Cene inseratom: Cela stran Din 2000*—, pol strani Din 1000'—, četrt strani Din 600'—, '/• stran) Din 250 —, 'In strani Din 125 —. Mali oglasi vsaka beseda Din 1*—« Dvodnevno SlomSckova v Narlborn. proslavo Prihod in sprejem škofov. Da se Maribor zaveda, kaj da mu je dal in zapustil Slomšek, je dokazal ob sprejemu mladine pred enim tednom. Še bolj praznično lice si je nadelo Slomše-lcovo mesto že 27. junija ob bližanju Slomšekovih dnevov za odraslo mladino, izobraženstvo, može in žene. Ni je bilo hiše brez velike in malih zastavic, okna so bila okrašena z zelenjem in vse cerkve ter bolj vidni javni prostori so bili vnaprej preskrbljeni s slovesno in bleščečo električno razsvetljavo. Maribor je bil že 27. junija predpoldne pripravljen na sprejem škofov, ki so se pripeljali s popoldanskim brzovlakom kot prvi izmed številnih odličnikov. K prisrčnemu sprejemu na glavnem kolodvoru se je zbralo na tisoče ljudi s predstavniki oblasti in zastopniki društev. Prvi je iz- stopil iz brzovlaka nadškof dr. A. B. Jeglič, za njim vladika dr. G. Rožman, škof iz Skoplja dr. Gnidovec ter prelat dr. Matija Slavič kot zastopnik vodstva ljubljanskega vseučilišča. Dobrodošlico je izrekel visokim gostom naš škof dr. Tomažič, za njim župan dr. A. Juvan ter bivoi oblastni predsednik dr. Leskovar. Belo oblečene deklice so pozdravile v imenu mladine in izročile vla-dikam šopke. Pred kolodvorom je pričakovala škofe četa rediteljev, vojaška četa, godba »Danice« in ljudske množice so uprizorile sprevod po mestu. Večerna predstava v Ljudskem vrtu. Veličasten zaključek sprejema prvih go-stov-škofov je bila večerna predstava v Ljudske mvrtu, pri kateri je sodelovalo 250 igralcev v narodnih nošah. Igro »Naša apostola« so posetili škofi in občinstvo, predvsem iz Maribora. Povsem novo predvajanje zgodovinske igre na prostem ob sodelovanju tolikih moči, konj ter prikupljivo učinkovite razsvetljave je radostno presenetilo vse obiskovalce, od katerih pretežna večina kaj sličnega niti še ni videla. Da je žela igra uspeh in priznanje, je dokaz dejstvo, da je celotno občinstvo vztrajalo tri ure in dasi je pričel sredi prireditve rahel dež motiti razpoloženje. Kmalu po pričetku igre je izročil vodja predstave g. podžupan Žebot pisatelju igrokaza g. Davorinu Petančiču v priznanje njegovemu delu venec. — Po končani igri so se gledalci razšli po mestu in so si ogledali mično razsvetljavo Slomšekove kapelice na starem mestnem pokopališču, na cerkvah in po izložbah. Prvi dan proslave 28. funifa: Otvoritev Slomšekovih dnevov s škofovo sv. mašo in proslava Vidovega dne v cerkvi. Slomšekovi dnevi v Mariboru so bili otvorjeni v nedeljo, 28. junija s škofovo sv. mašo v stolni cerkvi, kjer so se zbrali istočasno zastopniki oblasti k proslavi Vidovega dne. Pred sv. daritvijo so škofa slovesno sprejeli dostojanstveniki: mestni poveljnik Milenkovič na čelu častniškega zbora, srezka načelnika dr. Popovič in dr. šiška, predsednik okrožnega sodišča dr. Ziher, mestni župan dr. Juvan z občinskimi svetniki, prvi državni pravdnik dr. Zorjan, predstojnik okrajnega sodišča dr. Lavrenčič, šef mestne policije dr. Trstenjak, vodja obmejne policije Kraj-novič, ravnatelji srednjih šol, šolski nadzorniki ir. predstavniki uradov in obla-stev. Pred stolnico je bila postrojena častna četa. Zbrala se je tudi množica ljudi z zastavami mariborskih katoliških društev. Po slovesnem vhodu v stolnico je Prevzvišeni odslužil sv. mašo, med katero je prepeval na koru stolni pevski zbor pod vodstvom kapelnika g. Gašpariča. Po službi božji je bilo klicanje Sv. Duha v pobožnem namenu, da bi Slomšekovi dnevi uspeli v slavo božjo in v počastitev služabnika božjega A. M. Slomšeka. Stanovska zborovanja. Nedelja — prvi glavni dan Slomšekovih praznikov — je bila posvečena v glavnem stanovskim zborovanjem. Vse večje in manjše dvorane po Mariboru so bile nabito polne kmečkega ljudstva in izobražencev, kar je posebno lepo kazalo vzajemnost v res Slomšekovem duhu. Stanovska zborovanja so se vršila strogo po določenem programu. Dvorana Zadružne gospodarske banke je bila polna žen v narodnih, kmečkih in mestnih nošah. Kar najbolje je bilo obiskano dekliško zborovanje v dvorani šolskih sester. Dekleta so sledila z očitno vidnim zanimanjem besedam predavateljice in predavatelja, ki sta ogrevala nežna in dobra dekliška srca za poglavitno mladostno cvetko nedolžnost in navduševala naš dekliški cvet za Slomšekovo šolo. V veliki unionski dvorani so se zbrali fantje v tolikem številu, da je bil najobsežnejši prostor v Mariboru nabito poln. Vsi so bili praznično oblečeni, v belih srajcah in z nageljni na prsih in za klobuki. Sledili so govoru z vso pozornostjo in dali večkrat duška odobravanju z navdušenim ploskanjem. Zlasti je prekipevalo navdušenje med fanti srednješolci, ki so poslušali predavatelje v Karlinovi dvorani. Središče vseh nedeljskih stanovskih zborovanj je bilo kazinsko poslopje na Slomšekovem trgu, v katerem so se vršila predavanja kar v treh dvoranah. Slovenski možje so bili zbrani v dvorani Ljudske univerze, kjer so se navduševali kot nositelji Slomšekovih izročil med slovenskim narodom. Naših dobrih mož je prihitelo od vseh strani toliko, da so nekateri morali oditi, ker v nabito polni dvorani ni bilo za vse dovolj prostora. V prvem nadstropju v veliki kazinski dvorani se je vršilo zborovanje vseh stanov iz vrst naših izobražencev: visoko-šolci in visokošolke, gospodje in gospe. Posebno pohvalno moramo omeniti zborovanje našega učiteljstva, kojega krščanska organizacija Slomšekova zveza je napolnila prostore gledališča. Škofje na stanovskih zborovanjih. škofje, ki so posetili Slomšekove dneve, so počastili s svojim obiskom in besedo vsa stanovska zborovanja. Še celo sivolasi nadškof dr. Jeglič je obiskal zboro-valce. Ustavil se je najprej pri možeh, potem pri izobražencih in nazadnje pri učiteljih. Povsod ga je sprejel vihareo pozdrav, ki se je polegel šele, ko se je začel ginjen zahvaljevati. Potem je še sam povzel besedo. Z mladeniškim zanosom je umel vliti v srca poslušalcev ognjeno navdušenje. — Ljubljanski škof dr. Rož-man, skopijanski dr. Gnidovec in naš la-vantinski dr. Tomažič so začeli z obiskom v dvorani Zadružne gospodarske banke, kjer so zborovale žene. Po navdušenem sprejemu od strani mater je spregovoril škof dr. Tomažič mateiam, katerim je želel, da bi jih vodila Slomšekova misel v njihovem poslanstvu za dobrobit slovenskega naroda. Ljubljanski vladika jim je dal svoj nadpastirski blagoslov, ki ga naj ponesejo domov med svoje družine, svojim otrokom, z željo, da bi na otrocih doživele stoterno plačilo za svoje žrtve in skrbi. Vladika iz Skoplja jim je prikazal uboštvo svoje škofije, ki nima niti duhovnikov, ter želel slovenskim materam, da bi jim Bog dodelil srečo, da bi videle svoje sinove kot duhovnike pred oltarjem. Za materami so posetili škofje zborovanje fantov, ki so sprejeli nadpastirje z gromovitim ploskanjem in jih pozdravljali. Škof dr. Tomažič je fantom čestital h krasnemu zboru in jim je stavil za zgled fanta, kakor ga je slikal v govorjeni in tiskani besedi veliki Slomšek. — Ljubljanski vladika dr. Rožman je fantom kratko in jedrnato priporočal, da je treba slovenski fantovski mladini močnejše koraj-že za dobro, da se bo lažje upirala slabemu. — Škof dr. Gnidovec je opominjal fante k tolikanj potrebni treznosti in jim je podelil svoj blagoslov. Od fantov sta se podala ljubljanski in skopi janski škof v Karlinovo dvorg.no med dijaštvo. (Škof dr. Tomažič je bil zadržan radi sprejema na kolodvoru.) Dijaštvo je sprejelo kleče blagoslov škofa dr. Rožmana. Ganljiv je bil sprejem obeh omenjenih mladik pri dekletih v dvorani šolskih sester. Dr. Rožman jih je pozdravil v imenu zadržanega domačega nadpastirja ter jim želel, da bi v Slomšekovem duhu cvetele in rastle Bogu v slavo in veselje in v ponos slovenski domovini. Skopljanski škof jim je povedal nekoliko zgledov o težkem življenju slovenskega dekleta v tujini, zlasti na področju njegove škofije, kjer si služi kruh kot služkinja. Po navdušenem sprejemu s ploskanjem pri možeh je veljal nadaljnji obisk zboru učiteljev, na katere je naslovil ljubljanski škof naslednje pomenljive besede: »Kot škof znam globoko ceniti delo dobrega učitelja, ki svojih ur ne «odbrenka» samo tako, da lahko potem prvega plačo potegne, ampak ki se čuti odgovornega narodu in Bogu. Učiteljski poklic je božji poklic. Kdor se tega ne zaveda, ta ne bo imel zadovoljstva v svojem delu. Narod vam ne more nikoli biti dovolj hvaležen za vaše delo. Saj vas spoznavamo šele takrat, ko dorastemo v zrele može, ko se lahko z umirjenimi čuvstvi oziramo nazaj na našo mladost in vidimo veliko vlogo, ki jo je igral učitelj. Narod bo učiteljstvu hvaležen, če mu bo vzgajalo mladino v duhu krščanstva, poštenja in ljubezni do domovine, v duhu Onega, ki je bil največji učitelj, ki je mladino najbolj ljubil, ki je dejal: Pustite male k meni, kajti njih je nebeško kraljestvo.