SLOVENSKOJ 
VESI 
STR. 5 


ČASOPIS SLOVENCEV NA MADŽARSKEM 

Monošter, 29. marca 2007 • Leto XVII, št. 13 

Monošter, 23. marca 


VOLITVE V DRŽAVNI SLOVENSKI SAMOUPRAVI 
»… kot pripadnik slovenske skupnosti, ki jo določa zakon o pravicah narodnih in etničnih manjšin, prisegam, da bom kot predstavnik manjšine zvest svoji skupnosti, deloval bom po predpisih ustave in v skladu s pravnimi predpisi. Zaupnih podatkov ne bom izdal. Delal bom vestno, v prid volilcev. Trudil se bom za ohranjanje in razvijanje maternega jezika, izročila in kulture slovenske manjšine. Bog naj mi pomaga!« 
Tak so prisegali členi Državne slovenske samouprave na svojom djilejši 23. marciuša v Monoštri, gde so izvolili predsednika, dva namestnika predsednika in člene komisij. Državna slovenska samouprava ma po nauvi predpisaj 15 členov, od toga je na djilejš prišlo 13 členov, tak je bijo djilejš sklepčen. Vse funkcionare so izvolili z javnim glasovanjem. Predsednik Državne slovenske samouprave je grato Martin Ropoš, namestnika predsednika pa sta postala Erika Köleš Kiss (Monošter) pa Ferenc Kranjec (Budimpešta). V finančno-nadzorni komisiji so trgé členi (Jože Karba – Budimpešta, Laci Nemeš – Sakalovci, Karel Holec – Andovci ), predsednik komisije je grato Karel Holec. V komisijo za šolstvo pa kulturo so izvolili 5 členov, v prejšnom mandati so meli samo tri. Členi te komisije so Marija Kozar iz Sombotela, Eva Lazar z Gorenjoga Senika, Iluška Nagy Bartakovič iz Monoštra-Slovenske vesi, Agica Holec iz Števanovec pa Andraž Sukič z Gorenjoga Senika. Komisija je za svojo predsednico odebrala Evo Lazar. Stari-novi predsednik, steri je začno štrti mandat, se je vsem členom zavalo za dosedanjo delo. Tak je ocejno, ka je slovenska manjšina edina, steroj se je zošikalo, ka so se lokalne slovenske samouprave rejsan samo v tisti krajaj izvolile, gde živijo Slovenci. Tau je v svojom poročilu napiso manjšinski ombudsman tö. Filter, ka leko člene samouprav kandidira samo manjšinska organizacija, je pri Slovencaj dobro delo. Za tau se je zahvalo Zvezi Slovencev tö. Kak je pravo, na žalost je nej tak bilau pri vsej manjšinaj. Kakšni 200 takšni manjšinskij samouprav je po rosagi, za sterimi nejga nikše manjšinske skupnosti. Tau je zatok nevarno, ka te »loške« samouprave naše pejneze vkrajdjemlejo pa je ponücajo. Djilejša se je udeležiu referent za Slovence in Hrvate pri glavnem oddelku za manjšine v Kabinetu predsednika vlade Martin Išpanović, steri je na kratko notpokazo, kak so preorganizirali Urad za narodne in etnične manjšine. Členom Državne slovenske samouprave pa njenim prejdnjim je zaželo dobro, uspešno delo. 



M. Sukič 

2 




ODLIKOVANJE ZA DVA 
BIVŠA ŽUPANA 

22. marca sta v kulturnem domu na Dolnjem Seniku bila odlikovana dva bivša porabska župana, Elizabeta Bartók, županja Dolnjega Senika, in Martin Ropoš, župan Gornjega Senika. Oba bivša župana sta predlagali samoupravi Dolnjega in Gornjega Senika, odlikovanje je odobrila ministrica za lokalno samoupravo in prostorski razvoj Mónika Lampert. Odlikovanji sta bili predani v okviru krajše svečanosti, delo obeh županov je ovrednotila vodja Regionalnega 

urada za javno upravo za zahodno Prekodonavje dr. Éva Németh. Pri županji Dolnjega Senika Elizabeti Bartók, ki je dobila Bronasti znak za zasluge v javni upravi, je izpostavila, da je šestnajstletno županovanje opravljala ob delu in je v tem času tudi diplomirala na visoki zdravstveni šoli. V prvem svojem mandatu je bila tudi članica Županijske skupščine Železne županije ter tamkajšnje Komisije za manjšine in zunanje zadeve. Delala je tudi v komisiji za manjšine Delovne skupnosti Alpe-Jadran. Veliko si je prizadevala za razvoj Dolnjega Senika (izgradnja kanalizacije, obnovitev kulturnega doma in mrliške vežice itd.) ter za prekomejno sodelovanje z Avstrijo in Slovenijo. Župan Gornjega Senika Martin Ropoš je dobil Srebrni znak za zasluge v javni upravi. V javni samoupravi je zaposlen že skoraj trideset let, kajti tudi pred spremembo sistema je delal na občini kot uslužbenec, opravljal pa je tudi funkcijo predsednika občinskega sveta. Šestnajst let je vodil gornjeseniško samoupravo, ob tem pa opravljal tudi delo predsednika Državne slovenske samouprave. Dr. Éva Németh je pri Martinu Ropošu izpostavila predvsem njegova prizadevanja za ohranitev slovenske manjšine, njenega jezika in kulture. Oba odlikovanca sta se zahvalila predvsem članom samouprav in delavcem na občini, kajti, kot sta rekla, sama ne bi mogla doseči nič, zato je to odlikovanje malo tudi priznanje njihovemu delu. V zdravici na sprejemu je dr. Tamás Tömböly, namestnik vodje Regionalnega urada za javno upravo za zahodno Prekodonavje, izpostavil predvsem dobre odnose med Madžarsko in Slovenijo, pri katerih odigra vlogo mostu slovenska manjšina. 
M.S. 

