Na predvečer Vseh svetih se je ou grobu pole,Karla Zbačnika na pokopa lišču v Tamvorthu zbralo večje, število Slovencev iz raznih krajev Srednje Anglije, ki so položili na grob cvetje in prižgali sveče v znamenju veli kega križa. Po opravljenih molitvah so bile spregovorjene sledeče 'bese; =
A® S \' ' ■ vi . ,
"Leto za letom se zbirajo ljudje ob tem času ob grobovih svojih dra glh, svojcev, rpijate 1jev in	znancev, zbirajo	se	in njih misli	so	posve =
čene onim, ki jih ni več med	živimi.	Na dan Vseh	svetih prekrijejo poko=
pališča valovi trepetajočih plamenov irr morje cvetlic in molitve se dvi= gajo k Vsevišnjemu za pokoj njih, ki so mas zapustili in odšli po večno plačilo k Njemu, ki sodi vse	žive in	mrtve.
Ko srno sedaj tako zbrani	tudi mi	ob grobu	prvega Slovenca,	ki	je umrl
V Angliji, odkar so slovenski begunci v večjem številu prišli v to deža= lo, hite naše misli tja daleč preko morja im tujih krajev v mašo malo o= siromašeno domovino, kjer skoro ni več prave meje med pokopališči. Pozna ni in nepoznani grobovi, znanih in nepoznanih, prekrivajo našo deželo od severa do juga in od vzhoda do zahoda. In ako bi hoteli zadostiti sporni= nu vseh naših pokojnikov, bi morali prižgati veliko-veliko svečo, da bi njen plamen obsijal vso našo domovino. Plamen, ki bi morda le že končno pripravil svet do spoznanja, da je nemogoče govoriti o miru in srečni bo dočnosti človeštva, obenem pa puščati v memar dejstvo, da lahko del tega človeštva najde mir edi.no -- v grobu, ako ne pride zanj rešitev v doglednem času. In nato pride vrsta na ostali del človeštva, kajti ako ne bi igralec zaigral poslednjega novca v igralnici, mu ne bi bilo treba umre= ti od lakote. Danes je svobodni svet podoben temu igralcu, ki lahko vse dobi, a lahko tudi vse izgubi, sirjenje kuge ni možno preprečiti izkljuc no samo z izolacijo, to je z omejitvijo odnosno ograditvijo bolnega dela od zdravega, marveč je ta bolni del treba ozdraviti, da ne zaidejo njego ve klice v zdravega. Lečiti pa zdravi del od klic, ki prihajajo od bolne ga, kot to dela danes svobodni svet na zapadu, pa je nošenje vode v molje.
Pravijo, da je sebičnost zahtevati osvoboditev našega naroda izpod komunističnega brezboštva, ker lahko taka zahteva povzroči vojno. To se pravi s ne povdarjaj, da naš narod trpi peklenske muke in da število na = ših grobov raste iz dneva v dan, ker te bodo sicer obsodili, da si vojni hujskač. To tudi pomeni, da pojdi še dlje proč od domovine in glej,kak o se svet zabava v neki namišljeni svobodi, ki lahko čez noč izgine,kot je izginila v naši domovini, ker nismo dovolj polagali važnosti na nevarnost, ki nam je pretila od bolnega dela človeštva, ki je bil dvajset let ogra=^ jen, izoliran, a nikdar lečen. m ta igra usodo se prav lahko ponovi. Sa ma čuječnost ni dovolj, to so dokazali dogodki pri nas, kajti čuječnost
je možno uspavati.
Kdo je bil ta Slovenec, ob čigar grobu smo se danes zbrali? Velik žavnik, politik, petičnik, nacionalni ali verski prenapetež, zločinec
di1
Koben od teh, čisto navaden zemljan, slovenski kmet, družinski poglavar in oče dveh otrok. Kaj je potem prišel iskat sem, se vprašujejo številni in številni ljudje te in drugih dežela? Za nas je odgovor jasen, za njih ni, _ ge ni, pa bo, daj Bog, da ne prekasno.
