Irhdja vtaki ¿t trt t k in velja 5 poštnino vred in v .Mariboru s poiiljugem Dii dom na celo leto . s H. „ pol IvtA . 1 fl. 50 It. \ , -fi.aok. Brez pošiljanja pa dtun x» eelo leto 2 fl. &0k, n pol leta . 1 £30 k. „ ; -fl-TCk, Fosanio^ni listi ae dobijo pri knjigarn Novaku na ■velikim trgu S k. SLOVENSKI Naročnino e prejem a vred-uiitvo v Mariboru. Poduéiven list za slovensko ljudstvo. „Fodük v gospodarstvu bogati dcSdo." Itok opisi ae ne vračajo, neplačani lia ti 11 e prijemajo. Oznanilo, «e prijemajo, j lin ¿a ia vrstico je 10 k. in Jta kolek 30 k. Šiv. 20. V Mariboru 25. junija 18G8. Tečaj 41. Vabilio na naročbp. Drugo polletje našega dragega tečaja »e bliža. „Slov, Gospodar" vabi na naročim. Prinašal bo kakor dozdaj naj boljše nauke in naj novejše o v i n o - s a d j o - ž i v in o r e j i in sploh v vseh gospodarskih stvareh. Razlagal bode državne razmere. Povodni bode v kratkem, kar seje važnega novega dogodilo po svetu, posebno po slovanskih deželah. Konečim bo v vsakem hitu oznanjal eeuo žita iu drugih gospodarskih pridelkov. C,Glisti gospodje, ki eo naročeni samo za prvo polletje iu kiorih naročnina loraj v kratkem konča, so profieni, naj se blagovolijo kiuali naročiti za drugo polletje, ker se ne bo več listov tiskalo kakor samo toliko, kolikor ¿o bo naročnikov oglasilo. Prosimo nadalje Vse rodoljube in prijatelje za materijalno in duševno podporo. Naročnina je zgoraj naznanjena. Slovenski l a bor (ljudski zbor — MeetingJ ♦ Od več strani se je želja izrekla, naj bi se tudi Slovenci zbrali v veliki množini pod ruilim nebom, kakor v starih časih po stari slovenski navadi, in bi javno izrekli svoje želje in svoje zahteve. Taki zbori ali tabori so namreč den denešnji dovoljeni po postavi, in kdo hode tajil, da nimajo Slovenci dosti želj pri srcu, ki bi jih radi očitno pred svetom izrekli, da se ustavni organi in slavna vlada ¡oliko na nje ozira in jih uresniči. Vzemimo tnkaj v misel le naše preobilne davke, ki se odkar so zemljišča prosta, vedno množijo. Vsakdo zna, da tako mtprej iti ne more. Kmetijstvo, ki je od nekdaj bilo temelj iu podlaga vsaki državi, so s prisilnim obloženjem slabi in tako država sama dobi jetiko in hira. To mora inači biti, mora se najti način, da se državni stroški v red spravijo, da ne rastejo leto za letom državni dolgi in dače oh enem, ampak da se davki spravijo v ravnotežje sopet /, dohodki, da se zbrišejo doklade vojsklne iu druge, ki se od leta prepisujejo v dačce knjižice brez ustavnega vzroka in razloga. Vzrok tolikim državnim stroškom in tolikim davkom jia je obee zuau in pripOKUan, ker je namreč država visela iu še visi preveč na vojakih in uradnikih. Vojaki iu uradniki se morajo zmanjšati in zmenjSali se bodo stroški in tudi davki. Da pa se |o zgodili more, se morajo narodi Avstrijski med aehoj poruzumeti, ne smejo vladati samo Nemci in Mad-jari, kajti taka vlada potrebuje sopet cele trume uradnike* in vojn kov. Vsi narodi morajo hiti svobodni, ravnopravni. V ravnopravnosti iščemo le pravico iu ničesar več, 6uo pravico, ki meri iu vaga v,- enim iu istim laktom in z eno in istovago meni, tebi, bremena in koristi, ki vse to, kar imajo Nemci tn Madjari, daje tudi Slovo nu, nič menj nič več, v duhu ljubezni in spravo. Bolj se vzbuja, bolj se bode potegoval za tako ravnoprav-nost narod slovenski, dokler seje ne pribori. Ne damo se potolažiti s kako železnico; ki se kol darilo da poslancem, ki obiskujejo cislajtauski zbor, ampak narod ima pravico do polnega prava, kakor je uči razum človeški od samega Roga vsajen. In ravnopravnosi je po našem živem prepričanju naši državi mili Avstriji edina spasonosna zvezda predhodnica boljšo bodočnosti. Z beri m o se tedaj v blagem namenu lastne boljše bodočnosti in prida državinega tudi Slovenci na