Štev. 4. Poštnina v gotovčini plačana. Cona edne številke dinar. 22. januara 1928. Lato XV. Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov, če se do 31. marca plača cela naročnina, 25 D., na posameznoga 30 D., če se do 31. marca ne plača cela naročnina, je cena Novin ná skupni naslov 30 D, ná posameznoga 35 D. Amerikanci plačajo za Novine štiri dolare i dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je T M. Soboti. Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov: cm2 75 par; 1|4 straši dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30 % popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je : do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1,50 D, v »Poslanom« 2,50D. Takso za oglase plača uprava i da m vso Oglase od 5% do 50% popüsta. Rokopisi se ne vračajo Izdajateo: KLEKL JOŽEF, vp. pleb. nar. poslanec. Cena Novin če se te do 31. marca plačajo je na sküpni naslov 25 — Din. na posameznoga 30 — Din. Po 31. marci je cena Novin : na sküpni naslov 30 — Din., na posameznoga 35 — Din. Sirote, štere širitelje za takše spoznajo, pa plačajo samo 25 Din. i si še to šumico lehko na štiri rate delijo. Premalo politične šole Mi smo prišli po bojni v ščista nove prilike. Naša mláda država je, kak je lepo pravo eden nemški vučenjak, takše, kak da bi lüdstvo iz vsej šum prišlo vküp i se začnolo vladali. Iz vsej krajov smo prišli vküp, si napravili velko, državo, oblast je pá dana v roke lüdstvi. Ka to pomeni, da má oblast v kakšoj držávi, lüdstvo v svoji rokaj? To pomeni, da si lüdstvo samo voli po svojoj voli zastopnike, od šteri prevzemejo ništerni državno ravnanje v svoje roké, ár vsi lüdje nemrejo države ravnati. To je za vsakšo državo i vsakše lüdstvo lehko jako hasnovito, ali pa tüdi nej. Odvisno je od toga, či so lüdjé že zadosta podvčeni ali nej. Od Horvatov bi na priliko teško pravili, da so politično zadosta zreli, zato, ka dela Radič: Ž njimi, je bole podobno kome- diji, kak pa resnomi političnomi deli. Horvatsko lüdstvo do 80 procentov ne vej čteti i pisati i zato vse verje, ka njemi kakši Radičóvi agentje natrobijo. Radič pa tüdi dobro pozna svoje lüdstvo, zná ka nájráj čüjejo, záto njim tüdi vsigdar samo kaj takšega trosi, i tej pametni lüdje vsi delajo za njim. Poleg vsej tej komedij se pa morajo v trumaj Seliti v Jüžno Ameriko, ar njim doma Radič na Sveti nikše pomoči ne spravi. Slovenci smo v tom poglédi dosta na bogšem. Mi mamo že svojo staro pošteno, takzváno Slovensko lüdsko stranko. Pri nas zna vse lüdstvo čteti i pisati, pa tüdi ne verjemo vsakšemi tak radi, kak Horvatje. Poleg toga smo pa Prinas tüdi nej tak vézani na ednoga samoga človeka, nego na program. Či na horvackom na priliko Radič merje, s tem merjé tüdi njegova stranka ár nema nikšega Stalnoga programa. Naša Stranka pa má Stalen i dober program, i se tak lehko načelniki stranke gdaštéč premenijo, ne da bi s tem stranka tüdi kakšo Spremembo trpela. Kak je pa v našoj krajini? Tüdi pri nas smo zdaj v političnom živlenji na stubi. Naše lüdstvo je včasi od začétka spoznalo človeka zdravoga mišlenja i plemenitoga srca, našega poslanca Klekla i je šlo za njim. Gospod poslanec so si v svojoj previdnosti osvojili program Slovneske lüdske Stranke, i tak má naša krajína dnes dva poslanca, i oba poslanca pripadala najbogšoj Stranki v Jugoslaviji. Stem smo pokazali, da je velka večina našega lüdstva, Zdravoga treznoga i poštenoga mišlenja. Niti edna drüga Stranka v našoj krajini nema svojega poslanca kak Samo Slovenska lüdska Stranka. Pa je jo za nás že tüdi zadosta ? Čitüdi je naše lüdstvo spoznalo dóbro pot i se za njo tüdi odločilo nemremo ešče nikak praviti, da smo s tem vse včinoli. Nam vsem ešče fali takzvána politična šolanost. Mi se ešče izdak nemremo v to vživeti, da smo v demokratičnoj državi, gde si lüdstvo mora samo spravlati dobrote po svoji zastopnikaj. Na Vogrskom je nej bilo tak i je ešče dnes nej tak kak pri nas. Tam že od nigda vladajo državo različni grofevje i tej velikaši neščejo, da bi njim tam kakši „buta paraszt“ kaj zmes gučao. Pri nas pa má v istini oblást v rokaj lüdstvo i či što kaj neprestano zatevle i prosi, je Vlada na konci prisiljena to včiniti. Pa rávno v tom pogledi je naše lüdstvo preveč skromno. Mi bi radi meli vnogo, ne zahtevlemo pa Skoro nikaj. Za vsakšov zahtevov ali prošnjov naši poslancov, mora stati naše lüd- stvo ali naše občine. Toga mi ešče ne delamo. Tožimo se, da nam gošče sekajo. Gospod poslanec Klekl sami, i naše Novine so pozvale občine, naj pošlejo g. poslanci protest šteroga v Belgradi predložijo. Večina občin je toga nej včinila. Mogoče, da je tisti župan nej znao sestaviti ednoga protesta proti pokončavanji celi parcel gošč i proti sekanji nezreloga