w*

Edini slovenski dnevnik v Zedinjenih državah.
Velja za vse leto... $3.00 ima 10.000 naročnikov
GLAS NARODA
List slovenskih delavcev v Ameriki.
The only Slovenian daily in the FJnited States :-
Issued every day except Qj Sundays and Holidays
i

3F==][
TELEFON PIS AKNE: 4687 COETLANDT.
Entered as Second- Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNE: 4687 COETLANDT.
NO. 118. — ŠTEV. 118.
NEW YORK, WEDNESDAY, MAY 20, 1914. — SREDA, 20. MAJA, 1914.
VOLUME XXn — LETNIK XXII.
Pri Paredonu so zmagali ustaši. 5000 federalcev beži; 800 ujetih. Ustaši so zavzeli San Luis Potosi.
BITKA PEI PAREDONTJ JE TEA J ALA ŠTIEI UEE TER SE JE KONČALA 2 ZMAGO KON STITUCIJONALISTOV, KI SO ZAJELI VELIKO FEDERALCEV, VEČ STROJNIH PUŠK IN 600,000 NABOJEV MUNICIJE. — V BOJU STA PADLA BAJE TUDI GENERALA MAAS IN ARGUMEDO.
Tampico prosto pristanišče.
KONSTITUCIJONALISTOM JE S TEM DANA PRILIKA, DA SI NABAVIJO MUNICIJE IN OROŽJA TER JE NJIH POZICIJA SEDAJ ZELO OJAČENA. — POSREDOVALNA POGAJANJA SE PRIČNEJO DANES POPOLDNE.
Torreon, Mehika, 19. maja. — Severno od Saltilla, med Paredon in Ramos Aritpe, je zadela danes armada grm-rala Ville na 5000 federalcev, katerim je poveljeval general Joaquin Maas. Glasom ofi-cij«»lnih poročil ustašev ho bili JVderalci pognani nazaj z velikimi izgubami. Med mrtve se tudi prišteva generala Maas in Argu-medo. Ustali so uj»-li nadalje 800 federalcev ter zaplenili 600,000 nabojev munieije. l'staških izgub se ne navaja, pa so bile najbrž tudi velike.
Domneva se, da so federalei izpadli iz Saltilla, da v odprti bitki ugotovijo moč ustasev. Sedaj se nahajajo nedaleč od usta-skib pozicij in natančno je videti ognja v šotorišeu. Iz tega je razvidno, da se niso po bitki u-makmli za utrdbe Saltilla. Kon-iktitueijonalUiti ko mnenja, da jim bo padlo m« sto v roke tekom »lese t i h dni.
Niagara Fall«, <>nt., 11». maja. Posredovalne konference se bodo pričele jutri popoldne ob .S. ter se pričakuje, da bodo do tega ča-sa dospeli na meat o vsi odpo-alanci.
Kako zanimanje vlada za konferenco tudi pri državah, ki niso direktno prizadete ali vdelež<ne, j«1 razvidno iz t«-ga. da je dobil poslanik republika fr>uador, Cor-dova, od svoje vlade naročilo, naj m- poda v Niagara Falls ter se stavi konferenei na razpolago za slučaj, tla bi se potrebovalo njegove pomoči.
Vera Crux, Mehika, 10. maja. l>r. Aureliano 1'rrutia, ki je pri-bežal semkaj iz glavnega mesta, se nahaja i«- tukaj ti-r namerava odpotovati s svojo družino v Evropo. V Vera Cruza ni varen svojrga življenja, ker ga dela prebivalstvo odgovornega za vs<-mogoee zloeim- in nasilnosti ter bi ga najrajši linčalo.
I rrutia pravi, da se pripravlja v M«-xieo City strašno klanje, a ko ne bodo imele posredovalne konference v par dneh kaj uspeha. Kakor hitro pa se bo izključilo IJuerto, bo kmalu nastal po celi državi mir.
Kakor pa pozna on diktatorja, ne misli slednji na resignacijo ter bo rajše umrl z orožjem v roki. Narodna palača in druga javna poslopja so podminiraua in Hu-erta bo dal vse skupaj pognati v zrak. Situacija v glavnem mestu postaja z vsakim dnem opasnejša.
lVoni so pripeljali danes zjutraj dve suhi, izstradani mrhi k ameriškim postojankam in izkazalo ae je, da sta bila to ona dva polnokrvna konja ki sta bila last generalnega poročnika Taggart
in s katerimi je jahal prostak Parks pred dvema tednoma v mehiške postojanke. Peoni so izjavili, da so našli konja v gorovju ter da so ju privedli semkaj", ker so slišali, da pogrešajo Ame-rikanci dva konja.
Juarez, Mehika, 19. maja. — Konstitucijonalni vojaki preiskujejo gorovje v okolici Colonia Juarez, tel* zasledujejo bandite, ki majo ujetega ameriškega far-mera James Scousona.
Vodja banditov Quevedo je prisegel, da bo ujel vsakega Ameri-kanea, ki pride v zapadno Chi-huahuo ter ga držal toliko časa, dokler ne izpustijo Združene države banditov Maximo Castillo, Jesus San Martin in Jose Rem-bao.
V zapadni Chihuahui se potika s»'daj šest tolp banditov, kojih največja atoji pod poveljstvom Queveda.
Tstaši pod poveljstvom genera-la Torres so naskočili mesto San Luis Potosi ter prodrli do sredine mesta. To poročilo je prišlo danes tukaješnim uradnikom kon-stitucijonalistov ter ga je odposlal privatni tajnik Carranze iz Durango.
Izgube so bile baje na obeh straneh velike. San Luis Potosi se nahaja :127 milj severno od Mexico Citv.
Brownsville, Tex., 19. maja. Agenti konstitueijonalistov izjavljajo, da imajo pozitivne dokaze za to, da je bil ameriški podkonzul Silliman v Saltillo u-morjen pred nekako enim tednom ter da gre umor na rovas fede-raleev. Od druge strani pa se poroča, da se nahaja Silliman še v ječi v Sal t ill o kot nekak talec za
federalee.
Mexico City, Mehika, 19. maja. V političnih krogih je vzbudila veliko pozornost resignaeija Lo-zana, ministra za trgovino in javna dela. Resignaeija je prišla po-i olnoma nepričakovano ter se ji ne pripisuje nobene politične važnosti.
Washington, D. C., 19. maja. — Drža vin tajnik Bryan je objavil danes važno vest, da smatrajo Združene države Tampico za odprto pristanišče. Z drugimi besedami : Združene države ne bodo delale konstitucijonalistom nika-kih sitnosti, ako bodo slednji uvažali preko Tampica orožje in munieijo.
Ta odločba utrjuje zelo stališče ustašev pri njihovem prodiranju proti Mexico City.
Na drugi strani pa se daje izraza bojazni, da bi ta odločba neugodno uplivala na posredovalna pogajanja.
Redna plovba v panamskem prekopu.
Panama, 19. maja. — Lidije s havajskim sladkorjem, ki so včeraj plule skozi panamski prekop, to danes završile potovanje ter dospele v atlantiški ocean. Neka druga ladija z različnim blagom je pričela danes potovanje z at-lantiške strani na pacifično obal.
> Odaedaj se bo vršil promet z manjšimi ladijami redno.
Moža je dala zapreti.
Včeraj je naprosila Kristina Erkon iz Hoboken policijo, da naj aretira njenega 30-letnega moža, ki je vedno pijan. Danes bo pijanca zaslišal sodnik.
Dvoboj.
Roanoke, Va., 18. maja. Včeraj sta se tukaj dvobojevala u-gledua trgovca Charles Harris in Henry Bigle. Oba strela sta zadela; bila sta na mestu mrtva.
Priče zagovorništva v Beckerjevem procesu.
—o—
Jacku Sullivanu je zapretil sodnik Seasbury z zaporom, če se ne bo odstojno obnašal.
UGODNO ZA BECKERJA.
Izjava Fredericks H. Hawley-a. Becker nima baje nobenega stika z umorom Rosenthala.
Včeraj je bil zaslišan kot prva priča zagovorništva prejšnji časnikarski poročevalec Frederick H. Hawjey. Če "bo njegova izjava obveljala, bo Beckerju kaj lahko dokazati, da ni bil tisto usodepol-no noč skupaj z morilci.
Hawley je prisegel, da je ob 2, uri zjutraj, toraj takoj po umoru, telefoniral Beckerju v stanovanje. Becker se mu je odzval, nakar sta se dogovorila, da se snideta ob .'J. uri na Broad\vay-u in 42. cesti. Nato sta se podala na polieijsko stražnico, kjer se je že nahajalo Rosenthalovo truplo. — Prisegam — je rekel llaw-ley — da sva bila do osme ure z Beckerjem neprestano skupaj.
Ce je to resnica, sta Jack Rose in Webber lagala, ko sta izpovedala, da sta se sestala z Beckerjem ob štirih zjutraj v nekem lokalu na 42. cesti in 6. Ave. Po Webberovem zatrdilu je baje rekel takrat Becker: — Ravnokar sem si na policijski stražnici o-gledal Rosenthalovo truplo. Če bi ne bilo Whitmana tam, bi iztrgal izdajalskemu psu jezik in ga pribil na brzojavni drog v svarilo ostalim izdajalcem.
Sest nadaljnih prič je izpovedalo, da Becker ni imel nobenega stika z umorom. Sila predrzno se je obnašal priča Jack Sullivan. Ko ga je državni pravdnik vprašal, če pozna Jaeoba Hertza, posestnika neke javne hiše v vzhod-njem delu mesta, je planil Sullivan kvišku in mu zapretil z roko rekoč: — Saj vendar veste, da nisem človek take vrste. Ravno-tako sem pošten kakor Vi, mogoče še veliko bolj.
Sodnik ga je opozori i, da naj se obnaša dostojno, ker drugače ga bo dal takoj zapreti v ječo.
Iz Južnega Colorada. "Natančna preiskava".
Po mnenju predsednika mora država Colorado gledati na to, da
bo stavka čimprej končana.
—o— '
GOVERNER AMMONS.
—o—
Obravnava proti poročniku Lin-derfeltu. Novo ludlowsko šotori-šče. Pametna naredba.
Washington, D. C., 19. maja.— Poslanec Taylor iz Colorada se je danes zopet posvetoval s predsednikom Wilsonom o razmerah v stavkarskem okrožju. Predsednik mu je rekel, da nikakor še ne namerava odpoklicati iz Colorada zveznega vojaštva, pač pa mora država poskrbeti za to, da bo stavka čimprej končana. Zvezni senator Thomas iz Colorada je o tej zadevi govoril z vojnim tajnikom (iarrisonom.
Denver, Colo., P), maja. — Governer Amnions je izjavil, da je dal natančno preiskati, kdo je povzročil katastrofo v Ludlow-u. Preiskava je dognala, da baje ni bila nobena ženska ustreljena, •pač se je pa nekaj žensk in več otrok zadušilo. Po governerjevem zatrdilu ni resnica, da je neki stavkar našel svojega sina z odrezano glavo blizu šotorišča. Governer še celo pravi, 4"da so se miličarji junaško obnašali in rešili več žensk iz ognja. Ustreljm je bil samo 12-letni William Snyder.
Denver, Colo., p), maja. — Ko bo končana obravnava proti majorju P. J. Hamrocku, ki j«* 20. aprila poveljeval miličarjem pri Ludlow-u, se bo začel proces proti poročniku Karlu F. Linder-feltu. Obdolžen je umora, uboja, ropa in požiga.
Trinidad, Colo., 19. maja. — ŠotorišČe v Ludlo\v-u je razdeljeno v posamezne oddelke. Po-veljnik vsakega oddelka je odgovoren za ljudi, ki stanujejo v njem. Vrhovni poveljnik je Peter Qui nu.
Zdravstveno slanje.
Prebivalstvo Združenih držav je sorazmerno precej zdravo. Umrljivost v posameznih državah.
Washington, D. C.. 19. maja. — Glasom poročila statističnega urada je zdravstveno stanje prebivalcev vseh zveznih držav povprečno zelo ugodno ter se je u-mrljivost v letu 1913 zmanjšala.
Najbolj zdrava med vsemi državami je Washington, kjer je umrljivost 8.5 na tisoč oseb, do-čim znaša umrljivost v North Ca-rolini 16.8 na tisoč.
Najbolj nezdrav kraj je očivid-no Memphis, Tenn., kjer znaša u-mrljivost 20.8 na tisoč, dočim se lahko postavi Seattle, Wash., kot naj zdrave j še mesto, ker znaša u-mrljivost le 8.4 na tisoč. Med mesti, kjer je nazadovala umrljivost, stoji na prvem mestu New-York, s 24.7 odstotki.
Povprečna umrljivost za vse države skupaj znaša 14.1 za leto 1913.
Župan zahteva $100,000.
Župan Mitchel je naprosil včeraj mestni svet, da naj dovoli mestu New York $100,000 za u-deležbo razstave v San Francisco.
Japonska in svetovni mir.
Ministrski predsednik Okuma vidi v nesporazumu glavno oviro miru. Indijci in Canada.
Tokio, Japonska, 19. maja. — Ob priliki nagovora na japonske in inozemske časnikarje je pozval danes ministrski predsednik, grof Okuma, vse časopisje sveta, naj deluje za odstranjenje nespo-razumljenj med različnimi narodi. izjavil je, da tvorijo ravno ta nesporazumljenja največjo o-viro svetovnega miru, a obenem dostavil, da ni še prišel čas, da bi se moglo slediti svetopisemskemu izreku: "Ako te udari kdo na desno stran lica, mu ponudi še levo." Narodi morajo biti močni ter gledati nato, da si ohranijo svoja prava.
Okuma je rekel, da je ravno to nesporazumljenje zavedlo miroljubne dežele kot Avstralijo in Novo Zelandijo, da izdaja velike svote v vojaške svrhe. Tudi Zdr. države nimajo sovražnika ter je utrjevanje panamskega prekopa popolnoma odveč .
Vancouver, B. C., 19. maja. — Danes se je zaznalo, da je parnik "Komagata Mara" na <poti semkaj iz Shanghai-a ter da ima na krovu 500 Indijcev. Parnik je baje vzel v najem neki bogati Indijec z namenom, da preiskusi postave Canade, na katere se je dosedaj veliko sklicevalo, da se je izključilo Indijce iz dežele. Ljudje, ki stoje za tem načrtom, razpolagajo baje z velikimi sredstvi ter bodo najbrž napeli vse sile, da prisilijo Canado, da dopusti v deželo angleške podanike iz Indije.
Provineijalne oblasti so naprosile naselniški department, naj ■prepreči izkrcanje Indijcev iri slednji izjavlja, da lahko stori to iz dveh vzrokov: prvič na podlagi odločbe kronskega sveta z dnem 1. aprila, s katero se prepoveduje za šest mesecev priseljevanje rokodelcev in dninarjev. Ako se pa ne bo moglo s tem ničesar opraviti, se bo deportiralo Indijce na ipodlagi zakona, glasom kojega se smejo orientalski narodi izkrcati le v slučaju, da so prišli direktnim potom iz domovine. Ker pa ne prihaja parnik direktno iz Indije, temveč iz ^Shanghaja, je uporaba te postave mogoča.
Revolucija v Albaniji. Essad paša aretiran. Viljem I. v nevarnosti.
—o—
Knez Viljem je naprosil mednarodno brodovje za pomoč. Marki di San Giulia^o odpotoval v Drač.
PRVI STREL.
Viljem je bil zapovedal Essad paši, da mora razorožiti svojo telesno stražo. Močni oddelki mornarjev.
Iz Avstro-Ogrske.
Dvoboj med Tiszo in poslancem Rakovsky-jem. Oba ranjena. Zopet na prostem.
li

