trideset let. Desno vrv so zamenjali pred osmimi leti. Sicer na vseh napravah redno opra- vlja kontrolne preglede za to usposobljen zunanji izvajalski zavod in pristojni inšpektor. Na spodnji postaji nihalke so namestili nove tirnice, na samih gondolah pa so zamenjali stekla. Na zgornji strani gondolskih kabin so montirali nove sornike. Pravkar potekajo dela na prenovi strehe na spodnji postaji nihalke. Poleg lesene stavbe, v kateri deluje uprava, so namestili montažni objekt, v katerem bo manjša sejna soba in prostor za trženje, posodobili pa so tudi parkirišča. V dobrega pol leta so uspeli dograditi in prenoviti hotel. V teh dneh so dela že tako daleč, da so pričeli nameščati gostinsko opremo. Hotel s štirimi zvezdicami, z bogato wellness ponudbo in bazeni ter kongresno dvorano bo pripomogel k izravnavi sezonskih nihanj, ki so bila značilna za Golte. V spomladanskih in jesenskih mesecih bodo tržili hotel tudi za namene kongresov, seminarjev, izobraževanj, team buildingov, priprav različnih skupin, kot so pevski zbori in priprav športnikov. »Cilji so visoki, a uresničljivi,« pravi direktor Kovač. »Prav zato smo razpisali 13 novih delovnih mest, pretežno za sodelavce gostinske stroke. Želimo, da bi našli nove sodelavce predvsem v lokalnem okolju.« Od vseh zaposlenih pričakujejo maksimalno prilagajanje ciljem in razvoju podjetja. Otvoritev hotela načrtujejo v mesecu decembru. Marija Lebar Obnovitvena dela na spodnji postaji nihalke v Žekovcu (foto: Marija Lebar) OBČINSKI SVET OBČINE GORNJI GRAD Novoizvoljeni svetniki so se prvič sestali z županom Novoizvoljeni občinski svetniki v občini Gornji Grad, stojijo z leve: Tomaž Čretnik, Marko Jelšnik, Jože Ugovšek, Kristjan Kramer, Tomaž Žerovnik, Franc Rup in Marko Poiškruh. Sedijo z leve: Anton Kreti, Martina Špeh, župan Stanko Ogradi, Terezija Mavrič in Franc Galin (foto: Štefka Sem) V četrtek, 28. oktobra, so se novoizvoljeni svetniki občine Gornji Grad in župan Stanko Ogradi zbrali na prvi seji v tem mandatu. Sejo je vodil najstarejši svetnik Anton Krefl, ki je v pozdravnih besedah vsem zaželel veliko dobrega in uspešnega dela v nadaljnjih štirih letih. Seji je prisostvovala predsednica občinske volilne komisije Milena Cigale, kije podala poročilo o izidu volitev. Omenila je govorice, ki so se pojavilepo štetju glasov v Bočni, in na osnovi tega so bili na pogovor povabljeni člani volilne komisije. Ugotovljeno je bilo, da nepravilnosti pri delu ni bilo, kar je potrdila tudi tričlanska komisija za pregled prispelih pritožb na tokratni seji. BLED Varnost pri vzdrževalnih delih Miroslav Mohorko, ustanovitelj Društva varnostnih inženirjev Velenje pred 30-leti (foto: Jože Miklavc) Letošnji mednarodni simpozij o varnosti in zdravju pri delu, kije potekal na Bledu 21. in 22. oktobra, je bil namenjen zdravemu delovnemu okolju, znotraj tega pa s poudarki na varnosti pri vzdrževalnih delih. Poleg varnostnih inženirjev ter drugih pooblaščenih oseb s tega področja so se ga udeležili tudi številni strokovnjaki s področij vzdrževanja v podjetjih, med njimi tudi člani Društva varnostnih inženirjev (DVI) Velenje ter Zbornice varnosti in zdravje pri delu z območja Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Ob tej priložnosti je Fundacija Avgusta Kuharja podelila nagrade in priznanja. Ugledno priznanje fundacije je prejel diplomirani varnostni inženir Miroslav Mohorko, ki je pred tremi desetletji ustanovil medobčinsko društvo DVI Velenje. Jože Miklavc Novoizvoljeni in hkrati stari župan Stanko Ogradije po potrditvi novega mandata pozdravil člane občinskega sveta. Na kratko je opisal preteklo delo in smernice za sedanji mandat. Poudaril je, da jih čaka veliko dela, predvsem upa na veliko sofinancerskih sredstev s strani raznih Župan občine Luče Ciril Rose je sklical prvo redno sejo občinskega sveta, ki je bila konstitutivna. Udeležili so se je novoizvoljeni svetniki in predsednica volilne komisije Marija Štebe. Ta je poročala o izidu volitev v občini Luče. Po statutu skliče prvo sejo po volitvah župan, ki je občino vodil v prejšnjem mandatu, sejo pa vodi najstarejši od novoizvoljenih svetnikov. Tako je v Lučah sejo vodil Ivan Škrubej. Imenovali so tričlansko komisijo, kije skupaj s predsednico volilne komisije pregledala rezultate volitev. Ker komisija pri pregledu dokumentacije ni ugotovila nobenih nepravilnosti in ker na volilne rezultate ni bi- skladovza uresničitev številnih začrtanih projektov. »Čaka nas težko in odgovorno delo. Verjamem, da bomo s strpnostjo in dobrimi medčloveškimi odnosi to zmogli,« je svetnikom povedal Ogradi. Štefka Sem lo pritožb, so potrdili mandate članov sveta. Novopotrjenemu občinskemu svetu so nato sporočili ugotovitev o izvolitvi župana Cirila Rosea, kar je svet tudi potrdil. S tem je pristojnost komisije ugasnila, vodenje seje pa je prevzel župan Rose. Ta se je zahvalil in predlagal izvolitev komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Petčlanska komisija, kije stalno delovno telo občinskega sveta, bo do prihodnje seje pripravila predloge za imenovanje ostalih komisij in odborov, ki so potrebni za delovanje občinskega sveta. Marija Lebar OBČINSKI SVET OBČINE LUČE Potrdili izvolitev članov sveta in župana Novoizvoljen občinski svet z županom in direktorjem občinske uprave (od leve): Franci Krivec, Peter Kladnik, Niko Bezovnik, Blaž Voler, župan Ciril Rose, Slavko Robnik, Peter Podkrižnik, Jernej Plankl, Ivan Škrubej, Jože Moličnik, Matjaž Pečovnik, Tomaž Robnik in direktor Klavdij Strmčnik (foto: Marija Lebar) MAG, DAMJANA PODKRAJŠEK, ZDRAVNICA V SPLOŠNI AMBULANTI NAZARJE »Moja iskrena želja je, da naredim čim več za zdravje te doline.