PoStnina plačana v gotovini. Leto XV., štev. 228 Ljubljana, četrtek 4. oktobra 1934 Cena 2.— Din Upravmfitvo: Ljubljana, ttnafljeva ulica ft. — Telefon fit. 3122, 8123, 3124, 3125, 5126. Lnseratm oddelek: Ljubljana, Selen« burgova ul. 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 13__Telefon fit. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St 2. — Telefon št. 190 Računi pri pošt. ček. zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, VVien št. 105.241. Naročnina snafia mesečno Din 25.— Za Inozemstvo Oln 40.—, Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva uiica 5. Telefon 3122, 3123, 8124, 3125, 3126. Maribor Gosposka ulica 11. Telefon fit. 2440. Celje, StrossmayerJeva ulica St. L Telefon St 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifu. Nova poljska politika Kakor znano, je poljski zunanji minister Beck umaknil svoj predlog, da se določba o manjšinski zaščiti razširi na vse države. S tem si je Poljska zaslužila pohvalo s strani mnogih diplomatov na ženevskem forumu. Toda poudariti je treba, da ni bila obenem umaknjena tudi ona izjava, s katero se je Poljska kratkomalo odrekla svojim manjšinskim obveznostim, temelječim v mirovnih pogodbah. Okrog nje se bo nedvomno še mnogo sukala debata v Ženevi, še več pa pač zakulisna diplomatska prizadevanja. Zakaj ta izjava pomeni enostr?n-sko spremembo določb mirovnih pogodb, tedaj mednarodnega sporazuma, ki mu sodobna politična praksa noče in ne želi zmanjšati cene, zlasti pa ne na tako enostaven način. Poljska politika v zadnji dobi vzbuja mnogo kritike in vsekakor veliko pozornost. Zlasti je presenetila svet po vedno očitneje se uveljavljajočem afrontu zoper francoske koncepte; zato ni čudno, da žanje največ pohvale z nemške strani. Pa vendar je preostro govoriti o protifrancoskem afrontu v tem smislu, kakor da gre za sistematično nasprotovanje in za predrugačeno mednarodnopolitično orientacijo. Nič se seveda še ne more za trdno napovedovati ali zanikavati za bodočnost, ali kakor sta situacija in razpoloženje danes, zasluži pravo stanje stvari, da se o poljski zunanji politiki govori, recimo, obširneje, kar pa more biti še vedno povsem točno in pravilno. Sodobna poljska politika ima neko posebno psihološko ozadje. Poljska spada med novo nastale države ,med one, ki so bile deležne narodnega osvoboje-nja ob izidu svetovne vojne. Uvršča se tedaj med druge nove države, toda —. Ta toda je prav važna stvar. Poljska se cd vseh drugih novo nastalih držav razlikuje po dveh važnih momentih, ki se Poljaki zelo mnogo ponašajo z njima. Prvič je Poljska formalno sicer res nova država, toda more se pri tem vendarle ozirati nazaj na svojo tisočletno zgodovino, tisočletno samostojnost. Vsa dolga stoletja evropske zgodovine poznajo poljsko državo, ki se je po nsrledu in moči merila s prvimi silami naše celine. Delitve so ji izpodrezale življenjski živec in ji naposled napravile konec, ali tradicija svobode in samostojnosti je živela dalje in se zato naglo vživela v nove razmere po 1. 1918. V povojnih letih se je spomin na dobo pred osvoboditvijo na neki način zabrisal, to se pravi, da živi v zavesti Poljske bolj tradicija slavne zgodovine pred delitvami, nego dejanja in nehanja tik pred obnovo. Na obnovi države je tedaj težišče, ne pa na osvobojenju, kakor pri večini drugih novih narodnih držav. To je vzrok, je psihološka osnova, da je Poljska, morda celo nekoliko nehote, držala neko dostojanstveno distanco med seboj in drugimi novimi državami. Druga razlika med Poljsko ter ostalimi novoosvcbojenimi državami je velikost. Poljska je zares izmed vseh novih ali na novo povečanih nacionalnih držav daleč največja, tako po arealu kakor po številu prebivalstva, zlasti še, ko se njen živelj tako silno naglo množi. Ker je država opremljena z velikimi prirodnimi bogastvi, daje gospodarska moč', velikosti države še poseben poudarek in ji nudi možnosti, da se je pričela potegovati za vlogo velesile. Ta moment se pridružuje prvemu ter ustvarja v psihološki strukturi poljskega državljana neko zavest, ki se dviguje nad zavestjo državljanov v drugih osvobojenih narodih, stremeč temu primerno k »višjim« ciljem. Gotovo bi pomenilo pretiravanje, če bi trdili, da je tako pojmovanje že v obči narodni zavesti, saj vemo, da so običajno takšna razpoloženja pred vsem svojina nekaterih posameznikov, da pa polagoma ra-sto. Ravno v zadnjih letih so se med Poljaki zelo ojačila. Prav gotovo se ne motimo, ako trdimo, da tiči v njih poglavitni vzrok za nesporazumljenja na primer s Češkoslovaško, zakaj stvarnih povodov za prepire je tu premalo. In še marsikaj drugega nam raztolmačijo ta nacionalno psihološka dejstva. Poljska se je dobro počutila v francoskem obrambnem sistemu, saj jo je silno ogrožal pritisk od nemške ter sovjetske strani, dokler sta si Berlin in Moskva še podajala roke. Potem pa se je razmerje sil silno spremenilo in cena Poljske je rastla, kakor je silno napredovala tudi njena konsolidacija. Danes očitajo Poljaki Franciji, da jih Pariz ne ceni in ne upošteva dovolj. Brž bomo to razumeli, če preudarimo, da je gledal Pariz na novo Poljsko kot na druge nove države in da za njene historične tradicije ni imel kaj prida smisla. Najočitneje se je to pokazalo ob času, ko se je sklepal pakt štirih velesil. Poljska se je vživela v to. da naj jo svet smatra za obnovljeno, ne samo za osvobojeno državo, in zavzeti hoče v evropski politiki 'ako mesto, kakor ga je zavzemala stara Poljska. V moderni terminologiji se imenuje to vloga velesile. Ali namesto, da bi v Franeiji upoštevali to — tako jim vsaj očitajo Poljaki —, ravnajo z njo kakor s katerokoli od manjših držav, dočim zahtevajo oni v Varšavi, da se občuje z njimi kot NEMČIJA PRIPRAVLJA NA TIHEM SVOJ VZHODNI BLOK Skrivnostna Papenova misija v Budimpešti, ki pa zaenkrat ni uspela — Hotel je pridobiti Madžarsko, da bi se pridružila vzhodnemu bloku, ki ga snuje Nemčija Budimpešta, 3. oktobra, č. Nemški poslanik na Dunaju Papen, ki je bil zadnje dni na lovu v vzhodni Madžarski, se je snoči zopet vrnil v Budimpešto. Zvečer je imel daljši razgovor z ministrskim predsednikom Gomfoosom, prej pa se je sestal še z bivšim ministrskim predsednikom grofom Bethlenom. V madžarskih političnih krogih prevladuje mišljenje, da je obstojala Papenova misija v Budimpešti v tem. da pripravi zbližanje med Nemčijo vežejo tradicije proslosti in življenjski interesi naše države v sedanjosti. Tudi v bodoče bodo navedene politične smernice glavni cilj, po katerem bo težila naša vlada pri svojem delu. Obnovljena vlada je zdaj izpopolnjena z novimi osebnostmi, ki pomenijo zanjo še živejše sodelovanje mlajše generacije. Tak« bomo z novimi močmi nadaljevali svojo shižbo domovini in kroni.« Na vprašanje nekega novinarja, kaj je s Titulescom, ie predsednik vlade odgovoril: »Prosil sem Titulesca. naj ponovno sprejme zunanje ministrstvo. Titulescu je v načelu pristal ln mi je sporočil, da je že odpotoval v Bukarešto. Ko se vme, se bova porazgovorila o načinu in pogojih njegovega sodelovanja.« Bukarešta, 3. oktobra, d. V tukajšnjih političnih krogih je zbud lo sicer splošno pozornost, da je Tatarescu sestavil' svojo drugo vlado brez dosedanjega zunanjega ministra Titulesca, kljub temu pa prevladuje prepričanje, da se bo predsedniku vlade končno vendarle posrečilo pridobiti tega odličnega rumunskega državnika, da bo še v naprej vodil zunanjo politiko države. Kakor zatrjujejo listi, je prišlo že v prvi Tatarescovi vladi do znatnih nesoglasij s Titulescom. Zlasti so vznevoljila Titulesca Tatarescova pogajanja v Parizu za novo posojilo in njegovo poseganje v zunanje-poli-tična vprašanja. Titulescu zelo neugodno presoja tudi poljski memorandum o vzhodnem pak.u. V njem izraža namreč poljsika vlada svoje prepričanje, da bo Rumunija sodelovala v vzhodnem paktu, tudi če bi se iz njega izločila Češkoslovaška, češ da je Bukarešta pri vzhodnih vprašanjih najmanj toliko prizadeta kolikor Praga. Ker pa določa vzhodni pakt tudi garancije glede mej, bi rumun-sko sodelovanje pomenilo, da garantira Rusija tudi za rumunske meje, s čimer bi se obligatorno odpovedala Besarabiji. Takšnega pogoja pa Rus:ja seveda ne bi nikdar sprejela. Titulescu smatra zato poljsko spomenico samo za prikrito zavrnitev francoskega predloga o vzhodnem paktu in za izigravanje Rumunije proti Rusiii. Bukarešta, 3. oktobra. w. Titulescu je za svoje sodelovanje v novi rumunski vladi stavil gotove pogoje, na katere pa ministrski predsednik Tatarescu še ni pristal. Odločitev je bila odgodema za nekaj dni. Podaljšanje parlamentarnih počitnic Bukarešta, 3. oktobra, w. Z ozirom na nejasen položaj in da se prepreči zunanjepolitična debata v parlamentu, je Tatarescu predlagal kralju, naj podaljša parlamentarne počitnice za en mesec. t. j. do 13. novembra. Tozadevni formalni sklep bo storjen še na prihodnji seji ministrskega sveta, ki je sklican za 6. oktobra. Vojaške priprave Italije v kolonijah Neprestano dovažanje vofnega materiala v kolonialne luke ob Rdečem morju Rim. 3. oktobra, č. Italijanska vlada je sicer demantirala govorice, da namerava prevzeti protektorat nad Abesinijo, in sicer v primer.1 potrebe tudi s silo, vendar prevažajo italijanski parniki poslednje dni velike količine orožja in drugega vojnega materiala v italijanske kolonialne luke ob Rdečem morju. V Ma«=au in Mogadiscio, glavni dve eritrejski luki, prihajajo dan za dnem italijanski parniki z velikimi tovori. Turinska tovarna Fiat je morala ukiniti vso zasebno prod.ikcijo avtomobilov ter staviti vse svoje obrate na lazpolago vojnemu ministrstvu. Tudi italijanski vojni dobavitelja so pričeli v zadnjih dneh kupovati velike množine živine, slanine in drugega blalje brez parlamenta. S tem je Es-tonska stopila v vrsto avtoritativno vladanih držav. Estonski zunanji minister in zastopnik ministrskega predsednika Finbund ie izjavil novinarjem, da se je poizkus vlade, delati s parlamentom, izkazal za brezsmiseln in da sodelovanje vlade s parlamentom ni mogoče, ker manika parlamentu zmisel za skupnost in zmisel za odgovornost Zaradi tega bosta državni predsednik in -vlada vodila državne posie, na lastno odgovornost s podporo naroda. Resen položaj v Grčiji Venizelos odklonil Tsaldarisove predloge za sklenitev političnega premirja Atene, 3. okt. d. Kljub neuspešno zaključenim prvim razgovorom zastopnikov vlade in opozicije za likvidacijo političnih sporov je ministrski predsednik Tsaldaris pričel nove razgovore s Papanastasijem in Kafandarisom. Dosežen je bil preliminarni sipo razum. Besedilo sporazuma so poslali v potrditev Venizelosu, ki se mudi na Kreti. Snoči pa je Verizelos brzojavno obvestil vlado, da njenih pogojev ne sprejme. Tako se je izjalovila tudi druga Tsaldari-sova akcija za vzpostavitev političnega miru v Grčiji. Zaradi tega se je Tsaldaris odločil, da razpiše nove volitve, ki naj omogočijo likvidacijo sedanje notranje politične kriize. Nocoj se sestane grški parlament, ki bo razora vi jal o novem volilnem zakonu. Listi presojajo situacijo v Grčiji zelo resno. Tako meni vladni list »Katerini«, da bo v danem primeru v Grčiji proglašena diktatura. O tem vprašanju je Tsaldaris novinarjem dal celo naslednji odgovor: »Dejanski obstoja med političnimi voditelji Grčije nesporazum. Kar se mene tiče, smatrajo, da nisem sposoben za diktatorja. V ostalem pa se bo še videlo.« Atene, 3. oktobra AA. Ministrski svet je opoldne razpravljal o političnem položaju in je sklenil, da predloži nocoj poslanski zbornici načrt volilnega zakona, ki ga je senat odklonil. Predsednik vlade Tsaldaris je demanti-ral poročila jutranjikov, da bo vlada šla na volitve, da bi na ta način dobila revizi-onistično večino in mogla tako izdati protiustavne ukrepe. Lerroux sestavlja novo špansko vlado Mandat za sestavo nove vlade v Španiji je dobU vodja radikalov Lerroux Madrid, 3. oktobra g. Predesdnik republike Zamora je poveril mandat za sestav0 nove vlade vodji radikalov in bivšemu zunanjemu ministru Lerrouxu. Javnost je bila zaradi tega nekoliko presenečena, ker je glede na včerajšnje konzultacije Zamore pričakovala da bo poveril mandat za sestavo vlade vodji desnice. Splošno pa sodijo, da bo Lerroux, če mu bo sploh uspelo sestaviti večinsko vlado, uvedel v Španiji levičarski režim. Lerroux namerava sam prevzeti vojno in mornariško ministrstvo ter bo vzel v, novo vlado najbrže tudi bivšega ministrskega predsednika Samperja. Med Ler- rouxom in Gilom Roblesom so se vrsiia pogajanja. Menijo, da zahteve agrarne stranke niso nepremostljive. Glavne težkoče prihajajo od levičarskih strank desnice, ki so vznemirjene zaradi prilbližavania Lerrouxa desnici. Pariz, 3. oktobra AA. Havas poroča iz Madrida: Danes .popoldne so poučeni krogi trdili, da bo nova španska vlada po vsej priliki sestavljena tako-le: Predsedstvo vlade Lerroux, ki prevzame tudi vojno ministrstvo z generalom Franccrm kot državnim pod tajnikom. Zunanje ministrstvo bo vodil Rocha, notranje pa prevzame Salazar Alcoso. Italijanske aspiracije na Kitajskem Angleži očitajo italijanski vladi, da je s povišanjem svojega poslaništva na Kitajskem v veleposlaništvo kršila pogodbo o sporazumu devetih sil London, 3. oktobra, č. Angleški listi se zadnje dni mnogo bavijo s sklepom italijanske vlade, da poviša svoje poslaništvo na Kitajskem v veleposlaništvo. Listi ne prikrivajo svojega nezadovoljstva zaradi te italijanske namere, ki nikakor ni v skladu z mednarodno konvencijo devetih sil glede njihovih interesov na Kitajskem. »Times« ugotavljajo da je devet držav takoj po vojni sklenilo s Kitajsko konvencijo. v kateri je bilo določeno, da se njihova poslaništva na Kitajskem brez sporazuma vseh prizadetih ne smejo spreminjati v veleposlaništva Po zatrjevanju angleških listov je Italija sedaj prekršila to odredbo. Italijanski sklep bi postal lahko nevaren precedens, ki bi mogel izzvati pomembne mednarodne spore. Rim, 3. oktobra, č. Italijanska vlada je sedaj objavila vzroke, ki so jo dovedl- do tega,^ da je svoje poslaništ^fo na Kitajskem povišala v veleposlaništvo, čeprav se prej ni sporazumela s prizadetimi silami na osnovi njihove pogodbe. »Giornale d' Ita-lia« navaja, da je Rusija že pred meseci pretvorila svoje poslaništvo na Kitajskem v veleposlaništvo prav tako brez pristanka ostalih prizadetih sil. Zato je Italija smatrala, da je omenjena odredba konvencije več ne veže. Povratek ooliskepa poslanika Beograd, 3. oktobra. AA. Snoči ae je vrnil v Beograd m prevzel poslaniške posle poljski poslanik na našem dvoru oosipod Sch warzburg- Gunther. Inž. Milko Pirkmajer, predsednik inženjerske komore v Ljnbljani: Kako zbol jšati gospodarske razmere v naš! državi? Pod pritiskom težkih gospodarskih pril'k si prizadeva vsaka država, da postane zaokrožena gospodarska enota z uravnovešenim razmerjem med produkcijo in konzu-mom z ozirom na poljedelstvo, obrt in industrijo. Vsak narod hoče gospodarsko stati kolikor mogoče čvrsto na lastnih nogah in stremi za tem, da se kolikor mogoče omeji uvoz tujega blaga in se po možnosti vse potrebščine izdelujejo, oziroma pridelujejo doma. Posledica take gospodarske politike je industrializacija agrarnih držav, na drugi strani pa intenzivno in trajno povečanje agrarne proizvodnje v industrijskih državah. Z mednarodnimi trgovskimi sporazumi skušajo dati države svoji trgovni pravec, ki ustreza nacionalni gospodarski politiki. Pri nas v doglednem času na pomoč od zunaj ne moremo računati, marveč smo navezani na lastne sile, s katerimi moramo zboljšati naše razmere. Pri tem se lahko po--služujemo izkustev drugih držav. Tudi mi moramo gledati na to, da se uvoz omeji: skrbeti moramo za industrializacijo po dobro premišljenem načrtu. Seveda se industrije ne smejo ustanavljati zgolj po trenutni konjunkturi, temveč je treba gledati naprej, da se ne bi dogodilo isto kakor v Nemčiji, kjer je velik del industrije kot odvisen ustavil obrate. Kot agrarna država moramo v prvi vrsti imeti na umu položaj našega kmeta. Treba je iskati pred vsem tržišča za naše agrarne produkte. Toda pri našem še neracionalnem obdelovanju zemlje sedanje cene ne morejo našemu poljedelcu zasigurati dobička-nosnega obratovanja. Konkurenca prekomor skih agrarnih držav je tako velika, da naš kmet kljub razmeroma ugodnim trgovskim pogodbam ne more zaslužiti pri svojih produktih toliko, da bi mogel odplačevati svoje dolgove. Jasno je, da mu mora v tem položaju pomagati država Taka pomoč pa ne sme iti na "račun drugih gospodarskih panog, zlasti rte sme biti oškodovano naše denarstvo. Ako bi država po privilegirani agrarni banki prevzela kmečke dolgove ter se omejila samo na konkretne slučaje, katere je kritično premotrila. dovolila brezobrestna posojila ter odplačevanje uredila inidividualno po donosnosti posestva, bi blo pomagano kmetu in našemu denarstvu. Kmečko gospodarstvo je treba obenem postaviti na ekonomsko podlago in doseči