lesa, ali si je pa mislo, da to njega nikaj ne briga. Ravnotak je skoro pri oblasti skupščinai. Prazno rogatanje tüdi škodi. Edna oseba je začnola na vse vile delati na to. da bi razne vodilne lüdi prepričali, da smo mi ne vredni svoje gimnazije. Po njegovom naj se preseli naša gimnazija iz Soboto i na drügom kraji že pripravla mesto, gde bi naj ta gimnázija bila. Naši lüdje še zavolo toga razburjajo. Povemo pa, da so nam na vse to jako ugledne i uplivne osebe povedale, da na resni višiši mestaj od toga sploj niti nikaj neščejo čüti. Zna pa to nam li nikelko škoditi, to pa záto, ar ta oseba ide osebno od ednoga do drügoga i natrosi vsakšemi telko najneverjetnejši reči od našega lüdstva, njegovi voditelov, gimnazije, dijakov i tak dale, da človek na zadnje li nikelko podvomi, či je ne v tom tüdi kaj istine. Zgodi se, da ščé takši, šteri je med lüstvom zgübo vnogo ugleda, to popraviti na té način, da začne jemati tüdi lüdstvi njegovo poštenjé. Nego lepo je to nej, i za vsakšega človeka se ne spodobi takši poseo. Tistim pa, okoli šteri hodi ta oseba, povèmo, da ne glede na položaj té osebe, denejo vse njegove obilne reči v velko rešeto! Občine bodo vékše. Mi znamo, da so ništerne vesnice tak male, da njim pri občinskom gospodarstvi že vsakši najmenši most pride v velko breme. Dohodkov nemajo nikši ne od cest ne od senja, vage j drügi občinski naprav, zato nemre biti niti guča, da bi mogla takša občina na svoje stroške zdržavati šolo, ceste kakše gospodarske predmete, občinske bike i tak dale. Za takše neobhodno potrebščine, se mora več občin zdrüžiti i te vküp s svojimi dohodki lehko dosta več napravijo, kak pa različne vesnice vsakša za sébe. V Belgradi se pripravla poseben občinski zakon, po šterom bo tvorno več vesnic vküp edno takšo vekšo gospodarsko i upravne občino. Kak se posamez- ne vesnice zdrüžijo v té občine, je ešče nej znano. V našoj krajini so bili pred bojom takzvani notaruši, šteri so meli več vesnic zdrüženi v edno edino i so meli na tom svojem mesti tüdi preci oblasti. Pri nji so se sklepale pogodbe, oni so intabulirali, sploj vnogo takši poslov se je pri nji opravilo, šteri se dnesdén vršijo samo pri kraleskom notari. Po bojni so sé v našoj krajini tüdi ustanovila takša posebna Okrožja več vesnic, šteri posle so opravlali posebni tajniki. To so bili nadarjeni dečki naše krajino, šteri so se v posebnom tečaji izobrazili za to, da so lehko vodili najvažnejše posle takše povekšane občine. Tisti pravic, kak stari notaruši so tej tajniki nej meli, zato ka so tüdi nej meli za to potrebni šol. Nego za navadne poslovne zadeve v takšoj občini, so si na svojem tečaji pridobili zadosta potrebnoga znanja. Tajnik je bio navadno v vekšoj občini, gde je bila Obenem tüdi fara. Ništerni tajniki so meli v svojem okoliši ravno tiste občine, kak prvejši notaruš. Vsešérom je pa to ne bilo. Tem tajnikom je davala država malo pláčo, Sledkar je pa plačo stavila i tak so tüdi tajniki preminoli. Veliko županstvo mariborske oblasti je izdalo pred kratkim poseben zemlevid, takzvani administrativna razdelba mariborske oblasti. Tü so vesnice že popunoma zbrane v posebni vekši občinaj. Zanimivo je glédati té zemlevid. V našoj krajini so vzeli za Zdrüžene vékše občine po večini tisto razdelitev, kak so se napravila po bojni tajniška mesta. Prek na Štajerskomi so te Zdrüžene občine jako goste, na bivšem Koroškom pa ešče bole redke kak pri nas. Novi državni občinski zakon je ešče nej sprejeti i či se sprejme pride tüdi v našoj krajini glede zdrüžitve različni občin gotovo do tesni razgovor. Zakaj je pa bio pravzaprav izdani zdaj té zemlevid, i zakaj so pri nas občine drüžbi ravno po tisti tajniški skupinaj, pa v istini ne vejmo. Mogoče zvedimo to na kakši način od velikoga županstva. Maribor je za nás drügi Belgrad. Ceste, bolnišnice, velki del gospodarstva i vnogo drügoga je zdaj po večini odvisno od mariborske oblastne skupščine. Pri proračuni te skupščine, smo videli, kelko cest, mostov i drügi naprav se bo delalo v prišestnom leti v sosidni krajaj prek Müre. Tisti oblastni poslanci so poglednoli vsakšo najmenšo potrebo v svojem kraji i zahtevali za tisto primeren kredit. V našoj krajini, posebno ešče v sobočkom okraji se nede skoro nikaj delalo. Zakaj? Ar smo nikaj nej prosili, ponüjati nam pa tüdi neščejo. V novinaj čtémo den za dnévom od različni gospodinjski tečajov za dekline na Kranjskom i Štajerskom. Kmetijska drüžba v Ljubljani, ali pa Orliška podzveza, data vsaka po dvej vučitelica občina pa mora dati tem stan pa hrano i mesto za tečaj. Takši tečaj ali šola za dekline traja 10 tjednov, dekline se včijo küjati, šivati, gospodinjiti i podobno. Tam prek se vse bijejo za té vučitelice i k nam bi tüdi rade