GLAS NARODA List slovefiskih delaycev v Ameriki. The anfr Sloveniaa BariJ^ in the United Staie& 4B H ti) issued ever? day txeepft Sou|i —: ud Legal HotidajB, s— 50.000 Readers. s- TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September SI, 1903, at the Post Office at Mew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 COBTLANDT. NO. 111. — STEV. 111. NEW YORK, THURSDAY, MAY 11, 1916. — ČETRTEK, 11. MAJA, 1916. VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV. Poročilo o potopu 'Sussexa'. Wilsonov odgovor v Berlinu. t -g t---r • i NEMČUA JE ODGOVORILA ZDRUŽENIM DRŽA VAM, KAKO JE BIL POTOPLJEN PARNIK "SUSSEX". - KRIVDA POVELJNIKA PODMORSKEGA ČOLNA. — NEMČLJA JE POPOLNOMA ZADOVOLJ NA S PREDSEDNIKOVIM ODGOVOROM. — MNENJE RAZNIH ČASOPISOV. — PARIŠKO ČASOPI SJE PRAVI, DA JE DOŽIVELA NEMČIJA ZELO VE LIK DIPLOMATSKI PORAZ. Višina štv. 304. Nemci so zadnje dni precej napre do vali. — Francosi so odbili nem ški napad. — Major Morath. Washington, D. 1U. maja. — Nemško zunanje ministrstvo je izročilo danes ameriškemu poslaniku Gerar-du v Berlinu noto. v kateri izjavlja nemška vlada, da je ]>ri.:,,i po dolgotrajnem in temeljitem preiska vanju do zaključka. da je bil pa mik "Sussex" torpediran. Ž«* takoj v začetku se je dognalo, da je bil isti dan, ko m- je potopil parnik "Sussex", torpediran nek sovražni prevozni parnik. ki je prevažal čete iz Anglije v Francijo. Vlada Združenih držav je izročila Nemčiji veliko do-kazilnega materiala. Najboljši dokaz, da je bil "Sussex" torpediran, je bil kos torpeda, ki se ga je našlo na par-i.iku. Nemška vlada je prišla torej do zaključka, da je parnik "»Sussex" potopil podmorski čoln. Poveljnik podmorskega čolna je bil prepričan, da ima opravka s kako pomožno angleško oziroma franco->1 n kri žarko. Njegova največja krivda leži v tem, ker se ni bil prej dodobra prepričal. Nemška vlada pripozna, da poveljniki nemških pod-i ).»rskih čolnov niso v vseh ozirih izpolnjevali določbe m« dnai odiiega prava ter da so večkrat potopili kako trgovsko ladijo, ne da bi je prej posvarili. Nemška vlada obžaluje, da se je to zgodilo in pravi, da bo brez ugovora plačala zahtevano odškodnino. Poveljnikom svojih podmorskih čolnov je dala stroga t>«»velja, katera bodo morali v vseh podrobnostih izpolnjevat«. Berlin, Nemčija. 10. maja. — Ameriški poslanik Ge-nrd je izročil danes popoldne ob eni uri nemškemu zunanjemu ministrstvu odgovor na nemško noto. Nemška vlada je baje z odgovorom popolnoma zado-\ oljna in je prepričana, da je spor. ki je bil nastal med obema vladama, popolnoma poravnan. "H. Z. am M it tag'* poroča: Med Nemčijo in Združenimi državami vladajo zo-pi t prijateljski odnošaji. To je največja klofuta za sovražnike Nemčije, ki so mislili, da bo prišlo do vojne. Berlin, Nemčija, 10. maja. — Tukajšnje časopisje je * lanes zjutraj objavilo Wilsonov odgovor na nemško noto. f'rtsopisje je priobčilo o njej vsakovrstne komentarje. Paril, Francija, 10. maja. — Tukajšnje časopisje siuutra Wilsonov odgovor za izboruo diplomatično po-tezo. * . r ;: "Matin" pravi, da v Berlinu ni bilo še nikdar takega razburjenja kot tedaj, ko je poslal tja Wilson svojo pred-/.adnp noto. Vsakemu mora biti jasno, da je doživela Nemčija nezaslišen diplomatski poraz. "Petit Parisien" pravi: — Ako je hotel zvabiti nemški cesar predsednika v past. je zdaj gotovo že izprevidel, da se mu je namera temeljito izjalovila. Wilson je v politiki vsekakor boljši inojst er kot pa nemški cesar. Nemčiji preostajata zdaj samo dve poti. in obe sta zanjo zelo nevarni. Ako nemški eesar brezpogojno sprejme ameriško notibodo ]>ostali voditelji vladnih strank njegovi veliki na sprotni k L Ako je ne sprejme, bo prišlo med obema vladama do prekinjenjm diplomatičnih zvez. Prekinjen je diplomat inih zvez bi imelo za Nemčijo zelo hude posledice. Washington, D. C.. 10. maja. — Državni department je za«" »d s temeljito preiskavo o potopu parnika "Cvmri-ea". ki je bil baje potopljen brez svarila. Nek uradnik je rekel, da ni Nemčija v tem oziru nič zakrivila. Konzul Forst je i>os!al državnemu dcpartmentu sledge poročilo: — Na "Cymricu" ni bilo nobenega Amerikanca. Pet Angležev je utonilo. Parnik je bil torpediran brez svarila. 4 * Cymric" ni bil oborožen. Potapljati se je začel ob pHdvch jiopoldne. Moštvo je bilo do devete ure zvečer v rešilnih čolnih. Kot kaže, bo tozadevna preiskava kmalo končana. fipanska. Madrid, Špansko, 10. meja. — Danes je Španski kralj otvoril zasedanje parlamenta in rekel, da bo Španska ostala do zadnjega nevtralna in da bo storila vse, kar je da bo r Evro- Pariz, Francija. 10. »uaja. Nemško obstreljevanje je ob obeli brejfov ih reke Maas nekoliko po-jenjitlo. Nemci so bili vprizorili vroč napad na višino štv. 287. toda mi smo jih po krakem boju pognali z velikimi izgubami v be». Berlin, Nemčija. 10. maja. 1'omeranske eete, ki so po dva dni trajajočem boju zavzele višino 304. so za«'ele utrjevati svoje postojanke. Sovražnik ima v rokah samo par pozicij, odkoder se bo pa moral kmalo umakniti. Berlin, Nemčija, 10. maja. Major Morath, vojaški kritik 'Berliner Tageblatta' piše: Pred Verdunom igra glavno u-lojro nemška težka artilerija. Princip Nemcev je, najprej z artilerijo vse uničiti . kar se da, zatem pa vprizoriti infanterijski napad. — Lanski boji v Belgiji in v severni Franciji so bili le nekaka predigra silnih artilerijskih operacij. Poročilo, da je pred Verdunom skoraj poldni«? miljon nemških vojakov, je neresnično. Res je, da imajo Nemci pred Verdunom polovico manj vojakov kot pa Francozi. Verdun in ozemlje okoii njega brani baje 800,000 francoskih vojakov, torej potemtakem polovica vse francoske armade. Francozi računajo z množino vojakov. Nemci pa s kakovostjo. Hamci pomagajo Turkom. Petrofrad, Rusija. 10. maja. — Ka azijski fronti pomagajo Turkom tnnofMtevfine nemške čete. sorraine armade zelo moč-vendar Krvna osveta. Berlin, Nemčija. 10. maja. — Pod predsedstvom avstrijskega feldmarsala Trollmana se je vršila dne aprila v Skadru konferenca. pri kateri je bilo navzočih veliko albanskih glavarjev. Pred zaključkom konference je feld-maršal predlagal, da naj se odpravi krvno osveto. Po dolgotrajni debati se je sklenilo, da se bodo vbodoče posluževali Albanci orožja bamo proti sovražnikom domovine in ne več proti svojim bratom. Nemške izgube. London, Anglija. 10. maja. — Angleški statistiki pravijo, da so izgubili Nemci meseca aprila 91.162 vojakov. Od začetka vojne pa dozdaj so izgubili 2,200,000 mož. K tem spadajo seveda mrtvi, ranjeni, bolni in ujeti. Tozadevna statistika je sestavljena po uradnih izkazih nemških izgub. Izgnan. Amsterdam, Nizozemsko. 10. maja, — Ameriški žurnalist Edwin Emerson je pred kratkim javno o-čital ameriškemu poslaniku Ge-rardu. da je on zakrivil aretacijo Sir llogcra Caseinenta. — Nemške oblasti so žumalista izgnale iz Nemčije. — To poročilo ni uradno potrjeno. Avstrijski konzul med zarotniki. Cleveland, O., 10. maja. — Danes je policija aretirala v Yongs-townu nekega petindvajsetletnega Nemca, ki je imel namen spustiti v zrak uiimicijske tovarne. Policija ima v rokah dokaze, da je v zaroto zapleten tudi avstrijski konzul v Clevelandu. dr. Ernest Lu- dwig. Turške fronte. Iz delavskega sveta. Turki se pripravljajo na splošen pohod proti Egiptu. — Rusi od daljeni 100 milj od Bagdada. Amsterdam, Nizozemsko. 10. maja. — Turški poslanik v Berlinu. Hakki paša, je rekel nekemu časnikarskemu poročevalcu, da so bili zadnji boji pri Sueškem pre kopu le nekaka predpriprava za splošen pohod tunike armade proti Egiptu. Petrograd, Rusija, 10. maja. — Generalni štab roške armade Kavkazu naznanja, da so ruske čete zavzele mesto Kasriširin, ki je oddaljeno sto milj od Bagdada. — Zaplenili so tri topove in veliko množino muuicije. Berlin, Nemčija, 10. maja. — Turški generalni ^tab poroča: — V Kavkazu smo napadli centrum ruske armade in ga prisilili, da se je nekoliko umaknil. 40 kilometrov severozapadno od Muša smo prepodili neko sovražno kolono, ki je prodirala proti našim strelnim jarkom. Vjeli smo 50 ruskih vojakov. Vojaške operacije zelo ovira slabo vreme. — V okolici Ereignana je položaj neizpre-menjen. Irska vstaja. Z vzroki, izbruhu in posledicami irske revolucije se bo bavila posebna kraljeva komisija. Poplava. Na zadnji strani našega lista smo začeli z današnjim dnem priobčati "POPLAVO'*. delo slavnega francoskega pisatelja Emila Zo-le. Spis je kratek in bo komaj petkrat ali šestkrat izšel v našem listu. Lahko pa rečemo, da bo onemu, ki ga bo prebral, o-stal za vedno v spominu. — Kaj takega pretresljivega kot je "POPLAVA", niste Se nikoli brili. Koncem drugega tedna bomo zabeli priobčati daljši roman. London, Anglija, 10. maja. — Danes je bilo uradno razglašeno, da bo posebna kraljeva komisija natančno preiskala, kaj je dalo povod irski revoluciji, kako se je razvijala in kako se je končala. — Razen drugih, je Član komisije tudi baron Hardinge, bivši indijski podkralj. Danes je rekel ministrski predsednik Asquith v poslanski zbornici, da kolikor je njemu znano, ni bil noben ustaš ustreljen, ne da bi se prej vršila proti njemu obravnava. Marki Crewe je izjavil v zbornici lordov, da je resigniral Lord Wimborne. uamestnik za Irsko. George Shaw je naslovil na vlado javno pismo, v katerem pravi med drugim tudi sledeče: — Onim ustašem, katere so u-strelili. se je zgodila največja kri-viea. Anglija bi morala ž njimi postopati kot z vojnimi jetniki, ne pa kot z roparji in morilci. Irska je z Anglijo v ravno takem razmerju kot je Belgija z Nemčijo. Vzemimo, da bi Nemci osvojili An. glijo. Ali bi se Anglež, ki bi nastopil proti Nemcem, kaj pregrešil napram svojemu narodu in svoji domovini? London, Anglija. 10. maja.^ — Iz zanesljivega vira se je dozna-lo. da so v južnem delu Irske aretirali preko 1000 ustašev in jih privedli v London. Parnik se je potopil na jezeru. Sault Ste. Marie, Mich., 9. maja. — Parnik "S. R. Kirby", last Northwestern Transportation Co. v Detroitu, se je danes potopil pri Eagle Harboru v Superior jezeru vsled nastalega viharja. Utonilo je vse moštvo, razen enega. Karte za obleko v Nemčiji. Amsterdam, Nizozemsko, 9. maja. — Mestna uprava v Duessel-dorfu v Nemčiji je izdala karte za obleko, ki imajo isti namen kot krušne karte. — Tako je pripovedoval nek potnik, ki je nedavno dospel sem. Nameravan napad na švedskega kralja. Stockholm« Švedsko, 9. maja. — Na neki razstavi so hoteli trije švedski anarhisti umoriti kralja Gustava. Policija je prišla zaroti še pravočasno na sled in aretirala zarotnike. Sodišče je vsakemu prisodilo 18 mesecev ječe. Potopljen transport. Paril, Francija, 10. maja. — Francoski podmorski čoln je v Jadranskem morja potopil sovražni transportni parnik, "fhiru z voj- Promet v newyorskem pristanišču zelo oviran vsled stavke strojnikov. — Pleskarji so imagall. — Mizarji. — Iz Chicaga. Včeraj je bil promet v newyorskem pristanišču še bolj oviran kot prej. kajti v luko je prišlo več parnikov in več bi jih moralo odpluti, toda vsled pomanjkanja strojnikov, se blaga ni moglo pravočasno dovažati oziroma odvažati. — Včeraj se je pridružilo strojnikom precejšnje število kurileev in drugih pamiških delavcev. Državni posredovalci se na vse načine prizadevajo napraviti sporazum med delavci in gospodarji. — Stavkarji so prepričani, da jim bodo ugodili. "iV • Včeraj se je vrnilo na delo nad 600 newyorških pleskarjev, ko so jim delodajalci ugodili. Zdaj bodo imeli $5 na dan. Pleskarji so zastavkali tudi v New Rochellu; zahtevajo zvišanje plač na $4.50. Mizarska unija je včeraj naznanila. da družbe še nočejo ugoditi stavkajočim delavcem. S stavko bodo nadaljevali. Chicago, III., 10. maja. — Stavka krojačev se je razširila tudi po zahodni strani mesta. Krojači pri B. Oppenheimer & Co. so zapustili delo. Stavkarji so člani Amalgamated Clothing Workers Union. Domneva se. da bodo krojači pričeli s splošno stavko. Stavkarji so korakali pred delavnico Eddeheimer-Stein Co.. da bi zahtevali od delavcev, da za-stavkajo. toda policija je prišla in lili razpodila. V tej tovarni dela še nad 600 krojačev. Zdaj je baje že 25.000 krojačev na stavki. Izgredi v Berlinu. Pariz, Francija, 10. maja. — Zadnji teden se je vršila v Švici mednarodna konferenca socijali-stov. pri kateri so bili tudi francoski socijalisti. Nemci so jim povedali. da so v Nemčiji, zlasti v Berlinu, izgredi na devnem redu. To vsled pomanjkanja hrane in velikih izgub. Pozor pošiljatelji denarja! Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRI JO, KOROŠKO. HRVATSKO, in droge krajev AVSTR0-0GR8KI blizo 7 milijonov kron. Vse te poiflja-tve so dospele t roke prejemnikov ne tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lahko pa se pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam poiljejo vojaku« ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order" ter priložite Vaš natančen naslov in na-slob osebe, kateri se ima izplačati. Cene: K. f 1 K. • 5.. .00 1 120____ 17.40 10.. 1.80 1 130.... 18.85 15.. 2.35 1 140.... 20.-J0 20.. 3.05 ! 150____ 21.75 25.. 3.80 I 160____ 23.20 30.. 4.50 1 170____ 24.65 85.. 6.25 ! 180____ 26.10 40.. 5.05 1 190____ 27.55 45.. 8.70 1 200---- 29.00 50.. 7.40 1 250____ 8626 55.. 8.15 1 3<¥»____ 43.50 #0.. 8.S5 1 350____ 50.75 66.. 9.80 1 400____ 58 00 70.. 10.30 1 4."».... 65.'-5 75.. 11.05 I 600.... 72.50 80.. 11.75 f 600.... 87 .«J0 86.. 12.50 1 700.... 101.50 90.. 13.20 1 800____ 116.00 100.. 14.50 1 900____ 130.50 110.. 15.95 1 1000.... 142.00 X«r m zdaj cen« denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primoraai računati po najnovejših eenah In bomo tudi nakazovali po njih. ~ Včasih m bo zgodilo, da doM lak slovnik kaj več, včasih pa Mi kaj Združ. države bodo poslale v Mehiko še par tisoč mož. NAD 34.000 MOŽ JE NA MEJI OZIROMA NA POTIT TJA. — MEHIŠKA VLADA ŠE VEDNO VSTRAJA NA TEM, DA BI ZDRUŽ. DRŽAVE ODPOKLIC ALE PERSHINOOVE ČETE. — ZAPLENJENJE VELIKE MNOŽINE MUNICIJE. — ZDR. DRŽ. IMAJO VELIKANSKE STROŠKE S SVOJO EKSPEDICLJO. V MEHIKI. — MEHIŠKO PREBIVALSTVO ŽELI, DA AMERIKANCI OSTANEJO TAM. Marathon, Tex., 10. maja. — Ameriške čete, ki imajo namen zasledovati bandite, ki so zadnje dni napadli mesta Glen Springs, Boquillas in Deemer, bodo najbrže jutri zgodaj zjutraj prekoračile mejo. Mnogo civilnih Ame-rikancev je že šlo za banditi. Včeraj je prišlo na mejo veliko število vojaštva, ki se zdaj pripravlja na odhod preko meje. El Paso, Tex.. 10. maja. — Pogajanja med ameriški -generalom Seottom in mehiškim vojnim ministrom Obre-gonom so se zopet preložila, ker general Obregon še ni dobil od Carranze potrebnih navodil. Najbrže se bo seja. ki bo skoraj gotovo zadnja, vršila jutri. "Ker se Carranzovi vladi ni posrečilo doseči, da bi vlada Združenih držav odpoklieala svojo ekspedicijo Mehike, bo Carranza zdaj najbrže poskušal zahtevati, da odpokličejo vsaj del svojih čet, ki se nahajajo zdaj v Mehiki; drugi del pa bi ostal še nekaj časa notri in skupno s Carranzovi mi četami nadaljeval lov na Villo. Mehiška vlada pravi, da bi imelo odpoklieanje dela ameriških čet dobre posledice za sedajne napete razmere v Mehiki. Gen. Scott in gen. Funston odločno nasprotujeta, da bi tudi samo del vojaštva odpoklicali. General Funston se je včeraj zvečer odpeljal od tu v San Antonio, kjer bo vodil celo mobilizacijo in odposlal čete v različna obmejna mesta, da jih bodo varovale pred nadaljnimi napadi banditov. Glasom poročila iz Washingtona je zdaj na meji ozi-rojna na potu tja približno 34.000 mož, ne vštevši milico. Laredo, Tex., 10. maja. — Tu so ameriške oblasti zaplenile skoro en miljon nabojev za puške, katere so Mehikanci poskušali vtihotapiti preko meje. Domneva se, da je bila municija namenjena banditom. Washington, D. C., 10. maja. — V vseh državnih krofih se smatra danes mehiško situacijo za veliko bolj ugodno kot včeraj. Državni department je dobil poročilo, da sč bosta Obregon in Scott najbrže pogodila, da bosta obe državi postavili na mejo vojaštvo in bo Pershingtova eks-pedicija odšla nazaj v Colinio, Dublan, ki se nahaja nekako sto milj od meje. Mehiški poslanik Arredondo je bil danes popoldne v daljšem pogovoru z državnim svetnikom Polkom. Razpravljala sta o mehiškem položaju. Arredondo je zelo optimističen. - Vojni tajnik Baker je dobil od gen. Scotta daljše poročila, v katerem pa še ni omenjeno, da se bliža njegovo pogajanje z Obregonom koncu, oziroma kaj on misli o položaju. Združene države je stala mehiška ekspedicija že nad $8,000,000; in predno bo cela stvar končana, bo gotovo še enkrat ali še večkrat toliko. Uradniki v državnem departmentu menijo, da je predsednik Wilson izgubil vso potrpežljivost s Carranzo in da bo najbrže kar najodloenejše nastopil. Pershingov glavni stan, 10. maja. — Mehiško prebivalstvo nikakor ne želi. da bi naše čete zapustile Mehiko; pravijo, da bi ]w>tem jih ne imel kdo braniti pred napadi Vili isto v in drugih banditov. Tako se je izrazilo že več Mehikancev: slišali pa nismo še, da bi kdo želel, da zapustimo mehiško ozemlje. Vsi prebivalci so bili dozdaj z nami vedno prijateljski. Pripovedovali so, da ko je Villa b*'žal s svojo bando preko njihovih vasi, so njegovi privrženci pobrali vse kar jim je prišlo pod roko. Ljudje so v strahu, da bi se banditi vrnili, ako gredo naše čete ven. Nek ugleden in bogat Mehikanec je rekel: "Zdaj smo šele dožnali resnico o Amerikancih. Pripovedovalo se je nam. da na« bodo Amerikanci oropali. Naša želja je, da ostanete tu in nas branite". Nek bogat "rancher" v Babricora je povedal, da so mu lansko in letošnje leto banditi pokradli 15,000 glav živine hi 3.000 konj; poleg tega so mu oropali tudi hišo in zažgali hlev. Ko je šel Villa skozi Namiquippo, se mu je pridružilo nekalro petdeset mož, ker, ako so se hoteli zoperstaviti, so hoteli banditi pomoriti nje in njihove družine. San Francisco, Cal., 10. maja. — Vse čete v Vancouver Barracks, Spokane in Fort Lawton, Wash, in v San Diego, Cal. so dobile povelje odriniti na pacifiško obal. El Paso, Tex., 10. maja. — Danes ponoči je prišlo preko reke Rio Grande kakih trideset Mehikancev, ki so se pa takoj vrnili, ko so zagledali vojaške šotore. To je uaznauil poročnik French, ki je poveljnik tukajšnje po- GLAS NAHODA. 11. MAJA 1916 IGLAS NARODA" KS&owufc Daily.) PUBLHUQM (a wporrtlaa) V1A1IX HAlTfflgR. LOUIS BRNEDOE, oo. at tla corporation of ikon ofOeexa: Oortlandt BUwt Borough of Mu-fcattaa, Now York City. H. r ' teto volja Ust m AMriko 1b 98.00 „„„„„ 1JS0 RtwIoA. COO New Tar*«, 2.00 4.60 P0i MB .......... 2.55 ...... 1.70 "•LAH NAHODA" lshaja vaak das hraal nedelj la prunikor. "8LAS NARODA" ("Tales of the People") M ffvuf day except Sundays Holidays. Baboerfptlon yearly fS.00. Adv« podpisa Is prioMoJoJoi naj M blagovoli poBljatl if Onlar. kraja naročnikov pi da se nam tndl prejtajs kida hitreje aaj. poUJatvam "6 LAI Oortlaad* St.. NABODA* New York Otty Totefo® 4687 ObrtUndt. zn.iHJii vred v črnormeni ro^r in bodita pri tein prepričani, da vas nobeden Slovenec, ki ljubi svoj narod- ne bo smatral za brata, pač pa za frasrjevo oveo. katero se mora prej odstraniti, predno okuži cel hlev. * . Glede jugoslovanske stvari vam ne moremo veliko tolmačiti, ker nam ni dodobra znana in jasna. Nekateri pravijo, da bo Jugoslavija <*vobodna dežela, drugi zatr-jujej-o, da bo samo velika Srbija, v kateri bomo imeli vsi enake ( pravice, tretji govore, da se bo v tej veliki Srbiji pripoznalo samo Srhe in Nobenega drugega ne. Za Slovence je to slabo zna>me.-| nje, posebno zategadelj, ker ti zadnji govore po naročilu zastopnika srbske vlade v Združenih državah. Najlbolj čudno je pa navsezadnje, da srbska vlada ničesar ne ve o kaiki Jugoslaviji. Tako je že vsaj rekel srbski poslanik v Rimu, Riatfič. italijanskemu zunanjemu ministru. Kot je razvidno rz njegova izjave, je Snbija odločno proti vsaki akciji, ki bi bila nasprotna interesom. Italije. Potemtakem Jugoslovani ne vedo, pri čem so. Prvi dan jim srb-; «ki ministrski predsednik nekaj ofoljubi. drugi dan pa pravi srb-e skrivajo hiše med obilnim poročiti le muzjkantom. \ prvi' „ ,, • ... , ,. . .. , sadnim drevjem. Na .malo vzvise- vi-sti je odločilen seveda ; prost(>m lja koncu dolLuice boss namreč jamski ba-s . Ge-' ^ Vele8a]o Jlekdaj neral-kapelmk. kratkorojenj, se- ^^ ^^ daj pa precej dolgi gospod super-1 kank. Za naše povesti je bil samostan Friderik vsakojake burke in po okolici so kmetje dobro poznali grajskega dobrovoljčka. Seveda so je godilo to le takrat, kadar je bil oče od doma. Dom zapustiti pa je bilo dostikrat v tistih bojevitih časiJi. In medtem, ko se je oče vojskoval zoper Matjaža Korvina in Vitovea za, svojega cesarja. j>' hodil Friderik kot osemnajst leten mladenič po Nemškem iu se prelep samostan Velesalo. tepaval pri tekmah, igrah iu dir- ne-kdaj bogati in samostan domini- klarinet. se ne peča z novaee njem; ne zdi se mu menda baš v , , ,J ' 1 - • 1-1 .. , lesen 111 nic posebno znameni- castno. Sedaj je družba povišala V • • , • ^ , , . , , , , , 1 nisi videl na zunanjosti, raz- placo delavcem deloma lO^c. de- , „ i - r 1 lepe kapelice sv. Jožeta na loma 5«Tc, vsled česar je najmanjša plača koimpanijskim delavcem v jami (zunaj je razmeroma manjša) $2.40, največja $'3.15: za pikom od voza, govore, da bo po 69f, za strojem pa 46r; prepričani pa nismo še. dokler ne pride oni krasni praznik: "pay day". Prihodnje bo prvi. odkar je novi "prajs". Pdzdrav! — Frank Ma-gajna. Zadnji gospod Kamenski. Zgodovinska p o v e s t. Spisal Peter Bohinjec. (Nadaljevanje.; Taber se spomni, da je župnik že odzajutrkoval; odhiti v sobo. ven pokopališču. Ttuu živejše pa je bilo v notranjiti jwostorih velesal-skega samostana. "Bele nune" so tekale živahno senitertja po dolgih hodnikih in na "porti" je bilo ljudi od jutra do večera. Seodovala je na ampak ko bi vedeli, da je lepota'proseče in poda sojezdecu roko. | Kamenu vdoVa Katarina, dokler teh rožic združena v eno samo. "Bom, admodum Beverende", ni Friderik doraatel. Ali kjer oče enoto, bi ne rekel, da samo udar-1 odvrne gospod Kamenski in po- zgodaj zapusti otroke, tam se po-jeni z najbridkejio kaznijo o«am-| klanja je oe, odjae dalje. I kaže pri njih le prerada materina sebi mehkoba m o^coijrrait To ae je NA PRODAJ imam novo L.UBASOVO CILRO-ATATIČNO HARMONIKO najboljšega dela. 43 tipk. 12 basov, držaj dkovan itd. Kdor se zanima za harmoniko, naj piše na: Alois Skulj. :m Epsilon PL. Brooklyn. N. V. VABILO na WW VESELICO, ki jo priredi slov. žimako podporno društvo s*v. Ane št. 105 K. 8. K. J. v New Torku v soboto dne 13. maja 1916 v občezuani dvorani g. F. Mraka. 211 Graham Ave.. Brooklyn. Prieetak točno ob 8. uri zvečer. Tempotonn vljudno vabimo vsa cenj. slov. društva iz Greater New Yorka, kakor tudi vse posamezne rojake in rojakinje, da nas na 1a večer s svojim obiskom v velikem števflu poselijo. V enakih slučajih bomo skušale tudi me vedno po-vračati milo za drago. Za prijatelje plesa je preskrbljena izboma godba. Torej pridite vsi. ki ljubite lepo domačo zabavo. Na veselo svidenje v soboto 13. maja! Odbor. Rad bi izvedel za naslov dveh prijateljev JOHNA GORNIK in JOHNA STROPNIK. Pred ka-khni osmimi leti smo bili skupaj v Marxloch, renska provincija v Nemčiji. Zdaj se nahajata nekje v državi Illinois. Cenjene rojake prosim, ako kdo ve za nju bivališče, da mi sporoči, ali nag ae pa sama. javita na na-1 atar.