Bogati starec.
Včeraj so prepeljali iz ljudske prenočevalnice, hiša štev. 262 Bowery, v Bellevue bolnišnico starega, slabooblečenega moža. Na glavi so se mu začele delati velike rane, kar je lahko zanj u-sodepolno. Ko so mu odvzeli o-bleko, polno vsakovrstne golazni, so našli v žepu za $3000 bankovcev in dve hranilni knjižici, iz katerih je razvidno, da premore revni Carl Schmidt $50,000. Povedal je samo to, da je star 78 let in da nima nobenega sorodnika. Za prenočišče je plačeval po 10 centov na noč.
.- ■_
Smrt v saloonu.
V nekem saloonu na 54. cesti, Brooklyn, je naročil neki star mož kozarec "celerytonic-a''. Ko je hotel izpiti, je padel na tla in obležal na mestu mrtev. Zadela ga je srčna kap. Neznanca še niso identificirali.
Denarje v staro domovino
pošiljamo:
K.	$	K.	$
Fant	1.10	180----	36.(5
10----	S. 15	140____	28.10
T5....	1.16	150....	30.76
10....	4.30	160----	82.60
35____	1.30	170....	34.85
SO----	6.25	180----	86.&0
36....	7.30	190....	38.85
40....	6.50	»00____	41.00
«5....	9.36	360....	51.55
60....	10.35	800----	61.60
H ...	11 S5	350....	71.75
60____	12.40	400....	82.00
	13.40	460....	92.20
70....	14.45	500____	lOS.fO
7F....	15.45	600....	123.00
BQm•m•	16.60	700....	143. C0
8»....	17-50	800____	164.C0
80..««	18.50	»oc^..	184.(0
100____	30.50	1000....	304.(0
110....	32.55	3000....	408.(0
190....	34.60	5000....	1018 (0
Poštarina je vštet« pri teh bvo tah. Doma se nakazane avote po polnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Nase denarne pošiljatve r&zpo Silja na zadnjo pošto e. k. poštni hranilnični urad na Dunaju v naj krajšem času.
Denarje nam poslati je najpri ličneje do $50.00 v gotovini v pri poročenem ali registriranem pis mu, večje zneske pa po PostaJ Money Order ali p« po New Yo*> Bank Draft.
fliNl IAXUB,
82 Cordandt St. Now York, N. T
«104 St Clair Avenne, N. 9.
GLsvsUad. a
Urednik pred sodiščem. London, Anglija, 19. maja. — Danes se y začela tukaj proti u-redniku lista " »Sufragette Sydney u Drevv-u obravnava, ki je obdolžen, da je pozival angleške sufragetke k nemirom in jim naročil razdejali kolikor največ mogoče tuje lastnine. Neki poštni u-radnik je izpovedal, da so zadnji čas uničile ženske v poštnih nabiralnikih najmanj 4000 pisem.
Drač, Albanija, 19. maja. — Danes se je tukaj izkrcalo precej mornarjev z različnih vojnih ladij, ki imajo nalogo ščititi kneza Viljema, kateri je šele 21. februarja zasedel albanski prestol.
Knezu preti velika nevarnost od strani Essad paše, članov kabineta, kakor tudi od ostalega prebivalstva. Essad pašo so danes aretirali in ga zaprli z ostalimi člani njegove rodbine v avstrijsko bojno ladijo "Sz:getvar\
Ljudstvo noče pod nobenim pogojem pripoznati nove vlade, katero so mu vsilile evropske velesile.
Dunaj, Avstrija, 19. maja. — Situacija v Albaniji je skrajno resna. "Neue Freie Presse"' je dobila iz Drača brzojavko, da se je v pondeljek popoldan posvetoval Essad paša s knezom in mi* pri tej priliki izročil demisijo k/>t governer. V palači je imel Essad paša :100 svojih pristašev, v Dra-i ču pa pet tisoč. Ko so začeli nje-i go vi ljudje razgrajati in upiti, je j oddal on prvi strel. Viljem je takoj prosil poveljnike avstrijskih ter italjanskili bojnih ladij za pomoč.
Kmalo zatem se je izkrcalo par močnih oddelkov mornarjev, ki so razpostavili okoli hiše Essad 'paše strojne puške. Governer je nato prosil, če bi se smel podati na italjansko bojno ladijo, toda prošnja mu ni bila ugodena. Mornarji so aretirali njega in njegovo družino ter ga poslali na avstrijsko bojno ladijo 'Szigetvar', kjer se nahaja kot jetnik.
Druga poročila naznanjajo, da je prišel knez pred štirinajstimi dnevi na sled skrivnim načrtom, katere je bil izdelal Essad paša. Zahteval je, da mora takoj razorožiti svojo telesno stražo, česar j pa on ni hotel storiti. Knezovo 1 palačo straži razen mornarjev tudi 500 Albancev.
London, Anglija, 20. maja. — Poročila o aretaciji Essad paše si sicer nasprotujejo, toda gotova stvar je, da se nahaja na neki avstrijski bojni ladiji. Proti Dra-ču koraka baje 2000 dobrooboro-ženih kmetov, ki imajo namen protestirati proti postopanju kneza Viljema. V Drač je odpotoval italjanski zunanji minister marki di San Giuliano.
Budimpešta, Ogrsko, 19. maja. Ogrski ministrski predsednik, grof Štefan Tisza, se je dvoboje-val danes popoldan s Štefanom -Rakovsv-jem, članom poslanske zbornice. Borila sta se s sabljami. Po preteku 25 minut sta se-kundanta izjavila, da je dvoboj končan. Oba nasprotnika sta ranjena. Grof Tisza ima lahko rano na roki, poslanec Kakovsky pa šest palcev dolgo in precej globoko rano na prsih. Ko sta se razšla, si nista segla v roko.
Dunaj, Avstrija, 19. maja. — V vasi Soras ju kmetica Zofija Kadi s pomočjo svojih starišev umorila svojega moža, ki se je pred kratkim vrnil iz Amerike domov. Truplo so nato zakopali v kleti. Štiriletni otrok je drugi dan nehote povedal sosedom, kaj se je zgodilo. Sosedje so obvestili oblast, ki je dala nečloveško rodbino takoj aretirati.
Praga, Češko, 19. maja. — Iz Francovih Varov na Češkem poročajo, da so izpustili na prosto tamošnjega župana Habla, ker mu niso mogli dokazati nobene krivde. Obdolžen je bil, da je ponaredil več listin.
Uhod "generala."
Washington, D. C., 19. maja.— V lepi kočiji, v spremstvu svoje žene in hčere ter majhnega sina, ki je jahal na -poniju kot znanik, se je pripeljal danes v mesto 'general' Coxev, ki je rekel, da bo privedel v Washington pol milijona brezposebiih, da izsili od kongresa .zvedba boljših delavskih postav. V Rockville, par milj sevjrno od Washingtona, je imel Coxey govor. Pismeno je danes naprosil podpredsednika Marshalla in speakerja Clarka za dovoljenje, da sme govoriti s stopnjic Kapitola. Kaj namerava še drugega početi v "VVashingtonu, ni znano.
Spoznana krivim umora po prvem redu.
Porota Bronx County najvišjega sodišča v New Yorku je spoznala včeraj Mrs. Madelino Fero-le .krivo umora po prvem redu. To je bil po desetih letih v New Yorku prvi pravorek te vrste.
Mrs. Ferole je 451etna vdova ter je stanovala na št. 529 Morris Ave. Dne 29. decembra p. 1. je u-morila svojega ljubimca Carmelo Panestrale, ki je stanoval pri njej. Zvabila ga je pod most na 149. cesti in Park Ave. ter mu potisnila nož s tako močjo v prsa. da se je odlomil. Panestrale je bil takoj takoj mrtev. Pozneje je izjavila, da ga je umorila, ker ji je postal nezvest ter prelomil obljubo. da jo poroči.
Proces se je pričel pred petimi dnevi pred sodnikom Davis. Porota se je posvetovala 3 ure in 15 minut. Ko je slišala Ferole pravorek, je postala histerična. Na podlagi pravoreka se jo mora obsoditi na smrt, vendar pa je zelo neverjetno, da bi sedla na električni stolec.
Zadnja ženska, nad katero seje izvršilo eksekucijo, je bila leta 1888 neka Place, ki je umorila svojo pastorko,
$25,000 za sufragetke.
Baltimore, M d., 19. ma ja. — V svoji oporoki je zapustila navdušena sufragetka Mrs. "William M. Elliot dve zaupni svoti. Prva, v znesku $25.000 je namenjena za izvedbo ženske volilne pravice potom Equal Suffrage League, druga, v znesku $150,000 pa za vzgojo črncev v državi Maryland.
Za slučaj, da bo čez 20 let še kaj denarja na razpolago, naj zapade svota enemu ali več gradui-ranim dijakom Goueher zavoda, kateri naj jo uporabijo za politično vzgojo žensk.
Nesreča.
Ko je letel včeraj preko vzh. 80. uliee, New York, 5-Ietni Filip Friedmann, je prišel po nesrei# pod voz za čiščenje cest. Kolesa so mu šla čez telo in mu zlomila hrbtenico. Ko ga j2 neka ženska vzdignila in videla, da je mrtev, je padla v nezavest.
Nasedli nemški parnik.
Shanghai, Kitajska, 19. maja. -Parnik "Sambia" Hamburg-ame-riške parobrodne družbe je nasedel na poti v Yokoliamo na skale, a je zopet splovel ter dospel semkaj. Poškodbe so le neznatne.
Siegel se vrne.
London, Anglija, 19. maja. — Trgovec Siegel, ki stoji pod obtožbo radi trgovskega poloma, je sporočil časopisju, da se vrne jutri s parnikom 4'Olympic" v Zdr. države. Z istim parnikom je prišel Siegel v Anglijo.
100-odstotne dividende Forda.
Detroit, Mich., 19. maja. Ford Motor Co. je danes objavila razdelitev posebnih stoodstotnih dividend, ki znašajo $2,000,000. To se je zgodilo povodom enajstlet-nice otvoritve Fordove tvornice. Družba plačuje redno četrtletno dividendo petnajsih odstotkov.
ROJAKI NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH.
Gobavec ušel.
Washington, D. C., 19. maja. — Uradniki zveznega zdravstvenega urada so bili danes zelo vznemirjeni vsled poročila, da je pobegnil gobavec John R. Early. Interniran je bil v Diamond Head karantenski postaji pri Port Towns-end, Wash., ter je že več let vzbujal splošno pozornost. Poročilo generalnega zdravnika Blue navaja posameznosti o begu Early-ja. Karantensko postajo je zapustil s pomočjo par drugih gobavcev pretekli petek. Njegovo odsotnost so pazniki skrivali več ur. Sled Early-ja so zasledovali do Victoria, B. C., Canada, a glasom najnovejših poročil je odšel tudi od tam ter se najbrž napotil v Washington, kjer je bil preje interniran. Generalni zdravnik Blue vidi v begu Early-ja nov dokaz za potrebo zvezne bolnice za gobavce.
GLAS NARODA, 20. MAJA 1914
"GLAS NARODA"
Dopisi.
Gtcw&nda, N. Y. — Iz naše naselbine ni bilo že več mesecev nobenega dopisa. Tukaj je štirinajst slovenskih družin, drugi so pa samci. Z delavskimi razmerami se
Dr. Anton Dermota — mrtev.
* (Slovenic Daily.)
Owned and published by the
Slovenic Publishing Co.
v	(a corporation.)
FRANK SAKSER, President
JANKO PLEšKO, Secretary. ,ne morem ničkaj pohvaliti. Po zi-	.
r Af.c nrvrnnr ™	.	, .	„ . • . „„ leznikili na Gorenjskem.
LOUIS BENEDIK, Treasurer. mi smo delali samo po tri dni lia1 . . ... , ,J ^ . . .
jj °ce je bil trden kmet in hudo je
Dne 3. maja popoldne ob pol i petih je umrl v Gorici dr. Anton 1 Dermota.
| Dr. Dermota je bil rojen v Že-
Njegov
delamo sicer
addresses of above
ration and ,	, '	_ , r, „ zameril sinu, ki ni hotel po dovr-
cere :	dan, zasluzek pa m poseben, beni,.	.	. ., _ ....
.t	. .	. j... , „„ senih gimnazijskih študijah v se-
v ,„ v	m v »e svetujem nikomur hoditi, keri .„»	J	. J	.
battan, New lork City, N. Y.	J	v	' menisee, toda on se je bil odločil
ne vem, koliko easa bo to trajalo.	. . . .	. r
_ ; 7Q nnr bi >n 1111*71 tnn«i lininvi^fl
Place of Business of the corpo orne«
82 Cortlandt Street, Borough of Man-; ne svetujem nikomur hoditi, ker
bila njegova setev uspešna tako med delavci kakor kmeti. Prišel je v vasi — v Bohinju, okolo Mojstrane, Kranjske gore — kjer se kmetom še sanjalo ni o socializmu. Dermoto so poslušali radi in premišljeno, počasi so prikimavali njegovim besedam. Kar nekoliko ponosen je bil na svoje uspehe med gorenjskimi kmeti. Dr. Dermota ni bil "sijajen" govornik, ni razbijal in razsajal na govorniškem odru, sovražil je demago-giene fraze, in vendar je imel ve-
so plačali krono, ostanek pa so darovali kralju. Krono je potem predelala poznejša kraljica Viktorija, ker je bila pretežka in taka je ostala do danes.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
J. S., Dunlo, Pa. — Torej k Vašemu dopisu je še pripomniti, da se je omenjeni rojak 1. maja ponesrečil. ker je prišel preblizu vrvi, s katero se potegne mule na prostor, kjer se nalagajo kare.
F. M., Fayette City, Pa. Prav dobro. Pošljite vse, kar imate. Več pismeno. Pozdrav!
Z® celo leto velja list za Ameriko in i,	i :u \i v i	za pot. ki jo mrzi topa množica, ®	„
, Cfcnado.......................Voo Brezposelnih ljudi je veliko steJ ^ J	*	-dno vnete, zveste poslusalce. Mir,
" pol leta....................... 1.50 vilo. Ko bo kaj boljše, bom ze	.	no, nad vse stvarno, nad vse lo-
" fcto^a mesto New York■ .... 4 00 sp0ročil. Pozdrav! - Tomaž; Nastopil je krizev pot sloven-1 i£<uo je ril čeprav slabot-
poi leta za. mesto New York ... 2.00	skesra študenta ki noče v leme-	i •	•	, ... ~
M J*ivr»jtMi vsf leto	4 50 Straus.	i	* . . 'Tf yf .. . nega zdravja, ga ni preplašilo se
-	" pol leta .::::.::::::: £55 Fayette City, Pa. - Pomlad je Odšel je v Prago študirat m tako glabo vrem6j in vai dobro.
tu! Nič več ne velja pesem "Po- — stradat. In pristradal si je kal hotni 0p0Jnini naj ;:uva svoje mlad že prišla bo...", ker to se bolezni, jetike ki ga je zadušila, zdravjej niso takrat nii; zakglL je že zgodilo. Prišla je in pripe- starega sele 38 let	_ ^ Posledice seveda niso izostale;
ljala s seboj ogromni voz cvetja v. j>1i'avoi proletarsko ^ zivj e je zadnja leta je polegal, pa zopet Zadnji vitez'reda Marije Terezije.
četrt leta.
1.70
'•GLAS NARODA" izhaja vsak dan irvzemši nedelj in praznikov.
Razne zanimivosti.
"GLAS NARODA"
f "Voice of the People") kwc.ed every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
Adf«rtUement
on aereemenL
in zelenja ter okinčala vso nara- »vel v letih vseueihskih študij v okreval# Nikdar vo. Nastopili so krasni dnevi. To Pragi. Revšeina in pomanjkanje stanjU; niko r prav dobro vedo vrabci, ker tako st» mu krčila pot k spoznanju. ~ prijazno čivkajo svojim družicam, njegove jeklene volje, vztrajs
svojo boleznijo,
ni tožil o svojem] Te dni umrli feldcajgmojster
ni nadlegoval s baron Fejervarv je bil zadnji vi-tiho, vdano je'tez reda Marije Terezije v A v-
Pazite na ta ovitek!
Ničvredne ponaredbe slavnega Pain-Expeller-ja dobite cesto ako niste pa-zni. Pazite na sidro in ime Richter. 25 in 50 centov pri vseh dobrih lekarnarjih.
F. AD. RICHTER & CO.,
74 - 80 Washington, St., New York, N. Y.
prenašal svojo bolezen, ki bi gajstriji. Izven Avstrije živita le še
Ibp Denr Pri
Oči vidno imajo več sreče kot Ter-;»* poti, kamor ga je bil pripeljal toy ' ^0b?ujej0OSObnO,,ti B6De bovčev Tone, kateri išče svojo ne- »jegov idealizem, nista — ' tal ae blagovoli" pošiljati po — '-Eano družico sirom Amerike, pa [jeda; pomanjkanje.
Money Order.	je le ne more najti. V tem oziru ska leta< kl so mnogim
^emembi kraj. naročnikov pro- 'bi mu jaz zv\o rad pomagal, zato'»1ijačenja na račun drugih, so bi- življenj^ vedel je -m ^vnal'se je
osti zemlje
„____o ne pokopala tako zgodaj,
* ,.2Ae	l)iL Dermota egoist in malo-
\ seucili-	in strahopetnež.
le leta ve- AJi dr Dermota je ljubil pravo
dve osebi, ki nosita viteški križec	poieg zemlje v sedanji občini odprli še
tega reda ter pripadata oba ino-	dve nove občine (Township) za Slovence,
i • i i : _ i . i>...:	kjer je že več rojakov do sedaj kupile
/.finskim vladarskim llisain. 1 1	zemljo. Torej dovolj zemlje za vsakega.
je Ernst Avgust, vojvoda Cum- Xe bodite Vi ndnji! Vsa pojasnila daje :
• "• o da se nam tudi prejšnje btTaltfče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
izpisom in pofiiljatvam naredite ta naslov: ^GLAS NARODA"
BI Ji.rtiandt St.._New York City.
Telefon 46->7 Cortlandt.