Kranjskem, Pri- morskem, Koroškem, ¡ilirskem, povsodi, kder siauujemo, v velike tabore in ¡zreeiino po slavnem izgledu naših bratov Čehov svoje želje, svoje zahteve, vsi pravični sosedi in Slovani hudo uas podpirali, poslanci pa Um leži pravici izpodo-vali: Narodi se bodo poruzumeli, nezaupnost bo minnla, m lovilo uradnikov se ho znižalo, avtonomija ali samouprava se ho množila, vojaki bodo )e oh svojem času se zbirali za vajo in proti vonattjim sovražnikom, ne bodo več na straži proti domačim ljudstvom, čas miru bo oslal čas miru n no vojakov, si roški bodo se zmoujšaii. Da postanemo konkretni, vzemimo v misel nekaj prašutlj za Stirake tabore. Postavimo: J. Številu slovenskih Siirskili poslancev v deželni zbor se naj pomuoži po razmeri prebivalcev do poslancev. 2. V ¿(irskem odboru naj bosta dva odbornika Slovenca. 3. Naj se napravi odsek slovenske namestnija Štirske. 4. Uradnikom služečiui na slovenskem Stirskein uaj se postavi rok, dokler imajo bili vešči jeziku slovenskomn v govoru in pismu. 5. Slovenska gospodarska šola in slovensko gospodarsko društvo, G. Rnvnopravnost jezika ua glavnih iu srednjih učilnicah. 7. Odštevanje prineskov /a nemške zavode iu ustanovitev slovenskih. Da pa ta predlog ne ostane nu papirju, no/i vi je podpisani vrednik tega lista vse Stirske rodoljube odliftase, deželne poslance, duhovnike, posestnike, odvetnike, bdežnike, zdravnike, učitelje, in uradnike slovenske, koji se s tu mislijo slažejo in jo hočejo izvršiti pomaguti, da se dogovori določen nnčrt, ki se slavni vladi predloži tako tudi Čas in mesto prvemu slovenskemu taboru v Štirskem Slovenskem in za to voli izvrši ven odbor. Zbod temu dogovoru naj bo 7. jnlija t. L o 3. uri popoldne v čitavnični dvorani, ki se v ta namen najame. Do tega časa se naj tudi pismene hjavc izvršijo. Slovenski časniki pa so lepo prošeni, da ta poziv ponatisnejo, kajti osebnih povabil ne bomo razpošiljali. Dr. Matija Frelog, v iiitenn i listnega odbora. Gospodarske stvari. (■»»podarslie p — a- ■33 U P r"» pretekli teden. > S d.! k. o. fc- k k.; fL k. Plenice vagini [drevenim) , Tfio j 40 ó U0 5 SO Hži , . . , . s — S UO rt SO 3 2S JaSmeua „ .... djao S 3n — Ovsa „ .... 1|M a 1Í. tO 2 10 Tnrčitu (kurane) vjigau . , , J;ÍÍO 3 3S 3 iOi a 20 -Ajde » 'H a 10 aso; s so Proafl „ su 3 a !i0 — '— Krompirju B Govedine funt i ao 1 40 i 3-11 - i •M, 15 _ Í4 — 25 Tiletino ,, .... — 30 Ž 7 _ 22 li- [at Svilnati ne črslve funt - 20 — li i!— 25 Drv SO" trditi iešouj (Klaiter) 10 —' _ _ - — tO 1 M »,,„ H - » „ SO" mehkih „ , __ 30 _ _> (i - _ S 50! 7 _ Ifl". „ „ . Oglcnja it trdega lesa v s, g ud — 60 „ - -'ad 60 40J— 50 „ „ mehkega „ „ - tíO — oO 45- 40 Sena ceut , . t ao 1 75 1 Skmte cent v Suimb . . 1 10' 1 10 — «u 90 - „ n Bfeijo , . . ..—0Q Slniiins fápeha} cent , , , 40,— 1 — 60 — m ítí .14 — J.ijee, iibL za -m - is — llj— 10 Cesurski zlat velja 5 fl. 52 kr, a. v. A/.i jo srebra 113.25. Navodilo drž. posojilo G3.—. Loterljnc lieihe. V Gradcu 17. junija 196«: T® a« 12 14 Prihodnje ureflt&njt je 1. juliju 54 — 104 — "V Belgradujc preiskavna komisija sestavljena iz predli edinka belgraške mestne sodnije g. J. Pjinteliča, prisednika mestne sodnije Dragotinoviča; predsednika okrožne sodnije J, PanteBSa, predsednika N- Nedelkoviča. — l^eiskava vsak dan bolj jasno kaže, da je rodovina Karagieorgjevičn zapletena v zarota. Pravi se, da so zarotniki tudi boleli Milana v Parizu vjeti ali moriti. Novica r, Slovani i [i Romuni so imeli pred kraikim svojo pobratimtjo v Peštn. — Vsi govorniki so povdarjali vzaj emnost slovansko ali vsaj vzajemnost ogerskih nutua-gjarskib narodov, 4 L m, se je posvetila zastava ukndem. bralnega društva v Pragi. Ob edcnnjstih predpoldnevom se je podalo društvo na strehški otok, kjer so ga že čakala društva „Sokol", „Hlah oP, „Oul" iu druga. Odbornik