« S posetom pri učiteljstvu so bili konča-oi obiski škofov pri posameznih stanovskih zborovanjih. Od učiteljev so se po- dali vsi trije z nadškofom dr. Jegličem v unionsko dvorano k slavnostnemu zaključku Ciril-Metodovega jubilejnega leta. Letos obhajajo vsi slovanski narodi Ci-ril-Metodovo jubilejno leto v spomin 1050-letnice smrti sv. Metoda. S skupnim pastirskim listom za leto 1935 so jugoslovanski škofje odredili, da se vršijo ob 1050 letnici smrti sv. Metoda posebne proslave v dobi od 4. novembra 1935 do dne 5. julija 1936. Govornika na omenjenem zborovanju v Mariboru dne 28. junija sta razložila, zakaj so se združile v naši škofiji Metodove slovesnosti s prireditvami za proglasitev Slomšeka svetnikom. Kakor Ciril in Metod, tako je Slomšek z besedo in pismom pospeševal bogoslužje in izobrazbo v domačem jeziku. Kakor sta sveta brata Slovane vodila k sv. Petru, k rimskemu prestolu, tako je Slomšek molil in delal in ustanovil posebno bratovščino sv. Cirila in Metoda, vse z željo in namenom, da bi se po ciril-metodijski zamisli čimprej vsi Slovani ze-dinili v eno Cerkev pod enim poglavarjem tako, da bi bila ena čreda in en pastir. S Slomšekovimi dnevi zaključuje lavan-tinska škofija zunanje slovesnosti Ciril-Metodovega jubilejnega leta, proseč in moleč: Sv. brata, slovanska apostola Ciril in Metod, podpirajta nas s svojo priprošnjo, da se bosta vama pod božjim tronom kmalu pridružila kot svetnika slovenska škofa Slomšek in Baraga! Bodi tako! Fantje kolesarji na Slomšekovih dnevih. Po kratkem opisu stanovskih zborovanj ne smemo pozabiti na fante kolesarje, ki so se zbrali v počastitev Slomšeka iz Štajerske in Kranjske. Kmalu po peti uri popoldne se je popeljalo iz Maribora na Tezno 500 kolesarjev, kjer so pozdravili in sprejeli tovariše iz Kranjske, katerih je 70 prevozilo 130 km dolgo pot. Ob pol dveh zjutraj so se kljub nalivu odločili, da se popeljejo v Maribor. Ob pol petih zjutraj so že imeli v Celju pri kapucinih sv. mašo. Po zajtrku so nadaljevali pot proti Mariboru. S Tezna pri Mariboru je bil občudovanja vreden vhod množice kolesarjev v Slomšekovo mesto Maribor. Na čelu sprevoda so vozili trije kolesarji. Sledili so avtomobili, ki so kranjske kolesarje spremljali že iz Ljubljane, od-nosno Domžal, za temi je vozil avto z godbo, na kar so se razvrstili kranjski fantje in za njimi štajerski kolesarji. Sprevod se je pomikal proti mestu čez ■ dravski most, okrog po mestu mimo Slom-šekovega groba in na Slomšekov trg, kjer je bilo fantovsko manifestacijsko zborovanje. Kot prvi je nagovoril zbranim fantom pozdravne besede domači vladika dr. Tomažič. Po raznih navduševalnih govorih voditeljev fantovskega gibanja so vzklikali fantje Slomšeku, vsem slovenskim škofom, slovenskim voditeljem in slovenski fantovski organizaciji. Nočna manifestacija mož in fantov z gorečimi bakljami. V neizbrisnem spominu bo ostala vsem očividcem nočna manifestacija 7000 mož in fantov z gorečimi bakljami pod vodstvom fanfaristov in ob navdušenem igranju godb. Za moško manifestacijo, ki je bila zaključena s polnočnico na prostem, je bil ves Maribor slovesno in tako bogato razsvetljen kakor še gotovo nikdar prej. Vse mariborske cerkve so žarele od stoterih električnih žarnic. Z najlepšo razsvetljavo tisočerih velikih in manjših, belih in barvastih žarnic je bil okrašen Slomšekov trg okrog stolne cerkve. Slovesno razsvetljeni so bili vsi večji javni trgi in javna poslopja. Stanovanjska okna zasebnikov in trgovine so tekmovale, katera bo lepše razsvetljena in okrašena. Posebno privlačno so vplivali nekateri svetlobni napisi in znaki ali simboli. Za zbiranje k nočni procesiji z bakljami so bile določene Razlagova in Maistrova ulica ter Zrinjskega trg. Na teh zbirališčih so dobili možje in fantje baklje. Točno ob 11. uri v noči je pričel sprevod, ki je bil vzoren glede reda in discipline. Pomikanje sprevoda je spremljalo zvo-nenje po vseh cerkvah. Kresovi so zagoreli na količkaj vidnih mestih po mariborski okolici, topiči so zagrmeli in 7000 gorečih bakelj je zamigljalo v nadvse veličastno nočno moško manifestacijo. V Kolodvorsko ulico je krenila pod vodstvom rediteljev kot prva fanfara fantovskih odsekov ljubljanske Prosvetne zveze. Sami zastavni fantje v krasnih gorenjskih narodnih nošah, ki so v široki vrsti zavzeli celo širino ceste. Za njimi se je vila standarta Prosvetne zveze iz Ljubljane, za njo so se zvrstili možje v narodnih nošah iz Kranjske. Sledilo je katoliško starešinstvo in vodstvo slavnostnih Slomšekovih prireditev, za njimi panonske narodne noše mariborskih mož in fantov, potem možje iz ljubljanske škofije. Častna četa je bila teh mož in fantov, ki so prihiteli iz daljnje Gorenjske in Dolenjske v severni Maribor in šele v tem sprevodu je prišla njihova mogočna skupina do izraza. Za njimi se je zvrstila posebna skupina štajerskih in kranjskih fan-tov-kolesarjev, potem pa možje Lavantinci po svojih dekanijah: najprej Maribor levi breg, Braslovče, Celje, Dolenja Lendava, Dravograd, Dravsko polje, Gornji grad, Jarenina, Konjice, Kozje, Laško, Sv. Lenart v Slovenskih goricah, Ljutomer, Marenberg, Maribor desni breg, Mežiška dolina, Murska Sobota, Nova Cerkev, Ptuj, Rogatec, Slovenska Bistrica, Stari trg, šaleška dolina, Šmarje, Velika Nedelja, Videm, Zavrč. Ni je dekanije v lavantin-ski škofiji, skoraj je ni fare, ki ne bi bila poslala k tej nočni prireditvi svojega moškega zastopstva. Pohod mož in fantov je napravil na vse neštete gledalce nezaben in najgloblji vtis. Možje in fantje so korakali ob zvokih godb po najvidnejših mariborskih ulicah mimo Slomšekovega groba na Slomšekov trg, kjer so ugasnili baklje in se razvrstili za polnočnico, ki se je darovala zunaj na trgu na vzvišenem prostoru ob križevi kapeli stolne cerkve. Oltar je bil bajno razsvetljen. Polnočnico je služil naš škof dr. Tomažič. Po evangeliju je govoril možem in fantom ljubljanski vladika. Njegovo pridigo so prenašali zvočniki v sleherni kot obsežnega trga. Po pridigi se je služba božja nadaljevala. Do solz ganljiv je bil prizor, ko so prinesli duhovniki ciborije iz cerkve in so začeli deliti pobožno zbranim manifestan-tom za Slomšekovo svetniško čast sveto obhajilo, katerega je prejelo krog 3000 mož ter fantov. Polnočnico je zaključil škof dr. Tomažič z molitvijo za proglašenje Slomšeka in Baraee svetnikom. Polnočnici na odru je Pred službo božjo na prostem. Zadnji dan Slomšekovih praznikov je bil najveličastnejši, ker ga je zaključil slovesen obhod s predajo podpisov domačemu škofu s prošnjo, naj jih izroči sv. Očetu, da podeli Slomšeku čast oltarja. Velika narodna manifestacija, katere se je udeležilo 30.000 ljudi iz vseh delov Slovenije, je pričela s škofovo sv. mašo na Glavnem trgu pri Marijinem znamenju, ki je bilo bogato ovenčano in sta bila pripravljena dva lično pokrita vzvišena prostora za razne odlične