Na današnji večer in jutri ter na Verne duše bo naš narod doma trumo ma poromal na grobove, jih okitil s cvetjem in prižgal sveče, - če jih bo imel. Zunanji izraz bo žalostnejši kot kdajkoli poprej. Še nikdar ne bo= do misli živih in misli, ki so jih imeli oni, ko so umirali, tako blizu ene drugim, kot bodo na letošnje Vse svete. Ne vseh živih v naši domovi= ni,' kajti nekateri ne pomis-lijo, da bo, nekoč tudi njim prišla ura in da se bodo morali ločiti od sedanjega uživanja na račun drugih. Njim bo tež ko. umreti, mislim.. Ločiti se od zemeljskega bogastva in postati enak o = nim, ki so umrli po njih roki, bo moralo pač: biti težko. Morda se bo kdo izmed njih v zadnjem trenutku eelo spomnil, da se utegne srečati z njimi pred Sodnikom, ki dobro plačuje in hudo kaznuje. Bog ve. Bog je dal člo= veku svobodno voljo, da dela ali zlo ali dobro in kdor^veruje Vanj, pač ne more ločiti dobro od zlega. Molimo za te nesrečnike in za vse naše so brate, ki .so našli svoje poslednje domovanje v domači ali tuji zemlji.Naj počivajo v miru in Bog.jim bodi milostljiv!"
^MtToci<xlr\i sklad 2,9 oktohrcx. fif>F
ZEMLJI
0 zemlja, skoraj sem pozabil nate; tujina grenka mi zastruplja kri, razbija sanje fantovskih noči, zapira me v neplodne, suhe trate.
Odpusti zemlja, če trohnim v tujini, ko moral bi orati tvojo prst, -saj sem še mJad, ves čil in zdrav in čvrst, Čeprav trpim, umiram v bolečini.
Ne bo izpila mi krvi tujina!
Nekoč se vrnil, bom s teh tujih trat in šel ledino trdih src orat, da spet boš vstala, moja domovina!
TAKRAT
Prišla bo tudi k mm cvetna pomlad; vrnili bomo se iz zemljje tuje, polegli spet na mah domačih trat, kjer preko hribov beli dan vasuje.
A v naših srcih spet bo rajal svet, kristalno čist,kot jutra na plammah. in pesem, slajša kakor ajdov cvet, donela po zelenih bo dolinah.
In. zemlja vsa svetla bo. in vesela, kot da bi sonce praznovalo god in gnezda bodo pesmi svatske pela, veselje bo, prevzelo dom in rod.
To bo takrat, ko bodo srca cista, iz njih za vselej ves prepir pregnan« ko bomo v duše spet sprejeli Krista, takrat stopili bomo res - na dan!
To je dvoje pesmi iz Ljubove najnovejše pesniške zbirke "MEJNIKI" -194Ö, ki jo lahko dobite v uredništvu "Klica'Triglava" za tri shillinge. Pišite m Klic Triglava", Miners Hostel, two Gates, Tamworth, Staffs,, England in priložite Postal Order. Ljubo je med slovenskimi begunci že dobro poznan po svoji prvi zbirki "IZ MOJIH TEMNIH DNI", ki je izšla le ta 1946. in po pesmih objavljenih v našem emigrantskem tisku.
Ali ste že poslali svoj prispevek za "Socialni sklad 29.oktobra"? Zi ma trka m duri in naši bolniki, invalidi, otroci, žene in starčki v DP-taboriščih Evrope kličejo po pomoči! Ne pozabite nanje!
Med -^ažne dokumente tega leta gotovo lahko štejemo Spomenico, ki jo .je poslala Slovenska Demokratska Zvezh'-, v Tr.đtu'varnostnemu Svetu organi.--: zasije Združenih Narodov. Menda je to prvi sludaj po koncu vojne, da je slovenska organizacija povzdignila glas v imenu. Slovencev v na jj vi š jem med narodnem forumu.
Spomenica povdarja v začetku, da je gotovo najboljša rešitev tržaške ga mesta samega in njega okolice bila internacionalizacija ter nato pre.= haja na upravo angloameriške zone svobodnega •ozemlja.
Vojaška uprava se ravna po italijanskih zakonih, sestavljenih v mno= gih slučajih za časa fašizma, ki sploh -ne predvidevajo v Trstu prebival= stva druge narodnosti kot pa italijanske. Razen da taki zakoni postavlja jo Slovence v slabši položaj kot pa Italijane, povzročajo tudi, da na so dišču n.pr. sodniki, čeprav mogoče znajo, ne smejo govoriti slovensko,am pak jim tolmač iz slovenščino prevaja v italijan_ščino in obratno, sodni kove besede v slovenščino.
Ogromnemu številu Slovencev /in Hrvatov/ še do danes ni uspelo dobi^ ti uradnega dovoljenja, da smejo "posloveniti" svoje nasilno poitalijan= čene priimke.