dijaškega društva stopi na oder, pozdravi zbrane goste v imenu celega društva in omeni v krepkih besedah važnošt svečanosti. Zastava se je razgruola iu med gromovitimi „Slava klici" podala botri gosp. fiie gero vi, ktera jo je oUinéala z lepimi trakovi-Potem spodbuja s krepko besedo „češko mladino", naj dela na začetem potu na narodni podlagi. Poleni je zabila 2re-bliček v novo zastavo in za njo druge botre in gosije, med k ter: mi gg. dr. P alack v, Jliegcr, župan K I a n d y in drugi vsak s svojo prislovico. Z živimi „Na zdsx" in „Slava klici" je bil sprejet vaakteri posebno: Palaeky in Rieger. Potem jo ovenčala botra zastavo s tremi krasnimi venci. Se ve da ni manjkalo pozdravnih telegramov iz vseh krajev í'eske in Moravske, Na onem mestu v Topčidarn, na ktcremje bil knjez Mihael umorjen se bo stavila obtjubna cerkev in veličasten spominek. Finski cesar je izrekel svoje sočulje v lielgrad zasirau umorjenega knjeza in željo, du Id se ohranil mir, ter volilo po želji rajnega knjeza. Ogersko državno obrtniško društvo je prosilo kupci j ^ko m i ni s te rs Ivo, da hi pri vojaškem ministerstvn doseglo, dn hi |o dovolilo, da smejo tudi vojaki gospodarom pri žetvi za plačilo pomagati; ker Ogersko nima zadosti delavcev in za t ora j se poljedelstvo ne more tako pod i g not i in razširiti, kakor se bi. Če hi delavnih moči zadosti bilo. V Ogerski je zdaj više 15.000 vojakov, če bi jih le polovico pri žetvi gospodarjem pomagala, bi gotovo mnogo koristila, Sploh pa hi bilo vojakom dovoljeno gospodarom pri žetvi in drugem delu pomagati. Volitve za srbsko akupčino so se že začele pripravljati. Ruski car je gospodar 100.000 štirjaskih milj v Evropi. drtikr.it tolik o pa je rusko zemljo v Aziji, kakor nekdaj cesar ponosno reči: — Kmali bo „v mojem Rusija so- Karol V. tako moro zdaj car ruski cesarstvu solnce nikoli ne zahaja seda Angležev v Lidiji. I/ Zagreba se piše, da je odpotoval Bnuh čez Duuaj v Pest. Bolj iu bolj se dozdeva, kakor da bi bilo Rauhovo veličanstvo pri koncu. Nn Ogerskem se pripravlja splošno vpenjanje civilnega zakona. — Cigani ga tam o že imajo. Milan Obrenovič je te dni došel v Eeč. Piinc Napoleon se sprehaja po Huda-Pestu in morebiti se uči od Madžarov politike. Iz Tinj pri slov. Bistrici se „Slov. Narodi]" piše da so turno izvoliii V. Korošca za župana ki je previden, rodoljuben mož iu ki je dozdaj bil ti let župan občine sv, Urha. Pri prvi seji se je že fiklennlo. da je uradni jezik f.ihi me slovenski, ReS t vide se toraj hodu vse vloge v slovenskem jeziku in tudi od uradnij tirjalo naj se poslužijo domačega jezika pri svojih dopisih na slovenske občine in kmete. Slovenski žn» pani in srenje, tako morate storiti vsi, če hočemo napredovati,I Cesar se je odpeljal 21. t. m. v Prago g. Benst pa -22. t, m. Čtge se, da se hočejo s Češkimi žluhtniki poravnati.— I'oslano- Maribor 22. junija. „Slovenski Gospodar" prinaša IS. t. m. dopis iz Ormuža pod znamenjem F.W—g., nakte rega ne morem molčati, ker je vsem doličnim okrogom znano, da 6cm jaz tisti nesrečni učitelj, od k le rega se je po dopisnikovem mnenju Ormnžu tolike nevarnosti bati- Ta dopis je meni kačji strup in me je httdo piknil; nisem še dozdaj kaj tako razžaljivega v kakem Časniku bral, in ne žetim, da bi se komu drngemu kaj takega zgodilo. Sem sploh navajen z odprtim v i žirom boriti se za pravi oo, zato se ne ustrašim tak surovih napadov, ker sramota le tistega zadene, od kte-rega surovost i/.vira. Kar so volitve tiče, mi ni treba kaj povedati, ono kaže „volilni protokol", a kako so se podplski za „protest" nalovili. znam povedati, da ste celo moje sosede oslepili, ter njim prazen papir za podpisek vložili, rekoči, da se potrdi storjena volitva — i bil je „protest". — To je pravna pot, pa tudi ni „revolutionarna", morda poštena'i Da