V Mehiki in — doma.
• s«*m '4prešnofal" vse kote našega j Favctte City in bližnje okolice. | tla bi dobil kaj zanj. pa nič in [nič. Sama smola povsod. — Slo-! vencev nas je tukaj menda okoli 30, če štejem tudi one, ki še platino prodajajo. Slednji lovijo me-' tulje po cestah, ostali se pa zatekamo pred blagodejnimi solneni-mi žarki v premogorove. V tukajšnji neposredni bližini se nahaja pet premogorovov, ki so vsi last neke pittsburške družbe. V vseh se še j^reeej povoljno dela. Delo je pa težko dobiti. Vsakega popoldne se zbirajo brezposelni pred jamami in čakajo, da pride
m*
rie
la sodrugu
De n noti leta trdega tem> Ja ^ človek sam sebi Iia. dela. Na eni strani študije na meu< temye- da je lljegova ualo. drugi pa boj za obstanek. Podpo- ^	t . tudi za yse tist
re m dobival od nikjer, preživljal ki jim je . smisel življenja se je s tem da je prevajal za Ga- še tuj Kulturn0 delo socialne de-brseekovo -Slovansko knjmneo mokracije ga je liajbolj pritegni-ceske l^ature. Študije in ]o ^ tQ je tU(Ji pokazal kot ured. pa delo za vsakdanji kruh sta mu nik -Naših Zapiskov". Nikdar ni
blatil v tej reviji nasprotnikov, 'nikdar ni bil pristranski sodnik; Pragi sta mu bila študijska tudi v polemiki — in on je zna!
je ostal
berlandski. Brenuviški in Lune-
burški. Kot mlad princ je bil svojim slepim očetom kraljem Jurijem Hannoveranskim v bitki pri Langensalzi in zmaga Hannove-rancev nad prusko Fliessovo di-l a w zvede]a kj(i je moj brat vizijo je prinesla obema, očetu mj JQHX pAVLlclL Doma je iz sinu, red Marije Terezije. \ endar
NAZNANILO.
Krasni in obširni ceniki moje zalege zlatnine so ravnokar izgo-
Da si bo vsak rojak lahko izbral j tovljeni. Kdor izmed rojakov ali kos rodovitne zemlje v n*j»ečji! • ....	r ,.	■
•Uveaski ftrmartki naselbini-Willarda : rojakinj istega Zeli, ga drage VO-v državi Wisconsin, smo letos lje nemudoma odpošljem, in sicer
brezplačno.
Ivan Pajk,
trgovec z zlatnino, [ L. Box	Couemaugh, Pa.
(19-20—5)
LEO ZAKRAJSEK.
izpodkopala zdravje za
I državni naselniiUi zastopnik 7a Wisconsin, nasel-S niški zastopnik Soq Line žekanjco ter aa F. N. E. zeleznic in upravitelj
ADRIA COLONIZATION CO.
121-Stb Street. Milwaukee. W ».
a vate
klonj«
eramo
stave
vršfii
pejei
stranj
potilo
rakov
Wiiso
za vei
posest
a j šele vemo. zakaj so zvez
■ z, - He Vera Cruz, zakaj boss iz rudnika. Mož ima precej mehiški meji nastanjenih naj dela, predno se znebi nadležnih našili vojakov in zakaj kri- prosilcev. Eden ga vleče za ro-iii*'i škt ni vodovju tri moč- kav, drug za suknjo, tretji ga pa|domovino, a. h r naše zvezne morna-' prosi potihoma, da drugi ne sli-
jšijo, misleč, da ga bo tako prej je razjasnil mož, ki pregovoril. Ali gospod boss stoji Washiugtonu pri ad-
trdo in svečano kot Lotova zena visoko mesto ter je ter vsem pove, da nima danes Iv.	j prostora in naj pridejo kak drugi
.s ni di lične izjave ni bil od- dan. Seveda drugi dau je ravno ni ] »zdrav ladijam. niti isti izgovor. Rudniki so precej ne-r j.- - avne ameriške za- varni, ne vsled plina, temveč radi in ni ii ne številni umori, iz-|takozvanega "šleta" (slate); to ; nad Ainerikanci in Evro- je dober čevelj debela plast ka-v J\I -ii in konečno niti od- menja, ki se nahaja na vrhu pre-• nj • IIrte ono, kar je na-jinoga. Ko se premog pobere, se adiiiia.-iracijo do teh ko- pa ta plast trga in pada na tla.
cd;
temveč neomajni sklep >ve administracije, da se 1 > odpravi fevdalni sistem v Mehiki, ki je v veljavi
•'t: nikdar se
Sicer ima delavec nalogo to kamenje takoj, ko je premog izpod njega pobran, odrušiti in spraviti v kraj, ali navzlic temu marsika-teerga prehiti in ga več ali manj nismo čutili s ta- pobije. Strop nad šletom je trden
kim ponosom Amerikauce kot od onega trenutka, ko smo izvedeli za sklep predsednika. Kajti šele tedaj smo spoznali, kako nesebične, kako napredne in kako v res-nii-i demokratične so Združene
države. Na stotine milijonov bo izdala ta dežela, na tisoče sinov žrtvovala. — edinole z namenom, dii stoji na strani zatiranih mehiških peonov.
J)a j«' ta boj vreden bojevanja,
ub iti,
toki pt
■ija v Mehiki oro-
in ni tako nevaren. — Pred kratkim sem poročal, da je naše mesto popolnoma suho, vendar temu ni tako. Resnica je, da bi se ne našlo v njem saloona, tudi če bi ga človek po dnevu s svetilko iskal, zato se pa nahaja v njem veliki "beer magazine", poln malih sodčekov, ki so napolnjeni z jrenko-sladko vsebino, katero Slovenci tolikanj ljubijo. V vznožju našega mesta teče precej globoka in široka reka, katero ime-dežele in proste nujejo Ainerikanci Monongaliela vsakdo izmed River. Po tej reki neprestano plu-
r se j>- / vpeljem pozdra* 1-k korak k izboljšanju seda-b/alovanja vrednih razmer, ij pa nastane drugo vpra-Kaj pa ima opraviti s tem
j*'jo parniki in vozijo velike čolne, polne premoga, proti Pitts-burghu. Nekateri trdijo, da je ta reka polna rib in da dosežejo nekatere tudi nenavadno dolgost — a !ada Združenih držav? Kilo ali [pet palcev. Prepričana, da je res kaj ji daje pravico, da napove tako, sva šla jaz in moj prijatelj vojno deželi, ker se ji zde politic- John Jankovič nekega lepega dene in j_r'ispodarskc razmere v tej ževnega dne na lov. Resnici na državi ntpraviene in neprimerne? i ljubo moram povedati, da sva cel ]{a/.\eni- ga pa še nekaj druge- božji dopoldan čepela pri vodi in j-M. Ako ima naša vlada tako tan- učila gliste plavati; ujela seveda ko vrst m ako ji ne pripušča čut,nisva niti repa. Nekateri so trdili pravimosti. da bi en razred v ka-!pozneje, da bi že lovila ribe, če bi ki tuj t .h /avi zatiral in izkoriščal; bile kje na kakem travniku. — drugega, ali bi ne bila potem dvojni meri njena dolžnost, pripomore istim nazorom v doma-jnega, vsaj slovenskega ne. Jaz, ei «i. /. :i <|o veljave? Kaj pa so po pravici povedano, nisem »e v stori!? administrativni krogi v nobenem. Prišel sem namreč šele >nu dosedaj, da se kaz- pred kratkim sem in sem zadnjih ki so povzročili tekom šest mesecev opravljal sila težav-uii higanskem bakrenem j no in nevarno delo, namreč — urt 121 mož, žena in o- nič. Vsakdo bo torej razumel, da so podvzeli dosedaj, da mi je to delo donašalo tako malo na odgovornost one dohodkov, da nisem pri najboljši
v (Skoraj vsi rojaki spadajo k dru-da šivom, dasiravno ni tukaj nobe-
nuje oni MU\ Kf V
okrožju t rok! Ku
»e pokli morilce > da se pt
vice ?
Ako t inptonu l»eotli v velikega itakaj pa fctan proh
• Coloradu, kaj so učinili, isili Rockefellerja in to-a priznajo delavske pra-
»rej medli vladi v Wash-
»koro src
■ it
volji mogel pristopiti k društvu. Sedaj pa, ko meje sreča potipala, da delam, bom pa kmalu opravičen nositi znak kake jednote ali zveze. Na zdar! — Frank Ma-da ne morejo'gajna. Mehiki postati solastniki| Kcchler, N. Mex. — Dela se tu-narodnega premoženja, kaj redno vsaki dan, zasluzek je ne stoii ničesar, da po -'pa odvisen od delavca in prosto-t idi naši domači ameriški ra. Slovencev je malo zaposlenih ei s- lastniki "velikega v tem premogokopu, pač pa je
Kralji in krone.
V noči od 3. na 4. oktobra 1910
takrat vedno. \
tovariša sodruga dr. Lončar in duhovito polemizirati dr. Ferfolja. Vsi trije so bili po- j vedno dostojen, stali v Pragi realisti, vneti pri-j Slovensko socialno demokratič-staši Masarykove politične struje;110 delavstvo pa ga je ljubilo; lju-in vsi trije so prišli, vrnivši se za bilo je tovariša v boju. ljubilo ga stalno v domovino, v vrste social- je pa tudi zgolj zaradi njegovih ne demokracije.	. I visokih, plemenitih človeških last-
Ko se je vrnil dr. Dermota po nosti. Prava ljubezen ne neha ob dovršenih juridičnih študijah v grobu; tudi ljubezen slovenskega je mislil, da bi bilo proletariata do Dermote bo živela morda mogoče ustanoviti tudi na preko, ki se je zagrnil 5. maja po-Slovenskem stranko, enako Masa- poldne nad mrtvim sodrugom.
rykovi stranki na Češkem. Kmalu1___ . . . __
je pa spoznal, da niso pri nas u-godna tla za ustanovitev take stranke. Nato se ni nekaj časa sploh udeleževal političnega življenja na Slovenskem, dokler se ni seznanil leta 1902. s sodrugom končala uspela revolucija kra-Abditusom, ki je bil prav takrat ljevanja portugalskega kralja pričel izdajati 4'Naše Zapiske". Manuela. Republikanska vlada, Abditus ga je pritegnil k sodelo-'ki je stopila na njegovo mesto, je vanju in dr. Dermota je postal	vse blagajne prazne in de-
kmalu urednik prve slovenske so- narno stanje države v naravnost cialne revije "Naših Zapiskov",'obupnem stanju. Da vsaj malo ki so se v teku let izpremenile izboljša gmotni položaj države, je socialne revije v znanstveno gla-'z^ela prodajati tudi kralj, in-silo slovenske socialno-demokra- (sig^nije. Med drugimi bi imela pri-tične stranke in tudi urednik, re-jti »a dražbo tudi stara krona iz alist Dermota. je postal v teku;;^V11- stoletja, ki je veljala takrat glasom starih listin okoli 1,250,000 kron. Ker je vlada o-pravičeno mislila, da mora sedaj biti po tolikih letih krona veliko dražja, je poklicala slovitega francoskega juvelirja Salanža, da preceni krono. Ko je pa ta krono pogledal, je izjavil, da plača največ 10,000 kron, a še to le pogoj
let izrazit socialen demokrat.
Prvotno se je bil mislil posvetiti dr. Dermota sodnijskemu po-klicur a pozneje si je premislil in prestopil k advokaturi. Precej dolgo je bil odvetniški koncipient pri dr. Tavčarju v Ljubljani Ker pa ni vplivalo ljubljansko podnebje ugodno na njegovo zdravje, je odšel v Gorico, kjer je bil koncipient pri sodrugu dr. Tumi, dokler ni postal pred dobrimi dvemi leti samostojen odvetnik v Gorici. *
V stranki si je pridobil dr. Dermota kmalu po vstopu velike simpatije in odlično spoštovanje. Bil
no. Krona je bila naravnost posuta z dragulji, a vsi kamni so bili ponarejeni. Sedaj je bilo vprašanje, če je vsaj zlato prist r'no. Izkazalo se je. da je tudi zlato ponarejeno. Poklicali so še druge zlatarje, a vsi so potrdili mnenje pariškega juvelirja. Kak
je eden prvih akademično izobra- kralj se je pač moral nahajati v
ženili inteligentov, ki so vstopili v slovensko socialno-demokratič-lio stranko. In delavstvo se je od-kritosrčn veselilo pridobitve tako resnega, temeljito izobraženega, značajnega sodruga, od katerega je pričakovalo po vsej pravici še mnogo za razvoj stranke. In dr. Dermota je bil mož, ki bi bil tudi uresničil to pričakovanje v polni meri, ko bi le ne razjedala za-
grozili denarni stiski in tako je razrešena uganka, da ni krona, ki je veljala včasih več kot milijon, danes niti 10.000 vredna.
Druga slična neprilika se je pripetila angleškemu kralju Juriju IV., ki je bil regent leta 1811, vladar pa od leta 1820 do 1830. Kralj Jurij IV. je bil zelo potraten in lahkomiseln človek. Samo v eni noči je zaigral veliko nad
hrbtnabolezen njegovih telesnih en milijon kron in to takrat, ko