« Mag. Damjana Podkrajšek (foto: Tatiana Golob) Minilo je dobri dve leti, odkar je mag. Damjana Podkrajšek v Zgornje-savinjskem zdravstvenem domu prevzela vodenje četrte ambulante, ki je namenjena predvsem otrokom in mladostnikom. V Sloveniji zelo primanjkuje zdravnikov, ki bi bili pripravljeni svojo kariero nameniti splošni medicini, še posebej pa pediatrov. Razmere v otroškem in mladinskem zdravstvu se še zaostrujejo, zato smo Pod-krajškovo, kot zdravnico z zaključeno specializacijo iz šolske medicine, povprašali, kakšno je stanje v Zgornji Savinjski dolini in v kolikšni meri uresničuje cilje, ki si jih je zastavila ob nastopu svoje službe pri nas. - Opravljeno imate specializacijo iz šolske medicine, vendar bi s svojimi izkušnjami lahko izbirali službo marsikje. Zakaj torej Zgornja Savinjska dolina? Slutila sem, da ta dolina potrebuje prav znanje in izkušnje, ki sem si jih nabrala z delom v regijskih, državnih in mednarodnih projektih krepitve zdravja. Znano mi je bilo, da v tej dolini zaposleni v zdravstvenem domu za slovenske razmere nadpovprečno dobro sodelujejo z zdravniki zasebniki. Zadnjih osem let pred prihodom v Nazarje sem delala na regijskem Zavodu za zdravstveno varstvo Celje. Moj delokrog so bili projekti krepitve zdravja s področja prehrane, giba- fš nja, borbe proti debelosti, obvladovanje stresa in oblikovanje samopodobe, zlasti mladine ter koordinacija zdravstvene vzgoje za vso regijo. Vodila sem delavnice za zdravstvene, pedagoške in socialne delavce, za otroke in mladostnike ter njihove starše, pridobivala denar zanje, tudi iz evropskih sredstev. Verjamem, da tudi ta dolina potrebuje nekaj podobnih programov. - Vaša želja, poleg ambulantnega dela, je torej preventivno izobraževanje Zgornjesavinjčanov? Moja iskrena želja je, da naredim čim več za zdravje te doline, to čutim za svoje poslanstvo. Seveda pa brez prizadevanj strokovnih delavcev in samih udeležencev programov takšnih ciljev ni mogoče uresničiti. V Nazarjah smo že začeli s šolo za bodoče starše, ki po zaslugi zagnanih patronažnih sester iz vse doline, zobozdravnice, fizioterapevtke in socialne delavke deluje zelo dobro. Prepričana sem, da je mladim staršem v veliko zadovoljstvo, ker se jim ni treba več voziti drugam, kjer take šole delujejo že desetletje. Posvetovalnica za dojenčke je odlično sprejeta med mladimi starši, in to kljub drugačnemu pristopu, kot je v navadi pri delu s to skupino ljudi. Delo želim nadaljevali s povabili k strokovno vodenemu druženju ljudi s podobnimi problemi. Tukaj bi rada vključila mamice dojenčkov, starše malčkov s ponavljajočimi se infekti, starše najstnikov, študente, bolnike po srčnem infarktu in ljudi, ki negujejo hudo bolne. Po vaseh bi pozimi izvajali cikel predavanj Živimo zdravo, skratka priložnosti za krepitev zdravja v naši dolini je dovolj za vse. - Ko ste se v aprilu 2008 zaposlili v Nazarjah, ste imeli torej pred sabo vizijo? Tako je. Moj prvi cilj je bil zasnovati ambulanto 4, ki bo pretežno obravnavala bolne otroke vseh starosti ter njihove starše in preko predavanj seznanjati strokovne in druge javnosti ter starše o rezultatih sistematičnih pregledov. Okrepiti sem želela programe zdravstvene vzgoje, ki so že potekali in v povezavi z ministrstvom za zdravje zagnati nov program krepitve, ki bo povezal zdravstvo - tudi lekarne, šolslvo, socialo in obstoječa društva z lokalno politiko, skratka narediti vzorčni projekt, ki bo nato lahko uporabljen drugod v Sloveniji. Pred tremi leti mije vodstvo najprej zaupalo izvedbo sistematičnih pregledov šolarjev iz Mozirja. Pri delu sem ugotovila, da je to tisto, kar zelo rada delam in istočasno to, kar otroci, starši in pedagogi potrebujejo. - Po dveh letih in pol lahko gotovo ocenite, koliko od tega vam je uspelo? Ambulanta je zaživela, ljudje so jo sprejeli za svojo, za kar sem jim zelo hvaležna. Bolniki se držijo naročenih ur in imajo posluh, kadar zaradi urgentnih hišnih obiskov nisem prisotna v ambulanti. Žal vodstvo zdravstvenega doma ni zagotovilo dodatne sestre, ki bi celostno skrbela za sistematične preglede dojenčkov, majhnih otrok in šolarjev ter koordinacijo in evalvacijo ukrepov, ki sledijo iz ugotovljenega zdravstvenega stanja tega dela populacije naše doline. Tudi ostali delovni pogoji so trenutno žal slabi. - Kaj menite s tem? Prostori ambulante 4 so premajhni, vrata ordinacije niso protihrupno izolirana, računalnik ima premalo spomina, medicinska oprema je slaba in pomanjkljiva. Pred tednom dni smo končno dobili merilec kisika, kije bil nujno potreben, a doslej zaradi cene, ta je 600 evrov, nedosegljiv. Čakanje na novo ordinacijo v prizidku zdravstvene postaje Nazarje, kar je bil obet ob nastopu dela, je seveda utopično, tako da je nabava še nekaj pripomočkov prednostna za leto 2011 in predpogoj za moje delo. - Kako pa je zaživelo izvajanje sistematičnih pregledov? Dobro sodelujem z osnovnimi šolami Mozirje, Rečica in Gornji Grad. Vodstva so se izkazala s pripravljenostjo za dovoz in spremstvo otrok na sistematične preglede, župani pa z denarnimi sredstvi za prevoz v ambulanto. Nekaj problemov imam še z OŠ Nazarje, kjer se vodstvo vzorno trudi za brezplačno šolo, težko pa zagotovi odsotnost otrok od pouka v času sistematičnega pregleda. To pomeni tri ure pouka na vsake dve leti za vsakega šolarja. Starši ne morejo zagotoviti spremstva otrok na take preglede, ker odsotnost iz službe zaradi tega ni zakonsko možna in tudi smisel sistematičnih pregledov šolarjev je predvsem krepitev kolektivne odgovornosti za zdravje. Dobro sodelujem z dvema zasebnima zdravnicama in s kolegico, ki izvaja preglede za OŠ Luče. Sodelovanje z OŠ Ljubno je mnogo premajhno in ga bo potrebno okrepiti. Poročila o sistematičnih pregledih šolarjev žal niso narejena, ker dosedanja kadrovska situacija v ambulanti tega ni dovoljevala. Tatiana Golob ŠMARTNO OB DRETI Domači kulturni ustvarjal«! popestrili večer Angela Bric je prejela županovo priznanje za prispevek k ohranjanju izročila domačega kraja in njegove kulture (foto: Marija Lebar) V petek, 22. oktobra, so v dvorani gasilskega doma v Šmartnem ob Dreti pripravili večer kulture, v katerem so nastopili domačini s pesmimi, glasbo in recitacijami. Številnemu občinstvu sta spregovorila predsednik krajevnega odbora Bojan Štrukelj in župan občine Nazarje Ivan Purnat. Občanki Angeli