sem se podsto-pil la Ormuž prositi, mi ni zameriti, da bi kakor rojen Orni užanec rajši v domačiji za učitelja tungiral, kak kde druga, in je nt vsakemu domorodcu domači ja ljuba 'i Zvrh tega se nisem izustit, kakor dopisnik pravi, da naj nemščina slovenščino podjarmi in da nobeu mešnik v školo nc sme; to morem ostro kaknr izmišljeno blebetanje obsoditi in zavrnoli- Znati mi je, kaj postava kaže. Pošteno i postavno sem za Ormuž prosil in moje obljube pismeno v prošnji naslonil, pa nisem hodil pred volitvo od hiše do hišo „simpatij" beračit, kakor drugi, niti po stričicah rihit, ker še me železno vrvi ne vežejo na ktero „slričico,f g. uačeluika, moje srce (veselite se dekleta) se prosto trka. JTZvit mož vetmjak" — to je vir poetične žile liopisalelja, takov priimek mi da, za moj trud v podučevunju slovenske mladine! te dopisnik h tem povedati če, da imam okolnosti, in sicer v sednjoih za nas Slovence meglenih časih, pred očmi, in da Sfi po njih obračam, mu priterjujem, ako pa hoče reči b tem, da nisem Slovenec prave korenine, se pozivam za to razsodbo na moje znance t prijatelje, ki me bolj poznajo, kakor ta iutcligent dopisnik, kter jO menda ni Ormuški domorodce, zakaj, Oriu užanec še dozdaj ni bil dennnciant niti izdajavcc svojih domorodcev, vsaj bi več žurnalietičuega takta kazat. Naše sosede Nemce poslujem in je kakor moje bližnje ljubim, so mi tudi dosti dobrega storlji, a ni Žaliga, kakor ona iskra Slovenije F. W—g. z hudim čutja bodečim napadom. — Da nisem dohil, „ver-ženske Blužbe" je morebiti krivo, da sem bil nje „mlad", ali da nisem met „švogTa" kar pa sem tam obljubil, bi držal. Leta 1S 6ti pa me je na prošnjo izvolil inteligentni mariborski šolski odbor za nčitelja ua slovensko školo, in kar sem temu obljubil, držim, ovo kažejo moja spričala. — Novo školo za-graditi- to jo dobro pučetje; v Švicarskem, v Belgiji, v Ameriki skoro vsaka srenja ima svojo školo, taka osnova je hvalo vredna. — Ako je dopisnik mož beseda, se naj na svetlo prikaže, da bom vidi!, kterega kalibra da je, iu kako bo one raztresene laži proti I i en o zahteval. Ferdinand Raadl, učitelj Ji. mBredu na el o vene ki ikoli _grškega predme »ij a v Maribora. T rz n a cpiiii ■s H r : .s "C m > p — a- ■33 u P ♦J r"» pretekli teden. > S d.! k. a. fc- 1 fl. k.; fL k. Pčeaioe vabilu [drevenim) , Tfio j 40 ó Í10 5 SO Hži , . s — a no rt tiO 3 2S Joimeua „ .... djao a 3 s SO — Ovsa „ .... IlM a 1Í. tO 2 10 TiirSicu (kurane) vjiguu . , , 3 3S 3 io a20 -Ajde „ 'H a 10 3 60! 2 SO Prosa „ s'- 3 a !i0 — '— Krilili |>1 rju ■ . Govedine fant i ao 1 4(1 i 3-11 - i •M, 15 _ Í4 — 25 Tulutine ,, .... — 30 Ž 7 _ 2Í li- [at SvinjiiUnp črstve funt - 20 _ li i!— 25 Drv SO" trditi iešouj (KI a/ter) 10 —' _ _ s — 1.0 1 M »,,„ H - » „ SO" mehkih „ , __ 30 _ _, (i - _ S 50! 7 _ Ifl". „ „ . Oglcnja it trdega lesa v s, g ud — 60 „ - -'ad 60' _ 40J— 50 „ „ mehkega „ „ - tíO — oO 45- 40 Sena ceut , . t ao 1 75 1 Salame cent v SuijnL . , 1 10' 1 10 6š ~ 90 - „ n bfeljo , . . ..— D G Slnniiis i f i'i'híi ,■ cent , , , 4(1,— 1 — 60 — m ítí ■! t — J.ijee, jiflt xa —. 1-43 - IS — llj— 10 Cesurski zlat velja 5 fl. 52 kr, a. v. A/.i jo srebra 113.35. A!.irodno drž. posojilo G3.—. Loterij nc lieihe. V Gradcu 17. junija 196«: T® a« 12 14 Prihodnje urečk&njt je 1. juliju 13(18. VI — 104 — "V Belgradujc preiskavna komisija aostavljena iz predli edini a belgraške mestne sodnije g. J. Pjmteliča, prisednika mestne sodnije Dragotinoviča; predsednika okrožne sodnije J, lJuntelita, predsednika N- Nedelkoviča. — Preiskava vsak dan bolj jasno kaže, da je rodovina Karagieorgjeviča zapletena v zarota. Pravi se, da so zarotniki tudi hoteli Milana v Parizu vjeti tdi moriti. Novica r, Slovani i [i Romuni so imeli pred kraikim svojo pobratimtjo v Peštn. — Vsi govorniki so