Pred parlamentom nejga več ograje 


Od prejšnjoga pondelka mau nejga več plauta pred parlamentom v Budimpešti. S tau ograjov se je od lanskoga oktobra mau telko spravlala politika, so se spravlali mediji, o njej gučale (pa nej samo gučale) stranke, ka vendrik nega ešče kakšne teme, stera bi pritegnila telko pozornosti. Ranč zatok, ka se je kaulek te ograje telko vse godilo, smo že ništerni skurok pozabili, zakoj so jo ta postavili. Lani srejdi septembra po 
znanom guči predsednika vlade Ferenca Gyurcsánya so ništerne organizacije začnile protivladne demonstracije pred »hišo rosaga«. Te demonstracije so se tak zavlejkle, so tak dugo držale, ka so se eni začnili tak obnašati, kak če bi doma bili. Postlali so si, šatore so postavili na travo, küjali so pa gvant prali, ka o drugi stvaraj sploj nemo pisala… Kossuthov trg je začno tak vögledati kak kakšen zavajeni kemping. In tau je tak šlau skurok mejsec dni. Te je pa prišo državni svetek, 
23. oktober, 50. oblejtnica revolucije leta 1956 na Vogrskom. V Budimpešto so čakali dosta visoki gostov iz tihinski rosagov. Ka bi nikak skrili tau sramoto, so se predstavniki policije zgučali z voditeli demonstrantov, ka vekši tau placa morajo vösprazniti, na enom menkšom tali pa leko ostanejo, dapa samo tak, če pistijo, ka pred svetkom policija prejkpogledne teren pa njine stvari. Eni demonstranti so se prej na predvečer svetka prauti postavili, zatok ji je policija zagnala s trga pa cejli plac notrazagradila z ograjo. Vsikši je tak mislo, ka po svetki tau ograjo vkrajraztrgajo pa de pa vse tak, kak je prva bilau. Dapa po vsejm tistom, ka se je dogajalo pri televiziji pa po peštanskij ulicaj djese
ni, se je policija tak odlaučila, ka trg razglasi za operacijsko območje, železna ograja pa ostane. Da je nej normalno, če je parlament rosaga notrazagrajeni, je vsakši znau. Dapa ka je tau tö nej normalno, če se na enom najlepšom placi Budimpešte postavijo šatori, če bi zavolo »sage« vsikši najraj daleč vöokraužo tau mesto, tau tö moramo prvideti. Tau tö nej normalno, ka se pod geslom pravica do zbiranja vse leko dela, leko se kauli nosi zastava, o steroj ma en tau lüstva na Madžarskom trno žalostne spomine, leko se gornaštéjo menja tisti poslancov v parlamenti, steri so po rodi Židi, leko se demonstrira, kak dugo se ščé… Tak si tomačijo menkše skupine demokracijo po svoje. Pa tak, ka če nekak ovak misli kak uni, tistoga leko zlüčajo z djajci, leko füčkajo, kričijo, gda guči na svetki, kak se je tau zgodilo z županom Budimpešte 15. marciuša. Vej pa kak bi tej lidgé nej tak mislili, ka vse leko delajo, če pa ene stranke tö tak pravijo, ka če vlada (kormány) nede tak delala, ka lüstvo ščé, te lüstvo leko vlado tazažene, uni pa naj letijo, kak najbole morajo. Kak če bi volitve (választások) vsakšo štrto leto nej zatok vönajšli, ka če so lidgé nej zadovolni z vlado pa s tistimi partijami, stere so za vladov, se leko odlaučijo za druge stranke. Tau je tak v vsakšoj normalnoj demokraciji… 
19. marciuša so policaji vnoči v ednoj vöri začnili delati. Do štrte vöre zazranka so raztrgali pa odpelali ograjo. Včasin na drugi den so se pa začnile demonstracije, dapa zdaj je policija že bole čedna bila pa je dovolenje dala samo od pau šeste popodneva pa do pau desete večer. Nej ka bi eni tak mislili, ka pá leko kampirajo pred parlamentom. Ka s tejm placom trbej nika začniti, vejo vse politične sile. 20. marciuša so predsednica parlamenta Katalin Szili, župan Budimpešte Gábor Demszky pa župan 
5. okrožja Budimpešte Antal Rogan notzglasili, ka glavno mesto Budimpešta Kossuthov trg prejkda v uporabo vogrskomi parlamenti. Kaulek parlamenta naj bi za leto dni že bijo javni park. Vönaredti javni park de koštalo eno milijardo forintov, tau prej rosag plača. Kak je pravo župan Antal Rogan, Kossuthov trg je glavni trg rosaga, zatok načrtovani park mora biti vsakšoga. Park s stolicami, drejvami, sejncov de gvüšno lepši za videti, kak je bila ograja. 

M. Sukič 

Porabje, 29. marca 2007 

3 





»JOŽEFOVI DNEVI« NA 
CANKOVI 

Turistično društvo Cankova je bilo ustanovljeno pred enajstimi leti in ima kar nekaj prireditev čez celo leto. Ena izmed odmevnih prireditev so tudi »Jožefovi dnevi«, ki so letos potekali že desetič. Program prireditev poteka v marcu, 19. marca goduje sveti Jožef, ki je patron farne cerkve na Cankovi. V nedeljo pred Jožefovim sejmom, ki ima v našem kraju že zelo dolgo tradicijo, prireja Turistično društvo Cankova razstavo in delavnice ročnih del, domače in umetnostne obrti, kulinarike, proizvajalcev vin, medu, suhega sadja… Letos je bila ta prireditev 18. marca. Namen razstave in delavnic je, da mladim prikažemo del naše preteklosti in morda se bo kdo odločil nadaljevati tradicijo, starejšim pa obudimo spomine na njihovo mladost in ta srečanja so namenjena tudi druženju, kajti v današnjem hitrem tempu življenja druženje še kako potrebujemo. Dvorana v vaško-gasilskem domu je bila čudovito pisana in živahna, še posebno, ker se bližajo velikonočni prazniki in je mnogo izdelkov bilo namenjenih njim. Na razstavi smo lahko videli lon

čarske izdelke, pokrivanje s slamo in izdelane s slamo krite ptičje krmilnice, slikanje na keramične krožnike, kvačkane izdelke, izdelke iz šibja in prikaz pletenja košar iz šibja, umetniško oblikovane izdelke iz stekla, vrtec se je predstavil z različnimi izdelki, razstavljeni so bili pirhi (remenke), te je ena udeleženka tudi izdelovala, videli smo veliko rož iz papirja, ki so jih ženske tudi izdelovale, izdelke iz slame, vezene (vönašite) prtičke in prte, tapiserije, gobeline, izdelke iz lesa, iz koruznega ličkanja, pisane velikonočne aranžmaje in še kaj bi se našlo. Letos so se predstavili tudi ljubiteljski slikarji iz naše občine in nam pokazali zelo lepe slike pokrajine, tihožitja, portretov in nekdanjih goričkih domačij. Na kulinaričnem delu razstave smo se letos odločili, da obiskovalcem pokažemo jedi, ki so jih v tem delu Goričkega kuhali nekoč in ta del razstave poimenovali jedi naših babic. Tako smo na teh mizah lahko videli različne jedi iz kaše, krompirja, zelja, ocvirkov, največ pa seveda raznovrstnih potic, pogačic, rogljičkov. Predstavili so se nam tudi proizvajalci kvalitetnih vin iz Gerlincev. Videli in kupili pa smo lahko izdelke iz medu, suho sadje, več vrst marmelade, razna zelišča, suho sadje, domači jabolčni sok in medičarske izdelke. Na naši prireditvi so aktivno sodelovali tudi udeleženci iz Porabja 
Alojz Hanžek, Cecilija Lazar, Ana Ropoš, Micka Ropoš in Margit Korpič. Prikazali so pletenje košar iz šibja, izdelovanje papirnatih rož, kvačkanje in vezenje. Za udeležbo se jim najlepše zahvaljujem in upam, da se bomo naslednje leto spet videli. 
Hilda Vogrinčič, Predsednica TD Cankova 
O nadaljevanki Kak sam vido svejt spod stola 