prišle, samo da je níšče ne zové. Z ednov rečjov, dosta mamo vsega, pa si ešče li ne vemo v zadostnoj meri pomagati. Politično smo ešče nej zadosta šolani. Tomi pa ščémo pomagati! V kratkom časi ščémo obdržati po vsej občinaj štere se za to prijavijo posebne nedelske politične tečaja za dečke i za starejše lüdi. Na tej tečajaj razložijo naši domači i drügi v politiki vučeni lüdje, vse, ka je našemi lüdstvi najbole potrebno znati, da si lehko preskrbijo vse dobrote štere má na razpolágo držáva i mariborska oblástna skupščina. Občine se morajo za to kem prle javiti na uredništvo Novin, da bomo znali določiti, v šteroj občini vse, i gda se bo lehko takši tečaj vršo. Vüpamo se, da se konči zdaj vnogo naši občin oglási. 2. NOVINE 22. januara 1928. NEDELA. Povedali smo že, da so ništerni naši čtevci mislili, da zdaj v Novinaj nega več nikaj pobožnoga, ar je nindri nej bilo posebi napisano, da je to „Nedela“ ali »Evangelij«. Pa so mele našo Novine vsigdár, v ništerni številkaj cilo jako lepe članke, posvečene spomini kakšega lepšega svétka. Vidite, lüdje smo ešče izdak takši, da dámo dostakrat nájveč samo na zvünešnjost i po zvünešnjostl jako radi Sodimo tüdi različna lüdi. Ponizna, skrita dobra dela ido rada mimo nás. Dosta je takšega, ka je Odzvüna Jako lepo, odznotra je pa napadeno z grdobijami. Nesmimo glédati samo na lepe zvünešnje naslove, nasaditi se moramo, da po vsebini spoznamo dob- ro ali slabo čtenje. V naši Novinaj so bilij jako lepi Pobožni članki, samo, da so nej meli naslove „Nedela“ ali „Evangelij“ pa je že vnogo lüdi več nej znalo nájti v njij lepote i pobožnosti. Vidite, ravno to nas pa drugoč lehko zapela v to, da sam drügi dájo v lepo zvünešnjo formo zavito božno čtenjé i nemo znali ločiti dobrega od slaboga. Včimo se spoznavati dobro čtenjé po njegovoj vsebini ne pa po zvünešnjoj formi. Poglednimo tüdi v toj Številki, Šteri je tisti članek, ki se nanaša ešče prav posebno na to nedelo. Té je istinsko veliki. V krščanskom živlenji postavlamo na prvo mesto edno čednost, štero so stari poganja meli za Ponižanje človeka i štero tüdi dnešnji moderni poganja polagajo na jako nisiko stubo. Vidimo pa, da to čednost lüdje, šteri so v istini plemeniti i modri, visiko spoštüjejo, napoti je samo tistim, šteri tej dobri lastnosti nemajo pa bi li radi nikaj dosta vredni bili. Poglejmo to čednost! Po Palestini hodi človek, šteri je več kak navaden zemelski človek, šteri razmi vse, zna vse, šteri je gospodar vsega. Té človek hodi v nájpreprostejšoj obleki, boš i gologlav, Njegova drüžba so nej velikaši, plemenitaši, zmožni viši dühovniki, nego prosto siromaško lüdstvo, betežniki i Siromaki. K tomi po zvünešnjosti tak prostomi človeki pride rimski stotnik, človek, šteri má v vojski velko oblast. Globoko se Prikloni i prosi toga prostoga človeka za nikaj takšega, ka dnesdén naša gospoda za jako malo štimajo. Stotnik ne pošle koga drügoga, nego sam pride prosit za ednoga svojega navadnoga slugo, náj ga té prosti človek ozdrávi. I té prosti človek, naš dober Zveličar njemi právi, da pride včasi. Stotnik pa poklekne i pravi tiste lepe reči, štere telkokrat ponavla svéta Cérke: Gospod nesam vreden, da stopil pod mojo streho, nego reči samo reč i odzdravi moj sluga. Zveličar se je sam začüdivao nad telikov verov, keliko je nej najšao v Israeli, kak právi. I po šteroj čednosti je dobo to velko milost zmožen rimski stotnik ? Po poniznosti. Naši amerikanci majo tüdi vnogo naši Novin naročeni, to pa po večini samo v Severnoj Ameriki. V južno je iz naše krajine že tüdi vnogo odišlo, nego tej so bole ločeni od nás. Človek v daléšnjem tühinskom sveti rad večkrát kaj čüje od domáčega kraja, zato bi želeli, da si naši lüdjé ešče več Novin naročijo. Mi bomo tüdi glédali, da večkrat napišemo kaj samo za naše amerikance, domačim pa pá Povemo, kak se kaj našim lüdem godi tam prek morja i gde so vse raztrošeni. Zato prosimo naše stare stalne naročnike i vse naše prijatele, da nam večkrát pošlejo kakše poročilo iz živlenja naši lüdi v tistom kráji, ka mi dráge vole objavimo v naši Novinaj. Istina, naši lüdje so morali oditi iz našega kraja v daléšnje amerikanske kraje, največkrát zavolo toga, ar se je doma preveč težko zaslüžo potreben vsakdenéšnji krüj. Itak je pa skoro vsakši nihao svoje srcé pri domačoj hiši, pri svoji stariša], brataj, sestraj, pri ženi i deci, i si vsakši želej, da pride konči na stára leta pálig nazáj v svoj rojstni kráj. Záto pa tüdi vsakšega razveseli, či dobi kakši glas iz stároga krája. Potrebno bi bilo záto, da bi meo vsakši naš pošteni krščanski človek naročene naše Novine i bi tak meo celo leto zadosta hasnovitoga pa domačega tolažilnoga čtenja, zato ka amerikanci vsi dobijo k Novinam tüdi