moči. Saj so ravno taki ljudje, kakršen je bil Dermota, iz najčistejšega idealizma, ki prihajajo v stranko po vsestranskem razmišljanju, sposobni, da dvigajo s
je imel denar vsaj trikrat večjo ceno kot pa danes. Ni torej čuda, da je bil vedno brez denarja. Leta 1821 pa bi moral biti slovesno kronan. Zlatar Rondella je izde-
.. ' *. ' i svojim svetim navdušenjem prole-lal v ta namen sedem liber težko
ii&rodnega premoženj t f" j precej bratov Hrvatov. Minuli i iiarity begins at home! Zdru-Jteden ,je skozi kampo potovala žvue dr/.ave potrebujejo socijalne' gospa Štorklja in se oglasila pri politike in neizprosen boj je tre- j rojaku Frank Tomšiču ter mu poba napovedati vsakemu, ki nas darila krepko hčerko-prvorojen-hoee zavesti v vojuo s kako tujo ko. Mati in hčerka se dobro poču-(iriavo, _ ______________Jtita. — Citate!j G. N.
tarče in da jim s svojim globokim znanjem pomagajo, premagati vse zapreke znanstvenega socializma.
Tudi dejansko mu je pokazalo slovensko delavstvo, da ga ceni visoko. Kandidiralo ga je 1. 1907. in 1911. za državni zbor v radovljiškem in kranjskogorskem okraju, torej v okraju, kjer ima socialna demokracija upravičeno u-panje, da prav kmalu prodre s svojim kandidatom. Po dveh, treh
krono, polno dragih kamnov in vredno nad en milijon. Kralj je bil s krono zadovoljen in jo je hotel kupiti. Zlatar jo je seveda rad izpitaTn Ta "bo prodal, ali samo proti takojšnje-' mu plačilu, ker kralj ni imel nobenega kredita. Kaj sedaj ? Kronanje se je moralo vršiti, denarja za krono ni bilo nikjer, drugače jo pa ni hotel trgovec na noben način izročiti. Končno so le našli izhodišče. Proti plačilu 75,000
brezuspešnih kandidaturah — ta- je zlatar posodil kralju krono, ali ko so sklepali zaupniki — zmaga'le za dobo kronanja. Naredili so dr. Dermota v tem okraju. Žal. notarsko pogodbo in kralj je bil da ga je ugrabila smrt, predno se z izposojeno krono kronan. O tem je izpolnila ta srčna želja sloven- kronanju na Vpuf^ so pa izvedeli skega delavstva. Na vse strani je tudi Angleži. Niso bili jezni ne na prehodil dr. Dermota svoj volilni' kralja in tudi ne na zlatarja, sa-okraj — "sejem ljuliko socializ- ino sramote niso hoteli imeti, da RQJAKI NAROČAJTE SENA ma tudi nuni kmeti", tako se je bi njih kralj ne imel svoje krone, j'4GLAS NAHODA", NAJVEČJI pošalil takrat v pismu, in zanj Naredili so narodno zbirko, ki je j SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. oddani glasovi so pokazali, da je vrgla okoli 4,000,000 kron. Takoj' DRŽAVAH.
pa tudi ta zmaga ni mogla rešiti hannoveranskega kraljestva. Odtlej živi vojvoda Cumberlandski v Avstriji. S poroko njegovega sina s hčerjo nemškega cesarja se je končno poravnal spor med Welfovei in Hohenzollernei. Nadvojvoda Ernst Avgust je imetnik 42. pešpolka in navadno nosi uniformo tega polka. Na prvem mestu med redovi pa nosi vedno red Marije Terezije. — Drugi še živeči vitez reda Marije Terezije je grof Alfonz Casertski, princ obeh Sieilij. Ko je kralj Viktor Emanuel 1L po vojni leta 1859. zedi-nil vso Italijo in poslal svoje čete proti Bourboncem v Neaplju, se je nahajal grof Casertski med hrabrimi branitelji Gaete, zadnje trdnjave v kraljestvu obeh Sieilij. Avstrijski cesar, ki je hotel tako javno priznati princip legi-timitete, ki je tedaj izginjal v Italiji, .ie grofu podelil viteški križec reda Marije Terezije. Grof Casertski je član avstr. armade.
Zaradi aiimentacij.
Iz Krakova poročajo: V vasi Bredzianowice je 21-letni hlapec Pvra, da s-? oprosti plačevanja aiimentacij za svojega nezakonskega otroka, s sekiro napadel ter težko ranil svojo ljubico, o-troka in mat?r ljubice. Da odstrani vsak sum, je zažgal hišo. V hiši so našli trupli matere in otroka sežgani, dočini se je ljubica, težko ranjena, rešila. Morilca in njegovega brata, ki je baje sokriv, so zaprli.
Konec romana.
Na Dunaju se je zastrupila z morfijem hlagajničarka kavarne "Mikado' iz Prage skupno s svojim ljubimcem, 27-letuim praporščakom Rudolfom Felzmanoin. — Praporščak je bil rojen v .Tindri-hoveni Gradcu na Češkem. Po ab-solviranju pravniških študij pred tremi leti je služil kot enoletni prostovoljec. Nato je vstopil v aktivno vojaško službo. Pred par meseci je odpotoval na Dunaj, da bi tam študiral v posebnem tečaju, ker se je mislil posvetiti avditorstvu. V Pragi se je Felz-man pred časom seznanil z 19-letno Ruženo Kristovo, ki je bila rojena v Pardubicah. Bila je prej igralka. Razne okolščiue pa so jo privedle do tega, da je sprejela službo blagajničarsko v nočni kavarni "Mikado" v Pragi. Večkrat je obiskala praporščaka na Dunaju, cn pa jo je obiskoval v Pragi. Razmerje pa ni ugajalo Felzmanovim roditeljem, ki so mu branili, češ, da zanemarja študije. V resnici se je začel praporščak bati ter pisal svoji ljubici, da najbrže ne bo\napravil izpita in da bo izvršil samomor. Ta se je pripeljala na Dunaj ter izjavila, da hoče z njim umreti. Oba sta zavžila morfij. Toda pravočasno so ju rešili ter prepeljali v bolnišnico, kjer ju bodo najbrže rešili. Pred samomorilnim poskusom je Felzman pisal tudi svojemu očetu, da se hoče zastrupiti, ter se poslovil od njega. Oče je brzojavil dunajski policiji in ta je poslala uradnika v praporšča kovo stanovanje. Uradnik je pri šel takoj nato, ko sta se zaljub Ij'Miea zastrupila.
Domžal na Gorenjskem. Lan-j sko leto meseca junija je odšel J iz New Yorka in en mesec po-'g^ pj00, zneje mi je pisal dopisnico iz1 San Francisco. Cal. Od takrat' nisem ničesar čula o njem. Zato j prosim cenjene rojake, če bi
DOBRO OBSTOJEČA TRGOVINA NA PRODAJ.
Mesnica z groeerijo po zmerni ceni v bližini slovenske naselbine. Vsa pojasnila daje:
E. Thomann, 20 East Jackson Boulevard,
Chicago, 111. (18-5 3x v 2 d)
OBVESTILO.
Od 20. marca pa do 25.
, iii-	, • -1	ju. marca pa ao so. aprila
Kedo vedel, kje se nahaja, naj . , .. , -V . ,
...	.	je kupilo dvanajst rojakov iarme
mi naznani, ali pa naj se sam CM , , ^ , r, .
. . ..	r,	i v Sheldonu, Rusk Lountv, Wis.
oglasi svoji sestri: Rosalia \i-;,n . ,	..... i-i-
. . , T,. ^ .	.. Od teh so se ze štiri naselili, ve-
demsek. 3/ r irst Avenue, New1«. . , . , . . . ,
York \r Y	19 °1_5' ; ellia rojakov je preiskala vse
°____H! i farmarske naselbine po deželi,
NA PRODAJ	■ kupili pa so v Sheldonu. Niti
40 akrov obdelane zemlje, hiša e.den ui bil tukaJ' da 11 e bi kul)i!-s 4 sobami in betonirana klet Ce res žehte PostaU samostojni m 16X24X6V-. vse ograjeno. Šola zadovoljni, tedaj pridite sem v na vogalu. Svet je ravan, v doli- Sheldon, AV is., kjer imamo dobro ni. zelo rodoviten. 1 aker gozda.]iIovato	*)rst ieP valovit.
8 milj od Cadillac. Zveza po dr- skoro ravtm svet'	podneb-
žavni cesti. Prodam po £35 aker; ie 1,1	zdravo vodo- Na na~
Ena tretjina naplačati in ostanek svetu ^ to,iko dobl^'a 311 dL" na lahke obroke. Naslov:	|belega trdega lesa, da ga bo za-
dosti za gospodarska poslopja, j fence in še toliko ostalo za trg, da vam bo pomagal plačati vašo zemljo in čiščenje. Naš svet je ZASTONJ.	i zraven mesta in treh železnic. Za
Pošljite svoje ime in naslov in; pojasnila pišite na našega oskrb-mi vam pošljemo 5 krasnih raz- nika: glednie zastonj. Pišite na:	!	A. H. SKUBIC,
601
Davis Davidson, Bond St., Cadillac, Mich. (13-5—13-6 v d)
Pescia & Co., 132S Broadway, New York City.'JOHN (29-4—29-5)
Sheldon, Wis.
S. OWEN LUMBER CO. (6-5 v sr)
Dr. Josip V. Grahek.
ig EDINI SLOVENSKI ZDRAVNIK V PENNA. ^
Zdravim vse b.olezni nu-ške, ženske in otročje. 841 East Ohio St., [Mlejheny] N. S. PitUborg, P«
Nasproti "Hotel Pavlinac". — Kare št -v. 1. 2, 3 in 4 vozijo »nemo moje 1'is i.
Najboljša Slovensko-angleška slovnica,
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem ve* strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt St., New York, N. Y. Cena v platnu vezani $1.
Rojaki v Cleveland, O. dobe isto v podružnici Fr. Sakser 6104 St. Clair Ave., N. E.
Najmanj 5000 dol. v par letih in dobro življenje.
TO JE, KAR SI MORETE PRIDOBITI, AKO KUPITE FARMO TER SB NASELITE V NAŠIH SLOVENSKIH NASELBINAH.
Vi ne vrjamete, da si irorete to pridobiti! Pilite po naš list "Good*B Coloiist'" in ritajte, kako dosežejo to va>i rojaki, kateri so kupili zemljo od nas ter se naselili na svoji zemlji. Ako so mogli to doječi oni, dosežete lahko tudi vi. Ni vam treba imeti tisoč dolar ev /.a začetek, da dosežete tn. Malo denarja za začetek, malo volje za delo, malo vstrajnoati, malo potrpljenja in drugo b j prišlo aimoposebi.
Polljite nam svoj naslov, pa vam pošljemo rpe številke "Good's Colonist", katera hočemo dati na svetlo to leto. Pošljemo list brezplačno vsakemu, če želi knpiti farmo ali ne- C'i tali boate, kako delajo tamkaj slovenski in hrvaški far-merji, kako je treba gospodariti in kako življenje na farmi je tukaj. Vsak fitatelj 'Milas Narode" nai nam piše To vas Mane le en cent za dopisnico a pokale vam morda not do boljše bodočnoett, sreče, blagostanja in zadovo jstva. Ne kupite farme, dokler ne spoznate, kakšno priliko imate tukaj. Naslovite vsa pisma takole:
THE JAMES W. GOOD COMPANY
Dept. 54	Ashland, Wis.
A	CtfVjLn
i i i 4 i 4 f
Po znižani ceni!
Amerika in Amerikanci.
Spisal Rev. J. M. Trunk
je dohiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je vezana v platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imel veliko stroškov in Be mu nikakor n izplačala, zato je cena znižana, da ee vsaj deloma pokrijejo veliki stroški. Dobiti je pri:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
V V V v ^ ^ ^
i i
i >
i i i ■i
..................... •___________
Jiigislovanska
s
Katol. Jednota
B
Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predgednik t J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad
Podpredsednik; ALOIS BALAXT, 112 Sterling Ave., Bar berton, O.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Box 424. Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS KASTELIC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC. 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZUNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City. Kans. JOHN V()<JRICH, 444—6th St., La Salle, 111. JOHN AUSEC, C413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1703 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISH LA R. 308—6th St., Rock Springs, Wyo. GREGOR PO RE N'T A. Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
JOŽEF MERTEL, od društ-a št v. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva it v., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od društva Stv. 114., Ely, Minn.
Vsi dopisi tikajoči se uradcih zadev kakor tudi denarne poši jatve naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe »a na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna piima od strani članov se nebode
»ziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".