Bric je bilo ob tej priložnosti podeljeno priznanje župana. Kot je povedal Bojan Štrukelj, v Šmartnem ob Dreti vsako leto praznujejo praznik krajevne skupnosti v mesecu oktobru v spomin na čas, ko je okupator požgal njihov kraj. Za veselo razpoloženje in uvod v večer so poskrbeli mladi harmonikarji, ki se igranja učijo pri Andreju Raku. Trije fantje in dekle so nastopili posamič, pa tudi kot kvartet so v dogajanje vnesli dobr- PR0ST0V0UN0 GASILSKO DRUŠTVO NOVA ŠTIFTA Začetek del za prepotrebno garažo Novoštiftni gasilci so v letošnjem letu kupili novo gasilsko vozilo, ki pa je preveliko za njihovo garažo. Po pridobitvi dovoljenj so se v soboto, 16. oktobra, lotili dela in poleg gasilskega doma vlili tlak za novo garažo. Za delo so poprijeli kar sami in dokazali, da oktober ni le mesec požarne varnosti, ampak v Novi Štifti tudi mesec za pričetek izgradnje nove garaže. Štefka Sem Prizadevni novoštiftni gasilci so se kar sami lotili dela (foto: Štefka Sem) šno mero razgibanosti. Sledila je predstavitev novega video spota ljudskih pevk Lipa iz šmarskega kulturnega društva. V kratkem času treh let, kolikor družno pojejo, so pevke ponesle ime Šmartnega ob Dreti širom po Sloveniji, je dejala povezovalka večera Nataša Bele. Številne pesmi so posnele na različne nosilce zvoka, sedaj so posnele še video spot. Gre za otožno pesem o številnih kmečkih domovih, ki vse bolj samevajo in propadajo. Spot je delo Janeza Pu- stoslemška iz Nove Štifte. Sledila je predstavitev letos spomladi izdane knjižice pesmi Angele Bric. Izdajo so pripravili njeni sorodniki, pesmi pa je čila Angela na petkovem dogodku pripovedovala sama, in to kar na pamet. Krepko čez osemdeset let šteje, a njen um je bister in spomin neverjeten. Za njen prispevek k ohranjanju izročila domačega kraja in njegove kulture ji je župan Ivan Purnat podelil posebno županovo priznanje. Marija Lebar IZVRTINA TEDNA Hotel Natura na prodaj Reklamne table še vedno vabijo v hotel Natura v Lačji vasi (foto: Jože Miklavc) Da je gospodarska recesija že dokaj zgodaj prizadela tudi Zgornjo Savinjsko dolino, je kot na dlani. Med prizadetimi je tudi hotel Natura v Lačji vasi, ki je potonil med prvimi. Žalostna slika samevajočega lepotca je zagotovo prizadela tudi podjetnika Darka Sukiča iz Žalca, ki je s pomočjo bank smelo investiral v objekt, nato pa dejavnost kljub pompozni otvoritvi kar ni in ni zaživela. »Hotel si zasluži, glede na odlično lokacijo, dobre gospodarje, ki vedo, kako se posluje v turizmu in gostinstvu. Naša ekipa ne zmo- re nuditi kakovostne gostinske storitve poslovnežem, pohodnikom, wellness gostom, »seminaristom« in drugim,« je v pismu za Savinjske novice zapisal Darko Sukič. »Zato sem se odločil za prodajo hotela. Prodaja je v najtežjih recesijskih časih zaenkrat še neuspešna. Trenutno imamo dva resna interesenta iz tujine, ki delata podrobno analizo in se bosta odločila za morebiten nakup apart hotela Natura, upajmo, še do novega leta. Za oddajo hotela v najem pa v tem času nismo najbolj navdušeni,« je še dodal Sukič. Jože Miklavc KUD UTRIP REČICA OB SAVINJI Trenutek umetnosti z Dragom Jančarjem Kulturno-umetniško društvo Utrip z Rečice ob Savinji si že vrsto let prizadeva, da jesenski čas obarva tudi s trenutki umetnosti. Na večerih slovenske besede je svoje obsežne ustvarjalne opuse s področja literature predstavilo že lepo število priznanih slovenskih imen: Jože Snoj, Niko Grafenauer, Neža Maurer, Ivan Minatti, Tone Pavček, Ciril Zlobec. Letos se bo temu izboru pridružil še en akademik, mednarodno priznani romanopisec, dramatik, esejist, publicist in urednik Drago Jančar. Pred kratkim je izšel njegov deveti roman To noč sem jo videl, v katerem izhaja iz resnične zgodbe o skrivnostni medvojni tragični usodi premožnega ljubljanskega para, katerega zgodbo opiše skozi prvoosebne pripovedi petih oseb, ki so na različne načine povezane z njim. Podobne temne zgodbe, ki se odpirajo upanju in svetlobi, predvsem pa niso v mirovanju, srečujemo tudi v ostalih njegovih romanih in svetovno uveljavljenih dramskih besedilih. Jančar sodi med najbolj prevajane slovenske avtorje, kar priča o njegovi jasni evropski misli, ki se odraža v njegovih delih - predvsem v krajši prozi in esejih, v katerih se s kritično ostrino dotika aktualne družbene problematike, a še vedno ostaja primerno zadržan, da ne prehaja na raven političnega agitiranja. Na večeru slovenske besede, ki bo v četrtek, 11. novembra, ob 18. uri v avli OŠ Rečica ob Savinji, bo spregovoril o tem, kakšno je življenje preprostega Mariborčana, ki je v mladosti zaradi »prepovedane« knjige na svoji knjižni polici pristal v zaporu in se kasneje s trebuhom za kruhom odpravil v Ljubljano, kjer danes živi, deia in ustvarja. Spregovoril bo o svojem ustvarjanju, izrazil svoje mnenje o družbenih aktualnostih in zagotovo pričaral prave trenutke umetnosti, kot je to storil v enem od svojih zapisov: »Umetnost zmaguje, umetnost je včeraj in danes in jutri, ker je zunaj časa, je zunaj prostora, je v človeku, ki jo začuti. Čeprav je skozi razum stekel asociacijski tok, razpet med čas in prostor, med eros in tanatos, je prevladal občutek hkratnosti, povezanosti, nedoločen trenutek sreče. Ja, mogoče hočem reči samo to: trenutek umetnosti je lahko trenutek sreče.