http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si tednik 1181 ČETRTEK 8.DECEMBER 2016 / ŠTEVILKA 1181, LETO XXII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA / CENA: 1,50 EUR vse NAjBOLjše -je pri kvflj bo - TU£I Z,A VAS ! Venf Tel: 03±/(>J)J~55± MANDRAC NAROČNINA IN REKLAMACIJE 040/211-434 Nikoli se nisem počutil Izolčan ali Izoljan Že res, da ima slovstvo svoja pravila po katerih lahko umetno ustvarja neke jezikovne tvorbe, toda, ko gre za poimenovanje vsaj 16.000 ljudi z imenom, ki ga ne sprejemajo, bi to lahko bila psovka. (Mef) »Sem vam povedal, da smo Izolani upravičeno Izoljani« se je sam sebi zdel duhovit znanec, ko je pred kakšnim tednom komentiral obsežno kriminalistično akcijo v našem mestu. Kako smo postali Izoljani verjetno ne bomo izvedeli nikoli. Mislim, da sta glavna tvorca te skovanke že pokojna in tako tudi ni koga obtoževati, prepričan pa sem, da sta se ob tem dobro zabavala in smejala na račun Izolanov, ki jih v bistvu skoraj ni, ker smo skoraj vsi priseljeni in si zaslužimo neko novo ime. Dvomim, da sta takrat v mislih imela albanizacijo tega imena, saj leta 2001, Izolani še nismo bili taki kosovoparanoiki. Iz te njune zabave je nastalo pravilo, ki ga dosledno upoštevajo vsi lektorji naših osrednjih medijev in tako me z Izoljanom psujejo vsi po vrsti, od televizije in radijev, do časopisov. Izoljan se pojavlja povsod, kjer še imajo lektorje, ki poznajo slovenski pravopis in ga dosledno uveljavljajo, kajti, če ga ne bi, bi ostali brez dela. »Saj že urejevalec besedila na računalniku pod vsako napačno napisano besedo potegne valovito rdečo črto« pravijo tisti, ki so prepričani, da bodo računalniški jezikovni programi na smetišče zgodovine poslali tudi lektorje, korektorje in druge skrbnike slovenskega knjižnega jezika. Dejansko smo priče cehovskemu samomoru, saj si tudi lektorji, tako kot prevajalci, gotovo pomagajo z istimi računalniškimi programi in tako vztrajajo pri Izolja-nih, čeprav za tako poimenovanje ni nobene strokovne utemeljitve. Če ne verjamete vpišite Izolan v Word, Open office, Pages ali katerikoli drugi program, z vgrajenim slovenskim pravopisom in videli boste, da Izolanov ne sprejme nobeden od njih. Iz neslane šale ob nastajanju Slovarja slovenskega jezika je nastala težava, ki ima zdaj že globalne razmere. Vsi, ki pri pisanju uporabljajo računalnik so zdaj opozorjeni na to, da »Izolanov« ni. OGLAŠEVANJE in REKLAMNA SPOROČILA tel. 040 600 - 700 nnn BANKA KOPER Območna obrtno-podjetniška zbornica Izola Camera regionale di artigianato e imprenditoria di Isola Izkoristite ugodnosti kartice Mozaik podjetnih Skupaj smo močnejši in uspešnejši www.ooz-izola.si / Tel.: 05 640 03 20 / info@ooz-izola.si Če bi upoštevali zlato pravilo, da prebivalce kraja imenujemo tako kot se imenujejo sami, potem smo Izolani ali Isolani in nič drugega. Tisti, ki o jeziku vedo več kot računalniški podprogram tudi vedo, de je končnica »Ijan« v rabi na severovzhodnem delu delu Slovenije (Celje - Celjan), na Primorskem pa knjižni jezik posega po končnici »čan« (Koprčan, Pirančan). Zato smo pogosto tudi Izolčani, čeprav velja, da je to izraz, ki ga uporabljajo »tisti od drugod«. Toda ta ima vsaj nekakšno logiko, »Izoljani« pač ne. Zato, od zdaj naprej, takšno poimenovanje razumem kot psovko. Psovko globalnih razsežnosti. ŽE IMATE SVOJ mala 'r tombolski fajrjjaola listič? Pisma iz metropole Vsak resen časopis ima dopisnika v glavnem mestu. In ga imamo tudi mi. Že res, da je vsak vikend “doma” v Izoli a vendarle. Zoran Odič je upokojeni a ne odpisani novinar z veliko začetnico. Tisti, starega kova. Vsak teden za Mandrač prinaša zanimiva spoznanja, zgodovinska dejstva in razmišljanja. Avtor kolumne izraža svoje mnenje, ki pa ni nujno enako mnenju uredništva. PRETEKLOST JE NAŠA BODOČNOST Vsi so se stoletja, ma kaj stoletja, tisočletja, tako vsaj danes trdijo predstavniki naših in naših nekdanjih bratskih narodov in narodnosti, borili za svojo državo. Da bodo svoji na svojem, vpisani v zemljiški knjigi in katastru 1/1. Nekaterim je včasih res uspelo, čeprav samo za kratek čas. Menjale so se kneževine in kraljevine, od makedonskega Samuila, srbskih Obrenovičev in Karadjordjevičev, bosanskega Tvrtka prvega, drugega in zadnjega, hrvaškega Krešimira, pa karantanskega Sama, ki bi utemeljil, ne ve se točno ali karantansko ali slovensko državo, in tako naprej. Da o Njegošu in črnogorskemu »čojstvu in junaštvu« ne govorimo. Vsem je, po dolgih stoletjih, če ne tisočletjih, uspelo. V zadnjih tridesetih letih so se vsi osvobodili od napornega in mučnega učenja turških imen, madžarskih psovk, nemških nepravilnih glagolov, italijanskih čakul. In kakor se spodobi, vsi so se, ne le sprli med seboj, ampak tudi znotraj sebe. Eni so nad druge poslali nekdaj skupne tanke, nekdaj skupno armado, nekdaj skupna letala, tolkli so se med seboj z orožjem, ki so ga skupno naredili ali kupili, pa je vsak hotel več. Kako je končano se (še) ne ve. Vse je začasno. Ampak, zdaj ni čas za pisanje o tem. Kajti, vsak in vsi so se skregali tudi med seboj. Mi, na primer, smo se takoj začeli prepirati okrog trgovine z orožjem. Eni so ga prodajali in si dobro postregli z denarjem, in čeprav se vse o tej raboti ve, nikomur nič. Vsi so spoštovani državljani, politiki, gospodarstveniki. Hodijo od enega do drugega golf igrišča po celem svetu, ali na ribolov v globokem morju, ali v lov na ekzotične živali, ali igrat košarko, ali kaj podobnega. Pa vendar so se vsi sprli glede izbrisanih državljanov, o čemer je v sodbi Evropskega sodišča za človekove pravice zapisano, da gre za »papirološki genocid.« Vseeno nekateri še danes ne verjamejo, da je to res. Za prevaro gre. Vsi so menda samo lopovi, ki od poštenjakov hočejo denar. Da ne naštevamo še Ljubljanske, NLB in podobnih štorij, da se vrnemo v sedanjost, v kateri je preteklost postala naša bodočnost. O tem nas vsak dan učijo naši vodniki v demokracijo. In socialno državo. Naši socialnobirokratski demokrati, pardon, socialdemokratski birokrati, so nas pripeljali v družbo..., no ja, so nas nekam pripeljali. In se tako vrnil, recimo, Izolan, domov. Mimo bodeče žice se je iz Bele Krajine peljal do Ljubljane, gneča na avtocesti, GPS ga usmeri na Vrhniko, Rovte, Šent Jošt, kjer so povsod bile nekakšne vaške proslave. Pa ga blizu Postojne ustavi policija in njega, z avtom vred, temeljito prekontrolira. - Ali imate kaj za prijavit? -Imam, jebenti. Tam, kjer sem bil maloprej ljudje prepevajo domobranske in podobne pesmi in so oblečeni v domobranske uniforme. Proslavljajo, ker je umrl predzadnji komunist na svetu, Fidel. In, da, oni bodo pokopali zadnjega. - Pa menda ja mislijo na Janšo, Gorenaka, Grimsa, Tonka in Tanka? - Kje pa, oni dirigirajo! Skoraj istočasno se Ljubljančan vrača z obale. Tudi njega pri Uncu ustavi policija. Prekontrolira vse, vse je v redu. - Ali imate kaj za prijavit? - Imam, jebenti. Vse je bilo super, dokler niso v hotel prišla neka dekleta in neka Marjetka in celo noč so prepevale partizanske pesmi. Zbežim na svobodo v Trst, tam pa, nekakšni Pinkoti z rdečimi zastavami in petokkra-kami, pojejo - partizanske pesmi. Zbežim nazaj, in v Izoli Kombinatke spet prepevajo partizanske pesmi! Policaji so zapisali. Verjetno za zgodovino. Študijska skupina po izolskih parkih DiscOverSS je transnacionalen evropski projekt, ki želi privabiti turiste stare nad 55 let, da bi v nizki in srednji sezoni obiskali štiri ciljna območja v Italiji, Avstriji, Sloveniji in na Finskem. Eno od območij je tudi Izola oziroma slovenska Istra. Destinacije so sicer povezane s skupno temo Voda za dobro počutje. Projekt DiscOverSS bo s pomočjo strokovnih znanj partnerstva, ki ga sestavljajo organizacije starejših, strokovnjaki s področja turizma in v sodelovanju z raziskovalnim inštitutom, oblikoval prilagojene turistične pakete potrebam starejših. V Sloveniji v projektu sodelujeta ZDUS in Turistično združenje Izola. Sredi novembra je tako Izola gostila prvo študijsko skupino, ki je prispela iz Avstrije. Skupina, ki je bila nastanjena v Hotelu Delfin, je spoznala slovensko Istro in Izolo, kjer je preizkusila nov turistični produkt - krožno pot po izolskih parkih, z željo, da bi bil produkt v nastajanju čim bolje dodelan še preden se predstavi trgu. Krožna oziroma zelena pot po izolskih parkih obiskovalce vodi skozi vse parke v mestu, od parka Pietra Coppa, mimo Svetilnika, pa do Trga padlih. Te popelje tudi mimo Kneippovega vrta ob Hotelu Delfin in jim predstavi horitukulturno bogastvo izolskih krožišč. Ekipa Turističnega združenja Izola je tako skupini razkazala zelene površine, ki jih je uredil znan krajinski arhitekt Vladimir Vremec. »V Izoli imamo namreč kar 15 parkov, ki cvetijo skozi vse leto. V ponos pa so nam lahko tudi številna zimzelena krožišča,« so poudarili na združenju. Tudi avstrijska študijska skupina je bila presenečena nad številom lepo urejenih izolskih parkov, hkrati pa je bila navdušena nad bogatimi vsebinami, ki jih naša destinacija nudi v vseh letnih časih, s poudarkom na odlični kulinarični ponudbi. Poleg kulturno-zgodovinske dediščine in hortikulturne ureditve izolske zelene poti, se je skupina seznanila tudi z znamenitostmi v bližnji okolici. Obiskala je Piran, Krajinski park Strunjan, Hrastovlje, vinsko klet Vinakoper in Koper s Pretorsko palačo. Seniorji so bili zelo zadovoljni z doživetim, hitro so vzljubili slovensko Istro in se bodo k nam še vrnili. V Izoli jih z veseljem pričakujemo, veselimo pa se tudi skupin iz drugih držav, ki nas bodo obiskale v prihodnje. szj MANDRAČ je tednik Izolanov Naslov: Veliki trg 1,6310 Izola, TRR: 1010 0002 9046 354 tel. 040 211 434 elektronski naslov: http://www.mandrac.si; email: urednistvo@mandrac.si Odgovorni urednik: Aljoša Mislej Uredništvo: Aljoša Mislej, Drago Mislej, Davorin Marc, Primož Mislej (foto) tehnični urednik: Davorin Marc email: sektor.tehnika@ mandrac.si Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 1,50 EUR. / Četrtletna naročnina: 18 EURO. Založnik: GRAFFIT LINE d.o.o., Izola; tel.tel. 040 211434 / Prelom: Graffit Line Vpis v razvid medijev Ministrstva za kulturo RS, pod zaporedno številko 522. Četrt Izole na dražbi Bili so časi, ko izolska zemlja ni bila dosti vredna. Bila je pač naša, skupna in delili smo jo, z levo in z desno, saj je šlo vendar za naše skupno dobro. Zdaj pa je zasebno. Vsak čas ima svojega »mojstra«. Tako ponavadi imenujemo posameznike ali organizacije, ki se v določenem obdobju bolje znajdejo od vseh ostalih in na ta način pridejo do vrednosti, ki jim sicer ne pripada, a so jo z različnimi zvijačami vendarle pridobili. Kdo to počne zadnjih trideset let je tudi v Izoli dobro znano, pred tem pa so bili zagotovo največji »mojstri« vodilni delavci Stavbenika. Kdo ve, morda so vse, kar nas tepe danes takrat počeli z dobrimi, skupnimi nameni, toda dejstvo je, da so postali največji lastniki zemljišč v občini Izola. Gradbincem je menda to pripadalo, saj so skrbeli za razvoj kraja, gradili so objekte, infrastrukturo, bili so in