Začnilo se je v naši novinaj Porabje 

V Mlašečom kauti že duga lejta leko štemo pripovejsti, ka je piše Miki Roš. Med njimi ste pred lejtami leko šteli prejk tresti pripovejsti z naslovom Kak sam vido svejt spod stola. Gda je Miki Roš piso že vcejlak druge pripovejsti, je tiste, kak je vido svejt spod stola, prešto za radio Monošter. Lidgé so ga trno radi poslüšali. Po tejm je v Maribori vödau knigo, v steroj so bile té pripovejsti vödane v porabskoj rejči pa v slovenskom knižnom jeziki. Depa Miki Roš se je eške nej stavo. Po tej pripovejsti je napiso scenarije pa napravo televizijsko serijo (tv-sorozat) za Slovensko televizijo. Vej smo o tejm, kak so jo gor djemali, v naši novinaj tö pisali. TV serijo Kak sam vido 


svejt spod stola si je na da, nekše fele Oskar, ka jo Slovenskoj televiziji pog-novine Stop pa Akademija lednilo dosta lidi. Trno radi Viktor davlejo za vse tisto, so gledali, kak mali Marko ka je na slovenskom radispod stola gleda na svejt joni pa teveni najboukše pa najbole popu
larno (népszerű). 
Kak sam vido 
svejt spod stola je 
nominirani v kon
kurenci TV filmov 
pa TV serije. 
Pri novinaj Porab
je smo trno veseli, 
ka se je zgodba o 
malom pojbiči zač
nila ranč v naši 
novinaj. Pa če si 
brodimo malo 
ovak, če bi nej 
bilou naši novin, 
bi se z Mikinom 
Rošom nej tou go
dilo, ka se godi. V 
Lublani ma želej
mo dosta sreče, 
naj Akademija Viktor ranč njemi v roke stisne Viktora. 
M.S. 
P.S. Po zaključku redakcije smo izvedeli, da nadaljevanka ni dobila Viktorja. 

Načrt programov Slovenske samouprave in SKD Avgust Pavel v Sombotelu za leto 2007 
27. januar: Slovenski ples (z ansamblom iz Slovenije-Prekmurci). 
10. marec: Občni zbor. Kejpi programov (2006/1). Den žensk. 
14. april: Kejpi programov (2006/2). Den moškov. 
20.-21. april: Likovna kolonija slikarjev iz Novega mesta v Skansnu. 

12. maj: Den mater-ne rejči, materinski dan. Predstavitev pesmaric Füčkaj, füčkaj, fantiček moj 1-2. 

19. maj: Srečanje z „Madžarskim kulturnim društvom” iz Murske Sobote v Somboteli 

26. maj: 14. porabski dan v Sakalovcih. 

16. junij: Obisk Slovenskega etnološkega društva v Somboteli. 

23. junij: Ivanovo v Skansnu v Somboteli (program Državne slovenske samouprave). 
6-7-8. julij: Romanje v Slovenijo (Sv. Martin v Sečovljah, v Doberdobu, v Šmartnem pod Šmarno goro). 

18. avgust: Državno srečanje Slovencev na Madžarskem, Verica. 

25. avgust: Cankova – srečanje zamejskih Slovencev (Koroška, Štajerska, Porabje, Sombotel). 

8. september: IV. Narodnostni dan v Somboteli v Skansnu - nastop pevskega zbora Sombotelske 
spominčice in otvoritev razstave slikarjev iz Novega mesta. 

22. september: Ekskurzija v Andovce. 
28., 29., 30., september: Nastop PZ Sombotelske spominčice v Subotici (Vojvodina, Srbija). 

10. november: Nastop slovenske gledališke skupine. 

7. december: Nastop učencev OŠ Števanovci – miklavževo. 

15. december: Božični koncert v cerkvi sv. Martina. 

26. januar 2008: Slovenski ples (z ansamblom iz Slovenije). 

Porabje, 29. marca 2007 

4 

Živlenjske zgodbe (6) 




ZGIBILA SAM SVOJO NAJSTAREJŠO SESTRO 


»Gda sam dja iz Budapešta domau išla, moja najstarejša sestra je tam ostala. Tak je pravla, ka si tam dun ležej delo najde kak doma, osem vör obredi pa de po tis-tom fraj. Prej se je tak dosta klala pa mantrala po vogrski farofaj. Slaščičarno, gde je delala, so nacionalizirali, rosag je rokau gora djau. Ona si je brž delo ziskala v ednoj židanoj fabriki. Pet pa pau lejt je tam delala, gda je 1956. leta vövdarila revolucija. Fabrika je dola stanila. Ona je mejla dvej padaškinji, s sterimi je vtjüp delala. Tiste dvej sta go nagunčale, naj na cug sedejo pa se pelajo v njeno rojstno ves. Te do prej vidle, ka de se godilo, pa če de vrauče vcüj šlau, de skrak štajerska (avstrijska) granica pa do taprejk šle. Tau bi tak vse dobro bilau, samo ka so one svoje prišparane pejneze v banki mejle. Nejso se pokisile notra v varaš v banko titi, ka je tam kaulek najvekša nevola pa strelba bila. Zglaso se je en mladenec, steroga so iz fabrike poznale, pa je pravo, naj ma dajo bančne knjige pa obveznice (kötvény), pa njim prinese pejnaze drugi den do večera. Ka se je 