dobičkanosnost s povečanim konzumom v lastni državi. Glavni problem naše gospodar ske krize leži v konzumni moči širok h plasti naroda. Dokler dohodki konzumenta komaj zadostujejo za najnujnejše potrebe in dokler ta zasluži komaj toliko, da se ohrani pri življenju ter velik del našega delavstva zaradi brezposelnosti kot konzument skoro v občne ne prihaja v poštev, tudi za našega kmeta ni trajne sanacije, tudi če bi država prevzela njegove dolgove. Zato tudi stiskanje mezd, redukcija plač ne bo popravila naših prilik. Le dobro plačan inte-ligent in delavec prihajata v poštev kot konzument, ki more omiliti gospodarsko stisko. Povečanje dohodkov lastnih državljanov prinaša državi sami največje koristi. ker se s tem veča donos davkov in omogoča kritje državnih potreb. Povečan konzum kot posledica zboljšanih zaslužkov je tedaj glavni pogoj za povečanje državnih dohodkov, pa tudi za gospodarsko moč države in za zadovoljstvo državljanov. Našemu brezposelnemu inteligentu in delavcu, kmetu, obrtniku in industrijcu se more pomagati le, če se mu nudi možnost zaslužka. Vsak pošten človek ima pravico do življenja, država pa mora ustvarjati predpogoje, da se vsakomur nudi možnost zaslužka in poštenega preživljanja. Moderne države so že davno uvidele, da se razmere zboljšujejo le, če se z velikimi javnimi deli širokim plastem naroda da prilika za zaslužek in za zadovoljivo eksistenco. Velika gradbena delavnost more v enaki meri pomagati vsem pridobitnim slojem, oživlja lahko vso obrt in industrijo. V državah, kjer se izvršujejo velika javna dela, se gospodarske razmere iz dneva v dan zboljšujejo in preprečujejo kritične posle-d ce brezposelnosti. Tudi pri nas se čuje že leta klic po javnih delih, pa kljub temu n; resnega odziva. V zadnjih letih so se pri nas sicer vršila neka javna dela, toda ta dela izvršujejo po večini le inozemska podjetja, ki n so zainteresirana na uporabi našega gradiva. Carinska prostost za razni gradbeni materijal favorizira inozemsko industrijo. Inozemska tvrdka, ki izmozgava našega delavca ter plačuje navzlic ugodnostim, ki jih uživa, škandalozno nizke mezde, si dela milijonske dobičke. Ponekod izvršujejo javna dela tudi banovine, toda ta dela se vrše kot izrazito pomožne akcije in v lastni režiji pri tako nizk h mezdah, da se delavec komaj preživlja. Taka dela nudijo sicer malemu delu našega naroda preživljanje, ne morejo pa služiti k oživljenju naših derutnih gospodarskih prilik. Velika javna dela naj izvršujejo le domači podjetniki, ki morajo svoje delavce plačevati tako, da bo vsakdo z zadovoljstvom delal in opravljal svoj posel. Uporabljati se sme le domače gradivo, izdelek domače obrti in Industrije. Le na ta način bodo investicije za javna dela plodonosne ter bodo oživljale naše gospodarske razmere. Taka dela se morajo izvrševati v vseh pokrajinah naše države, v prvem redu pa tam, kjer so gospodarske prilike najslabše. Ne smejo se torej prvenstveno vršiti v onih predelih, kjer je narodu po donosnosti zemlje že itak zagotovljen obstanek, temveč v krajih, kjer je industrija ustavila svoje obrate, kjer počivajo rudniki, tam, kjer zemlja ne rodi toliko, da bi se prebivalstvo prehranilo. V pravilnem razumevanju težkega položaja v katerem se nahaja naš kmet, obrtnik in industrijalec, naš inteligent in delavec, si je ljubljanska inženjerska zbornica po svojem odseku za javna dela postavila nalogo. da z vso vnemo propagira velika javna dela v prepričanju, da jo bo v tem stremljenju podpirala vsa naša javnost, dokler ne doseže postavljenega cilja. Sporazumno z javnimi oblastvi hoče inženjerska zbornica izdelati program nujnih javnih gradb, predvsem takih, ki bodo zasi-gurale nlodonosno naložbo vloženega denarja. Zborn:ca računa s tem. da bo našla pri svojem delu podporo vseh javnih čini-teljev, predvsem narodnih predstavnikov ter vseh naših zbornic. Pri tem delu namerava v prvi vrsti vpoštevati zahteve dravske banovine. Naša banovina je po svojem značaju, ker v njej prevladujeta industrija in obrt. po kr zi najbolj prizadeta. Naši veliki rudniki obratujejo le v prav skrčenem obsegu, naša industrija ali opušča obrate ali komaj vegetira, naši lesni industriji preti katastrofa,^ naša visoko razvita obrt nima zaposle-nja, naša gradbena delavnost počiva, ns vseh koncih in kraj h je brezposelnost. Naš kmet ne pridela na svojem posestvu tol;ko, da bi mogel živeti. Pomoč je nujna. Zato moramo zahtevati, da se velike javne >n-vesticije vršijo v prvem redu v našem predelu države. Potrebe so neomejene. Razne regulacije rek in potokov so skrajno nujne, saj nam vode povzročajo vsako leto ogromno škodo. Preskrba prebivalstva z zdravo vodo je nezadostna, naše bolnice so prepo-trebne modern'zacije in razširitve, stanje naših cest kriči po obnovitvi ter temeljiti izgraditvi. Nujno potrebna nam je že davno uzakonjena železniška zveza z morjem. Prav tako je skrajni čas. da se re^i vnraša-nje razširitve kolodvorov zlasti v Ljubljani in izvede elektrifikacija. Banovina sicer izvršuje javna dela iz lastnih sredstev, ki so nezadostna in komaj zadostujejo za najnujnejše potrebe. Pri dnevnem zaslužku približno 15 Din se more delavec komaj preživljati, ne more pa prihraniti toliko, da bi od prihrankov živel čez zimo. Najvažnejše je vprašanje, kje naj se dobe za taka velika dela potrebna sredstva. Finančno vprašanje so rešile tudi druge države, ki so gospodarsko mnogo šibkejše od naše. Gotovo je, da se potrebna sredstva ne morejo dobiti s trošarino na gradbeni materijal, ker se s to trošarino ubija vsa privatna gradbena delavnost. R^vno tako je ukinitev davčne prostost' novih hiš silno zavrla stavbeno podjetnost Del potrebnih sredstev bi nam lahko dale na razpolago razne zavarovalne družbe ki ne vedo, kako naj plasirajo svoj denar Francija si je ni ta način zas'gurala ogromna sredstva. Na pomoč nam morajo priskočiti razne družbe, ki črpajo iz naše zemlje ogromne vrednote, Prhljaj in izpadanje las ki eksploatirajo naše rudno bogastvo ter so do danes skrbele le za to, da se poveča tuji kapital. Razm šljati bi bilo tudi o tem, kako naj se ustvari možnost, da se za s vrhe javnih del angažirajo vezana dobro-imetja inozemskih tvrdk pri naših denarnih zavodih. Brezposelne podpore naj odpadejo. Za javna dela pa država lahko izda tudi novo emisijo plačilnih sredstev, kolikor gre za javna dela produktivnega značaja. Osnovna načela pametne gospodarske politike zahtevajo, da se izvrše javna drla z domačimi silami, z domačim gradivom. Ako resnično hočemo izboljšanje gospodar-sk h prilik v naši državi, ne moremo in ne smemo odstopiti od te naše osnovne zahteve. Na ta način bo ostal ves v javna dela vloženi denar doma. začel bo krožiti po vsej državi ter bo oplodil vse naše gospodarstvo. Avtomatično se bo povečal konzum v lastni zemlji, s čimer ho pomagano vsem slojem našega naroda. Nešteto malih ljudi, fizičnih :n intelektualnih delavcev, ki so danes tako rekoč izločeni iz kadra konzumentov, bo zopet v stanju v bolj ali manj normalnem obsegu nabavljati svoje potrebščine. Kmet bo zopet lažje vnovče-val svoje pridelke, kar bo imelo za posledico večjo potrošnjo obrtnih in industrijskih proizvodov s strani kmetskega prebivalstva. Oživela bo delavnost raznih obrtnih in 'n-dustrijskih panog, ki so neposredno ali vsaj posredno udeležene pri gradbenih del h oziroma pri proizvodnji gradbenega materiala. V zvezi s splošnim povečanjem potrošnje bo prestalo mrtvilo, v katero je zapadla naša trgovina. Denarnim zavodom bodo zopet fedno dotekala denarna sredstva ter bodo mogli zopet v redu poslovati. Harmonično se bodo razvijale vse panoge našega gospodarstva. Ker bomo potrebe dosledno kriT z domačimi proizvodi, bo uvoz padel ter bomo postali res gospodarska enota. Zaradi reda, discipline, enotnosti in varnosti. ki vladajo v naši domovini, nas upravičeno lahko zavidajo druge, tudi vel ko večje države. Treba pa je, da uredimo še naše gospodarstvo. Ako krenemo po začrtani poti, bomo mogli kmalu prednjačiti tudi na gospodarskem polju. Za to so dani vsi predpogoji: nadarjenost, pridaost in podjetnost naroda ter neizmerno prrodno bogastvo zemlje. Pokrajinski zbori JNS v ionski banovini Po končanih konferencah JNS v donavski banovini so se v torek začele konference v drinski banovini Prvi dve sta bili v čačku in Užicu predsedniku vlade Nikoli Uzunoviou. S prisrčnimi im dolgotrajnimi manifestacijami kralju, vodstvu stranke in narodnemu edinstvu se je konferenca zaključila. Prihodeia konferenca bo jutri v Valjevu. Užice, 3. oktobra, r. V nedeljo so bile končane pokrajinske konference Jugoslovenske nacionalne stranke za dunavsko banovino, včeraj pa so se pričele za drinsko banovino, in sicer najprej v vzhodnem delu banovine, ki je pripadal nekdaj Srbiji. Prva konferenca je bila včeraj v Cačku ob udeležbi okrog 500 delegatov sreskih in občinskih organizacij iz čačanskega in sosednih srezov. V imenu vlade je na zboru govoril minister dr. Andjelonovič, v imenu vodstva JNS pa namesto zadržanega generalnega tajnika stranke dr. Kramerja nar. posl. dr. Živančevič. Med drugimi narodnimi poslanci in senatorji je pozdravil ziborovalce tudi poslanec kranjskega sreza Ivan Lončar. Konferenci je prisostvoval ban drimske banovine dr. Velja Popovič. Danes je bila konferenca v Užicu. Udeležilo se je ie 534 delegatov iz srezov Arilje, Črna gora, Požega, Raca, Užice, Vi-šegrad in Zlatibor. Predsedoval je senator Pavle Vujič, razen narodnih poslancev in senatorjev iz navedenih srezov so bili prisotni min. za telesno vzgojo dr. Grga Andjelinovič za kraljevsko vlado, generailni tajnik JNS minister dr. Albert Kramer za vodstvo stranke, ban Velja Popovič, senatorja in bivša ministra Kosta Timotijevič in Atanasije Šola ter poslanca Lončar in Spasojevič. Predsedujoči senator Vujič je otvoril konferenco z izjavo vdanosti in ljubezni vsega naroda, zlasti pa prebivalstva te pokrajine do Nj. Vel. kralja ,kar so vsi prisotni sprejeli z viharnim navdušenjem. Nato so govorili dr. Albert Kramer n programu, nalogah in organizaciji stranke, minister dr. Andjelinovič. senatorja Timotijevič in Šola ter poslanca Lončar in Mar-kovid. Na konou so podali svoje referate delegati sreskih i.n občinskih organizacij, pri čemer se ie vnovič konstatiralo popolno soglasje v vseh vprašanjih in pri vsem delu stranke. Zato je predsednik senator Vujič lahko ugotovil v svojem zaključnem govoru veliki uspeh konference. Vsi prisoten so z navdušenim vzklikaniem sprejeli pozdravno brzojavko šefu stranke in Pozdrav dr. Albertu Krainerju iz Bana ta Te dni je bila v Vršou v Bamatu zaključna pokrajiinska konferenca JNS za dunavsko banovino. S konference je bila poslana generalnemu tajniku stranke dr. Kra-merju, ki se zbora zaradi obolelosti ni mogel osebno udeležiti, naslednja pozdravna brzojavka: »Člani konference JNS v Vršcu za sre-ze vršačlki, alibunanski in belocrkvanski pozdravljajo neumornega borca in generalnega tajnika JNS z »Živel!« Predsednik dr. Mladen Lisavac.« SEGAJTE PO SREČKAH DRŽAVNE RAZREDNE LOT***:'? dokler jih je se kaj na razpolago Žrebanje v L razredu bo 4. oktobra. Poskusite svojo srečo! Srečke si morete kupiti v poslovalnicah »Jutra« in v podpisani hranilnici.' • ' Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. Kaj je torej resnica? Iz Dolnje Lendave nam pišejo: »Novine« g. Klekla pišejo v svoji zadnji številki od 30. septembra: »Proslava 151 et-n ce osloboditve Slov. Krajine, ki so jo štela nacionalna društva prirediti v Lendavi, je odložena zavolo tofia, ar bi se je samo malo ljudi vdeležilo Banska uprava jo je prepovedala, odložena je za ednok na tri tjedne. Bo se li to obsliižavalo ali ne, ešče ne gotovo. Najboše bi bilo jo odložiti do 20 ali 25 letnice i te jo obhajati skupno s celim narodom kak najbole slovesno. Tečas zvrši že veliki deo naše mladine svoje študije v novoj državi i de ta lejko živi sv»-doki kak sad osioboditve.« Tako »Novine«. Proslava petnajstletnice je bila zabranjena, kakor vse druge javne prireditve v lendavskem srezu zaradi epidemije griže. Tako je bilo uradno razglašeno in je odbor za prireditev dob i tudi obvestilo v tem smislu. Po vsem srezu pa so gotovi elementi med ljudstvom zanesli govorico, da vzrok prepovedi proslave .ni bila bolezen, ampak je iskati vzrokov drugod. Sedaj pridejo »Novine«, ki to ljudsko mnenje potrjujejo. Ker je v resnici za vladalo zaradi prepovedi proslave med prebivalstvom negodovanje in se širijo najrazličnejše govorice, zanima sedaj vso javnost ali je bila proslava prepovedana zaradi bolezni ali pa zaradi vzrokov, ki jih navajajo »Novine«. * K temu dopisu pristavljamo: Po informa-^:jah, ki smo jih dobili na merodajnem mestu, je bila prekmurska proslava v resnici | odgodena samo iz zdravstvenih razlogov, da ! se prepreči širjenje griže, ki je bila takrat zajela več vasi Toliko pa imajo seveda i Kleklove »Novine« prav, da bi bila udelež-i ba slabša, ako bi se proslava vendarle vr-; šila. saj bi se je ljudje iz okužen h vasi ne bili mogli udeležiti. Poročilo »Novin« bi SPo docela v redu. ako bi v njem bilo po-"dano. zakaj bi bila udeležba slaba. Na-j r-v-no na je. da »Novine« tega niso storile, I zato njihovo poroč lo tcndenciozno. Nove bolniške takse Po novem pravilniku se bodo stroški za zdravljenje v bolnišnicah plačevali lahko tudi v obrokih, nekaterim pa bodo odpuščeni Beograd, 3. oktobra, n. Minister za socialno politiko in narodno zdravje dr. F. Novak je na osnovi finančnega zakona predpisal pravilnik o plačevanju bolniških taks za zdravljenje v državnih bolnišnicah. Novi pravilnik v celoti ustreza svojemu namenu spričo današnjih težavnih gospodarskih in socialnih razmer. Navaja^ mo v naslednjem vse njegove bistvene določbe: Za oskrbovanje v državnih bolnišnicah (izvzete so bolnišnice za duševne bolezni) ne plačajo davčni obvezanci z letnim neposrednim davkom do 100 Din, odštevši zgradarino hiše, v kateri stanujejo in od katere nimajo nikakega dohodka, nikake-ga bolniškega troška v ni. razredu. Dnevna taksa v m. razredu je po neposrednem letnem davku naslednja: od 100 do 150 Din 10 Din dnevno, od 150 do 200 Din se plača 20 Din dnevno, od 200 Din dalje pa 25 Din. Dnevna taksa v II. razredu je 40 Din, v I. pa 80 Din, ne glede na višino letnega davka. Vdove, ki imajo več kakor tri malolet-ne otroke, ali starešine zadrug z enakim številom otrok, ki imajo letno predpisanih do 400 Din neposrednega davka, ne plačajo bolniških stroškov za sebe in za svoje družinske člane To seveda ne velja za one osebe, ki plačajo do 200 odnosno do 400 Din letnega neposrednega davka, a imajo kak drug dohodek: vrednostne papirje, denar v hranilnici, delnice, koncesije proste davka in slično. Nlkakih bolniških stroškov ne plačajo — ne glede na višino davka — vs? one osebe, o katerih se da ugotoviti, da bi plačilo bolniških stroškov ogrozilo n.jihov aH njihove družine jjo»podarski ob8tanek. V državnih bolnišnicah za duševne bolezni ne plačajo bolniških stroškov davčni obvezanci z letnim neposrednim davkom do 400 Din. Oni preko 400 Din pa plačajo v m. razredu po 20 Din dnevno. V II. razredu ie dnevna taksa 40 Din, v I. razredu pa 80 Din ne glede na višino letnega neposrednega davka. Neozdravljivo bolni, ki leže v bolnišnicah za duševne bolezni v HI. razredu več kakor dve do pet let, plačajo za to dobo polovico gornje takse, od pptegn let« dalje pa prevzame bolniške stroške držav®. V dobo se všteje tudi čas, ki ga je bolnik prebil na opazovanju. Ob povračanju v bolnico se prej prebita doba prišteva. •■* i V banovinskih, mestnih in zasebnih bolnišnicah s pravico javnosti določa višino oskrbovalnih stroškov in način plačevanja krajevno pristojni ban po odobrenju ministra za socialno politiko in narodno zdravje v skladu z zakonom o bolnišnicah. O taksah za intervencije, zdravila, ovojni in ostali materijal v državnih bolnišnicah določa novi pravilnik, da se plačajo po dnevni oskrbovalni taksi takole: v bolnišnicah s 60 posteljami 10% dnevne oskrbovalne takse, v bolnišnicah od 60 ao 300 postelj 15%, v bolnišnicah s preko 300 posteljami pa 20%. V bolnišnicah za du-Sevne bolezni se ti prispevki ne plačajo. (Nikakor pa navedene takse ne veljajo za zdravljenje z radijem ali rontgenom, za kar veljajo posebne, že določene pristojbine). Navedenih taks za zdravila itd. ne plačajo: aktiwii in upokojeni državni in banovinski usmžbenci, upokojeni oficirji in vojni uradniki, aktivni in upokojeni orožniki, graničarji in družinski člani, računajoč v družino vse nepreskrbljene člane ne glede na to. ali zanje prejemajo dravinjsko doklado ali ne, — ako se zdravijo v III. razredu. Bolniki v II. in I. razredu pa plačajo te pristojbine ne glede na višino neposrednega davka. Bolniki, ki trpijo na kužnih in spolnih boleznih, plačajo polovico predpisanih taks za bolniške stroške v Tli. razredu. posebno važna je določba novega pravilnika, da se oskrbovalni stroški lahko plačajo r