so še, desna roka vsake oblasti. Občina Stavbenik Pravzaprav je Stavbenik v šestdesetih in celo še v osemdesetih pridobil marsikatero zemljišče, ker je zgradil to in ono »skupno dobro«, včasih tudi na račun zdravja ljudi, saj bi težko rekli, da je bil kamnolom, v katerem so tudi minirali, dobesedno sredi mesta, zelo okoljevarstven objekt. Vprašanje je, kaj je tam danes, saj je znano, da so ga, po koncu uporabe in ob začetku gradnje Livade zahod, enostavno zasuli, niso pa pozabili zabeležiti, da so njegovi lastniki. To se Izoli danes maščuje, naslednikom tistega Stavbenika pač ne. Ob začetku tranzicije in lastninjenja, so namreč vsa zemljišča in objekte, ki so jih nekoč dobili ali gradili kot javno dobro, postali njihova last. V Izolskem primeru velja to za celo vrsto zemljišč in objektov, ki so, s pripojitvijo Stavbenika gradbenemu gigantu Primorje iz Ajdovščine, postala del njegove stečajne mase in se zdaj na dražbah ponujajo za vrednosti, ki so očitno rezultat nepremičninskih mešetarjev. Stavbenikov samski dom Gotovo je med objekti, ki se prodajajo na javnih dražbah, najbolj znan izolski Samski dom v Kajuhovi ulici (nasproti trgovskega centra in nekdanje pivovarne). Javna dražba je bila sklicana za 15. november, izklicna cena za objekt je znašala 470.400 evrov, vendar objekt, tudi za ta znesek ni dobil kupca, tako da dražba ni bila uspešna. Špekulanti pač čakajo. Mala Oprema Stečajni upravitelj Primorja, Rudolf Hramec, je istočasno, na drugi dražbi, ponujal tudi pozidano stavbno zemljišče Mala oprema v Izoli, veliko 3.351 kvadratnih metrov. Na njem je starejši proi-zvodno-skladiščni objekt, ki je delno porušen. Izklicna cena je bila 984.424 evrov. Pred dražbo so še zapisali, da, če bo interes, se bo cena zviševala, sicer se bo nižala. Očitno pa zemljišče tudi po tej, znižani ceni, ni našlo kupca. Kamnolom in okolica Največji kos pogače pa gotovo predstavljajo zemljišča v območju »legendarnega bazenskega kompleksa« TPC Livade. Nepremičnine, ki so predmet prodaje, tako tiste, ki so v lasti Primorja, kot tiste v lasti TPC Livade, prodajajo kot celoto - v paketu. Nepremičnine predstavljajo stavbno zemljišče namenjeno gradnji, in površine okoli večstanovanjskih objektov. Izhodiščna cena je določena v neto znesku in znaša 4.160.024,00 EUR, od tega nepremičnine v lasti prodajalca vrednotijo na 2.265.318,00 EUR, izhodiščna cena za nepremičnine v lasti TPC Livade pa v višini 1.894.706,00 EUR. Rok zavezujočega zbiranja ponudb poteče 10. 1. 2017. Spori o lastništvu Ob tej dražbi smo se spomnili vseh mogočih mahinacij in zavajanj, ki so spremljala celoten projekt pozidave tega območja, našli pa smo tudi dopis podjetja Marana d.o.o., ki je bilo med ustanovitelji TPC Livade. Potem ko so jih izločili iz lastništva, so leta 2009, takratnemu županu Tomislavu Klokočovniku, predlagali spremembo ZN Livade, prepoved nadaljnih graditev in prodajo stanovanj ter apartmajev. O lastništvu zemljišč pa so zapisali: V zakonu o lastninskem preoblikovanju podjetij je napisano, da še pred ugotovitvijo družbenega kapitala podjetje izloči iz sredstev podjetja kmetijska zemljišča in gozdove, ki so last Republike Slovenije, oziroma občin in so se, v skladu z posebnim zakonom, prenesla v upravljanje Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Slovenije. »Torej GIF Stavbenik oziroma Primorje d. d kot gradbeno podjetje v nobenem primeru ni moglo imeti v posestvu kmetijskih zemljišč. Zemljišče v Livadah, ki je vknjiženo v last Stavbenika - Primorje d.dje bilo namreč pavšalno knjiženo v zemljiški knjigi, brez zakonite kupoprodajne pogodbe, saj te nihče ni mogel narediti, ker se takoimenovano družbeno zemljišče v prejšnjem sistemu ni moglo prodajati - kupovati. Zemljišče v kamnolomu in okoli njega je bilo planirano za potrebe ZN Livade že!977 leta in takrat je občina vsem privatnim lastnikom nacionalizirala zemljišče na tem področju. Občina je svojim pravilnikom regulirala upravljanje s tem zemljiščem, zato Primorje d.d, v nobenem slučaju ni moglo imeti v lasti tega zemljišča, še manj plačati svoj delež v TPC d.o.o Livade s tem zemljiščem. Za povrh je bilo to kmetijsko zemljišče prve kategorije in ga v nobenem primeru ni moglo imeti v posesti nobeno gradbeno podjetje.« Podjetje Marana d.o.o. v svojih pravnih postopkih očitno ni uspelo. Štirje milijoni so pač že denar. ur Kulturno društvo » Alle Porte »je na Manziolijevem trgu odprlo Kraft & Art Room - Sobo domače in umetniške obrti. V sobi lahko dobite unikatne ročne izdelke slovenskih ustvarjalcev za vsak žep in za vse okuse. Ker so cene izdelkov brez marže gre zaslužek v celoti ustvarjalcu. Decembra smo odprti vsak dan od 10.00 do 19.00 ure. Obeta se veliko zanimivega: Izmenjava igrač za otroke * Kreativne delavnice različnih tehnik * Razstave. Za dodatne informacije nas obiščite na naši Facebook strani: Kulturno društvo »Alle Porte » Izola - dogodki in drugo VESELIMO SE VAŠEGA OBISKA L’ assocciazione Culturale “Alle Porte” in Piazza Manzioli ha aperto Kraft & Art Room - Stanza dei artisti e creatori. Nella stanza troverete prodotti fatti a mano dei vari artisti sloveni per tutte le tasche e tutti i gusti. I prezzi dei prodotti sono senza margine aggiunto e il guadagno va interamente alPartista. A dicembre siamo aperti tutti i giorni dalle 10.00 alle 19.00 Un sacco di cose nuove accadranno a dicembre: Scambio di giocat-toli per i bambini * Laboratori creativi di varie tecniche * Mostre... Per ulteriori informazioni, visitate la nostra pagina Facebook: Kulturno Društvo »Alle Porte« Izola - dogodki in drugo. SAREMMO FELICI DELLA VOSTRA VISITA. Promet Strategija ali odkrivanje tople vode? Občinski svetniki bodo prihodnji četrtek izvedeli, kako nastaja celostna prometna strategija občine Izola, že danes zvečer pa jo bodo pripravljale! predstavili zainteresirani javnosti v prostorih nekdanje gostinske, zdaj srednje šole. Prometna študija pravzaprav govori o zmanjšanju prometa. Na četrtkovi seji občinskega sveta bodo sicer razpravljali in odločali tudi o nekaterih spremembah ustanovnih aktov treh javnih zavodov, s katerimi si bo Občina zagotovila, da bo svojo likvidnost lahko reševala tudi z viškom sredstev na računih javnih zavodov. Poleg tega bodo odločali tudi o odpisu nekaterih neizterljivih terjatev, ter sklepali o tem, da Komunala najame nov, ugodnejši kredit s katerim bo zamenjala sedanje, manj ugodne. Uvodoma pa bodo svetniki poslušali informacijo o pripravi Celostne prometne strategije, ki je, bolj kot rezultat resnične želje po spreminjanju naših mobilnostnih navad, rezultat javnega razpisa, ki ga je lani objavilo Ministrstvo za infrastrukturo. Ta Javni razpis za sofinanciranje projektov Celostne prometne strategije bo Evropska unija sofinancirala v višini 26 milijonov. Od tega bo 85 % prispevala EU, 15 % pa Slovenija. Izdelovalec Celostne prometne strategije za občino Izola je bil izbran na javnem razpisu in tako je bila s skupino podjetij, MK projekt d.o.o., B22 d.o.o. in PNZ d.o.o., sklenjena pogodba v vrednosti 47.092,00 Eur. Strategija ni študija S tem dokumentom želijo izdelovalci in lokalna skupnost vzpostaviti celostno prometno načrtovanje, oblikovati pogoje za izkoriščanje potencialov peš prometa, oblikovati pogoje za izkoriščanje potencialov kolesarskega prometa, razvijati privlačen javni potniški promet in spremeniti potovalne navade občanov. Če doslej še niste razumeli, kaj bomo s to strategijo dobili naj povzamemo, da s pripravo in uresničenjem cestne prometne strategije lahko v občini pričakujemo naslednje učinke: Manjše zasebne izdatke za prevoz, saj ljudje v občinah s strategijo menda potrošijo manj denarja za potovanja do določenega cilja. Manj izgubljenega časa zaradi prometa - občine s sprejeto strategijo imajo manj prometnih zastojev. Dvig kazalcev zdravja - zaradi zmanjšanja onesnaženosti zraka in večjih možnosti za aktivno potovanje so prebivalci bolj zdravi, večjo dostopnost za vse prebivalce, vključno s starejšimi in mlajšimi ljudmi ter tistimi s funkcionalnimi težavami, učinkovitejše izpolnjevanje zakonskih obveznosti in reševanje težav z onesnaževanjem zraka, boljši dostop do sredstev Evropske unije in smotrnejšo porabo občinskega proračuna. Da ne boste pričakovali preveč pa sledi še pojasnilo, da so učinki Celostne prometne strategije vidni šele srednje in dolgoročno. Pa še to: Izkušnje kažejo, da se mora Strategijo obnavljati vsakih 4-5 let. Oktobra 2016 je bila zaključena prva od štirih faz izdelave strategije, tako da je izdelana analiza stanja, ki temelji na javno mnenjskih raziskavah oziroma anketah, mnenju udeležencev javnih razprav in delavnic. O tem, da bi se vse to dogajalo, sicer ne vemo, vemo pa, da bo javna obravnava ta četrtek, 8. decembra ob 17.00 v prostorih hotela Riviera. Skoraj 400 sodelujočih V anketi, ki so jo poslali po izolskih gospodinjstvih je sodelovalo 396 Izolank in Izolanov, od tega 45 % moških in 55 % žensk. Največ sodelujočih v anketi je bilo starih med 46 in 65 let, sledijo jim starostne skupine nad 65 let najslabše pa so bili zastopani mladi med 12 in 18 letom (3 %) ter med 19 in 25 letom (5 %). Največ odgovorov so prejeli iz krajevne skupnosti Staro mestno jedro in KS Livade, večina anketirancev ima dokončano višjo ali visoko šolo ter dokončano srednjo šolo, slaba polovica anketirancev (41 %) je zaposlenih, 38 % je upokojenih. Izvajalci so sicer razdelili 7400 anketnih zloženk, anketa v italijanskem jeziku pa je bila dostopna na spletu. Iz anketnih listov so izvajalci razbrali, da Izolanke in Izolani, kot najpogostejši način mobilnosti, uporabljajo kar hojo (64 %). Celih 58 % ljudi pa uporablja avtomobil in sicer ga največ uporabljajo za potovanje v druga mesta ter po različnih opravkih. Pri tem nimajo večjih težav, saj kar 61 % vprašanih meni, da je pretočnost prometa dobra. Parkirišča Izziv v Občini Izola predstavljajo urejena parkirna mesta. V bližini delovnega mesta oziroma šole ima urejeno brezplačno parkiranje le 45 % vprašanih. 34 % anketirancev pa v bližini delovnega mesta oziroma šole nima urejenega parkirnega mesta. Nekaj več kot polovica anketirancev (52 %) ima doma na voljo svoj parkirni prostor, 20 % vprašanih pa ima na voljo brezplačen javni parkirni prostor. Kolesarske poti Več kot polovica, kar 53 % vprašanih meni, da so kolesarske povezave in pešpoti neustrezne in premalo osvetljene. 50 % uporabnikov kolesarskih povezav meni, da so slednje nevarne za uporabo in neprijazne uporabnikom, med tem, ko 29 % anketirancev meni da so kolesarske poti varne. V nasprotju s kolesarskimi potmi, kar 83 % anketiranih občanov meni, da so prehodi za pešce ustrezno urejeni, 73 % pa jih meni, da so ustrezno urejeni tudi pločniki in pešpoti. Avtobusi Iz rezultatov ankete ugotavljamo, da večina občanov Občine Izola medkrajevnega prometa ne uporablja. Ugotovitev lahko pripišemo redkim vožnjam avtobusov ter pomanjkanju avtobusnih postajališč. 