Marijin list i kalendar. Naše dobre prijatele prosimo, da stopijo k svojim poznancom, i poskrbijo, da bo meo vsakši naš človek naročene domače Novine. Jako dobro delo včinij s tem. Po Pr. Levstiki. Martin Krpan. Casar pravi: Čuvaj se, da te šteri v réd ne dene; konji so bistri. Martin Krpan pa potégne prvoga i zadnjega i vse drüge prek praga; ešče tistoga, na šterom se je casar sam samo dvakrat na leto nesao, namreč: na Vüzem pa na Telovo ; to se je casari ešče posebno pod nos skádilo. Na to pa pravi Krpan: »Tü ga nemate za moje sedlo! Hodiva k drügim. Casar odgovori čemeren: »Či so tej nej za tebé, te boš se morao peški bojüvati. Ti si nej krščanski človek ! Znam, da nemam v celom casarski takšega, da bi ga ti, Golijat nej potégno iz štale.« „To Vam je pa prázno!“ pravi Krpan. Jez mám domá kobilice, štere ne potégno niti eden Vaš junak prek praga, stavim svojo glavo, či inači nej; da nedo pravili bečka gospoda z z Brdusom vréd, da lažem. »Pa znan nej tista«, pita casar, »ka si ž njov plésao po snegi ?« „Tista tista !“ odgovori on. Casar se razčemeri, rekoč: ,,Zdaj pa že vidim, da si nemák ali pa ščéš mene meti za nemáka! Pazi se me, Krpane! Moja roka je duga." Krpan njemi v smeji odgovori: »Či je s tem dukša, pa izdak ne ség- ne velikani niti do pojása, ka pa ešče do brade, da bi ga malo zgjustala. Nego püstimo fretarije takšim lüdem, šteri nemajo drügoga posla, kak da ž njimi dražijo svojega bližnjega ; pogučiva si ráj od Brdusa, šteri zdaj ešče nosi glávo. Pošlite mi itaki po kobilo; ali pa náj idem sam po njo. Liki te ne vem ? — Čl bi me več nej bilo nazáj ? — Bogi je vse mogoče ?« Casar, kda to čuje, včasi pošle na Vej po Krpanovo kobilico. Oda jo pripelajo v Beč, pravi Krpan: »Zdaj pa samo vküp bečki junacje, či vas ešče je gde kaj ! Moje kobilice, kak je tüdi slaba videti, li nišče ne potégne do praga, telko menje ešče prek praga !“ Poskušali so jahači i konjari i vsi tisti, šteri so vučeni, kak mora konja v stráj vzéti, či je lagoji ali krotki, pa je níšče nej kobilice premekno z mesta; vsakšega je vrgla na gnojno gomilo. ,,Bes te šentaj !“ pravi eden i drügi, „mala klüka, velka moč !“ Prišao je čas boja z velikanom ; bio jo to rávno dén svétoga Erazma. Krpan vzeme bot pa mesarico, zaséde kobilico i se nesé iz váraša na trávnik, gde se je Brdus vojüvao. Martina je bilo čüdno glédati: njegova kobilica je bila mala, nogé je meo velke, tak da so se skorovlekle po tlej za njim. Na glávi je noso indašnji domači kraščak, na sebi pa debelo belo obleko z domačega blaga; pa se li nikoga nej bojao; ešče cilo casar sam ga je rad poslüšao, gda je kaj osolenogaa zgrüntao. Gda zaglédne Brdus svojega neprijatela, se začne na vse grlo smejati pa právi: ,,Ali je to tisti Krpan, šteroga so pozvali nad mené tak daleč, tam z Vreja od svéta Trojice? Ráj bi ostao domá pri péči, da bi nej razčeméro svoje stare matere, či jo máš ešče, da bi nej žalo svoje žene. či ti jo je Bog dao. Idi mi spred oči, da te nemo vido, samo nanagloma, dukeč mi je Srcé ešče smileno. Či me zgrabijo čeméri, boš ležao krvávi na zemli kak sam casarov sin i sto drügi !“ Krpan njemi odgovori: Či si se nej z Bogom zméro, ročno napravi ka ti trbej; jez ne mislim dugo čakati, rad bi že šou domou k svojoj peči; tvoje reči so mi obüdite v srci živo želo do svoje kučica i svoje peči ; nego prle li nejdem, dokeč li na vzemem glave. Pa ne zameri! To mi je naročo moj gospod casar; jez sam nej znao nej za tebé ne za tvoje Velikansko i za vse krvavo klanje. Prijaši bliže, da si dava roki; nigdar sva si jivi nej prlé; nigdar si jivi ne bova sledi; nego znáš, právijo, da Bog nema rad, či pride što s svájov v srci pred sod boži. Velikan se nikelko začüdiva, gda to čüle. Naglo prijave i njemi dá svojo debelo roko. Krpan njemi jo tak stisne, da njemi včasi krv izpod nojétov vdári. Brdus malo zareži, pa li nikaj ne pravi, nego misli si: té je lagoji pa močen; pa ka bo — kmet je kmet; vej se ne vej vojüvati kak to ide junakom. Jadrno zasükneta vsakši svojega konja i pálig zdérjata od daleč eden proti drugomi. Bréus visiko vzdigne meč, da bi že ob prvim odsekao neprijateli glavo; nego té njemi ročno podrli svoj debeli bat, da se meč globoko zaseka v mejki lipov les; i prle, kak bi velikan mogao meč iz lesa potégnoti, stopi Krpan z male kobilice, potégnn Brdusa na tla, ga položi, kak bi devao dete v zibeo, njemi stopi na šinjek i pravi: »No zdaj pa li zmoli eden očanaš ali dva, pa svoje grehe malo požalüj; spovedavao se več ne boš, nemam časa dugo odlašati, rad bi šou domo k péči; znaj da komaj čákam, da bi pálig čüo zvon na Vreli pri svétoj Trojici." To pove, vzeme Počasi mesarico pa njemi odseka glávo nato se pa povrné proti váraši. (Dale pride). Murska