osebnosti. Zbiranje ljudskih množic se je izvršilo pod vodstvom požrtvovalnih voditeljev v najlepšem redu in so bili vsi verniki na Glavnem trgu krog oltarja ob določenem času. Ko je bil narod zbran, so se pripeljali po Gosposki ulici avtomobili, iz katerih so v bližini oltarja izstopili z živahnim mahanjem deset- in desettisorečih robcev pozdravljeni ministri: dr. Anton Korošec, dr. Miha Krek, minister Jankovič, minister Djordjevič, ban dr. Marko Natlačen, poveljnik mesta general Milenkovič, mariborski župan dr. Juvan in podžupan F. Žebot. Komaj so se razvrstili omenjeni visoki gosti po tribunah ob oltarju, že so se bližali skozi špalir narodnih noš cerkveni dostojanstveniki s sivolasim nadškofom dr. Jegličem na čelu. Cerkveni knezi in duhovščina so bili deležni tihega, a liki belo valovito jezero živahnega mahanja belih robcev v iskren pozdrav. Škofova sv. maša. Ko so bili na Glavnem trgu vsi odlični-ki, zastopniki vojaške ter civilne oblasti, društev ter organizacij z zastavami, godbe in narod v navadnih in posebno številnih narodnih nošah iz vse Slovenije, je pričel ljubljanski škof s sv. daritvijo. Glavne dele sv. maše je spremljalo navdušeno ljudsko petje naših tako lepih starih, vsem znanih in v srce segajočih masnih pesmi pod vodstvom stolnega kapelnika g. Gašpariča. Vsakega je moral prevzeti duh prave pobožnosti, ko mu je božala uho in povzdigovala k Bogu srce mila slovenska nabožna pesem iz 30.000 grl. Lepemu narodnemu petju so se z velikim odobravanjem čudili visoki gosti z juga. Pri evangeliju je imel jedrnato pridigo naš škof dr. Tomažič. Službo božjo je zaključila iz 30.000 zbranih src kipeča goreča naslednja molitev: »Vsemogočni Bog, Oče luči, ki od Tebe pride vsak dober dar, in ki si nam v svojem služabniku škofu Antonu Martinu poslal tolikega učenika in pastirja, usliši naše pobožne molitve in poveličaj ga, da bo pred vesoljno sveto Cerkvijo prištet zveličanim. Po Kristusu, Gospodu našem. Amen.« Slovesen sprevod. Od sv. maše se je razvil nad eno uro trajajoč slovesen sprevod ljudskih množic, cerkvenih dostojanstvenikov, ministrov, prisostvoval minister dr. Miha Krek, ki se je pripeljal v Maribor že s popoldanskim brzovlakom in je bil na kolodvoru sprejet od zastopnikov oblasti in mnogo-brojne ljudske množice. Po škofovi mo- odličnikov, zastopnikov oblasti, organizacij in društev z zastavami, v smeri proti Slomšekovemu grobu. Obhod je bil izredno pester in slikovit. Vsako skupino je bilo že od daleč spoznati, odkod da prihaja. Najbolj so oki-tile manifestacijo številne bajno bogate narodne noše iz Kranjske in bolj pripro-ste mične od Sv. Trojice v Slovenskih goricah, iz Haloz in iz Savinjske doline. Med ženskimi narodnimi nošami so bile zastopane tudi moške. Zelo mnogo je bilo v sprevodu zastav. Občo pozornost so vzbujali zastavni kranjski fantje in možje, katere je vodila standarta Prosvetne zveze, za katero je korakala fanfara kranjskih fantovskih krožkov. Vse te številne pestre množice so se poklonile spominu velikega Slomšeka in se nato razvrstile po Slomšekovem trgu, kjer je bil prav za prav zaključek vseh svečanosti s predajo podpisov škofu in s podpisom posebne izročilne listine. Na tribuni nasproti škofije ob stolni cerkvi so se zbrali k svečanosti izročitve podpisov poleg štirih škofov tudi gg. ministri: dr. Anton Korošec, dr. Miha Krek, Djura Jankovič in V. Djordjevič. Dalje ban dr. Marko Natlačen, predsednik ape-lacijskega sodišča dr. Golia, mestni župan mariborski dr. Alojzij Juvan in ljubljanski mestni župan dr. Jure Adlešič. Pred mikrofon je tedaj stopil notranji minister dr. Anton Korošec in je nagovoril škofa dr. Tomažiča z naslednjimi besedami: »Prevzvišeni gospod knezoškof! Prosim Vas v imenu vseh vernih Slovencev in Slovenk, da blagovolite sprejeti prošnjo okrog štiri sto tisoč podpisanih Slovencev in Slovenk za beatifikacijo (proglasitev svetnikom) prvega slovenskega škofa Antona Martina Slomšeka. Prosim Vas, prevzvišeni gospod knezoškof, da blagovolite to prošnjo slovenskega naroda predložiti Njegovi svetosti svetemu Očetu s pobožno željo, da tudi On združi svoje molitve z našimi molitvami, da se čimprej uresniči najbolj vroča želja slovenskega ljudstva, da se proglasi Anton Martin Slomšek za svetnika.« škof dr. Tomažič je odgovoril: »Prav rad bom to storil. Prosil bom Boga, da bodo imela naša prizadevanja uspeh. Prav tako tudi, da bi vsa radost in vse veselje, ki smo ga danes doživljali, da bi vse to pri dobrem Bogu bila prošnja naših src za beatifikacijo božjega služabnika Antona Martina Slomšeka. V ta namen dajem tudi vam vsem v slovo božji blagoslov in želim, da vas spremlja na vaše domove in vselej pri vas ostane.« Izročilna listina. Po škofovem blagoslovu je stopil pred mikrofon ravnatelj Cirilove tiskarne g. Franc Hrastelj in je obvestil navzoče o podpisu in o vsebini listine z besedami: Sedaj se podpiše izročilna listina, ki se glasi: litvi se je začel tisočeri in tisočeri moški svet in brezštevilni drugi razhajati k vsaj delnemu počitku za najslovesnejšo manifestacijo na Petrovo in Pavlovo, 29. junija. 29. Ma: »Danes, dne 29. junija 1936, ob priliki Slomšekovih praznikov, je prvopodpisani dr. Anton Korošec, notranji minister kraljevine Jugoslavije, kot voditelj katoliških Slovencev, s sopodpisanimi v navzočnosti tisoč zastopnikov raznih krajev in stanov slovenskega naroda izročil prevzvišenemu knezoškofu dr. Ivanu Jožefu Tomažiču 400.000 svojeročnih podpisov na prošnji za beatifikacijo služabnika božjega škofa Antona Martina Slomšeka.« Nato je podpisal kot prvi izročilno listino g. dr. Anton Korošec, za njim minister dr. Miha Krek, nato ban dr. Marko Natlačen, nadalje mestni župan dr. Alojzij Juvan kot zastopnik mesta Maribora in Slomšekove družine. Nato so listino podpisali še knezoškof lavantinski dr. Tomažič, nadškof dr. Jeglič, škof ljubljanski dr. Gregorij Rožman in škof skopljanski dr. Ivan Gnidovec. Ko je bila izročilna listina podpisana, jo je ravnatelj Hrastelj zložil v lično usnjeno listnico ter jo izročil knezoškofu dr, Tomažiču z besedami: »Prevzvišeni! Prosim Vas v imenu Slomšekove družine, da sprejmete to izročilni» listino, jo pridružite podpisom in Jo predložite svetemu Očetu.« Brzojavke s Slomšekovih praznikov; tiA najvišja mesta. * 4 S pomočjo .zvočnikov so bile vsem zbf£-nim Slomšekovim častilcem preČitane tri brzojavke, ki so bile odposlane na najvišja mesta, in se glasijo;; ; Nj. Vel. kralju Petru H. Do 30.000 Bogu in državi zvestih Slovencev, zbranih na mogočni verski manifestaciji za beatifikacijo škofa Antona Martina Slomšeka, moli obenem za blagor Vašega Veličanstva in vzvišene kraljevske dinastije. Nunciju Pellegrinettiju: Do 30.000glava množica vernega slovenskega ljudstva pri prošnji za beatifikacijo Slomšeka, božjega služabnika, moli za bla gor sv. Očeta. Knezu namestniku princu Pavlu. Do 30.000 Bogu in državi zvestih Slo vencev, zbranih pri mogočni verski manifestaciji za beatifikacijo škofa Slomšeka, moli obenem za blagor Vašega kr. Viso čanstva. * Sl^mšekovi prazniki so za nami. Vern slovenski narod se jih je udeleževal v naj lepšem številu, nebo nam je naklonilo z te nepozabne dneve izredno ugodno vre me, upati smemo, da jih bomo slavili š enkrat, in to tedaj, ko bo prispela iz Hi ma prevesela vest, da je našemu Slomše ku priznana čast oltarja. Kot spomin na Slomšekove -dneve v Mariboru je odredil prosvetni minister nr predlog banske uprave, da se Mošnje lete v dravski banovini v narodnih šolah pra znuje 24. septembra kot dan smrt škofr Antona Martina Slomšeka, narodnega delaver !