mesečnih obrokih. Uprave bolnišnic lahko Odobrijo plačevanje stroškov v mcSečnih obrokih najdalje za leto dni, računajoč od dneva, ko je bolnik zapnstil bolnišnico. To ®e lahko dovoli onhn, ki bi jim plačevanje stroškov naenkrat lahko ogrozilo obstanek, poročilo o tem mora podati občinska uprava, overiti pa jo mora upravno oblastvo I. stopnje. Matere ali dojilje, ki spremljajo v bolnišnico dojenčke ali malo deco do treh let, plačajo, ako se istočasno ne zdravijo, stroške samo za. eno osebo. Bolne mater* z dojenčkom plačajo stroške samo zase — Novi pravilnik stopi v veljavo z objav ljenjem v »Službenih novinah«. Terke socialne obremenitve jeseniških občanov V bednostni sklad so doslej plačale Jesenice okoli 1,200.000 Din, prejele pa so le devet sto dinarjev Jesenice, 2. oktobra Občani Jesenic se v veliki meri rekrutl-rajo iz delavcev, železničarjev, malih obrtnikov, bajtarjev in upokojencev, le malo je med njimi ljudi, ki živijo samostojno ž:vljenje na svoji zemlji in v svobodnih poklicih. Kamor koli se ozreš, srečuješ same male ljudi, ki živijo od žuljev svojih rok od danes do jutri, in če bi vse postavil na glavo, bi od njih ne padlo več kikor 20 do 30.0C0 Din. Jesenice so podobne mravljišču. Jesenice so kraj trdega dela in torišče neizprosne borbe za obstanek, za kruh, katerega dobiti je vedno težje. V občini sami ie okrog 120 ljudi — med njimi mnogo <>/e-njenih — ki so že dolga leta brez zaslužka. Tu so všteti samo oni, ki so delo že imeli, pa so bili reducirani ali pa zaradi opustitve obrti odpuščeni. Kakšno pa je število onih, ki dela doslej še sploh niso imeli akoravno so že 20 let stari! Število takih fantov in deklet gre v stotine, med njimi pa je spet največ onih, ki so se obrti komaj izučili, pa ne najdejo zaposlitve nikjer, ker obrt v našem kraju sama preživlja slabe čase in dostikrat obrtnik sam nima nobenega dela. Poleg domačih brezposelnih pa prihaja v občino dan za dnem nešteto mladih ljudi iskat dela in to iz vseh vetrov banovine a tudi iz Julijske Krajine, ki tu deloma tudi ostanejo in zvišujejo število brezposelnih. Kolko pa je onih, ki od hiše do hiše podajajo kljuke in prosjačijo za denar domačine, ki imajo dostikrat manj kakor oni, ki prosjačijo. Poleg vseh navedenih pa je v občini okrog 130 staroupokojencev, vdov in sirot bratovske skladnice, ki prejemajo z doklado pokojninskega sklada za rudarje vred tako borno pokojnino, da stradajo, če ni- majo v kraju slučajno sorodnikov in svoi-cev. Večina brezposelnih in staroupokojencev kakor tudi beguncev in brezposelnih od drugod se obrača na mestni socialni odsek za podpore, ki pa jih občina v večini primerov žal ne more dajati. Proračun mestnega socialnega odseka je v 1. 1932. znašal 45.000 Din, v 1. 1033. že 84.000 Din, v letu 1934-35. pa že 195.000 Din, s katerim pa se bo težko izhajalo, ako bo šlo v tem pravcu naprej. V banovinski bednostni fond je bilo doslej na Jesenicah pobranih okroglo 1.200.000 Din, a je občina doslej prejela iz tega sklada samo 900 Din, kar je smešno nizka vsota. V primeru z Ljubljano so Jesenice relativno plačale za bednostni fond skoraj šestkrat več, prejele pa 700 krat manj ka-kor Ljubljana, akoravno so polsg revnih ljudi v Ljubljani tudi bogati ljudje. Ljubljana ima šole, bolnice, ubožnice, otroška zavetišča, delavske domove, azile in javne kuhinje. Jesenice pa še vsega tega nimajo in bodo morale vse to šele v prihodnjih letih in desetletjih zgraditi. Na vsak način morajo biti Jesenice kot pretežni delavski okraj pri razdelitvi sredstev iz banovinskega bednostneg-a fonda bolj upoštevane, ker je potreba tu rtfativ-no mnogo večja kakor v večjih mestih, ki procentualno manj prispevajo, a mnogo več dobe. Na Jesenicah nujno potrebujemo ubožnico in otroško zavetišče, pa si jih iz rednih občinskih prihodov ne moremo zgraditi, zato lahko upravičeno prosimo, naj se nam samo eno leto pusti tu nabrani denar za banovinski bednostni fond — pa bomo s tem denarjem ubožnico lahko takoj zgradili in bo s tem bednostni fond najbolje učvrstil svoj namen in delokrog. Rudarska posredovalnica za delo začne poslovati Ljubljana, 3. oktobra fiakor je »Jutro« že svojčas zabeležilo, je akcijski odbor za pomoč gladujočim rudarjem z uspehom pokrenil akcijo za usta-i»ovitev posebne borze dela za rudarsko mladino v Ljubljani. Delavska zbornica, ki se je kot prva -zmed socialno političnih institucij zavzela za ustanovitev te borze dela, je že pred tedni votirala za finansi-ranje ustanove 12.000 Din kot prispevek za prvo poslovno leto. Akcijski odbor se je obrnil tudi na generalno direkcijo TPD, ki je pred dnevi prav tako dovolila 12.000 Din. S tema dvema prispevkoma je ustanovitev posebne borze dela za rudarsko mladino v Ljubljani zagotovljena in kakor upamo. bo pričela prihodnje dni poslovati. Borzo dela, ki se bo uradno imenovala Rudarska posredovalnica za delo, bo upravljal postben kuratorij, v katerem bodo zastopani akcijski odbor za pomoč gladujočim rudarjem, glavna Bratovska skladnica. Delavska zbornica, Javna borza dela in TPD. _ Nov jugoslovenski rekord v jadralnem poletu Ljubljana. 3. oktobra Naš jadralni letalec Stanko Raznožnikje danes postavil nov jugoslovenski rekord v jadralnem poletu. Jadralna sekcija ljubljanskega Aerokluba je pod vodstvom učiteljev Stanka Raznožnika in Milivoja Sir-cla danes popoldne izvršila na hribu Vol-čanšku pri Novi vasi poskus za nov rekord v poletu z jadralnim letalom. Točno ob 15. uri je g. Stanko Raznožnik startal. Pristal je ob 16.02:43. S svojim brezmotornim letalom je tako ostal v zraku 1 uro, 2 minuti in 43 sekund. Dosedanji jugoslovenski rekord v jadralnem poletu je znašal 14 minut. Zagrebški mojstri denarja Zagreb, 3. oktobra Preiskava proti ponarejevalcem bankovcev, ki so bili pred dnevi razkrinkani v Zagrebu, baš ko so si bili uredili svojo delavnico, je zaključena ter je vso nevarno družbo policija že včeraj izročila okrožnemu sodišču. Iniciator ponarejevalskega podjetja je 361etni Josip Sager-Sandel, poljski državljan, ki je pridobil za svoj načrt zagrebškega krznarja Matijo Radočaja in bivšega' fotografa Stepana Novačiča. Radočaj je za ponarejevalsko delavnico najel v sredini mesta neko manjše stanovanje, ki je kmalu sosedom in tudi policiji postalo sumljivo, ker so se v njem na skrivnostne načine shajali neki ljudje, dočim ni v stanovanju za stalno nihče prebival. Policija je na skrivaj opazovala skrivnostno stanovanje in najemnika Radočaja. Ko je napravila preiskavo, so ji padle v roke najprej sumljive zaloge različnega papirja, fotografski aparati in naposled tudi klišeji za ponarejanje bankovcev. Ponarejevalci še niso izdelali nobenega bankovca, začetki ponarejevalske podjetnosti pa »o kazali, da bi mogla postati zadeva zelo nevarna. Bivši fotograf Novačič je namreč mojstrsko izdelal več klišejev. Kakor se vidi, je delal mož iz strastnega veselja do stvari, ki se še ni nikomur posrečila. Njegova tovariša pa nista bila fanatika in je krznar Radočaj zastavljal in prodajal tudi dragocene kožuhe, ki jih je prejel v varstvo in popravilo, da bi mogel financirati ponarejevalsko delavnico. Vremenska napoved Novosadska vremenska napoved za četrtek: Vedro v vsej državi, zlasti v vzhodnih in južnih krajih, oblačnost bo pa porasla na severozapadu, kjer je mogoč tudi deš Dunajska vremenska napoved za četrtek: Pooblačenje od zapada, podnevi hladno, po-lasoma ee bo vreme poslabž&lo zlasti * južnih Alpah. '■m Maši kraji in ljudje Krvava tragedija Rusa, Slovenke in Čeha V Skoplju je ruski begunec Grjuhovecki usmrtil svojo ženo, njenega ljubimca in sebe Skoplje, 3. oktobra Vse mesto je pod vtiskom strašnega prelit j a krvi, ki se je dogod lo v ponedeljek zvečer v Dolnjem Vodnu, v lepi periferiji mesta, ki jo tvorijo same nove vile. Pozno zvečer je pritekla vsa preplašena k najbližji policijski postaji posestnica male vile Ana Hrbiček ter prosila uradnika in stražnike, naj hitijo z njo, ker se je v njenem stanovanju zgodilo nekaj strašnega. Policistom, ki so pohiteli za njo, se je v mali osamljeni vili nudil še strašnejši prizor, kakor so si ga mogli naslikati po precej zmedenem pripovedovanju preplašene gospe. V veži, ki je bila urejena kakor predsoba, so našli razbito pohištvo — pod prevrnjeno mizo med razbitimi čašami in steklenicami pa je ležalo na trebuhu v veliki mlaki krvi truplo nekega moža. Ob vratih, vodeči h v notranje prostore, pa je čepel na tleh drug mrlič, ves oblit s krvjo, ki mu je pritekla iz rane na glavi. V sobi pa je bilo na razmetani postelji mrtvo truplo mlade ženske, ki je še krvavelo iz treh ran. V drugi sobi, ki ima tudi vhod iz veže, pa je bilo okno odprto na stežaj in gospa Hrbičkova je pripovedovala, da je skozi to okno skočila iz nesrečne hiše, ko se je v njej pojavil Mihajlo Grjuhoveck; ter pričel brez besede streljati. Po s tuaciji v okrvavljenih prostorih in po pripovedovanju Hrbičkove, ki je Čehinjain živi že dolga leta v Skoplju, so policijski organi rekonstruirali potek krvave tragedije Pri Hrbičkovi se je pred nekaj tedni naselil kot podnajemnik njen rojak upokojeni policijski uradnik Edvard Polak, star 43 let. Polaka je v zadnjem času večkrat obi-skavala Elza, soproga ruskega begunca Gr-juhoveckega, ki je bil prej nameščen kot pisar pri železniški upravi v Skoplju, pred nekaj meseci pa premeščen v okolico. Podnajemnik Polak je gospodinji pripovedoval, da se bo z gospo Elzo, ki je doma iz Slovenije in z njim znana že iz časov, ko je služboval kot policijski uradnik v Sarajevu, poročil, ko bodo rešene vse formalnosti njene ločitve od moža. Elza je Polaka večkrat obiskala in ko je bila pri njem usodnega večera, j ma je gospodinja pogrnila mizo za večerjo v veži. Čakajoč na večerjo so jedli grozdje in pili žganje, ko se je naenkrat pri vratih pojavil Elzin mož Grjuhovecki ter naperil na družbo samokres. Ko je prvič ustrelil, je gospodinja v paničnem strahu pobegnila skozi okno iz hiše___ Ustreljeni Edvard Polak je imel raztrgano obleko, iz česar so policisti takoj sklepali, da se je boril z atentatorjem. O borbi priča dovolj tudi prevrnjena miza in razbita posoda. Atentator je potem svoji ženi Elzi sledil v sosednjo sobo ter jo ustrelil, ko je iskala zavetja za posteljo. V tej sobi je sodil tudi sebi. — KeT je Hrbičkova poznala vse tri žrtve krvave tragedije šele nekaj mesecev, odkar so živele v Skoplju, si je policija pridobila še naslednje podatke iz drugih krajev o čudnem zaključku treh življenj. Ruski begunec Grjuhovecki se je s svojo ženo Elzo spoznal pred leti v Sarajevu, ko je službovala v nekem hotelu kot natakarica. Ona pa je bila že tedaj znana s policijskim uradnikom Polakom. Vsa leta je bil Polak tako rekoč član Grjuhovecke družine. Ko je Grjuhovecki dobil službo v Skoplju je bil Polak na njegovem domu stalen gost in je ta skupnost po pričevanju razn h znancev izvirala iz okoliščine, da je Polak svojega ruskega prijatelja in njegovo ženo tudi gmotno podpiral. Pred meseci pa je bil Grjuhovecki iz Skopiia premeščen v okolico, dočim je njegova žena ostala v mestu. Pred nekaj dnevi je prišel mož v upravo policije ter izročil pismeno prijavo da ga je žena zapustila samovoljno in da naj policija to potrdi, ker noče, da bi pri poznejši ločitvi zakona on veljal za krivca Naslednji dan pa se je spet zglasil na policiji ter prosil uradnike, naj uničijo njegovo prijavo, češ. da je že vse sporazumno poravnano. Istočasno je njegova nesrečna žena Elza tudi pripovedovala gospe Hrbičkovi, da je že vse urejeno o ločitvi zakona in da bo, ko obišče prej še svojo rodbino v Sloveniji, sklenila zakon s Polakom. To je vse, kar je mogla ugotoviti policija. vso zgodbo življenjskih vezi in njihov krvav zaključek pa so udeleženci krvave tragedije vzeli s seboj v grob. Jernej Vengust v poslednjem domu Armada gasilcev in tisoč glava množica občinstva sta spremili pokojnika na zadnji poti Celje, 3. oktobra V torek dopoldne so pričele prihajati v Celje velike množice gasilcev in drugega občinstva iz raznih krajev dravske banovine, da spremijo tragično ponesrečenega višjega poštnega kontrolorja Jerneja Ven-gusta, podstarosto Gasilske zajednice dravske banovine in člana uprave Gasilskega saveza kraljevine Jugoslavije. Pokojnikovo truplo je bilo položeno na mrtvaški oder v garaži reševalnega avtomobila v gasilskem domu na dvorišču mestnega poglavarstva. Častno stražo ob krsti so opravljali celjski in gabrski gasilski oficirji in podoficirji. Na blazinici pred krsto so bila pokojnikova številna odlikovanja. Ves dan so hodile velike množice kropit nepozabnega pokojnika. Ob 16.30 se je zbrala na Dečkovem trgu armada 1000 gasilcev iz vseh gasilskih žup v dravski banov ni, v Prešernovi ulici pa je napravila ogromna množica občinstva špa-lir. Ko je duhovščina v Gasilskem domu blagoslovila'' truplo, se je starosta celjske gasilske župe g. Konrad Gologranc v svojem in v imenu župe ter vseh v njej včlanjenih edinic z lepim nagovorom poslovil od pokojnika ter podčrtal njegovo značaj-nost, velikodušnost, vestnost in delavnost ter njegove izredne zasluge za razvoj in napredek našega gasilstva. Žalni sprevod Gasilci so odnesli krsto pred poslopje mestnega poglavarstva in jo položili v mrtvaški voz. Nato se je razvil nepregleden žalni sprevod, ki je krenil po Prešernovi in Aleksandrovi ulici čez Krekov trg in skozi Zavodno na mestno pokopališče. Na čelu sprevoda je nosil podnarednik križ z vencem celjske gasilske čete. Za njim so stopali celjska železničarska godba, častni vod vojakov, nižji poštni uslužbenci z dvema vencema poštnega osobja v Celju. Sle dilo ie 36 v črnino ovtih gasilskih praporov. Za prapori se je razvrstilo okrog 1000 gasilcev pod poveljstvom načelnika žalske gasilske čete g. Ivana Viranta z gasilsko godbo iz Krškega in godbo iz Trnovelj pri Celiu.. Za tretjo godbo je gasilec nosil na blazinici pokojnikova odlikovanja. Za njim so nosili gasilci 24 krasnih vencev, med temi tudi vence bana dr. Marušiča, gasilskega saveza, gasilske zajednice. celiske gasil-ske župe, Jugoslovenske nacionalne stranke in Udruženja rezervnih oficirjev. Sledili so celjski gasilci, duhovščina in z venci obloženi voz s krsto, ob katerem so korakali podčastniki in gasilci z bakljami. Za vozom s krsto so stopali pokojn kovi svojci ter predstavniki civilnih in vojaških obla-stev in uradov, gasilskih organizacij, celiske mestne in okoliške občine, poštni uradniki in poduradniki, zastopniki korporacij in društev ter dolge vrste občinstva iz Celja in drugih krajev. Dolgi sprevi>d je zaključil vod vojakov. Številni predstavniki V sprevodu so stopali *udi gg. pomočnik bana dr. Pirkmajer, narodni poslanec Ivat« Prekoršek, predsednik sreske organizacije JNS dr. Ernest Kalan z mnogimi člani odbora sreske, mestne in okoliške organ:za-cije, direktor pošte in telegrafa za dravsko banovino dr. Janko Tavzes z večjim številom uradnikov direkcije, predsednik celjskega okrožnega sodišča dr. Fran Vidovič, poveljnik celjskega vojaškega okrožja in mesta polkovnik Gavrilovič, poveljnk 39. p. p. polkovnik Golubovič, sreski načelnik Pri boleznih srca in poapnenju žil, nagnjenosti h krvavitvam in napadih kapi zasigura »Franz Josefova« grenčica lahko izpraznjenje črevesa brez vsakega napora. Znanstvena opazovanja na klinikah za bolezni krvnih cevi so izkazala, da služi »Franz Josefova« voda posebno dobro starejšim ljudem. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. dr. Ivan Vidmar, predsednik mestne občine celjske dr. Alojzij Goričan in nvnogi občinski odborniki, predsednik Celjske mestne hranilnice magister Andro Posavec, direktor gimnazije Fran Mravljak, predsednik občine Celja-okolice Vinko Kukovec x občinskimi odborniki, starešina in podsta-rešina Gasilskega saveza Vlada Andraševič in nar. poslanec Anton Cerer, ves osrednji odbor Gasilske zajednice za dravsko banovino s starešino Josipom Turkom, zastopnika gasilcev iz Osijeka, predstavniki vseh celjskih uradov in mnogi drugi. Na pokopališču Ogromni žalni sprevod je prispel na mestno pokopališče ob 18.5.4 Večti&očglava množica se je razvrst la ob grobnici. Po cerkvenem obredu je zadonela častna salva vojaštva. Nato se je poslovil od pokojnika poštni direktor g. dr. Tavzes in podčrtal pokojnikovo vzorno delo v uradu in izredno uspešno delovanje v gasilski organizaciji. Starešina Gasilskega saveza g. Andraševič je v lepo zasnovanem govoru orisal pokojnika kot moža, ki je imel vedno nove, zdrave ideje in veliko iniciativnost v službi gasilstva, a ga je kruta usoda sredi dela za reorganizacijo našega gasilstva iztrgala iz naše sredine. Starešina Gasilske zajednice za dravsko banovino g. Jos p Turk je očrtal plodonosno Vengustovo delo v gasilski organizaciji, delo prave in čiste ljubezni do bližnjega ter njegove neminljive zasluge za reorganizacijo in napredek gasilstva. V imenu obmejnega gasilstva se je poslovil od pokojn ka g. Hrastelj, predsednik gasilske čete v Gornji Radgoni. Gasilski rog Je zatrobil v zadnje siovo, prapori so se trikrat poklonili pred grobnico, godba pa je zaigrala žalostinko. Bilo je že 18.30 in mrak je legel na zemljo, ko se je pričela ogromna množica vračati s oo-kopališča. Veličastni pogreb, kakor ga Celje menda še ni videlo, je bil najlepši dokaz iskrene ljubezni in globokega spoštovanja, ki ga je pokojni Jernej Vengust užival med prebivalstvom, prav posebno pa še med jugoslovenskim gasilstvom. Slovo ravnatelja Henrika Vladimira Abrama Ljubljana, 3. oktobra Višji pisarniški ravnatelj pri apelacij-skem sodišču v Ljubljani g. Henrik Vladimir Abram je bil s 1 oktobrom t. 1. upokojen. Na njegovo mesto še ni imenovan naslednik. G. ravnatelj je vžival povsod iskrene simpatije, bil je med sodniki priljubljen kot vesten in strokovno izobražen sodnijski uradnik, med pravniki je vobče bil deležen velikega ugleda. Nasproti podrejenemu sodnopisarniškemu osobju je bil silno koncilijanten in skrbeč. Rodil se je 15. julija 1875. v Nemški vasi pri Kočevju. Po osnovnih šolah in nekaj razredih gimnazije je vstopil na vinarsko in sadjerejsko srednjo šolo v Klosterneu-burgu pri Dunaju, ki jo je končal z maturo. Nato je služil kot enoletni prostovolec pri 17. pešpolku (zdaj je kapetan I. stopnje v rezervi). Po vojaških letih je stop:l kot pisarniški praktikant v sfužbo pri okrajnem sodišču v Senožečah, nato je služil pri viš- /Vr 1 V. > Kakor pravkar zapadli sneg Če ravnate s pe- / ^ rilom po Schichtovi metodi, n ne ostane na njem niti sled nesnage. Tudi ne more: zakaj Ženska hvala razkroji nesnago čez noč tako, da drugo jutro s Schichtovim terpentinovim milom z lahkoto operete perilo t & To je vse delo, ce perete po SCHICHT™ METODI Domača izdelka ST. 3. V-5^ jem deželnem sodišču v Gradcu, ki je obsegalo vse nekdanje ozemlje Slovenije. Imenovan za pisarniškega asistenta je bil premeščen k deželnemu sodišču v Ljubljano. 1906 je b i imenovan za pisarniškega predstojnika in med vojno 1916 za višjega pisarniškega predstojnika pri okrožnem sodišču v Novem mestu, po prevratu pa za višjega pisarniškega ravnatelja pri višjem deželnem, sedaj apelacijskem sodišču v Ljubljani. Kot strokovnjak je primerno sodeloval pri organizaciji apelacijskega sodišča. Pri Mikliču so v soboto zvečer stanovski tovariši in prijatelji priredili na čast g. ravnatelju Abramu poslovilni večer, ki je potekel zelo prisrčno. V prijateljski besedah so se od njeijd poslovili ravnatelj zemljiške knjige a. Jože Rus, višji pisarniški predstojnik Tone Zorko iz Celja, za jetniško osobje ravnatelj g. Arko Adjlf, za osobje ljubljanskega okrožnega sodišča pisari.iški ravnatelj Rajko Stoje in za združenje zem'j škcfrnjižnih uradnikov vš. pis. oficial g. Josko Ziherl. Razpoloženje je zlasti poživljal tudi sekstet bežigrajskega Slavje okrog doma pri Sv. Treh kraljih Tin je, oktobra Na južnem pobočju Velikega vrha so tri vasi: Šmartno, Kebelj in T nje vse v zastavah in vsaka s slavolokom: na Tinju je vabil pod belo planinko iz smrekovic vejic napis: »Prid' vrh planin!« z znakoma SPD ter JUU. V okviru otvoritve je namreč bilo v soboto učiteljsko zborovanje sreskega učiteljskega društva iz Slovenske Bistrice. Nad vsem pa je sijalo jesensko solnce med zbirajočimi se oblaki... Vse je gledalo v časnikih vremenske napovedi — nič gotovega — živi vremenoslovci z revmo so prerokovali kvatrno nedeljo z dežjem — a so takoj utihnili pred grožnjo planncev, da bodo zaprti, če še govore... in zvečer, ko so »trjančili« po srebrnem zvonu trikra-ljevskem in so se dvignili prvi beli venci dima iz topičev — je pričelo rositi... Velik kres pa je zbral vse došle planince v kolo, tam doli na tinjskih njivah se je prižgal v odmev drug; —, okrog trikra-ljevske cerkve ob gotskih podpornikih in okrog novega doma so zagoreli plamenčki kakor iz kresne noči — na okenskih podbojih sveče... Iz doline so zrle oči v duhu, v srcih željo in pozdrav — lepo vreme... Ponoči so prišle prve skupine, iz jutra, solnca in smrek so se tkale pisane niti k novemu domu — kar cele procesije planincev in kmetov, oglarjev, volarjev, ovčarjev. Planinska godba iz Tinja pozdravlja g. Antona Krejčija, narodnega poslanca. Trikraljevska cerkev s tremi ladjami je bila polna, kar že ni bilo od takrat, ko je škof Slomšek v njej »rožice sadil« in polagal tople želje v pohorska srca, naj rešijo propada ta največji in najlepši pohorski božji hram. Slovesno mašo sta opravi- la gospoda župnika Urh Hafner iz Tinja in Jože Panič iz Keblja ob krasnem petju pevskega društva »Lipe«. Ves prostor okrog doma in cerkve poln in pisan. Godba je zvala k otvoritvi. Mladinski pevski zbor šolarjev iz Tinja je vabil: »Na goro, na goro, na strme vrhe, tja kliče in miče in vabi srce!«... Načelnik slovenjebistriške podružnice SPD dr. S. Ja-godič je toplo pozdravil vse, posebej pa še: g. sreskega podnačelnika Leopolda Eiletza z gospo, narodna poslanca Antona Krejči ja in Karla Gajška, župane: dr. Lipolda (Maribor), dr. Pučnika (SI. Bistrica), I. Kosa (SI. Bistrica-okolica), notarja Jereba (Konjice), župana Davorina Lesjaka (Ruše), sreskega podnačelnika dr. Goričarja iz Konjic, inž. Jelenca iz Maribora, ki je ustvaril umetniški načrt brezplačno (zastopnik Tujsko-prometne zveze), g. Pirnata (Mariborski smučarski klub) in druge. Gospod načelnik je omenil zasluge ustanovitelja SPD — Slov. B strice, g. dr. Voduška, načelnika I. Žuraja, katerega so pokopala naša krila v lanskem septembru pri Devici Mariji v Polju, ter agilna člana dr. A* Žnideršiča iz Slov. Bistrice in Josipa To-mažiča iz Tinja. Po pozdravu je ubrano ia navdušeno zapelo pevsko društvo »Svoboda«. Zahvalili so se za pozdrav in izročili čestitke: za osrednji odbor SPD g. dr. To-minšek, nadzornik podružnice g. Kvac Ivo, narodna poslanca Krejči in Gajšek, Davorin Lesjak za podružnico SPD Ruše, notar Jereb za podružnico Konjice, g. Živko za Poljčane, župan I. Kos ter bivši kebeljski župan Globovnik, ki je želel vso srečo domu. kmetom pa ob tujskem prometu blagostanje in obema prisrčno zvezo, zvezo p!an:n ... Po zabijanju žrebljev v spominski steber se je razvilo krasno planinsko veselje dvatisočglave množice, stregfi so zelo požrtvovalno članice in člani SPD. Dom bo popolnoma izgotovljen šele ta mesec zaradi poletnega deževja; opremljen pa bo šele drugo leto ter oskrbovan. Tako torej čaka Planinski dom na likof letos v oktobru, a za drugo poletje bo pripravljen na blagoslov KULTURNI PREGLED Vladimir Vidne Pred dnevi ie poteklo 23 let, kar je v 6te-nievski umobolnici pri Zagrebu umrl pesnik Vladimir Vidrič. Skorai vsi zagrebški in beograjski listi so se ob tej priliki spominjali njegovega imena. V »Srpskem književ, nem glasniki« z dne 1. oktobra mu je po svetil topli članek nekdanji pesniški tovariš Stjepan Parmačevič. Lik Vladimirja Vi-drida, tega tipičnega zagrebškega bohema iz dobe. ki jo je idejno predstavljal A. G. Matoš, je zopet oživel. Bohemsivo in kult pesnika — Čistega umetnika sta tuja današnji dobi. Zavese čaea so že dolgo pretrgane. Kje so dnevi, ko so tudi lačni in raztrgani študentje pobožno uživali poezije čiste, na človeški usodi nezainteresirane lepote, poezijo saniarjev. -jživačev in sitih ljudi?! Kdo v<5. kdaj bodo zopet lahko peli tako vedri pesniki, kakor ie bil Vladimir Vidrič čigar pesmi so prav tako malo »aktualno« kakor Visoko pesem ali poezija Li-Tai-Pea? Vidrič ie spisal okrog trideset pesmi — nič več. Za njim je ostala drobna zbirka. Toda beseda »spisal« ni pravilna. Vidrič namreč ni pisal svojih pesmi. Deklamiral iih ie najožjim prijateljem, ki so jih zapisovali. Njegova poeziia ne bi bila znana m ohranjena, oenebi bilo prijateljskih beležk. Prav zaradi tega, ker ni ustvarjal za jav- nost, so Vidričeve pesmi nezavisne od vsega. kar je gibalo takratno hrvaško literatu-roro. Nedvomno mu jo bil impresionistični artizem najbližji, toda Vidrič ni ustvarjal pesmi po programu, ni mu bilo mar za javnost in za literatiro. Bil je človek tankega duha, finega, m«rda že rahlo izrojenega živčevja, doiemljiv za najvišje čutne senzacije: za lepoto barv, za muzikalno ubranost, za ritmično razgibanost, za dionizijsko radost življenjskega občutja, za vrelo neposrednost strasti. Zato je predvsem živel. Bil je duhovno soroden Oscarju Wilde.i, a brez njegovo perverznosti: Ljubil je vino, lepe ženska, razigrano prijateljsko družbo, duhovite razgovore, trans navdušenja in pesniškega do živlianja. Zahajal je s prijatelji v vinograde in je pod vedrim nebom, pri kozarcih vina, deklamiral motive iz antičnega sveta, pesmi, ki so slavile življenje, uživanje, lepoto. Bil ie sopotnik Anakreonta. Veroval je v Epikurjevo življenjsko filozofijo. Pri njem je poglavitno to. da so mu bile pesmi življenje in življenje pesem. Zato se je naglo izčrpal in se tragično sesul v razvaline. Njegov vedri obraz je dolgo ugašal za rešetkami blaznice. v oddelku oaralitikov. Zadela ga je ista usoda kakor Nietzscheja, ki e® je Vidrič močno cenil. Vidričeve pesmi niso le dokument izredne osebnosti, marveč so predvsem delo resničnega pesnika, ki je ustvarjal spontano, pristno in ne glede na dobo in okolico. Zaradi tega te pesmi niso zastarele in jim tudi bodočnost ne bo vzela vrednosti. Ko sem jih prvič čital, vem. da je bita zame praznična ura. čije čar še danes drhti nekje na dnu duše. Ob mnogih večerih sem se spominjal tiste kitice iz »Roblja« o soln-cu, ki zahaja za gole planine, medtem ko vihar podi oblake na krvavo nebo. V mesečni noči sem si obujal Vidričevo vizijo dveh levitov, ki straži ta pred dvorom kralja Sa-lamona. Njegova biicklinsko inspirirana »Pompejanska sličica« je imela čar antičnih podob- »Dva pejsaža« sem si recitiral v vaški prirodi. (»U travi se žute cvijetovi — I zuje zlačane pčele, — Za sjenatim onim sLablima, — Krupni se oblači bijele.«) Jj-tranji veter me je celo na daljnih pobovan.Vh spominjal Vidričevih verzov iz pesmi »Jutro«. Motiv iz pesmi »Mrtvac« je živo stop;l pred mene na poljskih ravnicah, kjer >cr-nom zemljom preoranom razlile se voda sjajne, b oblači nebom plove u tišine vell-čajne.< Vidričevi motivi iz tujih dežel, njegov »Gonzaga« (»Sveti Alojzij iz Španije...«) njegove strastne slike iz davnine, ki so bile samo odraz pesnikovih osebnih doživetij, vse je imelo nekoč za mlade literarne adep-te opojnost vina in težki vonj razkošnih vrtnic. Tako uživanje poezfre je bilo mogoče samo v drugih časih kakor je današnji. V antičnem vrču Vidričeve poezije je bil ča- roben napoj mladosti, zanosa in pričakovanja. Vse je zatonilo, kakor sen kresne noči v Shakespearjevi pesnitvi. Toda iz drobnega zvezka Vidričevih pesmi, če ga odpremo ob uri tihe melanholije in nejtešenega hrepenenja, še vedno prihaja nekaj tistega starega poetičnega čara, ki je bila v njem kratkotrajna, a lepa »la joie sans ombre«. In ob spominu na tega poeta mladosti in lepote recitiramo v duhu njegovo trubadursko poslovilno pesem: 0 moja ie ladja lagano Kucnula mandolina 1 moj se je kaput raskrio. Purpurna pomrčina Moje je vjedje prekrila Od sunca, vjetra i vina. A moja raka ganila, Koja pjesmice sklada, Svjetlu je 6uzu utrla Što mi sa zjena pada. — Tako gjlazim, gospojo, »tubama tvojega grada. V tej r>esmi je že temni privid smrti, melanholični mrk življenjske radosti, spoznanje, da moramo prej ali slei sami in samotni oditi ix) stopnicah gradu Neznane gospe, te pesniške podobe — življenja. —o. Isidora Seknlie o Otona Žnpanfifn. V najnovejšem zvezku »Srpskega književnega glasnika« je izšel fino brjšeni literarni članek Isidore Sekulid »Povodom jedne zbirke peeama CHooa Zupančiča*. Avtorici, ki sodi med najboljše srbske esejiste, je Poto-kariev izbor Župančičeve poezije dal priliko, da z nekolikimi rahlimi, vendar pa iz polnega zajetimi potezami oriše poezijo prvaka naših lirikov. Označuje ga za »heroični pesniški tip«, ki je v osebni poeziji nkoliko zastrt in so samo pritajeno izpoveduje. »Kad bi se eakupilo ujedno sve ono što je Župančič ispevap zavičaju, brači i slovenskim pokrajinama u tudjoj državi, iseljenicima, raznim teškim rabotnicima na zemlji i pod zemiiom i po fabrikama, izašao bi skoro narodni ep, i izlaizi ujedno vrsta produžene poeme o današnjem Promete-ju..x Dalie pravi avtorica: »Zato što je Župančič pesnik sa pozivo bile pred in tu d"! ined vojno p?i nas kot članice angleških dobrodelnih ustanov. Velike zasluge so si pridobile zlasti pri oskrbovanju vojnih sirot v Bajini Bašti. *Iiz zanimanja do usode svojih nekdanjih malih varovancev so spet prišle v Jugoslavijo ter so sedaj preko Sarajeva prispele v Zagrelb, kjer bodo več dni ostale pri svoji rojakinji ge. Onslow, ki je mekdaj 0 njimi delovala in si potem Jugoslavijo izfbrala za svojo drugo domovino. E as luž ne prijateljice našega naroda bodo v Zagrebu twdi predavale pod okriljem angleškega društva. Štedljiva Lutz peč JUGO-LUTZ, d. z o. z., Ljubljana 7, tel. 3252 ♦ Obletnica reške resolucije. Na današnji dan pred 29 loti je bila ma Reki podpisana smernica vzajemnega političnega udej-stvovanja Hrvatov in Srbov. Reški resoluciji, ki je bila sprejeta po iniciativi hrvatskih voditeljev, je kmalu sledila zadrska resolucija, ki je po iniciativi voditeljev, dalmatinskih Srbov tudi naglašala politično solidarnost Srbov in Hrvatov. Obe resoluciji sta bili važen dogodek pri ustvarjanju bratstva in edinstva jugoslovenskega naroda V nacionalni uri ra*iia bo dane« o reški in zadrski resoluciji predaval g. Par-imačevič, ki bo vzbujal tudi spomine na velike narodne voditelje Frana Supila, Grga Tuškana in Bogoslava Mažuraniča, čijih imena so v najtesnejši zvezi z reško reso- DANES senzacionalni veJefilm divjega zapada GEORG O4 BRIEN in njegov konj v filmu STRAH in TREPET ZVOČNI KINO DVOR. Tel. 27-30. Predstave danes ob 4., 7., in 9. uri. Vstopnina 4.50 in 6.50 Din. + Sadjarski kongres v Sarajevu je bil zaključen v ponedeljek zvečer. Kongresisti niso sprejeli nobenih resolucij, marveč so izvolili poseben odibor, ki bo na podlagi referatov in diskuzij sestavil primerne resolucije. Posebna resolucija bo posvečena tudi vprašanju kmečkih zibornic. ♦ Na Blokah zorijo jagode. Bloke so sicer znane po nizki temperaturi. Dočim prebivalci vsako leto že agodaj čakajo na sneg, je letos tudi ta kraj deležen nenavadne toplote. G. Franjo Berlot nam je poslal lep šopek zrelih jagod, ki jih je bil včeraj nabral pri Modičevi parni žagi. ♦ Za izkoriščanje gozdov na planini Grmeč se ■zavzema v Bosanski Krupi ustanovljen odibor pod predsedstvom poslanca Zelj-koviča. Gozdovi na planini Grmeč spadajo v področje lesne industrije Dobrljin-Drvar. Akcijski odbor Bosanske Krupe je sedaj predlagal, naj bi podjetje »Šipad« pričelo z eksploatacijo gozdov, ker eksploatira itak že gozdove po okoliških planinah. Zadeva je zelo važna, ker bi od eksiploatacije gozdov na planini Grmeč skromno živelo lahko mnogo revnih ljudi iz krupskega okraja. ♦ Dan na dan se ponavljajo vesti o solnč-nih pegah in njihovem vplivu na svet. Letošnja knjiga »Vodnikove družbe nam kaže povojno življenje Evrope, kakor ga je prerokoval varšavski veliki rabin na podlagi solnčnih peg. Oskrbite si to zanimivo knjigo s tem, da se še te dni vpišete med člane »Vodnikove družbe«. VRNI MI SVOBODO... Po noveli od Marie Beloc Lowndes: »Letty Linton«. V glavni vlogi lepa: JOAN CRAVVFORD, Nila Asther, Robert Montgomery. Metro Goldwyn Mayer film v nemškem jeziku. Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer v ZVOČNEM KINU IDEAL. Vstopnina najnižja: 4.50, 6.50 in 10.— dinarjev. ♦ Gospodinjski koledar za 1935, uredila Utva, izide najkasneje v drugI polovici novembra t. 1. v običajni oibliki s troškovni-kom in drugo pestro, gospodinjstva tičočo se vsebino. Cena 20 Din, po pošti 22 Din. Naroča se: Utvin Gospodinjski koledar, Lju/bljana, Mirje 27. ♦ »ženski list«, oktobrska številka prinaša zanimive razprave iiz vseh področij gospodinjstva in mode. številka ima tudi mič-ne leposlovne prispevke na višku pa so — kakor vedno — tudi njene modne priloge, ki prinašajo razne lepe in praktične novosti za jesenski čas. »ženski list« se naro-čuje pri upravi: Zagreb, Varšavska ul. 2-1. ♦ Pipe je odprl. Policija išče 27letmega italijanskega državljana Pavla Kareša, ki je pred dnevi udri v klet posestnika Franca Nejedlega pri Sv. Petru pod Sv. Gorami in si privoščil svojevrstno razbojniško senzacijo. V kleti je odprl pipe in izpustil sod starega vina, ki 1e obsegal 25 hI, in sod mošta, ki je držal 30 hI, tako da trpi Ne-jedly skupno škodo okrog 24.500 Din. Kareš je dejanje izvršil iz osvete. njegove lirike. Njegove vizije, njegove mistične sanjarije (Sveti trije kralji), to su široka platna mašte. ali 'j suštini jedan stvarni religiozni tren, ili zedna trenutna duhovna želva neznatnog ooveka u planin-skoj brvnari___t Nagrajen roman Andjelka Krstiča. Beograjski založnik Geza Kohn je nedavno dal izpodbudo in kapital za ustanovitev >Akademije sedam umetnosti«. Člani komiteta te akademi je so pred dnevi podelili nagrado v znesku 10-0C0 Din pisatelji Andjelku Kretiču za njegov roman »Trajan«. Kretič je danes največ obetajoči talent med srbskimi prozaisti mlade generacije. Njegov roman označujejo nekateri za najboljše povojno delo srbske literature in ga primež jajo s prozo Bore Stankoviča. »Nova Evropa« o aktualnih vprašanjih. V najnovejšem zvezku zagrebške »Nove Evrope« je izšel članek R. Gjermanoviča »0 novom Jug0slaver.6tivi<£, ki premotriva ideologijo jugoslovenskega pokreta kot nove forme predvojnega nacionalizma. Dr. Vladimir Rozov so v daljšem članku bavi z izvorom in zablodami rasizma. Louis Adamič je zastopan s pievodom polemičnega članka proti »Saturday Evening Post« zaradi napadov na izseljence. Urednik »Nove Evrope« poroča o knjigi »The Natives Return« Louiea Adamiča in pravi o nji: »Odmah čemo reci. da — kolikogod bili *i načelu za 6lobodu štampe — novom slučaju razumemo. zažto je knjiga u Jugoslaviji zaplenjena.