Sobota. — Naše gimnazijsko dijaštvo priredi pod pokrovitelstvom sobočke občine, gimnazije, glavarstva i dam gospe glavarjeve i dr. Šömenove, proslavo pétdesetletnice najvekšega živočega slovenskoga pesnika Otona Zupanija. Slavnost se bo vršila v Soboto, 28. januara ob 8. vöri zvečér v prostoraj hotela Dobrai. Dijaštvo nastopi z deklemacijami i pesmami, kratke predavanja pa prevzamejo gospodje profesorji. Cela Proslava se bo vršila pri prestreti stolaj, stopnine nede nikše. Slovenska Krajina. — Upravništvo Novin se najtoplej zahvali vsem tistim naročnikom, ki so lansko leto od določene naročnine vse poslali. Bog plačaj tem i našim vrlim Amerikancom, ki so z svojov bogatov naročninov nas pomogli, da smo se pri vödavati lista ne bole zadüšili, kak smo so. Ne spozabite se z nas i v novom leti, vas prosimo prav lepo. — Što je dobo lani obečano nagrado? Lani smo obečali, da ki spravi za l. 1927 največ naročnikov i naročnino tüdi plača, tisti dobi nekši dar. Te širiteo so bili vlč. g. Bednarik Rudolf, pleb. pri Gradi. Poslali smo njim, za spomin njüvo gorečnosti sv. Pismo z zlatov obrezov. Gda so njim za nevtrüdljive brigo pri širjenji naših listov globoko zahvalimo, z zahvalnostjov potrdimo, da so nam te gospod na noro leto pobrali i doposlali že 1500 Din. naročnine. Pa njihovi naročniki so edni tih najsiromaškejših. — Upravništvo Novin. — Človek vsigdar premalo pázi. V Dobrovniki so pri Gorenčérovi klali. Stari oča so si djali nož za saro pri črevlaj na znotrainjem kráji nog, tak da je špic noža sta navzgor. Pri hodi doli po stubaj so nogo sklüčili i spic noža je presmekao glávno krvno žilo na nogi; prle kak bi to drügi vpamet vzéli, so stári človek tá spadnoli i v deseti minotaj mrtvi blij. — Knjigovodski tečaj de se vršo dne 13. 14. 15. i 16. februarja t. l. v Murski Soboti v gostilni Banfi Jožefa (prej Peterka.) Vsi tisti, ki bi radi obiskali te tečaj, pa so nej v zadrugaj ali posojilnicaj člani načelstva ali nadzorstva, naj se zglasijo v Kmečki Posojilnici v Murski Soboti. Sprejeti do tisti, ki nameravajo kda ustanoviti kakšo Zadrugo ali posojilnico, šteri do člani načelstva ali nadzorstva pa tüdi knjigovodji. Tečaj de brezplačen. — M. Sobota, 14. toga meseca je mrla v Soboti dobro poznana gospa Šarolta Keményova. Pogreb se je vršo preminočo nedelo ob velkoj udeležbi domačinov. — Samo malo časa Probajte rabiti za svoje telo pravi Fellerov Elsafluid, pa spoznate, ka je do zdaj falilo v Vašoj hiši. Za glavo, za ledevje, za roke i noge, za oči, za zobe, mišice i živce, za celo človeče telo so hasnovito mazanje i ribanje z Fellerovom Elsafluidom že od davni časov, i opravičavlejo njegovo dobro ime kak zaneslivo domače vrastvo i kozmetikum šteri nam lehša bolečine. Tüdi za notranjo porabo je jako blagotvoren. V apotekaj i primernih trgovinah stane eden pokusni glažkec 6 Din; eden dvojni glažkec 9 Din; po pošti najmenje 9 pokusni ali 6 dvojni ali 2 špecijalni kanti za 62 Din, prí apotekari Eugen V. Feller v Stubici Donjoj Centrala 146 Hrvatska. — Gremij trgovcov i skupna Obrtna zadruga za okraj Sobota, mata svoj sküpni uradni dén v tork 24. januara 1928 ob 8 vöri zajtra v Križevci gostilni Goričan, ob 12 vöri v Gornji Lendavi pri g. Maršik, ob 3 vöri popoldnévi pri Sv. Jürji v gostilni Koblencer. Govorilo se bo od porcije i drügi zadev, za vsakšega trgovca i obrtnika je važno, da pride. — V Törnišči so vmrli v visikoj starosti obče poštüvani dugoletni vučiteo i školnik, g. Némethy Jánoš. Pogreba se je vdeležila velka vnožina lüdstva iz cele fare. — Invalidi sobočkoga okraja. Rédni letni občni zbor našega udruženja se vrši 5. feb. 1928. v gostilni Bánfi v Soboti. Dužnost vsej članov je, da se ga udeležijo. — Za Krajevni odbor Titan Franc, tajnik. — Mladoženci! Prle, kak si kaj küpite za ženitvene potrebščine, si Poglednite pri staroznanoj trgovini FRANC SRŠEN v Lotmerki (pri cérkvi) bogato zalogo najrazličnejšega oblačilnoga blága. Dobite od najbole prostoga do najfinejšega blagá vso v velkoj izbiri i po najnišiši cenaj. Zadovolni bodete v vsej poglédaj i stopite tüdi Vi v krog stálni odjemalcov té znane trgovine. — To je za Vas, zato ka tüdi Vi močno želete, da küpite dobro i fal vse, ka Vam trbej za sobe i za svojo drüžino. Naj bo to vöra, srebrnina, orodje, obleka, perilo, obüteo ali kühinjski predmeti, potrebščine za briti, oaletni predmeti ali ovak prikladna oči, instrumenti za muziko, vse to najdete v slikaj v z najfalejšimi cenam v velkom ceniki, šteroga dobite brezplačno, či pošleta svoj átres svetovnoj zalogi H. Suthnor Ljubljana, št. 145. 