« Breda Bider KNJIŽNICA MOZIRJE Novitete v mesecu novembru LEPOSLOVJE: Perišič, Robert: Naš človek na terenu, Gerrit-sen, Tess: Izginule, «insella, Sophie: Maia strastna zapravljivka, Iggulden, Conn: imperij srebra, Ammaniti, Niccolo: Kakor bog ukazuje, Ko-enigsmark, Alex: Obisk iz temin, Murakami, Ha-ruki: Slon izginja, Grisham, John: Pritožba, Walser, Martin: Ljubeči moški, Tsiolkas, Christos: Klofuta, Drvenkar, Zoran: Sori. MLADINA: Pleničar, Andreja: Vsak dan, v vsakem pogledu napredujem, Doria, Julia: Mavrica pripoveduje, Doria, Živa Viviana: Deklica in kit, Mola, Astrid: Kdaj spet prideš, mesečeva lisička?, Bjelčič, Ratko: Zgodbe o odraščanju, Deu, Živa: Kje pa ti živiš?, Bourgeois, Paulette: Franček želi značko, Bourgeois, Paulette: Franček in junakinja, Boie, Kirsten: Poletje v Galebji ulici, Folguei-ra, Rodrigo: Kuža Bobi. STROKOVNA LITERATURA: Estulin, Daniel: Gospodarji senc, Urbanija, Jože: Ljubiti in živeti, Kesič Dimic, Katarina: Vsi učenci so lahko uspešni, Žnidarič, Marjan: Na krilih junaštva in tovarištva: pregled zgodovine XIV. divizije, Grobelnik, Ivan: Stari pisker, resnica in laži, Alkalaj, Mišo: Podnebna prevara. KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD CELJE - IZPOSTAVA MOZIRJE Gostje iz BiH navdušeni nad gostoljubnostjo in ponudbo V oktobru so se v Zgornji Savinjski dolini in na tukajšnjih turističnih kmetijah mudili gostje iz Bosne in Flercegovine. Tridnevna ekskurzija bosanskih turističnih delavcev in ponudnikov turizma na kmetijah je potekala v sodelovanju s celjsko enoto kmetijsko gozdarskega zavoda (KGZ) in njeno mozirsko izpostavo. Gre za projekt, ki ga v sodelovanju in s finančno podporo belgijske Karitas izvaja biskupska Karitas BiH iz Fojnice. Letos so začeli s projektom Alter Rural, ena od aktivnosti pa je, kako ljudem iz celotne BiH približati turizem na kmetijah oziroma na vasi. Kot je povedala predstavnica Gostje iz Bosne in Hercegovine na turistični kmetiji Stoglej v Lučah (foto: Marija Lebar) Karitas Danijela Bošnjak, je v BiH zelo težko najti podatke o posameznih ponudnikih takšne oblike turizma. Zato bodo najprej začeli s formiranjem baze podatkov vseh ponudnikov turizma na vasi, ki trenutno delujejo. Pomagali bodo tudi pri trženju tega turističnega produkta, za katerega ima Bosna in Hercegovina s svojimi naravnimi lepotami velike možnosti. Na to kažejo povpraševanja iz tujine in zanimanje inozemskih turistov. Poleg ogledov posameznih turističnih kmetij so jim na KGZ Celje v sodelovanju z mozir- Udeleženci so bili iz različnih krajev Bosne in Hercegovine. Ukvarjajo se z vinogradništvom, ribogojstvom, čebelarstvom, pridelavo ostalih kmetijskih pridelkov, kar vse želijo ponuditi gostom. Nekateri od njih že pripravljajo za goste kosila ali večerje, nimajo pa prenočitvenih zmogljivosti, zato so bili zlasti navdušeni nad opremo in udobnostjo, ki jo nudijo naše turistične kmetije. sko izpostavo pripravili tudi predavanja o evropskih minimalnih standardih za namestitve, o vlogi ohranjanja kulturne dediščine, o varni hrani... Sodelovali pa so pri praktični predstavitvi priprave hrane in strežbe turističnim gostom na kmetijah. Kot so povedali, so si v teh treh dneh zelo izpopolnili znanje, dobili so številne ideje in namige, kijih bodo lahko uresničili pri sebi doma. Navdušeni so bili tudi nad gostoljubnostjo, ki sojo srečali pri nas. Marija Lebar REVIJA IZBRANIH MALIH PEVSKIH SKUPIN SLOVENIJE 2010 pin vodstvom Mitje Veni-ranih malih pevskih sku-osvojil nagrado za perspek-Strokovni sodelavec Dami- jan Močnik je izmed 20 prijavljenih izbral osem skupin, ki so se 23. oktobra predstavile na reviji v Radovljici, kjer seje letos že drugič razlegalo petje malih pevskih skupin. V strokovni žiriji IS HHHHH Oktet Žetev iz Luč je na reviji v Radovljici osvojil nagrado za perspektivnega debitanta. na sami prireditvi sej draž Hauptman. Nastopale so i sedbe iz celotne Slovenije. ( ustvarjalno dobo okteta Žetev, s šele od letošnjega januarja, je nagrada za [ spektivnega debitanta odlično priznanje ii skočna deska za nadaljnje delovanje. Predsednik sestava Janez Rose je ob c ku povedal: »Zelo smo veseli, saj se ob t konkurenci nagrade nismo nadejali. Za skupino s tako kratko kilometrino je takšna nagrada ogromen dosežek.« Za nagrado so prejeli vikend intenzivnih vaj. Nagrado za najboljšo skladbo, kije bila na reviji prvič izvedena, je dobil mladi skladatelj Matija Krečič za priredbo prekmurske ljudske Vöra bije, najboljša mala pevska skupina v Sloveniji poje po mnenju strokovne žirije postala skupina Ingenium iz Ljubljane. Valentina Pšak KIPARSTVO - ZLATA PALETA 2010 V JAKIJEVI HIŠI m Posedelova in Božičeva med dobitniki certifikata V Jakijevi hiši so predzadnji petek v oktobru odprli razstavo Kiparstvo - Zlata paleta 2010. To je ob pomoči nazorskega kulturnega društva in društva likovnih ustvarjalcev Gal pripravila Zveza likovnih društev Slovenije. Tako se posamezni kiparji združeni v društvih, v kolikor so izbrani s strani strokovne komisije, lahko predstavijo na enem mestu. Od vseh razstavljclcev najboljši prejmejo certifikat zlata paleta. V Nazarjah je na ogled svoja dela postavilo 27 umetnikov iz vseh koncev Slovenije. Med njimi tudi devet domačih iz društva Gal. Ob otvoritvi, ki sta jo s svojim nastopom obogatili flavtistka Martina Anderlič in pianistka Milanka Črešnik, je spegovoril magister umetnosti Ljubo Zidar, akademski kipar in restavrator. Pri oceni razstave je kritično izpostavil, daje na njej manjše število del in manj sodelujočih društev, le devet. »Kljub vsemu moramo glede prispelih kipov ugotoviti, da kiparsko ustvarjanje in razumevanje likovnosti v oblikovanju materialov ni slabo in da je kiparsko izražanje v različnem oblikovanju materialov zelo pestro,« je med drugim poudaril Zidar. S tem sta se strinjala tudi župan Ivan Purnat, ki je razstavo odprl, in moderatorka srečanja Vladimira Planovšek, ki se je s šopkom i SLIK0PLESKARSTV0 Andrej Terglav s.p Andraž 96b 3313 Polzela Obiskovalci razstave so si z zanimanjem ogledali dela ljubiteljskih ki iz vse Slovenije (foto: Marija Šukalo) zahvalila županu za dosedanje so- Ijeni konec novembra v I Tel.: 03/572-06-73 delovanje. Medtem ko so v Nazarjah podelili zahvalne listine za sodelovanje umetnikov, pa bodo certifikati za Te bodo za kiparstvo pri Marovšek iz Dravograda, Os vino iz Velenja ter Magda in Blanka Božič, c GSM: 041/216-2 it.terqlav.si Savinjske novice št. 44,5. november 2010 LJUBNO OB SAVINJI Nadškof Kramberger blagoslovil kapelo Na Logerski domačiji v zaselku Savina v občini Ljubno je bilo v petek, 15. oktobra slovesno. Domači so v svoji sredi pozdravili mariborskega nadškofa in metropolita msgr. dr. Franca Krambergerja. Pred letom dni sta