Po uradih sede samo Italijani, čeprav slovenska manjšina, predstav Ija 28% celotnega prebivalstva.
Spomenica se nadalje, bavi s položajem šolstva, upravo okrožij, fi = nancami in gospodarstvom mesta. Italijani vedno in povsod izrabljajo po= ložaje, ki so jim ostali še od prejšnjih časov.
Čeprav je v obravnavanju položaja Angloameriške zone čutiti trpkost in zagrenjenost Slovencev v tej zoni, ker se jim ne dado pravice, ki jim kot -državljanom svobodnega Tržaškega ozemlja pripadajo, se odločno pou = darja velika razlika med to zono in Jugoslovansko. Docim problema osebne svobode in sigurnosti v angloameriški zoni ni, pa so Jugoslovani /= komu nisti/ iz svoje zone naredili majhno komunistično kolonijo, po načelih in in predpisish, ki jih prakticirajo v Jugoslaviji. Kot v Jugoslaviji, ta^ ko tudi v njihovem delu Trsta so ljudska sodišča osnova novemu družabne= mu redu. Jugoslovani se obnašajo kot da bi ta tržaška zona bila del Jugo slavi je, ne pa njim v upravo poverjeno ozemlje-.
V sklepu Spomenice Slovenske Demokratske Zveza podaja mnenje,kako bi se odpravilo napake označene v prejšnjimi poglavjih, da bi se ustvarilo mir no ozračje za sožitje, sedaj, tako napolnjeno s čutom sovraštva do Sloven ©ev z italijanske strani.
TRST,- V marcu letošnjega leta so komunisti uvedli v svoji zoni Tr = sta posebne delovne norme, ki veljajo danes tudi v Jugoslaviji. Te norme so nadomestile prejšnji sistem, ko so delavci prejemali mesečne plače po 10.-l?.O00 jugoslovanskih lir neglede ra višino opravljenega dela. po no = ■tfem sistemu pa lahko zasluži j,o do 2 5.000«
Vzpostavljenih je sedem raznih kategorij in vsaka izmed njih ima toč ho določen. Čas, v katerem je treba dovršiti neko delo. V prvo kategorijo spada pesek, katerega je treba izkopati en kubični meter v eni uri 5 v dru go spadajo tla iz mehkega materiala /1 m3 v eni uri in en četrt/; v tre= tjo tla iz trdega materiala /1 n/ v dveh urah in en četrt/; v četrto tla iz steptanega materiala /1 mV. v treh iuah in tričetrt/; v peto tla z meh ki m. kamnom /l nP v šest in pol urah/; v šesto kameni ta tla /v osmih urai/ in v sedmo tla s trdim kamonm /1 n/ v deset in pol urah/.- Polno plačo do hi le, kdor to normo iz polni. De lav ni čas traja 8 ur, kar je enako šesiika tegoriji. Ako pa v tej, kategoriji n.pr. je opravljenega le pol dela v 8 hrah, se računa pri plači le za 4 ure, odn. ako sta izkopana n,pr. 2 m^, ■se računa za 16 ur, čeprav je bilo delo opravljeno le. v 8 urah.-Toda urad hiki imajo tajno naročilo računati le do 16 ur ,ker sdcer "trpi blagajna"!!-
FLRROL LE CAUDILLO /Špani= ja/.-/V zvezi s poročili,da bo Špani j,a 'laraaiu zopet pričela i = grati vazno vlogo v Zapadni E= vropi, objavljamo sledeče pi = smo našega dopisnika - op.ur./ "Perrol de Caudillo - zelo podoben po svojih ožinah Boki Kotorski - je vojna luka i.raz= reda. Mesto sama ni veliko - kakor Maribor - in je rojstno me sto gen.Franca, zato ima po njem tudi ime, v ladjedelnicah je zaposlenih okrog sedem tisoč delavcev, torej praktično ves Ferrol. Ker je. vojna lu= ka, je vsako fotografiranje prepovedano. Študentje kar tekmujejo, da tuj cu prikažejo življenje v Španiji. Čeprav so po oni strani ponosni na svo jo domovino, vendar ne morejo prikiriti, da ne bi izražali svoje nejevo = Ije nad današnjim stanjem v Španiji. Ob kozarcu