26 % tistih, ki medkrajevni prevoz uporablja meni, da so cene vozovnic primerne, 32 % anketirancev pa meni, da so cene vozovnic neprimerne. Občani vidijo priložnost za izboljšave v časovnem intervalu avtobusov in v poteku linij medkrajevnega avtobusa. Promet iz mesta Večina (74 %) anketirancev podpira izvedbo ukrepov za umirjanje prometa v naseljih. Zelo pomembna se jim zdita tudi prilagoditev prometnih površin starejšim občanom (84 %) ter ureditev varnih šolskih poti. Poleg tega je večina izrazila potrebo po boljši urejenosti javnih površin (77 %) in več zelenih površin. Želijo si več prometne varnosti in dopolnitve omrežja javne razsvetljave (76%). ur Zadnja vest: Interpol nas ima rad Na spletni strani Primorskih novic smo prebrali informacijo, da se je na seznamu Interpola znašel še en Izolan. Gre za 23-letnega Florim Hoxho, državljana Kosova, ki je živel v Izoli. Na spletni strani Interpola so zapisali, da ga iščejo tudi zaradi domnevne vpletenosti v preprodajo drog. Sodišče in policija še vedno iščeta tudi Shqiprona Hoxhaja, ki naj bi bil z bratom Valonom vpleten v obe kaznivi dejanji. ------------------------------------------ Izola-Lucija----------------- Dars bi še kar gradil hitre ceste Na Darsu nameravajo nadaljevati gradnjo načrtovane trase hitre ceste Jagodje-Lucija kljub temu, da so se odločili za gradnjo vzporedne hitre ceste Koper-Dragonja. Slovenski Istri se obetata kar dve hitri cesti, preko katerih bo še lažje preskočiti naše kraje na poti do Hrvaške. Od razgrnitve spremembe državnega prostorskega načrta za gradnjo hitre ceste Koper - Dragonja je minilo že nekaj tednov, a strasti se okoli rešitve, ki jo predlaga država, še niso povsem pomirile. Prebivalci obalnih občin nikakor ne razumejo, zakaj država sili z glavo skozi zid. Istrska javnost je v zadnjem obdobju zelo razgreta v zvezi z načrtovanimi gradnjami hitrih cest na območju slovenske Istre, Izolani pa posebej zato, ker večinsko podpirajo gradnjo trase pod Baredi, ki je veliko manj nasilna do okolja, obenem pa bi omogočila uporabo že zgrajene hitre ceste pod Markovcem in vse do Jagodja. Ob tem je marsikoga na soočenjih zanimalo, kaj država namerava z načrtovano gradnjo hitre ceste Jagodje - Lucija, glede na to, da so postopki že pred časom stekli. A na razgrnitvi hitre ceste Koper - Dragonja niti predstavniki Darsa, niti predstavniki ministrstva, o tem niso želeli govoriti, ker to ni bil predmet razgrnitve, kar je formalno sicer res, a je vprašanje še kako pomembno v luči širše prometne strategije naše regije. Zato smo vprašanje, kaj država namerava z načrtovano hitro cesto Jagodje - Lucija postavili na Darsu, kjer so nam odgovorili tako-le: Tako Dars »Za odsek hitre ceste Jagodje - Lucija s priključno cesto za Piran je Vlada RS sprejela državni prostorski načrt že v letu 2008. Trenutno stanje projekta je sledeče: v zaključni fazi so izdelava projektne dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja in postopki pridobivanja nepremičnin. Po terminskem planu je v letu 2017 predvidena pridobitev gradbenega dovoljenja, začetek graditve pa je odvisen predvsem od zagotovljenih finančnih sredstev in od plana investicij v poslovnih načrtih za prihodnja leta. Za odsek Koper--Dragonja državni prostorski načrt še ni sprejet - zanj v tej fazi vodi postopke pristojno okoljsko ministrstvo (DARS d. d. zagotovi ustrezne strokovne podlage/študije). Po predlogu sprejemu DPN postopke uresničitve projekta vodi DARS d. d.; za nadaljevanje investicijskega procesa po sprejemu vladne Kmalu bo minilo leto od ustanovitve Javnega zavoda za spodbujanje uredbe je potrebno zagotoviti oko- podjetništva in razvojne projekte Adrion, ter šest mesecev od imeno- Ijevarstveno soglasje, projektno vanja direktorja zavoda. V teh dneh pa so preko javnega razpisa že dokumentacijo PGD in PZI (to je jzbraH kandidata za mesto višjega svetovalca. Zavod ima tudi že svoje vrsta projektne dokumentacije za pr0store, zato nas je zanimalo, kako na Občini ocenjujejo njihov do-pridobitev gradbenega dovoljenja sedanji prispevek k spodbujanju podjetništva, oziroma, katere naloge in izvedbo del), pridobiti vse ne- trenutno opravljajo. Odgovorili so nam, da so se na zavodu zelo resno premičnine, potrebne za graditev, |0tili dela in so do danes pristopili k več projektom in aktivnostim. pridobiti vsa soglasja, gradbeno »Uspešno so izvedli slovenski Teden sredozemske obale in makroregio-dovoljenje, izvesti razpise za izved- nalnih strategij (v sodelovanju z Zavodom za naravo in Ministrstvom bo del ter odsek, po predhodno za- za Ziinanje zadeve ter Ministrstvom za okolje), ki se je v Istri odvil ko-gotovljenih sredstvih, tudi zgraditi. nec septembra. JZP je v okviru tega tedna organiziral dve delavnici v Za hitro cesto Koper - Dragonja je jzou bila v okviru sprejemanja DPN pred jzpje kandidiral za evropska sredstva za delno sanacijo palače Besen-kratkim zaključena javna razgrni- g/,^ skupaj $ KP Strunjan, Občino Ankaran, Milje in regijo Veneta pa še tev, okoljsko ministrstvo bo sedaj za evr0pSka sredstva za vzpostavitev didaktičnega centra in vhoda v KP preučilo pripombe. Strunjan z izolske strani pod Belvederjem. Zavod sodeluje tudi pri pro- Za zdaj je predvideno, da bo pro- jektu urejanja območja obalne ceste oz. kopnega dela med Koprom in met po hitri cesti Lucije stekel hkra- jZ0i0 ^ skladu s smernicami EUSAIR. Za oboje so že pridobljena soglas-ti z ureditvijo ceste do mejnega pre- ja mrstva kulturne in naravne dediščine. Trenutno zavod pripravlja hoda Dragonja.« prijavo na razpis LAS Istra za nadgradnjo muzeja Parenzana. Uspešno je bil pridobljen tudi projekt Mala barka 2, z izvajanjem slednjega se Birokracija brez meja f>0 prav tako ukvarjal JZP. Skupaj z izolskim turističnim združenjem se Jasno je, da država nadaljuje z na- pripravljajo predlogi za doživljajske izkušnje v Izoli, ki bodo turistom črtovano gradnjo odseka Jagodje pomagale pri preživljanju časa v občini. V prihodnjem letu pa se načr-- Lucija. Če je bilo kaj dvomov o tuje še nagrajevanje uspešnih izolskih podjetniških zgodb. tem, so se vsi razblinili ob rušenju Hkrati so na zavodu v času od odprtja podali več informacij občankam hiše ob krožišču v Jagodju, ki je in občanom glede EU sredstev in možnosti pridobivanja le teh. Obrav-stala na načrtovani trasi. A ob vseh navani pa sta bili tudi dve podjetniški pobudi, ki sta bili predani Uni-projektih, ki stojijo več let ali na ka- verzitetnemu inkubatorju Primorske.« tere država brez težav pozabi (spo- r mnimo samo na šestnajstletnega | čakanja in prelaganja gradnje še 1 kako nujnega Centra za osebe s 1 posebnimi potrebami na Debelem rtiču), ni jasno, čemu vzporedna gradnja dveh hitrih cest na razdalji nekaj kilometrov, ki so poleg tega le sezonsko nasičene. Ob tem pa gradnja Drugega tira še vedno stoji. AM Sožitje Drevo življenja bi lahko bolje izkoristili Objekt društva Drevo življenja na Medljanu ni nikoli zaživel tako kot bi lahko in kot so si ustanovitelji zaželeli, Namesto odvisnikov so se lastniki ukvarjali s tožbami in še danes pravzaprav ni povsem jasno, kakšen je lastniški delež Občine v objektu. Jasno je le, da gre za še eno (drago) izgubljeno priložnost v naši Občini. Zgodba o objektu Drevo življenja na Medljanu ima dolgo brado že sama po sebi, a ne smemo pozabiti, da se je o objektu veliko govorilo tudi v povezavi z drugim problemom, ki ga imamo v Izoli in v celi regiji - pomanjkanju centra za osebe s posebnimi potrebami. Starši otrok s posebnimi potrebami, ki potrebujejo celodnevno nego, so namreč prisiljeni, da svoje otroke vozijo v domove po vsej Sloveniji, kjer je najbližji Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič na Igu pri Ljubljani. Med njimi je že 28 let tudi Izolan, dolgoletni občinski svetnik Gianni Gerge-ta, ki se je dolga leta, tudi na občinskem svetu, boril za to, da bi v Izoli, ali na Obali, ustanovili, zgradili ali pa vsaj opremili že obstoječi objekt, ki bi omogočal postavitev dislocirane enote Centra Dolfke Boštnjačič. Gianni Gergeta je pred leti, ko je občino vodil dr. Tomislav Klokočovnik, večkrat predlagal, da bi občinske strokovne službe priskočile na pomoč društvu Sožitje, v katerem so včlanjeni starši otrok s posebnimi potrebami, in pomagale poiskati primeren prostor, kjer bi lahko gostili Center za nego, kot možno rešitev pa je predlagal tudi objekt Drevo življenja na Medljanu, ki je, bolj kot ne, sameval. »Ko sem bil občinski svetnik smo na eni izmed sej izglasovali sklep, s katerim bi Obalno društvo Sožitje dobilo v uporabo objekt Drevo življenja. Povprašali smo gospoda Milana Štuvo, kakšna je situacija s centrom za odvisnike ter ponudili našo rešitev, saj bi na ta način rešili težave staršev in otrok s posebnimi potrebami, če ne celotne regije, pa vsaj najožjega priobalnega pasu. V Centeru Dolfke Boštjančič so bili nad rešitvijo navdušeni in bi sami objekt opremili ter plačevali stroške delovanja, a je med delnim lastnikom objekta in Občino Izola kmalu prišlo do nesporazumov glede lastništva in je zadeva propadla.« Odvisnikov le za vzorec Gergeta pravi, da je objekt večkrat obiskal in ni nikoli opazil, da bi bili tam kakšni odvisniki. Povedal je še, da bi tako ujeli dve muhi na en mah, objekt pa bi dobil uporabnike. »Objekt bi lahko gostil kakšnih 40 varovancev, kar je celo več, kot novonastali objekt na Debelem rtiču«, pravi Gergeta. Novi center na Debelem rtiču bo namreč imel prostora le za slabih štirideset varovancev, investicija pa je težka skoraj štiri milijone evrov. »Šestnajst let smo se borili, da smo uspeli prepričati oblast, da je začela z gradnjo centra na Debelem rtiču. To smo dosegli šele, ko sem pisal primorskim poslancem, premierju Miru Cerarju in predsedniku Borutu Pahorju. Posebej se morem zahvaliti poslanki Liljani Kozlovič, ki je prisluhnila našim težavam in center bo vendarle zgrajen, predvidoma, septembra naslednje leto. A vedeti moramo, da v trenutku, ko bo zgrajen, bo že premajhen.« Center bo poleg »celodnevnih« varovancev, nudil še dnevno nego za kakšnih 18 varovancev, a otrok s posebnimi potrebami je na Obali skoraj 120 in večina staršev bo še vedno morala živeti sto in več kilometrov od svojih otrok. Dve muhi na en mah Lastnik objekta na Medljanu, pravi Gergeta, ni sprejel ponudbe zaradi zapletov z Občino in ker ni priznal lastništva nad vložkom. »Zemljišče je last Milana Štuve, ki pa ni priznal delnega lastništva Občine Izola, zaradi česar je zadeva šla na sodišče. Občina seveda zahteva delež vložka lastništva stavbe. In dejstvo je, da če bi gospod Štuva takrat razumel, kako stojijo zadeve in sprejel našo ponudbo, bi bil danes zadovoljen, kot bi bili zadovoljni tudi starši otrok s posebnimi potrebami in politiki. Vsi bi bili zadovoljni. Danes pa se zadeva vleče po sodiščih in morda bo treba na koncu vse rušiti, kar seveda ne privoščim nikomur.« Občina vendarle lastnik tretjine objekta Po objavi članka o Terapevtski skupnosti Drevo življenja smo dobili informacijo, da je Občina Izola plačala predujem za rušitvena dela. Zanimalo nas je, za kakšno rušenje gre. Iz Občine so nam odgovorili ta-ko-le: »Občina je res plačala slabih 15.000 evrov, skladno z zahtevo, ki izhaja iz odločbe Inšpektorata RS za okolje in prostor. Gre sicer za tretjino zneska, ki pade na občino od celotnega zneska. Po odločbi inšpektorata (iz leta 2013) je rušenje predvideno zgolj za trakte C, D in E.