zakonca Marija in Vid Prusnik na mreč prav od dr. Krambergerja prejela blagoslov ob odhodu na romanje v znano Marijino romarsko središče Lurd v Franciji. Iz romanja, na katerega sta se podala v zahvalo za povrnjeno zdravje, sta Prušnikova prinesla kip Lurške Marije, kije bil na petkovi slovesnosti deležen blagoslova. Pred štirimi leti so na vzpetini nad Logersko domačijo postavili križ, pred dvema letoma križev pot, zato gospodar Vid ob tokratnem dogod- Nadškof dr. Franc Kramberger je blagoslovil kip Lurške Marije in votlino, kamor SO jo postavili (foto: Franjo Atelšek) ku v priložnostnem pozdravu visokemu gostu ni skrival zadovoljstva, saj - kot je dejal - skoraj ne more verjeti, da bo izpolnjena obljuba -zgrajena kamnita votlina s kipom Lurške Matere Božje - deležna blagoslova od tako eminentnega gosta. Tudi številni sosedje, prijatelji in znanci, ki so se udeležili mašnega bogoslužja, so z zanimanjem prisluhnili nadškofovim besedam, v katerih je dejal, da bo skrivnost lur-škega dogajanja zdaj bližje tukajšnjim vernikom, ki bodo lahko svoje prošnje in molitve pustili ob Marijini podobi v votlini, ki je bila zgrajena kot sad vere in zahvale Prušnikovih, ki so obljubo dali in jo tudi izpolnili. Franjo Atelšek RADMIRJE Blagoslov kapele V nedeljo, 24. oktobra, je radmirski župnik msgr. Jože Vratanar v navzočnosti številnih faranov in krajanov blagoslovil kapelico v Razborju in ob njej daroval mašo. Kapela je bila zgrajena leta 1719, zadnjič sojo obnovili pred 32. leti, da ne bi propadala, so se krajani Razborja odločili, da poskrbijo za obnovo. Zbrali so nekaj sredstev, finančno je pomagal tudi domači župnik in Občina Ljubno, opravljeno je bilo veliko število udarniških ur. Posebne zahvale so bili deležni zidar, tesar, pleskar in slikar, ki so v obnovo kapele vložili veliko truda. Štefka Sem Blagoslov je opravil radmirski župnik msgr. Jože Vratanar (foto: Štefka Sem) KULTURA V ZAVETJU NARAVE IN ČAROVNIC Umetniki popestrili bivanje v hotelu Plesnik Društvo Planet Zemlja in hotel Plesnik, zdaj že uveljavljena partnerja, sta priredila tridnevno kulturniško srečanje pod skupno oznako Kultura v zavetju narave. Priznani umetniki, gledališka igralca Iva Babič in Primož Ekart, vsestranska glasbenica Tinkara Kovač in vsestranski domačin Franci Podbrežnik, so sobivanje gostov in obiskovalcev hotela popestrili z jesensko obarvanimi dogodivščinami, ki so bile s sobotnim, čarovniškim večerom vrhunec kulturnega dogajanja. Plesnikovi so se tudi tako potrdili, da svojim gostom in dnevnim obiskovalcem ponudijo nekaj več, kot le prijetno bivanje in dobro hrano. Tridnevna prireditev se je pričela s petkovim večerom in srečanjem z akademskima igralcema Tinkaro Kovač je s kitaro spremljal Ivo Babič in njenim partnerjem Primožem Ekartom, z njima pa je razdrl prenekatero anekdoto in dodal še svojih začimb Franci Podbrežnik. Po odkrivanju Logarske doline, delavnicah za otroke in odrasle (izrezovanje buč in okraskov, s pri- vili Grdodolnik (foto: Jože Miklavc) pravo na noč čarovnic, kuhanjem čarovniškega golaža) je petek minil v znamenju vsestranske glasbenice Tinkare Kovač, ki so se ji pridružili oba igralca, Irena Mraz in Vili Grdodolnik. Tinkara je zaigrala in zapela ne- kaj svojih uspešnic in pripovedovala o svojih nastopih doma in v tujini. Babičeva in Ekart pa sta prikazala Rdečo kapico, zapisano v verzih, prevedeno iz češkega jezika in prirejeno za odrasle po Andreju Medvedu, moderno pravljico, kjer je Rdeča kapica volku odrla kožo in ga ustrahovala s pištolco. Na nedeljski večer so se dobri znanci med gosti in umetniki družili še bolj spontano, z glasbo in čarovnijami. Zadovoljna s prireditvijo je bila tudi direktorica hotela Marjana Cvetko, ki je povedala, da je sodelovanje z društvom Planet Zemlja zdaj že utečeno, za nove in stare goste pa so zanimive nove kulturne vsebine in aktivnosti, ki popestrijo dogajanje v vseh letnih časih. Jože Miklavc Piše: Aleksander Videčnik STARE MOLITVE V prejšnji številki našega časopisa smo navedli primer, kako so se nekoč ljudje prekrižali. Imamo še drugo različico: »Jezus Nazarenski (naredi križ na čelu), Kralj teh Judov (križ na ustih), Sin David (križ na prsih), usmili se mene in vseh 'bogih vernih duš v vicah, amen.« Večerna molitev (Povedala jo je Liza Novak iz Luč) »Jezus Nazarenski, kralj teh Judov, daj ti meni hnocoj 12ange/cov, dva pr' mojih nogah, dva pr'moji glavi, dva na desni strani, dvanalev'mu kraju, dva da me bota hud'ga varovala, dva da me bota god budila. Jezus bod' pd mojem spanju, pd mojem djanju. Jezus pd tebi živim, Jezus tebi umrjem, Jezus tvoja sem živa in mrtva. Jezus pd tvojem bridkem trpljenju za nas pretite krvi - reši nas od večnega pogubljenja. Amen.« Molitev za hudo uro (Povedala Marija Klemše iz Spodnje Rečice) »Zvoljena angelska devica, presvetega rožnega venca kraljica, bodi pozdravljena, bodi posvečena, bodi čaščena tavžentkrat. Bodi pozdravljen in počaščen in posvečen tvoj sin Jezus Kristus, tvoj ženin sveti Jožef, tvoja mati sveta Ana, tvoj oče sveti Johan.« Otroška molitev (Povedala Antonija Pahor iz Gornjega Grada, zapisal Edi Mavrič) »Marija je šla gor na griček blizu Jeruzalema, dol se je ulegla in prav sladko zaspala. Ljubeznivi Jezus pride in jo za roko prime: »O, ljuba moja mati, ali spite ali bedite?« Marija reče: »Spaia sem ja, ad prav hude sanje sem o tebi imela. Hudi Judje so prišli, so te ujeli in trdo so te zvezali. Pred sodnika so te peljali, na sodni stol so te posadili, na križ so te pribili, po križu potegnili, tako da so se pokazali tvoji sklepi in kosti. Tvojo desno stran so s sulico prebodli, f \ POPRAVEK V številki 41 smo objavili sliko z napačnim podpisom. Marjana Kotnik nas je opozorila, da gre za sliko, ki je bila posneta leta 1923 pri Bernardovih v Gornjem Gradu in ne v Bočni, kot smo mi napisali. Hvala za opozorilo, v_________________________________________J Razni obredi d življenju naših ljudi (19) iz rane je tekla kri in voda, Jaz sem pod križem stala, vse to je po men ' štrofotalo. « Jezusje odgovoril: »O ljubezniva moja mati, ravno tako se bo z menoj zgodilo, kot se vam je sanjalo. Kdor bo to molitvico zmolil vsak petek in vsak torek, se mu poslednjo uro nič hudega ni treba bati. Jaz in moja ljubezniva mati bova vzela njegovo dušo vsvef raj. Amen.