« Ocena je spisana prijateljsko, vendar ♦ Naše stare matere so nekdaj v omare za perilo dajale dišeče rastline, da bi perilo dobilo prijeten vonj. To je bilo nekdaj tuli potrebno, ker so tedaj delali milo večinoma doma in je zaradi tega vse, kar je prišlo iz pranja, res dišalo samo po milu. Domače kuhanje mila pa je sčasoma postalo nepotrebno in so to stroko prevzeli sposobni obrtniki, ki so zboljšali tudi kakovost Danes so velike tovarne, ki imajo znanstvene laboratorije ter je sploh izdelava mila v rokah izobraženih oseb. Pri uporabi današnjih proizvodov ni treba odstranjevati vctija mila a raznimi pripomočki, ker daje milo samo po sebi najboljši vonj. fo izvrstno sredstvo ima tako n. pr. tudi terpentinovo milo Albus kar je že splošno znano. ♦ šest do osem tisoč potočnih enoletnih postrvi ima na razpolago ln jih prodaja Zveza rlbarskih društev v dravski banovini v Lju/bljani, ne pa 608.000, kakor je bilo pomotoma navedeno v »Jutru« 2. t. m. Naročila sprejema Zveza do 5- t. m. ♦ Obledele obleke barva v različnih barvah In plisira tovarna JOS. REICH. Iz Ljubljane n_ Oblastni odb°r Narodne Odbrane obvešča vse, ki se udeleže javnega zborovanja akcije NO »Svoji k svojim« v nedeljo 7. t. m. v veliki dvorani hotela Union, da se lahko poslužijo polovične voznine, ki je odobrena strelskim družinam s tem, da kupijo na odhodni postaji cel vozni listek in železniško objavo za 5 Din. Objave se bodo žigosale za povratek dopoldne na strelišču in v hotelu Union, zvečer pa v Kazini. Istočasno naznanja, da bo sestanek izvršilnega članstva NO v nedeljo 7. t. m. ob pol 15. v prostorih JKD, Kongresni trg št. 1. n. nad. u— »Bilanca ob 14. obletnici koroškega plebiscita« je naslov predavanja, ki bo drevi ob pol 9. v predavalnici na realki (Vegova ulica). Pridite. — Društvo »Tabor«. u— Društvom Zveze kulturnih društev. Narodna o-dlbrana priredi od 7. do 14. t. m. teden akcije »Svoji k svojim«. Vabljeno je vse članstvo, da se gotovo udeleži javnega zborovanja akcije »Svoji k svojim«, ki bo v nedeljo 7. t. m. ob pol 11. na vrtu ali v dvorani hotela Uniona (Ljubljana). pa ne izzveneva ugodno za Adamiča. Mož ne pozna mere in okjsa. Takt in temelji-tejše znanje sta mu očitno tuja. Zaradi tega slovenskega renegata je nastal pri nas nepotreben hrup, ki utegne dati 6nov za opereto z motivom: stric iz Amerike. — Zanimivo je - tudi poročilo o Setona Watsona knjigi »A Historv of the Roumanianst- Drugi mednarodni kongres slavistov je zasedal minule dni v Varšavi. Zbrali so ee slavisti iz vseh slovanskih in neslovanskih dežel. Po vnanjem poteku ter po tehtnosti predajanj in referatov je nudil varšavski kongres razveseljivo sliko visokega stanja slavističnih študij ne le v slovanskih deželah, marveč tudi v romanskem in germanskem svetu. Slavistični kongres =e bil obenem nova manifestacija slovanskega zbliževanja. Dolga vrsta predavateljev je obravnavala snov iz slovanskega sveta, pri čemer je posebno zanimivo to. da so se n. pr. nekateri Poljaki baviii 9 češkim materialom, in vice versa- Tako ie n. pr. prof. Po-gonowslci predaval o Otokarii Bfezini, prof-Golobek, avtor obsežne stjdije o Ivi Vojno-viču, pa je premotrival slovanske prevode »Pana Tadeusz?«. Izmed ljubljanskih znanstvenikov se je kongresa udeležil dr. Škerlj. ki je tudi predsedoval tretji sekciji. Emil Ludwig. znani avtor »Napoleona« »Julija 1914« in dragih knjig, ki ie še na letošnjem kongresu PEN-klubov v Edinbur-gu predlagal neizvedljiv protivoini načrt, je nenadno pričel huiskati proti Slovanom. V >Berliner Tageblattu« je dne 6. septembra 14 dni SALVIRA TERMOFOROV (grelcev za vodo) SALVIRA TERMOMETROV DROGERI JA KANC NEBOTIČNIK in ŽIDOVSKA UL. 1. u— Esperantski pokret. Izredno veliko 'zanimanje za esperantski jezik je nastalo v Ljubljani. Krožek esperantistov vodi letos tri vzporedne začetniške tečaje ln sicer v palači Grafiki z 42 tečajniki, v šišenski šoli z 38 tečajniki in v šoli na Grabnu s 35 tečajniki. V v«eb dvanajstih letih delovanja esperantistov v Ljubljani zanimanje za mednarodni jezik ni še nikoli zavzelo tako velikega obsega. Zelo razveseljiv je pojav, da je tudi ljubljanska mladina spoznala važnost esperantskega jezika in se ga pričela učiti. Veliko .zanimanje za esperanto vlada tudi po deželi posebno v Industrijskih krajih (Trbovlje,. Zagorje, Kamnik itd.) Stremljenje vseih esperantistov pa je uvedba esperantskega jezika v šole kot obvezni predimet. u— Iz kinematografov. V petek bo predvajala ZKD v prostorih Elitnega kino Matice zabavno opereto »Življenje le lepo«, v kateri nastopa slavni dunajski tenorist Alfred Piccaver. Baš v tem filmu je dokazal slavni pevec, da je najboljši sovrstnik slavnega tenorista Kiepure. Dokazal je prav za prav, da je njegov edini vrstnik. V filmu nastopata tu-di S Naročite — čitajte „LJUBLJANSKI ZVON" »JUTRO« št. 228 lingi nespremenjeno 8.35 do 8.45 (v Zagrebu promet po 8.30). V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 224, v grških bonih po 28.75. Španske pezete so se v Beogradu nudile po 6.00, madžarski pengi pa notirajo 9.90 do 10. Na zagrebšlkem efektnem tržišču se je Vojna škoda za kaso trgovala po 355 (v Beogradu po 353 in 351.50), za december pa po 357 (v Beogradu po 356.50). Promet je bil še v 6 o.dst. begluških obveznicah po 60.50. Devize. Ljubljana. Amsterdam 2303.4« - 2314.82, Berlin 1366.25 — 1377.05, Bruselj 793.85— 795.79, Curih 110835 — 1113.85, London 165.97 ~ 157.57, Newyork 3347.16-3375.42, Pariz 223.93 — 225.05, Praga 141.62 — 142.48, Trst 290.63 — 293.03 (premija 28.5 odst.). Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.35 — 8.45. Curih. Pariz 20-2O"0 London 15. Ne\vyork 304.50, Bruselj 71.5750. Milan '26-26, Madril 418750, Amsterdam 207.80, Berlin 123.50. Dunaj 57. Stockholm 77.35. Oslo 75.35. Ko-benhavn 66.95, Prana 12.79, Varšava 57.90, Dunaj. (Tečaji v priv. klirineu-) Beograd 12.04. London 26.39. Milan 46.13. Efekti. Liubliana. Vojna škoda 355 — 357, 7n/o investicijsko 71 — 72, 8% Blair 65 — 68. 70g< in >0gg« 190 — 210 (187.50 — 197.50); »2« 170 — 190 (167.50 od 177-50); >5« 150—170 (147.50 — 157.50); >6« 125 — 145 (122-50 — 132.50); »7< 110 do 115 (107.50 — 112.50); >8« 105 - 110 (105 — 110). — Otrobi: baški in sremski 80 — 82; banatski 77 — 79; baški ladja 83 — &5. — Fižol: baški beli 140 _ 142-50. 4- Budimpeštanska ferminska borza (3 t. m.) Tendenca slaba. Pšenica: za oktober 15.36 — 15.38, za marc 16.-50 — 16-51; koruza: za maj 10-18 — 10.20. BOMBAŽ New York, 2. oktobra. Tendenca stalna. Zaklj. tečaji: loko 12.50 (12.50), za dec. 12.29 (12.30). Po količini zelo slab, po kakovosti pa odličen vinski pridelek Ivanjkovci, 1. oiktobra. Če pregledamo letošnje leto z vinogradniškega stališča, tedaj spet. vidimo, kako se ravno pri tej tako riskaritni Tculturi menjajo upi in nade. Vegetacija je pričela ugodno, nastavek je bil srednji, tako da smo lahko takoj spočetka računali z boljšo trgatvjo. kakoT je bila lani. Neugodno vreme ob cvetu trte je te naše upe precej zmanjšalo, vendar se je naša cenitev preko vsega poletja dobro držala na lanski množini. Med letom je uspelo z marljivim delom obvarovati trto vseh bolezni. Kdor ni zadel s škropljenjem in žveplanjem, sta mu nekoliko ponagajala peronospora in oidij, kar pa v celoti ni imelo večjega vpliva. Oni seveda, ki je vinograd zanemarjal, ta nima nič. Trta se je lepo razvijala in smo bili v početku septembra za dobrih 14 dni naprej v primeri z normalno letino. Prišel pa je v prvi polovici septembra večdnevni dež, ki je napravil precej škode in je naše upe močno zmanjšal. Že precej zrelo grozdje je napokalo in je pričelo v znatnem obsegu gniti. Pripomniti je treba, da je' to sicer v pretežni večini žlahtna gniloba in bo kakovosti le v korist, vedar pa bo s tem množina znatno reducirana in je to tudi povzročilo, da se s trgatvijo ne mora tako dolgo čakati, kakor bi se lahko čakalo, če ta gniloba ne bi nastopila. Ce malo pregledamo orrhoŠko-ljutomerski vinarski okoliš in dosedanje rezultate v vinogradih, ki so potrgani, lahko računamo z dvema tretjinama lanske trgatve ali pa s polovico normalne, to je povprečno 6 do 7 hI na oralo. V našem okolišu so pretekli teden nekateri majhni posestniki, ki nimajo-svojih stiskalnic, potrgali in je imelo grozdje že 19 do 20 stopinj. Splošna trgatev pa se je pričela v soboto Ln se je v ponedeljek popolnoma razvila. Vreme imamo zelo ugodno in je želeti, da bi tako ostalo vsaj 14 dni, kolikor bo trajala približno vsa trgatev, in bomo potem prišli v kakovostnem pogledu do rezultatov, kakor smo jih imeli 1. 1917. Kolikor je bilo pretekli teden že prodano mošta, je biLa zabeležena cena 3.50 Dim za liter, medtem ko se sedaj plačujejo maniše množine po 4 da 4.50 Din in tudi po 5 Din. Ker še ni prišlo do -večjih kupčij, je situacija glede cene nejasna. Zaloge starega vina, to je lanskega letnika in starejših letnikov se cenijo -komaj na eno četrtino zaloge, ki smo jo imeli laiii ob tem času. Če upoštevamo še majhno letošnjo množiino pridelka, ima vinogradnik upanje, da bo letos cena srednja. Žal je dviganje cen navzgor prilično omejeno zaradi slabe skupne moči korosumerrta rn velikih dajatev, s katerimi je naš proizvod obremenjen. —r. Proti motilcem radia Težave ljubljanskega trgovstva Nedavno je imela uprava Združenja trgovcev v Ljubljani važno sejo, na kateri se je razpravljalo o aktualnih vprašanjih, ki ne tangirajo samo ljubljanskega trgov«t\a, temveč vse naše gospodarstvo. Sejo je vodil predsednik Združenja g. Karol Soss. Poročal je najprej o uspelem občnem zboru Zveze trgovskih združenj v Konjicah, ki jepokazal enotnost vsega slovenskega trgovstva in o seji Centralnega predstavništva vseh zvez trgovskih združenj v Jugoslaviji, ki se je vršila 8. in 9. septembra v Zagrebu. Na tej seji je bilo ugotovljeno, da se ne upoštevajo zahteve gospodarskih in trgovskih organizacij, zlasti zahteve, ki so bile izražene na velikem manifestncij-skem kongresu jugoslovenskega trgovstva v Skoplju. Predsednik g. Soss je nato ugotovil, da se je položaj trgovine v zadnjem času še poslabšal, zlasti zaradi preostre davčne prakse. Promet je v nekaterih strokah znova občutno nazadoval. Trgovstvo zaradi tega gleda s skrbjo v bodočnost, zlasti ker se kljub poslabšanim razmeram napoveduje še občutnejša pridobnina. Da je v resnici položaj trgovine vedno težavnej-ši, nam dokazujejo tudi številke o gibanj« trgovine v letošnjem letu. V prvih osmih mesecih je v Ljubljani letos odjavilo svoje trgovine 179 članov združenja, novih prijav pa je bilo le 56, tako da se je v tem razdobju število trgovin v Ljubljani zmanjšalo za 123. Ne more se reči. da bi bilo to padanje zgolj posledica potrebnega selekcijskega procesa in da odpada ono, kar je nezdravo Ta selekcijski proces je bil končan že pred leti in je danes v svoji eksistenci ogrožena že zdrava trgovina. Po statistik^ Zbornice za TOI je v zadnjih letih padlo število trgovinskih in obrtnih obratov samo v dravski banovihi za preko 6000. - Težavne razmere v trgovini pa niso zavladale le v dravski banovini, temveč x vsej državi, kakor je to razvidno iz raznih poročil. Zagrebški »Jugoslovensiki Lk>yd« je nedavno poročal o protestnih. zborovanjih trgovcev na Sušaku in v Karlovcu, pa tudi iz drugih krajev na jugu prihajajo slič-na poročila. Združenje trgovcev v Sremski Mitrovici je v svojih resolucijah zlasti opozorilo na nevzdržno prakso pri odmeri pri-dobnine po novih predpisih, po katerih je letos odmerna podlaga v Sremski Mitrovici tudi tri in štirikrat večja nego lani. Podobne resolucije je sklenilo tudi Združenje trgovcev v Požarevcu in v N;kšiču. Glede na stanje trgovine, ki se vedno bolj poostruje, je uprava Združenja trgovcev v Ljubljani sklenila sklicati za ponedeljek 8. t. m sestanek trgovcev v Trgovski dom. Na tem sestanku se bo razpravljalo o vprašanju, kaj je treba ukreniti za izboljšanje sedanjih razmer, ki težko bremenijo našega trgovca Gospodarske vesti = Omejitev uvoza svinčenih elektrod. Ker se po informacijah ministrstva za trgovino in industrijo v naši državi izdeluje dovolj svinčenih elektrod, je finančni minister odredil, da se ukme pripomba pri št. 664 carinske tarife, ki govori o ugodnostih pri uvozu teh elektrod. — Slajenje mošta. Po informacijah kmetijskega m nisitrstva se je grozdna trgatsv v raznih krajih države že pričela. Po dosedanjih podatkih je kakovost grozdja letos zadovoljiva. Kazen tega so bile podnebne ra-zmere za zorenje zelo ugodne, tako da letos ne bo treba mošta sladiti kakor lani, izvzemšj nekatere kraje dravske banovine., kjer je zaradi toče ponekod kakovost slabša. Za slajenje mošta bodo tudi letos sporazumno s fina>ndn:m ministrstvom dobavljale sladkorne tovarne prizadetim vinogradnikom sladkor brez trošarine. Borze 3. oktobra. Na ljubljanski borzi sta se danes devizi Berlin in London za malenkost dvignili. V privatnem kliringu notirajo avstrijski ši- Stanje Narodne banke Poslednji izkaz Narodne banke od 30. septembra zaznamuje po večmesečnem naraščanju podlage prvikrat malenkostno nazadovanje, in sicer le za 1.3 na 1943.6 mlijona Din. Pri tem pa vidimo, da se je zlata rezerva povečala za 4.6 na 1826-5 milijona Dim, dočim so devizne rezerve nazadovale za 6.0 na 116.9 milijona Din. Devize; ki se ne vštejejo v podlago so se zmanjšale za 2.6 na 53.0 milijona Din, zaloga kovanega denarja v niklju in srebru pa je zaradi uiti m a nazadovala za 44.6 na 161.1 milijona Din. Tako nizkega stanja kovanega denarja v blagajnah Narodne banke nismo zabeležili od konca lanskega septembra^ trle točno eno letto, kar pomeni, da se je obtok kovanega denarja, ki se je v prvem polletju gibal med 900 in 950 mili-ionovdinarjev sedaj povzpel na 1039 mili-ioaov. to j« približno na isto višino, kakor Zakaj ve n c*j o cvetlice Razkrojni procesi v beljakovini cvetnih stanic — Burne eksplozije pri cvetih, ki žive le nekaj ur že po nekoliko dneh in celo urah pričnejo cveti veneti in propadati. Kratko je veselje, ki ga imamo s temi nežnimi stvori narave, zato ni čudno, da je človek že od nekdaj iskal možnosti, da "bi jim življenje podaljšal. Vrtnarska umet. nos t je v tem pogledu v resnici dosegla nekaj uspeha, nu, znanost si doslej vendarle ni znala dobro razlagati, zakaj cvetke venejo. Dokler bi ne našla tega vzroka, pa bi si ne mogli zamisliti pravih načinov, ki bi ovenitev zadostno zadrževali. Tudi zdravnik ne more dobro ozdraviti bolezni, ki ji ne pozna bistva. Tako se je botanika lotila natančnega proučevanja pojavov, ki se kažejo med tem, ko cvetlica vene. Kmalu je odkrila nenavadne razkrojne procese v beljakovini cvetnih stanic. Takšen proces se začne pri kaktejah n. pr. čim se cvet odpre. Ko doseže neko določeno stopnjo, pričnejo stanice propadati. Posebno buren, naravnost eksploziji podoben je ta proces pri cvetih, ki žive le nekoliko ur. Tu propade običajno Novi londonski župan 1. 