Živlenjsko zgodbo svoje familije pripovejdajo tetica Zavcova Mariška (Császár Ferencné) iz Sakalauvec, steri so se narodili 1928. leta. 
zgodilo, tau več nigdar nišče ne zvej. Leko, ka je pejnaze gorvzejo pa rit potegno, leko, ka so ga dolastrlili. Tau večna skrivnost ostane. Tak so dekle domau prišle brezi pejnez, telko so mejle, ka so si na cug karto rejšile. Gda so Rusi 4. novembra s tanki notramašejrali v rosag, te je moja lüblena sestra z dvöma Vogrinkama odišla na Štajersko. V lageri so bile taskvarterane. Ona je nej mogla ostati, ka bi samo tak langnivala, si je delo ziskala v künji. Na njeno nesrečo je betežna gratala. V künji je vrauče bilau, dostafart je mogla po tau ali tisto tavö leteti. Med štajerskimi bregauvi vsigdar veter pija, glavau si je razmrazila tak, ka so se njej mozdjé zvužgali pa zagnojili. V špitale so go pelali, dapa nej so go mogli zavračiti. 32 lejt je stara bila, gda je mog
la na našo velko žalost 
s svejta titi. Njej je tau 
tak dano bilau, ka se je 
njeni žitek tak pa tam 
mogo skončati. Stari lidgé so vsigdar tak pravli, ka gda se dejte naraja, te ga sojenice obsodijo, ka de se z njim v žitki godilo. Bili so tam starejši Vaugri, steri so že dugo v Avstriji živeli, oni so se vzeli za njau, so go ojdli gledat v špitale, pa so ji obečali, če se z njauv kaj zgodi, go po krščanskoj navuki tasprevodijo. Pa tak je bilau, svojo rejč so držali, pa so go za svoje pejnaze dali pokopati. Tisti človek je gnauk prišo es k nam pa pogledno njeni daum, gde se je narodila. Dja sam tö išla na njeni grob, lepau je okinčani bijo, lejpe rauže so cvele na njem. Tak mi je žmetno bilau, ka sam mislila, ka se mi 
srce razpauči od žalosti. Tau me je pomirilo, ka sam dober par dobila pa sam leko prišla do tistoga mesta, gde njeno tejlo počiva. Zdaj je že petdeset lejt minolo, pa itak vsakši den boga molim za njau. Moja mati so se pa nej mogli pomiriti, vej je pa ona bila njino prvo dejte. Zaman smo njim vsigdar pravli, ka je tau gospodni Baug tak zračuno pa ne smejo prauti Boži volej mrdjüvati, ka se zagrejšijo. Tau je njina najvekša boleznost bila, ka so nej mogli na njeno pokapanje titi.« 
(se nadaljuje) 

Zapisala: Ema Sukič 



5 





DOBRO SE POZNAM V SLOVENSKOJ VESI (1) 

Ne vejm, kak so drüdji lidgé, meni, če koga domanjoga srečam iz svoje rojstne vesi, se obraz avtomatično na smej postavi, srcé mi nikak bola flajsno bije, me nika stiskava, ovak se poznam, rada sam. Dostakrat me šče djoj stiskava, če s tjim tašnim se pogučavam, na steroga dosta spominov mam iz svoji mlašeči štirinajset lejt, stere sam preživela v za mene najlepšom kraji, v Števanovci. Tak me stiskavalo furt nika, gda sam se parkrat srečala pa pogučavala za dudji lejt s Karčinom Domiterom, po domanjom Vučtjinim Karčinom. Na njega se posaba zatau spomijnam najbola, ka je njegvi oče dober šauštar bijo pa fejs dober človek, šče za nas tajinske mlajše tü. Že od tistoga mau se napelavam k njemi, ka mi je par lejt nazaj pravo, ka on s svojo držinov živé v Slovenskoj vesi. Kak sam se neprečakovano -ka fejs nej moja šega -nota postavila k njama domau, je ranč više enoga okna špekulero, pa se pogučavo s sausedico. Dja pa tadale v velkom, lepau vred djanom rami, gde zvöjn mladi z njim živejo mati, Vučtjina Rejza tü. Od nji pa od mlade držine mo drgauč pisala, ka so s svojim življenjom na tau vsi fejs vrejdni. 
• Karči, zakoj volo si se skvatejro prejk iz svoje rojstne vesi v Slovensko ves? 
»Müva z materdjov sva sama ostala v Števanovci. Mati je betežna bila, nej mogla odti pa je sama mogla biti doma. Dja sam dvanajset vör delo, popodneva v štrtoj vöri sam se z busom odpelo pa sam zazranka v sedmoj vöri domau prišo. Telefon smo tak nota dali potegniti, kak ga je najprvin leko. Gnauk tü, mati je taspadnila v kopalnici pa se je tak po štiraj vöčujskala, telefon dola potegnila, ka je sausedi leko telefonirala. Tak je saused z ženauv prišo, ka so go gora zdignili, ka ona sama se nej mogla na nodjé postaviti. Töj v tau rami je tü prišlo tak, ka sta se z vnukom špilala pa sta se obadva gora obrnaula, samo dja sam ranč kreda bijo. Tak, ka sam dja mater nej mogo na samom njasti. Ta domanja či Ildiko je oženjena es v Slovensko ves pa naja večkrat zvala, naj pri
deva sé. Raum v Števanovci sva z materdjov odala, mladiva sta svoj raum tü odala, pa smo té vtjüper dola tjöjpili té raum.« 
• Kak si se leko vcuj navčo na vse na nauvo? Istino, ka sta obadvej vesi v Porabji, nejsta daleč ena od drüge, v obadvaujoj so zvekšoma Slovenci, depa döjn ti nej moglo biti vseeno. 
»Mena je töj nej bilau špajsno, ka sam dja v židanoj fabritji delo 38 lejt pa sam tak vsikšoga pozno. Trifrtale vesi je taum delalo. Dja sam se töj ranč tak nota vzeo kak bi doma bijo v Števanovci. Töj tü slovenstji gučimo, navekša. Sterikolim starejšim se srečam, z vsikšim slovenstji gučim. Oni vejo, ka dja ne zatajim dola djezik, litji gučim. Dobro, z mladimi več ne mora tak gučati, steri vogrstji guči, s tistim dja tü vogrstji gučim. Dobro se poznam v tau vesi, ranč kak sam se v Števanovci.« 
• Ka za dela si emo v židanoj fabriki? 
»Dja sam 1967. leta prišo nota v fabriko, tkalec (szövő) sam bijo, sledkar sam pa mašine dejvo vred. Na tašni mašinaj sam delo, ka so tri metere visitji bili, dočas se nej emo eno 
nesrečo. Žila se mi je paučila töj na šinjatji. Od tistoga mau sam nej mogo titi na visiko, sam emo straj. Etak so name 1986. leta vödjali na porto za vratara.« 
• Tista žila se je ti sama od sebe samo paučila ali se ti kaj zgodilo? 
»Včela smo naklajali, sauseda sam pomago, pa kak sam zdigno, se mi je žila paučila od žmečeve. Tisto je tak peklo, kak bi mi stoj tázežgo.« 
• Praviš, ka si zdaj že tri lejta doma v penziji. Kak živeš zdaj? Si štja mladi, dobro pri mauči pa zdravdji, puno energije. Kak leko vöstrpiš z menja delom? 
»Dja sam vodné znautra samo telko časa, gda djejm, dja sam furt venej. Če stoj štjé delati, furt najde delo.« 
• Si tak veltji paver ali ka maš za dela? Istino, ka vaš raum človek furt mujs mora pogledniti, če mimo dé. Furt je vse vönabiksano, vred djano kaulek rama, vse tak stodji kak spice v škatüli. 
»Povejmo, zdaj je bila prilika, ka je pri gozdarstvi (erdészet) leko drva vtjüp brau. Dja sam tü odo, šest zetorov drv smo vtjüp pobrali z drüdjimi, domau zvozili, pa je vtjüp spravlemo. Kaulak rama furt djé delo, ali v delavnici (műhely) tü furt kaj najdem za štibrati. Zdaj, gda si prišla, si leko vidla, ka je vöspatanerana löknja, akna, za vöro meriti vodau puno vodé. Gda dosta deža spadne, té se napuni. Mladi delajo, dja sam pa doma.« 
• Gda si se navčo vcuj na teltje k deli? Zvekšoma vsefale sam vejš oprajti. 
»Gda sam v šaulo odo, sam že té začno delati. Krave pasti, na njivi delati, gnoj nakapati pa gda sam že vekši bijo, kositi z rokauv, senau spravlati, žetvo delati... Oče mi je mrau 1967. leta, prvim kak sam dja dola zaslöjžo sodačijo. Na, té je vse name ostalo. Té smo začnili raum zidati, tak je na polonja austo raum. Pejnaz nej bilau, gda sam vözaslöjžo sodačijo, sam daubo 160 forintov, telko pejnaz sam emo. Doma je bijo dug gora vzeti, stariške so töj pa taum, nej v banki vzeli v pausado pejnaze, tisto vse trbelo tanazaj splačati. Bitjé sam krmo, vsikšo drugo leto sam dva bika audo. Z materdjov sva s tistoga tanazaj splačala, pa sva raum vred djala. Té sam se oženo, so mlajši prišli. V Števanovci šče nin nej vodé bilau znautra v rami, dja sam dau v vesi najprvin vodau notapotegniti iz stüdenca. Na, pa ranč tak kazan (kotel). Zvöjn šolé pa tanača (občine) sam dja dau najprvim nota djasti kazan. Brigo sam furt emo za raum pa za držino, mena je tau prvo.« 