vina, edini odlični stva ri v Španiji, Ti poudarjajo, da bi bilo stanje v Španiji odlično,' ako bi bi bila vlada upoštevana v mednarodnem svetu. Tako pa mora živeti " sama od sebe" in posledice se zelo poznajo. Španija pozna le toliko uvoza, ko likor lahko izvozi domačih pridelkov. Izvaža pa razmeroma malo. Prav za prav je edini izvozni artikel olivno olje, ki ga pa Špani ja / sama zelo potrebuje. Ker v današnjem času potrebuje država veliko industrijskih iz dedkov, sama pa nima dovolj lastne industrije, lahko sklepamo s kakimi težavamise Španija bori. Denar niroa vrednosti. Zlata podlaga, ki jo je i= mela španska pezeta, je propadla v državljanski vojni. Črna borza cvete. Racioniran je kruh, sladkor, olje, kava in tobak, dpani ja sploh ne pozna cigaret. Prodajajo sicer neke cigarete, toda predno jih kadiš, jih moraš previti v boljši papir. Tobak pa je tako slab, da je bil mnogb boljši to bak, ki so ga pridelali begunci po taboriščih. - zaslužek navadnega delav ca je 80 pezet tedensko. Kilogram kruha "na črno" pa stane 10 pezet.Oble ko in čevlje lahko kupiš v prosti prodaji. Boljši čelji do 150 pezet /po ceni!/, dobra obleka do 1.000 pezet, dobiš jo pa tudi že za 400-500 pe = zet. Kravata stane 25 pezet. Sedaj pa primerjaj to s 8o pezetami tedensko! Delavstvo je na splošno nezadovoljno. V deželi je velika razlika po "ka= stah".,So krogi, ki živijo bogovsko, večina pa se bori z revščino in se n.pr. ne upa niti pozdraviti "višjega po kasti" ter živi od rib,- Madrid je mesto zunanjega bleska. Ogromne palače, trgovine, parki, drevoredi itd. Posledic vojne se ne vidi. Madrid res predstavlja po zunanjosti moč nek= danjega kolonialnega španskega imperija.- Duhovščina ima v državi zelo ve like besedo. Ljudstvo je pobožno. Dovoljena je javna kritika, ampak kri= tika vlade ne! V grbu imajo fascio - liktorski znak! Tudi na vseh unifor mah ga vidiš in me neprijetno spominja na črnuhe v Ljubljani. Na vsako m koraku vidiš dela na. javnih zgradbah -• v splošnem se mnogo gradi, povsod opažaš poskuse avtarkije /gospodarska samovlada/. Razne aparate in dele aparatov že vidiš označene z imeni španskih tvrdk. V tem oziru je Špani= ja zelo napredovala. Vendar ne verjamem, da bo zmogla ves napor, ker je po sredi narod, ki si želi sedaj boljšega življenja. Ko sem jim rekel,da vendar lepo živijo napram Nemcem v Nemčiji, so mi odgovorili; Pri nas se je vojna končala leta 1959; prepričani smo, da bodo Nemci leta 1954 go = spodje!- Moram reči, da Nemce zelo upoštevajo, medtem ko Lahov in Franco zov /vprašanje afriških kolonij!/ ne morejo videti. 0 Jugoslaviji vedo , da je na karti.- V kratkem pa lahko rečem, da,, ljudje niso zadovoljni s se danjo vlado, ker se zavedajo, da bi bilo bolje, ako bi drugi vladal z o= žirom na mednarodni položaj. Ne morem reči, da bi bili komunisti v veči= ni pri delavstvu - tudi ono jih je spoznalo. Vendar je podtalnega giba = nja precej in tudi guerilski odredi se po ja vi-j o od časa do časa v pirene jih,- Zelo močna j e- tudi monarhistična stranka, Sta pa dva kandidata za prestol in vse je le govoričenje v salonih raznih ebntejev. Tudi tu je mo narhistična misel zelo zelo daleč. Ni pa omalovaževati vprašanje monarha v Španiji, ker ga podpirajo gotovo višje kaste, ki imajo nekaj pod palcem. Vse čaka na neko novo obliko vladanja. - B.K."