- Joaeph Karo, Bos 138, 6.-: i Calumet, Mich, in okolica: Pavel Shaltz ln M. F. Kobe. Manistique, Mich. In okolica: Frank Kotsian. So. Range, Mi eh. In okolica: M. D. Likovlch. Chisbolm, Minn.: K. Zgonc ln Jakob Petrich. Duloth, Minn.: Joseph Sbarabon. Ely, Minn, in okolica: Ivan (Joule, M. L. Kapsh, Joe. J. Peshei in Louis M. Perušek. Eveleth, Minn.: Jurlj Kotze. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibbing, ftfinn.: Ivan PouSe. Nashwauk, Minn.: Geo. Maurln. New Duloth, Minn.: John Jerlna. Virginia, Minn.: Frank Hrovadcb. St. Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein. Mont.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urlcb. Red Lodge, Mont.: Joseph Jeraj. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Gowanda, N. ¥.: Karl Sternlfia. Little Falls, N. ¥.: Frank Gregorka. Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J. Marinčič, Chas. Karllnzer, Jakob Ilea-uik. Johu Prostor in Frank Meb. Barberton, O. in okolica: Math Kramar. Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Colinwood, O.: Math. Slapnik. Lorain, O. in okolica: J. KamSe in Louis Balant. NUes, Ohio: Frank Kogov&ek. foungstown, O.: Ant. Klkel}. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarlcb. Ambridge. Pa.: Frank Jakde. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Brad dock. Pa.: Ivan Germ. BridgeviUe, Pa.: Itodolf PleterSek. Canonaburr. Pa.: John Kokllch. Cecil, Pa. in okolira: Mike Kočevar Cooamaugh, Pa.: Ivan l'ajk In Jono ZopanClC. Claridge, Pa.: Anton Jerlna. Boogbton, Pa. In okolica: A. Dem-«ar. Darragh, Pa.: Dragutln Slavi«. Dnnlo. Pa. in Okolica: Joseph Subor. Export, Pa.: Frank Trebetz. Forest City. Pa.: K. Zalar ln Frank Lcben in Matb. Kamin. Farell, Pa.: Anton Valentlnčia. Flti Henry, Pa.: F. Gotllcber. Greenaburg. Pa. in okolica: Joaeph Novak. Irvin. Pa. in okolica: Ft. Demter. Johnstown, Pa.: Frank Gabreoja In John Polanc. " Luzerne, Pa. in okolica: Anton Osolnik. Meadow Lands, Pa.: Georg Schalta Mooessen, Pa.: Math. Kikelj. Moon Run, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jakshe, I. Podvasnik, I. Magister in U. B. Js-koblcb. Sooth Bethlehem, Pa.: JerneJ Ko-prlvgek. Steelton, Pa.: Anton Hren. Unity Sta., Pa.: Joseph SkerlJ West Newton, Pa.: Josip Jovan. Willock. Pa.: Fr. gem© in J. Peter- Tooele, Utah: Anton PalOC. Winterquarters, Utah: L. Blaficb. Black Diamond. Wash.: a J. Po-renta. Davis, W. Va. In ohoHca: J. Broalcb. Thomas, W. Va. ia okolica: Frank Kodjan ln A. Korenchan. Graf too. Wis.: John Stamptel. Kenosha, Wis.: Aleksander Peodfr. Milwaukee, Wis.: Jodp Tratnik In Aug. Cotlander. GLAS NARODA. 11. MAJA 1916 Kratka zgodovina naše nove domovine. POTOVANJE. Dne avgusta 1492 ob solne-nem vzhodu j<* Kolumb ua najpomembnejše potovanj«, kar jih bilo v zgodovini. I 'o več meseč-iiih pripravah je bilo pripravljenih troje ladij: "Santa Maria", Pintu" in "Nina z vseui potrebnim. namreč * hrano, streljivom in mobtvolu. Največje težave je imel Kolumb. k«» j*- i^kiil moštvo. Nihče ni hotel iti. ker je bil vsak prepričan. -hi t;re v trotovo smrt. Komaj jili j«- tj.»bil zadostno število. Vla-da j«- poinilostila vsakega jetnika, ki je bil pripravljen iti iim to po-tovanje. Ker pa ni šlo drugače. je bila vlada priinorana rabiti silo. Končno so jih dobili. Bilo je devetdeset mornarjev, dva zdravnika. par tolmačev azijskih jezikor in par drugih; skupaj približno 110 oseb. Kolutnb je bil poveljnik na največji ladji "JSauti Mariji"; Alfonz«. Pinzon. izkušen mornar na "Pinti*'; njegov brat pa na "Nini". .lokaje in jadikovaje so se poslavljali od svojih prijateljev. sorodnikov in znaneev. Po šestdnevni vožnji s«« prišli do Kanarskega otočja. Ravno ko so prišli tja. je pričel bruhati nek ognjenik. kar so smatrali za slabo znamenje. Ko jim je izginil zadnji otok izpred oči. j«* postalo moštvo razburjeno m s«* je pričelo pripravljati na smrt. Kolumb jo imel velike težave, da jih j«* pomirjeval; j«»leg tega j«* bil pa se sam v m*gotovosti in skrbeh. Velika sre-ea j« bila. da j«* bilo lejwi in mirno Domačini, ko so videli, da novo-došleei nimajo zlih namenov, so se jim približali in jim na različne načine izkazovali ponižnost in u-danost. Zlasti so jim ugajale lepe obleke iu orožje tujih mož ter njih bela polt. Po Kolumbovi obleki so sklepali .da je on vodja teh od-poslaneev i/ drugega sveta. Kolumb .se je zelo zanimal zanje. Videl je. tla so bolj temnejše polti k«»t Evropejei. toda sveilej-£«* kot Afrikaiici. Mislil j«-, da so to prebivalci Indije in jih j«* zato imenoval Indijance": to ime jim je »►stalo tudi poz ne jr. Nosili niso ni-kak«1 oblek«- in so liili, razven ene, vsi možki. liili so lepih in mišiča-stih teles. Deset dni so potem stikali po bližnjih otokih in iskali mogočnih indijskih mest toda našli so le sko-ro lieprodirne gozdove, po katerih so letale pestre ptiee, in tekale čiste reke. Pričel je dvomiti, da je v Indiji. Mogoče je Kitajska? Pri sebi je imel pismo kraljiee [zabele naslovljeno na kitajskega vladarja. Iskal je kitajska mesta, toda čim dalje je šel. tem neprodirnej-ši so postajali gozdovi. Ko so vprašali Indijance, kje se dobi zlato, so jim kazali proti jugu. Povedali so jim tudi o bogastvih na nekem otoku, (sedaj imenovana Kulai. Tja je poslal par mož. toda našli s«» le gole ljudi In nekaj obdelanega polja. O indijskih ali kitaj skill mestih, kakršnih so si predstavljali Spanci, ni bilo sledu. Sli so potem na druge otoke, morje. Vs«ko znamenje na morju jPo Vl.- tednih so prišli na otok Ha-ali na nelm jim j«- bilo znamenje jito ki j0 jc. takrat Kolumb mine* reče iu pogube. Vedno so stali 7Va, IIispamolu (španska deželah ua krovu in napenjali oči. kdaj se jim bo pokazala zemlja. Tretji teden so obrnili ladje proti jugozahodu. Pokazala so jim različna znamenja, da mora biti nekje v bližini zemlja. Večkrat so opa/ili \ zraku tropične pticfe. kar jim j«' bilo tehtno znamenje iu so se nekoliko pomirili iu čakali. — Poveljnik ** Pinteje stal 2-"». septembra na krovu ni pričel kričati na vse grlo: "Zemlja. zemlja: na-grada je moja!" (Za onega, ki bi prvi zagledal zemljo je kraljica 1 za bela razpisala neko večjo na-grado . Ites videli v daljavi nekaj črnega. Kolumb iu cela posadka j«- padla na kolena in zahvalila l»oga; toda prehitro. Naslednje jutro so videli, da je bil le temen oblak. Mornarji so pričeli zo-pei obli |iiivat i iu zahtevali so. da se ladje takoj obrne; tako — so rekli se mogoče še rešimo gotove |M>g|ilM*. Da ue bi II. oktobra prišlo vidno znamenj«'. «lu j«> zemlja v bližini. bi pričeli iadrati nazaj. Nam i'•"«"* iz mor*ke gladine so potegnili tt ko zeb-no veji«*o. Vsi -m. bili pre pričaui. da j«- zemlja v neposredni bližini, t VI dan in celo noč so stali na krovu in strmeli v daljavo. Tisto noč je Kolumb. stoječ na mo stu svoje ladje, opazil v precej šnjt daljavi ii»-ko svetlbo. ki se mu dozdevala kot odsev baklje. Drugo jutro. 12. oktobra 14U2. so pa zagledali pred seboj — ze-in:j«». Posadke s«* je polastilo lie P« pisno veselje. Izstrelili so top iu prteeli pripravljati za vsidranje Lahko si mislimo, kaj je čutil Kolumb v svojem srcu, ko ?>o se ladje bližale obrežju. To j«* bilo go tovo največje plačilo za njegovo dolgoletno delo iu vstrajnost. NOVI SVET. Kolumb j«- bil prepričan, da je zemlja, na kateri ie pristal. Indija, ali pa mogoče kak japonski otok. Mislil je. da je našel h' drugo pot /a Indijo, toda naredil je veliko več, kot si je tedaj mislil. Našel je novo deželo, kjer do takrat še ni bilo civiliziranega človeka: deželo polno bogastva. raztezajoeo se na tisoče milj na dolgo iu široko, kjer je oilo sio let pozneje pribežališče zatiranih narodov. Kolumb je pristal na enem iz-med babamaskih otokov, ki ga je on imenoval San Salvador. Ko se je popolnoma zdanilo, je stopil Kolumb na novo zemljo. — Spremljala sta ga brata Pinzon in par drugih mornarjev. Kolumb se je samega ginjenja jokal in poljubljal zemljo. V bližini se je nabralo polno človeških bitij, ki so se pa. ko se je približala ladja, strahoma poskrili i H) grmovju, misleč, da so jadrnice kaki velikanski ptiči »u možje nadnaravna bitja, ib je zasadil v zemljo zastavo, potegnil meč in ' novo zemljo v imenu laat. Pinzon je s * "Pinto'* nezuaiiokam izginil. "Santa Maria" se je pa razbila ob neki čeri. Kolumb je pričel misliti kako bi to svoje odkritje sporočil domov. Kes. da ni našel bogatili indijskih ali kitajskih mest. toda odkril je vendar nekaj novega. — 4. januarja je vzel s seboj del moštva in pet Indijcev ter pričel jadrati proti domu. Sredi morja jih je presenetil grozen vihar: vsi so bili prepričani, da jim je napočila zadnja ura. Kolumb sam je na to mislil. Kdo bo i»ot«*in sporočil Evropi o njegovem uspehu. Napisal je dolgo pismo kraljici I zabeli, isto dal v zavoščeli sod ter ga vrgel v morje. Toda vihar je poueltal in 15. marca 1493 sta prišli obe ladji, tudi Pinzonova. srečno v špansko pristanišče Palos. m Malokomu so v kateri deželi priredili tak sprejem kot so ga Ko-umbu na povratku iz tega potovanja. Ljudstvo v I'a losu jih je »ozilravljalo / divjim veseljem, vse Irgoviitr so bil.- zaprte, zvonovi so zvonili in so mu izkazovali časti ie na druge načine. Se velike večje ovacije so mu »rir* dili v Ilareeloui. ko je bil na K)tu k kraljici in kralju. Pred •nestom >0 ga pričakovali vsi od i«''iijaki in ga na to meti hrupnim »ozdravljanjem peljali na dvor kupno s petimi Indijanci, katere je Kolumb pripeljal s seboj. Kra-ji<-a in kralj sta ga sprejela .-semi častmi, ki se jih more izkazati človeku. To je bilo Kolumbu rotovo popolno plačilo za njegovo lelo. Ko so drugi vladarji zvedeli o ljegovem uspehu, so ga takoj si-ili na drugo potovanje. Zdaj ni lilo težko dobiti moštva. Dne 25 »epteuibra 1493 je šla druga ekspe-licija. broječa sedemnajst ladij, »od poveljstvom admirala Koluni ja. — Topot so pristali na otoku La Vavidad. kjer so našli bele kosti Spancev, ki so jili pustili v Novem •.vetu. Umorili ko jih bili domačini; to je bil pricetek sovraštva. Večina tja došlih je ostalo v novi deželi; in sicer na Porto Biči, -Jamaiei in sosednjih otokih. Ko lunib je pa leta 1496 šel nazaj na Špansko, potem ko je odkril še Trinidad in severni del Južne A-merike. Vrniti se je moral, ker mu takorekoč v njegovi lastni deželi ni bilo več obstanka, kajti drugi so ga pričeli iz uevošeljivosti sovražiti. Vrnivši se v Španijo je bilo pa tudi vse zoper njega. Dvorjani so prigovarjali kralju iu kraljici, da ga ne imenujeta za podkralja v novi dežeH, češ, da on ni sposoben in da ni &pauec. temveč tujee. — Vladarja sta sicer simpatizirala z Kolumbom, toda vladarske časti vseeno ni dobil. N aura vil je svoje četrto in zad nie potovanje, v katerem je odkril obrežje Hondurasa. Ko se je leta 1504 vrnil zopet na Špansko, je svele Barbare «Mb«nf uW&EIWMB i UWBIAY AMERIŠKE ČETE NA MEHIŠKI MEJI. izdavil, da Kolumb nima vladarskih zmožnosti itd. Vsled tega razočaranja je pričel bolehati in je 20. m*ija ir»06 v Valladolidu umrl. Domneva s«-, da je umrl v trd-nem prepričanju, da je odkril vzhodno obal Azije iu odprl novo pot do Indije. Mogoče j«* bilo res. da ni imel vladarskih zmožnosti. to«la vseeno bi se s človekom, ki je toliko naredil za človeštvo, ne smelo tako nehvaležno postopati. V njegov spomin stoji danes spomenik, ki mu bo ostal v večno slavo; ta spomenik mu je — Amerika. Moderna Rusija. edina Zadnji i-as je velika pozornost ameriških podjetnikov obrnjena ua liusijo. Vedo namreč, kako velikega pomena bi bilo za obe deželi večje trgovske zveze med Združenimi državami in Kusijo. Dalekovidni podjetniki so že takoj. ko se je pričela vojna, jeli u videvat i to važnost iu so pričeli takoj delati na to. da se ideja čim-nrej uresniči. Z.