-» - ~-"H-.i*e!ja Slovenije! Drogi In zaključni dan proslave I RAZNIH) DKŽAV V NAŠI DRŽAVI. Knez namestnik Pavle se je nastanil s Bvojo rodbino na Bledu in bo ostal v Sloveniji nekaj časa. Kraljeva rodbina na poletnih počitnicah na Bledu. Dne 26. junija predpoldne so izstopili na kolodvoru v Lescah kralj Peter II. v spremstvu svoje matere kraljice Marije in svojih bratov princa To-mislava in Andreja, da bi prebili poletne mesece ob Blejskem jezeru. Na kolodvoru je pričakal visoke goste knez namestnik Pavle s soprogo, sreski načelnik, žu-i-cui itd. Kraljeva rodbina se je odpeljala po prvem pozdravu v kraljevi grad, na celi poti navdušeno pozdravljena od naroda in letoviščarjev. Obletnica naše vlade. 24. junija je minilo leto, odkar je plodonosno in na občo zadovoljnost ter pomirjenje v državi prijela za vladno krmilo Stojadinovič-Ko-rošec-Spahova vlada. Člani vlade na potovanjih. V prvi polovici zadnjega tedna se je mudil po raznih krajih Bosne predsednik vlade g. dr. Stojadinovič. — Prometni minister g. dr. Spaho je imel na Dunaju razgovore glede preureditve tujskoprometnih vprašanj. —■ Minister dr. Behmen je prebil v Turčiji tri tedne. V DRUGIH DRŽAVAH. Avstrija v dveh nasprotujočih si taborih. Popolnoma očitno je, da bijeta v Avstriji med seboj hud boj dva strogo ločena tabora. V enem je vlada, ki se trudi, da bi spravila na avstrijski prestol Habsburžana Otona; v drugem so naci-¡jonalisti, ki so odločno za Hitlerja in za priključitev Avstrije Nemčiji. Ostri ukrepi vlade so za nekaj časa bili ugnali hit-lerjance, da so se potuknili. V zadnjem času pa se upajo odkrito na dan z de-taonstracijami proti vladi in monarhi-stom. Smo že pisali, kako so razbili hit-lerjanci na Dunaju v pratru monarhistič-ho prireditev. Isto se je zgodilo v Gradcu 23. junija, ko je izzvenela velika manife-Btacija monarhistov v hitlerjansko demonstracijo kljub posegu policije. Naci-jonalistični tabor je močnejši in vplivnejši nego monarhistični. Iz Rumunske prihajajo glasovi o spremembi vlade. Vlado sedajnega ministrskega predsednika Tataresca bi naj zamenjala vlada voditelja kmečke stranke, ki je zagovornik ožjega sodelovanja med Malo «vezo in Italijo. Konec sankcij. V minulem tednu je bilo ugotovljeno v angleškem in francoskem parlamentu, da je nadaljevanje s sankcijami ali kazenskimi odredbami proti Italiji brezpredmetno. Sankcije je že odpovedala Čehoslovaška in njej bodo lledile v najkrajšem času še vse druge taanjše države, ki so imele dovolj škode od sankcijske nadloge, s katero sta povzročila toliko gospodarskega zla Anglija in Društvo narodov. Italijani in Nemci v tesnejših objemih. Na letališču v Berlinu je pristal 24. 6. mo- čan oddelek italijanskih vojnih letal, ki je bil deležen slovesnega sprejema. V kratkem bo obiskal Hitlerja novi italijanski zunanji minister grof Ciano. Vsi ti znaki govorijo za pobotanje obeh fašističnih držav z ozirom na sporazum med Nemci in Italijani glede Avstrije in bodoče politike v osrednji Evropi. Dardanelska posvetovanja. V Montre-auxu v Švici so se vršila posvetovanja držav, ki so podpisale 24. julija 1923 tako-zvano lozansko pogodbo, izvzemši Italijo, ki tokrat ni zastopana. V lozanski pogodbi se je zavezala Turčija, da bo pustila dardanelsko morsko ožino med staro Turčijo in Malo Azijo neutrjeno in brez vojaške zasedbe. Sedaj so razpravljali v Montreauxu o novi zahtevi Turčije, naj se lozanska pogodba spremeni in da bo Turčija Dardanele utrdila. Nadalje hočejo Turki, da se prepove tujim vojnim ladjam nad 14.000 ton težine prehod skozi morsko ožino. Tuja brodovja bi smela voziti skozi Dardanele v skupni tonaži 29.000 ton. Samo Rusija bi imela za vse svoje bojne ladje prost prehod. Spor v Montreauxu se je sukal krog ugovora Angležev, ki so proti prosti poti skozi Dardanele za Rusijo. Dardanelska konferenca je bila 25. junija odgodena in se bode nadaljevala po zasedanju sveta in skupščine Društva narodov krog 15. julija. Znaki pomirjenja med Francozi in Nemci. — Komunistične stavke v Franciji. — Predstavniki Francije so se začeli zanimati za popolno sprijaznenje z Nemci. KATOLIŠKEM Obsodba narodnega socializma. Nemški narodni socializem je po svojem bistvu nekrščanski in protikrščanski. Njegovo počenjanje v Nemčiji to dokazuje. Kar se tamkaj dogaja, je jasen dokaz, da se krščanstvo, zlasti katolicizem ne more složiti z narodnim socializmom. Temeljne točke v programu narodno-socialistične stranke so direktno zanikanje bistvenih naukov in ustanov katolicizma. Nemški škofje so to opetovano ugotovili. Sedaj so to tudi storili holandski škofje. V Ho-landiji se je namreč zadnji čas začel jako širiti pod vodstvom Musserta narodni socializem. Zato so bili holandski katoliški škofje primorani izdati proti tej nekrščanski stranki pastirski list, ki je bil preči-tan v vseh holandskih katoliških cerkvah. V tem pastirskem listu med drugim izjavljajo: »Sveto je naše prepričanje, da bi cerkev v naši domovini trpela največjo škodo ter bi bilo njeno blagovito delo onemogočeno, če bi prevladal med nami narodni socializem. Zato odločamo kot pastirji vaših duš, ki se globoko zavedamo svoje odgovornosti, da se tistim, ki v večji meri to stranko podpirajo, ne smejo podeliti sv. zakramenti.« To je odločna in potrebna odredba. Gonja zoper redovnike. V Nemčiji je preganjanje redovnikov na dnevnem redu. Prej so redovnike in redovnice tirali pred sodišča, češ, da so se pregrešili zoper devizne predpise s tem, da so zadostovali Znameniti francoski maršal in vojskovodja Petain se je zavzemal na veliki prireditvi bojevnikov v Verdunu za zboljšanje odnošajev z Nemčijo. Časopisje trdi, da je govoril maršal v imenu vojnega ministra in povdarjajo, da mora ponuditi Francija po 181etnem premirju Nemčiji roko v popolno spravo. — Levičarska Blumova vlada še ima vedno največje težave s komunistično stavko, ki še traja med pristaniškim delavstvom in mornarji. Stavka je zavzela nevaren obseg po ( francoskih pristaniščih ob Sredozemskem morju. Stavkarji so zasedli ladje in jim onemogočajo odhod iz luk. Vladar brez dežele. Pregnani abesinski cesar se pripravlja v Londonu na potovanje v Švico, kjer hoče braniti svojo pravično zadevo pred Društvom narodov. Neguš je obiskal te dni v Londonu angleškega zunanjega ministra Edena, ki mu je rekel, da Angliji ni po volji, če bi se mudil v njeni prestolici še nadalje v ulogi vladarja, dokler ni abesinsko vprašanje rešeno v Ženevi pred Zvezo narodov. Ker je neguš vladar brez dežele, bi lahko bival v Londonu samo še kot zasebnik. Pomilovanja vrednemu cesarju so tudi iz Švice naznanili, da si ne želijo njegovega bivanja, dokler ne bo razčistilo njegovih zahtev Društvo narodov. Švica je pač soseda Italije, s katero se ne bi rada razdvojila radi k njej pred Italijani pribeglega vladarja. Cesar se lahko pripelje v Ženevo samo kot zastopnik Abe-siniie, da bo razložil pred Zvezo narodov svoje stališče. svojim denarnim obvezam v inozemstvu ter pošiljali denar samostanskim zavodom v drugih državah. Sedaj pa jih zapirajo radi »moralnih« pregreh. To vse je umetno inscenirano, da bi se škodilo ugledu katoliške cerkve in njenih redov, ki so narodnim socialistom poseben trn v peti. Ako je kaj pomanjkljivega v kakšnem redu, bo cerkev to sama uredila in popravila, najmanj so k temu poklicani gotovi narodno-socialistični moralni farizeji. Ako se morajo uporabiti takšna sredstva, da se dvigne narodno-socialistična morala, je to najboljši dokaz, na kakšni stopnji duševne kulture je narodni socializem. Da take stvari narodni socialisti v naši državi slastno požirajo, dokazuje pisanje na-rodno-socialističnega glasila, ki izhaja v Celju pod naslovom »Deutsche Zeitung«. Žrtve v Palestini. Nemiri, ki že trajajo dalje časa, v sveti deželi in ki imajo svoj glavni vzrok v sovraštvu Arabcev do novih židovskih priseljencev, še dosedaj niso popolnoma prenehali. .Njihove žrtve so prav znatne. O tem je v angleškem parlamentu dal kolonialni minister Ormsby Gore tole izjavo: »Število žrtev je naslednje: ubitih je 42 mohamedancev, 4 kristjani in 38 Židov; težko ranjenih 109 mohamedancev, 24 kristjanov in 65 židov; lahko ranjenih 275 mohamedancev, 54 kristjanov in 84 židov. Med kristjani so všteti 1 angleški policaj, ki so ga ubili, 3 policaji, ki so bili težko ranjeni, 5 angleških policijskih oficirjev in 19 angleških policistov, ki so bili lahko ranjeni.