pevdarjali vzaj emnost slovansko ali vsaj vzajemnost ogerskili nutua-gjarskih narodov, 4 t. m, se je posvetila zastava nkndem. bralnega društva v Pragi. Ob edcnnjstih predpoidnevom se je podalo društvo na streliški otok, kjer so ga ¿e čakala društva „Sokol", „Hlah oP, pOu l" in druga. Odbornik dijaškega društva stopi na oder, pozdravi zhraue goste v imenu celega društva in omeni v krepkih besedah vainoSl svečanosti. Zastava se je razgrnola io med gromo?itimi „Slava klici" podala botri fiosp, Riegarovi, ktera jo je oUinéala z lepimi trakovi. Potem spodbuja s krepko besedo „češko mladino", naj dela na začetem polu na narodni podlagi. Poleni je zabila žre-bliček v novo zastavo in za njo druge botre in gostje, med kterimi gg- dr. Palackv, Jliegcr, župan K I a u d y in drugi vsak s svojo prislovico. Z živimi „Na zdsx" in „Slava klici" je Idi sprejet vsakteri posebno: Palaeky in Rieger. Potem je ovenčala botra zastavo s tremi krasnimi venci. Se ve da ni manjkalo pozdravnih telegramov iz vseh krajev Ceske in Moravske, Na onem mestu v Topcidarn, na ktcremje bil knjez Mihael umorjen -se bo stavila obtjubna cerkev in veličasten spominek. Fiuski cesar je izrekel svoje sočutje v lielgrad zasirau umorjenega knjeza in željo, du Id se ohranil mir, tov volilo po želji rajnega knjeza. Ogersko državno obrtniško društvo je prosilo kupčiji-iko ministers!vo, da bi pri vojaškem ministerstvn doseglo, da hi |o dovolilo, da smejo tudi vojaki gospddarom pri žetvi za plačilo pomagati; ker Ogersko nima zadosti delavcev in za t ora j se poljedelstvo ne more tako pod i g not i in razširiti, kakor se bi. Če bi delavnih moči zadosti bilo. V Ogerski je zdaj više 15.000 vojakov, če bi jih le polovico pri žetvi gospodarjem pomagala, bi gotovo mnogo koristila, Sploh pa hi bilo vojakom dovoljeno gospodarom pri žetvi in drugem delu pomagati. Volitve za srbsko akupčino so se že začele pripravljati. Ituski car je gospodar 100.000 štirjaških miij v Evropi, dvakrat toliko pa jc rasko zemljo v Aziji, kakor nekdaj cesar ponosno reči: — Kmali bo „v mojem Iluaija so- Karol V- tako more zdaj car ruski cesarstvu i-olnce nikoli ne zahaja seda Angležev v Lidiji. L Zagreba se piše, da je odpotoval Bnuh čez Dunaj v Pest. Bolj in bolj se dozdeva, kakor da bi bilo Itauhovo veličanstvo pri koncu. Na Ogerskem se pripravlja splošno vpenjanje civilnega zakona. — Cigani ga tam o že imajo. Milan Ohrenovič je te dni došel v Eeč. Piinc Napoleon se sprehaja po Buda-Peštu in morebiti se uči od Madžarov politike. Iz Tinj pri slov. Bistrici ae „Slov. Narodii11 piše d u so tamo izvoliii V. Korošca za župann ki je previden, rodoljuben mož in ki jo dozdaj bil ti let župan občine sv, Urim. Pri prvi seji se je že fiklennlo. da je uradni jezik ohune slovenski ReS t vide se toraj hodu vse vloge v slovenskem jeziku i n tudi od uradnij tirjalo naj se poslužijo domačega jezika pri svojih dopisih na slovenske občine in kmete. Slovenski žn» pani in srenje, tako morate storiti vsi, če hočemo napredovati,I Cesar se je odpeljal iil. t. m. v Prago g. Beust pa -22. t, m. Ctge se, da se hočejo s Češkimi žlahtniki poravnati.— I'oslano- Maribor 22. junija. „Slovenski Gospodar" prinaša IS. t. m. dopis iz Ormoža pod znnmenjem F. W—g., n a It te rega ne morem molčati, ker je vsem dotičnim okrogom znano, da sem jaz tisti nesrečni učitelj, od kterega se je po dopisnikovem mnenju Oriiinžu tolike nevarnosti hot i. Ta dopis je meni kačji strup in me je hudo jdknil; nisem še dozdaj kaj tako razialjivega v kakem Časniku bral, in ne žetim, da bi se komu drngemu kaj takega zgodilo. Sem sploh navajen z odprtim v i žirom boriti se za pravi oo, zato se uc ustrašim tak surovih napadov, ker sramota le tistega zadene, od kterega surovost izvira. Kar so volitve tiče, mi ni treba kaj povedati, ono kaže „volilni protokol", a kako so se podpiHki za „protest" nalovili. znam povedali, da ste celo moje sosede oslepili, ter njim prazen papir za podpiuek vložili, rekoči, da se potrdi storjena voliti* — i bil je „protest". — To je pravna pot, pa tudi ni „revolutionarua", morda poštena'i Da sem se podsto-pil ¿a Ormuž prositi, mi ni zameriti, da bi kakor rojen Or-mužunec rajši v domačiji za učitelja tungiral, kak kde druga, in je nt vsakemu domorodcu domači ja ljuba 'i Zvrh tega se nisem izustil, kakor dopisnik pravi, da naj nemščina slovenščino podjarmi in da nobeu uiešnik v školo nc sme; lo morem ostro kakor izmišljeno blebetanje obsoditi in zavrnoli- Znati mi je, kaj postava kaže. Pošteno i postavno sem za Ormuž prosil in moje obljube pismeno v prošnji naslonil, pa nisem hodil pred volitvo od hiše do hiše „simpatij" beračil, kakor drugi, niti po stričieah rihit, ker še me železne vrvi ne vežejo na ktero „slričico,f g. načelnika, moje srce (veselite se dekleta) še prosto trka. JTiivit mož vetrnjak" — to je vir poetične žile liopisalelja, takov priimek mi da, za moj trud v podučevnnju slovenske mladine! te dopisnik n tem povedati če, da imam okolnosti, in sicer v sedujnih za nas Slovence meglenih časih, pred očmi, in da se po njih obračam, mu pritegujem, oko pa hoče reči b tem, da nisem Slovenec prave korenine, se pozivam za to razsodbo na moje znance i prijatelje, ki mc bolj poznajo, kukor ta iutcligent dopisnik, kter jO menda ni Ormuški domorodec, zakaj, Onuužanec še dozdaj ni bil dennncianl niti izdajavec svojih domorodcev, vsaj bi več žurnalietičnega takta kazat. Nage sosede Nemce po-štujem in je kakor moje bližnje ljubim, so mi tudi dosti dobrega storili, a ni žaliga, kakor ona iskra Slovenije F. W—g. z hudim čutjo bodečim napadom. — Da nisem dobil, „ver-ženske Blužbe" jo morebiti krivo, da sem bil nje „mlad", ali da nisem mel „švogTa" kar pa sem tam obljubil, bi držal. Leta 18611 pa tno je na prošnjo izvolil inteligentni mariborski šolski odbor za nčitelja ua slovensko školo, in kar sem lemu obljubil, držim, ovo kažejo moja spričala. — Novo školo zag rad iti — to jo dobro pučetje; v Švicarskem, v Belgiji, v Ameriki skoro vsaka srenja ima svojo školo, taka osnova je hvale vTedna. — Ako je dopisnik mož beseda, sa naj na svetlo prikaže, da bom vidi!, kterega kalibra da je, iu kako bo ono raztro.šene laži proti I i en o zahteval. Ferdinand Raadl, učitelj 11. mBredu na el o vene ki ikoli _grškega prejme »lj k v lUriboru. Tržna mia ■s H r : .s "C le > p — a- ■33 U P «J r"» pretekli teden. > s d.! k. k k.; it. k. ranice vabilu (dreTGuka) , Tfio j 40 ó U0 5 SO Hži , .... s — S UO rt ÍO U2S JaSmeua „ .... djao S 85 SO — Ovsa „ .... IlM a us tO 2 10 TiirSicu (kurane) vjiguu . , , J;ÍÍO s 3S 3 iOi a 20 -Ajde » 'H a 10 aso; s so ProSfi „ s'- 3 a !i0 — '— Krompirja ■ , Govedine fant i ao 1 40 i 3-11 - i •M, 15 _ Í4 — 25 Tiletino ,, .... — 30 Ž 7 _ !í||— [at SvinjiiUnp črslve funt - as- _ 34 — 25 Drv SO" trditi Hešouj (Kluiler) ió —■ _ _ s - 10 1 M »,,„ H - » „ Sil" mehkih „ , __ 30 _ __ _ - S 50! 7 _ Ifl". „ „ . Ogtenja it trdega lesa vaju D — 60 „ - -'ad 60 _ 40J— 50 „ „ mehkega „ „ - tíO — oO 45- 40 Sem ceut , . t ao 1 75 1 tilame cent v Sm-jnh . . 1 10' 1 tO es1- 90 - „ n Bfeljo , . . ..—OG Slniiins fápeha} cent . , , 40,— 1 — 60 — m ítí ■! t -38 — Jajee, paL za -m - is — llj— 10 Cesurski zlat velja 5 fl. 52 kr, a. v. A/.i jo srebra 113.35. Navodilu drž. posojilo G3.