- pred dobrim letom ho pričeli po vseh večjih univerzah poučevati ruski jezik ter ameriško lula-lino seznanjevati z rusko literaturo iu sedanjimi gospodarskimi razmerami v Rusiji. Ruske krožke so vstauovile tudi malone vse podružnice Young Men s <'hristian Assoeiation. Dalje je Mr. Vander-lip. predsednik ue\vyoršk«' Nat Mina! City Bank. v banki za svoje uradnike napravil večerno šolo kjer se brezplačno učijo ruščine ter se jim razlaga o sedanjih razmerah v Rusiji. Brezpogojno bo prvi korak, ki ga bodn morali Amerikauci tozadevno ukreniti, da bodo poslali tja može. ki ho«lo proučevali razmere, ki zdaj vladajo v Rusiji. In to tlelo morejo napraviti le možje, ki bodo zmožni ruščine. Trgovina meti Rusijo iu Združenimi državami ne bi bila velikega pomena samo za Ameriko, temveč tudi za Rusijo. Zato se je pričela i s^vi!« leta 1915 je tudi Rusija za bodočo ameriško- 141,513.030 rublje v. rusko trgovino zelo zanimati. — Lansko leto se je mudil«* v Združenih državah več ruskih trgovcev in podjetnikov, ki so se posvetovali z Amerikanei glede tega. teh organizacijah kakih šestdeset milijonov direktnih in iudirektnih članov, iil i ena t retina ruskega prebivalstvi!. Rusko gospodarsk«»-napredno gibanje se je rodilo oktobra 18G5 in ž njim se je rodila tudi moderni! Rusija. To je bila najvažnejša retorma v zgodovini Rusije, kateri je sledilo pozneje še več drugih. Tistikrat je postala samostojna velika množina kmetov, ki so do ta-krat le služili na velikanskih posestvih ruskih grofov. S tem se je pričelo za Rusijo novo gospodarsko življenje. Takrat so v guberniji Kostroma ustanovili prvo hranilnico in posojilnico, iu potem so si omislili take zavode tudi drugod. Kmalu na to pričeli ustanavljati konsumua društva: eelo v Sibiriji. Ustanavljali so mlekarne, večje kovačniee, čev-Ijarniee itd. Magnati so omislili kreditne zavode. Od leta 1873—ls>77 se je ustavilo okoli 150 hranilni«' in posojil-nie. Največ takih zavodov imajo zdaj v zahodni Rusiji, ker tam so kmetje tudi boj premožni kot na vzhodu. Prvega julija 1913 je bilo v eel i Rusiji 12.225 hranilni«- iu posojilnic. ki s«, imele 519.400.000 rub-!jev letnega prometa. Pričetkom 'etošnjega leta j«* število teh zavodov naraslo d«t 15.450. Konsiuniiih društev je bilo leta 1892 nekako petdeset; pričetkom leta 1913 pa že 7578. Zadnjih petnajst let so se kon-stunna društva pričela organizirati v večje zveze. Ena njevečjih teh zvez je Zveza konsumnih društev v Moskvi, h kateri je 1. julija 1915 pripadalo 1390 društev iu je imela 345.761 rubljev kapitala. Kupčija, ki jo j«- ta Zveza naredila v letu 1915 je znesla 22.855.407 rubljev. Leta 1911 je bila ustanovljena varšavska in 1912 permska Zveza. Središče vseh teh zvez in društev je Ljudska banka v Moskvi, ki je imela leta 1914 za 110.221.0S1 rubljev prometa. Ako primerjamo to s prometom leta 1913, za pazimo. da je za 54.214.911 rubljev večji. Promet v prvih devetih nie- znašal že To je najbolj imovita tretina prebivalstva. Statistike so poka-J zale. da so v onih okrajih, kjer nimajo organizacij, ljudje zelo" cevni, kar je itak samoobsebi u-1 - I mevno. < *elo v Sibiriji s«i kraji z zelo bogatim prebivalstvom. V teh krajih se pečajo največ z mlekarstvom. Denarni zavodi so pri posejeva-nju zelo previdni. Posodijo le o-nim. ki za morejo dati dovolj garancij. Le malokdaj se dogodi, da kak zavod propade. Ljudska banka v Moskvi poso-juje ubožnim ljudem, ki potrebujejo denar za življenjske potrebe oziroma za izboljšanje istih, na nižje obresti. To imajo upeljano tudi nekateri drugi zavodi. Iz tega površnega opisa gospodarskih razmer v Rusiji lahko raz-vjdimo, kolik«) je dežela v zadnjih petdesetih letih takorekoč iz nič napredovala. Po vojni bo opaziti v Rusiji tudi v drugih ozirih preobrat. Ni ino-•jfoee preveč re'"*c:.u. ako pravimo, da bo Rusija še enkrat — druga Amerika. ZA ZED1NJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE. Sedež: FOREST CITY, PA. lakorpariraM Amm 21. jamarja 1902 » dri*vi P«an*yl*aaia. GLAVNI URADNIKI: rvtOMdalk: JOŽRr PBTEKNTBL. Box U6. w ti točk. Pa. L podpmlaedntk: KAKOL ZALAR, Box 547, Forest City. Fa. II. podpredsednik: LOUIS TAUCHAK, Box 836. Bock Bprlags, Wya, Tajnik:: JOHN TELBAN. Box 707, Forest City. Pa. EL tajnik: JOHN OSO LIN, Box 492, Forest City. Pa. Blagajnik: MARTIN MUOlC, Box 637. Forest City. Pa. IllUlBnij JOSIP ZA LA H.. 1004 North Chlcaco 8L, JoUat, ni VRHOVNI ZDRAVNIK« D« MARTI* IV BO. »00 Chlcaco 8t.. JolteC IU, NADZORNI ODBOR« P—d—rtalkl IGNAC PODVA8NIK. 4784 Hatfield 81-, Plttstmrck, Pa. L aadsornlk: JOHN TORNIČ, Box 621', Forest City, Pa. D. aadaornlk: FBANK PAVLOVClC. Box 70S. Oonemaafli. Pa. IIL aadaoralk: ANDBJLJ Bl.Ag, 7713 iMler At«.. ClevelanO. Okla, POROTNI ODBOR t EiMesdaiki ma&TIN OBBBŽAN, Box 72, Rast Mineral, »»i L porotnik: MARTIN flTBFANČIČL Box 78. Franklin. Kane. O. ptrotnlk: MIHAEL KLOPČiO. 128 Davson Asa.. R. F. D. J. IrMS flald. Detroit, Mich. CTRAVNI ODBORI Frsdsodnlk: ANTON HOCRVAR, K. F. d, No 2, Box 11%, Hl1flt

|| o. K. ayravnlk: ANTON DKMdAB, Box 136, Brooxhtoa, Pa, H. ftprarnlk; FA VRL 0B&1GAB, Box 402, Witt, 111. DodM naj m poUUaje L Ujnlkn ivaa P. O. Bai m. Diaitisae Hatfto! "tAAI R A R O D 'A.n CENIK KNJIG^ katere ima v zalogi SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST NEW YORK, N. Y! Največ zasluge pri tem napred-uo-gOHpodar.skem gibanju sta imela dva vse-ruska napredna kongresa. Prvi se je v Moskvi vršil leta 1908. katerega se je udeležilo Meseca januarja je poslalo rusko j 1000 delegatov: drugi pa v Kije-trgovsko ministrstvo v /Združene države poziv, v katerem apelira na ameriške trgovce, da se potrudijo, da se trgovska zveza čiiu- preje u resi ii<'-i. Ruski trgovski ata-šej M. Medzikbovskv. ki je uastav-' ljen v New Yorku. daje ameriškim podjetnikom vsa potrebna pojas vii leta 1913. in se ga je udeležilo 1500 delegatov. Zanimivo je to. da so delali popolnoma po nemškem sistemu. Ko so v Nemčiji sprejeli postavo, da se sme konsumno društvo ali denarni zavod ustanoviti brez vladnega dovoljenja, so imeli v Rusiji uiia o sedanjih razmerah o Rusiji, j se vedno postavo, da morajo pro- Prt'tekli mesec je šlo v liusijo'sit i za tlovoljenje. \'eekrat- se ie par zastopnikov newvorske Na- j dogodilo, da vlada ui dovolila, tional City Bank. Z namenom, da j Pri zasedanju dume od 1. av-bodo v Petrogradu in vseh drugih; gusta do 16. septembra so pred-mestih ustanovili podružnice svo- j ložili ]iredlogo. da bi se take or-je banke. j jrauizaeije ustanovjale brez dovo- Prej je Rusija dovažala iz Nem- i Ijenja. Ako bo predloga sprejeta. $50,000,000 več zaslužka. Delavsko napredno gibanje je 'etos dosesrlo. da bodo morali ka-oitalisti .+50.000.000 več plačati to leto svojim delavcem, kot so lansko leto. S tem bo na boljšem 350 tisoč delavcev. Večino teli priboljšanj so delav-ei dosegli brez stavke. LISTNICA UREDNIŠTVA. G. S., Little Falls_N. Y. — Vaša pesem ni za tis.k. Pošljite rajši kak dopis v prozi. Odvetniška tarifa Pavliha MOUTVENIKI: Rajski glasovi, elegantni vez s zapouo _.70 Turškim Jarmom Skrbi za dušo, v usuje vezano $1.20 Pregovori, prilike, reki Marija Varhinja, v usnje vez. $1.20 Sveta Ura, ▼ usnje vezano $1.20 Rajski Glasovi, V platno vez. —.45 eije. Predno je izbruhuila vojna, ji je Nemčija poslala za več kot $300,0000,000 blaga vsako leto. Po vojni te velike trgovine Nemčija ne bo več uživala, ako se Amerikanei pravočasno potrudijo. Pred kratkim je Rusija obhajala petdesetletnico svojega naprednega gibanja. Ob tej priliki je finančno ministrstvo poslalo v Zdr. države poročilo, iz katerega s8 more razvideti, koliko je Rusija t zadnjih petdesetih letih napredovala v gospodarskem oziru. Iz tega poročila moremo razvi-diti. da se je v teh petdesetih letih ustanovilo v Rusiji petintrideset tisoč gospodarako-naprednih organizacij. Večina članov tek organizacij je kmetov, ki obenem za- se bo odločilo pri prihodnjem zasedanji! dume. V Board of Trade Labour Gazette" za mesec september 1915. vidimo, da so imeli leta 1914 na Angleškem le 1524 gospodarskih organizacij z 3,096.341 člani. Iz te številke se vidi. da je v samoupravni Angliji razmeroma manj gospodarskih organizacij kot pa v '"nazadnjaški'' Rusiji. Iz poročila finančnega -ministrstva. ki ga je izdalo ob petdesetletnici napredno-gospodarskega gibanja. je razvidno, da je bilo v Rusiji koncem, leta 1915 petintrideset tisoč gospodarskih organizacij. z 12.000,000 izvršujočhm člani. 8 tem dvanajstmilijonskim članstvom pa. kot sne še prej na- -O- Teh petero črk ni čarovniškili, pač pa imajo čarovno moč. ker so počet ne črke VON SCHLICK-OVEGA BOLGARSKEGA KRVNEGA ČAJA. Vsakdo bi moral sedaj spomladi vživati Kolgarski Krvni Čaj. ker težko je dobiti človeka, ki bi mu ne bilo treba izčistiti kri. Nobeden izmed nas se spomladi ne počuti prav dobro. Največ izmed nas ni bolnih, pač smo pa oslabeli, klaverni, trpimo na slabem teku. neprebavi. zaprtiji. nervoziiosti itd. Taki simptoni pokažejo, da naša kri ne more telo zadostno hraniti in ne more v takem* stanju zadovoliti zahtevani organizma. Tako stanje se ne siue zanemariti. S izčiščenjem krvi se prepreči liuiogo bolezni. H. T. Von Scliliekov Bolgarski Krvni Čaj je poznan najbolj i Spomladanski čistitelj krvi. Čudovit niegov učifiek priča ua stote iu stotisoče ozdravljenih ljudi. Naš rojak Victor Tomljanovič, P. O. Box 80. Seewers. Iona o njem takole piše: ' Jaz sem izvanredno mnogo trpel na želodcu, toda odkar pijem Bolgarski Krvni Čaj, se počutim muogo bolje." Eno veliko Skatuljo Bolgarskega Krvnega Čaja, ki traja za pet mesecev pošljemo za en dolar kamorkoli : Marvel Products Co. POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški Ahnov nemsko-angleski tolmač, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Hitri računar Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slovensko-angleiki in angU slov. slovar Slov.-angl in angl.-slov. slovar Slovenska Slovnica, ves. Trtna ui in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalee Veliki slovenako-augleakl tolmač Voščilni listi Zgodba sv. pisma Žirovnik, narodne pesmi, k k 8. svezek, ves., po i—.30 .—.23 —.23 «—.25 Revolucija na Portugalskem —.20 t—.21 —.28 r-,23 —.20 —.80 —.50 —.35 Srečolovee Streleo Sv. Genovefa Sv. Notburga —.25 Titanik Trojka, povest g—.se j Turki pred Dunajem —.301 Vojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 —.40 —.70 —.50 —.40 $1.00 —.50 $1.00 —.20 (—.25 $1.50 —.50 $1.20 —.40 —.50 —.50 $2.00 —.25 —.60 —.50 9 Marval Bldg. ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE: Božični darovi —.15 Ciganova osveta —.25 Don Kižot —.20 Erazem Predjamstt —.20 Fabiola —.35 Gočevski katekizem —.25 Hedyika *-.25 Hildegarda —.25 Hirlanda —.25 Hubad, pripovedke, 1. In 2. svezek po .