« Minister je napovedal, da bo posebna komisija preiskala razmere v Palestini. Prej ni misliti na kakšno spremembo angleške politike. Angleška vlada hoče obema narodoma v Palestini, Arabcem in Zidom, v bodočnosti zajamčiti obstanek. Sodelovanje v krščanskem duhu: to je želja, ki jo je sporočil svetu abesinski cesar Haile Selasie. Ko je radi zmage Italije moral zapustiti svojo državo, je naprej potoval v Jeruzalem ter tamkaj obiskal vsem kristjanom svete kraje. Potem je odpotoval v London, kjer še zdaj prebiva. Preden je zapustil Jeruzalem, je dal naslednjo izjavo: »Edino sporočilo, ki ga lz tega svetega mesta morem poslati svetu, je to-le: Globoko sem prepričan, da sta sreča in mir sveta v bodočnosti samo in edino odvisna od tega, ali se bodo na- rodi odločili za sodelovanje v krščanskem duhu.« Romanje na Sveto goro pri Gorici, združeno z izletom v Trst, bo letos samo enkrat in sicer štiri tedne potem, ko bomo imeli zaključen romarski spisek. Predno se odloČite za to lepo romanje, nam pišite dopisnico, da vam pošljemo podrobna obširna pojaanila brezplačno. Priglasiti se je treba najpozneje do 1. julija t. 1. Dopise naslovite: »Po bpžjem svetu«, Ljubljana, šentpeterska vojašnica. 727 V Rim in Neapelj, zanimivo in poučno potovanje po Italiji z avtom od 27. julija do 7. avgusta; ogled vseh večjih znamenitih krajev: Benetke, Padova, Firence, Rim, Neapelj, Pom-pej, Loreto itd. Podrobni spored pošljemo vsakomur zastonj. Dopise naslovite: »Po božjem svetu«, Ljubljana, šentpeterska vojašnica. 727 Nesreče. Nesreča vsled splašenih konj. Zadnjo sredo popoldne je peljal hlapec mariborskega pogrebnega zavoda Franc Novak v dvovprežni kočiji mestnega zdravnika dr. A. Wankmullerja s pokopališča na Po-brežju nazaj v urad. Spočiti konji so se na Kralja Petra trgu nenadoma splašili in zdivjali po Ruški cesti. Kočija je zadela ob pločnik in se preobrnila. Pri padcu si je hlapec polomil rebra in se je tako poškodoval, da so ga oddali v bolnico. Dr. Wankmiiller je dobil le lažje poškodbe. Konja sta divjala še naprej, dokler se nista zaletela v plot, kjer so ju zagrabili in umirili. Požar povzročil 65.000 Din škode. V Šelenbergu pri Guštanju je zgorelo posestniku Valentinu Čegovniku gospodarsko poslopje in deloma hiša. Skoda znaša 65.000 Din. Huda nesreča viničarja. S prebito lobanjo, strto levo ključnico ter s poškodbami na rokah in nogah so prepeljali v mariborsko bolnico 23. junija v nezavestnem stanju Antona Lešnika, 53 letnega viničarja. Na Košakih pri Mariboru ga je povozil neki avtomobilist. Dva posestnika oškodovana po požaru na Dravskem polju. V noči je izbruhnil požar v šikolah pri Štefanu Medvedu. Od Medveda se je razširil ogenj tudi na posest Jakoba Trček. Skupna požarna škoda znaša 60.000 Din. Nočni ogenj je prvi opazil posestnikov sin Franc Babšek, ki je zbudil Medvedove, da so si oteli življenje. Obstoja sum na požig. Modras pičil delavca. V bližini Selnice ob Dravi je pičil modras v nogo pri sušenju sena 331etnega delavca Martina Hasebah, katerega so prepeljali v mariborsko bolnico. Dvoje gospodarskih poslopij zgorelo vsled udara strele. V Pragerskem je ure-zala strela v gospodarsko poslopje posestnika Štefana Esih, ki je popolnoma zgorelo in znaša škoda 25.000 Din. — V Dobrovcah pri Hočah je užgala strela gospodarsko poslopje posestnika in krč-marja Viteka. Škode je 25.000 Din. Razni požari. V Dežnem v Halozah je posadil udar strele rdečega petelina v gospodarsko poslopje posestnika Andreja Holc. Ogenj so sicer omejili, vendar je škoda znatna. — V Bariški vasi pri Ma-kolah je užgala strela s senom naložen voz, ki je bil last posestnika Matevža poveča delovanje 'organizma In ubla-2uJo bolečine Bol|5l krvni obtok dosežeta z ASPIRIN tabletami, tem neškodljivim sredstvom proti pre-hlajenju, revmatlzmu In zobobolu. vsaka tableta Ima vtisnjen Bayer-Jev krli¿T\ ASPIRIN V. t. »Juiefa. k. d., Zagreb. Ojla« ja_reg. pod S. Br. 12.314 od 25. VI, 1934. Jančiča. Z voza je preskočil ogenj na gospodarsko poslopje, katerega je upepelil do tal in znaša škoda 25.000 Din. — Dne 25. junija v noči je pričelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Bernharda Leskovar na Pragerskem. Škode je za 50 tisoč dinarjev. — Pri Vurbergu je pogorelo posestniku Francu Mlakerju stanovanjsko poslopje. — V Slapah pri Ptujski gori je uničil ogenj gospodarsko poslopje posestniku Alojziju Širec. Od toče pobiti kraji ob Sotli. Obsotel-ske kraje je v zadnjem času dvakrat hudo udaril ledeni bič. Prvo hudo neurje s točo je prihrumelo v nedeljo 21. junija. Ta dan popoldne je debela toča zbila tele kraje: Virštajn deloma, Imensko gor-co, Imeno in najhujše Golobinjek. Nr Buč:.a sta občutila točo Pecelj in Vera-. V župniji Polje pa deloma Prelasko. Dr.-22. junija okoli 9. ure zvečer je zopet pridivjala huda toča in je zabila v župnijah Olimje in Podčetrtek kraje, katerim je prizanesla prejšnji dan. Uničeni so vinogradi nekateri popolnoma, nekateri nad polovico, ječmen je pobit popolnoma, ra- Protest italijanskega poslanika v Londonu. Italijanski poslanik v Londonu je vložil v angleškem zunanjem ministrstvu protest proti sprejemom v London pribeglega neguša. Italijanski kralj je danes resnično abesinski cesar. Italijansko Abesi-nijo zastopa na dvoru angleškega kralja italijanski poslanik. Abesinski poslanik v Londonu dr. Martin v isti-ni ni več diplomatski zastopnik Abesinlje. Kako dolgo so pribili italijanski letalci v Abesiniji v zraku in koliko napadov so izvršili? Od 3. oktobra 1935, od dne, ko so prodrle italijanske čete na abesinsko ozemlje, do zasedbe Addis Abe-be je prebilo 400 itali- Ciganka. Povest iz domačih hribov. 6 »Vprašati moraš na vsak način. Jaz bi zelo rad, da te vzame. Pomni: na Ravnah te čaka delo, ki ti ga dobro plačam!« »Kaaaj? Kaj praviš? Ti me boš plačal, če grem na Ravne služit?« »Poslušaj! Ti si že tuj na Bistrici in ne veš, kako je. Z Raven nama grozi obema nevarnost — meni in tebi.« »Hehehe, kaj bo meni grozilo, ko Ravnjaku nikoli ničesar nisem storil in je že več ko sedem let, kar sem bil zadnjič na Ravnah!« »Pač ne veš, kdo se je na Ravnah udomačil.« »Kdo?« »Vanda — ciganka.« Lisjaku so se usta in oči razkoračile, da je zijal, kakor da ga je oplazila strela z jasnega. Ko je prišel k sebi, se je suho zakrohotal: »Hahahaha, ali me imaš za norca — ali se ti je zmešalo ?« »Rečem ti: črnuhlja je tu. Dve leti že. Ce ne verjameš, pojdi pa poglej si jo!« »Kako je to mogoče ? Ali je cigan... ali Mirko ni držal besede?« »Vraga jo je držal! Dvakrat me je falot že ogoljufal, in ker se mu v tretje nisem dal, mi je spravil to črnuhljo pred nos.« »Ni mogoče! Kako pa je prišla na Ravne?« »Prav pri vratih. Hruplja — Jerca — ji je pomagala; celo komedijo sta ji zaigrala in jo premotila.« »Kdo?« »Vraga, kdo! Ali si zabit! Kdo pa drugi kakor Mirko in Vanda! Zmenjena sta in imenitno igrata svojo komedijo.« »Kaj, ali ve črnuhlja za vso reč?« »Nak, ne verjamem; nekaj pa ji je Mirko, falot, že natvezel; tudi ona preži na moj denar, prav kakor on.« »Kaj pa Ravnjaki? Ali kaj vejo ali sumijo?« »Prav nič. Vražje dekle ti zna! Dala se je na videz krstiti, vse cerkve prelazi, se vlači po kolenih in oblizuje svete podobe; tako ti vleče vse za nos. Skrivaj pa se shaja z Mirkom. Prejšnji teden je bil tudi tu.« Lisjak je kar z glavo vrtel. Čez nekaj časa je dejal: »Meni še zmerom ni jasno, kaj pravzaprav hočeta.« »Meni še tudi ne. Ko mačka z mišjo se mislita z menoj igrati in me zastrašiti. Če se ne bom dal, me bo vrag šel črnit.« vno tako pšenica in rž. Poškodovani so močno: koruza, krompir, najbolj pa fižol. Dva ponesrečenca v kamnolomu. 