22. januara 1928. NOVINE 3. Tjedenska novine. — Velka zima. Duno ja po 26 letaj letos palig zmrznola. Nad Požonom so se delale cele goro leda i vojaki so morali priti, da s štüki strelajo v té ledeni bür. Led je po poudrügi meter debeli. Na Anglžkom okoli Londona so pa nastopile velke povodnji. V našoj državi po Duni nemro plavati nikša ládja ar voda nosi seov velke ledene. plošče. Pár dni je bilo v našoj državi jako toplo, v Sarajevi so gospoda hodila brez zimski kaputov na peto, tak kak v leti. Potom je pa nastopila nazáj zima i megla. — Ogenj v Pašičovoj hiši v Belgradi, gde se je po smrti staroga ministra naselo v ništerni sobaj modni krojač i je zavolo njegove nepravilnosti začnolo goreti, je napravo 50 jezero dinarov škode. Mislimo pa, da takše dovice, kak je gospá Pašičova to brez velke skrbi lehko preneséjo. — Vucjé so raztrgali 11 deklin na Slovaškom v Mármaroš Sipati. Šle so zvečér iz sosidne vési preg gošče domo i ji je truma vukov razmesarila i požrla. Domača politika. V Belgradi v glavnom skončávle svoje delo takzvani finančni odbor. Té odbor sestoji iz zato posebi odebrani narodni poslancov predsednik je pa navadno finančni minister sem. Finančni odbor má to nalogo, da pripravi državni proračun, šteri pride nato pred narodno skupščino. V finančnom odbori je samo nikelko najbogši poslancov. Pred té pridejo po vrsti vsi ministri vsakši s svojim že naténko izdelanim proračunom. Odbor té proračun pregledne, ga sprejme, ali popravi ali pa zavrže. Nato pa pride vsakši minister s svojim proračunom ešče ednok pred parlament, gde majo vsi poslanci pravico gučati za njega ali proti njemi, ali pa zahtevajo, da se ešče kakša vsota vstüvi v proračun, na štero je prle minister nej mislo. Parlament proračun končnovalavno sprejme. V finančnom odbori so v glavnom proračune vsej ministrstev preglednoti i v kratkom se zbero vsi narodni poslanci v parlamenti, gde se sprejme celi proračun. Naš poslanec g. Jerič so že nikelko naprej odišli v Belgrad, da pazijo, naj proračun tüdi nam gotove haske prinesé v kratkom pa odidejo tüdi gospod poslanec Klekl. Svetovna politika. — Mod Amerikov i Francijov se pripravla tesna prijatelska pogodba. Mi smo že sklenili s Francijov Prijatelsko pogodbo, i či se posreči da se takša pogodba sklene tüdi med Amerikov i Francijov, je to za nás velkoga pomena, ar pridemo s tem vnogo bliže Ameriki, ka je za nás samo dobro. Vogri se peréjo. Znáno je, da je vogrska držáva pod nadzorstvom i nesmi meti nikaj več soldačijo kak samo telko, kelko je potrebno, da se v državi obdrži mér i réd. Ravnotak si nesmi spravlati nikšega orožje za bojno. Večkrat se je pa že opazilo, da prihajajo na Vogrsko iz Italije različni zapreti vagoni, v šteri je bilo tüdi orožje za bojno, Navadno so tej vagonje meli kakši drügi naslov na sebi, da se je tak vidlo, kak da so poslani prek vogrske v kakšo drügo državo. Na Vogrskom so pa takše vagone vsigdar lepo spraznili. Zdaj pred kratkim so pa austrijski financah odprli v Monoštri, kama je prišlo pét zaprejti vagonov eden takši vagon i so najšli v njem puno bojnoga orožja. Vogri so včasi porinoli to na Poláke prej. ka so oni naročili to orožje. Nego niti edna država nikaj nevej od toga, da bi to orožje što drügi naročo kak Vogri. Vsa zadeva pride lekaj pred sod drüžtva narodov i nevejmo kak bodo Vogri to svoje novo cvetéče dejanje zagovarjali. Pošta upravništva. Širitelom pole za nabiranje naročnikov z prihodnjov številkov pošljemo, ar zdaj je tiskarna preveč zaposlena. Če šteri žele več pol, naj se javi na upravi v Črensovcih. Gusti Mlinarič Oshava, Canada. Cena Novin, M. Lista i kalendara, kak lani 4 dolare na celo leto. Če što kaj piše za Novine, se ne računa nikaj. Če pa što kaj glasi v njih, se računa v malom oglasi do 25 reči pet dinarov, v velkom pa kvadrat centimeter 75 par. Mary Horvat, Cleveland 1191. E. 61. Str. Dobili smo 200 Din. naročnino za l. 1927., zatém na Dom sv. Frančiška 300 Din. i za hoštije 50 Din. Najlepša hvala za vse. Naše liste Vam bomo tüdi v novom leti pošiljali. Števe Krapec, Vauxhall Canada. Liste smo vam poslali. Penez dozdáj nesmo dobili. Obvestite nas, kak ste je poslali. Ščančar Jožef Küpšinci. Cena je kak lani za vse. Ki ne morejo do 31. marca plačati naročnine, jo na 4 frtale lahko plačajo, ki jo pa morajo, naj jo plsčajo do 31. marca. Mislimo, ka jo to ne samo pravica, nego še velika smilenost. Jančarič Štefan Noršinci. Za l. 1927. vso vredi. Novine Vam po pošti Pošiljamo. Tistomi, ki Vam je noso, povejte, ka je po pošti dobite. Če vam je pa što z dobroto prineso, pravite njemi »Bog plati". Plačo si nikše ne slüži pa tüdi si je nesme želeti. Pošto plačamo mi, vi ste nikaj ne dužni. Bakan Štefan Nedelica. Poslali smo Vam Novine na Vaš naslov pa ne samo vaše, nogo z cele vesi do Vam hodilo. Naj naročniki samo pri vas plačujejo. V pismi dobite Prošeno pojasnilo. Pri bivšem širiteli