—.20 Ilustrovsni vodnik po Go. renjskem —.20 Izanami, mala Japonka —.20 Izdajalec domovina <—.20 Jaromil —.20 Jeruzalemski romar —.45 Knes črni Jurij —.25 Krvna osveta —.20 Leban, 100 beril —.20 Malomeatne tradicije —.25 Meaija, 1. in 2. svezek —.80 Mlinarjev Janes —.45 Mrtvi gosta* —.25 Na jutrovem —.30 Na rasli&nifc potik —.20 Nedolžnost preganjana in poreliiaaa »— O jetiU —.15 Zgodovina c. in k. peapolka it. 17 s slikami «—.50 Zgodba o povišanju —.30 Zgodovina slov. naroda 5. zvezek —.40 Zlate jagode, ves. —.30 življenja trnjeva pot —J5Q Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.71 SPILMAnSVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovrai- nike e-.2t 2. zv. Maron, krščanski deček —.23 4. z v. Praški judek —.20 6. zv. Arumugan, sin indijskega kneza -.23 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.80 12. z v. Priaegs hnronskega glavarja *-.80 15. sv. Angel j sužnjev •—,80 EAZUUSDNI0E: Newyorske s cvetlicami, huraoristične, božične, novoletne in .velikonočne, komad po —.09 ducat po —..23 Z slikami meats New Torka po —.21 Album mesta New Torka s krasnimi slikami, mali *—.33 ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali —JO veliki —.25 Balkanskih driav —.15 Evrope, vezan ■—.50 Vojn astenska mapa $1.50 Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio. Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin, Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po r—.25 Avstro-Ograke mali i—40 veliki veaan —.30 Celi svet «. Jži Velika stenska mapa U. 8. na dragi strani pa teli svet Naročilom je priložiti denarno vrednost, bcdtsi v ali GLAS NARODA. 11. MAJA 1916 EF Jugislovanski a = a Katol. Jedneta B Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY. MINNESOTA. GLAVNI UEADKID: • Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 07, Brad dock, Pa. Podpredsednik: ALOIS BALANT, Box 106, Pearl At«., Lorain. Ohio. Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH. Ely, Minn Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105. Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO. Box 583, Salida, Colo. VRHOVNI ZDRAV JI 11: Dr MARTIN IV EC, 900 N. Chicago St., Joliet, IU NADZORNIKI: MaKE ZUNICH, 421—7th St., Joliet, IU. PETER SPEHAR, 422 N. 4th St., Kansas City, Kana. J011\T AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOI1N KBŽIŠMK, Route 2. Burlev, Idaho. POROTNIKI: FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PISHLAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. Q. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Waah. POMOŽNI ODBOR: JOSEPH MERTEL, od društva sv. Cirila in Metoda, itev. 1, Ely, Minn. LOUIS CHAMPA, od društva »v. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn. JOHN GRAHEK, at., od društva Slovenec, štev. 114, Ely, Minn Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poiiljatve, naj ae pošiljajo na glavnega tajnika Jedneie, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali neuradna pisma od strani članov ae ne bode oairalo. Društveno glasilo: "GLAS NARODA", I _ . .. Bog ve. kod so jo mahnili in kje prasanja, ki so jo spravila s svo-so že. otročjostjo dostikrat v zadre- — Treba bo stopiti k fari in go. Ne, resnično, njeno življenje naznaniti stvar gospodu župniku ni bilo več brez namena in snio-j in občini. Ti že ukrenejo vse po- tra, ni potekalo več enolično, le-trebno. — je svetoval navsezad- i no. ueopaženo. brez koristi, in — nje Lesjakov Jakob, čigar beseda brez sledu... *pi ■.«! Ksaver Meško. ' torej je bilo božje. Vpilo je venomer in jima je stegalo rokice naproti, dasi jih ni poznalo. — Itevče se boji, v temi leži tukaj. — j«- menila Lona. — 0i-Igavo pač je* Najdenček je bil. Našli >la ga Morebiti ga je položil kdo sestri K°pičfvki. Mina in Lona. I«* za čas semkaj in spet pride iu Keptčeva bajta j«- bila zadnja v ga vzame. mkoliko oddaljena od dru- Zakli i i ^ia v gozd. ali je kdo gih hiš. Stala prav ob robu v bližini. A ni se oglasil nihče, smrekovega gozda, ki m- je priče- Zaklicali sta drugič, tretjič. L«' njul spodaj v dolini iu se j»* spro- les je šumel v večernih sanjali, in stiral daleč lja v višino, "kjer so njun klic je trepetal po širni šu-postajala drevi-sa manjša iu — mi. sieer ni bilo slišati glasu, manjša, redkejša iu redkejša, na- Nikogar nikjer! Kar stori- zadnje pa so ponehala popolno- ve s črvičkom? ma. iu se je belilo nad črnim le- — Tukaj ga ne moreve pusti-Miiu golo. razrito in razdrapano ti. Vsekakor ga morave vzeti s se-slenie gorovja. boj. (V ga bo iskal kdo. pride go- Tistega usodnejra večera v tovo v bajto, saj vidi luč. juliju inesei'U j<- bilo — sta sestri Lona je svetila. Mina pa je po-Ilepičevki ravnokar večerjali, ječ- brala dete, ga nesla v sobo in ga inenovo kašo sta si skuhali, kar j»> položila v posteljo. Kričalo je tu-za kričal o iu zajokalo v gozdu /m . ] i tukaj... kočo. Bilo j«1 soparno, in okna so — .Morda pa je revče lačno, bila odprta, zato sla slišali jok po- Lo!ia j/. priuesja jz kuhinje vsem jasno iu razločno, izpočetka m|ek0 in dali sta mu ga piti. — s«, nisja menili zanj: mislili sta. {)ete je bilo res lačno: ko se je da s.- j,- zakasnila kaka vaščan- nasitji0 je utihnilo in zadremalo, ka na polju in se vrača z otrokom Sestri sta ('akali dolgo v noč. Šele zdaj: dete je Že zaspano in ,la mor(,^iti potrka kdo in pov- kriči in joka. % nraša po otroku, C'as je 7>otekal: A jok ni ponehal in se ni odda- lete je spalo tiho in mirDOi že Ijil: če bi se vračala kaka vaš- niei sta se pogovarjali zamolklo, čunka. gotovo ne bi stala z otro- skoro šepetaj.^, da ga ne predra-kom na . esti, ampak bi hitela. j mite; na steui je tiktakala ura jok bi s<- oddaljil iu bi poneha- j enakomerno in enozvoeno: za ko je imela v vasi vedno veljavo. Tudi v ti nenavadni stvari se je dozdeval njegov nasvet vašČa-notn najprimernejši in najpametnejši. in pritrdili so rau vsi. .Stari župnik je zmajeval z glavo pri poročilu o neznanem naj-deučkji in je vprašal, ali so našli pri otroku kaj pisanega. -j— Treba še enkrat preiskati vso obleko. Ce ni nič pisanega, mogoče še niti krščeno ni. Ciganom ni zaupati. , Kes so malička preiskali, a pisanega niso našli ne črke ne. Zato je župnik dete krstil in mu dal patrona sv. Aleša, ker so ga našli ravno na predvečer tega svetnika. Pri občini so reKIi. da treba stvar naznaniti gosposki. A kdo da bo za dete skrbel, če ne najdejo starišev. ali vsaj do tedaj, da jih gosposka dobi? — Kdo da bo skrbel ? — sta se začudili sestri Repičevki. ko sta slišali to. l)a kaj takega vprašajo! Če sta ga zapustila in zavrgla rodni oče in mati. in ga je poslal Bog njima, bo njima dal tudi toliko, da preživita in izre-dita takega črvička. I>a bi dete tu morali iskati dom — saj imata vendar tudi ono lastno streho. Iu če mu Bog da zdravje in življenje, no. oni sta sami, otrok nimata ue bližnjih sorodnikov, ki bi ravno silno potrebovali njuno kočo in bi čakali na njo. torej mu ostane po njuni smrti tudi bajta iu krpa zemlje, kar je imata. Tako je najdenček ostal pri sestrah. Skrbeli sta zanj s požrtvovalno ljubeznijo in s tako v-danostjo, kakor ne hi bil tuj. do tedaj jima popolnoma neznan o-trok. ampak bi bilo božje dete-ee. ki je prišlo k njima v goste v skrivnosti polni, blaženi božični noči in je ostalo v njuni kočici. da ji s svojo navzočnostjo venomer razveseljuje, posvečuje in ji blagoslavlja... Tri leta po tem nenavadnem dogodku, ki je bil v življenje sester zapisan kakor velik, čudežen praznik, je umrla mlajša. Lena. Od tedaj je skrbela za otroka Mina sama. val... —Morda pa je maček! A to inisel sta izgovorili le tako, da sta v obče govorili, a posebno verjetna se jima ni dozdevala. Nehali sta jesti in sta prisluš-kavali. Ni se oddajilo ne ponehalo — kričalo je iu plakalo vono-iner in neprestano, zdaj glasno, obupno in prestrašeno, zdaj tiše. kakor utrujeno in onemoglo, kakor bi menilo vsak hip utihniti in zaspati, a čuj. ni utihnilo. — zaplakalo je glasneje. Sestri sta se vznemirjali, t'im dalje je kričalo, tem čudneje se jima dozdevalo. Prihajalo jima je stotero različnih misli in domnevanj in je spet odhajalo. V srcih jima je postajalo tesno in mu- Moj Leksej. da. moj Leksej ! — je govorila ob vsaki priliki s ponosom in vzradoščena in ni mogla dovolj nahvaliti fantka. — Glej ga. naš mali Leksej ! — so govorili tudi drugi vasčani, ko je piišel fantič k ti ali oni hiši v vas ali se z deeo igrat. Vsi so ga imeli radi. Le bolj odrasli fantje, ki so slišali slučajno doma od starejših, da so pustili Lekseja polletno dete cigani v lesu. so ga dražili včasih: — Ciganček. eiganček! A to se je zgodilo le. če so se sporekli pri igri kaj. ali so hoteli iz kakega drugega vzroka Lekse-ju malo ponagajati. Tako je najdenček rasel kakor cvetka ob potoku. Bil je fantek rdečih, nekoliko zagorelih lic. Blesteče črni lasje so mu segali globoko dol po čelu. izpod kate-tega se je bliskalo dvoje velikih, ognjevitih oči. Ljubko in radostno so gledale te oči v svet: a če mu je nagajal kdo in ga je dražil, mu je vzplamtelo v njih divje in silovito. A navadno je ugasnilo kmalu: spomnil se je besed materinih iu je krotil jezo. Mina. ki je menil dolgo o njej. da mu je mati. je opazila na. dečku že v najnežnejši mladosti nagnjenje k jezi in silovitosti... — Od ciganske krvi je to, — je pomišljala včsaili. Z vso skrbjo in vztrajnostjo se je trudila, da zatre v kali to strast iu ji no pusti pognati globljih in močnejših korenin v nežnem srecu o-troškem. Leksej je bil pokoren in vsprejemljiv za njene nauke. Ko mu je zaplalo po žilah divje in vroče, se je spomnil besed materinih, naj ne vrača hudega spet s hudim. Težko mu je bilo. tresel se je od razburjenja, za vpil hi od bolesti, a navadno se je premagal ... Razen nagnjenja k silovitosti je polnilo srce dečkovo še drugo čustvo, nežno in mehko, nagnjenje k sanjarenju. Ze majhnemu fantičku so se velike kakor oglje črne oči vpi-rale dostikrat sanjavo in zamišljeno v daljavo. Iskale so nekje tam. nekje dlae. Bog ve kje; ne-česar so pričakovale, a sam ni ve- •*o je nalahko in zaspano šumljal gozd — potrkal pa ni nihče in nihče ni pouprašal po detetu in ni zahteval nazaj. Ko je šlo že na polnoč, sta u-videli. da čakata brezuspešno. N'apravili sta se k počitku; Mina je legla k otroku v posteljo. Lona pa si je postlala za silo na klopi ob peči. Spali sta kratko in nemirno, nenavadni dogodek ji je razburil preveč. Vstali sta navsezgodaj. Mina je ostala doma in je kuhala kozje mleko — krave nista imeli — da da detetu takoj piti. ko se prebudi. Lona pa je šla k sosedom naznanit Čudno novico in povprašat, ali bi morda vedel kdo. čigavo da je dete. V vasi je zašumelo ob izredni čuo. A ko le ni utihnilo, sta se o-J novici. Kaj takega, da bi našel junačili navsezadnje. Prižgali staj kdo otroka, in ne bi vedela živa staro leščerbo. da pogledata, kaj duša. čigav in odkod da je. kaj pravzaprav kriči v lesu. takega se ni pri^tilo do tedaj Ne brez tesnehnega strahu sta ! še nikoli v Dolgem dolu, v ti mir- krenili v gozd in čudom se začudili. ko sta zagledali kakih petdeset korakov za kočo na mehkem mahu malo rdečelično dete. — Kdo si božji? — je zamrm-rala z drhtečim glasom Mina ter ni. vsakdanji, od vsega sveta lo čeui vasici. Tudi najstarejši lju d je niso po:nnili kaj takega. Zato je začudenje bilo veliko, in ugibanja, kdo in odkod da je dete. ni bilo ne konca ne kraja. se pokrižala. Izza mladih dni seJ \avsezadnje je povedal neki na je domislila čudnih stori je o gozd pol slaboumni pastir, da je videl nem škratu, ki se pretvori v otro- poprejšnji dan v gozdu tujega ka. da moti in vara ljudi. Marši- moža in dve ženski... kogar, ki mu je veroval, je že o- — Cigani so bili... škodoval, navsezadnje pa se mu Zdaj so bili vasčani na jasnem He roga! in je izginil brez sledu. in in vsi enega mnenja: — Cigani