291et-ni kurjač Danilo Posega z Brda nad Vi-čem pri Ljubljani je bil zaposlen v kamnolomu Stavbene družbe v Podpeči. Pri pogonu motorja za prevažanje kamenja je prišlo do eksplozije in močen plamen je nevarno opekel Posego po rokah in nogah. Če bi mu ne bili priskočili tovariši pravočasno na pomoč in bi mu ne bili strgali goreče obleke s telesa, bi bil na mestu zgorel. — V Hauckovem kamnolomu v Trbovljah je sprožena skala hudo poškodovala levo nogo 171etnemu Ivanu Hudomavu. Oba ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnico. Pri kopanju utonil. V Bistrici pri Ribnici na Kranjskem je utonil pri kopanju 221etni Alojzij Lovšin, zaposlen na žagi g. Rudeža v Ribnici. Tvornica za strelivo zletelo v zrak. — Huda nesreča se je zgodila 25. junija na Francoskem. V veliki tvornici za strelivo Brandt-Verum je prišlo omenjenega dne zjutraj iz nerazumljivega vzroka do pre-strašne eksplozije. Dva delavca je raztrgalo na drobne kosce in 11 oseb je bilo smrtno nevarno ranjenih. Lažje poškodovanih je 120 delavcev in delavk. Poslopje tvornice je zginilo s površja. Na prostoru, na katerem je stala mogočna stavba, zija ogromna luknja. Sosedna poslopja bo trpela v obsegu 5 km in je pritisk zraka pobil šipe. Eksplozija je stresla zemljo kakor ob potresu. Na pomoč so prihiteli gasilci in vojaštvo. Dve vodni letali trčili v zraku. V bližini vojnega pristanišča Cherbourg na Francoskem sta trčili v višini 2000 m pri vaji 24. junija dve vodni letali in strmoglavili na zemljo. Nesreča je zahtevala 5 mrtvih. Ekspresni vlak zadel v predoru na tovornega. V predoru Ponferrada pogorja na Španskem je zavozil ekspresni vlak z brzino 90 km v tovornega. Grozna nesreča je zahtevala desetere in desetere smrtne žrtve. Nesrečo je zakrivil signalni uradnik na postaji San Miguel pred predorom, ker ni opozoril ekspresnega vlaka na tovornega, ki je že bil zapeljal v tunel. Rasne novice. 601etnico obstoja je obhajala 25. junija v Maribru dekliška meščanska šola na Slomšekovem trgu. Znamenit jubilej. Prostovoljno gasilno društvo v Ormožu bo obhajalo 4. in 5. julija 50 letnico obstoja. Nov brod čez Dravo pridno obratuje med Mariborskim otokom in Studenci. Žensko truplo potegnili iz Drave. Pri Breznu so potegnili iz Drave žensko truplo, v katerem so ugotovili pred dnevi izginulo Justino Blaže, ženo železničarja iz Dravograda. Truplo so prepeljali v Dravograd. Pri neredni stolici, napihnjenosti črevesja zaradi zagatenja, odvaja naravna FRANZ-JOSEFOVA grenčica zaostanke prebave, nakupičene v črevesju. — V zdravniški praksi se uporablja FRANZ-JOSEFOVA naravna grenčica s popolnim uspehom pri moških, ženah in takisto pri otrocih. Ogl. reg. S. br. 15.485/35 Aretiran pod sumom krivde. Obširno smo poročali, kako je bil najden ubit v postelji v Ploderšnici v Slov. goricah samotarski posestnik Kari Verbošt. Pod sumom krvavega dejanja je bil predan v preiskovalni zapor mariborskega okrožnega sodišča 24. junija posinovljenec ubitega, 341etni Jožef Verbošt. Aretirani zanika obdolžitev. Preiskava bode dognala njegovo krivdo ali nedolžnost. Najdeno truplo na Savi smrtno ponesrečene. Poročali smo, kako je pred dobrim tednom utonila pri vožnji s čolnom v Savi Cirila Kožuh, trgovska sotrudnica iz Zgornje Šiške pri Ljubljani. Njeno truplo so potegnili iz Save delavci pri Šmart-nem ob Savi 23. junija. Smrtne žrtve Slovencev in Hrvatov v Abesiniji. Po italijanski uradni statistiki je padlo v Abesiniji 36 Slovencev in Hrvatov. Studijska knjižnica v Mariboru. Od 1. julija do 8. septembra bo čitalnica zaprta. Knjige se bodo v tem času izposojale vsako sredo in soboto od 8. do 12.30. Morebitne želje glede uporabe knjižnice v znanstvene namene naj se javijo ravnateljstvu. Obžalovanja vredni slučaji. Za vec tisoč Din tihotapskega blaga je bilo zaplenjenega na severni meji v nekem zagrebškem avtomobilu. Vlomili se poslužili nočne nevihte za vlom. V Zamarkovi pri Sv. Lenartu v SI. goricah so se poslužili vlomilci v noči 23. junija nevihte, da so neslišno vlomili v trgovino Alojzija Bračič. Odnesli so 700 Din gotovine in raznega blaga ter predmetov. Škoda znaša 15.000 Din. Prijet, predno je pobegnil v Avstrijo. Poročali smo že, kako je bil izvršen v Ca-kovcu vlom v blagajno Prve hrvatske šte-dionice s ponarejenimi ključi. Vlomilci so izginili s četrt milijona Din v gotovini. Zadnje dni se je pripeljal zvečer v Gor. Radgono z avtotaksijem iz Zagreba Fran Majerščak in se je nastanil v hotelu. Ker se je sumljivo obnašal, je bila poklicana orožniška patrulja, ki je našla pri njem 30.000 Din ter ono številko zagrebškega dnevnika, v katerem je bil opisan vlom v štedionico v Cakovcu. Poizvedovanja med G. Radgono in Čakovcem so dognala, da je zašel oblasti v roke zgoraj imenovani Majerščak, ki je bil uslužben pri štedioni kot bančni uradnik v Čakovcu do 1. 1932. Pozneje je prevzemal sadje v G. Radgoni in so mu bile obmejne razmere znane. 12 G. Radgone je hotel pobegniti v Avstrijo, ker je že slutil, da bo zadeva z vlomom razkrinkana. Po aretaciji je priznal, da je vlom izvršil z znancema Nikolajem Pavkovičem in Franom Krstulovičem, ki sta pobegnila proti Splitu in so jima tudi že na sledi. Tudi Majerščak je bil izprva »Prekleta reč bi to bila! Kaj bi človek napravil?« »Črnuhlja mora z Raven, prej nimam miru... Lenčka, moja hči, tudi že komaj čaka, da jo spravi odtod.« »Tvoja hči? Menda ji vendar nisi kaj povedal?« »Ne. Toda Lenčka bi naj Ravnjaka vzela. Že vse leto hodi za njo; za ženitev pa nima korajže, dokler še stara Ravnica miglje. Lenčka pa pravi, da s ciganico noče živeti pod eno streho.« Zdaj se je Lisjak na glas zasmejal: »Hahaha.« »Kaj se tako neumno smejiš?« je zabrundal Osojnik. »Nič, nič, nič. Smejati se moram, ko se babe ko mačke tepejo za dede.« »Kaj ? Pa menda ne misliš, da...« »Ničesar ne mislim, dejal bi le, če si že takorekoč Ravnjakov tast, dopovej mu, da mora ciganka od hiše!« »To si bom premislil. Ravnjak je samosvoj kakor star vol in ne zaupa nikomur, če vidi, da sem Črnuhlji nasproten, si bo to in ono mislil in je zana-lašče ne bo nagnal. Ne, tako ji ne bomo kos. Za hrbtom morava črez njo, veš, Silvester; tu sem se tebe spomnil. Jasne glave si in zadnji dve leti si se gotovo še kaj naučil.« »O, da, marsičesa!« se je ponašal Lisjak; »toda ta me pozna in bo previdna.« »Odkod te pozna?« »Pred devetimi leti si me poslal k ciganom v tabor; tedaj me je zbadala s svojimi črnimi očmi ko živ vrag.« »Devet let je dolgo. V teh letih si se ti spremenil, ona pa tudi. Ti nje ne boš spoznal, ona pa tebe ne.« »Pojdi, pojdi!« »Nič več ne najdeš na nji ciganskega, kakor da je zagorela in da ima črne lase in vražje oči.« »Med tisoči bi spoznal njen obraz ... Zdaj pa povej, kaj hočeš, da ti napravim na Ravnah!« »To moraš sam izvohati, kaj bi se dalo napraviti. Morda spleteš kaj malega ljubezni z njo in ko ti nasede, se zgubiš in jo pustiš na cedilu.« »To mi je preveč nevarno. Smolil bi se, smolil, smolil in sam sebe osmolil.« »Saj je več potov. Pravi lisjak najde na Ravnah zmerom kako reč, ki je kaj -'redna, na primer kako uro ali kak lep prstan ali denar. Bistre oči imaš in tenke prste. Z lahkoto boš kaj takega zmaknil in skril črnuhlji v njeno skrinjo med njene reči.« »Kaj potem?« je vprašal Lisjak in oči so mu vzplamtele. »Potem? Neumno vprašuješ. Začelo se bo iskanje, osumili bodo ciganko — da jo bodo, zato je treba skrbeti —, šli bodo v njeno skrinjo brskat in tu bodo vse lepo zavito našli. To se bo po vsej Bistrici razglasilo, in če tatinska sraka ne bo izginila ko kafra, bodo prišli orožniki in jo gnali. Tako se je janskih vojaških letal 35 tisoč ur v zraku. Ta letala so izvršila 830 daljših poletov, 2149 na kratke razdalje in so se spustila 128krat bolj nizko, da so obstreljevala iz strojnic abesin-ske postojanke in vojaštvo. 