Klara Fodor 



Porabje, 29. marca 2007 

6 




»BIL SEM ČLAN DRŽAVNE NOGOMET-V SPOMIN ALOJZU NE REPREZENTANCE ZDRAVNIKOV ŠKRJANCU – MIRKU 
»Nekoč si nisem mogel predstavljati življenja brez športa, brez nogometa,« pravi v vseh ozirih izredno agilen zobozdravnik dr. György Zsemberi, ki sem ga končno uspela zaustaviti za trenutek, ko je iz ambulante ravno hitel v športno dvorano v vasi Torony. 
• Vi nikoli ne počivate, gospod doktor, ga vprašam. »Kaj takega si res le redko lahko privoščim. Pravijo, da človek lahko perfektno opravlja le eno stvar. Če se ukvarja 
z več stvarmi, obstaja nevarnost, da vse dela površno. To pa danes ne gre. Pacienti pričakujejo od zdravnika popolno zavzetost, prijaznost, strokovnost, potrpljenje. Strokovno se moram neprestano izpopolnjevati, moram poznati in uvajati najnovejše postopke zdravljenja in nadomestitve zob. Danes je situacija taka, da človeka čez noč pozabijo, če naredi napako, če ni med najboljšimi. Kar se pa tiče nogometa, sem se odločil, da v tej majhni vasici, ki se imenuje Torony, ustvarim dobro nogometno ekipo, ki bo med najboljšimi v županiji.« 
• In vam je to uspelo? 
»Naša ekipa je trenutno na vrhu županijske lestvice. Poleti smo gostovali v Sloveniji, igrali smo z moštvom Rakičana in smo zmagali z rezultatom štiri proti dva. Treniramo kakor se 


SLOVENIJE« 

da disciplinirano in vztrajno. Fantje imajo voljo do igranja in da povem malo za šalo, imajo seveda dobrega trenerja.« 
• Kdo jih pa trenira? 
»Pa jaz. Jaz sem njihov trener.« 
• Kje ste se pa naučili, kako se to dela, morda na medicinski fakulteti? 
»Ne, že prej, ko sem hodil še v osnovno šolo in gimnazijo v Novem Sadu. Ker sem bil dober nogometaš, sem dobil štipendijo in mesto v dijaškem 
domu. Postal sem član mladinskega moštva in večkrat član mladinske reprezentance Vojvodine. Štiri leta sem igral nogomet še v Avstriji, kjer sem bil tudi trener. Na željo staršev sem prekinil športno kariero in se odločil za študij na medicinski fakulteti v Novem Sadu. Leta 1985 sem diplomiral in stopil v službo v Bački Topoli, leta 1990 sem pa prišel na Madžarsko, v Segedin, ker sem hotel narediti strokovni izpit na področju bolezni ust in zob. Ko sem prebiral ponudbe absolventom za delovna mesta, sem si tudi jaz izbral neko ponudbo, in sicer v Sombotelu, čeprav tega mesta do takrat sploh nisem poznal, niti tega nisem vedel, kje se to mesto pravzaprav nahaja. Imel sem pa srečo in sem zelo zadovoljen. Všeč mi je tu, kar dobro se počutim. 
In tudi nogomet lahko igram, kar je zame zelo pomembno. Imam nešteto prijateljev, ki sem jih pridobil z nogometom. Leta 1994 so me izbrali za člana državne nogometne reprezentance zdravnikov, ko sem imel priložnost igrati večkrat tudi na Evropskem prvenstvu. Po treh letih sem postal član državne reprezentance zdravnikov Slovenije, pozneje še Hrvaške.« 
• Sedaj pa prosim še nekaj besed o vašem privatnem življenju. 
»Leta 1988 sem se poročil z Melindo, profesorico, ki mi je rodila štiri otroke. Moj najstarejši sin Andor je maturant, naslednje leto bo verjetno študiral na Dunaju medicino. Hčerka Noemi je stara 16 let. Ona je dijakinja Gimnazije Bolyai. Sin Tomaž je star 14 let in se uči v Avstriji na dvojezični gimnaziji. Reka je najmlajša, ona gre jeseni v šolo.« 
• Kje pa živijo vaši starši? 
»Na žalost zelo daleč, štiristo kilometrov od tod, v Bački. Le ob velikih praznikih in obletnicah obiskujemo starše, 
sorodnike in tamkajšnje prijatelje. To je malo hudo.« 
• Zakaj ste pravzaprav prišli na Madžarsko? 
»Ne le zato, ker so mi ponudili dobro službo, temveč zaradi procesa razpada države, bolje rečeno, zaradi tega, na kakČlani območnih združenjih borcev in udeležencev narodnoosvobodilnega boja Lendava in Murska Sobota so tudi letos obiskali grob Alojza Škrjanca –Mirka, ki je padel na prvi spomladanski dan, 21. marca, leta 1945 pri Borovnjakovi hiši na Verici-Ritkarovcih. Alojz Škrjanc – Mirko počiva na monoštrskem pokopališču, njegov nagrobni spomenik je pred leti dala obnoviti Zveza Slovencev na Madžarskem. 