glas naroda, 20. MAJA 1914

v Gradcu pa je že 14. marca 1863'ča pošteno pobelila. Poprej pa
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.	| genj, ki je popolnoma vpepelil
Poročil se je 6. maja v Kranju j kozolec, krmo in poljedelsko oro-veh tržee in posestnik Joško Maj-jdje. Skupna škoda znaša 2200 K, die / -rile. Anušo Sajovic.	zavarovalnina pa samo 1200 kron.
Kanclije v kleteh, katere se o- Kako je ogenj nastal, se še ne ve, pa/a v Kranju, so v/rok. da j.' že vendar se sodi, da so zažgali otro-vee uradnikov obolelo za udnieo.U'i. ki so se igrali z užigalicami.— Pri sodni j i imajo te kleti le š.- za' Pri posestniku Jožetu Burgarju v uboge sluge, pri glavarstvu si pajZalojru je izbruhnil ogenj, ki se blade s v i »je ude davčni uradniki, j«-* hitro razširil in ki je tekom ene Ljudsko šolstvo. Na mesto nad-'ure vpepelil vsa gospodarska po-učitelja Jožefa Pleničarja, ki ima slopja. ki jih je bilo sedem in ki dopust v s v rh o študij, je imeno- *<> bila krita s slamo. Ogenj je livarni za suplentinjo v Kropi abs. nieil tudi kajžo in gospodarsko učit. kandidatiuja Antonija A ž-1 poslopje soseda Mihaela Krivca in man. Na mesto nadueitelja Ju- Je vpepelil poleg omenjenih po-lija Slapšaka ki je na dopustu, je slopij tudi krmo in več gospodar-iinenovana za suplentinjo v Ra-' skega orodja. Burgarju je zgorelo <io vljiei pro v. učiteljica Helena, tudi sedem glav goveje Potočnik. — Na ni.-sto učitelja j svinja s sedmini
Fri »tu za
teljica
krika Sadarja. ki je na dopu-jsKoda znaša ttiuu iv in je v svrho nIw<iij. je imenovana! »ia krita z zavarovalnino. Kakor uplentinjo v Koroški Beli uči- j se sodi. gre v tem slučaju za po-Frančiška
Rihteršič. — Na
Pri posestniku Janezu Namesto učitelja Friderika Repovša,! robetu iz Smartna pod Šmarno ki je v svrho Študij na dopustu, fT<>ro Je 24. aprila izbruhnil ogenj, je imenovana bivša suplentinja v Na mesto nesreče so prihitele po-,Sp. Idriji Melita Šivie za suplen-jžarne hrambe iz Gameljev. Tacna, t in j o na deški .soli v Tržiču.	Vižmarjev in Rašice. Gasilcem se
Nesreča. 11 letna Gizela Bernard > sb-dnjič posrečilo ogenj zadu-v Kranju je padla pri babici Po-	Pogorela je hiša nnenovane-
tuški čez stopnice in se pri temi P* posestnika, ki se nahaja v A-
glavi.
nevarno poškodovala na
Umrl vsled opeklin. Triletni Jakob Kolar iz Jame je zadobil velikonočni ponedeljek na ognjišču tako težke opekline, da je vsled njih umrl 28. aprila. V tej hiši so skozi tri rodove umrli že trije o-troei za opeklinami.
Smrtno ponesrečila se je 66 let stara vžitkarica Ivana Kavar iz Sv. Ane. Dne 21. aprila je požigal posestnik Lovro Meglič na travniku različno trsje in travo. Vsled nepaznosti pa je ogenj zašel v bližnji gozd in ga zažgal. Vaičani, med katerimi se je nahajala tudi ponesrečenka, so prihiteli na kraj nesreče gasit in so omejili požar
meriki. Ker ni bilo nikogar doma, se sodi, tla so zažgali otroci.
Vlomilci. V.eni zadnjih noči so poskušali neznani tatovi vlomiti v trgovino posestnika Janeza Ribnikarja na Brezjah pri Kovor-ju. Domači so zaslišali ropot in še v pravem času prepodili vlomil-
dovolila frančiškanom štajersko-tirolske pokrajine v oskrbo prevzeti slovensko župnijo v Mariboru. Prvi upravitelj je bil rajni o. Brunon Jesih, ki je omenjeno slovensko župnijo vladal do 31. avg. 1873, ko se je povrnil k Sv. Trojici v Slov. gor. za upravitelja ta-mošnje redovne župnije Sv. Trojica. V Mariboru sta mu sledila kot prvi o. Evstaliij Puntner od 1 1873 do 1882. kot drugi pa o. Kalist Ileric od 1. 1882 do 1887. O. Mansuet Beinardič je upravljal slovensko župnijo samo od 1. 1887 do 1888, ko je postal provincial štajersko-tirolske redovne pokrajine. Od 1. 1888 sem je vodil o. Kalist Ileric z veliko spretnostjo slovensko župnijo, kateri je preskrbel namesto stare male krasno novo prostorno cerkev, kateri je papež 7. nov. 11*06 podelil naslov in predpravice mlajše bazilike rimskega mesta. Frančiškani so si v tem času pozidali tudi nov samostan, kakoršnega ne gle-šta nobena njihovih sosednih pokra j in.
Slovensko uradovanje je dne
26. aprila soglasno sklenil občinski odbor v Žitnicah.
Iz sedne službe. Nadoficijal Fr. Marinko v Konjicah je premeščen na Laško; kancelist Jakob Peteršinek pa pride iz Kozjega v Konjice. Za kancelista v Kozjem je imenovan orožniški stražmoj-ster Ivan Ratej.
Iz učiteljske službe. Stalni učitelj v Makolah Božidar Gselman je imenovan za učitelja v Petrov-čah; provizorični učitelj v Stude-nicah Ivan Živko je imenovan za stalnega učitelja in provizorična učiteljica v Novi Štifti Cirila De-leja je imenovana za stalno učiteljico.
Duhovniške vesti. Nikolaj Jam-šek nastopi župnijo Razbor nad Loko. Prestavljeni so naslednji kaplani: Pavel Žagar iz Mozirja kot 11. kaplan v Trbovlje, Janez Luska r iz Vidma v Mozirje, Anton Kovačič iz Majšberga na Videm.
Zlati ženin — zlata nevesta. Iz
Žalca, poročajo: Gotovo redka slovesnost se je vršila dne 27. apr. v našem trgu. Zakonska Fran in Neža Pečnak sta obhajala svojo zlato poroko in zlati par je vnovič "zvezal'' zlatoporočencev sin Jožef Pečnak, kaplan v Novi Cerkvi, kateri je tudi v pomenljivih besedah povdarjal pomen zlatega dneva, nakar je sledila slovesna sv. maša. Zlati ženin je star 74, zlata nevesta 73 let, in sta oba še dokaj krepka. Zanimivo je goto tudi to, da še živi en starešina
i	~~!od prve poroke, namreč Fran Žni-
dadici. Skupna i , n f .. x	i • •
r ;„ le delo- dar' RadecklJev veteran, ki je pa vsled kapi priklenjen na bolniško postelj. Leta 1864 'dne 25. aprila je poročal rajni Matija Cank, takratni kaplan v Žalcu.
Smrtna kosa. V Št. IIju v Slov. gor. je 27. aprila nagle smrti umrla posestnica Ivana Fidler. Pri delu jo je zadela kap ter se je mrtva zgrudila. — V Mariji Snežni na Velki so pokopali Elizabeto Pivec. Umrla je v 65. letu starosti po kratki, a mučni bolezni. — V Sv. J ur ju v Slov. gor. je umrl 25. aprila po kratki, a mučni bolezni daleč na okoli znani živinotržec Fran Duh. Rajni je bil skozinskoz mož na svojem mestu. Bil je tudi zvest naročnik slovenskih listov. — V Sv. Petru pri Radgoni je 26. aprila umrl po kratki bolezni An-
nain je v nižavah vzel mraz orehe. Letos vse sadno drevje zelo) cvete, le mraz nas straši.
PRIMORSKO.
Goljuf. Jožef Pavlic, bivši finančni paznik v Trstu, pozneje kot zavarovalni uradnik oženjen v Hallu na Tirolskem, doma iz Koč pri Porečah na Koroškem, se je moral zagovarjati pred tržaškim sodiščem radi goljufije in zapeljevanja. Leta 1910 v jeseni se je bil seznanil v Portorose z 12 let starejšo sobarico Fani Zanki, doma v bližini Rezna na Nemškem. Pod obljubo, da jo misli poročiti, in pod raznimi drugimi pretvezami je od nje izvabil prihrankov v skupnem znesku 2000 K. Marca meseca 1911 je Pavlic, 281eten mladenič, iz Trsta nenadoma izginil. Zanki je podala ovadbo. Policija ga je iskala dolgo časa o-krog. zlasti po Švici. V decembru lanskega leta pa se je šele oblastem posrečilo ga prijeti v Ilallu na Tirolskem. Pavlic se je bil med tem časom oženil z drugo in je bil v Ilallu kot zavarovalni uradnik nastavljen pri neki življenski zavarovalnici. Kako je znal veselo živeči in denar svoje ljubljenke z drugimi deklicami troseči Pavlič izvabljati denar, priča najbolj pismo, kjer slika njej svojo bodočnost, ko postane finančni uradnik po izvršitvi nekega učnega kurza na Dunaju. Pisal ji je: "Dvorna pisarna je izdala ministerialno na-redbo za paznike z boljšo šolsko izobrazbo, da so pripuščeni k učnim tečajem na Dunaju, nakar lahko postanejo carinski uradniki po dobro izvršeni skušnji." Revi-ca Zanki mu je na to pismo takoj izročila 240 K. Ljubijenkin denar je večinoma zapravil. Po kratki i obravnavi je bil Pavlič obsojen na 15 mesecev težke ječe.
Tržaški iredentist, ki ne dobi službe v Trstu. Mladi tržaški iredentist Mario Sterle, ki je bil zaradi veleizdaje obsojen pred poroto v Celovcu v petletno ječo. a pozneje pomiloščen, potem, ko se je vrnil iz zapora, ni mogel najti v Trstu nikake službe. Obrnil sej je na razna italijanska takozvana obrambna društva, da mu preskrbe kako službo, a vse zaman. Ko-nečno je po posredovanju nekega italijanskega odvetnika našel mesto pri beneškem lista "Gazettino di Venezia". Sterle je 26. aprila odpotoval v Benetke.
50.0G0 knjižic
zastonj
Vsaka knjižica je vradna $10.00 bolnemu človeku.