300 ur so porabila italijanska letala za to, da so snemala iz zraka karte, katerih o nekaterih abesinskih pokrajinah sploh ni bilo. Abesinci se upirajo Italijanom. Položaj Italijanov na abesinskih tleh ni tako rožnat, kakor javnost splošno misli. Italijani so gospodarji položaja samo v večjih krajih, katere so zasedle močne čete. Zveze med večjimi in zasedenimi naselbinami so skrajno pomanjkljive ter v ro- namenjen v Split, da bi vsi trije pobegnili s parnikom, pozneje pa se je rajši odločil za beg proti Avstriji, ker je menil, da bi ga avstrijske oblasti kot vojnega beguna ne izročile našim oblastvom. Žalosten obračun med sosedoma. Dne 26. junija se je javil ljubljanski policiji 321etni kmečki sin Franc Belcijan iz Pristave pri Mengšu na Gorenjskem. Izpovedal je, da je v prepiru na travniku ubil svojega soseda Franca Lužarja. Policija je o zadevi telefonirala orožnikom v Mengš, ki so javili, da je prepir med sosedoma bil zaključen na vse obsodbe vreden res divjaški način. Belcijan je napadel 591etnega soseda Lužarja radi prejšnjih nesoglasij, ki so se obravnavala pred sodiščem, z vilami in ga je premlatil po celem telesu. Napadeni je skušal pobegniti. Napadalec je hitel za beguncem in ga je med begom prebodel z vilami skozi in skozi ter mu je še z dvema silovitima udarcema prebil lobanjo, da so izstopili možgani. Belcijana so odvedli iz Ljubljane v Mengš, kjer je bil zaslišan. Skočil pri oknu bolnice in se ubil. Z okna bolniške sobe v prvem nadstropju kirurgičnega oddelka v Ljubljani se je vrgel 24. junija ob štirih zjutraj v samomorilnem namenu Edmund Ošaben, 49-letni nočni čuvaj državnih železnic in družinski oče iz Ljubljane. Prestal je želodčno operacijo in je zagrešil samomor zaradi bolečin in v duševni zmedenosti. Žalostne posledice spora radi mejnika. V vasi Gorje pri Bledu sta imela spor radi mejnika na njivi posestnika Joža Kamnik in Franc Pogačer. Občina je poslala na kraj prepira komisijo. Med merjenjem je prišlo do prerekanja. Kamnik se je v prepiru tako razburil, da je pri-zadjal s sekiro svojemu nasprotniku dve nevarni rani. Radi krvavega dejanja se je skesal. Podal se je na njivo s sporno mejo in si je z zabodljaji v trebuh končal življenje. Aretirana vlomilca in tata. Ljubljanska policija je predala sodišču Leopolda Podobnika z Drenovega griča in Jakoba Čimžarja iz Predoselj pri Kranju. Roki pravice predana imata na vesti 15 večjih in manjših vlomov. Izpred sodišča. Uboj dveh bratov pred sodniki. Dne 19. aprila je prišlo v vinotoču posestnika Strgarja v Krčevini pri Ptuju do pretepa. Obležala sta kot žrtvi mrtva Franc in Alojz Krepek. Radi uboja se je vršila v Mariboru 24. junija obravnava proti 241etnemu Karlu Žižek iz Rogoznice in 321etnemu Martinu Maleku iz Krčevine pri Ptuju. Žiiek je bil obsojen na 3 leta robije, Malek je bil radi silobrana oproščen. Obsojen na 1 leto strogega zapora. Na časti pri Ormožu je 17. maja zabodel z nožem 30 letni mlinarski pomočnik Matija Gottwein Antona Gomboca, ki je podlegel poškodbi. Gottvvein je bil v Mariboru obsojen radi prekoračenja silobrana 23. junija na eno leto strogega zapora. Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna FRANZ-JOSEFOVA grenčica zapeko dolnjih organov dobro in naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba FRANZ-JOSEFOVE vode odlično regulira funkcije črevesja. 0vali za farne uboge 150 Din. Bog jim obilno poplačaj, mlademu paru pa želimo mnogo zakonske sreče in božjega blagoslova. Podčetrtek. Hudo je prizadeta naša župnija po toči, ki je p rili ru la nad naše kraje v dveh zaporednih dnevih. Prvikrat se je vsula v nedeljo dne 21. junija popoldne okoli druge ure. Nastala je po soparnem dnevu nenadoma huda nevihta s točo, debelo kakor debeli orehi in v kratkem času zbila vso ozimno setev v Golo-binjeku, deloma v Imenemu in Imenski gorci. Segala jc toča tudi izven župnije in pobila v župniji Buče: Pecelj, Verače in deloma Virštajn v oiimaki župniji. Grenka kapljica pelina je bila ta toča v veselje otrok ki so ga prinesli iz Slomšekovih slovesnosti v Mariboru, katerih se jih je udeležilo iz Buč 50, iz Podčetrtka 38 in iz Olimja 2 in ki so jih starši s hrepenenjem, a tudi z žalostjo pričakovali. A še ni bilo dovolj, v pcndeljek dne 22. junija zopet prihruje zvečer ob devetih vihar s strašno točo v skoraj iste kraje kakor prejšnji popoldan. Le da je potolkla večji del olimske župnije kakor poprejšnji dan. Kaj bodo ljudje počeli, ko se nagromadi toliko slabega vremena v enem letu. Vso spomlad je hladno in deževno, da je vedna nevarnost povodnji Sotle; ni mogoče skoraj spraviti krme, več travnikov je stalno kolikor toliko v vodi. sedaj pa še toča, ki ni poškodovala samo vinogradov in sadonosnikov, ampak mnogim jc vzela tudi kruh. Peter i&sefar rešefari. Pomračenje sonca. Pretekli teden je bilo po-mračanje sonca ob štirih zjutraj. Pri nas so to pomračanje opazovali samo kmetje, ostali ljudje tega niso mogli, ker so že spali. Politično pomračanje je nastalo tako, da je JRZ v celoti zasenčila JNS. Ta sončni mrk bo pa še precej dolgo trajal, ker gre politična ura bolj počasi, kakor običajna. Poslovodeči podpredsednik JNS je poslovode-či predsednik JS. V Sloveniji imamo malo ljudi, ki bi bili tako popularni, kakor je sedanji poslovodeči podpredsednik JNS. Nekateri se razburjajo, kako to, da je postal sedaj še poslovodeči predsednik JS. JNS in JS sta različna samo za črko N. Jaz pa to čisto razumem, da JNS potrebuje JS, da JNS potrebuje Jadransko Stražo, ker je v puščavi kakor naše bedno Pri-morje. Jadranska Straža bo pod novim vodstvom — nadstrankarska. Jaz sem o tem popolnoma prepričan! Vi ne? Bodi in je bilo! V Jugoslaviji je sedaj najbolj znana beseda Eodi. To je bil eden največjih šver-carjev zadnjih let, ki je bil poslanik, bil minister, bil z Jeftičem na Bledu, torej zelo visok človek. Sedaj se izgovarja, da ga je žena zapeljala, ker je rekla: Bodi tepih, pa je moral biti tepih takoj ušvercan. Jeftič ima pa res smolo, da ga taki ljudje obdajajo. Prepričan je bil, da bo tudi on lahko rekel: Bodi zmaga JNS in Je bila. Rekel je, bilo je, samo preveč je bilo ušvercanih glasov, pa je prišlo vse na dan. Abesinski rasi pridejo v Jugoslavijo. Najnovejši brzojav, ki sem ga prejel od njih, pravi, da pridejo v Jugoslavijo, da se udeležijo kongresa JNS. Izvedeli so namreč, da bodo na tem kongresu samo odstavljeni in pregnani nekdanji voditelji, pa mislijo, da tudi oni spadajo iied nje. Suhe ali debele krave. Predsednik naše vlade je uporabil primero, da smo imeli dosedaj sedem suhih let. Proti temu sedaj protestira JNS in pravi, da je imela dosedaj sedem debelih let in sedem debelih krav, samo da je sedaj nastopila doba, ko so suhe krave in jih nima kje molsti. Kaj je v Evropi novega? Vse države so sklenile, da prenehajo z oboroževanjem. Ta denar pa se bo porabil za finansiranje Društva narodov, ki bo vršilo svoje poslanstvo.. Ml Si U ObIBOVil naročnino? Od časa do časa čitamo, kako prirejajo v Avstraliji love, katerih se udeležuje po več sto lovcev, da bi vsaj nekoliko zajezili grozno nadlogo kuncev. Kunci pa živijo kljub lovom veselo dalje in se razmnožujejo po onih avstralskih pokrajinah, kjer jim za enkrat lovci še ne morejo do živega. Znano je, kako najbolj nagiba ravno A :tralija k temu, da postanejo na njenih tleh tjekaj uvožene živali in rastline prava šiba božja. Nekatere dele Avstralije preplavijo naenkrat tolike množine papagajev, da onemogočijo bivanje človeku in živalim. Razne rastline prodrejo s svojimi koreninami tamkaj tako globoko Cirilova ftniigarna v Mariboru priporoča naslednja dela: Melik: Slovenija, I. del, Din 160.— Jeraj Vida: Izbrano delo, vez. Din 46.— Razprava dr. Tin. Debeljaka: Rey-montovi kmetje v luči književne kritike, broš. Din 28.— Grivec: Žitja Konstantina in Meto-dija, vez. Din 24.— Dolenc Metod: Pravna zgodovina slovenskega ozemlja, vez. Din 128.— Štele France: Umetnost zapadne Evrope, vez. Din 120.— Kukučin Martin: Hiša v Bregu, roman, vez. Din 80.— Ljudska kuharica, najnovejša in praktična zbirka dobrih navodil za kuhinjo in dom, broš. Din 8.—. v zemljo, da ne morejo preprečiti njih nadaljnje^, prodiranja niti z največjim požiganjem. Najstarejša avstralska nadloga pa so brezdvomno kunci. Dne 1. maja 1. 