« Lastništvo Občine Izola nad objektom je torej tretjinsko in ne 10%, kot je bilo to do sedaj zapisano v zemljiški knjigi. Očitno bo ta tretjinski delež upoštevan le pri stroških za rušenje. Gianniju Gergeti je žal tudi zato, ker je to eden redkih problemov, ob reševanju katerega so se vse politične opcije v občini povsem poenotile. »Vsi občinski svetniki, kot tudi župana Klokočovnik in Kolenc, so pokazali veliko sočutja in željo, da bi ta projekt zaživel. Žal ni bilo razumevanja z druge strani, ki je komunicirala le preko odvetnikov. V določenem trenutku mi je gospod Štuva celo ponudil možnost, da pridobimo gradbeno dovoljenje za gradnjo še enega objekta ob že obstoječem, tako da očitno se ni branil ideje o centru, le obstoječi objekt je želel zadržati zase.« Zmagal ni nihče Po šestnajstih letih borbe in ne-izvršenem, čeprav že veljavnem, sklepu, da objekt na Medljanu prevzame v upravljanje Obla no društvo Sožitje oziroma Center Dolfke Boštjančič, se zgodba enega in drugega počasi zaključuje. Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič in z njim starši njihovih varovancev bodo vsaj delno rešili problem z bivalno enoto na Obali, Društvo drevo življenja pa počasi žalostno zaključuje borbo proti mlinom na veter. am Noč IN DAN Zaračunavanje teme članstvo, ki se splača Občina še nima koncesionarja za javno razsvetljavo. Ali je lahko to vzrok, da kar nekaj javnih prostorov, predvsem parkirišč in sprehajališč, ne premore niti ene luči? ♦ J ■ -1 ■ , ■ r ^ Različni modeli izolskih javnih svetilk Na pomanjkanje svetilk javne"razsvetljave so nas opozorili številni Izola-ni, posebej tisti, ki parkirajo na nekaterih parkiriščih izven središča mesta in tisti, ki se sprehajajo med Izolo in Podbelvederjem. Seveda pa so tudi posamezni deli starega mesta svetlobno zelo podhranjeni, ponekod pa so odstranitev luči zahtevali celo stanovalci, češ da jim luči svetijo naravnost v spalnico. Vse to je res in zato je odločitev o koncesionarju, ki bo dovolj strokovno organiziral javno razsvetljavo v občini Izola, gotovo na mestu. Toda, zaenkrat ga še nimamo, imamo pa trdo temo tudi tam, kjer občina zaračunava parkiranje. Občina Izola je, po sprejetvu sklepa na občinskem svetu, junija začela iskati ponudnika za prenovo in urejanje javne razsvetljave v Občini Izola, tudi z željo po zmanjšanju svetlobne onesnaženosti okolja in manjši porabi električne energije v Občini Izola. Na portalu javnih naročil je bilo moč ugotoviti, da je obstajal interes po prevzemu takšne koncesije, vendar pa je bilo veliko tudi zelo tehničnih vprašanj, tako da v določenem roku, vsaj po naših informacijah, koncesionarja nismo izbrali. Iz portala naročil smo izbrali nekaj vprašanj, ki so jih zastavili potencialni koncesionarji. - Naročnik zelo podrobno navaja minimalne zahteve za svetilke javne razsvetljave - LED razsvetljava. S tako podrobnimi in nelogičnimi zahtevami naročnik omejuje konkurenco, saj ponudnike zelo ozko omejuje z izborom LED svetilk svetovno uveljavljenih proizvajalcev in blagovnih znamk, naročnika pozivamo da spremeni oziroma umakne nelogične zahteve, ki za posledico nimajo izbora kvalitetnejših svetilk in nižje porabe ( ekonomičnosti svetilk ), temveč zgolj omejujejo konkurenco in krčijo potencialni izbor na točno določenega proizvajalca. - V Sloveniji je v veljavi Uredba o omejevanju svetlobnega onesnaževanja, ki omejuje ULOR na 0, posledično je zahteva o omogočanju nastavitve kota svetilke -15 do + 15 stopinj za LED svetilke brez pomena, ULOR 0 lahko dosežemo že s -5 do +5 stopinj in/ali predelavo konzol krivin, ki jih tudi navajate v popisu del. V odgovoru so z občinskih strokovnih služb zapisali, da ponudnik lahko namesti svetilke z omogočanjem kota nastavitve svetilke s -5 do +5 stopinj, v tem primeru bodo stroški predelave krivin večji, kar gre v breme ponudnika, strukturo. Koncesijska pogodba se sklene za določen čas 15 let od dneva zapisniškega prevzema izvedenih del prenove javne razsvetljave koncesijsko obdobje pa začne teči z dnem primopredaje objektov in naprav javne razsvetljave v upravljanje in vzdrževanje. ur Izola je bila od nekdaj mesto obrti in obrtnikov. Že polnih 37 let ima tudi svojo Območno obrtno podjetniško zbornico, ki združuje veliko večino izolskih obrtnikov in podjetnike, ki so eden najpomembnejših nosilcev razvoja naše občine. Članstvo v obrtno podjetniški zbornici članom omogoča pridobivanje številnih informacij za poslovanje, brezplačno ali cenejše svetovanje, izobraževanje in udeležbo na sejmih, ter promocijo njihovih izdelkov. Zanimive in koristne pa so tudi številne plačilne ugodnosti. Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije v sodelovanju z Brste Gard svojim članom ponuja plačilno kartico z odloženim plačilom - Mozaik podjetnih Diners Club. Kartica omogoča številne ugodnosti, poleg številnih popustov tudi plačilo na obroke, le s podpisom - tudi do 24 obrokov, plačilo na obroke tudi v tujini, vse to jave banke in poslovnih računov ter brezplačno članarino za prvo leto uporabe plačilne kartice. Več kot 100 partnerjev, ki sodelujejo v tem projektu ponuja različne popuste. To so samo nekateri: # , , • 20% popust na osnovno mesečno naročnino iz- Tplpknm » branega mobilnega paketa Telekoma Slovenija in 50% popusta na naročniško storitev Prednost- Utriglav ra°bra'™''a • 7% popusta na avtomobilsko in premožensko zavarovanje pri Zavarovalnici Triglav • 20% popusta na poslovne storitve DZS • do 20% popusta v trgovinah Big Bang • 20% popusta na prodajne izdelke Kompas Shop • do 6% popusta na ceno elektrike in do 12% popusta na ceno zemeljskega plina za male poslovne odjemalce pri Elektro energiji KOMPAS* 7% popusta na počitniške pakete in 5% popusta na potovanja in izlete pri Kompasu • 5% popusta na vso ponudbo Merkurja • Prihranek pri nakupu goriva na črpalkah Shell in več kot 200 drugih sprejemnih mestih NLB " Ugodne bančne storitve pri NLB d.d. Poleg naštetih ponujajo različne ugodnosti še nekateri drugi poslovni partnerji. Seznam je na spletni strani: www.mozaikpodjetnih.si Zato je članstvo v obrtno podjetniški zbornici poslovno koristno in se hkrati izplača. Še več boste izvedeli, če jih boste obiskali na sedežu v Brkinski ulici 13 v Izoli. Boste videli, da vam bo žal, da tega niste storili že prej. Še več informacij na: www.ooz-izola.si / Tel.: 05 640 03 20 / info@ooz-izola.si P^TjI OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA ZBORNICA IZOLA feCS CAMERA REGIONAlf Dl ART1GIANAT0 EIMPRENDITORIA Dl ISOLA > DZS BIG DROG mm« smim anusi miup /V\ ELEKTRO EflERGIJR Zanesljivo moja Vaško na regati vseh zvezd Ribnica - IP Izola 34:25 (14:10) Istrabenz Plini Izola: Gregorič, Jurič 6 (4), Stopar 4, Božič 2, Beganovič 3, Žgavec 1, Zorič-Ste-pančič, Čolič, Logar, Kecman, Vukovič 4, Poberaj 1, Radojevič 4, Konig, Madžarevič. Pred tekmo z Dolenjci je iz izolskega tabora prišla novica, da sta trener Borut Hren in njegov pomočnik Peter Pucelj zamenjala vlogi. Borutu gre vsekakor zahvala za njegov vložek v ekipo in izolski rokomet, Petru Puclju pa zaželimo veliko energije in optimizma na trenerski klopi. V dvoboju s trenutno vodilno Ribnico je bilo nesmiselo računati na karkoli drugega kot poraz. Izolani so na Dolenjsko odpotovali v okrnjeni sestavi in v ekipi med drugim ni bilo prvega čuvaja mreže Martina Gregoriča. Tako je Luka Logar med vratnicami preživel polno uro in njegov gol je bil kar oblegan. Sicer pa so naši fantje kljub nepopolni sestavi dobro odigrali prvi del tekme v središču suhe robe. Izid je bil nekajkrat izenačen, Ribnica pa do odmora ni nikoli vodila za več kot štiri gole. Zatem se je ponovil scenarij z zadnje tekme v Izoli. Tako kot Ptujčani so tudi Ribničani po vrnitvi iz slačilnice začeli z ofenzivo, ki jim je navrgla pet zaporednih golov. S tem so prednost že po petih minutah povečali na devet zadetkov in o zmagovalcu ni bilo več dvoma. Ribničani so svojo premoč še nekajkrat povišali na enajst golov razlike, ki jo je našim fantom do konca tekme uspelo nekoliko znižati. »To, da nismo bili kompletni, je nekoliko vplivalo na izid, čeprav tokrat sam rezultat ni bil v ospredju. Tekmo smo oboji vzeli kot neobremenjeno preizkušnjo. Izola lahko še preseneti svoje nasprotnike in to bomo skušali storiti v soboto doma proti Dobovi«, je dejal Peter Pucelj. Zmaga nad Trstom Izolski kadeti so v sredo, 30.11.2016, igrali proti ekipi iz Trsta. V prvem delu prvenstva so Izolani v Trstu zmagali le za gol, vendar takrat ekipa ni bila popolna, saj sta bila Poberaj in Stopar na članski tekmi. Popolnost ekipe se je odrazila tudi na igri. Domači so dobro začeli, povedli in razliko poviševali skozi celoten polčas, ki se je končal z rezultatom 19:6. Na začetku drugega polčasa so izolski fantje nadaljevali z dobro igro v napadu ter razliko še povečevali. Priložnost za igro so dobili vsi igralci in svojo priložnost dobro izkoristili. Med strelce so se vpisali vsi, razen golmanov. rpigifz^Ti —h—n 5J1_U AdriaticSlovemca ^ ISTRABENZ RUNI S/ ■ 0 ROKOMETNO DRUŠTVO! 7 .A^Uj V naslednjem kolu fantje gostujejo v Ajdovščino in verjamemo, da se bo zmagovit niz nadaljeval. Forza Izola! Za Izolo so igrali: Alessio, Mikac, Mičovič3, Krmac-Finžgar 1, Stopar 4, Smej 7, Blažič 1, Korošec 5, Logar, Poberaj 10, Miklavec 1, Peharc 5, Orbanič 2. Odbojkarice korak proti vrhu Kot smo napovedali in je bilo pričakovati so izolske odbojkarice brez težav odpravile tekmice iz Novega mesta. Tekmo so dobile s 3:0, posamezni nizi pa so se končali 25:13, 25:18 in 25:7. Njihova forma je v vzponu in vrh na lestvici je iz kroga v krog vse bližji. Na prvem mestu je sicer od začetka Ankaran, ki je poleg ekipe Volleyball Ljubljana 1 še edina nepremagana ekipa. Obe moštvi se bosta pomerili v naslednjem krogu (14. 