ao ga odložili in ao žrri- mu zaliva korenike ugodni dež izpod neba. Primanjkovalo mu res ni ničesar. Mina je skrbela zanj vestno in boječe. Skrb za dete je polnila vse njeno življenje. Dostikrat se ji je zbujala v duši misel, da ji' začela živeti šele. ko ji je poslal Bog to tuje dete. Zdaj je spoznavala. kako prazno je bilo njeno življenje poprej, kako brez pomena in brez večjega pomena je bilo. Odtekalo je. kakor odteka neznaten potočec. ki se vije leno po neskončni, enolični planjavi, tako leno in počasi, da se vidi komaj, da še živi. Odteka iu nikomur ne koristi in ne škoduje nikomur, nikoli ne prestopi bregov in ne pre plavi planjave. Nihče se ne me ni zanj: je, kakor ga ne bi bilo, in če bi usehnil danes, v ti uri, ga ne bi pogrešal nihče, nihče se ne razžalostil z anjim. nihče ga ne požele! nazaj. Tako je potekalo njeno življenje. — A glej, zdaj je imelo namen : vzgojiti je treba najdeno dete. In Mini ni potekalo življenje več tako enakomerno, enolično, leno. Skrb za otroka, da mu pridela vsakdanji kruh in obleko, je polnila zdaj njene misli in njeno življenje: ta dolžnost je bila dostikrat prav težka, da jo je resno vznemirjala. In, kako se je razburjala. če se je izgubil fantek včasih! Takoj so se ji rodile čudne misli in so jo plašile in strašile. — Prišli so njegovi pravi stariši in so ga vzeli kakor so ga odložili poprej in ga zapustili! Iskala ga je plašna in s strahom. Ko ga je našla, si je oddeh-nila. kakor bi šla ravnokar smrt mimo in bi ji bila prizanesla. Ce se je kdaj prebladil in je o-bolel. je preeula dolge noči ob njegovi postelji, ne da bi se pritožila kdaj z eno besedico. Vese lila se je fantka kakor mlada mati svojega prvorojenška. Zadovoljno in srečno se je čutila, ko je sluaala njegov radostni, nedolžni smeh, ko mn je zrla ▼ teh- * I del in ne bi mogel pvedati jasno Deček je rasel, kakor rase in V in določno, kaj hoče. kaj išče. postaja krepko mlado drevesce, ki česa priakuje. Zatrepetale so mu ga obseva ljubeče solnce božje in^ včasih v srcu nejasne, tihe slutnje o nečem čudovito lepem: oči so mu zablestele. se širile od začudenja in strmenja, lica so mu rdela in gorela. Tco je prišlo k njemu lepo in čudežno in mu je vznemirilo si*ee in misli. Zatrepetalo je pred njim. a preden je mogel prijeti ono lepo in čudežno in si ga ogledati od od bliže in natančneje in ga — spoznati, je že odhitelo in se po-izgubilo. .. Včasih se mu je doteknilo duše kakor sladak spomin na neko daljno lepoto in krasoto, ki jo je videl nekdaj nekje, a sam ne ve. kje in kdaj — mopoče v onih poletnih mesečnih nočeh, ko ga je vzel sen na mehke svoje roke in ga je ponesel v deveto deželo, v deželo pravljic in čudežev, vil ir čarovnikov, ki mu je pravila c njih mati včasih ob tihih večerih. Doteknilo se mu je duše z nežno in božajočo roko. nalahko in o prezno. kakor bi se balo. da jo vznemiri preveč in jo vzvalovi preburno. Oglasilo se je na kratko kakor drag gost. kakor vasovalec, ki se mu mudi, in niti ne sede, in je šlo mimo in se je izgubilo in je izginilo. Prišli so hipi, ko se -je zdramilo v njem veliko in mogočno hrepenenje. Dremalo mu je nekje v globočinah duše in je sanjarilo tih, miren sen, tako tih in pokojen. da še sam ni vedel zanj. — Včasih pa se je prebudilo hipoma in nagloma. Dvignilo je.glavo, z napol radovednimi napol začudenimi očmi je pogledalo po dolini in na gore ob njej. ki kipe malone v nebo in kakor ljubosumne čuvajo tihi dol in ga ločijo od velikega, lepega sveta, ki je tam zunaj za njimi. Dvignilo je glavo in je pogledalo radovedno in začudeno: a vznemirilo se je in je leglo spet. kakor bi se varalo ob pogledu na ozka dolino, na resno nebotično gorovje in bi se preplašilo in razžalostilo. Zadremalo je iznova; Leksej ga je postil, ker ga ae ni umeval in ni vedel, kaj je hotelo prana- Torej druga ponudba! VSAK POSAMEZEN DOBI PROSTO VONŽJOlN VSE STROŠKE POVRNJENE ZA OGLEDATI NAŠE KRAJE, ČE NE DOBI RAZMER NATANKO KAKOR JE ZDOLEJ OGLAŠENO. 1. Vsakdo, ki ve za lepšo deželo, boljo zemljo in večje splošne pridelke in da se kupi zemljo za isti denar ali ceneje, kot tukaj. 2. Vsakdo, ki mi pokaže čisto zemljo v ravnini, da se dobi aker v najem ceneje kot $4.00. V kolikor je meni znano se niti za ta denar ne dobi. J 3. Vsakdo, ki mi pokaže sigurno podjetje ali banko v Ameriki, ki plača več vlagateljem, kakor pa naša čista zemlja v ravnini. n 4. Vsakdo, ki mi pokaže v Ameriki kraj, kjer ra-ste vinska trta bolje kot pa tukaj. T 5. Vsakemu kupcu zemlje z gozdom v ravnini, ki se obveže isto izčistiti, plačam vožnje stroške, ne glede kje in od koga kupi zemljo. 31 NAŠ NAMEN JE: GOZDOVE IN MLAKE IZTREBITI IN NAREDITI TRATNIKE IN POLJA. PO SVOJI SLABI MOČI BOM PRIPOMOGEL, DA SE NAPRAVI DEŽELA MEDU IN MLEKA. ^ ' Rojaki, ki imate denar, k vam se obrnem, naložite ga v naši ravnini. Zemlja vam bode izvrstno poplačala vaš kapital. S tem ne menim kupiti gozd in ga držati, to ne koristi deželi niti kupcu. Zemlja se mora takoj čistiti. Tukaj sc polja, ki so plačala toliko najemnine za aker, za kolikor ti jaz prodam aker v gozdu. MARSIKDO SE BO ČUDIL, DA SE RAVNO SLOVENCEM PONUDI TAKA PRILOŽNOST. *, NATO IZJAVLJAM, DA SE NUDI VSEM LJUDEM, KER V SPLOŠNEM PRIMANJKUJE KAPITALA ZA UREDITI DEŽELO IN JO POSTAVITI V PRVO VRSTO KAMOR SPADA. V / Tu je na milijone akrov gozda, ki čaka čiščenja, da se napravi polje, ki ga ni boljšega na svetu. O tem se lahko sam prepričaš pri čisti zemlji. Slovencem jaz ne bom razlagal, kaj raste tukaj, pridi in oglej si zemljo in se boš sam rasel. Jaz ne ponujam nekaj zastonj, temveč dežela sama te vabi, da naložiš denar tukaj. Zato boš bogato poplačan. Garantiram pač vsakemu, da bo naša zemlja v ravnini za poljedeljstvo najdražja, ko bo enkrat vsa čista. Kajti pridela se vsega tolik ona aker, kakor kjerkoli drugje. Podnebje je dobro in milo, voda izvrstna in dežela bo bolj zdrava kot kjerkoli, ko bo vsa čista. Imam nekaj kosov v gozdu, ki jih čistim, in garantiram večje letne obresti, kakor v vsaki banki. Obenem bo p asvet za polovico do dvakrat toliko vreden. KOMUR ENAKA PODJETJA NE UGAJAJO, ONEMU NI MOGOČE VEČ SVETOVATI. PRIDI V MISSOURI, OGEJ SI ZEMUO IN NIHČE TE NE BO SILIL, AKO NE BOŠ GOTOV, DA BO TVOJ DENAR NAJBOLJE ULO-ŽEN. Ne hodi k meni, niti kakemu drugemu agentu zemlje. Idi torej naravnost k kmetom in prepričal se boš, kakšna je naša dežela. Vsak posameze čiščenje. Naloži olar se krvavo rabi za razvitje in najbolje se bo obrestoval. AM, Naylor, Mo. < iS :*- «. 1 NOVICE IZ STARE DOMOVINE. K&ANJ8K0. Pozdrave pošiljata: pijouir Jakob Lenko z bukovaiskcga bojišča in domobranec 4. polka Fran Vočkaj iz Tbeljnkejra z italijan-f»k»va bojišča. Bombe. V sr»»do dne G. aprila ata uit-tala dva italijanska zrakoplova bombe na Postojno, ne da bi napravila kake škode. ŠTAJERSKO. Žrtve vojne. Norieki \ rb pri ltadgoni. Neizprosna smrt nam je iz našega vrba pobrala mladega fanta Franca Dvoršaka. V t»0. letu svoje starosti je naš*-l aiurt na ltoberdobaki planoti, kjer je že toliko slovenskih vojakov padlo. Dolgo časa se ni moglo nič goto vega izvedeti o nj^m. dokler ni prišlo uradno poročilo o njegovi smrti. Njegov oče se bojuje na ravno i^tem torišču kakor padli sin. — St. Lovrenc na Dravskem polju. V Ipeku v ( rnig<»ri je u-mrl valiti bolezni iu zmr/liu din K januarja JVatip Kukovič. i lil je vrl in blag mladenič, priljubljen pri, Vimli. — \r. (,'irkovec pri Pra-gerskeui. Dobili siuo Žalostno no-vieo, da je padel na bojišču blagi luoi in oče dveh olrt«Jc Blaž Pernat. — Iz Konjic. Z italijiui^kega lM»jiš."a j«- došla žalostna vest, da je od krogle zadet padel Karol Keberuak, doma na Hr«nru pri Ko itjitrali. star M. — Lr Ž reč poročajo: Mla

  • dijo. da je v (ialicija naš«-l svoj prea^od-nji gr«»li. — Sy. Jurij olj Pe^uici. V»«*hio bolj ra^i število žrtev vojne tudi i/ nase župnije, llazcu o-nih, kojib inu-ua vi bila ie priobčita . je <]<'->!• j znano, ila niso več med živi*t»i. tile: Franc Trabos. viničar na Pesnici, ki zapušča nlado /eno s otročici; padel je že julija lai.>k< ^a leta. Zadoblje-111411 ranam je podlegel |Mis*-$tni>.ki mii Karu! IxireTK- iz Pesnic«*; lani je o«lšo! na J1 lino bojišče, a s« daj je prišlo ol>vest Llo. da je dee. dotrpel. Dognalo >«• je tudi, tla j«' okoli Vseh «*vet.ii padel Filomen Marko, vni.'-arski sin in pomožni tukajšnji cerkovnik, ki je bii pri-d»n mladenič in bi bil tako rad ovdovelo mater na stara leta o-skrbel. Starejši brat je ujet v Iiu-siji, mlajši {»a je moral za U j i m na južno fronto in tudi dalje časa ni več glasu o njem. Posebno hudo nas je tudi zadelo, ko miid izve* dfli. tla je italijanska granata pro-trgala nit življenja tulademu možu Andreju Weilandu z Gor. Pesnice; tako kot mladenič kakor kot mož m* je pokazal vselej zglednega, pravega moža, zato je izguba tem težja za ženo in otroka in za nas vse. — Padel je na južnem bojišču Viktor pl. Po iger, sin brv-š»-ga občepri ljubljenega slovenj grašk« ga okrajnega glavarja iu na.utrvtnišk'. aprila. Celje okolica 27., 2$.. 29., apr. in 1. maja. Celje mesto 2. maja, Smarjo .pri Jelšah maja. Slov. Gradec 17. iu 18. aprila, Ljutomer 2<>. aprila, Ptuj mesto 2.">. aprila, Ptuj okolica 2ti. in 27. aprila. Ormož 28. aprila. Rogatec 2!». aprila. Konjice 1. maja. Maribor mesto 1"». aprila. Maribor okolica 16. iu 17. aprila. Slov. Bistrica 18. apr.. Sv. Lenart v Slov. gor. 20. aprila, Radgona 25. aprila. Vpoklic vojnega kurata. Anton Peršuh, kaplan na Dolu pri Hrastniku. je vpoklican v izvrševanje dušnega pastirstva na bojišču. Nadomeščati mu bo obolelega vojnega kurata Marka Kranjca pri 37. pešpoLku. Dva duhovnika umrla. Zopet je lie mila smrt zahtevala svojo žrtev v vrstah lavautiuske duhovščine, pobrala je eilega izmed najboljših in najdejavnejših. Profesor Ivan Markošek je due 11. aprila ob -i. uri zjutraj po kratki, pa mučni bolezni v 44. letu svoje starosti mirno v Gosj*>du zatLsiiil svoje oči. Rojen na Tebarjih leta 1873. je >tud»ral na gimnaziji v Celju in bogoslovja v Mariboru ter je bil leta 1SH8. v didiovuika posvečen. Služil je kot kaplan v Šmart-1111 v Rožni dolini in Vitanju, nato kot korni vikar v Mariboru, kjer je I ta 1W7. postal verouči-telj na mt-čauskih šolah in leta 11*11 - profesor nauka na realki. Pokojnik je hil neumorno vstra-jen in delaven. Kot sin revnih Ktarišev s<- je moral na ginuiaziji sajn preživeti s podučeva njem drugih gimuayijeev in jc s tem bornim zaslužkom šc podpiral svojo dobro -mater. Bil jc vedno odličen učenec. Kot bogoslovec in duhovnik je porabil vsako betvico časa 'a št udiranje, da jc izpolnjeval svoje znanje. .Profesor Markošek je ves čas svojega bivanja v Mariboru deloval v Ikato!. delav- 'in in eecilijanskem dmštvu. Vnet za vse dobro in vsestransko delaven je bil vendar skromen 111 ponižen, tih značaj, ki nikdar ni iskal priznanja in plačila za svoj trud na tem svetu. — V Središču je 11. aprila po daljšem boleha-nju umrl Andrej Keček. vpokoje-ni stoprški župnik. Rajni je bil rojen 13. novembra 1861 v Ormožu. V duhovnika je bil posvečen dne 18. julija 1885. Rajni je kljub svoji boleha vesti pridno sodeloval v slovenskih organizacijah. Duhovniške vesti. Župnijo Ponikva ob južui železnici je dobil taimušuji provizor Maks Ašič. — Župnija Frani je podeljena Valentinu Kropivšeku. kaplauu v Šoštanju. — Kaplan Jakob Saf««šn*k je prestavljen iz Lcskovua v Dol. — < 'esar je imenoval kanonika in fetolnega župnika Franca Mora ves za člana štajerskega deželnega šolskega sveta. Žetvene komisije. Mnogo žetvenih komisij ne deluje, ker je večina