šen način je potekal ta razpad. Nobeden trezno misleč človek tega ni hotel, ni hotel na tak način, kajti najslabša vrsta vojne je državljanska vojna. Ker sem imel v Sloveniji in tudi na Hrvaškem zelo dobre prijatelje, sem čutil, da to ni moja vojna. Jaz, kot Vojvodinec bi se moral boriti v srbski armadi in niti predstavljati si nisem mogel, da bi se boril proti prijateljem. To je bil pravzaprav glavni 
vzrok, da sem ostal tukaj na Madžarskem.« Hiša, v kateri stanuje zdravnik z družino, presega vsako domišljijo. Hiša je majhen, prijazen gradič, zgrajen v mediteranskem slogu. Okrog hiše se nahaja japonski vrt z lepo negovano trato, ki jo ureja vrtnar. Vse izgleda lepo, okusno in tako čisto, kot če bi vsak posamezni kamen bil skrbno opran. Tudi njegova ordinacija v vasi Torony ne zaostaja glede nivoja, nahaja se v majhni »lectovi bajtici«, na kakšne lahko naletimo le v pravljici. 
• Kakšne želje še imate, ki jih vam do sedaj ni uspelo uresničiti, in bi radi, da bi se vam izpolnile? 
»Pred kratkim me je klical iz Murske Sobote dr. Mladen Pretnar, specialist za ortopedijo, glavni organizator nastopov reprezentance, in me vprašal, ali bi imel voljo igrati v sloven-ski reprezentanci na Svetovnem prvenstvu zdravnikov v Maroku, kjer bo sodelovalo najmanj 60 ekip z vsega sveta. Zelo me veseli, da računajo name, le odločiti se moram, ali bom igral v reprezentanci Slovenije ali Madžarske. Upam, da nič hudega ne bo prišlo vmes in bom lahko sodeloval na tem velikem turnirju. Kar se tiče mojega osebnega življenja, pa imam veliko željo, da mi uspe svoje otroke vzgojiti pravilno, tako, da bodo našli svoje mesto v življenju.« 

Suzana Guoth 



Porabje, 29. marca 2007 

7 


ma ne diši pod nousom. Za kaj žmano sladkoga bi vse 

drugo tanjala. Nouriva sta vsikši na svojo stvar. Viktorija na svojoga psa Ringoja, Viktor pa na svojo mačko Lizo. Tadale delata Viktor pa Viktorija vse takšo, kak delajo drugi pojbiči pa dekličke. Ja, pa trno groubo se vejta vküper svaditi. Tak se je zgodilo nej dugo nazaj tö, ka je svaja med njiva prišla. Za koga volo že? Tou več ranč samiva ne vejta. Leko, ka zavolo kakše špile ali pa zavolo mlašeči müj. Una je vlejkla na svoje, un pa eške bole na svoje. Po tistom sta se začnila trno čemerasto gledati. Pa sta si začnila gučati grde reči. Pa sta si že kazala pesnice. Ja, pa bi že skur vküper bila. Un se je v njou zagno kak kakši boksar, una pa z nojetami, ka ga poškrable. Vejn bi se kaj takšoga lagvoga zgodilo, če bi nej zmejs stoupila mama Vika. 

-Zdaj pa dojde, -je zapovejdala, ka sta se stavila, kak bi zmrznila. -Sta brat pa sestra ali pa kak pes pa mačka!? 
-Vej sva pa brat pa sestra. Tou ti, mama, najbole vejš, - se je prva zglasila Viktorija. 
-Depa rejsan sva kak pes pa mačka. Radiva se mava. Samo tü pa tam nama kaj naoupak dé v glavej, - je gratalo sram Viktora. Mama ga je pitala, kak se leko mata radiva kak pes pa mačka. Dvojčka sta jo odpelala tavö na dvour. Za sklajenimi drvami je ležo pes Ringo. Vcejlak blajženo je spau. Na njem pa je eške bole blajženo spala mačka Liza. 
-Na, vidiš! Müva sva ranč takšiva. Radiva se mava kak pes pa mačka, - je gučo vcejlak tiüma Viktor, naj njiva ne zbidi. 
-Tou, ka pa se včasi koriva, je pa zatok, ka sva zdraviva. Če smo mlajši preveč vrli gé, leko znamenüje, ka smo betežni, - je eške bole tiüma svojoj mami tumačila Viktorija. Od tistoga dneva se pri rami dvojčkov guči vcejlak ovak. Več 

mata kak pes pa mačka. Če pa se stoj svajüva, se pravi 
VIKTOR+VIKTORIJA 


SLOVENSKI DEN 
PES PA MAČKA 
NA DOLENJOM SENIKI 
17. marciuša, v soboto, popodneva ce je pa tau eške bola motiviralo. 

je biu v organizaciji manjšinske Lejpi püšeo pesmic so tö zapopej
samouprave na Dolenjom Seniki vali šaulardje. 
slovenski kulturni den. Slovenski kulturni den se je končo 
Na veliko veselje organizatorov se z nastopom folklorne skupine. Vsi, 
je kulturni dom vcejlak napuno. ki so prej spejvali, dva harmonika

Program so dali mali z otroškoga vrtca in šaulardje DOŠ Jožefa Košiča na Gorenjom Seniki. Videli in čüli smo, da mlajši v vrtci že tö znajo slovenske pesmi, igre, izštevanke, za konec svojega programa so nam še zaplesali. Lüšni so bili. Nastop osnovnošolcev sta začela dva lejpiva, mladiva harmonikaša z Gorenjoga Senika, Benjamin Sukič in Krištof Sukič. Da sta pa eške cuj k harmoniki popejvala tö, je publika z lampi pa z očami gledala, dobila sta najvekši plosk. Ranč tak moramo povaliti dramsko skupi-


no in srednjo folklorno skupino ša ranč tak, so prišli na oder in so 

tö. Gvüšno, ka je med navzaučimi trno lepau plesali, spremljo ji je pa 

razmeli, ka se godi na »Starišovom Tak sam čütila, da smo goste pre-Treiber 


bilau več takšni, ki so nej vcejlak malo bolj vözraščeni fudaš, Matej. 