12), že to soboto pa se bodo odbojkarice Galeb grup Ro-botine doma srečale z Aquawat Žirovnico. Razmerje moči govori v prid Izolank, saj so nasprotnice na dnu lestvice z le dvema zmagama. Izola, ki je zdaj četrta, je tako na poti do svoje osme zmage v sezoni, s čimer v klubu potrjujejo napovedi z začetka prvenstva, da letos merijo na vodilna mesta na lestvici. Izolanke druge, Izolani šesti Končal se je zadnji krog prve namiznoteniške lige. Izolanke so dosegle proti zadnjo uvrščeni ekipi iz Jesenic pričakovano zmago in tako v jesenskem delu zasedle odlično drugo mesto. Tokrat so zmagale s 5/2. Eno točko je Jeseničankam prepustila Minea Ljuca, drugo točko pa Urška Čokelj. Tri točke za zmago je prispevala Sterchi Katrina, eno Urška Čokelj in eno Minea Ljuca. Moška ekipa pa je z ekipo iz Murske Sobote odigrala derbi za končno peto mesto v jesenskem delu. Žal se fantom ni izšlo saj so tekmo izgubili s 5/2. Sobočani so tekmo začeli silovito in povedli z rezultatom 3/0 nato je Erik Paulin z zmago nad Gregorjem Kocuvanom znižal rezultat na 3/1, še vedno kadet Matija Novel je moral priznati premoč Tomažu Roudiju in tako so Sobočani povedli z rezultatom 4/1. Michele Vigini je z zmago nad Damjanom Zelkotom le ublažil rezultat. Ko je najboljši igralec Erik Paulin moral priznati premoč najboljšemu igralcu Sobote Tomažu Roudiju se je tekma končala v korist Sobočanov s 5/2. Vsekakor se je NTK Arrigoni kot najmlajša ekipa v prvi SNTL v jesenskem delu zelo izkazala saj je presenetila z dobrimi igrami. Erik Paulin tretji V nedeljo se je Mengšu odigral prvi državni turnir za člane do 21 let. Svojo vlogo nosilca je opravičil Erik Paulin saj je dosegel končno tretje mesto. Suveren skozi celo tekmovanje je v moral priznati premoč v polfinalu le državnemu reprezentantu Deniju Kožulu. Zelo dobro sta se odrezala na tem tekmovanju turi kadeta Matija Novel in kadetinja Lea Paulin. Oba sta dosegla končno peto mesto. Novel je izgubil v četrtfinalu s končnim zmagovalcem Denijem Kožulom Lea pa je izgubila le s Tjašo Mihevc, ki je nato izgubila z Ano Tofant. Mlajši kadeti Arrigonija v Mengšu Istočasno s članskim turnirjem je potekal turnir mlajših kadetov. Tokrat niso bili Arrigonijevci najboljši so pa bili najštevilčnejši, saj se je tekmovanja udeležilo kar osem igralcev NTK Arrigonija. Pet igralcev je doživelo svoj prvenec na državnem tekmovanju. Vsi novinci (Matija Gorup, Alain Zboržil, Benjamin Lakošeljac, Tomi Pu- gliese Štuva, Tine Ivančič) so prikazali borbenost, kar je predpogoj za bodoči uspeh. Najbolje sta se izkazala izkušenejša igralca, Mihael Kocjančič in Uroš Žavbi, ki sta dosegla končno peto mesto. V finalni del, torej med 32, se je uvrstil tudi mladi Emanuel Kocjančič. temoB Žbogar na finalni regati razreda zvezda Vasilij Žbogar, ki je letos iz Ria prinesel že svoje tretje olimpijsko odličje, se je pridružil jadralskim legendam, kot so na primer Jo-chen Schumann, Robert Scheidt ali Paul Cayard, na prestižni finalni regati razreda zvezda Star Sailors League, katere se udeleži le peščica najboljših jadralcev izmed sodelujočih dva tisoč v nekdanjem olimpijskem razredu zvezda, ki pa se jim na tej edinstveni zaključni regati pridružijo vrhunski jadralci drugih razredov. Vasilij Žbogar, ki je letos iz Ria prinesel že svoje tretje olimpijsko odličje, se je pridružil jadralskim legendam, kot so na primer Jo-chen Schumann, Robert Scheidt ali Paul Cayard, na prestižni finalni regati razreda zvezda Star Sailors League, katere se udeleži le peščica najboljših jadralcev izmed sodelujočih dva tisoč v nekdanjem olimpijskem razredu zvezda, ki pa se jim na tej edinstveni zaključni regati pridružijo vrhunski jadralci drugih razredov. V glavnem mestu Bahamov se je tako prvakom jadralnega razreda zvezda pridružil cvetober olimpijskih medalistov, večkratnih udeležencev Pokala Amerike in čezo-cenaske dirke Volvo Ocean Race. Skupno 25 zvezdniških ekip iz 17 držav se je pomerilo v letos že četrti ediciji tovrstnega tekmovanja, med njimi pa je prvič tekmoval tudi najuspešnejši slovenski jadralec Vasilij Žbogar, ki je imel v posadki madžarskega olimpijskega jadralca Zsomborja Berecza, s katerim sta se uvrstila na 13. mesto. »Izjemno sem zadovoljen z rezultatom glede na to, da sem prvič jadral na zvezdi. Hvala Zsomborja, ki se je izkazal kot izjemen flokist, in je bil prav tako prvič na zvezdi, vendar sva za seboj sva pustila kar nekaj legend jadranja in svetovnih prvakov razreda zvezda, kot so Paul Cayard, Torben Grael, Jochen Schumann.« je povedal naš olimpijec po zaključku tekmovanja. Nekaj izbranih udeležencev: 16 nosilcev olimpijskih odličji: Jochen Schumann (3x zlato, lx srebro) - Nemčija, Torben Grael (2x zlato, 1 srebro, 2 bron, 1 VOR + 1 LVC) - Brazilija, Robert Scheidt (2x zlato, 2x srebro, 1 bron) - Brazilija, Mateusz Kusznierevvicz (lx zlato, lx bron) - Poljska, Šime Fan-tela (lx zlato) - Hrvaška, Tom Burton (lx zlato) - Australia, Vasilij Žbogar (2x srebro, lx bron) - Slovenija, Xavier Rohart (lx bron) -Francija, Jonas Hogh-Christensen (lx srebro) - Danska, Bruno Pra-da (lx Silver, lx bron) - Brazilija, Pascal Rambeau (lx bron) - Francija, Ingo Borkovvski (lx srebro) - Nemčija, Tonči Stipanovič (lx srebro) - Hrvaška, Galeb Paine (lx bron) - ZDA, Sam Meech (lx bron) - Nova Zelandija, Craig Monk (lx bron, 2x America’s Cup) - Nova Zelandija Slovenci odlični na Miklavževi regati v Pulju Med 1. in 4. decembrom je tudi letos v odlični organzaciji Jadralnega kluba Vega v Pulju potekala tradicionalna Miklavževa regata, na kateri se je pomerilo kar 339 optimistov ter jadralci in jadralke razredov laser standard, laser radial in laser 4,7. Med optimisti je Daniel Cante iz Jadralnega kluba Izola regato končal na stopničkah na odličnem tretjem mestu, med prvo deseterico pa sta se uvrstila še dva Izolana, Martin Fras iz istega kluba na sedmem mestu ter Špela Hajdinjak iz Jadralnega kluba Burja na osmem mestu. V razredu laser radial je Kirn Ple-tikos iz Jahtnega kluba Portorož zmagala med ženskami in v skupnem seštevku osvojila drugo mesto, najbolje uvrščeni Slovenec v razdredu 4,7 je bil Peter Milivojevič iz Jadralnega kluba Jadro Koper, medtem ko v razredu laser standard slovenskega predstavnika ni bilo. Rezultati Miklavževa regata je štela tudi za kriterijsko regato za sestavo slovenske državne reprezentance za leto 2017. Svetovno prvenstvo za razred optimist bo prihodnje leto med 11. in 21. julijem na Tajskem, evropsko prvenstvo pa med 30. julijem in 6. avgustom v Bolgariji. Tekmovalci razreda laser 4.7 se bodo prihodnje leto merili na svetovnem prvenstvu med 16. in 24. julijem v Belgiji, med 15. in 22. aprilom pa na evropskem prvenstvu v Španiji, tekmovalce mladinskega razreda laser radial čaka svetovno prvenstvo med 11. in 18. avgustom na Nizozemskem, evropsko pa med 6. in 13. julijem na Poljskem. teSK V ponedeljek 5.decembra je bil v kavarni hotela Delfin Izola odigran predzadnji turnir v taroku za posameznike za letošnje prvenstvo občine Izola. Na vrhu je ponovno pristal Cveto Ličen, ki je osvojil vseh 6 možnih točk in odlično razliko +1646. Na drugem mestu je pristal Boris Debeljak s 4 točkami in razliko +435. Po 3,5 točke so zbrali kar trije igralci. Med njimi je za uvrstitev od 3. do 5.mesta odločala razlika. Najuspešnejši je bil Anton Sevčnikar, z razliko +233, sledi Bogomir Strohsack s +151 in Vladimir Šetina z -541. Zadnji, že 42.turnir bo odigran v ponedeljek 12.decembra v kavarni hotela Delfin Izola s pričetkom ob 16.00 uri. V ponedeljek 19.12. pa bo razglasitev letošnjih rezultatov in družabno srečanje v piceriji hotela Delfin. db Tekmovalna sezona 2016 uspešno zaključena V soboto 3.12.2016 smo se športni ribiči MRK Menola še zadnjič v tem letu pomerili na tekmi Ribiška fe-šta 2016. Tekme, ki se je odvila v rahlo vetrovnem oblačnem vremenu, se je udeležilo 8 tekmovalnih ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa Gabrijel in Edi Glavina, drugo ekipa Zvone Grgurevič in Joško Mat-tias, tretje pa ekipa Kristina Mat-tias in Edvard Marinšek. Prijetno presenečenje je pripravil naj mlajši udeleženec tekme Žan Tončetič, ki je z ulovom 650 gramske sipe osvojil pokal za najtežjo morsko žival 2016. Prijetno druženje smo zaključili pri Aljoši v »Manjadi« v San Simonu. Iskrene čestitke zmagovalnim ekipam in prejemniku pokala. Trgovinica Vina Božič vam želi vesele praznike in vas vabi, da nas v mesecu decembru obiščete na Postojnski 7, od ponedeljka do petka med 09.00 in 18.00 uro, ter ob sobotah od 9.00 do 14.00, kjer vam nudimo pester izbor daril. tel.: 041 784-719 www.vina-bozic.com VINA BOŽIC Iztok Čuk MRK MENOLA sporoča svojim članom, da lahko prevzamejo letne dovolilnice za leto 2017 na sedežu kluba, Istrska Vrata 4 Izola, vsak ponedeljek od 18 do 20 ure, razen 26. decembra 2016 in 2. januarja 2017! S seboj OBVEZNO prinesite izpolnjene kartončke o ulovu! Cena letne dovolilnice je nespremenjena in znaša 85 eurov. Okraševanje Gregor Pezdirec Gregorčič se je pred leti z družino iz Ljubljane preselil v Izolo. V kratkem času je ujel »izolski ritem« in danes ga poznamo kot neumornega oblikovalca, ki iz ničesar naredi nekaj, ali pa iz nečesa drugega naredi nekaj drugega. Lahko bi mu rekli reciklator, primerneje pa bi bilo: umetnik. Gregor je ob tem tudi »odgovoren« za letošnje okraševanje parka Pietro Coppo. Kot sam pravi, se je za morski motiv odločil zato, da bi naredili korak naprej od klasičnih jelenčkov in božičkov in prvi splošni vtisi so zelo dobri. Izola je vendarle morsko mesto in morski motivi so nam vsekakor bližje. Toda, kdo sploh je Gregor Pezdirec Gregorčič? - Najprej sem cvetličar in dekorater. Z dekoriranjem se ukvarjam od petega razreda osnovne šole, ko sem pomagal svoji teti. Sem iz Ljubljane in večinoma sem aranžiral izložbe, a seveda tudi mnogo drugega. Takorekoč celo življenje se ukvarjam z dekoriranjem. - Kako to, da si se odločil za Izolo? - Ja, dekle me je pripeljalo sem in tukaj sva si ustvarila družino. Saj z Ljubljano ni nič narobe in tam se marsikaj dogaja, ampak je pa tudi veliko materializma in vesel sem, da sem prišel v Izolo, ki je nedvomno najlepše mesto na naši obali (smeh). Izola je edina, ki ima dušo in je pristna in ljudje se še vedno vsi poznajo med sabo. - Se še ukvarjaš s cvetličarstvom? - Ko sem prišel na obalo sem najprej poiskal službo, ker brez tega pač ne gre. Delal sem v eni izmed največjih cvetličarn na obali, a sem kasneje postal tehnološki višek in dobil odpoved. Nekaj časa sem iskal službo, a ker nisem našel nič primernega, sem se odločil, da s pomočjo nekaterih prijateljev ustanovim blagovno znamko Sol in les, ki se ukvarja z oblikovanjem. Začel sem delati tisto, kar znam in kar me veseli. Začel sem hoditi na boljšje sejme in počasi a vztrajno rastem. Sem človek, ki miga, in moram nekaj delati. - Skoraj izključno uporabljaš reciklirani material. Si se osredotočil na posebno nišo ali je vsakič znova stvar inspiracije? - Začel sem z naplavinami. Med kopanjem sem večkrat našel nekaj lesa in tako sem začel izdelovati različne kose pohištva za doma. Morje nam je najbližje in zdi se mi povsem na mestu, da sem začel prav s tem. Kasneje, ko sem vozil na odpad stare omare, sem tam opazil nekaj kosov, ki so mi takoj dali navdih za nekaj drugega. Če si celo življenje v takih vodah se ti to pač dogaja. - Mi vidimo smeti, ti pa potencial? - Lahko bi tako rekli. Nekaj najdeš in iz tega narediš nekaj novega. Vsak je za nekaj dober in jaz sem očitno za to (smeh). - Kakšen material uporabljaš? - Kar najdem, od lesa in kamna do železa. - Kaj pa plastika? - Zaenkrat se je še izogibam, čeprav imam tudi tukaj nekaj idej, predvsem kako bi jo lahko recikliral in nekaj naredil za okolje. Recikliranje plastike je nedvomno prihodnost, a tudi to, kar jaz počnem, torej recikliranje stvari, ki bi jih ljudje sicer zavrgli, je popolno recikliranje. Veliko se da narediti iz že povsem iztrošenega kosa pohištva. Staro železno omaro lahko predelaš v leseno in takoj imaš drugačen kos pohištva. - Je veliko zanimanja za tvoje delo? - Za takšne stvari je vedno zanimanja in to ni vezano na starost posameznika. Velikokrat tudi sam kupim izdelek kakšnega mladega ustvarjalca, ki ga pravzaprav niti ne rabim, a mi je zelo všeč. Enako se zgodi, da bo kdo od mene kupil nekaj, za kar pravzaprav niti ne ve, kako bi to uporabil, a mu je tako všeč, da bi to rad imel. - Koliko časa si izdeloval ribe v parku Pietro Coppo? - Namenil sem jim vsaj dva ali tri tedne hudega garanja, saj sem vse sam naredil. Večinoma je vse reciklirano. Veliko železa sem dobil pri Stavbeniku, ki ga zdaj rušijo, les sem uporabil iz lesene barke, ki sem jo pred kakšnim letom kupil za eno kavo na Bernardinu. Jadra sem dobil od domačega jadrarja. - Vsak te lahko za nekaj uporabi in obratno. - Ja, tako je (smeh). Potencialno ima vsak material, ki ga lahko jaz uporabim, ampak v njem ne vidi tega, kar vidim jaz. Vsak je dober v nečem in jaz sem očitno rojen za to. Veliko sem imel tudi delavnic za otroke, tako v vrtcu kot v kakšni koloniji. Uživam v ročnem delu in uživam, ko učim ročnih spretnosti najmlajše, posebej zato, ker se mi zdi, da je tega vedno manj in bojim se, da bi se to znanje počasi izgubilo. - Kje lahko vidimo tvoje izdelke, poleg parka Pietro Coppo?