Ako trpite na kterikoli mož* a bolezni, želimo, da takoj pipete po to čudežno knjižico. V lahko razumljivem je siku vam ta knjižita pove, kako se na domu temeljito xdravi sifilis ali zastrupljenjc kavi, životu* slabost, zgubn spolne kreposti, revma-tizem ali kostobol, organske bo!eznir želodec, jetra in bolezni na obistih in v mehurju. V«em tistim, kteri so ne že nasitili in. naveličali večnega plačevanja brez vsakega vgpeha, je ta brezplačna knjižica vredna SLotine dolarjev. Ona vam tudi pove, «akaj da trpite in kako da lahko pridete do trd nega zdravja. Tisoče mož je zadobilo perfektno zdravje, telesno moč in poživljenje ]*>toin te dragocene knjižice, ki je zalega znanosri in vsebuje stvari, katere bi moral vsaJ. človek znati. Zanomnite si, ta knjižica se dobi popolnoma xastonjMi plačamo tucT poštnino. PoSljite'nam vas natančni naslov Se | danes, na kar vam mi pošljemo našo knjižic o v vašem materinem jeziku popolnoma zastonj.
Pošljite aim ta odrezek te daoes. Dr. JOS. LISTER & CO., Aus. 702 Northwestern Bldg. 22 Fifth Ave., Chicago, 111. Gospodje: Zanima me ponudba, b katero nudite Vašo knjižico brezplačno, in prosim, da mi to pošljete takoj.
Ime..............— .............................................................................
Posta...............................................
ia
ZASTO MOŽE
.Država.
Kje sta moja dva bratranca TO-!Kje MAŽ in JANEZ LUPE RT 1 Do-j ma sta iz Velikih Brusnic in j sedaj se nahajata nekje v Clevelandu, O. Poročati njima imam važne rodbinske razmere, zafo prosim, da se oglasita na moj naslov: Tom Paulin, Box 30, Dillton. Ind. (20-22—5)
Kje je moj sin JOIIX C UK? Doma je iz Drage pri Rakeku na Kranjskem. Star je 18 let. visoke, močne postave, okroglega obraza in kostanjevih las. Pred 7 meseci sem ga pustil v Chis-holm, Minn., od koder se je baje podal v januarju letos v Ala-sko. Ker je to edini moj sin in ker sem prišel naza j v Ameriko, prosim cenjene rojake, ako ke-do ve za njegov, naj ga blagovoli naznaniti, ali se pa naj sam javi na: Upravništvo '"Glas Naroda" (za John Čuk), 82 Cortlandt St., New York City.
(19-21—5)
je JOHN PETEK? Doma je Rada bi zvedela iz Spodnje Štajerske. Pred 4.1 leti sva bila skupai v Orient,
Cleve- *
sva bila skupaj v Pa., potem sva prišla v land. O., in tu sva se ločila. Če i je komu znan njegov naslov, prosim, naj ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi. — John.i Roža ne (podomače Svetnik V, i 2741 Commercial Road, C lev**-; land, O.	(20-22—-5)
za naslov svojega sina JOŽEFA S1TARIČ. Doma je iz Semiča na Dolenjskem in sedaj se nahaja nekje v Californiji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se sam oglasi svoji materi: Neža Šitarič. 89 Adams Ave.. Eve-leth. Minil.	(20-28—5)
KOVAČ,
dobro izučen kovati konje, delo*. Pišite na:
tsee
Frank Čepirlo, Camp 1,	Yelk,
(1-6-20—5)
W
živine in!
ce. Tatovi so že odtrgali s pomoč-jton Rožman kmet v Presbergu. jo močnega lesenega droga, ki so|Rajui je M moj blagega značaja
ga prinesli s seboj, mrežo na | oknu.
Domač tat. Posestnik Jereb iz Korniee v Žirovski občini je vzel pred več meseci k sebi v službo nekega 161etnega dečka iz tamoš-nje okolice. Kantin je užival popolno zaupanje svojega novega
toliko, da znaša škoda kakih! gospodarja in je to zaupanje tudi
izkoristil. Ukradel je gospodarju in drugim domačim polagoma celih 115 K, ki jih je nato v veseli družbi zapravil.
Z nožem. V Mekinjah je orožni-štvo aretiralo 201etnega kajžarje-vega sina Edvarda Dolenca, ker
100 K. Ponesrečenko so pogrešali, pa šele 24. aprila se je posrečilo orožnikom dobiti mrtvo v gozdu med dvema jesenoma. Ker gozd leži na precejšnji strmini, se domneva. da se je Kavarjevi vžgala pri gašenju obleka, vsled česar je
in zaveden Slovenec. Kot slabo ten starček je še tri dni prej spremljal enega svojih znancev k zadnjemu počitku. — V Koprivnici je 23. aprila umrla obče spoštovana gospa Jožefa Golob. — V Podhom-Bočni je umrla blaga že na in skrbna gospodinja Uršula Fedran. Več let je bolehala na želodcu. Potem se je razvila bolezen v želodčnega raka. Podvrgla
KOROŠKO.
Preprečeni požar. Iz Dol poročajo o preprečenem požaru, ki je grozil uničiti te dni grad ~Wald-hof. V nekem stranskem poslopju ega gradu je izbruhnil požar, ki i bil za cel grad lahko usodepoln. Zapazil je ogenj kočijaž Sofan, ki je požar zadušil. Le hitremu delu tega moža se je zahvaliti, da ni nastala kaka večja nesreča.
Zblaznel je v Beljaku na cesti Tletiii dninar Jožef Burger, ki je kar naenkrat pričel po cesti kri-ati. da mu je eden njegovih sorodnikov skril 500 do 600 K. Nesrečneža so prijeli ter oddali na opazovalni oddelek deželne bolnišnice.
Pri plesu si zlomila nogo. V
b n zini Celovca so imeli te dni plesno veselico v neki gostilni ter so fant je in dekleta plesali po gramofonu. Pri tem je spodrsnilo Marjeti Kuhling, hčerki posestnika, ki si je pri padcu zlomila des no nogo. Poklicani zdravnik ji je za silo obvezal nogo ter odredil, da se je dekle prepeljalo v dežel no bolnišnico.
Iz obupa. Od 19. aprila t. 1. pogrešajo v Savodju 261etnega sina posestnika Koclibauerja. Po dolgem in napornem iskanju so ga sedaj končno našli v bližnjem gozdu obešenega. Izvršil je samomor vsled tega, ker je imel kostno je-tiko in je obupal nad svojim zdravjem.
%
$ NAŠIM SLOVENCEM 1 |
Dobili smo iz staresra kraja tfyp veliko zalogo importiranili Jfa zdravil, zdravilnih rož, olja, tinkture, mazila itd, za vsako-vrstne bolezni. Ta zdravila se Vlf našim rojakom toplo priporo- S$f čajo. Pišite po cenik!	^
DOM. LEKaRNA #
West All is Sta.	Jg
MILWAUKEE, WIS.
Spodaj podpisani bi r*d zvedel za IVANKO BABNIK. Doma je iz Polhovega gradea in v mesecu oktobru lanskega leta je prišla v Združene države. Prosim cenjene rojake, če kdo ve za njen naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sama javi. Jacob Jare, Box 112. Eveleth, Minn.	(1G-20—5) i
NAZNANILO.
Vsem cenjenim odjemalcem vina iz Gasconade Co., Missouri, se naznanja, da so vsa vina drugih j vrst razprodana, edino belo Elvira in rudeče Claret je še v za-i m
V a. logi, katero se ponudi cenj. roja-! kom po sledečih cenah: Claret — j 50 centov galon, Elvira 65 centov galon. Sodi po 50 gal. brezplačno, za manj ega se računa «$1. Za pristno kapljico jamči, o tem je o-sv*'dočenih nebroj rojakov. Naročila :
11. Johns & l»ro.,
Hermann,
Mo.
Iz prijaznosti: F.
(20-5—20-7
Grain,
Navlor, Mu. v 2 d)
Kadar potujete v stari kraj
ali kadar ste na poti skozi New York, pridite k svojemu rojaku v
HOTEL, SALON in RESTAVRANT
145 Washington St., NEW Y0REC, N. Y. Comer Ce«3ar St,
Tu boste v vsakem času, podnevi in ponoči, najboljše in nujee-nejše postreženi. Izvrstna domača kuhinja. Čiste in urejene sobe za spavanje.
Obed (tr! jedila) 25 centov.	Spa*a.i]e 25 centov.
Z velespoštovanjem	JANKO TUŠKAN, lastnik.
se je težki operaciji, a ni vec po magalo. — V Sladki gori je umr la vrla, še le 20 let stara mladen ka Marija Nunčič.
Glede ljudskega gibanja v Ko-
hitela v dolino, pri tem pa padla j je pri nekem pretepu med tamos- njicah y preteklem ietll 19i3 p0. in priletela v jesen, ob katerem je njimi fanti z nožem sunil poeest-j^ajo nasieduje: Rodilo se jih je dobila na glavi veliko rano, ki je mkovega sina Franceta^ Gradiska ng umrlo y± je ^ poročenill je povzročila smrt. Tudi vs^ obleka ' "	1
je jjonesrečenki zgorela.
Poiart Dne 26. aprila okoli 11. ure predpoludne je nastal v hiši kočarja Jožefa Pohar v Milah o-g« !ij. ki je uničil hišo, pod in nekaj gospodarskega orodja. Približna škoda znaša 4000 K, zavarovalnina-pa le 2000 K. Ogenj je nastal najbrže vsled tega. ker hiša ni imela dimnika, dim se je valil iz veže z lesenim stropom skozi malo odprtino v podstrešje, kamor ao med dimom prišle iskre, ki so vžgale. — Na d vojna tem posestnika Jožeta Turka
in ga težko poškodoval. Orožni-štvo je Dolenca izročilo okrajnemu sodišču v Kamniku.
Volitev. Znanstveni okrožni za-stop kranjski je pri volitvi dne 30. aprila izvolil načelnikom Raj-ko Marenčiča, trgovca v Kranju, njegovim namestnikom pa Jožefa, Bidorca, posestnika v Zalogu.
ŠTAJERSKO.
501etnica. Dne 1. maja je bilo dopolnjenih 50 let, odkar so sinovi sv. Frančiška Asiškega prevze-'sti.
li vodstvo predmestne župnije1, Vreme. Iz Siteža poročajo: Sv Matere Milosti v Mariboru. Papež1 jurij je prijezdil k nam s točo. Po
bilo 24, oklicanih 38 parov. sv. ob hajil se je razdelilo 75,000. V le tošnjem predpustu je bilo 14 pa rov poročenih in 17 oklicanih. U mrlo jih je pa 17.
Požar je izbruhnil 22. aprila ob 3. uri popoldne pri posestniku F Simončieu v Podsredi. Gospodarsko poslopje in dve hiši sta pogo reli do tal. — V Skalicah je zgo rela viničarija P. Dobnika. Za žgal je baje neki 71etni otrok iz soseščine iz otroške lahkomiselno
pri Rovtaii je nastal o-jje že 20. okt. 1863, svetna vlada' Sitežu, Tomaju in Nadolah je to
FRANK