BUENOS AIRES.- "Argentina mi nič ne ugaja, je izrazito materialistična de žela - njen bog Je trebuh. Povsod sama reklama v pretiranem udobju in u= živaželjnosti, bodisi v programih radija, časopisih, revijah. Mladino je samo ples in zabava. Razumljivo je, da se mladina mora razživeti,toda za bava ji ne sme biti bilj. Kaj: bo tak mehkužneš v življenju, Če se ne zna odpovedati eni želji. Marsikdo od nagih že podzavestno sledi njihovemu vzgledu. To velemestno življenje nas ubija. Kaj so za nas vsi bari, ka = varne, kino, ko pa ni zelenih gozdov, polj in njiv. Veliko jih je, ki'bi dali vse te mestne dobrote za en sam lop pomladni sprehod doma med tisto zelenje, ki človeka napolni z voljo in upom in plemenitimi čustvi, da se vriskajoč v duši povrne domov, v kavarni pa sediš ob kavi, med dimom oi= garet in zabavljaš čez politiko, domov pa prideš večkrat še slabše volje. Sicer pa se skušamo prilagoditi razmeram in podobna modrovanja prihranil mo samo za včasih, ker drugače vodijo v sanjavost in ovirajo dejavnost . In veš do kakega spoznanja sem prišla tu v Argentini, namreč, da je de = nar tako bistvena stvar in s kot takim nora z njim računati tudi največ= ji idealist. Pa so me obsodili za kapitalista, seveda v šali."
HA.TPIELD.- "Toplo se zahvaljujem za Vaše točno dostavljanje "Klic Thigla va". Vaši jedrnati članki me vedno zelo razvesele in komaj čakam nove šte vilke. Prav rad pogledam pod rubriko Pošta, za-to Vam pošiljam to dopis= hico, na katero mi je prijateljica napisala tako udarno vsebino, gotov o je bila sigurna, da	se	karte ne	bo ljubilo nikomur' brati./iz Slovenije/:
"V nedeljo grem	za	en teden	domov, ker se začne trgatev, ki pa je	la
tos zelo slaba, ker	je	kislo še	to’ malo kar je, ko pa letos res sploh	po
letja ni bilo. Tudi	pri nas smo	letos pogrešali ljubi sonček, da smo	ga
menda tudi tako malo veseli kot Vi. Najbrž se mu studi ta grdi svet, pa ga noče več ogrevati» P.,., ne pozabi besede, tudi nam bo še sijalo gon= ce in takrat bomo šele vedeli ceniti svobodo, ki jo moramo priboriti, se spomniš, da si se poln upanja poslovil in tega upanja ne smeš zgubiti.Ka ko radi bi Ti poslali grozdja če bi bilo mogoče pa' ga bomo nekaj prihra= hili. Bog daj, da ga prideš pozobat..."
IZ UREDNIŠTVA.- S to številko zaključuje "Klic Triglava" svoje prvo četrt letj e izhajanja. Opozarjamo na obnovitev naročnino, ker list izhaja iz = ključno iz tega dohodka. Obenem javljamo, da je to. poslednja številka,ki jo dostavljamo onim, ki doslej še niso poravnali naročnine za prvo četrt let je. Opozarjamo take naročnike, da se ne bodo mogli ponovno naročiti,a= ko ne bodo predhodno poravnali prvo Četrtletje, s to številko ustavljamo dostavo lista tudi vsem onim izven Vel.Britani je, ki se doslej niso javi
2.novembra so se vršile v Združenih Ameriških Državah volitve za pred sednika. Skoraj proti pričakovanju je zmagal dosedanji predsednik Harry Truman. Njegov nasprotnik Tom Dewey je že pred dvanajsto uro odstopil od kandidature, ko je bilo očitno, da ne bo zmagal. Truman, predstavnik De= mokratske stranke, je zmagal s podporo delavskih organizacij .in farmar = jev. V senat je bilo izvoljenih 54 demokratov /doslej so jih imeli 45/na pram 42 republikanskim /doslej 51/, ki jih vodi Dewey. V poslansko zbor= hico je bilo izvoljenih 246 demokratov /doslej' 105/ napram 188 republi = kancem /doslej 245/* Izvoljen je bil v poslansko žbornic o tudi en sooia= list, medtem ko Wallace, ki so ga -podpirali komunisti' ih 'levičarji demo = kratske stranke, ni- dosegel niti enega mesta niti v senatu niti v poslan ski zbornici,- Poraz republikancev se pripisuje delovanju sedanjega repu Blikanskega Kongresa, ki je sprejel več proti-delavskih zakonov in se po vezali preveč trdno z velekapitali stičnimi krogi, poluradni list Wallstreet
li
Journal piše: "Ako je ameriški narod izvolil Upravo z levičarsko politi= ko, vodeno potom organiziranega delavstva, potem .so je odločil za. izpre= raembo socialnega in političnega ustroja, ki smo ga poznali doslej. "-"Vo=t di ms nekaj kot izkušnja v Britaniji, Dvomljivo je, čq. so volilci zavest no izbrali to pot."