se jo Zglasilo 23 naročnikov za Novine i 58 za M. List, teliko Vam Pošiljamo. Poklič Jožef, Nedelica Hvala za trüd. Širitelstvo prekdali g. Bakan. Prosimo Vas, da vaše naročnike sterjate i nam naročnino do konca toga meseca izročite, ar za lansko leto so vaši naročniki ešče krajcara naročnine ne plačali. Tomi neredi naj bo konec povsod. Rüžič Ivan Črnci p. Apače. Lehko plačate naročnino v lanskoj višini na štiri rate. Čeke že dobite. Samo Poštnina znese na leto 13 Din. i 90 par, zato falej ne mogože dati. Pomali že plačate. Sukič Pr. Radovci. Pet kalendarov brezplačno smo vam poslali po 20. decembri. Če je ne bi dobili, nam javite. Sukič Janoš Boreča. Dobili smo 280 Din. Z tem jo plačano vse na staro loto i ostane ešče na novo plačana šuma 40 Din, Vlč. g. Bednarik R. G. Lendava. Na l. 1927 vso v rodi. Na l. 1928. sprejeli 1500 Din. Najlepša hvala. Kodila Jožef Ivanovci 29. Vsaki, ki ne more za volo siromaštva plačati do 31. marca, počakamo i lehko na štiri rate plača svojo naročnino na sküpni naslov 25 Din., na posameznoga pa 30 Din., kak jo prle bilo. Ki pa lehko plača do 31, marca, more plačati, ar papir, tiskarno, Poštnino moremo naprej plačati i od posojenih penez intereš davati. Če do 31. marca ne plača, more sledkar 5 Din. k coj djati. Pa ki lehko plača, zakaj ne bi plačao svojega duga ? Ki ga pa ne more, pa ga itak počakamo. Vas tüdi počakamo, znamo, kak je na Goričkom. Vsem. Dosta duga mamo ešče vöni i od láni i še od prelani. Prosimo naročnike, naj svoj stari dug povrnejo do konca januara. Naročnino za to leto pa vsaki naj pošlje, če more celo, če ne mo- re, bar en tao do 31. marca najkesnej. Kem prle, tem bole. So nepošteni ljüdje, ki kda Novine naročijo obečajo ka je plačajo, naj je samo počakamo. Mi na pošteno reč damo i je Čakamo, mesto naročnine nam za par mesecov Novine pošljejo nazaj, ka jih nedo meli, ali se pa niti ne zglasijo. Tomi nezahvalnosti deli na pravimo zdaj konec, Ki nede redno plačüvao naročne, njemi včasi stavimo lista. Tak delajo drüga upravništva. Zdravje. Čuvajmo svoje zobe! Vsa potrebna hrana za rast našega tela ide skoz naša vüsta. To je pa tüdi pot po šteroj pridejo različni betegi v notranjost našega tela. I v velkoj mori je odvisno naše zdravje od toga, či držimo v čistoči svoja vüsta i svoje zobe. Pravilno bi morali pred vsakov jestvinov dobro izprati vüsta i zobe s čistov vodov, šteroj smo primešali nikelko navadne soli. Po jestvini ostane namreč okoli zob vsigdar nikelko ostankov različne hrane, štero smo zavžili. To prhnej v naši vüstaj, povzroča neprijetno vonjüjo z vüst poleg toga je pa v škodo zobam i želodci, Či zob od vsega začétka nemamo vrédi, i ji skrbno ne peremo, začnejo prečti i rano izpadati. Z zdravimi zobmi lehko dobro premelemo vsakšo jestvino i tak ma želodec ležejše delo, človek ostane dugo zdrav i dela zmožen. Či so zobje nej zdravi, tüdi želodec ne dela redno i slabi celo telo. Zato dobro izpirajmó svoja vüsta i zobe, kefico za zobé bi morao meti vsakši človek. Tintni svinčnik (pleibes) je čeméren. Pazite, da si ga deca ne zapičijo v kožo ali ga ne davlejo na razpokane vüstnice, ar se znajo žnjimi zastrupiti. Tüdi za oko je nevaren či spadne kakši falaček notri, človek zna oslepnoti. Sploj deci ráj ne davlite takši svinčnikov. Štero spanje je najbogše? Najbogše spanje je tisto pred polnočjov. Prvivi dve vöri kak Človik zaspi, je takzvano globoko spanje. Zdrav odraščeni človek mora spati 8 vör, deca več, starejši lüdje nikelko menje. Či idemo spat konči dve vöri pred polnočjov mamo prvi dve vöri trdo ali globoko spanje, drügi šést vör pa navadno spanje. Či pa idemo spat po polnoči, se ne naspimo več dobro, ar nam fali globoko spanje. Či smo jako trüdni, si je dobro prlé nikelko počinoti tak, da ne spimo i se te vležemo spát, ar ovači nemamo potrebnoga globokoga spánja. Več sadja ! Sadje je jako zdrava hrana za deco i za odrasle. Sadje je jako redilno i dobro ureja našo prebavo. Zato povejmo itak nájveč sadja i ga devlimo na strán za zimo. Vse premalo ešče cenimo velko vrednost sadja. Po vsakšem máli, zajtra, Opoldné i večér bi morali zavžiti tüdi nikelko sádja. Mali oglasi. K odaji je malo verstvo v Andrejci 13 plügov zemle v dvema mestoma. Pri hiši 8 plügov to je gorice, njiva in ograd, 5 plügov loga. Küpci se naj zglasijo pria KLEMENT VINCIJI v Moravci, p. Martjanci. 