1788 so pripeljali prvih pet kuncev v Avstralijo. Hoteli so jih uporabiti kot pribolj-šek k tamošnji hrani za takratnega guvernerja. Dve leti pozneje je bil izkrcan drugi prevoz. Od teh dveh pošiljk je pojedel pretežni del guverner s svojimi prijatelji. Dvema kuncema pa je le uspelo, da sta ušla iz ograde in sta postala Adam in Eva za vse neizmerne kunske množice po obširnih avstralskih pokrajinah. Leta 1829 so že uvideli, kolika nevarnost da lahko postanejo kunci za Avstralijo. Na otok Betrey ob Avstraliji je bil zašel en kunski par. Ko so pregledali par let za tem otok, je bilo tamkaj že na tisoče teh škodljivcev. Celih 70 let bije Avstralija pravo vojno s kunci. Danes je v Avstraliji 64 velikih uradnih postojank, ki se ne ukvarjajo z ničemur drugim, kakor s pobijanjem in odstranjevanjem teh zajedalcev. Kot nadzornike za ta obrambna postajališča jemljejo može iz avstralske armade. Dve tovarni ne izdelujeta ničesar drugega kakor žico za zanke in bodečo žico, s katero lovijo nadležneže. Da si ustvarimo sliko, kako ogromen obseg lahko zavzame zajčja nadloga v Avstraliji, navajamo naslednjo številko: V dobi 10 let so v celem spravili v denar 157 milijonov kuncev. Vojna z avstralskimi kunci se razteza v nedoglednost. Doslej so bili v tej borbi zmagovalci dolgouhei. Poslednje vesti. Vogelni kamen za novo delavsko cerkev v Hrastniku je slovesno blagoslovil škof dr. I. Tomažič. Politične novice v drugih državah. Sestanek skupščine Društva narodov v Ženevi je bil 29, junija. Ob tej priliki so odločali o na-daljni usodi sankcij proti Italiji. Neguš na zasedanju skupščine Društva narodov. Abesinsko poslaništvo v Londonu je razglasilo, da se namerava neguš sam udeležiti izrednega zasedanja Društva narodov kot predsednik abesinske delegacije, o čemur je bilo tajništvo Zveze narodov posebej obveščeno. Neodvisna notrajna Mongolija pod japonsko nadoblastjo je bila proglašena v nedeljo dne 28. junija. Domače novice. Naša kraljeva družina v Miločeru. Spredaj poročamo, da se je naša kraljeva družina pripeljala na Bled. Iz Bleda ja krenila na letovanje v Milo-čer, kjer so slavili 29, junija v dvorcu sedmi rojstni dan kraljeviča Andreja. Inštarilarn je bil 1. julija na župnijo Dol pri Hrastniku g. Matija Medvešek, bivši trboveljski kaplan. Sijajna zmaga JRZ pri občinskih volitvah v štirih občinah. Zadnjo nedeljo so se vršile občinske volitve v Rajhenburgu, kjer sta bili dve listi. Volilo je 339 volilcev. Za listo JRZ je glasovalo 313 volilcev, za opozicijo 26. JRZ je dobila vseh 18 odbornikov. V občini Senovo pri Rajhenburgu sta bili tudi dve listi. Volilo je 562 volilcev. Za listo JRZ je bilo oddanih 353 glasov, za združeno opozicijsko listo 209. JRZ je dobila 21 odbornikov, opozicija 3. V Prečni na Kranjskem je dobila JRZ 17 odbornikov, nasprotniki 1. Pri Sv. Petru je dobila JRZ 17 odbornikov, opozicija 1. Slovenski major žrtev strele v Macedoniji. Iz Strumice v Macedoniji je prišla žalostna vest, da je med nevihto pri službenem obhodu strela ubila Franca Zacherla, majorja in poveljnika 5. obmejnega odseka. Pokojni je bil rodom iz Ljutomera in sin znanega ljutomerskega učitelja Zacherla. Koj po prevratu je stopil med Maistrove borce in se je udeležil bojev za Koroško. Služboval je kot častnik v Ljubljani ter po raznih južnih krajih. Lani je napredoval v starosti 38 let v majorja. Veselil se je med tovariši obče priljubljenosti radi vedno vesele narave. Truplo bo prepeljano v Ljutomer, kjer bo pogreb. Blagemu Frančeku ostani ohranjen trajno hvaležen in časten spomin, dobri in žalujoči rodbini Zacherl naše sožalje! 851etnico je slavila te dni na Zgornji Polskavi Slomšekova birmanka — Hojnikova mama. Ju-bilantka je kljub visoki starosti toliko pri moči in duševni svežosti, da celo sama gospodari. Imela je štiri otroke, ki so vsi v uglednih položajih. Mož Jože je umrl med vojno in je plodonosno deloval 30 let kot župan in pri okrajnem zastopu. Dobro, obče priljubljeno ter spoštovano jubilantko je bir-mal škof Slomšek leta 1861 v Framu. Veseli in neumorno delavni gospodinji ter pravi slovenski materi naše iskrene čestitke! Eden obsojen po lastnem priznanju, drugi oproščen. Smo že poročali, da je bil dne 3. maja že bolj pozno v noč pred svojim domom v Košnici pri Celju ubit železničar in posestnik Pavel Kra-golnik. Delavec Franc Huš je trdil ves čas, da je on ubijalec. Žena ubitega Nena pa je zatrjevala, da je ubil njenega moža Anton Škorjanc, posestnik v Košnici. Prva razprava je bila 17. junija, ki je bila prekinjena radi zaslišanja še nekaterih prič. Dne 26. junija je bila v Celju izrečena sodba, s katero se obsodi Huš na 3 leta robije, Ant. Škorjanc je bil oproščen, ker je sodišče prišlo do prepričanja, da se pokojnikova vdova Neža Kra-golnik moti v svojih izpovedbah in je zamenjala Huša s Škorjancem. Smrtna nesreča pridnega delavca. V Spodnjih Lažah pri Poljčanah je smrtno ponesrečil Franc Gorjanc. 421etni dninar. Svojemu gospodarju je pomagal spravljati seno. Ko so naložili, je sedel Gorjanc na oje med dva speta in s senom naložena voza, dasi mu je gospodar prigovarjal, naj sede na voz. Ko so privozili na cesto, je Gorjanc padel pod voz, kojega kolesa so mu zdrobila prsni koš, da je bil pri priči mrtev. Eden obsojen na dosmrtno ječo, drugi na 6 let. Lani 27. februarja je zginila 57letna prevžitkarica Marija Penko iz Podrečja pri Domžalah. Truplo Penkove so našli lani 10. junija v tolmunu potoka Rača blizu gozda Šumrek. Bilo je po umoru privezano na kol, ki je bil obtežen s 53 kg težkim kamnom in vržen v tolmun. Ko se je kamen tekom časa odvezal pod vodo, je truplo priplavalo na površino. Pod sumom krivde so orožniki zaprli 361etnega klobučarskega pomočnika Ivana Pirca iz Hudega in 281etnega posestnika in mizarskega pomočnika Franca Hribar, pri katerem je imela Penkova prevžitek. Po aretaciji je prvi priznal Pire. Izpovedal je, da je glavni krivec Hribar, on sam je samo pomagal. Sodba je bila razglašena letos 27. junija v Ljubljani. Franc Hribar je bil obsojen na dosmrtno ječo, Pire na 6 let robije. Strašna avtobusna nesreča se je pripetila dne 27. junija pri železniški postaji v Vršacu. Pred 21. uro se je peljal proti postaji poln avtobus. Ob nasipu je zdrsnil in se prevrnil. Pri prekucu je eksplodiral bencin in koj je bilo vse v plamenih. Reševalci so potegnili izpod ruševin 5 mrtvih in 12 hudo ranjenih, od katerih jih je v nedeljo 29. junija že več umrlo. Novice iz drugih držav. Granata raztrgala šest ljudi. Dne 29. unija se je zgodila s staroavstrijsko 30.5 cm granato huda nesreča v šentandraškem predmestju v Gorici, Svetovno znani ruski pisatelj Maksim Gorki je umrl v R?oskvi v starosti 68 let. Kmet Avguštin Merljan je hotel uporabiti iz naj» dene težke granate smodnik in je naboj ob navzočnosti več gledalcev razdiral. Ker se je lotil tega nevarnega dela kot nestrokovnjak, je velikanski naboj eksplodiral. Z neprevidnežem vred so drobci in kosi granate raztrgali šest oseb. Prireditve. Prosvetno društvo »Slomšekov tabor« pri Sv, Rupertu v Slov. goricah naznanja, da se bo vršila dne 5. julija za našo župnijo redka slovesnost. C, g. dekan bo blagoslovil temeljni kamen za novi prosvetni dom, katerega že dolgo pogrešamo. — Spored: Ob devetih slovesna služba božja. Pridi-guje č. g. dekan Gomilšek. Po sv, maši zborovanje na stavbišču doma. Govori in petje, nato sv. blagoslov. Sodeluje godba in pevski zbor od Sv Lenarta. Iskreno prosimo domačine, pa tudi sosede, da se te slovesnosti udeležijo in po mogoč« nosti kaj prispevajo za naš dom. Črešnjevec pri Slov. Bistrici. Prosvetno društvo ponovno naznanja, da se vrši v nedeljo dne 5. julija velika javna tombola v korist zgradbi društvenega doma. Cena tombolskih kart je samo 2 D. Dobitkov je nad 300, med temi 10 tombol, kakor tri kolesa, dva pluga, sod vina, klaftra drv, vreča moke, 2 svinji itd. Vabljeni vsi od blizu in o