članov v vojaški službi. Z ma rib«"1 takega okrajnega glavarstva n^«wnjajo. da sme župan sam imenovati sposobne možu v komisijo. P o mac j kanje žvepla za sode. Vinogradniki in kletarji se prho žnjejo, da ni nikjer dobiti žvepla za žveplanje sodov. Sodi bodo splesnili. če ne bo žvepla. Uravnava uporabe ječmena. O kraj no glavarstvo v Mariboru razglasa: V dostavku k na/mest-ni-škemu ukazu z dne 11. marca t. L, m katerim s«- ureja ^uporaba ječmena, je sedaj naznanilo ministrstvo notranjih zadev, da se more pripustiti samohraniteljesn ječ-a le pod pogojno množino. GLAS NARODA, 11. MAJA 1916 rabe. Za prehrano oseb saiuuhra-j Marinš«?ik. starega 77 let, 461« nitelja znašči za glavo in dan 300 f^vspodiujo vdovo Marijo Kva 461etno itelja znaša za glavo in dan 300 gospodinjo vdovo Marijo Kvas in gramov make ali pa 360 gramov' 701 etno Marijo Krope j. zrnja. Najvišja uporaba žlahtnega! Sv. Miklavž nad Laškim. Dne zrnja (pšenice ali rži) pa ne smej 4. aprila smo spremili k večnemu prekoračiti 180 gramov, nadaljnih počitku najstarejšo ženo naše 1M> gramov mora pa se uadoane-,župnije Heleno Žveplan. Rajna je stiti z ječmenom, koruzo ali ajdo dosegla visoko starost, naunreč 89 v enakih delih. Mletje ovsa je se-( let- Uila je usmiljenega srca do ilaj, kakor jiojirej. prej.K>vedano vseh. posebno pa do reveže v. Pre-Ter bodo oni. ki pretkoračijo ali mnogim je bila krstna in biimiska ravnajo nasproti tej prepovedi, botra. strogo kazuovanL I St. D j pri Velenju. Dne 30. suš- Odškodnina za zaklane svinje, ta je umrl Florijan Jeleu, podo-Namestništvo je določilo, da zna-'™i»če Kl«mše. Umrl je v najboljši ša odškodnina za zaklane svinje moški dobi kot žrtev jetike. Brat za mesec april za štajersko deže-jAleks je pred 21 leti kot o&niošo-lo 1 kg 4 K, 111 sicer za tiste za-.'^e umrl. prva žena Neža pred 11 iilane svinje, katere se morajo za-,leti. hčerka Mieika pred 4 leti, vsi Klati da se prepreči razširjenje nji jetiki. Florijan je zapustil že-svinjske kuge. 1110 in več malih otrok. Bil je eden Živinski sejmi Ker je kuga sli-J izmed najboljših župljanov. novka v mariborskom. otkolisu iu' okraju if^asnila. je namestnija /i- KOKOŠKO, vinsko sejmsko zaporo preklicala Obstreljevanje. Težka 1 talij a n-111 dovolila, da se živinski sejmipka artilerija je zadnji čas grozno smejo zopet vršiti. Prvi živinski 1 obstreljevala obmejni kraji na sejni v Mariboru sc jo vršil v src-1 Koroškem. Največ sta trpela kraj do 12. aprila. Na sej 111 se sme pri-j Sv. Katarina iii va.s Ukve v Kaual-gnati vse vi*stc goveje živine dolini, uiaribos'skega in ptujskega okraj- nega glavarstva. Tudi ptujski o-kraj jc istotako proglašen kot neokužen. Ruška koča se je otvorila letos rzjejnoma w- o A'eliki noči. Oskrb-ništvo je ostalo v prešujih rokah. Maribor. Ivana Zadravec, učiteljeva vdova, je po tužki bolezni dne 12. aprila v (iG. letu svoje starosti min 10 v Gospodu zaspala.. Pokopali so jo na Ptujski gori. Studenci pri Mariboru. Dn- 10. aprila je tukaj umrla ]K> daljši bolezni -Jera Čeli, rojena Košar, so-proga veleposestnika Jožefa Ceha. stara G6 let. Slivnica pri Mariboru. V Orehovi vasi jc padci v noči od 2. na 3. aprila s kola mice vojak Avg. Strnsšek. ki sc je nahajal doma na doipustu, in se je ubil. Pred nedavnim časom se je na stičen način ponesrečil neki vojak pri graščini na Slivnici. Sv. Jurij ob Pesnici. "Ali ste pri vas že vsi mrtvi, ali pa se vam predobro godi, da ni od vas nobenih vesti.'" me je nedavno vprašal znanec iz bližnje župnije. Ni ne eno 111 ne drugo res. A vojni čas nam nalaga delo 111 trpljenje, da se še sami sebi ne utegnemo potožiti. Delamo in obdelujemo polja in vinograde s pomočjo ruskih ujetnikov, ki so že skoro eno leto tu ter v splošno zadovoljstvo pomagajo, kjer je le kak domač človek poleg. Drugače pa tudi med nami doma v resnici smrt zelo gospodari — letos ji- menda že 13 pokopanih — in je posebno čudno, da je med tend toliko število takih, ki so biLi naglo odpoklicani s teg«, sveta. Začefikom tega meseca (aprila) jen. pr. umrla 291e:•■ prej odšel na dopust, predno ji-azvitek došel na fronto. l)a se je-5 pokvarila, so jih tovariši pojedli. Vseh 12 mož, ki so jedli dotične jestvine, jc pod groznimi mukami umrlo. EDINI SLOVENSKI SALOON T Dnlnth, Mina. Rojakom Sloveneem da te nahaja moj SALOON pol bloka od Union poitaje na dean^ strani W. Michigan St. itev. 41» 2a obilen posest se priporočata J OS. SCHARABON. Bedne drnttvene seje se vrfie vsako ČE7TRTO SOBOTO v mesecu v dru-itvenl dvorani "BEETHOVEN-HALL". 210 B. 5th St. blizu S. Ave. v New Yorku, N. Y. In se priCno točno ob 8. url aveCer. f SLOVENSKI HOTEL \ I UNIJSKA BARA VA n 1 ■ • V 1 a Ta NAZNANILO IN PRIPOROČILO. Cenjenim rojakom v Clevelan-du, Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik VS A s A A A A Frank Petkovšek Javni notar (Notary Public) 718-720 MARKET STREET W A U K E G A N. ILL. PHONE 24« Zastopnik "GLAS NARODA" 82 Cortlandt Street. New York. N. Y. PRODAJA fina vina, izvrstne »motke, patentirana zdravila. PRODAJA vožne ilstke vseh prekomor-skih črt. POŠILJA denar v »tari kraj zanesljivo In pošteno. UPRAVLJA vse v notarski posel spadajoča dela. 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati aa ! ročnino na naš list, knjige in druge v našo gtroko spadajoče posls ter izdajati pravoveljavna potrdila, Tsled česar ga rojakom aaj topleje priporočamo. Upravniitro Glas Naroda. 'KRACKERJEV' BRINJEVEl V ZALOGI imamo še nekaj SL0VENSK0-AMERIŠK1H Ljubi svoj rojstni kraj. "Novi- fr/\T T1T\ A TTTf T ne" izročajo: ^laitiu Mertuk. ra- U I II M I I \ I U 1/ njenec -48. pešpolka. je dal služitijll.\/ljAjl/lT.ll>elJU f sv. mašo. da more s pomočjo naj-1 svet»-jšcs?a Srca priti nazaj v svoj ljubljeni slovenski kraj. »Mertuk sa leto 1916. Da je bil letošnji Koledar res pravi, da na svetu ni kpšega kra-1 ^ posebnega, je razvidu. . ja. kot je slovenska, domovina. | .ker 8ruo ga morali dvakrai -1 tiskati in nam je ze druga zaloga Kje sta moja brata JAKOB iu|»koraj popolnoma pošla. V Kole-JANEZ METELKO ' Jakob j«- darjn je preko trideset krasnih bil pred enim letom v Fayette slik, razni zauimivi članki, lepe Co., Pa., in Janez pa pred dve- povesti in poljudno pisane znan-ma letoma v Coloradi. Prosim gtvene razprave. Naročite ga ta-cenjene rojake, če kdo ve za|kojf da ne bo prepozno! Stane s nju naslov, naj mi naznani, ^li!p0gtnino vred 35 centov, naj se pa sama oglasita. Ra\-uo-j glovenic Publishing Co., tako bi žeb-1 izvedeti za naslov j g2 Cortlandt g|. New York City, svojega prijatelja FiRAXKA1 ŽABKAR iz Rake. Pred tremi leti je bil v Milwaukee, Wis. — Louis Metelko. R. F. D. liox 153, Latrobe, Pa. (10-12—5) je najstarejše in od zdravnikov pripoznano -kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim] Cens sa "BKINJEVEC Je: 0 stoklenlc I 8.B0 1*J steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tnril čisll fluniHčl TKOPINJEYEC In SLIVOY-KA kuhana v naši lastni distilerljl. Naše cene so sledeče: Tropin je v ec i»er gal. $2.50, $'J.75 tn 11.00 Sllvuvitz i»or nal................. $2.75—$3.00 Tropinjevec zaboj .................... $ fl.00 Slivovitz zaboj ...................... $13.00 "66" Rye Whiskey D let star, »ahoj____ $11.00 Rodeča Ohio vina per rsI.....R5o., 80c., 65«. Catawba In Delaware per Kal.......7—80c. Za 5 ln 10 gal. posodo računamo $1.00, ca 25 ga!. $'2.00, za večja naroeha je sod zastonj. Naročilu oaj se priloži der.ar aH Money Order In natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo. The Ohio Brandy Distilling Co 6102-04 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, 0 Dr. Kichterjev PAIN-EXPELLER za renibbi Ul«d-•*. (kmlNt in aagik- ČMrt akUM* jo Mi-fic. Pristni prihaja ▼ zavoju, kot je naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki ni »o zapečateni z Anchor varstveno znamko. — POZOR ROJAKI! Nijupcinijt mazilo u tmamkm Imam. kakor tadi sa motke brke ia brado. Od taga mazila sraatajo v •tih tednih krasni ros ti in dolci lasje kakor tad I 35 in 50 r>»ntoo ! mo. opekline, bule. tore, krasta ia crista. F i potne noge. kurje oče ML ozebline v par dneh po- ji T\ ' polnoms odstranim. Kedor bi moje idrarila brw _ 'Ali uspeha rabil mu jamčim sa K.0Q. Piiite tmkoj pe * cenik, knjižico in žep al Koladar la poiljits 4 ceats v markah sa poitaino. RICHTEX & CO. 74-* Wa^iatUa St. ■bvTdi m. T. JACOB WAHČIČ, 1092 E. 64. St., Cleveland, O. Za vsebino oglasov ni odgovorno ne upravništvo ne uredništvo. Importirane Franz Lubasove harmonike »o razprodane. Iinel bom zalogo zopet po končani vojni, ter se za pozneje rojakom priporočam. Kupujem, prodajam in popravljam stare rabljene harmonike po dogovoru; izdelujem nove KOVČKE po $6.00 ter nove mebove od $6.00 do $10.00. Delo trpežno in zanesljivo. Alois Skulj, Brooklyn, N. Y. Slovenska Društva po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti DOBRE IN POCENI društvene tiskovine, se vselej obrnejo na slovensko ungsko tiskarno "Clevelandska Amerika" Mi izdelujemo vs« društvene, trgovske in privatne tiskovine. Naia tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed r «eh slovenskih tis kar en v Ameriki. Pilite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam. Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine. CLEVELANDSKA AMERIKA PRVA SLOVENSKA UNIJSKA TISKARNA 6119 ST. CLAIR AVE, CLEVELAND. O. 99S ■ - ■ . --------- GLAS NARODA, 11. 31AJA 1916 i ¥"- i-v =S= IMMMMMMMMMMM EMILE ZOLA: POPLAVA (Priredil J. T.) ..................... ^ .^mMIMlM POPLAVA. L •Ju/, »ni! Louis Kolibi»*u in sciu star s«*d«'iadf.set let. — Uojcu .n»-iii bil \ vasi Saint .lory. lu-ka.i milj vstran od Toulous«'. «»l» reki Garoni. ' »ti rane mladosti m-hi delal iu si i/ zemlje služil svoj kruli. Sezidal sem -»i domačijo, postal sem ugleden in sem bil pred enim mesecem najbogatejši kmet v okolici. Zdelo se mi je, da je našo hišo l>o«r prav posebno blagoslovil. Sreča nam je bila prav posebno naklonjena, solnee je bilo naš zaveznik : slabe letine nisem pomnil. Na kmetiji nas j,- bilo vseh skupaj dvanajst. •laz sem bil moean ^taree in sem spodbujal otroke k delu. Imel s»-in brata Petra, starega samea. ki je bil prejšnja leta stražmojster. m >»->tro Agato, ki se je bila po smrti svojega moža priselila k nam ler postala taka gospodinja, kakoršne ni bilo milje in milje naokoli. • >trok iu Iiuukov je bila «-ela vrsta. Moj sin Jakob in njegovi: /ena lio/a sta imela tri heere: Anian-do, Veroniko in Marijo. Amanda ji' bila poročena s <'iprijaiiom Houissoiioin ter ji' ituela že dva otroka; prvi je bil star dve leti. drugi pa deset mesecev. Veronika se je bila pred kratkim zaročila z Gašperjem Kabuteauoin: tretja Marija, je bila pa taku nežna in tako bela. kot kaka mestna gospodična. Vseh skupaj nas je bilo torej dvanajst, jaz sem bil pa ded in praded Pri mizi je sedela Agata na moji desni. Peter na levi strani, okoli mi/e pa otroci. - Od najstarejšega do najmanjšega, vsi lepo zapovrstjo. — Najmlajši, ki je bil star deset mesecev, je znal jesti juho kot odraste!. To so bili veseli obedi. Žlice so ropotale po krožnikih, vsi smo jedli z veseljem in zadovoljstvom. Otroci so jedli in se neprestano smejali. Kako sem bil ponosen in kako vesel, ko so iztegovali otroci k meni ročice in prosili: — Očka. daj še košček kruha, velik kos kruha. očka. zelo velik. Srečni časi! Po našem posestvu je neprestano odmevalo veselo petje, roke pa niso nikdar praznovale, ampak so bile neprestano na delu. Ko smo sedeli /.večer pri mizi. j«' začel praviti !'eter zgodbi* iz Vojaškega življenja. V nedeljo