delali. Gorenjoseniški stariške so leko ponosni na tau, ka vse znajo tej mlajši. Ta prireditev je bila dobra prilika za tau, da so dolenjoseniški stariške tö leko vidli, ka se tistim mlajšom, steri odijo v seniško šaulo, nej trbej sramovati, oni so tö nej menje vrejdni, liki eške kaj več! Med cilji tega dneva je bilau, pridobiti stariše, stare stariše, mlajše pa vodstvo občine Dolenji Senik, naj si premislijo pri izbiri šaule. Obnovlena šaula na Gorenjom Seniki čaka mlajša z Dolenjoga Senika tö. Po kulturnom programi je bila pogostitev. Kak sam gledala in poslüšala korajžno pripovejdanje lüstva, je biu naš trüd za organizi

ranje plačan. Za naprej pa mamo nalogo: eške več takšni ali podobni srečanj vtjüp prinesti, vej pa slovenska materna rejč čüdovito zveni, samo jo trbej nücati in dobro poslüšati. Vsem lidam, starišom, stari starišom, ki so si v tom lejpom dnevi vzeli čas za tau pa so prišli na našo pozvanje, se lepau zavalimo. Mlajšom tadale želejmo veliko uspehov, eške več nastopov, naj leko pokažejo ka vse znajo. Pa eške tau: naj baudejo vsigdar ponosni na tau, ka so Slovenci. 
V imeni organizato

rov: 



djilejši«, ali so se itak preveč dobro senetili s tejm programom. Vsi

Miki Roš 

zabavali, veliko so se smejali. Igral-nastopajoči mlajši so bili enkratni. 
Porabje, 29. marca 2007 


PETEK, 30.03.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.10 JASNO IN 
V A B I L O
GLASNO, 11.55 MILIJONAR Z JONASOM, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 DUHOVNI UTRIP, 13.40 ROŽMARINKA 
IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 14.25 SLOVENSKI/PORABSKI UTRINKI, 15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 MALI MOZART, RIS., 16.10 IZ POPOTNE TORBE: ZABAVA, 16.25 PATRIKOV SVET, ANG. NAD., 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.25 MITREJ PRI ROŽANCU, DOK. ODD., 17.40 VELIKANI ZEMLJE, MORJA IN NEBA, AM. DOK. SER., 18.35 ŽELEJČKI, RIS., 18.40 PUJSA PEPA, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ZAČNIMO ZNOVA, DRUŽ. NAN., 20.30 NA ZDRAVJE! 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 POLNOČNI KLUB, 0.15 VELIKANI ZEMLJE, MORJA IN NEBA, PON., 1.05 DNEVNIK, 1.45 INFOKANAL 
PETEK, 30.03.2007, II. SPORED TVS 

6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.05 KALEJDOSKOP, 9.00 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 13.15 LETI ANGELČEK, NEMŠ. FILM, 14.45 ŠPORT ŠPAS, 15.15 SP V PLAVANJU, 16.45 ZDAJ!, 17.10 LESTVICA NA DRUGEM, 18.00 POROČILA, 18.05 PRIMORSKI MOZAIK, 18.35 ŠTUDENTSKA, 
19.00 KAJNOV NASMEH, FRANC. NAD., 20.00 PLEME, ANG. DOK. SER., 20.55 VROČI STOL, 21.50 V ŠAHU, AM. FILM, 23.30 PRIVLAČNA ZVERINA, ANG. FILM, 0.50 SEJA DRŽAVNEGA ZBORA, 3.20 INFOKANAL 

SOBOTA, 31.03.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 OTROŠKI PROGRAM, 10.45 POLNOČNI KLUB, 12.00 TEDNIK, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 UMKO, 14.00 OBISK V AKVARIJU, 14.10 VRTILJAK, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.20 VRTILJAK, 
18.35 POZABLJENI IGRAČI, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, UTRIP, EUTRINKI, 19.55 ZLATOLASKA, 21.00 HRI-BAR, 22.05 POROČILA, VREME, ŠPORT, 22.40 SOPRANOVI, AM. NAD., 23.35 DAN D, DANSKI FILM, 0.40 DNEVNIK, 1.00 INFOKANAL 
SOBOTA, 31.03.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 8.10 SKOZI ČAS, 8.20 TEKMA, 9.10 PRIMORSKI MOZAIK, 9.40 ŠTUDENTSKA, 10.00 VROČI STOL, 11.20 NOVI PRIJATELJI, NOVA SREČA, NEMŠ. FILM, 13.20 KONCERT OB 50-LETNICI EVROPSKE UNIJE: L. VAN BEETHOVEN: SIMFONIJA ŠT. 9 V D-MOLU, 14.55 ZDAJ!, 15.20 SP V PLAVANJU, 16.55 NOGOMET, DOMŽALE -PRIMORJE, 19.20 SLOVENCI PO SVETU, 20.00 GLOBUS, 20.35 SLOVENSKI MAGAZIN, 
21.00 ZLATI ČASI, ŠPANSKI FILM, 22.45 VRTILJAK, 0.45 OBSODBA, ANG. NAD., 1.40 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 2.05 INFOKANAL 

NEDELJA, 01.04.2007, I. SPORED TVS 
7.00 ŽIV ŽAV, OTROŠKI PROGRAM, 9.25 ŠPORT ŠPAS, 9.55 NEDELJSKA MAŠA, 11.10 IZVIR(N)I, 11.30 OBZORJA DUHA, 12.00 
LJUDJE IN ZEMLJA, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.10 NA ZDRAVJE!, 14.30 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 17.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 17.15 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA -VIKEND PAKET, 18.30 ŽREBANJE LOTA, 18.40 KRAVICA KATKA, RIS., 18.45 SNEŽINKEC FLOK, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, ZRCALO TEDNA, 19.55 SPET DOMA, 21.45 INTERVJU, 22.40 POROČILA, VREME, ŠPORT, 23.10 PREIZKUŠNJA NA POTI, RUSKI ČB FILM, 0.40 DNEVNIK, 1.05 INFOKANAL 
NEDELJA, 01.04.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.00 SKOZI ČAS, 10.10 MLADI VIRTUOZI: KVARTET KLARINETOV TIBIA, 10.40 LYNX MAGAZIN, 11.10 GLOBUS, 
11.40 SLOVENSKI MAGAZIN, 12.40 SP V UMETNOSTNEM DRSANJU, REVIJA, 15.30 SP V PLAVANJU, 18.00 REPORTAŽA O PRIMERU TEHNIKA ALOJZA MATKA, IZVIRNA TV IGRA, 20.00 ODPRAVE NACISTOV - PUSTOLOVSKA SLA IN RASNE BLODNJE, NEMŠ. DOK. ODD., 21.00 FRASIER, AM. NAN., 
21.30 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 22.15 POKVARJENA DEKLETA, ANG. NAD., 23.05 UMETNOST GLASBE IN PLESA: V OCEANU (STEVE REICH, BRIAN ENO, LOUIS ANDRIESSEN), FRANC. GLASB. DOK. ODD., 0.00 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 0.30 INFOKANAL 