—. Loterljnc lieihc. V Gradcu 17. junija 196«: T® «« 12 14 Prihodnje ureflt&njt je 1. juliju VI — 104 — "V Belgradujc preiskavna komisija sestavljena iz predli edinka belgraške mestne sodnije g. J. Panteličs, prisednika mestne sodnije Dragotinoviča; predsednika okrožne sodnije J, Pantelita, predsednika N- Nedelkoviča. — }*reiskava vsak dan bolj jasno kaže, da je rodovina Karagjeorgjeviča zapletena v zarota. Pravi se, da so zarotniki tudi boteh Milana v Parizu vjeti tdi moriti. Novica r, Slovani i [i Romuni so imeli pred kraikim svojo poliratimijo v Peštn. — Vsi govorniki sq pevdarjali vzajemno s t slovansko ali vsaj vzajemnost ogerakih nctua-gjarskih narodov, 4 t. m, se je posvetila zastava ukndem. bralnega društva v Pragi. Ob edenajstih predpoldnevom se je podalo društvo na streliški otok, kjer so ga že čakala društva „Ko k o I", „H lah oP, pO u 1" in druga. Odbornik dijaškega društva stopi na oder, pozdravi zbraue goste v imenu celega društva in omeni v brepkili besedah vainoSt svečanosti. Zastava se je razgrnola in med gromovitimi „Slava klici" pedala botri gosp, Riegerovi, ktera jo je okiucala z lepimi trakovi. Potem spodbuja s krepko besedo „češko mladino", naj dela na začetem potu na narodni podlagi. Potem je zabila žre-bliček v novo zastavo in za njo druge botre in gostje, med k ter: mi gg. dr. P alack v, Jliegcr, župan K I a u d y in drugi vsak s svojo prislovico. Z živimi „Na zdsx" in „Slava klici" je bil sprejet vaakteri posebno: Palaeky in Rieger. Potem je ovenčala botra zastavo s tremi krasnimi venci. Se ve da ni manjkalo pozdravnih telegramov iz vseh krajev Ceskc in Moravske, Na onem mestu v Topcidaru, na ktcremje bil knjez Mihael umorjen -se bo stavila obtjubna cerkev in veličasten spominek. Ftuski cesar je izrekel svoje sočulje v Bclgrad zasirau umorjenega knjeza in željo, du Id se ohranil mir, tov volilo po želji rajnega knjeza. Ogersko državno obrtniško društvo je prosilo kupčiji-iko ministers!vo, da hi pri vojaškem ministrstvu doseglo, da hi |o dovolilo, da smejo tudi vojaki gospddarom pri žetvi za plačilo pomagati; ker Ogersko nima zadosti delavcev in za t ora j se poljedelstvo ne more tako podiguoii in razširiti, kakor se hi, če bi delavnih moči zadosti bilo. V Ogerski je zdaj više 15.000 vojakov, če hi jih le polovico pri žetvi gospodarjem pomagala, bi gotovo mnogo koristila, Sploh pa bi bilo vojakom dovoljeno gospodarom pri žetvi in drugem delu pomagati. Volitve za srbsko akupčino so se že začele pripravljati. Iiuski car je gospodar 100.000 štirjaških milj v Evropi. drakr.it tolik-1 pa je rusko zemlje v Aziji, kakor nekdaj cesar ponosno reči: — Kmali ho „v mojem Ruaija so- Kai-ol V. tako more zdaj car ruski cesarstvu solnce nikoli ne zahaja seda Angležev v Lidiji. I/ Zagreba se piše, da jc odpotoval Bauh čez Duuaj v Pest. Bolj in bolj se dozdeva, kakor da hi bilo Itauhovo veličanstvo pri koncu. Na Ogerskem se pripravlja splošuo vpenjanje civilnega zakona. — Cigani ga tam o že imajo. Milan Obrenovid je te dni došel v Eeč. Piinc Napoleon se sprehaja po Buda-Pcstti in morebiti se nči od Madžarov politike. Iz Tinj pri slov. Bistrici se „Slov. Narodu'1 piše da so tumo izvoliii V. Korošca za župann ki jc previden, rodoljuben mož in ki je dozdaj bil ti let župan občine sv, Urha. Pri prvi sgi se je že fiklennlo, dn je uradni jezik ednine slovenski liofievalc se toruj bodo vse vloge v slovenskem jeziku in tudi od uradnij tirjalo naj se poslužijo domačega jezika pri svojih dopisih na slovenske občine in kmete. Slovenski žu» pant in srenje., tako morate storiti vsi, če hočemo napredovati,I Cesar se je odpeljal iil. t. m. v Prago g. Beust pa -22. t, m. Cnje se, da se hočejo s Češkimi žluhtniki poravnati.