1935. je sir Stephen Killik, ki ga vidimo na sliki korakati proti Gouildhafln Vatikan v denarni stiski Petrov novčič vrže manj kakor prej — Usodne posledice konverzije italijanskega državnega posojila Amsterdamski katoliški list »Tijd« objavlja poročilo iiz Rima in pravi, da so popravila starih stavb in nove zidave, ki jih je papež Pij XI- podvzel po spravi med državo in cerkvijo v Italiji, močno prizadele vatikanske finance. Pri raznih stavbah, zlasti pri Castel Gandolfu, ki rabi papežu za poletno rezidenco, so stroški za zidanje znatno prekoračili proračun. Po sklenitvi lat iranske pogodbe je dobil Vatikan od države 1 milijardo 750 milijonov lir. V gotovini pa so izplačali papežu samo 750 milijonov lir, dočim je dobil Vatikan ostanek v obliki obveznic državnega posojila, ki se da le polagoma vnovčiti. Narasli stavbni stroški in posledice splošne sodobne finančne krize pa so povzročili papeževi blagajni še druge velike izdatke. Tudi dohodki, ki jih prejema papež v obliki tako zvanega »Petrovega novčiča«, so se zaradi kurzne razlike in padca raz" nih valut znatno skrčili. Vrhu tega je izgubil Vatikan dovolj znatne vsote s konverzijo italijanskega državnega posojila, ki je neslo prej 5 odst., zdaj pa vrže komaj 3 in pol odstotka obresti. Samo ta konverzija je oropala Vatikan za letnih 15 milijonov lir. Papež je sicer odredil najstrožjo šted-njo, toda izdatki kljub temu še vedno naraščajo. Zato je Pij XI- imenoval tri finančne strokovnjake, ki naj pregledajo finančno poslovanje Vatikana v zadnjih petih letih. Naloga finančnikov je, sestaviti natančno bilanco o premoženjskem stanju rimske kurije in postaviti gospodarstvo papeževe države na solidne in trdne temelje. »Slepi berači" V New Yorku so odkrili beraško zadrugo, ki je štela 12 članov ter je beračila mi-lodare pod pretvezo slepote. Vodja »slepih beračev« je bil neki John. Vsak dan je razpostavil svoje zadrugarje na najpro" metnejših uličnih vogalih, še prej pa je kanil vsakemu zadrugarju v oči kapljico neke kemične tekočine, ki ni daTa beraču, da bi odprl oči ves dan do večera. John je vozil svoje berače na določena mesta z avtomobilom in vsak »berač« je dobil od njega 3 dolarje dnevne mezde. Seveda mu je pa moral izročiti ves priberačeni denar. Železniška nesreča v Angliji Poročali smo podrobnosti o hudi železniški katastrofi pri Winwicku, kjer je zavozil ekspres z brzino 100 km v osebni vlak in pri tem ubil 14 oseb, 50 pa jih je hudo ranil Ljubezen je draga reč Pesniki vseh narodov in časov so opevali ljubezen in jo poveličevali v nesmrtnih delih. Tako je bik, je in bo ljubezen neizogibni rekvizit umetnosti vseh dob. Bruseljski učenjak, prof. de Bruyn, pa se je zdaj lotil obdelovati ljubezen s popolnoma nove strani: ljubezen ga zanima kot matematika. Kot matematik je profesor trezen človek, ki mu ne zadoščajo zgoij metafore m duhoviti izreki. Zato je izračunal s pisalom, koliko stane ljubezen. De Bruvn pravi, da ima ljubezen vse polno pospremnih pojavov. Eden teh pojavov je posedanje na klopicah. Pomladi in jeseni so vse klopice po parkih in javnih vrtovih zasedene do zadnjega prostorčka. Zaljubljenci pa se ne zadovoljujejo samo s posedanjem na klopeh, marveč režejo v les tudi črke svojih imen, katere oklepajo srčne figure. Ta način tratenja časa zaljubljencev pa že povzroča neke stroške. Bruseljski magistrat plača za takšno ljubezen vsako leto 20.000 frankov, ker mora izmenjati klopi, odnosno nadomestiti poškodovane dele z novimi. Stroški pa bi silno narasli, pravi prof. de Bruvns. če bi izračunali »škodo ljubezni« v vsej Belgiji ali n. pr. v Evropi. Da. koliko stanejo v les rezani izlivi ljubezni na vesoljnem svetu! A ljubezen se ne zadovolji samo z uničevanjem klopi, poškodovanjem drevesnih debel. Ameriške statistike hranijo dokaze, da povzroča ljubezen onstran morja tudi mnogo prometnih nesreč. 40 odst. prometnih nezgod pripisuje belgijski profesor zaljubljenosti mladih parov v Ameriki. Tako strašno slepo gospodarita tamkaj ljubezen in flirt! Saj je n. pr. jasno, da je dovolj, če vozač le s pogledom ošine lepe noge ženske na cesti — nesreča je tu! Včaai se seveda ozre tudi poželjivo po svoji lepi sosedi — posledica je, da avtomobil zavozi v drevo ali se prevrne v jarek. Koliko stanejo popravila avtomobilov? Tega nihče ne pove, ker ne ve. A tudi zavarovalnice proti poškodbam bi znale navesti kaj mastne vsote o tem, kakšne vsote gredo za odškodnine ponesrečencem na ljubavnih izletih. Ljubezen ima poleg tega važno vlogo v kriminalistiki. Pomislimo le na drame in tragedije, ki jih izziva! Od zapeljanosti do ločitve zakona je dolga pot. ki dobro prehranjuje advokate. Samo v Belgiji mora policija letno posredovati v kakšnih 130.000 primerih zaradi ljubezni. Sodni stroški s tožbam: in ločitvami pa veljajo Belgijo vsako leto okolu 60 milijonov frankov. Ljubezen je torej draga reč, zato bi morali v današnji gospodarski stiski z njo bolj skopariti. že po eni uri tretjina stanične beljakovine. Pri orhidejah, o katerih so že dolgo vedeli, da ovenejo v zvezi z oprašitvijo, pa se je pokazalo, da spravi baš ta opraši-tev tudi razpadanje beljakovine v tek, do oprašitve se razpadanje zadržuje. Samo pri cvetih, ki odvrže jo svoje cvetne liste, ne da bi oveneli, niso ugotovili razpadanja beljakovine. Drugo dejstvo, ki so ga odkrili pri teh raziskavah, je to, da se dušikove razpadne snovi iz beljakovin pri premnogih cvetih z veliko hitrostjo povračajo spet v rastlino. Izjemo delajo n. pr. vrtnice, ki izgube s cvetnimi listi tudi njihovo zalogo dušika. Ni čudno, da se takšne rastline potem hudo izčrpajo in da jim mora gojitelj dovajati novega dušika z gnojenjem. Sicer pa nima vsaka ovenitev svojega vzroka v razpadanju beljakovin. Tako venejo cvetlice tudi zaradi pomanjkljivega dotoka vode, zlasti če so njene dovodne poti zamašene z bakterijami ali produkti ran. Na tem temelji bržkone učinek naših preizkušenih pripomočkov za zadrževanje ovenitve. Novi vodja NYRE Mesto odstopivšega voditelja ameriške Ny-re generala J"hnsona je prevzel te dni Clay-Williams Inteligenca pri obeh spolih V Ameriki so pred kratkim izvršili obsežna opazovanja, da bi ugotovili, kateri spol podeduje bolje duševno dedno maso svojih staršev. Za podlago tem raziskovanjem so vzeli 233 parov dvojčkov različnega spola. S celo vrsto inteligenčnih preizkušenj so potem odkrili, da kažejo deklice v primeri z dečki za 20 odstotkov višjo inteligenčno stopnjo. Pri dečkih je posebna duševna nadarjenost sicer bolj pogosta nego pri deklicah, to se pravi, da je med prvimi več genijev neeo med drugimi, a zato je tudi število zelo slabo nadarjenih dečkov večje nego število istotakšnih deklic. Deklice prekašajo dečke po dobri povprečni inteligenci, dečki so bolj podvrženi slabim vplivom dedne gmote. Velikodušen mecen Te dni je umri eden najimovitejših mož na Poljskem, grof Jakob Potočki. Pokojnik je bil že za svojega življenja velik filan-trop, oporoka, ki jo je napravil, pa ga postavlja naravnost v prvo vrsto poljskih mecenov. Vse svoje premoženje, ki ga cenijo na več sto milijonov zlotov, mnogo palač v poljskih mestih in hiš v Biarritzu. Cannesu, Juan-le-Pinsu in Parizu je Potočki zapustil ustanovam za zatiranje je-tilke in raka. Svoje prekrasne umetniške zbirke in knjižnice je volil poljskemu muzeju in študijski knjižnici v Varšavi. Ko je izvedel predsednik poljske republike za velikodušni testament pokojnika, mu jc po smrti podelil red »Polonia restituta«. Spomenik babici Znani melbourneški babici Ani Panthou-govi, ki je pomagala na svet 10.000 novorojencem, so zdaj odkrili spomenik. Zanj so prispevali vsi otroci, ki jim je babica pomagala na svet, kajti vsak »babičin otrok« smatra za svojo častno dolžnost darovati nekaj za žensko, ki ga je, nebogljenega, pomagala spraviti v dolino solza. Novi policijski ravnatelj na Dunaju PRAVKAR rZTftLA ŠTEVILKA ILUSTRIRANE TEDENSKE REVIJE „ŽIVLJENJE IN SVET" PRIOBCUJE NASLEDNJE ZANIMIVOSTI Slika na ovitku: KAŠMIRSKA KUČMA (Foto) Naslovna slika: GOLDEN: DREVORED (Lesorez) Prof. Stanko Bunc: SIMON GREGORČIČ (Beseda za devetdesetletnico rojstva) — Dr. Fred Crobath: IZ KRANJA V CHICAGO (5) — ŠTEVILNI PORODI (N) — LOV NA SAMOROGA (Ck) — Margita Matches: DIVJI PAP^ADIŽ (37) — TEHNIČNI OBZORNIK (Največja tekma letal — Zanimiva gradnja mostu čez Donavo — Alpska vožnja z avtomobili) — ČLOVEK IN DOM (Knjižna stena) — ŠAH — ZA MISLECE GLAVE — REKI BENJAMINA FRANKLINA — Na platnicah: HUMOR (Adamson) — Križaljka z obratnicami — Anekdote Priloga: Dr. Vlad. Travner: KUGA NA SLOVENSKEM (konec) »ŽIVLJENJE IN SVET« se naroča pri upravi: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. ter stane na leto (dve knjigi) 80 Din, za pol leta (ena knjiga) 40 Din, za četrt leta 20 Din, Posamezni zvezki se dobivajo po 2 Din. TELEFON št.: 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Dan kril" na Francoskem je postal dr. Mihael Sknbl, ki je Ljubljančanom v spominu izza njegovega predvojnega uradovanja v Ljubljani Francoska aeronavtična federacija je priredila »Dan kril«. Prodajalci in prodajalke (slika!) so ponujali pasantom znake v korist francoske zračne ekspanzije, za »Dam kril« in za »Strta krila«, organizaciji, ki podpira ponesrečene letaloc oz. njih rodbine Milijoni v naslanjaču Velika zapuščinska pravda v Ameriki Pred newvoTŠkim sodiščem teče zdaj ogromna zapuščinska pravda zaradi premoženja vdove polkovnika Benjamina Woo-da, bivšega lastnika in izdajatelja vodilnega nevvvorškega dnevnika »Daily Nevs«. Celih dvesto oseb se puli za to dedščino — stvar, ki je celo v Ameriki redka senzacija. Ida Woodova je bila v svoji mladosti splošno občudovana zaradi svoje lepote. Trdili so ceio, da je najbolj dražestno žensko bitje, starega in novega sveta. Ko pa ji je umrl mož pred štiridesetimi leti, si je gnala njegovo smrt tako k srcu, da je zap?dla melanholiji. Prekinila je popolnoma družabne stike in se umaknila v samoto. Svojo krasno palačo, kjer sta prej živela z \Voodom, je prodala in se preselila v hotel, kjer je najela več sob. v katere ni smel nikoli stopiti nihče od služinčadi. Pet in dvajset let ni sploh zapustila svoje spalnice. Jed je dobivala skozi majhno linico in skozi njo je tudi vsak dan oddala listek, na katerem je stalo zapisano, kaj želi in potrebuje. Najčešče se je glasila njena zahteva: »Prinesite mi 16 cigar, 5 jajc. paradižnike in čaj kakor vsak dan!« S hotelskimi strežaji je govorila samo s pomočjo pnevmatične pošte. To je bila precej komplicirana reč. zlasti če pomislimo, da je prejemala NVoodova vdova od lista vsako leto nad 100.000 dolarjev kot svoj delež na čistem dobičku. Sorodniki, ki so se večkrat oglasili v hotelu. da bi govorili z njo. so dobili od vratarja enostaven odgovor: »Gospa \Voodo-va ne sprejema!« S tem je bil vsak obiskovalec odklonjen za vselej. Ker pa je začelo VVoodovi to življenje le presedati, se je končno odločila za prodajo svojega podjetja In res. našla je kupca v osebi industrijca Munserja kateremu je prodala list za 340.000 dolarjev. Ljudje niso mogli razumeti, kako prodaja ženska za tako skromno vsoto podjetje, iz katerega je samo ona vsako leto potegnila 100 tisoč dolarjev kot delež na dobičku. Že ob sklepu te kupčije so torej začeli dvomiti, če je NVoodova normalna ali ne. Značilno pa je to. da je Woodova sklenila to kupčijo po pnevmatični pošti, kajti tudi v tem primeru ni hotela govoriti z nikomer. Tiste dni je \Voodova edinič za svojega bivanja v hotelu zapustila svojo sobo. šla ven in se kmalu vrnila s kovčegom. Vod- stvo hotela je bilo radovedno, kaj je bilo v kovčegu in je izvedelo, da je NVoodova dvignila ves denar, ki ga je imela t ban" kah, ter ga prinesla domov. Bala se je namreč bančnega poloma in je pravočasno spravila svojo imovino. Nekoč je Woodovo obiskal nečak, ki se ni dal zadržati po hotelskem osobju, da ne bi stopil v sobo, kjer je stanovala njegova teta. Obiskovalec pa je moral takoj zbežati iz sobe, ki je neznansko smrdela. \V;oodo%_a je namreč ni prezračila vsa dolga leta, ko je bivala v nji. Slednjič je \Vood va obmolknila tudi za vratarja, ki mu je vsak dan pošiljala naročila glede hrane. Vratar ie o tem obvestil direkcijo hotela in ta je velela vdreti v njeno sobo. Tisti, ki so napovedovali, da je \Voodova bolna, so imeli prav. Starko so našli vso onemoglo v naslanjaču. Ker si ni mogla pomagati na noge^ so jo morali z naslanjačem vred odnesti iz hote'a v bolnišnico. Tukaj šele se je pokazalo, kaj je bilo vzrok, da se ni NVoodova genila iz svoje sobe vsa. dolga leta. Na njen ukaz so morali postaviti naslanjač v bolnišnici tik njene postelje. Toda gledala ga je samo tri dni, potem je izginila v 91. letu starosti. Po smrti so odprli naslanjač, da vidijo, če je kaj v njem. In res so ostrmeli: v naslanjaču je hranila starka vso svojo imovino, bankovce za deset milijonov dolarjev. Poleg denarja je ležal testament. Povedal je, da voli pokojnica vse svoje premoženje svoji hčeri Amy in svoji sestri Mary. Toda po smrti NVoodove se je oglasilo zaradi zapuščine še 198 drugih upravičencev za dedščino in tako je zdaj v Ameriki 200 družin, ki prijavljajo svoje zahteve po zapuščini v samoti umrle čudaške milijonarke. ZA MANJ DENARJA želite boljše blago. MILO»Hubertus4 milo O in »Perion4 pralni prašek sta cenejša in boljša. In kar je danes glavno: domača sta! Dve letalski nesreči Francoski letalec Lemoine, ki je lani iz-vojeval svetovni rekord v višinskem poletu, je v ponedeljek pri Amiensu treščil na zemljo in se ubil. Ko je videl, da mu nagaja aeroplan ter se stroji ne dajo popraviti v zraku, je odskočil s padalom. Toda padalo se ni odprlo in Leimoine je priletel mrtev na tla. Mehaniku, ki je spremljal letalca, se je odskok s padalom posrečil, drugi mehanik, ki je ostal v aero-planu, si je zlomil samo nogo, čeprav je priletel z letalom na zemljo. Več sreče kakor Lemoine je imela znana avstralska letalka miss Thompsonova. Podvzela je nepretrgan polet iz Anglije v Avstralijo. Že kmalu po startu je morala zasilno pristati v Marseilleu, odkoder pa se je zopet dvignila v zrak in letela naprej proti Afriki. Tam ji je motor zopet odpovedal nokorščino. Letalo je padlo na zemljo, a TTiompsonova je odnesla iz njega življenje in zdravo kožo. Naročite — čitaite „LJUBLJANSKI ZVON" OBLAČIMO EES DOBRO in poceni. Športne, promenadne in obleke za dijake krojimo elegantno in poceni. Velika izbera blaga za jesenska oblačila. Drago Schwab, Ljubljana, Aleksandrova cesta. ANEKDOT Friderik Viljem III., pruski kralj, je bil tako redkobeseden, da je po možnosti svojo misel izrazil z eno besedo. V nekem zdravilišču je srečal madžarskega magna-ta, ki mu je bil v tem pogledu tekmec. »Seznaniti,« je ukazal kralj. Moža so na promenadi predstavili kralju, na kar se je med njima razvil sledeči pogovor: ^Kopati ?« — »Piti.« — »Vojak?« — »Magnat.« — »Tako?« — »Policist?« — »Kralj.« —• »Čestitam.« — »Hvala.« VSAK DAN ENA »Gospod šef, prosim za dopust, rad bi šel na pogreb svoje tašče.« »Jaz tudi.« »jtJTRO« št. 228 —i—.. Cefrfe*, %. X. TUli FORT Lahkoatletski dvomateh Zagreb: Ljubljana Pod pokroviteljstvom ljubljanskega župana g. dr. Dinka Pnca — Sobota ob 16., nedelja ob 15., igrišče Primorja Prestižna borba za primat v lahkoatlet-6kem športu v naši državi! Zagreb je bil do pred kratkim vodiini in najmočnejši lahkoatletski center, toda v zadnjih letih se je situacija bistveno spremenila. Primorje- se je dvakrat povzpelo do častnega naslova državnega lahkoatletskega prvaka za moštva, istotako si je dvakrat zaporedoma priborilo drž. prvenstvo v cross-countryiu. Ilirija je pa svoj velik napredek afirmirala letos, ko si je priborila cross-counciy dr&ivnio prvenstvo in drugo mesto v prvenstvu držav* za moštva. Pred leti so bili redki atleti iz Ljubljane, ki so si priborili dostop v jugosloven-eko-državno reprezentanco; letos je Ljubljana dala v našo reprezentanco osem odličnih zastopnikov, eno četrtino celokupnega našega moštva, ki so priborili naši državi preko ene tretjine skupno doseženih točk na letošnjih balkanskih igrah in t»i krasne zmage. Zadnje srečanje med Zagrebom in Ljubljano 1. 1929. je končalo s katastrofalnim porazom 7-a ljubljanske barve. Bili smo tedaj pora-eni v razmerju 96:46. Danes je situacija drugačna. Ljubljana dominira v večini disciplin tekov, izvzemši teka preko zaprek; v skokih smo se že močno približali, dočim so naša najšibkejša stran meti. Toda tudi tukaj se počasi uveljavljamo, kar nam jasno priča krasna zmaga novega balkanskega prvaka in rekorderja v metu kladiva Stepišnika nad dosedaj daleč najboljšim metalcem kladiva na Balkanu Goičem. Dočim še danes bazira moč Zagreba na starejših, mnogo rutini rane jših atletih, kakor so »pomlajeni« dr. Jamnicky in Tu-čan, odlična rekorderja v tekih na kratke in srednje proge, na ^kanonih« v disciplinah metov prof. Ambroziju, dr. Naranči-du, Kovačeviču, dr. Manojloviču in Goiču ter naših najstarejših, istočasno tudi najboljših skakačih dr. Buratoviču in inž. Kallayu, leži moč Ljubljane po večini v mladosti, talentiranosti in krepko se raz. vijajoči energiji naših bodočih in že sedaj zaslovelih jugoslovenskih lahkoatletskih. zvezd: Kovačiča, Cerar ja, žorge Aleša, Gabrška, Kravsa, Gorška, Bručana. Per-parja, Martinija, žgurja, Czurde, Stepišnika, Zupančiča, Bruneta itd. Seveda bo v tej borbi odločilne važnosti polno sodelovanje naših starejših lahkoatletskih pionirjev Zupana, šporna, žorge Frica, Oreh-ka, Gregorke, Korčeta itd., ki bodo v strnjeni vrsti s svojimi najmlajšimi tovariši napeli vse sile, da v direktni borbi z Zagrebom dokažejo ono. kar jim je že dve leti zaporedoma uspelo na državnih prvenstvih za moštva, t. j., da se je primat lahkoatletskega športa v naši državi preselil v belo Ljubljano Izid borbe je negotov. Nadmoč Ljubljane v večini tekov bodo Zagrebčani para-lizirali s svojo nadmočjo v metih in skokih; odločevale bodo tedaj štafete, v katerih bo prišla do vidnega izraza številčno močnejša kvaliteta ene ali druge reprezentance. že zaradi tega bo borba v vsaki disciplini, za vsaK tudi zadnji placement. celo za vsak centimeter terena izredno ogorčena in zanimiva. Brez dvoma je, da bo športna Ljubljana v polni meri izpolnila svojo dolžnost in materijalno ter moralno z velikim obiskom in navdušenjem podprla svoje najboljše atlete v plemeniti borbi in strem-lienju. Propagandno nizke cene ji oboje še v večji meri omogočajo. Novost pri tekmovanju bo točno določen urnik za pričetek vsake discipline, s čimer bodo izpopolnjene vse eventuelne vrzeli in pavze, ki so dosedaj skoraj pri vsaki lahkoatletski prireditvi nastajale, in bo stalno se odvijajoči program držal vsakega gledalca v napetosti od začetka do konca prireditve. Lahkoatletsko prvenstvo mariborskih srednjih šol Preteklo nedeljo se je prvič vršilo v Mariboru na igrišču Železničarja lahkoat!