MJ

82 Cortlandt Street, s ^ New York, N.
■ ■ ■ ■ PODRUŽNICA : mm mm
6104 St. Clair Avenue, N. E., Cleveland, O.

POZOR ROJAKI!
Kedor izmed rojakov ima dobiti denar iz starega kraja, naj nam naznani naslov dotične osebe, ki mu namerava poslati denar. Mi ji pošljemo našo poštno položnico z naročilom, denar potom iste vplačati pri poštni hranilnici; tako vplačani denar dobimo mi tu sem brezplačno.
Kedor želi dvigniti pri hranil-
nioi ali posojilnici naloženi denar, naj nam pošlje hranilno knjigo, denar mu preskrbimo v najkrajšem času.
Tudi za dobavo dedšeine ali dote naj se rojaki vedi e na nas obračajo, ker bodo vt d dobro, j ceno in točno postrežei ..	j
FRANK SAKSKR,
82 Cortlandt St., New York, N. T.
Stara, vsem Slovencem dobro znana domača tvrdka.
Pošilja najhitreje in najceneje denar v staro domovino.
Oficijelno zastopništvo vseh parobrodniti družb.
Prodaja parobrodne in železniške T3 listke po izvirnih cenah. T
V vsakej potrebi obrnite se zaupno na gornjo tvrdko in vedno bodete bratsko postreženi.

Ibe
Pri pošiljanju denarja vedno pazite KOMU ga izročite, ker marsikdo je že skusil, da se denarja ^ ne more vsakemu zaupati.
__
__
_________:___


■ mm

GLiAS NARODA, 20. MAJA 1914
Skrivnosti Pariza.
SLIKA JZ NIŽIN ŽIVLJENJA.
Spisal Eugene Sue. Za "Glas Naroda" priredil Z. N.
(Nadaljevanje.l
Zbadjlivec nadaljuje spet:
—	"Zaradi Starčeve grožnje niso več* kričali in jokali otroci. Ali nič boljše se jim ni godilo odslej. Tepeni so bili še nadalje. A ki u-ali niso iz strahu, da bi jih še huje ne trpinčil brezsrčni Raz-sekaj. Da bi se pritožili pri Starcu, jim ni prišlo na misel.
"Za petnajst suvov, katere so morali prinesti llazsekaju vsak večer, so dobivali stanovanje, hrano in obleko.
"Za večerjo kos črnega kruha kakor tudi za zajtrk — to je bila njihova hrana. Oblačil jih ni prav nič — to je bila njihova obleka. In zvečer jih je zapiral z živalimi vred v podstrešno čum-nato, v katero so moraii splezati po lestvi — to je bilo njihovo stanovanje. Bržko so bili otroci in živali na slami, je potegnil Razse-kaj lestvico proč in zaklenil vrata.
"Lahko si predstavljate življenje in hrušč opic, morskih pre-Sičkov, lisic, miši, želv, svizcev in otrok v tej nerazsvetljeni luknji. Ka/sekaj je spal v sobi odspodaj iu je imel svojo veliko opico Gar-guso privezano pri svoji postelji. Če je bilo odzgoraj le preveč ropota in krika, je vstal Razsekaj s .postelje, vzel velik bič, prislonil lestvico ter zlezel po nji do živali in otrok, seve brez luči. Nato je odprl vrata ter začel udrihati z bičem po z mešane m mravljišču.
"Imel je vedno po štirinajst ali petnajst otrok. Nekateri teh nedolžnih črvičkov so mu dotiašali tudi po dvajset suov vsak večer. Tako je imel vsak dan po odbitku ne prevelikih stroškov štiri franke ali sto suvov dobička. Tega je zapil in najmanj enkrat na dan je bil okajen docela. Takšno je bilo njegovo življenje, in rekel je, da mora živeti tako, sicer ga boli glava cel dan. Za ta denar je kupoval tudi ovčja srca za Garguso. Kajti ta opica je žrla sirovo meso kakor divjaki.
—	"Ali vidim, tla bi čestita družba slišala rada tudi kaj o Gringaletu. Torej, gospoda moja —"
—	"Da. še Gringalct, potem pa grem pojest svojo juho", pri< pomni paznik.
"Wed otroci, ki jih je pošiljal Razsekaj s svojimi živalimi beračit", pripoveduje dalje Zbadljive«, "je bil tudi majhen siroma-ček Gringalet. Ta ni imel ne očeta, ne matere, ne brata in ne sestra. Cisto sam in zapuščen je bil kakor kamen na cesti. Neprostovoljno j. prišel na svet, in lahko bi ga bil zapustil, ne da bi se bil kdo iz-jokal za njim.
—	"Bil je majčken, slaboten in bolehen, da bi se bil smilil celo brezčutnemu kamnu. Prisodilo bi se mu k večjemu osem let, a v resnici je bil star trinajst. Ce je izgledal le napol toliko star, kolikor je bil v resnici, ni bil kriv tega sam. Kajti jedel je samo enkrat na dva dni. in še to tako malo, tako malo in tako slabo, tako slabo, da se je bilo čuditi, kako je mogel izgledati še kaj let star."
—	"I božček! Zdi se mi, da ga vidim pred sabo", mu seže jetnik z modro čepico na glavi v besedo. "In toliko je takšnih otrok — majhnih, napol sestradanih črvičkov."
—	"Začeti morajo še jako mladi, da se privadijo takemu življenju', odvrne Zbadljivec z grenkim nasmehom.
—	"Nadaljuj — pa naglo! ' zakrioi Skelet osorno. "Gospodu pazniku poide potrpljenje. Juha se mu ohladi čisto."
—	"Je vseeno ga zavrne paznik. "Gringaleta bi rad poznal natančneje. Zanima me jako."
— "Da, jako zanimiva povest", še pristavi Germain, ki je pazljivo sledil Zbadljivčemu pripovedovanju.
"Hvala Vam za priznanje, gospod kapitalist", se zahvali Zbadljivec Gt rmainu. "To mi je še všečneje kakor Vaših deset suvov."
—	"Sto hudičev!" krikne Skelet jezno. "Ali bo že kaj?"
—	"Takoj \ odvrne Zbadljivec t* r nadaljuje svojo povest. "Nekoč pobere Razsekaj Gringaleta napol mrtvega in napol zmrznjenega na cesti. Za ubožčka bi bilo boljše, da bi bil poginil takrat. Ker je bil Gringalet slaboten, j.' bil tudi bojazljiv, in ker je bil boječ, so ga dražili otroei ter pa pretepali tako, da bi se bil moral razjariti, če bi bil imel korajžo in moč."
"Toda ne, kadar so ga posebno hudo nabili, se je razjokal ter rekel: 'Nikomur še nisem storil ničesar zalega, a meni nagaja vsakdo. To ni pravično. — O da sem močan in srčan!' — Morda mislite, da je hotel pristaviti Gringalet: 'pa bi jim povrnil vse sunke in udarce'. O nikakor ne, niti najmanj ne. Pač pa je rekel: 'Da sem srčan in močan, bi branil slabotne proti močnim, kajti jaz slaboten in pretrpeti moram zelo veliko krivic od strani močnejših.'
Ker ni mogel zabraniti močnim trpinčenja slahotnežev, je pa vsaj zabranjeval, da niso žrle velike živali majhnih —"
—	"To je pač smešna misel!" se vmeša spet jetnik v modri čepici.
—	"Še siuešnejše pa je", de pripovedovalec dalje, "da je bila ta misel nekaka tolažba za Gringaleta v njegovih mukali. To dokazuje dovolj jasno, da nikakor ni imel slabega srca —"
—	"To mislim! Ravno nasprotno —" izpregovori paznik. "Zbadljivec pripoveduje prav dobro."
Tisti hip odbije ura pol štirih.
Germainov rabelj in debeli Hromeč se spogledata pomenljivo.
Cas poteka, paznik r.i-če iz ogrevalnice, in nekateri Skeletovi izbrani pristaši že pozabljajo na dogovorjeno nakano, tako hlastno in pazljivo slede Zbadljivčevemu pripovedovanju!
—	"Seveda pa ne mislim s tem." — nadaljuje Zbadljivec. da se je vmešaval v zadeve krvoločnih levov, leopardov, tigrov in volkov, lisic in opic. Za kaj takega je bil preboječ. Bržko pa jc videl, da preži n. pr. pajek v svojem mrežastem gradu na lahkomiselno muho, ki je brezskrbno frfotala po toploti božjega solnea ter zabredla v tej svoji brezskrbnosti v pajČevino, je udaril Gringalet s palico po mreži, oprostil in rešil muho in stri pajka kakor junak. Kajti ko je napadel tisto zverino v pajčevini, je po-bledel kakor pravkar oprana bela srajca. S tem pa je tudi pokazal — "
—	"Ravno toliko korajže kakor mož, ki napade volka, da mu iztrga jagnje iz zob", mu seže jetnik z modro čepico v besedo.
—	"Ali kakor tisti, ki bi sc bil vrgel na Razsekaja, da bi mu iztrgal Gringaleta iz krempljev", pristavi Barbillou, čegar pozornost je povest ravno tako privezala nase.
—	"Imata čisto i>rav", pripoveduje nadalje Zbadjivec. "Po takšnih junaštvih se ni počutil Gringalet več tako nesrečnega. Da-si se ui smejal nikoli, se je vendar nekoliko nasmehnil ob takih dogodkih, potisnil čepico na uho ter zapel marsejlezo s pevskim usmevom. Ob takih trenotkih bi se mu pač ne upal pogledati noben pajek v obraz.
"Drugopot je padlo pišče v vodo ter trepetalo in kobacalo v njej. Toda namah je bil Gringalet na licu mesta, pomolil prste za piaeetora, ga potegnil iz vode ter še živega položil na solnČno trato. Plavač. ki je rešil že deset ponesrečencev in ima polno odliko-valnih svetinj našitih na svojih prsih, bi ne mogel biti ponosnejši od Gringaleta.
"PiHČe mu seve ni dalo niti denarja niti svetinje, da, še zahvalila se mu ni. Tako tudi muha. Ali, Zbadljivec, kaj pa je hasni-lo to reševanje muh in piščet, bi me utegnil A-prašati kdo izmed če-
stite družbe? Zakaj ni rajši nastavljal pajkom muh in potapljal
piščet
—	"Da, zakaj ni delal tako?" vpraša Nikolaj.
—	"Kaj bi mu koristilo to?" de drugi jetnik.
—	"Trpinčil bi bil, ker so drugi trpinčili njega", razlaga tretji.
—	"Zapik! Ni tako. Jaz vem, zakaj je reševal mali rev če1 nu-he", se oglasi jetnik z modro čepico. "Mislil si je: "Morda tudi mene usmili kdo takole."
—	"Ta kamerad ima prav", mu pritrdi Zbadljivec. "Uganil je to, kar sem ravno hotel povedati jaz čestiti gospodi. — Gringalet ni imel zlobnega srca. Pa tudi mislil ni dalj kakor od ust do nosa. Morda stori meni kdo kaj takega, je dejal sam prisebi, kar sem jaz storil muhi. Razsekaj je moj pajek. Morebiti me kdo reši iz njegovih krempljev. Ali sam se ni upal rešiti. Nekega večera se je povrnil domov samo s tremi suvi. To je Razsekaja razkačilo tako, da ga je silno pretepel. Ubogi otrok ni mogel več vzdržati. Prežal je na trenotek, da so se odprla vrata. Tedaj je zdrčal po lestvi navzdol, a Razsekaj je krmil svoje živali."
'Dalje prihodnjič.)
441
I4I7.TI01
Ilambirg-Amcrika {rti
Hsj-vceja pinbxdu droit a n mt«. ki vsdrieje 74 rmsIiCalk it«
«VATBRLAN D", •50 (revij sv dolg, 68.000 toa,
"IMPERATOR", 919 čevljev dolg, 52,000 toa Direktna mu med
Mew torkom m Hamburgom,
FHILADELPHI0 m HAMBURGOM, BOSTONOM m HAMBURGOM, BALTIMOREM u HAMBURGOM, HALIFAX in HAMBURGOM.
Najniijc cene za ▼ atari kraj ia aazaj.
IP3

POZOR, SLOVENSKI FARMERJS!