-Najlažje me je poiskati na facebo-oku pod Sol in les.fumiture ali pa naokoli po Izoli. Je pa treba vedeti, da so moji izdelki povsem unikatni in takšnega kot sem že naredil, bom težko ponovil. Bo pa lahko novi še lepši. am Vandali nad novoletne okraske Minuli petek smo v Izoli prižgali praznične luči, ki v prednovoletnem času v našem mestu pričarajo pravo pravljično vzdušje. Še pred samim prižigom novoletne razsvetljave, so vandali potrgali lučke na ograji v parku Pietro Coppo, za vikend pa so prerezali kable, ki omogočajo prižig luči na novoletni jelki. Žal se vsako leto v prednovoletnem času srečujemo z različnimi oblikami vandalizma. Tako iz parka Pietro Coppo posamezniki odnašajo skulpture jelenčkov, ki najbolj razveseljujejo ravno naše najmlajše. Letos je morala Občina Izola še pred samim prižigom novoletne razsvetljave, zamenjati lučke na ograji parka Pietro Coppo, za vikend pa so občani opazili, da te niso gorele na novoletni jelki na krožišču. Vandali so bili namreč ponovno na delu: na več mestih so prerezali kable, ki omogočajo prižig luči na jelki, prav tako pa so odnesli nekaj lučk. Izvajalec, ki v Izoli postavlja novoletno razsvetljavo, je včeraj popravil kable oz. jih zamenjal. Tako bomo lahko novoletno razsvetljavo v Izoli še naprej občudovali vse do 8. januarja 2017. Uničevanje tuje lastnine in kraja novoletne razsvetljave sta kaznivi dejanji, zato občane naprošamo, da občino oz. policijo nemudoma obvestijo, če so priča takemu dogajanju. Vstopili smo v mesec december, ki se ga mnogi izmed nas, še posebej pa naši otroci, vsako leto veselimo, saj je pred novim letom večerni sprehod po mestu še toliko lepši, ravno zaradi novoletne razsvetljave, ki pričara pravljično vzdušje. Tisti, ki lučke odnašate in režete kable, pa pri tem pomislite na to, da bomo zaradi vašega početja prikrajšani prav vsi, najbolj pa izolski otroci. Veseli december se v Izoli sicer začenja 17. decembra. szj Za prihodnost izolskega rokometa se ni bati Lahko pa se bojimo za sedanjost, To je nekako srž pogovora z zdaj že nekdanjim trenerjem, a še vedno aktivnim članom Rokometnega kluba Istrabenz plini Izola, Borutom Hrenom, ki pravi, da mladi igralci še niso dozoreli težkim ritmom prve članske lige, čeprav jim kakovosti ne manjka. Izolski rokometaši so letos v velikih težavah. Klub sta v prestopnem roku zapustila dva ključna igralca, Andraž Velkavrh in Elvin Čosič in igra preprosto ne steče. Po štirinajstih krogih so še vedno brez osvojene točke na dnu lestvice, to, kar navijače najbolj jezi, pa je pomanjkanje borbenosti. Ob rezultatskem mrku, torej ne čudi, da je prišlo do menjave na čelu ekipe, kjer pa se je klubska uprava odločila za nenavadno rošado med glavnim trenerjem, Borutom Hrenom in njegovim pomočnikom, nekdanjim reprezentantom Petrom Pucljem, ki sta si tako zamenjala vlogi. O tem, kaj se pravzaprav dogaja z izolskim rokometom pa smo se pogovarjali z dolgoletnim tvorcem uspehov izolskega rokometa Borutom Hrenom, ki kljub odhodu iz glavnega trenerskega stolčka ohranja svojo vlogo »faktotuma« v klubu. - Do zamenjave vlog smo prišli po pogovoru s predsednikom. Že pred tem sem ponudil svoj odstop, če bi to lahko pomagalo ekipi. Povedali so mi, da je želja uprave, da ostanem v klubu in so mi ponudili to možnost. Meni to ustreza, saj bi rad pomagal klubu v teh težkih trenutkih, s tem pa se je strinjal tudi novi trener Peter Pucelj. - Pa se bo veliko spremenilo pri vodenju ekipe? - Vsekakor bo prišlo do spremembe pri konceptu treniranja, vodenja ekipe in same taktike. - Dejstvo je, da so letošnji rezultati slabi, a težko govorimo, da so povsem pod pričakovanji. Konec koncev sta klub zapustila dva ključna igralca. - Ob tem moram poudariti, da je letos prišla nova uprava, ki klubu zagotavlja večjo stabilnost, a na žalost je bila ta zamenjava dolg proces in ko smo končno dobili proste roke, da poiščemo kakšno okrepitev, jih preprosto ni bilo več na tržišču. Poleg tega pa smo v prvo ekipo vključili tri najbolj perspektivne kadete, od katerih je vratar Luka Logar tudi državni reprezentant, Poberaj in Stopar pa sta na širšem seznamu reprezentance. Ampak so kadeti, niti mladinci. Fantje imajo 16 let in pozna se, da še niso igrali na tako visoki ravni. Pretekle sezone je igra največ temeljila na Čosiču, Velkavrhu in Petru Božiču in ostal je le slednji, za katerega upam, da bo dvignil raven svoje igre. Seveda se to pri igri pozna. Upam, da bo novi trener iztisnil več iz fantov kot je to uspelo meni in da bo šlo vendarle na boljše. - Imamo sploh še teoretično možnost, da se izognemo izpadu iz lige? - Ja, krogov je še dovolj in teoretične možnosti so. Morda pa bomo čez zimo uspeli priti do kakšne okrepitve. - Kaj bi najbolj potrebovali? - Potrebovali bi vsaj še enega pravega igralca, a ti stanejo. Mladih in perspektivnih, kot je bil Velkavrh, pa ni več opaziti. Poleg tega je Izola daleč od središča slovenskega rokometa. Klubi, ki delujejo v celjski regiji lažje pridejo do kakovostnih igralcev, tudi mladih reprezentantov, medtem ko moramo mi nuditi še stanovanje, hrano, pa daleč od doma so in veliko mladih je danes bolj razvajenih in se težko ločijo od domačega okolja. Ob tem pa tudi Koper zadnja leta potrebuje svoje mlade igralce, tako da smo, kjer smo. - Težava ekipe je tudi kondicija. Proti koncu tekme vas kar zmanjka. - Dejstvo je, da smo ekipa, ki daleč najmanj trenira v ligi. Drugje trenirajo od petkrat do sedemkrat na teden, naši starejši igralci pa zaradi službenih in družinskih obveznosti morda trikrat na teden, mladi petkrat. Lahko bi rekli, da ni realno, da bi s tem številom treningov igrali na tem nivoju, a zadnja leta nam je to vendarle uspevalo. - Zadnja leta vas je držala v prvi ligi kakovost in predvsem borbenost, »grinta«. Letos deluje kot da je prav slednje zmanjkalo, kar vam v sporočilu za javnost očitajo tudi Ribari. Morda pogrešate igralca, kot je napri-mer Čosič? - Čosič je imel izredno zmagovalno miselnost in z njo je nalezel tudi ostale igralce. Včasih je ob tem morda tudi pretiraval, a vedno v dobri veri. Danes takšnega igralca nimamo. Po drugi strani pa mladi, ki so se priključili ekipi, ni da nočejo pokazati grinte, ampak je ne morejo, ker nimajo dovolj moči in deluje, da ni borbenosti. Potem pa je tukaj še psihološki vidik, ko izgubljaš in samo še toneš. S tem vidikom igre smo se letos veliko ukvarjali, a realnost je, da mladi fantje še ne premorejo kakovosti, da bi to pokazali. Nove generacije so drugačne od preteklih, na katere smo vajeni. Ne kažejo čustev, oziroma jih na način, ki ga ne prepoznamo. Jasno mi je, da Ribare ta vidik naše igre moti in jih tudi povsem razumem, a realnost je, da če nimaš kakovosti, težko prideš do borbenosti. Ta nas je v preteklosti vlekla naprej in s pomočjo individualne kakovosti smo marsikaj dosegli. To, kar smo v teh petih letih dosegli, kljub tako redkim treningom, je skoraj nemogoče. Letošnja ekipa pa se je toliko pomladila, da je to težko ponoviti. Naj povem samo primer, da so naši kadeti izgubili za petnajst golov proti ekipi iz Trebnja. Kako lahko pričakujemo, da bodo ti fantje naredili razliko v prvi članski ligi? Za to potrebujemo čas. - Imamo izjemno generacijsko luknjo. - Tako je, od letnika 1991 do letnika 1998 nimamo takorekoč nikogar, razen nekaj fantov, ki so se šele letos vrnili k rokometu. Gre za veliko generacijsko luknjo. Ti fantje se preprosto niso videli v rokometu, niso bili pripravljeni vsemu odrekanju, ki je potrebno za igranje na tem nivoju. - Kako pa je z mladimi? - Trenutno imamo v mlajših selekcijah 123 otrok, kar je odlično. Od letnika 2000 navzdol je narejena piramida, počakati pa moramo prav letnik 2000, ki bo naš paradni letnik, saj gre za odlično generacijo. Prav zaradi tega upam, da v primeru črnega scenarija in izpada iz lige, bi starejši fantje, ki tvorijo ogrodje ekipe, ostali v klubu in pomagali mladim fantom, da se obdržimo v l.B ligi in počakamo na mlade letnike. Moja naloga je, da poskušam najti še nekaj mladih perspektivnih igralcev in s to ekipo bi potem lahko ponovno naskakovali prvo ligo. Glede na sredstva, ki jih imamo nam preostane le še to. Mislim, da ni realno pričakovati, da bomo kdaj imeli več sredstev, kot jih imamo in računamo lahko samo na izolski lokal patriotizem. Prav se mi zdi, da ogrodje izolskega kluba tvorijo Izolani. AM Ribari javno o grinti Ribari smo zadnja leta zvesto podpirali rokometno društvo, kot edini prvoligaški šport v Izoli. Po dolgih letih podpore smo letos prvič začutili, da ni pravih ambicij, »grinte« in želje po višjih dosežkih. Razočarani smo tudi nad občino in njeno podporo do izolskega športa, saj ne vidi širšega potenciala v klubih, ki so v preteklosti s športnimi dosežki dvigali mesto na noge. Na žalost vse kaže, da se k koncu bliža še ena zgodba izolskega športa. Izola potrebuje športne uspehe, saj je to ena redkih skupnih svetlih točk, ki Izolane lahko združi v celoto. Izola je specifično mesto in včasih smo prezahtevni, to priznamo. A tudi, ko je v Izoli šport umiral, smo Ribari živeli dalje. Ribari Izola 8.12. četrtek 18.00 Mestna knjižnica Izola srečanje bralnega kluba Ki ra Knjiga, JURE JAKOB: Hiše in drugi prosti spisi Hiše in drugi prosti spisi so pretanjeno dvakrat nagrajeno esejistično delo izvrstnega pesnika Jureta Jakoba, ki nas odvede v najgloblje plasti spominov, občutkov, doživetij, premišljevanj, spoznanj... 19.00 Galerija Alga Otvoritev fotografske razstave Antonio Per: VDIH/IZDIH Vodilo za nastanek aktov, pri katerih golota ni primarnega pomena, je bila želja po raziskovanju odnosov med ljudmi, ki pa se je razvila v proučevanje cikličnosti individuuma. Vsako življenje se začne z vdihom in konča z izdihom - pomembna je le pot od ene točke do druge. / Kuratorka: Nina Jesih 20.00 Art kino Odeon Izola Kino v živo!: Pojdi z mano Projekciji filma bo sledil pogovor z ustvarjalci: gostili bomo režiserja Igorja Šterka in glavnega igralca Maka Tepšiča. Zgodba o štirih najstnikih, ki se v iskanju najboljše fotografije za šolski natečaj iz domačega urbanega okolja odpravijo v njim povsem tuj podeželski svet. Pot jih zanese v odročne hribe, kjer se na videz preprosto fotografiranje naravnih lepot spremeni v boj za golo preživetje. 