PONEDELJEK, 02.04.2007, I. SPORED TVS 
6.25 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, OTROŠKI PROGRAM, 11.10 VELIKANI ZEMLJE, MORJA IN NEBA, AM. DOK. SER., 12.00 PASIJON VLADA HABJANA, DOK. ODD., 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 
13.15 SPET DOMA, 15.10 DOBER DAN, KOROŠKA, 15.45 MAKS IN RUBI, RIS., 16.05 MARTINA IN PTIČJE STRAŠILO: DUNAJ, 16.15 S SONCEM V OČEH: IZGUBA, POUČNO-IGR. NAN., 16.35 MOJ POKAL, KRATKI IGRANI FILM IZ IZRAELA, 17.00 NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 SUROVA NARAVA, ANG. POLJ. SER., 18.25 ŽREBANJE 3X3 PLUS 6, 18.35 NINA NANA, RIS., 18.40 JOKO! ŽAKAMOKO! TOTO!, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 ROŽMARINKA IN TIMIJANKA, ANG. NAD., 20.55 OSMI DAN, 21.30 PRVI IN DRUGI, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 
23.00 KAROL, ČLOVEK, KI JE POSTAL PAPEŽ, IT.-POLJ. BIOG. NAD., 0.35 SUROVA NARAVA, PON., 1.25 DNEVNIK, 2.05 INFOKANAL 
PONEDELJEK, 02.04.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 10.00 TISTEGA LEPEGA POPOLDNEVA, 13.40 VRTILJAK, 15.40 Š - ŠPORTNA ODDAJA, 16.30 SLOVENSKI MAGAZIN, 
17.00 MOZAIK, 18.00 POROČILA, 18.05 TEKMA, 19.00 MI ZNAMO, IZOBR. ODD. ZA MLADE, 19.30 Z GLAVO NA ZABAVO, 20.00 JEZIK NE LAŽE, FRANC. DOK. SER., 21.00 STUDIO CITY, 22.00 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM: FREKVENCA, 23.00 SOUTH PARK, AM. RIS., 23.20 MOJ LJUBOSUMNI BRIVEC, NORV. FILM, 0.35 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.05 INFOKANAL 

TOREK, 03.04.2007, I. SPORED TVS 
6.10 TEDENSKI IZBOR, 7.00 POROČILA, DOBRO JUTRO, 9.05 TEDENSKI IZBOR, 11.05 SUROVA NARAVA, ANG. POLJ. SER., 12.00 INTERVJU, 13.00 POROČILA, ŠPORT, VREME, 13.25 OBZORJA DUHA, 14.00 IZVIR(N)I, 14.20 OSMI DAN, 
15.10 MOSTOVI – HIDAK, 15.45 TABALUGA, RIS., 16.05 AFNA FRIKI: BIOTEHNIŠKA FAKULTETA, POUČNA ODDAJA, 6.30 KNJIGA MENE BRIGA, 
17.00 
NOVICE, SLOVENSKA KRONIKA, ŠPORT, VREME, 17.35 UTRINKI IZ TEKSTILNE DEDIŠČINE, DOK. ODD., 18.05 RESNIČNA RESNIČNOST, 

18.30 
ŽREBANJE ASTRA, 18.35 ANČINE NOGICE, RIS., 19.00 DNEVNIK, VREME, ŠPORT, 19.55 PIRAMIDA, 21.00 VDIH ŽIVLJENJA - ZGODBA DR. PAVLA LUNAČKA, IGR. DOK. FILM, 22.00 ODMEVI, KULTURA, ŠPORT, VREME, 23.00 PODOBA PODOBE, 23.25 ZADEVA: MRTVE DUŠE, RUSKA NAD., 0.20 RESNIČNA RESNIČNOST, 0.40 DNEVNIK, 1.25 INFOKANAL 


TOREK, 03.04.2007, II. SPORED TVS 
6.30 INFOKANAL, TV PRODAJA, 13.15 DOBER DAN, KOROŠKA, 13.45 Z GLAVO NA ZABAVO, 14.10 GLAS(BE)NI VEČERI NA DRUGEM: FREKVENCA, 
15.10 STUDIO CITY, 16.10 PRVI IN DRUGI, 16.30 MOZAIK, 17.25 MOSTOVI – HIDAK, 18.00 POROČILA, 18.05 LABIRINT, 19.00 JASNOVIDKA, AM. NAD., 20.00 PRED ZMRZALJO, ŠVEDSKA NAN., 21.30 KO PRIDE PRAVI, NEMŠKO-ŠVICARSKI FILM, 22.50 DRUGA DOMOVINA, KRONIKA NEKE MLADOSTI, NEMŠ. NAD., 0.50 DNEVNIK ZAMEJSKE TV, 1.15 INFOKANAL 

Zveza Slovencev na Madžarskem 
Vas vljudno vabi na 

FOLKLORNI  VEČER, 
ki bo v soboto, 31. marca 2007, 
ob 19.00 uri v gledališki dvorani 
v Monoštru. 
 Predstavila se bo 

Akademska folklorna skupina
 France Marolt iz Ljubljane. 

Prisrčno vabljeni! 





M E G H Í V Ó 

A Magyarországi Szlovének Szövetsége
 tisztelettel meghívja Önt a 
ljubljanai  

France Marolt  néptánccsoport 
műsorára, 
melyre 2007. március 31-én, szombaton, 
19.00 órakor kerül sor a szentgotthárdi Színházban. 



Mindenkit szerettel várunk! 




ČASOPIS
 SLOVENCEV NA 
MADŽARSKEM 

Izhaja vsak četrtek 
Glavna in odgovorna urednica 
Marijana Sukič 
Naslov uredništva: 
H-9970 Monošter, Gárdonyi G. ul. 1.; p.p. 77, 
tel.: 94/380-767; e-mail: porabje@mail.datanet.hu 
ISSN 1218-7062 

Tisk: EUROTRADE PRINT d.o.o. 
Lendavska 1; 9000 Murska Sobota; Slovenija 


Časopis izhaja z denarno pomočjo Urada RS za Slovence v 
zamejstvu in po svetu ter Javnega sklada za narodne in etnične 
manjšine na Madžarskem. 
Naročnina: za Madžarsko letno 2.600 HUF, za Slovenijo 22 EUR. 

Za ostale države 52 EUR ali 52 USD. 
Številka bančnega računa: HU15 1174 7068 2000 1357, 
SWIFT koda: OTPVHUHB