Vsled občne zahteve smo tudi letos naročili večje število
PRAVIH DOMAČIH
® KRANJSKIH K O S ®
V zalogi jih imamo dolge po 65, 70 in 75 cm. Kose so izdelane iz najboljšega jekla v znani tovarni na Štajer-:-: skem. Iste se pritrdijo na kosišče z rinkcami.
Največje udobnosti t MEDKROVJU in TRETJEM RAZREDU ki vsebuje kabine po 9, 4 in 6 postelj, obodnice, kopalnice, pralnice Itd Za nad al] ne podrobnosti obrnite se na:
Hamburg-American Line,
45 Broadway, New York
ali as krajevna agenta.
RED STAR LINE
Ftofltba med New Yorlcom in Antwerpom.
Redu tedenska zyeza potom poštnih parnikov z brzoparnitd na dva vijaka
ZEELLAND 11,304 tone
FINLAND
12,760 ton.
KROONLAND »
12,760 ton.
VADERLAND
12,017 ton.
LAPLAND 18,694 ton.
Kratka in udobna pot za potnike v Avstrijo, na Ogrsko, Slovensko, Hrvatsko in Galicijo, kajti med Antwerpom in imenovanimi deielami je dvojna ;di-raktna železniška zveza.
Posebno se ia skrbi sa udobnost potnikov medkrovja. Tretji rasred obstoj1 od malih kabin za 2, 4, 6 in 8 potnikov.
Za nadaljna informacije, cene in voine listke obrniti se je na;
R5D STAR LrllNB
Kdor
Cena 1 kose je 1.10. E^b
□ □
naroči 6 kos, jih dobi po $1.00.
V zalogi imamo tudi klepalno orodje iz finega jekla; E □
cena garnituri je $1.00.
Pristne BERGAMO brusilne kamne po30c. kos.
Dalje imamo tudi fine jeklene srpe po 50c. Naročila je priložiti denar ali Postal Money Order.
Frank Sakser,
82 Cortlandt St, : - : New York, N. Y.

NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Eveleth, Minn., in okolici naznanjamo, da je za tamošnji kraj naa zastopnik
NAZNANILO.
Rojakom v Gilbert, Minn., i* okolici naznanjamo, da je
Bdlna zaloga
Družinskih in Blazniknvih
PRATIK
ZI leto 1914.
1 istis stane . • . 10c. Cene Blainikove pratike io iste.'
V lalogii UPRAVNISTVA "GLAS NARODA"
82 Cortlandt St, New Ytrk;
si p«
6104 St. Clair Ara.. N. E. OaveUad, 0
Koledarjev
imamo t salogi lt fte nekaj rtd In
kdor rojakoT ga ia nima, naj aa podviza zanj. Letošnji Koledar je zanimiv in bolj obsežen kot drugi letniki Cena m« it • poitnino
vred 25 centov.
Slovenic Publishing Go* 82 Cortlandt St., Nsw York City.
No. 9."Broadway
New^York.
94 State Street
Boston. Mass.
1319| WaInut St. Philadelphia. Pa. 619 Second Ave. Seattle. Wash.
No. 14 Dearborn St.
Chicago. III. 1306 "F" St., N. W. Washington, D. C. 210 St. Charles St. New Orleans. Ln. 11 & Locust St. St. Louis, Mo.
233 Main St. Winnipeg. Man. 319 Geary St. San Francisko. Cal.
121 So. 3rd St. Mineapolis. Minn.
21 Hospital St. Montreal. Canada.
COMPA0N1EGENERALE TRANSATLANTIQUEJ
(Francoska parobrodna družba.) Direktna Črta
do HAVM, FAftlZA, »VICE, INOMOSTA in IwUBLJANi
Poštni parniki so:
"LA PROVENCE**	:"LA SAVOIE"	"LA LORRAINE"	"LA FRANCE"
as dn vijaka	as dr* vijaka	aa dra vijaka	aa i tiri vijak«
Pod pisarni je iznajditelj najuspečnej -še tinkture na svetu Alpen-tinkture in Alpenpoaaie - Ženskam in možkim, kateri jo rabijo, zrastejo v ie-stih tednih lasj« popolnoma, ne bodo izpadali in ne bodo osiveli. Ravno tako zraste možem' v testih tednih brada in brke, ki ne bodo izpadale in ne bodo postale sive. O teku 8 dni Dopolnoma ozdravim revmatizem. kostibol, trganje po rokah, nogah in hrbtenici. Rane. opekline. bule, ture. kraste in kurja očesa, bradavice, Dotenje nog. zeb!ine*itd. odstranim v treh dneh. Moja zdravila so registrirana v Washing:tonu, znamenje, da so čista in najbolj aspe&na. Pišite takoj po cenik! Pošljem ga zastonj.
JAKOB WAHCIC, 1092 E. 64th St. Cleveland, O.
N. B. Onemu, ki bi rabil moja zdravila brez uspeha, plačam 1500.
Expresni parniki so: "Chicago", "La Touraine", "Rocharabean" "Niagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
eorner Pearl St., Chesebrongh Building.
Poštni parniki odpluje jo vedno ob sredah iz pristanišča številka
67 N. E.
*LA PROVENCE maja 1914 *LA SAVOIE 10. junija 1914. t FRANCE	27. maja 1914. *LA PROVENCE 17. junija 1914.
tLA LORRAINE 3. junija 1914. t FRANCE 24. junija 1914.
Expresni parniki odplujejo ob sobotah. POSEBNA PLOVITBA V HAVRE:
+ROCHAMBEAU 23. maja 1914 »NIAGARA 13. junija 1914. •CHICAGO	8. junija 1914.*ROCHAMBEAU 20. junija 1914.
Parniki z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka. Parniki z križem imajo po štiri vijaka.
LOUIS BAUDEK,
kateri je pooblaščen pobirati naročnino za list "Glag Naroda" in izdavati tozadevna potrdila. Rojakom ga toplo priporočamo.
Upravništvo Glasa Naroda.
Ur. LOUIS VESSEL
naš zastopnik, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" ter izdavati za to veljavna potrdila. On nas zastopa v vseh poslih in zato ga rojakom toplo priporočamo.
V zalogi ima pratike in Sloven-sko-amerikanski koledar za leto 1914.
Upravn. "Glasa Naroda".
NAil ZASTOPNIKI, fcatarl ao pooblaftčenl pobirati naročnin« za "Glaa Naroda" In knjiga, kakor tudi aa vaa druga v naio atroko apadaJoAs poale.
Jenny Und, Ark. in okolica: Michael Cirar.
8an Franclaco. Cal.: Jakob Lovfin. Denver, Colo.: John Debere la A. J. Terborc.
Leadvllle, Colo.: Jerry Jamnlk
Pueblo, Colo.: Peter Culi« In J. K-Bolta.
Sallda, Colo. In okolica: Loola CoeteOe (The Bank Saloon). Walaenburg, Celo.: Anton Sattlek Indlanopolfe, Ind.: Frank Urajner. Depue, III.: I>an. B&dovlnaa. Chicago. III.: Frank Jurjovaa. La Salle. III.: Mat. Komp. Matija LlberS&r ln John Zaletel Mineral, Kana.: John Stale. Waukegan, 111.:. Prank PetkovBek la Math. Ogrln. So. Chicago, ill.: Frank Came. Springfield, III.: Matija BarborlS. Frontenac. Kana. In okolico: Frank Kerne.
Mulbery, Kana. In okolico: Martin Koa Calumet, Mich In okolico: Pavel Bhalta In M F. Koba.
Man lati que. Mich. In ekolloat B- Ka-
South Rang*. Mich, in afeallaai M. D.
Ukorifi.
Chlaholm, Minn.: K. Kgone, Frank Medved in Frank Žagar
Duluth, Minn.: Joseph Sharabon. Cly, Minn. In okolico: Ivan Goute, Jakob Skerjanc In M. L Kapach. Eveleth, Minn.: Jorij Kotae is Alofa
Gilbert, Minn. In okolica: Nibbing, Minn.: Ivan PouSe. Naahwauk. Minn.: Geo Maortm. Virginia. Minn.: Anton W. St. L.oula, Mo.: Mike Grabrlaa. Aldrldge, Mont.: Gregor »oboa Klein, Mont.: Mich. Krivec. .Brooklyn. N. V.i AlojaU
Little Falls, N. Y.: Frank Gregorfca. Cleveland, Ohio: Frank Sakaer, J, Mi_ rlnfiiC, Chaa. Kar linger In Frank Ko-va£l&
. Bridgeport. Ohio In okolico: Frank Hočevar.
SarDeton, O. in okolico: Alois Balaak Colllnwood, Ohio. Math. BUpnlk. Lorain, o. In okolico: John KumSe, 18*6- E. 29th St. Youngatown, O.: Anton KlkolJ. Oregon City, Oreg.: M. JusUn-Allaghsny. Pa. In okolico: M. Srsddock, Pa.: Ivan Germ. Brldgevllla Pa.; Rudolf Pleterlek. Burdlna Pa. In okolico: John K sik.
Conetnaugh. Pa.: Ivan Pajk. Clarldge, Pa.: Anton Jerlna. Canonaburg, P«.: John KokUck. Brougthon, Pa. in okolico: Antoa far.
Export, Pa. In okolica: John Proator.
Forest City, Pa.: Karl Zalar ln Frank Le ben.
Farrell, Pa. t Anton Valentin««. Irwin, Pa. In okolice: Frank Pailaa. Johnstown, Pa.: Frank Gabrenja. Meadow Landa, Pa.: Geo. Schulta. Moon Run, Pa. ,n okolico: Fr. MaBak. Pittsburgh, Pa. i Ignacij Podvaanlk, lan ax Mas: is ter, Frank Bam bič in Z. Jak£e. unity Sta.. Pa.: Joeeph Skeri) Steelton, Pa.: Anton M. Papl«. Wniock, Pa.: Frank Seme ln Joaeph PeterneL
Wlnterquartera, Utah: Lotila Blaalek. •lack Diamond. Waah.: Or. Poraste R-tvenedale. Waah.: Jakob Romflak. Thomas, W. Va. In okolloo: Frank Kodan In Frank BartoL Grafton, Wla.: John StampfeL Milwaukee, Wla.: Joalp Tratnik Is John Vodovnlk ln Joe. CnptaCU.
Scheboygan: Nick Badovinao ln Frank Novak.
Weat AHia, Wla.: Frank Hlk flock Sprtnga. Wya.1 A. JrnUm te TaL
>. Wya.i 9mm
Aystro-Amerikan^ka crt
f preje bratje Cosulichi
NaJpripravnaJSa ii oi|cim|$i parobrsdoa crti zi %\mm iq Hrvata.
Vrrl
Regularna ▼oinji
Vri spodaj navedeni novi m^
brodi na dva vijaka imajo
brezžični brzojav ALICE,	LAUBA,
MABTA WASHINGTON, ARGENTINA, OCEANIA, KAI8EB FRANZ JOUFK L
in Tljaka 'Vimi WAamnravWj d New ,\orkomk Trstom in Reko«
_ Cena voznih listkov iz New Yorka za III. razred so do:
TRSTA .....
LJUBLJANE
REKE ......
ZAGREBA .. KARLrOVCA
.>. $25.00 ... $26.18 ... $25.00 ... $26.08 $26.25
w J

OPOMBA. Cena karte za parnik Kaiser Franz Joseph I. in Martha Washington znaša $4.00 več.
II. razred od Marthe Washington in Kaiser Franz Joseph L od $65.00 do $70.00.
Vsi drugi parniki od $50.00 do $60.00.

Phelps Breg A Ca, Gen. Agents, s wmwo^o. stmt, new jtorki 1