9.12. petek 20.00 - Kulturni dom Izola GORAN KRMAC KVARTET - Koncert Tubist in skladatelj Goran Krmac predstavlja sodelovanje glasbenikov iz treh držav. Ti izvajajo Goranove kompozicije, katerih namen je poslušalcem približati teme, ki zanimajo avtorja: jazz, klasična, ljudska in elektronska glasba, človekovo notranje doživljanje, njegove šibkosti in hrepenenja. 21.17 Bariera Bariera Komix Nastopili bodo: Aleš Sečnik, Stevan Šumanac-Šumi in Domagoj Pintarič. Povezoval bo Rok Krivičič. Vabljeni na dozo smeha v petek v Izolo! Vstop prost. In vsaj ena ali pa več nagradnih igrer bo. Priporočamo, da rezervirate mizo vnaprej, ker bo huda gneča. 11.12. nedelja ob 10.00 in 15.00 Kulturni dom Izola BALERIMIN BOŽIČEK - Plesna predstava 13.12. torek ob 20.00 - Art kino Odeon Cikel ruskega filma na obali: Večeri na pristavi blizu Dikanjke Ekranizacija Gogoljeve povesti prikazuje ukrajinsko vas zacarjevanja Ekaterine Velike. 14.12. sreda 20.00 - Art kino Odeon SLOVENSKA PREMIERA: Rogue One: Zgodba vojne zvezd akcijski domišljijski spektakel / Režija: Gareth Edvvards V času sporov skupina nepričakovanih junakov združi svoje moči v uporniški misiji, v kateri morajo ukrasti načrte za najmočnejše uničevalno orožje novoustanovljenega Imperija, Zvezdo smrti. Eden izmed ključnih dogodkov v kronologiji Vojne zvezd zbere običajne ljudi, ki se odločijo narediti neverjetne stvari, s tem pa galaksiji ponudijo novo upanje. 15.12. četrtek 18.00 Sončna dvorana Otvoritev razstave slik učencev izolskih osnovnih šol IZOLSKA LEGENDA Dogodek bodo popestrili nastopi učencev izolskih osnovnih šol. 16.12. petek 20.00 Kulturni dom Izola BENETKE Gledališka predstava Gostuje: Cuker Teater Portorož Tri preproste 'damice' enostavno zrežirajo in odigrajo pot v daljne Benetke, da bi življenje končno dobilo tisto čarobno dimenzijo, o kateri, kot se pozneje izkaže, ne sanja le gospa Gringa. Vstopnina: 8 € Org.: CKŠP Izola http://center-izola.si/dogodki-in-prireditve/benetke Galerija Plač Ljubljanska 32 fotografska razstava in koledar za leto 2017 Remigio Grižonič Ulice našega mesta Galerija Insula razstava SANJA JOSIČ kaplje Razstava bo na ogled do 14. decembra 2016. Galerija Alga fotografska razstava Antonio Per: VDIH/IZDIH Razstava bo na ogled do 3. januarja 2017. Kava bar TISA razstava fotografij Vlasta Strancar KAČJI PASTIRJI Naši drugje: 2.12. bo v Hostlu v Slovenj Gradcu otvoritev razstave umetniških del izolskih ustvarjalcev z naslovom Primorski dih Matjaž Bornšek in Zoran To kovic Otvoritev bo popestrila izolska pevka ljudskih pesmi Marjetka Popovski. Skrbimo za zapolnitev vašega prostega časa http://center-izola.si t/ Center za kulturo, šport in prireditve http://www.odeon.si Centro per la cultura, lo šport e le manifestazioni Izola - Isola 1—' Ta teden v Izoli ne spreglejte... PetekJs! deremberfcbb 20.00, Kulturni ffrnnffefo P. S.: Vse zainteresirane za najem prodajnega mesta na božičnem in novoletnem sejmu vabimo, da se prijavijo na poziv. Več na http://center-izola.si/o-nas/aktualno. Rezervacija in prodala vstopnic: Galerija Alga, Kristanov trg 1, Izola (t: 05/64184 39, gsm: 051 394 133, m: galerija@center-izola.si) - ponedeljek in petek: 10.00-12.00, torek, sreda in četrtek: 16.00-18.00; Art kino Odeon Izola, Ulica prekomorskih brigad 4, Izola (t: 051/396 283, m: info@odeon.si) - vsak dan pol ure pred projekcijo; blagajna prizorišča - v uri pred dogodkom. Pravljice in lutke so žive Primorski pravljični festival, ki tudi letos, ob gonilni sili društva Mario net te in sodelovanju Centra za kulturo, šport in prireditve, Javnega sklada, mestne knjižnice in italijanske skupnosti ter Občine Izola, iz dneva v dan polni različne dvorane, dvoranice in še manjše prostore po Izoli, je dokazal svoje. Dokazal je, da Izola premore organizatorje in izvajalce tako velike prireditve, da je z združenimi močmi mogoče doseči marsikaj, dokazal pa je tudi, da je skrajni čas, da Občina Izola, lutkarskemu društvu Mario net te nameni vsaj prostor za skladiščenje opreme, če seje že tako zlahka odrekla možnosti ustanovitve prvega lutkovnega gledališča na Primorskem. Predvsem pa navdušuje odličen odziv mladih in tudi odraslih gledalcev, ki obiskujejo različne vrste predstav, predvsem pa je treba ugotoviti, da je mlado občinstvo željno takšnih dogodkov. Resnici na ljubo jih veliko tudi dobijo, žal pa dejansko manjka prostor, ki bi bil namenjen prav tovrstni dejavnosti. V društvu zdaj upajo, da bodo vendarle dobili v uporabo učilnico v stari italijanski šoli, vendar se nikoli ne ve. Eden takšnih, dobro obiskanih pripovedniških večerov je bil tudi sinoči v Mestni knjižnici, kjer so, v sklopu 7. Primorskega pravljičnega festivala, šopek zgodb pripovedovali: Kristina Menih, Patricija Sosič Kobal, Aljoša Križ, Bruno Orlando, Nives Kaligarič, Marino Kaligarič, Dean Semolič in Špela Pahor. ©0EOM MAF@¥EBUJE Za najmlajše po starosti in po srcu Nocoj, v četrtek, 8.12., s pričetkom ob 20.00, vabljeni na ogled zadnjega filmskega izdelka Igorja Šterka, z naslovom POJDI Z MANO, ki je na zadnjem Festivalu slovenskega filma prejel tudi nagrado Art kino mreže Slovenije. Zgodba nam predstavi 4 mladoletnike, ki se iz varnega urbanega okolja odpravijo na izlet v naravo, kar pa se zanje izkaže za prevelik zalogaj. Namreč, banalno fotografiranje naravnih lepot se sprelevi v skorajšen boj za preživetje. Pojdi z mano je direktna kritika sodobne družbe in pretirana izpostavljenost mladine ne-stvarnosti ter tehničnemu preobilju, kar jih na človeškem nivoju kvari, medtem ko na socialnem nivoju pa je pogost pojav alienacija. Film bo na sporedu do nedelje, 11.12. 2016. In ko smo že na temi mladih po starosti, si lahko dovolimo za tiste mlade po srcu in močne oboževalce Vojne zvezd opozoriti najnovejšo produkcijo iz uspešne in dolgotrajne sage, naslovljeno Rouge One: Zgodba Vojne zvezd. Po pričevanjih ustvarjalcev omenjenega zadnjega poglavja, naj bi šlo za, tako rekoč, film zase. Torej, nadaljevanje, ki pa to ni. Skratka, zvesti sledilci Vojne zvezd, tudi Izola vam ponuja priložnost in vabi, da si 14.12.2016, ob 20.00, ogledate premiero filma Rogue —. g- One: Zgodba Vojne zvezd v Art kinu Odeon Izola. Projekcija filma bo potekala v sredo, 14.12., ter v četrtek, 15.12.2016. Film bo na sporedu le na omenjena dva večera. Več informacij o kino programu ter ostalih projekcijah si lahko ogledate na spletni strani www.odeon.si Kulturno-nagradna igra Nagradno vprašanje: Kje bo potekal petkov koncert Kvarteta Gorna Krmaca? Odgovore pošljite na info@center-izola.si ali pa prek zasebnega sporočila na FB strani CKŠP Izola. Na razpolago sta dve karti. Žreb bo potekal v petek, ob 13.00, in takrat bomo obvestili zmagovalca/ko 7. PRIMORSKI PRAVUIČNI FESTIVAL Zaključek 7. Primorskega pravljičnega festivala 17.12. - SOBOTA • 17.00 PARK PIETRO COPPO ZVEZDICA ZASPANKA Lutkovna predstava : MARI O NET.TE/ Aljoša Križ, glasba Dean Semolič Mestna knjižnica Izola do 9. decembra 2016, razstava PRIMERI PONOVNE UPORABE ODPADNE EMBALAŽE OTROK IZOLSKIH OSNOVNIH ŠOL Razstava izpostavlja problematiko odpadne embalaže, ki je večji globalni problem, saj proizvajamo in porabljamo vse več embalaže. Z razstavo želimo širši javnosti prikazati koliko odpadne embalaže proizvede vsak izmed nas, zato je Javno podjetje Komunala Izola k sodelovanju povabila otroke izolskih osnovnih šol. Otroci bodo sodelovali v delavnicah, kjer se bodo seznanili z načini zmanjševanja količin odpadne embalaže, kako ravnati, da do odvečne embalaže ne bi prišlo, oziroma, da se jo ustvari čim manj ter kako ponovno uporabiti odpadne embalažo in ustvariti koristne nove predmete. Ti predmeti posledično zmanjšujejo potrebo po novih nakupih, s tem pa tudi zmanjšujejo ustvarjanje novih odpadkov. TORKOVA PRAVLJIČNA URA - Vsak torek ob 17. uri v pravljični sobi Mestne knjižnice Izola / K pravljični uri so vabljeni otroci od dopolnjenega 4. leta starosti. Otroci naj s seboj prinesejo tudi copatke. Vstopnine ni. Vabljeni vsak torek ob 17. uri v Pravljično sobo Mestne knjižnice Izola. Razstava POBARVANK Valtee Djurdjevič Fičur, varovanke Varstveno-delovnega centra. Razstava Šepet slike in tekstila - avtorici Meti Gosar in Lijano Perko je povezala ustvarjalnost. Obe sta malo romantični, obe imata otroško dušo, radi imata pravljice in lepe in nežne stvari. Združili sta ljubezen do ustvarjanja, znanje slikanja in kreativnega šivanja in ustvarili prečudovite izdelke, kjer se prepletajo slike in tekstil in fotografske razstave OKOLI SVETA S KARIJEM KL-EMELO, Kari Klemela, finskega prevajalca, založnika in fotografa, ki živi in dela v Sauvoju na Finskem in tudi v Izoli, v pričujoči razstavi predstavlja izbor fotografij iz svojih potovanj širom po svetu. -Pa/v Plesne sobote z Amelo --—T ■ , . :. ■ IT-lSh ORIENTALSKI PLESI ZUMBA FITplus center - Premrlova ulica 1, Izola PAR EKCELLENCE DANCE STUDIO 070 80 50 40 Advent Miklavž, parkeljni, Pjero, Juština in otroci V nekaterih slovenskih občinah nimajo težav z Miklavžem in ga organizirajo turistična društva ali lokalne turistične organizacije. Pri nas smo ga dali v oskrbo župniji, ki ga je tudi tokrat povabila v Korte in v Izolo. Tudi letos so bili v Izolski občini vsi otroci pridni, saj jih je v spremstvu angelčkov in nepogrešljivih parkeljnov obiskal sveti Miklavž. V Korte je prišel v nedeljo, 4.de-cembra v cerkev Sv. Mavra pa v ponedeljek, 5.decembra, ter jih razveselil z vrečko dobrot. Otroci pa so mu, nekateri bolj, nekateri manj pogumno, zapeli pesmico, zmolili molitev ali prinesli risbico. Sveti Miklavž je med drugim tudi zavetnik ribičev in nevest, o čemer so se lahko prepričali na lastne oči vsi prisotni. V igrici, ki jo je za popestritev dogodka pripravila amaterska gledališka skupina otrok in staršev, sta namreč nastopala nerodni in slabovidni hišnik Pjero, ki v življenju še ni ulovil nobene ribe, ter jecljajoča čistilka Juština, ki zaradi svoje napake še ni dočakala ženina. Posredoval je seveda sam Sveti Miklavž in združil ti dve sorodni duši. 5 ‘W N* K&m 6 : . n' • Pred tem pa ni manjkalo zapletov, saj sta tako Pjero s svojim menjavanjem žarnice kot tudi Juština z reševanjem poplave ves čas motila verouk, pri katerem je pridna, a stroga katehistinja Lara poskušala kaj povedati o Svetem Miklavžu razposajenim veroučencem Tobiji, Rafaelu, Juliji in Evi. PRAZNIČNA PONUDBA V MASAŽNEM SALONU TACTUS ^3 bc Z3 več irfc: 051 397547 \ . . S—VOŽ/Čr)o-nn , Nahajarrc sera:Eetle/feva 2A ,--^v Razpis za tople obroke Na spletni strani Rdečega križa Izola (http:/www.izola.ozrk.si/) je izšel javni razpis za program Topli obrok za Izolane za leto 2017. Vse, ki izpolnjujete pogoje javnega razpisa vabimo, da oddajo svoje ponudbe do četrtka 15.12.2016. Rdeči križ Izola Društvu za dobrobit živali Izola so predstavniki dijakov prvega letnika predšolske vzgoje v Izoli v tem tednu predali hrano za brezdomne muce, ki so jo zbrali ter s tem pokazali veliko srčnost ter čut za živali. Pobudnica akcije je bila njihova razredničarka Maja Jež. Dijakom in njihovi učiteljici se iz srca zahvaljujemo, in upamo, da bodo s svojim plemenitim dejanjem k podobni akciji spodbudili še kakšno organizacijo ali šolo. Hvala, Društvo za dobrobit živali Izola V slovo Bili smo čustveno bogati, dokler si bil z nami ti, a zdaj živijo le spomini na te srečne dni. NEVIJO PETRETIČ (1965-2016) Iskreno se zahvaljujemo vsem, sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem, g.