— I'oslano- Maribor 22. junija. „Slovenski Gospodar" prinaša IS. t. m. dopis iz Ormuža pod znnmenjem F.W—g., uakte rega ne moreni molčati, ker je vsem doličmm okrogom znano, da sem jaz tisti nesrečni učitelj, od k te rega se je po dopisnik ovc m mnenju Ormnžu tolike nevarnosti bati- Ta dopis je meni kačji strup in me je hudo piknil; nisem še dozdaj kaj tako razžaljivega v kakem Časniku bral, in ne žetim, da bi se komu drugemu kaj takega zgodilo. Sem sploh navajen z odprtim v i žirom boriti se za pravico, zato se uc ustrašim tak surovih napadov, ker sramota le tistega zadene, od kte-rega surovost i/.vira. Kar se volitve tiče, mi ni treba kaj povedati, ono kaže „volilni protokol", a kako so se podplski za „protest" nalovili. znam povedati, da ste celo moje sosede oslepili, ter njim prazeu papir za podpisek vložili, rekoči, da se potrdi storjena volitva — i hil je „protest". — To je pravna pot, pa tudi ni „revolutionarua", morda poštena'i Da sem se podsto-pil la Ormuž prositi, mi ui zameriti, da bi kakor rojen Orni užanec rajši v domačiji za učitelja tuugiral, kak kde druga, iti je ni vsakemu domorodcu domači ja ljuba 'i ¿vrh tega se nisem izustit, kakor dopisnik pravi, da naj nemščina slovenščino podjarmi in da noben uiešnik v školo nc sme; to morem ostro kakor izmišljeno blebetanje obsoditi in zavrnoli- Znati mi je, kaj postava kaže. Pošteno i postavno sem za Ormuž prosil in moje obljube pismeno v prošnji naslonil, pa nisem hodil prod volitvo od hiše do hiše „simpatij" beračit, kakor drugi, niti po stričicab rihit, ker še me železne vrvi ne vežejo na ktero ,,stri4ieo" g. načelnika, moje srce (veselite se dekleta) šc prosto trka. ,,Zvit mož vetrnjak" — to jc vir poetične žile dopisalelja, takov priimek mi da, za moj trud v podučevunju slovenske mladine! tc dopisnik h tem povedati če, da imam okolnonti, in sicer v sedajnib za nas Slovence meglenih časih, pred očmi, in da se po njih obračam, mu priterjujem, oko pa hoče reči b tem, da nisem Slovenec prave korenine, se pozivam za to razsodbo na moje znance i prijatelje, ki me bolj poznajo, kukor ta intcligent dopisnik, kter je menda ni Ormuški domomdee, zakaj, Onu užanec še doz-daj ni hil dennnciant niti iadajovec svojih domorodcev, vsaj bi več žurnalietičuega takta kazal. Nage sosede Nemce poslujem in je kakor moje bližnje ljubim, so mi tudi dosti dobrega storili, a ni Žali ga, kakor ona iskra Slovenije F. W—g. z budim čutjo bodečim napadom. — Da nisem dohil, „ver-ženske Blužhe" je morebiti krivo, da sem hil nje „mlad", ali da nisem met „švogTa" kar pa sem tam obljubil, bi držal. Leta 18611 pa me je na prošnjo izvolil inteligentni mariborski šolski odbor za nčitelja na slovensko školo, in kar sem temu obljubil, držim, ovo kažejo moja spričala. — Novo školo za-gradili — to jo dobro pučetje; v Švicarskem, v Belgiji, v Ameriki skoro vsaka srenja ima svojo školo, taka osnova je hvalo vredna. — Ako je dopisnik mož beseda, se naj na svetlo prikaže, da bom vidi!, ktorega kalibra da je, in kako bo one rn z trošene laži proti lično zahteval. Ferdinand Ranil, učitelj 11. mBredu na el o vene ki ikoli _grškega prejme »tj k v lUribom. Tržna mm ■s H r : .s "C m > p — a- SJ u p ♦J r"» pretekli teden. > S tl.¡ h. n. fc- k k.; fL k. Pčertioe vabilu t drevenim) , TfiO j 40 ó U0 5 SO Hži , .... S — S liO rt ÍO aas Jaimeua „ .... djso S 3n so — Ovsa „ .... I|M a 1Í. tO 2 10 TiirSicu (kurane) vjiguu . , , s 3S 3 iOi a 20 -Ajde „ 'H a 10 aso 2 80 ProSfi „ s'- 3 a ŽO — '— Krompirju B Govedine funt t ao 1 40 i a-i1 - i •M, 15 _ Í4 — 23 Titetino ,, .... — 30 Ž 7 _ 2Í li- [at Svinj ¡¡to Le črstve funt - 20 2d — li i!— 25 Drv S0" trdili iešouj (Kluiler) 10 —' _ _ - — 10 1 m »,,„ h - » „ SO" mehkih „ , __ 30 _ _> (i - _ S 50! 7 _ Ifl". „ „ . Oglenja it trdega lesa v s, g ud — 60 „ - -'ad 60 _ 40J— 50 „ „ mehkega „ „ - tíO — oO 45- 40 SeutL ceut , . t ao 1 20' 75 1 tilame cent v Suimb . . 1 10' 1 10 6š ~ 90 - „ n bfeijo , . . ..—OG Slniiius i f i-i'bíi ,■ cent , , , 40,— 1 — 60 — m ítí ■! t -as — J;ijec, peL zü -m - is — 10 Cesurski zlat velja 5 fl. 52 kr, a. v. Azijo srebra 113.35. Navodilo drž. posojilo G3.—. Loterljnc lieihe. V Gradcu 17. junija 196«: T® a« 12 14 Prihodnje ureflt&njt je 1. julija 1368. VI