°tsko tekmovanje za prvenstvo srednjih šol. Sode lovaLi so vsi mariborski srednješolski zavodi, in sicer trgovska akademija, realna gimnazija, klasična gimnazija in učiteljišče. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel z velikim razumevanjem ravnatelj trgovske akademije g. Dolenc. Prvenstvo se je vršilo pred okrog 500 gledalci. Prireditev je otvoril g. ravnatelj Dolenc z lepim nagovorom na zbrane atlete. Nato sta pozdravila atlete g. prof. Degen in v imenu JLAS g. Bergant. Organizacija prireditev je bila brezhibna, za kar gre v prvi vrsti zasluga gg. prof. Degnu, Starešini, Vahtarju ter sodniškemu zboru. Letošnje prvenstvo mariborskih srednjih šol si je priborila trgovska akademija z 78 točkami, na drugem mestu se je plasirala realna gimnasija s 57 in pol, 3. klasična gimnazija 48 in pol in na 4. mestu učiteljišče, ki le doseglo 21 točk. Rezultati v posameznih kategorijah so bili naslednji: Tek 60 m: 1. Jenko (R) 7.6: 2. Preatoni (T) 7.7; 3. Lešnik (T) 7.8; 4l Obersnel (R) 7.9. Tek 100 m: 1. Preatoni (T) 12.2; 2. Lešnik (T) 12.3; 3. Jenko (R) 12.4. Tek 80 m z zaprekami; 1. Grgič (T) 13.2; 2. Letner (R) 14; 3. Obersnel (R) 15.8. Tek 1500 m: 1. Kopriva (U) 4.43; 2. Drevenšek (G) 4.49; 3. Ledinek (G) 4.53. Skok v višino: 1. Grgič (TI 1.60; 2. Preatoni (T) 1.55; 3. Letner (R> 1.50. Skok v daljavo: 1. Preatoni (T) 5.78; 2. Gorjup (T) 5.72; 3. Obersnel (R) 5.65. Met krogie: l. Grgič (T) 15.15; 2. Hlade (G) 13.95; 3. Faninger (R) 12.65. Met di*ka: 1. Grgič (T) 34; 2. Hlade (G) 32.50; 3. Bela (U) 31.11. Met kopja; 1. Grgič (T) 41.62; 2. Gujzmik (Gl 38.64; 3. Majcen (U) 35 04. štafeta 4X100 m: 1. Realna gimnazija v času 49.5; 2. trgovska akademija; 3. gimnazija. Lahkoatletski mat®h Celje : Maribor V nedeljo je bil na Glaziji v Celju ob prisotnosti velikega števila gledalcev zanimiv lahkoatletski mateh med Celjem in Mariborom, v katerem so Celjani zasluženo zmagali s 64 točkami proti 60. Rezultati so bili: Tek 100 m: 1. Urbančič (C) 11.2; 2. Monderer (M) 11.2: 3. Venutti (M) 113 Stanje 5:5. Tek 200 m: 1. Monderer (M) 24.1; 2. Urbančič (C) 24.6. Tek 400 m; 1. Goršek (C) 55.3; 2. Vis-novič (M) 57.4; 3. Muraus (M) 58.2. Tek 1500 m: 1. Goršek (C) 4:26.5: 2. Murans (M) 4:34.9; 3. Postrečan (M) 4:45. Tek 5000 m: 1. Kangler (M) 17:40; 2. Postrečan (M) 18:13.4; 3. Knez (CA 18:19.4. Skok v višin«; 1. Martini (C> 167; 2. Marek (C) 162; 3. Visnovič (M) 130. Skok v daljino; 1. Martini (C) 648 ; 2. Požar 'M) 604: 3. Monderer (M) 590. Troskok; 1. Martini (C) 12.69; 2. Požar (M) 12.23; 3. Stavbe (C) 12.21. Met diska; 1. Martini (C) 34.43: 2. čel-har (M) 32.33; 3. Urbančič (CI 32.16. Met kopja; 1. Rudi (M) 48.71; 2. Marti ni (C) 44.96; 3. Klent (M) 44. Met krogle: l. Skoberne (C) 11.66; 2. Marek (C) 11.63; 3. Kleut (M) 10.92. Štafeta 4X100 m: 1. Maribor 48: 2 C<»-Ije 50 8. o table teniškem turnirju Hermesa Prejeli smo s prošnjo za objav<»- Z ozirom na pomanjkljiva poročila o table teniškem turnirju ŽSK Hermesa, ki jih je objavilo ljubljansko časopisje, sem primoran napisati tale članek v vednost onim. ki so ta poročila pisali, in vsemu športnemu občinstvu. Nimam namena braniti slovesa svojega moštva, ker tega kot najboljše v državi ne potrebuje. Hočem le nodati nekoliko kon-statacij in pripomb Na jubilejnem turnirju Hermesa ie bilo razpisanih šest disciplin. Od teh so si llirijani osvojili pet prvih mest, dočim je pri narašča j-nikih p-emočno zmagal Hermes s svojimi res odličnimi novinci. Da bo slika povsem lasna, podam tudi rezultate ostalih disciplin, in sicer: single gospodov: 1. Weissbacher, 2. Žiža, 3. Nagy, 4. Geržinič (vsi Ilirija); single dam: 1. Dečmanova, 2. Tavčarjeva, 3. in 4. Cvenklova (vse Ilirija); double gospodov: 1. Žiža-Nagy, 2. Weissbacher-Ger-žinič, 3. in 4. Cvenkiova-Djinoj^skii (vsi Ilirija); moštva: Ilirija I. (v postavi Dji" novski, Weissbacher, Žiža) je premagala Hermes I. (v postavi Drovmik, odlični Marinko, Zorna da) z rezultatom 5:0. Potemtakem je Ilirija premočno zmagala v tekmovanju za najboljši klub na turnirju in si priborila pokal g. bana, kar je vse najbrže pomotoma izostalo v poročilih ŽSK Hermesa. Zal mi prostor ne dopušča, da bi napisal oceno posameznim igralcem, ki so se na turnirju odlikovali. Povedal bi samo to, da se premaganci ne tolažijo z izreki »bil je boljši, a je i.mel smolo«, ali »proti dosti šibkejši je izgubila mnogo boljša«, ker se na ta način ne vzgajajo dobri siport-niki in se omalovažujejo realni športni uspehi. Ne smem reči, da je bila organizacija štaba, toda vzorno vsekakor ni, da so morali nekateri tekmovalci igrati nepretrgoma od 18. do 23.30 in zaradi utrujenosti niso mogli podati svojega pravega znanja. Poročila Henmesa, ki so bila suhoparna in brez prave stvarne kritike, nas ne bodo motila. Nasprotno, k vrsti ostalih bomo skromno pristavili nanovo pri" borjene pokale, ki nam bodo ostali lepši del spominov na jubilejno prireditev ŽSK Hermesa. Ernst Nagy, načelnik table teniške sekcije SK Ilirije. Sodniški zbor JLAS. (Službeno). Za reprezentativni lahkoatletski divomateh Zagreb: Ljubljana, ki se vrši v soboto, 6. t. m. ob 16. in v nedeljo, 7. t. m. ob 15. na igrišču Primorja, se določa naslednja jurija: voditelj tekmovanja Griinfeld, pomočnik Sancin S-; vrhovni sodnik Windiech, pomočnik Slamič; redatelj starta Cerar Vlado, pomočnik Koch; etarter za teke L'iin, etarter za skoke MegušaT, starter za mete Vidic; glavni sodnik za skoke in mete Michel; sodniki za skoke ing. Bajtic, dr. Kuhelj, Potokar; sodniki za mete dr. Kuhelj, Cek, Pevalek; sodniki na cilju Cimperman, Gni-dovec, Kos. Slamič; ča6omerilci Gorjanc, Stepišnik, Keber. Windieeh, geom. Černe, Slamič, Kermavner; števec krogov Bradač; zapisnikarji za teke Banko, za skoke Polaj-ner, za mete Gostiša; službeni nadzornik tekališča geom. Černe; zdravnik dr. Prodan; poročevalec za liete Kermavner; vrhovna reditelja Čamernik in Vončina; dapove-dovalci Jerančičin še po eden član Ilirije in Primorja. ki se morajo javiti ivoditeljj tekmovanja. Ker .je pričetek prvi dan točno ob 16.. morajo vsi sodniki biti na igrišču najpozneje ob 15.30, drugi dan pa ob 14.30. Ilirija in Primorje morata obvezno postaviti po pet rediteljev, ki ee morajo javiti vsakokrat vrhovnemu reditelju eno uro pred pričetkom tekmovanja- Da bi se tekmovanje odbijalo v čim bolišem redi in bilo iz propagandnega vidika čim bolj zanimivo, je za pričetek vsake discipline določen točen urnik, ki ee ga ima iurija brezpogojno in točno držati in sicer: sobota, 6. t m. ob 16. tek 5000 m. 16-10 met krogle, 16.30 tek 100 m, 16.35 tek 400 m, 16.40 skok v višino z zaletom, 17.00 tek 110 m čez zapreke, 17.05 met diska 17.20 tek 1500 m, 17.30 skok v daljavo z zaletom, 18-00 štafeta 4 X 400 m; nedelja, 7. t. m. ob 15. t<3k 200 m. ob 15.10 skok ob palici, 15.20 tek 8C0 m, 15.30 tek 400 m čez zapreke, 15.40 met kopia, 16.00 štafeta 4X100 m. 16.10 troekok, 16.20 tek 10 m, 16.30 met kladiva, 17. balkanska štafeta 800X400 X 200X100 m. Službeno iz LNP. Danes ob 20. se vrši v dvorani Okrožnega urada na Miklošičevi cesti uvodno predavanje vzgojno zdravstvenega odseka LNP. Opozarjajo se vsi ljubljanski klubi, da obvezno pošljejo na to predavanje 5 igralcev I. moštva, katere mora javiti njih vodja do pričetka predavanja g. Vrhovniku. Službeno iz LNP. Drevi ob 19.30 bo seja k. o. v tajništvu LNP, nebotičnik, IV. nad. Na sejo se vabijo v svrho zaslišanja: ob 19.30 Brglez Lado (Ilirija), Bertoncelj Pepe (Primorje); ob 20. Uhan Lado, Ko-bal Lado, Kolarič Ervin (vsi Slovan); ob 20.15 Kamnikar Viki (Svoboda Lj.), Ba-telino Brom' (Reka); ob 20.30 Klančnik Avgust (Hermes), Pavšik Albert (Korotan), Oljančič Oto (Slavija), Trček Ivan (Mars), Stupica Milan (Grafika). ZdTav«tvenO-vzgojno predavanje. Danes ob 20. se vrši uvodno predavanje zdrav-stveno-vžgojnega odseka LNP v dvorani Okrožnega, urada na Miklošičev! cesti. Predavanja, ki bodo športno -vzgojna, zdravstvena in tehnična, imajo namen, da odpravijo vse nezdrave razmere, ki vladajo v našem nogometnem športu in da se vzgoji mladina v pravem športnem duhu. a obenem potegne občinstvo k sodelovanju. Predavali bodo gg. dr. Prodan, Hlapci<, te pot ▼ novi zasedbi in inecenaciji. Ni treba še posebej poudarjati, da morajo Cankarjeve uprizoritve na slovenskem odri biti vedno srž vsakega dramskega repertoarja in da bi jih moralo občinstvo kvitirati s posebno ljubeznijo. Letošnja premiera pade točno na dan peinajete obletnice prvega icralskesa nastopa naše priljubljene prve igralke Eivire Kraljeve, ki je odigrala svoio ulocro v mariborskem gledališču 4. oktobra 1019. Kraljeva igra pri tej predstavi ulogo Lojzke in pričakujemo od ljubiteljev njene -imetno«ti. da v priznanje njenega 151etnega truda obiščejo premiere v čim večjem številu- Režira gl. režiser J- Kovič. naetopijo Kraljeva, Savino-va. Starčeva. Barbifleva. Gorinškova, Za-krajškova. Tovornikoma, Furijan, Gorinšek, Nakrst. Kovič P.. Košič. Raebenger. Košuto, Blaž, Grom. Haraetovič. Medven, .Verdonik, Štandeker. Pri tej premieri veljajo bloki. Iz življenja na deželi Iz Ptuja j— Z nožem v vrat. Te dni se je pojavil v hiši posestnika Arnejčiča Andreja v Belskem vrhu njegov sosed in nastal je zaradi nekih gospodarskih nasprotij prepir. Tedaj je sosed v jezi potegnil vinogradniški nož (vinjek) in zabodel soseda v levo stran vrata. Prizadejal mu je 4 cm dolgo zevajočo rano. Vremensko poročilo Številke za označbo kraja pomenijo: 1. čas opazovanja, 2. stanje barometra, 3. temperatura. 4. relativna vlaga, 5. smer ln brzina vetra, 6. oblačnost 1—10, 7. padavine v mm. 8. vrsta padavin Temperatura: prve številke pomeniio najnižjo, druge najvišjo temperaturo: 3. oktobra Ljubljana 7, 761.7 12.S, S9, 0, 0, —, —: Ljubljana 13, 760.0, 21.6, 47, SW3. 4, —, —; Maribor 7, 759.8, 10.0, 90, 0, 0, —, —; Zagre>b 7, 761.6, 14.0, 90, Wl, 3, —, —; Beograd 7, 7«2.5, 16.0, 90, 0, 0. —, —; Sarajevo 7, 76<6.0, 7.0, 90, 0, megla, —, —; Skoplje 7, 76S.2, 13.0, 90. 0, 0. —, —; Split 7, 762.8, 19.0, 80, ESB2, 6, —, —; Kumfbor 7, 764.5, 19.0, 90, NE1, 4, —, —; Rab 7, 762.4 18.0 90, S4, megla, —, —. Temperatura: Ljubljana 22.4, 12.0; Maribor 22.0, 10.0; Zagreb 24.0, 13.0; Beograd 2i6.0, 14.0; Sarajevo 27.0, 6.0; Skoplje 28.0, 10.0; Split 26.0, 17-0; Kumbor —, 18.0" Raib —, 17.0. Splošni vremenski pregled 3. t. m.: Anticiklon se drži v zapadni Evropi, kjer prevladuje vedro vreme. V drugih delih Evrope ciklonsko stanje s pretežno oblač-. nim vremenom, mestoma dež. — V J u g o-s 1 a v i j i: lepo in vedro vreme v vsej državi malo pooblačenje na skrajnem seve-rozapadu. Temperatura: mininrum Plevlie 6, maksimumi Mostar 28. Kupujte najboljše in najcenejše peči „Soko" in prihranili boste na gorivu in materijalu. Na tisoče prodanih, na tisoče zadovoljnih! Dobiva se v vsaki trgovini z železnino. Izdeluje: VOJVODJANSKA LIVNICA, d. d., Novi Sad Ohranite svol>m *°oeni njihovo naravno lepoto ravnajoč se točno po teh na v o d Mih: 1 ie danes Izreztte spodaj natisnjeni bon za eno tubo Chlorodont-a kot poskuinjo In ga poiljtte tvrdki TVORNICE ZLATOBO<5, MARIBOR. 2. Kakor hitro to tubo prejmete, prenehajte uporabljati svojo dosedanjo zobno pasto In napravite poskušnjo s Chlorodontom. 3. Dentte zveCer In zjutraj na suho Stetko 2—S on zobne paste Chlorodont 4. Čistite zobe motno v vseh smereh, zlasti tudi med zobmi. 5. Zdaj ielej u močite &etko v vodi ter si ie enkrat temeljito očistite zobe. & Končno si skrbno izplahnlte usta. ie najboljše z ustno vodo Chlorodont Prej ko v 4 dneh bodo Imeli Vail zobje zopet svojo prvotno lepoto. Zotoaa pasta: VaBka tuba Ma 19^ mala tuba Dta 8-- Ustaa voda: Val steklenica Din M-maL steklenica Din 1 fr. BON Za izrezanje po somjem navodilu. PoitRte ari sa posfcuinio eno tubo zobna pasta Chlorodont la skar brez platno ta braz nalaianile obveznosti s noja strani. Kral: Ulica: Marcelle Tinajre: 21 Upornica Roman Vzela je otroka v naročje, med tem ko mu je Jozana pripravljala večerjo, močnik in jajce. Malček se ni hotel več ločiti od tetke. Rekel je, da ni lačen in ne mara jajčka; samo dva koščka sladkorja naj mu dado v skodelico. Jozana je storila temu konec. Vzlic Clau-dovemu upiranju mu je dala jesti, ga nato slekla in ga položila v sosednjo sobo spat. Zaspal je. >Težko ga je krotiti,« je rekla Jozana, ko se je vrnila k tetki, da bi ga opravičila; a njegovo srce je dobro in rad vas ima zelo.< Vedela je, da ga gospodična Miraclova obožuje; vedela je pa tudi, da je Claude kukavičje jajčece, vtihotapljen nečak, in ta misel jo je bolela. »Zelo nervozen otrok je,« je odvrnila teta, >zato je treba posebno paziti na njegovo prehrano. Najmanjša izprememba mu škodi.., Ti pariški otroci.. .< »Ali, tetka, Claude je močan!« »Na oko_kakor ocek Jozana je umolknila. Gospodična Miraclova je nadaljevala: »Živila so v Parizu tako slaba. To kvari želodec. Prav je imel najin pokojni Pierre, da dobavitelji sleparijo. Odgojiti otroka v Parizu je toliko, kakor pripraviti ga ob nekaj let življenja. Tu imamo vsaj sveža jajca in nepokvarjeno mleko, naravnost s kmetov ... Gospa Chantoiseaujeva mi je včeraj rekla: ,Vaš mali nečak vidno raste, in vaša nečakinja je videti dosti bolj zdrava...« Jozana je razumela rahli namig in boječi sv&t, ki je bi'1 v teh" besedah: gospodična Miraclova jo je izkušala pregovoriti, da bi z otrokom vred ostala pri njej. »Ali ne bi sedli k večerji? Menda pride nocoj gospod kanonik .. Ženski sta večerjali, in okoli pol devetih je prišel gospod kanonik Coulomb. Bil je vrl duhovnik, prav tistih let kakor gospodična Miraclova. Ker ni bil zelo močan in tudi ne zelo odločen, se je bil navzel prijateljičinega okusa, njenih misli in posebnosti, da, celo njenega načina govorjenja, saj jo je videval sleherni dan že trideset let. Trdili so celo, da ji je postal tudi na oko zelo podoben in da je sam še vsa drugačna stara devica kakor ona. Skrb za svoje šibko zdravje, nega svojega vrta in starinoslov-ske študije so bile vsebina njegovega nedolžnega življenja. Njegovi razgovori so bili polni receptov in dogodbic. Bil je izmed najbolj vnetih vernikov Matere božje na stebru v chartrski cerkvi, in o druidih, prvih častilcih »črne device«, je govoril s slovesno zaupnostjo, kakor da bi jih bil osebno poznal. Sedel je na svoje vsakdanje mesto nasproti gospodične Miraclo-ve in jel pripovedovati o nesreči, ki je bila zadela njegovo gospodinjo, častito vdovo blizu šestdesetih let: njena hči je pričakovala otroka, čeprav ni bila poročena. »Tridesetletno dekle, ki jo je imel vsak za čednostno... Stregla je pri častnikih, in ordonančnik stotnika Lefaurela, neki Parižan, jo je premotil... Mati je tako trdno zaupala vanjo ... Roza tudi ni več čisto mlada... Kadar je ženski trideset let, bi jo morala zdavnaj srečati pamet!.. »To so nevarna leta,« je rekla gospodična Miraclova, ki ni bila svetohlinka. »Jaz nisem nikoli delala neumnosti, a če bi jih bila, bi mi bile v mojem tridesetem letu bolj po duši kakor takrat, ko mi jih je bilo dvajset.« »Vi, tetka?« se je zavzela Jozana. »Neumnosti so razne vrste, in razume se, da ne bi bila... A ko mi je bilo trideset let, me je, sama nisem vedela, zakaj, mahoma prijelo, da bi se omožila... Ponujali so mi... saj ga poznate, gospod kanonikj... pri papeževih zuavih je služil in postaven mož je bil, z leseno nogo... Oh, lesene noge se nisem bala; zakaj tisto, kar mi je pri vsej stvari najbolj ugajalo, ni bil mož... posebno ta ne ... Ampak rada bi bila imela...« »Kaj neki, tetka?« »Rada bi bila imela majhnega otročička... Pierra, tvojega moža, sem imela sicer zelo rada, a vendar sem si zaželela še drugega otroka ... sama svojega ... Nič me ni sram priznati ... Vendar, v odločilnem trenutku mi je ,da' obtičal v grlu: prestrahopetna sem bila. Zakaj konec koncev snubec ni bil več mlad; kaj, če bi mi Bog odrekel otroka, moža pa ohranil... Že danes ta dan živi!— In zdaj se nič več ne kesam, ker sem po Claudeu postala babica.. -< Jozana je poljubila stari devici roko: »Kakšna krasna mamica bi bili, tetka!