župniku za opravljeni obred, pevcem in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. žena Hasna in sin Temim Izola, november 2016 Predzadnja CSatfflOEHUlDB Stara zgodba nov scenarij V ponedeljek je ob 6.40 na mejnem prehodu Sečovlje brez opravljene mejne kontrole v Republiko Slovenijo zapeljal voznik osebnega avtomobila Audi A6, pulskega registrskega območja (Hrvaška), 35-letni Izolan, ki je vozil osebni avto. Zbežal je že s hrvaške mejne kontrole, kjer je pri policistih pustil dokumente in odpeljal. Ob 6.51 so policisti to vozilo opazili v Izoli na Prešernovi. Vozili so za njim proti Kopru čez Markovec in ga skušali zaustaviti, vendar na znake policistov ni ustavil, temveč je bežal naprej. V Olmu so ga poskušali ustaviti z blokado, vendar je trčil v službeno policijsko vozilo in odpeljal naprej, nato pa zavil proti železniški postaji, kjer je poškodoval še eno parkirano osebno vozilo. Tu so ga uspeli zaustaviti. Voznika so prijeli in mu odvzeli prostost. Z zbiranjem obvestil so ugotovili, da je osebni avto ukraden na Hrvaškem. Izolan je trenutno v policijskem pridržanju, odrejen mu je bil tudi strokovni pregled. Osumljen je storitve kaznivih dejanj velike tatvine, nevarne vožnje in poskusa preprečitve uradnega dejanja. Policisti in kriminalisti nadaljujejo z zbiranjem obvestil. OmLC®®[^SD KlBpjBCioSmaB PES POMORIL KOKOŠI V nedeljo je med lovskim pogonom v Cetorah eden od lovskih psov izkoristil trenutek, ko je lastnica hotela vstopiti v kokošnjak. Pes je odrinil vrata ter v kokošnjaku pomoril tri kokoši. Lastnik psa bo poleg globe moral poravnati še lastniku škodo, ki jo je povzročil njegov ljubljenček. PRESPAL NA POSTAJI V noči na nedeljo se je na ulici Svobode vnel prepir. Podnajemnika sta si skočila v lase in eden od udeležencev, ki je bil podprt z alkoholom, se kljub ukazom policistov ni umiril. V prisotnosti policistov je nadaljeval z žaljivkami in kričanjem, zato je moral prespati na policijski postaji. VLOM V VIKEND Nekdo je v Jagodju vlomil v vikend, iz katerega pa ni odnesel nič. Nepridiprav je pri tem pustil na kraju vlomilsko orodje. ZBILA MOPEDISTA Na Belvederju je v sredo popoldan voznica osebnega avtomobila v krožišču zaradi neupoštevanja prednosti zbila mopedista, ki je pomoč poiskal v bolnici. Neprevidni voznici so policisti izdali plačilni nalog. PREPIR S STARŠI Na pomoč je policiste poklicala razburjena mati, saj je prišlo do spora s sinom, kar je bilo zaznati tudi med telefonskim pogovorom. Pred prihodom policistov je mladoletnik odšel iz stanovanja in se kasneje vrnil. Po slabih dveh urah je ponovno razgrajal doma in se prepiral s starši, zato so morali policisti ponovno intervenirati. Ker se kljub prisotnosti policistov mladoletnik ni umiril in je nadaljeval z žaljivkami, so ga policisti pridržali. OSTALI BREZ KOSILA Policisti in gasilci so po prejetem klicu odhiteli na Smrekarjevo ulico, kjer se je kadilo iz stanovanja. Ko so gasilci skozi odprto okno vstopili v stanovanje, so na štedilniku našli v posodi zažgano kosilo. UKRADLI ZlP-a Na ulici Zvonimira Miloša je v četrtek neznanec ukradel skuter Piaggio Zip 25 rdeče barve, ki je bil parkiran pred več stanovanjskim blokom. Policisti naprošajo za koristne informacije. TRPELA LE PLOČEVINA Na Tomažičevi ulici sta trčila voznika osebnih avtomobilov, ki se o krivdi nista mogla dogovoriti. Policisti so na kraju določili povzročitelja in mu izdali plačilni nalog. VOZIL POD MALIGANI Policisti so ustavili 37-letnega Koprčana, ki je vijugal po Izoli. Odredili so mu alkotest, ki je pokazal preveč, da bi lahko nadaljeval vožnjo. Sledila sta mu globa in taxi vožnja do doma. OBLEŽAL POD TRAKTORJEM V Polju med parcelami je bil 62-letni Izolan pri spustu po poti s traktorjem in prikolico zelo nepreviden. Izgubil je nadzor in se prevrnil. Voznik je v nesreči končal pod traktorjem se huje poškodoval. ALKOHOL JE VOZIL Policisti so bili obveščeni o prometni nesreči v Parecagu. Policisti so na kraju ugotovili, da je 50-Ietni voznik iz Kort zaradi vožnje preblizu levemu robu vozišča z osebnim avtomobilom zapeljal z vozišča na njivo, kjer se je vozilo prevrnilo na streho. Odrejen preizkus alkoholiziranosti mu je pokazal 1,04 mg/l. Odpeljali so ga na pregled v SB Izola, sledi pa mu obdolžilni predlog. PO VERIŽICE NA ŠARED Na Šaredu je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo in lastnikom ukradel dve verižici z obeskoma, obesek in zapestnico. Oškodovani so za 500 evrov. 2000 EVROV LAŽJI Policisti so imeli v Izoli v postopku 42-letnega voznika motornega kolesa Aprilia, Sportcity 200 in štiri leta mlajšega sopotnika, oba državljana Italije. Pri preverjanju so ugotovili, da je bilo vozilo ukradeno v Italiji 19. 11. 2016, oba obravnavana pa sta večkratna storilca kaznivih dejanj. Poleg tega voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. Motorno kolo je bilo zaseženo in tudi že vrnjeno lastniku. Vozniku so policisti izdali plačilni nalog zaradi vožnje brez vozniškega dovoljenja, vožnje po odstavnem pasu in odklona strokovnega pregleda (globa približno 2.000 evrov). IZGAŽ0NAD0 IZOLE V Gažonu je nekdo domačinu ukradel kolo s pomožnim motorjem Piaggio, vredno 150 evrov, parkirano pred hišo. Policisti so z zbiranjem obvestil ugotovili, da je moped ukradel 54-letnik iz Izole. Sledi mu kazenska ovadba. ODDAMO - V centru Izole oddamo garsonjero za daljše obdobje. Tel. 051/202-961. - Za daljše obdobje oddamo enosobno stanovanje v Jagodju. Posebni vhod, parkirišče, internet. Tel. 05 6417224 ali 031/377-589 - Za daljše obdobje oddam enosobno opremljeno stanovanje v centru Izole s parkiriščem. Najemnina je 400 eur, z vključenimi stroški. Pogoj: plačilo treh najemnin vnaprej. Tel.: 040/732-666 - Za daljše obdobje oddamo dvosobno opremljeno stanovanje (57 m2) v bližini izolskega stadiona. Tel. 031/640-756 ali 040/170-161 - Oddam enosobno stnovanje v Strunjanu do 15. junija. Možnost za bivanje treh oseb. Tel.:041/359-088 KUPIMO - Nujno kupim cca 60 m2 veliko stanovanje v pritličju ali visokem pritličju v Izoli, Kopru ali okolici, po možnosti ne v bloku, ni pa pogoj.Ponudbe na tel. 041/906-464. - Kupim dvosobno stanovanje, cca 50m2. Stanovanje naj bo staro do 30 let, po možnosti v pritličju ali prvem nadstropju. V kopalnici naj bo vgrajena kopalna kad.Tel: 031/622-125 - Iščem enosobno stanovanje ali garsonjero v Izoli ali Kopru za eno osebo po ugodni ceni. 051/444-476 PRODAMO - Prodam kmetijsko zemljišče v velikosti 1416 m2 na mirni lokaciji ob reki Dragonji. Tel.: 041/478-034 Oktavio -Ugodno prodam omaro (psiho) z ogledalom in tremi predali. Dimenzije omare so 120cm x 42cm x 74cm. Višina z ogledalom je 172cm. Cena je 50 Eur. Prodam tudi starinsko omaro (55 let), zelo dobro ohranjeno dimenzij 119cm x 56cm x 178 cm s ključem. Ogled v Izoli, za več informacij tel. 051/33-66-25 (Denis) - Prodam 7 letne oljke istrska belica, 23 kosov. Izkop in odvoz v vaši režiji. Cena po dogovoru. Tel.: 030/341-550 - Prodam OA Opel Vectra 1.600 cm, 74KW, letnik 1996, prevoženih 98.170 km, nekaramboliran, redno servisiran, prvi lastnik, registriran do 10.2.2017. Cena po dogovoru. Tel. 031 532 701 ali 05 641 5728. +386 (0)41 858 473 Gotovo že poznate naše jedi z žara, zdaj pa pripravljamo tudi bogate MALICE 4,00 € - 5,00 € okusna KOSILA 7.00 € prava nedeljska KOSILA 8.0 € Saj veste kje? Med parkom in Lonko. To je naš prispevek k anketi o urejanju prometa v izolski občini. Tudi ta december bo TOMBOLA večkrat na ustnicah, kot druge dni v letu. Seveda, saj smo, v sodelovanju z izolskimi trgovci, obrtniki, gostinci in umetniki spet pripravili tradicionalno Našo malo tombolo, ki prinaša obilo zabave in za povrh še kakšno praktično nagrado za srečne izžrebance. V trgovinah, gostilnah, salonih ali ateljejih, ki so našteti v nadaljevanju, boste namreč, ob nakupu ali plačilu storitve, prodajalca, natakarja ali serviserja pocukali rokav in ga vprašali: Kaj pa listek za Našo malo tombolo? In tako bodo spet tisti, ki kupujejo, hodijo k frizerju ali na kosilo v domačem kraju, dobili tombolski listek, s katerim bodo v ponedeljek 26. decembra čakali na prave številke na prireditvi na Manziolijevem trgu. Tam bo namreč potekalo žrebanje številk in daril, ki so jih prispevali sodelujoči v tej zanimivi in predvsem zabavni igri, namenjeni v prvi vrsti najmlajšim. Lahko obljubimo, da bo tudi tokrat nagrad za polno DedkaMrazovo košaro, ves čas pa se pridružujejo tudi drugi darovalci, med njimi tudi Kulturno društvo Tito, ki bo razdelilo nekaj zanimivih kap in majic. Seveda pa je sodelovanje v Naši mali tomboli še vedno odprto za vse, ki bi si tega želeli. Pravila so preprosta: Sodelujete tako, da prispevate praktične nagrade za tombolo. Število sodelujočih je enako lanskemu, vendar „od viška ne boli glava." Lističe za tombolo boste dobili, če obiščete naslednje sodelujoče: Atelje »Drat« - Ljubljanska ulica, Cvetličarna »Mimi« - Drevored 1. maja, Fast food »Veni« - Postojnska ulica Foto Sandi Denič - Drevored 1. maja, Fotooptika Rio - Ljubljanska ulica, Frizerski salon »Darja« - Veliki trg. Frizerski salon »Sani« - Ljubljanska ulica, Frizerski salon »Neda« - Smrekarjeva ulica, Frizerski salon »Anka« - Ljubljanska ulica, Fotograf Furlanič - Ljubljanska ulica. Gostilna »Sidro« - Sončno nabrežje, Kozmetični salon »Siluette« - Smrekarjeva ulica, Okrepčevalnica »Pri Perotu« - Gorkijeva ulica, Optika Izola - Kristanov trg. Picerija »Napa« - Verdijeva ulica, Ribarnica »Rutar« - Kristanov trg, Slaščičarna »Jadran« - Sončno nabrežje, Šiviljstvo »Suzana« - Koprska ulica, Šport mala - Manziolijev trg. Trgovina »Manufaktura« - Pittonijeva ulica. Trgovina »Terrasan« - Kristanov trg,. Trgovina »Styl«- Sončno nabrežje, Trgovina za male živali »Riva» - Koprska ulica. Trgovina »Metuljček« - Koprska ulica. Trgovina »Mozaik« - Alietova, Trgovina »Lax« - Veliki trg, Trgovinica »Vina Božič« - Postojnska ulica Da bo celotna prireditev res zabavna bodo med in po žrebanju nastopili mladi glasbeniki, nižje-šolci, ki že imajo svoje glasbene skupine. Morda pa bodo vaši „ta mali" doživeli svoj prvi rock koncert? ORIGINALNA BOŽIČNA IN NOVOLETNA DARILA j1 Alaiu ^ v| Sremoengi'*: , « i t eno b/ro* 1 siSLau* tel: 040/43-29-43 mali: stiskama.mandrac@gmall.si mislejprimus@gmail.com https://www.facebook.com/mandrac.si/