Novi Kongres se sestane šele v januarju, vendar pa Truman že podvze= ma akcije, ki so 'bile doslej veS ali manj nasprotovane v sedanjem.Kongre su, pa bodo skoro gotovo odobrene v novem. Tako so> končani načrti za takojšnjo obnovitev zakona o nakupu in pošojilu in vsota £, 4-5.000 milijo = nov funtov je predvidena za oborožitev Zapadne Evrope. Prve pošiljke bo= do šle m pot drugi mesec, ko konča svoje zasedanje Organizacija Združe= nih Narodov v Parizu, ki je- dosegla popolen neuspeh doslej. Za Novo leto se pričakuje pristop USA k tkzv. Atlantski Varnostni Pogodbi, ki obsega Za padno Evropsko Zvezo in Skandinavske države.
Verjetno je, da bo Truman poizkusil še poslednjikrat poravnati spore s Sovjetsko zvezo pofom sestanka T r uma n-*S t a 1 i n-A 111 e e -Er a nc o s ki minister ski predsednik.
28.oktobra je moskovski radio objavil razgovor med Stalinom in pred= stavnikom uradnega časopisa "Pravda", v katerem je Stalin obtožil Zapade ne sile, da so krive, da je prišlo do neuspeha v berlinskem vprašanju.Vi šinski je dokončno odbil predlog šestih, malih sil v Varnostnem svetu za rešitev tega vprašanja.- S 40:6 glasovom je .Skupsina OZN usvojila pred = log Zapadnih sil za mednarodno kontrolo atomske energije-, ki pravi,da mo ra biti taka kontrola od rudnikov, t.j. krajev pridobivanja potrebnih su rovin, pa do končnega izdelka. Odbit je bil Višinskijev predlog, da se za brani atomska orožja, jih uniči in uvede učinkovita mednarodna kontrola. Seveda ta kontrola bi prišla šele po odobritvi in, izpolnitvi prvih dveh točk.
Bivši major-general nemške vojske Schreiber, ki je pobegnil iz sov = jetske zone v ameriško zono Nemčije, je podal izjavo, da Sovjeti organizi rajo v svoji zoni močno nemško "policijo", ki bo oborožena o tanki in ar tilerijo. Načelnik štaba te policije je general-poročnik Mueller, ki ima za pomočnika še dva bivša nemška generala. Maršal von Paulus je še v Rusi ji in Schreiber pravi, da kaka nemška vojska pod von Paulusovim povelj = stvom v Rusiji ne obstoja. Policija bo štela baje 200.000 mož.
V	Franciji se je vladi končno posrečilo po včasih precej ostrih spo=
padih med stavkajočimi in vojsko vzpostaviti red in se delavci vračajo na delo. Komunistični poizkus državljanske vojne se je ponesrečil in vodje, ki so ščuvali k stavkam ter celo oboroženem odporu napram vladi, pridejo pred sodišče.	•;<
V	Indoneziji je enako propadel komunistični poizkus .revolucije. Obo-^ roženega odpora s strani upornikov ni več in poslednje glavno njih opori šče je padlo v vladine roke.
Komunistične čete na Kitajskem so v velikem naletu osvojile vso Man= džurijo z glavnim mestom Mukdenom. Cang-kaj-škove čete se pripravljajo na obrambo pri kitajskem zidu ob Pekingu. Komunisti se približujejo prista= nišču Tsingtao v Sev.Kitajski, kamor pa so Amurikanci poslali tri svoje letalonosilce, štiri križarke in 15 rušilcev. 6,000 ameriških vojakov v polni bojni opremi Suva to- mesto, kjer se nahaja' veliko ameriških in bri tanskih državljanov.
"S00IAINI SKIAD 29.OKTOBRA"
Za Sklad so darovali: Gg.O.S. in 0.1. iz Braunston Manor £ 1; g.P.J. iz Gredi tona 10/-; g.P.D. iz Bury-s. l0/~, g.M.Z. iz Stoke-On-Trenta lO/-;g. M.F. iz Alytha 8/- in g.F.T. iz Hatfielda 4/~. Vsem darovalcem najtoplej Ša hvala, saj je prednji znesek že zadosten za prvi paket Soc.Sklada po= tom Export Companie odn. za večje število perila, ako ga Uprava S.S.29. okt. sama nabavi. - SLEDITE TEMU ZGLEDU SE DRUGI IN POMAGAJTE NAŠIM LJUDEM V DP-TABORIŠČIH!!!