« verne dušice. Tri nazaj pahni, kteri botrom botre greši, kdor se obesi in ustreli. « Marijajih je pripeljala. Jezus jih je dat v zlate sedeže in stole prazne, Marijo pa v ta največji tron. Ko bi se kak'človek utrofii da bi to molitev enkrat, dvakrat ali trikrat na leto zmolil, vsi grehi so mu odpuščeni, pa naj jih je imel toliko, kot je Ustja in trave na zemlji. Amen!« Zlati oče naš še drugače (Po ustnem izročilu zapisala Vera Kumprej iz Tera) »Jezus je po nebesih hodil, svojo zlato palico v rokah nosil. Srečat ga je angel in rekel: »Jezus, zakaj po nebesih hodiš, svojo zlato palico v rokah nosiš?« Jezus pa je rekel: »Rad bi dal Mariji na ta revni svet pošto, da bo mogia umret« Angel paje rekel: »Jaz ne bom nesel Mariji na ta revni svet pošte, da bo mogla umret, bodo grešniki ves zlati gvant z mene spulili.« Jezus pa je rekel: »Če ne boš nesel Mariji na ta revni svet pošte, da bo mogla umret, ne boš z mano tata imet. « Angel odgovori: »No, bom pa nesel Mariji na ta revni svet pošto, da bo mogla umret.« Meglica pred menoj, meglica za menoj, šei je po zeleni trati, prišel do ene cerkvice, stopit je na cerkveni prag in zaklical: »Marija, Marija, pripravi se ti, ker boš mogia umret« Marija je rekla: »Rada te vidim, rada te čujem, tudi rada umrjem« Utrnila je tri solze in umrla. Angel je stopit na cerkveni prag, zatrobil na svojo trobento, prišlo je devet korov angelov in so Marijo zadeli in jo nesli pred nebeški tron. Jezusjim je s svojo zlato palico prišel naproti, rekel je: »Marija, Marija, prebudi se ti, ti nisi umrla, ampak spiš« Marija je utrnila tri solze in se prebudila, rekla je: »Jezus, kje imaš svoje verne dušice, da ima vse zlate sedeže in stote prazne?« Jezus pa je rekel: »Tijih boš rešita, pojdi v peket, v vice, temnice in pripelji vse Molitev v zadnji uri (Iz rokopisa, ki ga hrani Zvone Čebul v Šoštanju) »O, Gospod, moj Bog, iz tvoje roke sprejmem že sedaj vdano in zadovoljno kakršno koli smrt, z vsemi stiskami, mukami in bolečinami, kakor bo tebi všeč« Večerna molitev (Povedala Antonija Pahor iz okolice Gornjega Grada, zapisal Edi Mavrič) »Očka vi me pošropite, mamca, vi mi križ nardite, da prav sladko spim, blagoslov tak'vaš dobim. Jutri hočem zgodaj vstati, nočem zarje zaležati. Bog mi svojo daj pomoč, oče, mama, lahko noč.« Molitev (Na neki zapuščeni žagi ob Ljubiji sem pred leti našel popisano beležnico in v njej tudi to molitev) »Nebeški petelinček je zapet - Marija vstani gor, Judi so Jezusa ukradli, so ga mučili in hica-li, na križ pribiti. Spod'je rešna kri dol kapala, so trije angeli hoditi, so rešno kri gor'pobirati, so jo v kelih devali. De bi se znašel en človek, de bi molil to molitev trikrat na dan, tedaj bi rešit tri duše iz vic, očeta, materin samega sebe.« Sščemo stare fotografije Prvi delavski svet LIP Nazarje iz 50. let prejšnjega stoletja. Fotografijo hrani Romana Gosar. Savinjske novice št. 44,5. november 2010 (j3j VEČER S FRANCEM URLEPOM V GORNJEM GRADU Kot režiser podpisan pod Gornjegrajsko kulturno društvo je ob 130-letnici kulturnega delovanja v kraju pripravilo večer s krajanom, primarijem in magistrom Francem Urlepom. Pogovor z dolgoletnim zdravnikom in kulturnim delavcem ter režiserjem je predzadnji torek v oktobru vodila moderatorka Mija Pilko. Urlep že več kot pet desetletij zagovarja vlogo družinske medicine. Zdravil je tri generacije. Je nosilec številnih priznanj in odlikovanj, prvi dobitnik Hipokratovega priznanja V v Sloveniji, ki ga podeljuje Zdravniška zbornica Slovenije. Je tudi predsednik Znanstvenega društva za zgodovino zdravstvene kulture Slovenije. Kljub temu daje sedaj že v pokoju, je še vedno predan svojemu delu in pacientom. Tako je bil prvi del večera posvečen predstavitvi njegove poklicne poti. V pogovu se je pošalil, da je v Gornji Grad kot mlad zdravnik zašel slučajno, saj je rojeni Ljubljančan, in ostal zaradi lepega stanovanja. Kar nekaj težav je imel z narečjem »Ves DRUŠTVO UPOKOJENCEV UUBNO OB SAVINJI Franc Lesjak vstopil v stoto leto življenja Jože Vodušek čestita starosti ljubenskih upokojencev (foto: Franjo Atelšek) V najštevilnejšem ljubenskem društvu so se v teh jesenskih dneh spomnili visokega jubileja svojega najstarejšega člana Franca Lesjaka, kije pred dobrim mesecem dni dopolnil častitljivih 99 let. V znak pozornosti so ga na njegovem domu na Ljubnem obiskali nekateri njegovi stanovski kolegi na čelu s predsednikom društva upokojencev Jožetom Voduškom. Starosta ljubenskih upokojencev je ob tej priložnosti s svojim razmišljanjem o vsakodnevnih življenjskih temah s svojo iskrivostjo kar nekako prevzel obiskovalce. Lesjak, kije živel - kot je poudaril v pogovo- ru - v kar petih državah, ki so se v prejšnjem stoletju zvrstile na našem ozemlju, je kljub častitljivi starosti še vedno pravi vir zanimivih informacij izpred več desetletij, predvsem pa poln življenjskih modrosti, ki sijih je nabral v slabih sto letih življenja. Ni dolgo tega, kar je še pridno prebiral dnevne časopise in spremljal vsakodnevno dogajanje doma in v tujini. Velik del svojega življenja je posvetil svoji veliki ljubezni - čebelam, ki so s svojo marljivostjo prava prispodoba za delavnost, s katero je najstarejši »Ljubenc« zaznamoval svojo življenjsko pot. Franjo Atelšek več kot dvaset odrskih del zagnan sem pričel z delom in k menije prišla stara ženica in potarnala: 'No g'spod duhter, tak sem bl'a pu-trucana, pa me je utrucalo.' A sem se s časom navadil. Ljudje so me gledali zelo kritično, saj so pričakovali starega zdravnika, ne pa alia- va moja igra, ki sem jo sam režiral, ni bila bogve kaj, a sem z leti dobil kar nekaj prakse. Igrali in gostovali smo širom po Sloveniji, celo v Ljubljani. Kamor smo prišli, smo imeli