ie spekla teta Agata potico za o-11uke. — Najmlajša, Marija, je pela s svojim sladkim glasom čudo-1 ito lepe pesmi. Ponavadi je sedela sama. roke je imela sklenjene, oei na šjroko odprte, liila je kakor svetnica. )»i!i smo torej brezmejno srečni. — Niti na misel nam ni prišlo e bosta poro.ila Veronika in iSadike, katere smo bili zasadili prejšnje leto. so bile že čez meter visoke. s|a sva na polje in v vinograd in / radostjo opazovala kako se naše premoženje neprestano veča. -lakob »ne je potreptal po rami rekoč: Dobro ka/e. oče. dobro. — Kruha bo dosti iu vina bo dosti Gotovo si napravil / I logom pogodbo, da je tako blagoslovil naša polja. .lakob je imel prav. - llog je bil blagoslovil naše imetje, bili s.no na boljšem kot vsi naši sosedje. Nobena nesrecu nas ni zadela. — ( e je padala toča. ni nikdar padala ua naša polja, če je sosedu uničila uš trto, je pri nas dobro obrodila. Otroci so bili vedno zdravi; bili smo prepričani, da nas tie more zadeti nobena nesreča. — In meni se je povsem umevno zde-'<>. da mora biti tako: uikdo izmed nas ni nikomur prizadel ničesar siabega. Prcjno sva s,- vrnila. c\a si ogledala še posestvo onkraj vasi. Vse sadilo drevje je bilo v cvetju iu obetalo je dober sad. lil za tla sva delati načrte. — Kakorhitro bova imela dovolj denarja, bova kupila še nekaj zemlje, tako da med posestvoma ne bo več tujega sveta. - Mislila >va. da se bodo najine sanje že jeseni uresničile, O vsem t*iu s\a se pogovarjala, ko sva se vračala proti domu. Na dvorišču sva opazila Kozo, ki je mahala z rokama iu klicala: - Ilitro! Hitro! S, le pO dolgem povpraševanju v. a izvedela, da je imela krava teleta. Prišla je debela teta Agata z dekleti. — Vse so z veseljem opazovale lepega telička. — Zopet nova dobrota. — Pred kratkim tono morali hleve povečati. Imeli -ino preko *>tu krav iu ovac. čez dvajset konj in veliko perutnine. Srečen dan je danes! — sem vzkliknil. — Stopi po vina, bolno malo zalili. Tedaj me je potegnila Koza vstran in mi povedala, da je prišel GaštM-r, Verouikin ženiti, da se bo pogovoril z menoj, kdaj bo poroka. — Potabila tra je k večerji, s čeiuer sino bili seveda vsi zadovoljni. Gašper je bil najstarejši sin bogatega soseda Morangesa. — Star je bil dvaindvajset let, velik in močan. — Njegova moč je slovela po vsej okoliei. — Pri neki priliki je bil namreč premagal Martiala. najslavnejšega bor i lea. kar jih je bilo tedaj v južni Franciji. I*ri vs< m j«- bil pa dobrosrčen in plašen kakor otrok. — Še celo zardel je, če ga je Veronika pogledala. Kekel sem Kozi .da naj ga pokliče. — Ostal je bil namreč na dvorišču in pomagal hlapcem. Ko je prišel v jedilnico, kjer suio ga čakali, je stopil k meni Jakob rekoč: — Zdaj pa le govuri. oče. - — se ni ga vprašal — ali si prišel, fant, da bomo določili ta \ouit uibiii dan! - Da — je odvrnil iu zardel kot petnajstletno dekle. — Nikar ne bodi v zadregi — sem mu rekel. — Oe ti je prav, ■aj i,o 10 julija, na dan svete Felice. — Danes je '23. junija. — Dvaj nt dni bos že lahko počakal, kaj ne! — Moja pokojna žena je bila Felica iu ta dau vama bo prinesel srečo. — Ali si zadovoljen T — Da. oče Koubieu. — Popolnoma sem zadovoljen. Zatem je podal meni in mojemu sinu s tako močjo roko, kot da bi hotel podreti vola k tlom. — Nato je poljubil Rozo in jo je imeno da je še jc.-.ti in piti pozabil. — Rekel je. da bi gotovo zelo nevarno zbolel, če bi kaj nasprotovali zenityi. — Le ostani pri večerji - seui rekel. — Vsi k mizi. jaz sem la-ceu kot volk. Pri večerji nas je bilo dvanajst. Gašper je sedel poleg Veronike in jo neprestano gledal. — Jedel ni nič.'pil pa le malo. — Ciprijan in Amanda, ki sta bila že tri ieta poročena, sta se smehljala. — Jakob in Koza. ki sta živela že petindvajset let v zakonu, sta bila resna, pa sta se vendar večkrat spogledala. — In v teh pogledih se je poznalo, da jima v srcih še ni ugasnila ljubezen. Jaz sem se veselil z ljubečimi vred. A!:, kako mi je teknila tistji večerja! Kako veseli, kako srečni tmo bili. Agata ni mogla lianositi dowoij na mizo. — Peter je hotel še celo povedati zgodbo o Ijubavnem razmerju, ki ga je imel z nekim dekletom v Lvonu. K sreči suio vsi vprek govorili, tako da ga ni uikdo poslušal. Končno sem bil jaz prinesel iz kleti dva vrča "najboljšega*", in začeli smo piti na dobro srečo Gašperja in Veronike. Ta "dobra" sreča pomeni pri nas na kmetih, da naj bi se za konska nikdar ne skregala, da bi imela veliko otrok in polne žaklje bleščečih se cekinov. — Nato so začeli peti. — Gašper je znal več lepih ljubavnih pesmi. — Za njim je morala peti Marija. — Vstala je in zapela s sladkim glasom neko pobožno pesem. Jaz sein vstal in stopil k oknu. — Ko se ml je približal Gašper, sem ga vprašal: — Ali je pri vas kaj novega? (Dalje prihodnjič). NAZNANILO. Cenjenim naročnikom v Penna. iu v West Virginiji nazuanjamo, da jih bo v kratkem obiskal naš zastopuik dobite "GLAS NARODA" skozi štiri mesece dnevno, izvzemši nedelj in postavnih praznikov. '' GLAS NARODA *' izhaja dnevno na šestih straneh, tako, da dobite tedensko 36 strani berila, v mesecu 156 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "GLAS NARODA" donaša dnevno poročila z bojišča in razne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 13,0001 — Ta številka jasno govori, da j« list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada v strokovne unije.^ "^tS VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH, : : DELO OKU8NO. : : IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE. K M • * UNUSKO ORGANIZIRANA rOSEltiNOST 60: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POSUITB NA t SLOVENIC PUBLISHING CI. 82 Cortl&ndt St, New Tork, K. T. **mmmsm*8 Kaj pravijo pisatelji te Artaraltt a fnjlcl Sottas*. "Doli z orodjem!" Lav Nikolajevi« ToleleJ Js »Wt Kajfeo ssm o velikim M ftt prebral la « a)a] add »sliko kortfwo«a. Ta fcnUea aM vpliva na «oveka te obsega nebroj lepin stali.... Friderik pL lliliMlnll Odkar Je usarla mmAmm* lutf al bil« aa svata tako slava« pisatelji«* kot j« Bnttaerjevs. Prat tr. A. Dodal: DoU a oroijear 1« pravo oglodalo seflanj* ga laaa. Ko ilovek pretita to knjigo, ssora soboto pooalstttl. da as bllSaJo »oveitvn boljflt CaaL Kratkomalo: aolo dobra knjiga. Dr. Lad. Jakebovsftri: To knjigo bi Oovek aajrajSs poljmkll, V dno srca mm J« protrwio, ko am Jo prebral. Atajerakl pisatelj Peter Imnwr pUe: Bedel aaas v a »t— goadn pri Qrieglach te seat bral knjigo a naslovom "DoU a ored Jeasl" Prebiral eeas jo dva dneva neprenehoma te sedaj lakte rečem, da sta ta dva dneva nekaj poeebnega ? aioj— ilrljenja. Ko sem jo prebral, aas eaielel, da bi se prestavilo knjigo v vat kulturne Jealke, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi V ■(dab ne snelo manjkati Na svetu ao drnfto, ki raaUrjajo Svata Plana Ali bi ae ne asogl« nstaaovltl dzntte. fed bi raaBrjala ta kajlcof Henrik Hartf «-. Te je najbolj oferljlva Knjiga« fai asas M kdaj taal... C. Kantu Hafer: — T« j« aajboljfla fiajlga. iuMflknk aall ljudje, ki aa borijo «a svetoval nlr___ Hm Land (na shoda. katerega je tnei lata 18N V Barlten)l bos slavil knjige, eaau» iMsoral Jo boat. Veakeas« jo bon posodil. Naj M tudi te knjiga aaBa avoj« apootolja. klMHl hk krllensvet te nOll vse aaroda.... FlasoFol aafarieter Dnakvdd Jo v neben ovojen cevo* n f poalsrakl sborniel: Saj ja bila pred kratkim v pnnfl kajlgf opisana na icetreeljlv naOn vojna. Knjiga nI -iir*—' mobm veja-tel eteokovnjak. »nhw diftvslk. pal po prlproota Iioeka Bosta »L Hal In« Je«a. Prate Ta« posvetita par atr tsna dolu. Mlalteh da a» aa bo nlkdo val navdoMaval aa vojno, it be prebral to fcnfls* Slovenic Publishing Co., n Onrtbmdl Btrm*, Vtw Tork Oity, V, T. nmgMaMooc_ "GLAS NARODA" JE EDINI SLOVI Veliki vojni atias vofskojoah se evropskih drža? in pa kohni; skih posestev vseh reiesil Obsega 11 raznih zemljevidov aa Ittlb Clgsuab ta vsaka stran j« pil palsa I a lika Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas oheoge devet rsnlh tamljsvldo na 8 attanek, vbaka ittai • p»l 14 palefV, 16 centov. Mr. ZVONKO JAKSHJE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. Upravnistvo "Glas Naroda". Brezplačen nasvet in pouk priseljencem. "THE BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, ee so bili osleparjeui, oropani ali ee so z nji* mi slabo ravnali. Brezplačna navodila in ponk v naturalizaeijskih zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje se oglasiti za državljanske listine. Sorodniki naj bi čakali novo-došle priseljence ua Ellis Island ali pri Rjirgre Office. O^lasitr* se ali pišite: STATE DEPARTEMENT OF LABOR. BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION, Newyorski urad: 230. 5th Ave.. Room 'J012. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldue in ob sredah od osme do devete ure zvečer. Urad v Buffalo: 704. D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od sedme do devotf* ure zvečer. HARMONIKE . bodisi kakršnekoli vrste Izdelujem In I popravljani po najnižjih cenali, a «le-j lo trpežno in zanesljivo. V [»opravo .zanesljivo vsakdo poSlje, ker sem že I1 nad 18 let tukaj v tem poslu ln sedal v svojem lastnem domu. V popravek vzamem kranjske kakor vse druge harmonike ter računam po delu ka-korčno kdo zahteva brez Dadnljnlh vprašanj. JOHN ffENZEI. 1017 East 62od SU Cleveland. Ohio. Vs! aemijevidi ao narejeni v rasnih barvah, da ae vsak lahko sposna. Oanaiena so vsa vetja mesta, Ate>Uo prebivalec v, držav ln posameznih meat. Ravno tako je povsod tudi osnaien obseg po vrtine, katego aavaemajo posamoaa* driavs. Folljite tfto. ali pa lSo. t snamkak ln natan4sa aaatov in tel vam takoj odpofijemo aaieljeni atlas. P|i valjem odjema damo popust. i ! J Slovenic Publishing Company, IS Oortlandt Str««!, Mew York, T. EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR [{Notary Publit)] ▼ GREATEE-NEW YORKU ANTON BURGAR 83 CORTLANDT STREET, NEW TORK, K. T. IZDMLUJm IN PRESKRBUJ! yaakovkatna pooblastila, vojaike prošnje in daje potreknt nasvete v vseh vojaikih cadevak Rojakom, ki lele dobiti •meriiti državljanski papir, daje potrebna infermaalje flsde datema lakreanja ali panika. Obiadtf h aanpno n« njega, kjsa Ml tofoo bi polldno Vttatsnt Velika vojna mapa vojskojocih se evropskih drža?. Velikost ]e> pri 28 palcih Cena 15 centov. NAZNANILO. Rojakom v Lorain. Ohio in okolici naznanjamo, da jih bo obiskal naš zastopnik JDHN KUMŠE, ki je pooblaščali pobirati naročnino za list Glas Naroda. S spoštovanjem Upravnistvo Glas Naroda. Zadej je natančen popi« koliko obsega kaka drlava, koliko Ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij Ltd; V aaloffi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-n jene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov. Pri n aa js dobiti tudi velike semljevlde posamesnik drfav, kakor naprimer od Italija, Knsijs, Nemčije, Fran-tij«, Belgija in ?talkanik1k držav, Vjd po veaani v plabso in vaak stane 50 s en tov. Nabila in denag poBljit« naj Slovenic Publishing Company, ta CORTLANDT 0THBT, HXW TOEW. H. T4 j 7•AJJJ^JJ^i T-T j^T-j^rj^rj^Jj^ Zanesljivo pride sedaj e denar v staro domovino. Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poBiljatv« kodi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potre 3 kujejo poiiljatve v sedanjem Časa 20 do 24 dni. Torej li nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom In ■—ncem ▼ staro domovino] 100 K velja sedaj $14.50 s poštnino vred. FRANK SAKSERI 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio. : ohevsk v SB SASJI