« »Tudi jaz sem torej imela svojo slabost,« je smeje se nadaljevala gospodična Miraclova. »To me je storilo prizanesljivo do tujih slabosti... Iz vsega srca pomilujem tridesetletna dekleta, ki jim .notranji izkušnjavec', kakor pravi naš župnik, ne da miru...« »Nihče naj ne sodi svojega bližnjega!« je rekel kanonik Coulomb. *Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen nanjo ... Gospod kanonik, Rozi je treba pomagati. Ali hoče tisti vojak popraviti krivico? Da... Nu, zakaj potem tarnajo? Malce prej ali malce pozneje ... zakrament ostane zakrament... Gospod Bog ne bo gledal na datum, kadar mu prineso novega kristjana...« CENE MALIM OGLASOM Po 5U par za besedo, Din 2.— davka za vsa* oglas m enKratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo ont, ki ifttejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po LMn 2,— za vsako besedo, Din 2.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 6.— za šifro ali dajanje naslovov. NajmanjSl znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din l.— za besedo. Din 2.— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din 6.— za Šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—. Ponudbam na Šifre ne prilagajte znamk! Le. ce zarite vate oo Oglasnega oddelka »Jutra« n«M _ odgovor, priložite DIH J.* v znamkah. Vse pristo.ibine za male oglase ie plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana. GOSTILNIČARJI? Nudite gostom najsijajnejše jugoslovensko BERMET-VINO Črnino iz Fruške gore. V sodčkih od 50 litrov naprej ga pošilja B. MARINKO V, Sremski Karlovci, Fruška gora. fcesecLa l Dm davek 2 Din m Slfro ali dajanje na Blova 5 Din. Naimanjd znesek 17 Din. DtJakJ 13 Din Klavirski pouk temeljit — (ev en*. tud4 kJavir za vajo ne raap> lago) — nadim. Dopise poti »PKimasti®j.a x dolgoletno nr,n<> prakso« m »glas™ oddelek »Jutra«. 300T7-4 Knjige Beseda 1 Din, davek 2 Din. 8» šifro ali dajanje na rtova 5 Din. Najmanjši znese1- 17 Din. I>ie Frati afc Hausarzt knjigo. prodam. Naslov v Tseih poelovakiicali »Jutra« 3o:ce-s Službo dobi Jeeeda 1 Din. daveK 2 Din ca šifro ali dajanje aa slova 3 Din. Najmanlš) znesek 17 Din. Frizerka perfektoa v trajni, vočtai wi ioicmm oralu iaotjd ter v man »kuri dobi stalno me-sh>. Kira!y, frrier, Murska Sobota. J5316-1 Pisarniška moč perfektma, samo že:eatiiiii-eke stroke, dobi mwo. — Ponudbe z referencami »a ogl. oddel. »Jutra c pod »Ljubi 2?«. 2306-3 Več zidarjev dobrih, za zidanje 6 koranom sprejme taik«>j J ust '^abri jelčič, stavbenik — Kersnikova 5. 3O0TO-1 Brivski pomočnik d*»Y>ec, d<,4ri takoj slučbo. IaaI:a.rri v steino službo. Ponudbe na oglašali oddelek > Jutra,* pod šifro: •»Prvnovrstna moč«. 30068-1 Večje podjetje išče 2 blagajm-!čarfki, 2 prodajalki, 1 absolveDtiko kulrnjekega tečaja, 1 samostojno kuho rico 28 do 30 let. — Ponudbe pod »Spretne« na oglašali oddelek »Ju trn«. 3007-2-J Pošten fant vojaščine proe»t, zmožen vseh domačilb del, v starosti 26 do 28 1<>t., M sprejme proti dobri plači. Ponudbe pod »Zmožen« na oglasni oddelek »Juitra«. 300*73-1 Švajcar poStem im marljiv, ki mora dnevtmo predelati 200 litrom mleka v maslo in ceneni sir, molaiti 20 kra.v, nadzorovati 2 krava.rja. strokovno voditi s^kij-erejo s po.močjo 2 delavcev, dobi službo. Foraidlbe z zahtevki na: Ha-rtner, Gornja Lendava. 30058-1 Beseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali' dajanje na »lova S Din. Najmanlši znesek 17 Din Učenko (ca) pošteno, spre.iroe trgovina na deše'i. Ponudbe pod »Tako'šen nastop« na ogl. oddrieik »Jutra«. 30096-44 Službe išče Jeseda SO para daves < Din za šifro ali da-anje naslova 3 Din Naj rnanlsl eneselr IV Din Pridno dekle vajeno vseh liišniih del išče službo. Naslov v ve-eh po-*'ov Milicah »Jn.tr««. 30060-2 Otroška vrtnarica m.la jSa, vajena tudi gospo-dmjefcih del Bi« službo. Naslov se lave v vseh poslovatoicah »Jutra«. 3003V2 Šoier - mehanik z dobrimi Sfprioeivali zirniOžen kavcije išče službo kjerkoli. Ponudbe na naslov: šofer. Hradeekega cesta 4, Ljvb! iana. 3010CV2 G. Th. Rotman: Peter Plaveč in Janko Rjaveč potujeta okoli sveta Šivilja »Okna zdaj menda ne bo več treba sna-žiti?« je vprašal snažilec, ko se je s težavo pobral. Ali gospa Rogačka ga ni več slišala; planila je bila v hišo, oštevat nerodna tapetnika. »Najin mojster bo vse povrnil, gospa; ta ne gleda na pest drobiža!« je zajecljal Peter. »Nu, potem je stvar drugačna!« je refcla gospa Rogače-va in odvedla »tapetnrka« v sobo ki naj bi jo prenovila. zmožna vsakega dela gre širvat na dom. Pooudbe n« oglasni oddelek »Jutra« pod »100«. 30065-2 Vzgojiteljica z učiteljsko prakso, zmožna perfektao nemščime, išče na.m eščeo ja. Na raz polago da rodbinii tudi svoj klavir iti poučuje. — Noslo-v v vseh poslova.lni-ca.h »Jutra«. 30OT6-2 Gospodična srednjih lot bi šla za gospodinjo k sa.mof!toj"n™iu boljšemu gospoda samo v Ljubi jano. — Skrom.ne za hteve. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 30090-2 Avto, hib t o deeeda 1 Din davek 2 Din sa šifro ali dajanje oa *lova S Din. Najmanlš' znesplr 17 nin Prodam avto zadet no kroajsiki gasilski tomboli. Pofeve se pri lostittiicd Ješ t, Naklo. 30068-10 Seseda 1 Din davek 3 Din za šifro aU dajanje oa slova 5 Dm Najmanjši . cnesek 17 Oln Star časopisni papir ku.pl A. PatKChim, Ljub Ijana. Wolfova 8. 30025-7 Kup« jem: Staro pohištvo, postelje, madrace, omare itd., ter vse druge starine. Plačam takoj! — Golob Marija, Gallusovo nabrežje 29. 30106-7 aeseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova t Din. Najmanlš-znesek 1' Hin Bančne vloge io akcije kuipoje, prodaja, lombardlra najsolidneje — St. Praznik, Zagreb. Varšavska 6, telefon 28-33. 24901-16 Lokali tieeeda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na •■lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din Restavracija stara., uvedena, v središču mesta Zagreba, ftaiprodaj. Potrebna gotovima 60.000. Pis-meite pomidbe na ogias. oddeJ. »Jutra« pod zmačko »60.000«. 34»»>49 Svetel m suh lokal tudi dvoriščem, na promet-nnm kraju, v izmeri eca. 100 kvadr. metrov, iščenuo v Ljubljani za takoj ali za 1. februa.r lf»35. »TUkod*. d. d., Ljubljana, Tvraeiva oesta 31, telefon 32-49. 35:6e-.19 Lokal za afvtomehamično delavnico iščenn. Ponudbe n« ogl. oddeJek »Jutra« pod: »V sredini meeta 500«. 300^-119 Prodam Beseda 1 Dta davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanjša znesek 17 Din Vabimo Vas k nakupu v najcenejši oblačilni« A. Preeker. Sv. Petra cesta 14. 133 Kodak fotoaparati na obroke. Jugo-agencija. Zagreb. Draškovi6eva 34. Proepektl brezplačno. — Sprejemamo poveod za etopnike s kav-cijo. 24731-6 Otroški voziček modem, se proda. Naslov v veeth posloval nrlcah »Jutra«. 30108-6 Plišasto preprogo prodam za 2000 Dim. Na-elov v vseh poelovaJracah »Ju tra*. 30104-6 Lepo preprogo dva m.idroca, slike prodam. Naslov v vsedi poslovalnicah »Jutra* 30088-6 Zapravljivček močan, malo rabljen naprodaj. Na ogled pri »Fi-govcu«. 30087-6 Špecerijska oprava nova. poceni naprodaj. — Gramofone, ženska kolesa iščemo. »Prilika«. Kersnikova 7. poleg Slamiča. 30083-6 Zložljiva postelja nova. že'ezna z 3 madra-eami poceni na,prodaj. — Emoraska cesta 10- 30096-6 Vretfnote Beseda 1 Dta davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanlši znesek 17 Dta Vsakovrstno zlato kupuje po najvišjih cenah CERNE — juvelier Ljubljana, Wolfova ulica 3 rfeseda 1 Din davek 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanlši znesek 17 Dta Enodružinska vila z vrtoim io vsem komfor-tom se odda v Trbovljah v najem. Pojasnil« daje Štraus Franc. Trbovlje -Loke 79. 30080-20 Redka prilika Polovica krasnega veleipo-sestva v Savinjski dolini zaradi smrti rz prve roke naprodaj. Njive, hmeljišča, travinški, sad onoemiki in stavbne parcele. Prostor je po 2 km oddaijon od treh industrijskih krajev, v neposredni btožini železniške postaje, deloma ležeč ob veliki eeeti. Posredniki izključeni. Interesenti naj .pišejo na oglasni oddelek »Jutra« pod z.naSko: »Ugoden nakup«. 30067-20 Hišo z gostilno dobro vpeljano, kupim v okolici Ljubija.ue ali na Goronjskem. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra* pod šifro »Z navedbo oeme« 30070-30 3eseda 1 Dta. davek 2 Din 'A šifro aH dajanje na-lova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Dta. Kislo zelje repo novo. prvovrstno, ta cele glave za sarmo v sodčkih dobavlja po Orezkonkurenftnl ceni Gustav Erklavec. Ljubljana Kodeljevo 10. te lefon 25-91. 205-33 »Aromatin« za goetHničarje. hotelirje, mesarje in privatno rabo. »Aromatin« ep ec i j.t! no dišavna mešanica za krvavice, riževe klobase. obare, omake, divjačino itd. »Aromatin« daje dobPT okus in prijetno «Tomo; je ekonomičen ker pri uporabi «tega_ od-padpjo vse druge dišave. Razpošilja glavna zaJopa: Adrja-Coloniale F. Sihenik, Ljiib!Jana. — Za poskusne vzorce pošljite 3 T>i*n v znamkah. 300«-33 Holandske čebulice hijacint. tulipd.nov. kro-kusov in zvončkom nndi Sever & Komp.. L'uhlja- na. 30029-33 Stavbišče v me«»tnem okraju Celja. 900 k v. motrov. ob glavni cesti se proda. Informacije daje Črepinšek, Celje. Kostanj jedilni, '.ep d-ebf*1. odbrao. kupite najceneje pri tvrdki A. Nachbar. Radeče. 34948-33 Dijo\Ike šobe Hese<1a 1 Dta daveK 2 Dta za šifro ali -lajanje ua alova t Din Nalmanlš' raesek 17 Oln Sostanovalca dfjaka, vzamem v lepo, snažno sobo z dobro domačo hrano, kopalnica na razpolago. Vodu ikova cesta 12/L, pri stari šiSenek.i eerkvi. 30062-22 Stanovanje Beseda 1 Din. davek 2 Din za šifro ali dajanje na-lova S Dta. Najmanjši znesek 17 Dta Trisob. stanovanje z vsemi pritikl i/nami v bližini sv. Petra cerkve od-dom s 1. novembrom mirna stranki. Naslov v vseh po-slovainicah »Jutra«. 30050-31 Dvosob. stanovanje lepo, solnčno, 9 piitiikli-namd se odda s 1. novembrom boljši stranki — Na-s+ov se izve v vseh poslo- Solnčno stanovanje 2 sob in kuhinj« v podpritličju vile v centru mesta se odda s 1. novembrom. Ogledati se med 2. in 5. uro pop. v Knefljevi ulici 13/11. 30004-21 Dvosob. stanovanje kabitnet, pritikline oddam 1. novemb-o. PloterštFkove 13. Sv. Krištof. 30081-31 Dvosob. stanovanje oddam « 1. novemb-± posloval tricah »Jutra «. 30097-31 Enosob. stanovame oddam. Toiave se v trgovini Kovači«. Tyrševa {Dunajska) cesta 82. 30107-31 Sobe išče Besed« 50 para. davek v Din za šifro ali da 'anje naslova 3Din Nal-manlši »n^selr 1? nin Udobno sobo 6 kopalnico, efvemt. centralno kurjavo v ceotru išče soliden in stalen gospod. Dopiai na upravo »Jutra* pod »Samo strogo s epari ran o«. 30082-23a Sobo odda eseda 1 Din davek 2 Dta -a šifro ali dajanje na 'lova 5 Din. Najmanjš' znesek 17 Din Opremljeno sobo solnčno. oddam drvema dijakoma ali dijakinjama. — Reber 7. 26267-33 Opremljeno sobo lepo in solnčmo takoj od-da.m. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 30086-23 30098-30 vataieai »Jutra«. 30091-S1 Sobe nasproti univerze e po-sebrimi! vbodi oddam takoj. Naslov t vseh poslo-vaknicah »Jutra«. 30084-23 Specialist za živčne bolezni dr. žvokelj Stanko se je preselil na Aleksandrovo c« s/I« kjer ordinira od 2. do 4. ure. I ZAHVALA. Za premnoge dokaze iskrenega sočutja ob smrti naše iskreno ljubljene, nenadomestljive mame, stare mame, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe JOSIPINE PIRNAT roj. Hudobilnik se vsem prav prisrčno zahvaljujemo. Posebno zahvalo izrekamo čč. šolskim sestram v Ma-rijanišču za tolažilne obiske ob času bolezni in ob smrtni uri, čč. duhovščini, profesorskemu zboru klasične gimnazije, pevcem za ganljivo petje, »Pekovskemu društvu«, vsem darovalcem cvetja in vsem onim, ki so našo nepozabno mamo spremili na njeni zadnji poti. Sv. maša zadušnica se bo brala v petek, dne 5. t. m., ob 7. uri v farni cerkvi sv. Petra. Ljubljana, dne 3. oktobra 1934. Mesečno sobo v centrumu s posebnim vhodom oddam. Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« 30003-28 Zdravstvo »eseaa I lAn davek 2 Din 'a šifro ali dajanje na «lova 5 Dta. Najmanlš znesek 17 Din Slabotni možki! Kadar &te spolno slabotni ali nera ztKMOŽKsiid takoj pomore pa.ttnti.ra-n® mehanično sredstvo »Saiue Standard«, ki ga je izumil zdravnik in čigar učinek j«? ugotovljen po mnogih zdravnikih in privatnikih. V trenutku, kadar vi želite, pridete do zaželjen« zmožnosti. EDINSTVENO MEHANIČNO SREDSTVO ki vam pomore zanesljivo tedaj, ko vem je t® potrebno Razpolagamo t velikim številom zahval ni«. potrjenih po javnih notarjih. Novi prospekt »SALUS STANDARD« raz pošiljamo s točnim navo diilom diskretno v zaprt? kuverti br*z zunanjega naslora z« 10 D.n. rDenar ali poštne zna mike.; Zastopstvo »SALUS«. Zagreb oddelek Jo. Varšavska olio. W. — Ogl. pr. rei min. soe. poL ! »r. zdravja S. br. 18340 od 7. K. 1934. 230-40 Živali eseseda 1 Dta davek 2 Din za šifro ah dajanje na slova 5 Din. Najmanlši enesek 17 Dta Pes volčjak se je izgubil. Sliši na ime »Crt«. Oddat; gw je proti nagradi pri Oblaku. Tržaška cesta 22. 3O001-;l7 Lovska psica rujava, kratkodlaka ptiča nka, ki sliši na nnve Bistra, se je zatekla. Prosim informacije proti nagradi. Aihčan, Ižanska 118 (ali mestni magistrat). 30083-27 Mladega bernhardinca aii neufu.ndla.uca, starega 4—S mesecev, kupim. Po-mtdbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Mlad pes*. 30105-27 rteserta i Din davpR 2 Din za šifro ali dajanje na slova 5 Din. Najmanlši mcBPlr 17 Din Premog drva in KARBO PAKETI pri IV. SCHUMl Dolenjska cesta Telefon 29-53 Zimska jabolka so že na zalogi pri Gospodarski zvezi v Ljubljani. Zepfair v • peci so neobhodno potrebne povsod, kjer žele kuriti z drvmi poceni, higienski in udobno. IZDELEK TOVARNE PEČI ŠTEDILNIKOV in EMAJLA „Zephir" d. d., Subotica Zahtevajte brezplačno prospekte! Samoprodaja za Ljubljano: Venceslav Breznik, Stritarjeva ulica 7. Za Celje: D. B a k u s c h. Za Maribor: Pinter & Lenard. čitajte tedensko revijo „ŽIVLJENJE IN SVET" i e Četrtek. 4. oktobra. LJUBLJANA 12.15: Plošče. — 12.50: Poročila. — 13: Čae, plošče. — 18: O zafviti živali (dr- J. Kimc). — 18.20: Pogovor * poslušalci. — 18.50: Plošče po željah posl i-šalcev. — 19.30: Obletnica podpif»a re£k: O Brucknerju (dr. Dolinar). — 21: Prenos s Dunaja. — 22: Čas. izročila. — 22.15: Plo- BEOGRAD 16: Orkester. — 20: Prenos z Dunaja. — 22.30: Lahka glasba. — ZAGREB 12.30: Plošče. — 17.15: Pesmi. — 20: Prenos z Dunaia. — 22.15: Ples. — PRAGA 20: Prenos z Dunaja. — 21: Zabaven program- — 22-15: Plošče. — BRNO 20.40: Pevski kvartet. — 21: Program kakor v Pragi. — VARŠAVA 20.15: Simfoničen koncert. — 23.05: Ples. _ DUNAJ 12: Plošče. — 15.40 Čelo in klavir. — 16.10: Plošče. — 1710: Kompozicijska 'ara- — 20: Koncert dunajskih filharmonikov. — 22.10: Lahka glasba. — 24: Dunaiske melodije. — BERLIN 20.15: Veseloigra. — 21: Orkester. _ 22.20: Schubertoo-e pesmi. — K6NIGS-BERG 20.15: Prenos iz Berlina. — 21-15: R. Strauss. — 22.40: Nočni koncert. — STUTTGART 20.15: Prenos iz Berlina. -21: Lahka glasba. — 23: Ples. — 24: Nočni koncert. _ BUDIMPEŠTA 17: Orkester. — 18.40: Komorna glasba. — 20: Madžarske pesmi. — 23: Plošče__RIM 17.10: Plošče. — 20.45: Operetni večer. Hudič se boji zvona Ce je v peklu vse tako, kakor si predstavlja kitajska budhistična vera, tedaj mora biti podzemeljskemu glavarju življenje kaj težko. Neprestano se oglaša 17tonski zvon na svetem hribu čijuhuašanu, največji kitajski zvon. Ta zvon nima drugega namena, nego tega, da spravlja satanove legije v strah in jim odnaša izgubljene duše. Ko se oglasi čijuhuašanski zvon, pravi namreč ljudska vera, je to znamenje, da ja pekel izgubil spet eno dušo, ki se nato v novem utelešenju vrne na zemljo. Da so izbrali baš goro čijuhuašan za namestitev velikega zvona, se da pojasniti s tem, da je vladar pekla baš na tej gori prejel svoje zločesto naročilo. A navzlic temu ni na Kitajskem reševanje duš iz satanovih krempljev prav nič cenejše nego — recimo — pri nas. Zvon sam je veljal okrogel milijon dinarjev, a mežnarji — če jim smemo tako reči — ki z njim zvonijo, morajo končno tudi živeti in to ni mogoče zastonj. Zato mora vsak, ki hoče rešiti kakšno dušo iz kitajskega pekla, na gori čijuhuašan nekaj plačati. In to ljudje radi delajo. PREHODNA DEKLIŠKA DOBA JE MED 12. in 17. LETOM. To je doba, ko mora imeti vsako dekle jako in zdravo kri, močne in zdrave živoe in izboren tek. To daje »Energin« za jačanje krvi, živcev in teka. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah, pol-litrska steklenica Din 35.—. Reg. S. br. 4787-32 ŽALUJOČI OSTALI. Patent Stopi Twlst dolgo pričakovana novost omogoča mašenje perila na šivalnem stroju brez aparata, skrajša delo enega dne na dobro uro, presenetljiv uspeh, mesto krpe — krasna tkanina odlične strokovne ocene (ženska obrtna šola, gospodinjske šole itd.) V inozemstvu milijoni komadov v uporabi. Vzorec s poštnino Din 10. Pojasnila pri generalnem zastopstvu v Ljubljani, poštni predal štev. 81. Urejuje Davorin Ravljen. Izdaja za konzorcij »Jutra« Adoli Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezerdek. Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. Vsi s Ljubljani