polno dvorano občinstva,« se je z nostalgijo spominjal preteklosti Pogovor z dolgoletnim zdravnikom in kulturnim delavcem ter režiserjem Francem Urlepom je vodila Mija Pilko (foto: Marija Šukalo) dega škrica. Sčasoma so me sprejeli za svojega,« seje smejal Urlep in obenem predstavil napore pri uvajanju družinske medicine, iz katere je naredil tudi magisterij. V drugem delu sta se z moderatorko dotaknila kulturnega življenja v Gornjem Gradu in njegovih prvih začetkov režije iger. Urlep, ki je že v otroštvu v Ljubljani igral harmoniko, se ukvarjal z lutkarstvom in se soočal z odrskimi deskami ob različnih vlogah, je svojo ljubezen do kulture namreč prinesel tudi v Gornji Grad. Izkušenj v režiji ni imel, te seje lotil na pobudo prijateljev. »Pr- zdravnik, ki se je kot režiser podpisal pod več kot dvajset odrskih del različnih žanrov. Franc Urlep je bil navdušen nad spremembami, obenem pa je sledil modernemu toku časa. Prisluhnil je svetu in življenju okrog sebe. Vse to pa mu je pomagalo ustvarjati in soustvarjati na mnogih področjih, tako na poklicnem kot kulturnem. Danes se zdravnik v pokoju veseli vsakega novega dne in obdeluje vrt, spomini na režijo in na odrske deske ter čas z igralci pa ostajajo živi. Marija Šukalo SMREKOVEC Nova informativna tabla Naravovarstvena zveza Smrekovec je v sodelovanju s planinskimi društvi Črna na Koroškem, Šoštanj, Velenje in Ljubno pripravila akcijo pod naslovom Objemimo Smrekovec in z njo obeležila svetovni dan hoje. Dan hoje so obeležili tudi Iju-benski planinci, ki so se na Smrekovec podali peš. Po besedah predsednice njihovega društva Brigite Vrčkovnik so se kljub mrzlemu V : _____________________ vremenu odpravili na pot, dolgo poldrugo uro hoje. Srečanje je bilo obogateno s kulturnim programom črnjanskih osnovnošolcev in otvoritvijo informativne table naravovarstvene zveze. O delovanju zveze, ki je nastala pred petimi leti, v želji, da ohranijo naravne danosti Smrekovškega pogorja, je spregovorila njena predsednica Irena Berložnik. Marija Šukalo ___________________________ y ANTON PETEK, ZBOROVODJA IN SKLADATELJ Pesmi upanja in tolažbe Prva maša za moški zbor - »dogodek, ki bo popestril nedeljsko popoldne 14. novembra«, je zapisal v vabilu. Na vprašanje, ali bo dogodek prinesel kakšno spremembo v njegovo življenje, Anton Petek skromno, a odločno pove, da ne pričakuje nobenih medalj, da bo to zanj spodbuda za nadaljnje delo. In ta glasbeni potohodec ima že zdaj bogato bibliografijo. Diplomiral je iz orgel na Teološki fakulteti v Mariboru, študiral zborovodstvo, dirigiranje in kompozicijo, informacijsko tehnologijo (izdeluje računalniške programe, spletne strani), koncertiral je doma in v tujini. Z družino živi v Mozirju. Popolnoma se predaja komponiranju in prirejanju skladb za vse pevske sestave in Orffov instrumentarij, za tamburaški ansambel ter je potrpežljiv zapisovalec slovenske ljudske pesmi, posnete s fonografom. - Zakaj maša ravno za moški zbor? Za moški zbor je potrebna, ker v Sloveniji ni take. Ko sem prevzel moški zbor za Antonom Acmanom st., je najprej kazalo na urejevanje notnega arhiva. S sodobnimi računalniškimi programi sem no-tografirai, ga ohranil, sicer bi šel v pozabo. Potem pa se je pokazala potreba, da napišem nekaj za pogrebne svete maše. Recenzent Prve maše za moški zbor, stolni organist in pedagog Marijan Potočnik, je zapisal, daje dobrodošla in zaradi svoje preprostosti toliko bolj dosegljiva manjšim zborom ali skupinam (kvartetom, oktetom itd.), ki redno pojejo na pogrebih in pogrebnih svetih mašah. Maša res ni zahtevna, sicer pa nikjer ne piše, da je lepo le tisto zahtevno oziroma težko. Pomembno je, da nas skladba nagovori z besedo, melodijo' /.../ Z mašo želim obogatiti obred za rajne, vlivati upanje in tolažbo ob slovesu naših rajnih in se spomniti vseh rajnih pevcev, organistov in zborovodij, ki so življenje posvetili Bogu. - Na martinovo nedeljo bo torej slovesno. Mašo bo 14. novembra ob 16. uri v cerkvi sv. Jurija v Mozirju daroval celjski škof msgr. Stanislav Lipovšek, na kar je župnija ponosna. Somaševalo bo veliko duhovnikov iz vse Slovenije. Pela bosta moška pevska zbora kulturnih društev Šentvid pri Stični in Mozirje. Povabil sem še več zborov, a je martinova nedelja globoko zakoreninjena navada, zato se žal vsi ne bodo udeležili dogodka. Zbora bom vodil sam, na orgle bo igral Robi Markovič. - Prva maša za moški zbor je izšla kot prvi zvezek zbirke Gospod je moja luč pri založbi Pro-Andy. Pojasnite sporočilnost slike na naslovni strani zvezka. Na naslovnici so: knjiga kot misal oziroma knjiga življenja; na njej je roža v topli oranžni barvi. Ta podoba radosti se prepleta s križem kot znamenjem križev in težav; trak, ki prihaja iz knjige, se ne konča oziroma ne nakazuje konca, ampak se nadaljuje v začetek speva, ki ga maša vsebuje: večna luč naj jim sveti v družbi tvojih svetih vekomaj. Rad bi se zahvalil vsem, ki so omogočili izid zvezka. - Ste zadovoljni z orglami v župnijski cerkvi? Orgle so med najboljšimi v celjski regiji z značilnimi superoktav-nimi in suboktavnimi zvezami, kar omogoča veliko kombinacij, raznoliko barvitost zvokov. Sreča, da je ta instrument mojstra Antona Škrabla v kraju. Pred mašo bo treba uglasi- ti jezične piščali, kar storim nekajkrat na leto. - Prva maša. To pomeni, da ne zadnja? Prvo skladbo za mešani zbor sem napisal leta 1984. To je bil Očenaš. Poslušalci so ga lahko slišali pred nekaj leti na dekanijskem srečanju cerkvenih zborov na Ljubnem. Tik pred izidom je maša v čast sv. Juriju za mešani zbor, trobento, orgle in simfonični orkester. Po vsej verjetnosti bo prvič izvedena junija ali julija naslednje leto v nazorski cerkvi. Nastaja pesmarica štiridesetih nagrobnic in zbirka psalmov, oboje za moški zbor. Skupaj naj bi izšlo 240 nagrobnic, nabranih iz cele Slovenije. To je zahtevno terensko delo, ki ga opravljam ljubiteljsko, morda bom dobil povrnjeno le za papir in barve. - Vodite kar tri zbore, potem veste, kakšna je zborovska kultura v Mozirju. Sem zborovodja moškega zbora kulturnega društva, zbora upokojencev in invalidov ter mešanega cerkvenega. Ni nujno, da sem jaz tisti, ki bi vse vodil. Potrebno bo razmisliti, kakšne so možnosti v Mozirju za mešani zbor, ki bi ga vodila mlajša, strokovna roka, in oživiti tradicijo Antona in Tonija Acmana. A ljudje se, po mojem, nočejo vezati, nastopov brez vaj pa ni. - Lani ste pri založbi Pro-Andy izdali zbirko slovenskih narodnih pesmi za otroški zbor in Orffove instrumente z naslovom Jaz pa grem na zeleno trav co. V Orffovi glasbeno-gibalni vzgoji tvorijo melodija, ritem, ples in govor celoto, v kateri lahko sodelujejo otroci, starejši. Sprošča napetost, zadnje čase jo uporabljajo tudi terapevti. Razvija motorične spretnosti otrok s posebnimi potrebami, uporabna je v bolnišnicah. Tudi sam imam z njo izkušnjo - na sintetizator sem naučil igrati fanta s posebnimi potrebami. Razmišljam o profesionalni Orffovi skupini, ki bi nastala v sodelovanju s šolami v dolini. Nekaj zelo dobrih v Sloveniji že obstaja. Krožek v osnovni šoli da zgolj osnove, za več se je potrebno izobraževati, spoznavati ritmične vaje, osnovne plesne korake. V mojem predalu je glasbena pravljica o mucki, ki išče svoj novi dom. Orffova glasba pozitivno vpliva na razpoloženje. (Z nekaj stavki se umakne iz sveta zvokov in melodij, op. AG) Tako je, če se človek ukvarja z nečim, kar mu je v veselje. Vidim, kako zbor upokojencev komaj čaka na novo vajo. Mladi gledajo preširoko, nimajo potrpljenja, hitro se mora vse dogajati. Za dobro počutje si je treba vzeti čas. Veliko mi pomenijo sprehodi v naravo, gobarjenje in poti v hribe z družino. Največje zadovoljstvo je, ustaviti se pod smreko z najboljšo stvarjo na svetu -malico iz nahrbtnika. Andreja Gumzej RINEK Kjer je veliko znanja, je tudi veliko bolečin; kdor zbira znanje, zbira tudi napor in trpljenje. Montaigne g# Anton Petek (foto: AG) GASILSKO POVELJSTVO OBČINE UUBNO Evakuacija in reševanje v industrijsko poslovni coni V soboto, 23. oktobra, so krajane Ljubnega vznemirile gasilske sirene. Nesreča v IPC Loke je bila predpostavka za vajo. Pripravili so jo z namenom, da preizkusijo odziv operativnih enot in samih zaposlenih na morebitno resnično situacijo, ki bi lahko nastopila ob potresu. Na vaji, kije bila napovedana, so sodelovale operativne enote prostovoljnih gasilskih društev Ljubno ob Savinji, Radmirje in Okoni-na, skupaj 35 gasilcev, štab civilne zaščite in člani zgornjesavinjskega kinološkega društva s psi reševalci ter reševalno vozilo. Evakuacija in reševanje sta potekala na območju podjetij KLS, Davidov hram, Rihter in Podkrižnik. Na območju Ljubnega naj bi prišlo do močnejšega potresa, zato je bila vaja namenjena predvsem evakuaciji in reševanju ponesrečenih iz ruševin. Ob potresu je zaradi kratkega stika prišlo tudi do poža- ra. Vajo je vodil poveljnik občinskega štaba civilne zaščite Stanko Zagožen, ki je za neposredno vodenje zaščite in reševanja določil poveljnika gasilskega poveljstva Bogomirja Terbovška. Uspešno so evakuirali zaposlene, oskrbeli ranjene in poškodovane ter s pomočjo reševalnih psov rešili tudi tiste, ki so bili pod ruševinami. Kot sta povedala poveljnik Terbovšek in podpoveljnik Marjan Jarnovič, je vse potekalo v skladu z načrti in brez nepotrebnega hitenja. Marija Lebar V močnejšem potresu je bilo veliko ponesrečenih in ranjenih (foto: Marija Lebar) DRŽAVNA VAJA JAMARSKIH REŠEVALCEV Iz Klemenškovega peklu reševali jamarja Reševanje jamarja iz globine 270 metrov je potekalo brez zapletov (foto: Jamarska reševalna služba) V soboto, 23. oktobra, so jamarski reševalci iz vse Slovenije opravljali vajo iz reševanja na Klemen-škovi domačiji. 28 reševalcev iz sedmih centrov se je udeležilo vaje, med katero so iz jame Klemen-škov pekel reševali ponesrečenca, kateremu je v jami zasulo noge. Iz globine 270 metrov so ga rešiti na nosilih, kar je zahtevalo veliko časa in truda. Udeležen je bil tudi helikopter Slovenske vojske, obiskala jih je delegacija kranjske, celjske in republiške enote za zaščito in reševanje. Reševanje je potekalo skoraj deset ur, za izvlek ponesrečen- ca iz jame so potrebovali tri ure. Vaja, ki je potekala z namenom preveriti in utrditi usposobljenost jamarskih reševalcev za reševanje iz jamskih objektov, je potekala v odličnem vzdušju. Kljub pomanjkanju reševalcev je izvlek potekal tekoče, hitro in brez zapletov, je poudaril vodja operative Maks Merela. Vodja Jamarsko reševalne službe pri Jamarski zvezi Slovenije Rajko Bračič je povedal, da so takšne vaje vedno dobrodošle, saj se reševalci le tako lahko pripravijo na podobne situacije, ko se v resnici zgodijo. Štefka Sem GASILSKA ZVEZA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Članice rešile ogroženega in pogasile požar Letos je Gasilska zveza Zgornje Savinjske doline vajo za članice pripravila v soboto, 9. oktobra. Vsako leto se vaja odvija v drugem kraju, tokrat so jo pripravili rečiški gasilci pod vodstvom poveljnika Matjaža Goličnika. Zbralo seje preko 30 prostovoljnih gasilk iz društev po dolini. Po prejetih navodilih so se gasilske cisterne z utripajočimi lučmi odpeljale v Dol-Suho, kjer naj bi zagorelo poslopje. V njem je bila ena oseba, ki jo je bilo potrebno rešiti, in plinska jeklenka, ki jo je bilo potrebno odstraniti, da ne bi prišlo do eksplo- zije, ter pogasiti požar. Gasilke so se z dihalnimi aparati podale v prostor, iz njega rešile osebo, poskrbele za plinsko jeklenko in pogasile požar s pomočjo cistern in vode iz bližnjega potoka. Vajo sta spremljala predsednik in poveljnik zveze, Janko Žuntar in Slavko Bric. Žuntar je poudaril, da so podobne vaje vedno dobrodošle in potrebne, saj so priložnost, da gasilke in gasilci preizkusijo svoje znanje, po vajah pa ocenijo tako dobre plati kot napake, ki so bile narejene. Štefka Sem Gasilke so uspešno rešile osebo iz gorečega poslopja (foto: Štefka Sem) >-5 _ (D .55 'c o 5 ro 2 .! o - ? >1 o -t "O c O CD > O o E C 03 55 >N II 2 O C/3 E CD 03 II sl -Q "O 03 03 •=