4. N O V I N E 22. januara 1928. Prosveta. Napredek vsakšega naroda je več ali menje odvisen od izobrazbe i omike lüdstva. Če primerjamo državo z državov, pokrajino s pokrajínov, opazimo, da so ne vsi nerodi vednako izobraženi. Opazimo pa tüdi, da narod, šteri je bole izobraženi, je organizerani v vsakovrstni drüštvaj, ima vnogo knižnic i dosta čte. Med Slovenci se je izobrazba že pred več sto leti začnola širiti i to posebno od italijanske strani. V Italiji so že v desetem stoletji imeli visoke šole v šterij so se tüdi Slovenci šolali, posebno dühovnike Zato lehko pravimo, da je med Slovenci kulturna njiva že dobro obdelana, le nešterne Slovenske krajine, v šterij je lüstvo ščista ločeno živelo od ostaloga slovenskoga naroda, so ostale gospodarsko i politično malo izšolane, k tem krajinam spada tildi naša. V našoj krajini so pred svetovnov vojnov Vogri šteli svoj jezik potisnoti do Müre i zbrisati pri nas vsako sled Slovenstva. Maloštevilni voditeli lüdstva, večina dühovniki, so imeli takrekoč zrezane roke i neso mogli dosta delati med lüstvom. Po svetovnoj vojni pa je tüdi nam zasijala zlata sloboda. Zdrüžili smo se z brati Slovenci onstran Müre i sküpno z njimi pa v novo državo Srbov, Hrvatov i Slovencov. Ta nova držáva nam je dala slobodo, da si tüdi mi na svojoj domačoj zemlici gospodarimo i ustanavlamo raznovrstne prosvetne i tüdi gospodarske organizacija. Ustanovilo se je med drügimi tüdi več Orlovski odsekov ■z namenom, pridobiti mladino, jo izobraziti i obdržati pošteno. Odseki pa neso imeli svoji domov, neso imeli knižnic i na zadnje je tü pa tam prišlo do raspüsta odseka. Le nešterni, šteri so prav živo delah, so zdaj trdni i so dosegnoli že vekše uspehe. Škoda je, da naša mladina v tak malom števili pristople v razne prosvetne organizacije, kde bi si lejko pridobila znanost za domače potrebščine v gospodarstvi i drüžini. Lejko pravimo, da je mladina, štera je duže časa v orlovskom drüštvi, že jako dosta pridobila. In če ne bi bilo tej drüštev, bi ta mladina tavala okoli po drügi veselicaj. Zdaj pa, posebno po zimi, čte doma lepe knige, hodi na sestanke, kde tildi čtejo dobre knige, spevlejo lepe pesmi, se včijo igre, vaje v telovadbi, ka lejko po leti nastoplejo i tüdi vse drügo. V Črensovci smo ustanovili Prosvetno drüštvo z namenom, da zbere knige, štere so pravi zaklad za naše lüstvo i ustanovi knižnice iz šterij lejko lüdje dobijo knige za čtenje. To drüštvo je pa tüdi imelo težave zavolo prostorov i tüdi knig ne mogoče z lehka vküp zbrati. Pri ustanovitvi v Črensovci je bilo navzočij okoli 200 naši najbogši moškov, Žensk, dečkov i deklin. Včasi po ustanovitvi je pristopilo do 250 članov i članic; Pripomniti moramo, da so večina cele drüžine pristopile k drüštvi. S tem, da je dosta lüdi pristopilo, so nam s članarinov, štera je Jako nizka, omogočili, da smo začnoli s skromnim delom. Itak pa je drüštvo imelo le molo denarni sredstev, zato je drüštveni odbor že na prvoj seji skleno, da bo drüštvo med člani širilo izobrazbo na sestankaj z vsakovrstnimi predavanji, ar knig nesmo mogli küpüvati. Za predavanje je drüštveni odbor oproso več gg. strokovnjakov, šteri bi lüstvo včili eden edno, drügi drü- go. Naj omenimo med drügimi našega domačina g. Dr. Klara, šteri bi nam dosta znao povedati, kak si ohranimo lübo zdravje. (Dale.) Cene: Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 304 Din., žita 290 Din, ovsa 240 Din. kukorice 215 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 200 Din. Živina : Govenska v Ljubljani kg., 8—10 Din., teoci 12— Din., svinje 15—17 Din. Krma: Sena 50—60 Din., slame 40—60 Din. metercent. Borza : 1 Dolar 56 Din 50 par, Schiling 7 D 95 p. Čehoslovaška krona 1 D. 65 p., Nemška zlata marka 18 D. 50 p., Francoski frank 2 D. 20 p., Švicarski frank 10 D. 93 Taljanska lira 2,95 D. Naročnina ino oglasi se sprejemajo za „Novine“ pri L HAHN trgovina s papirjem, s pisarniškimi in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti. ERDÖŠI BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št. 180. poleg rim. kath. cerkvi ino bivše pošte. Či Vas kaj kole či čütite bolečine, küpite v apoteki i v šteroj pripravnoj trgovini Fellerov pravi lepodišeči Elsafluid. Ribajte vsako zajtro i večer boleča mesta pa Vas iznenadi i razveseli hitrost i blagotvornost, s šterov Elsafluid lehša Vaše bolečine. Či ste zdravi, vporablajte Elsafluid za izpiranje grla, za pranje tela. Zahvalni bodete i ostanete verni Elsafluidi ! Či dnevno rabite pri svojem teli Elsafluid, bodete meli bistro glavo, močne živce i zdrav sen, čuvao Vas bo od našasti, gripe, bolečin i Vám bo stvarao radost do živlenja. Pa tüdi v notranjoj porabi vas čuva nikelko kaplic na cukri ali v mleki od neprijetni krčov i podobno, i dobro dene Vašemi želodci. Že naši roditelje i očacje so meli navado rabiti Fellerov Elsafluid fak Odzvüna kak odznotra i to kak zaneslivo domače zdravilo f kozmetikum za celo telo. Močnejši je i bole dela kak francuska vinovica. Zahtevajte v lekarni ali drügoj najmenšoj trgovini vsešerom samo pravi Fellerov Elsafluid v poskusni glažkecaj po 6 Din., v dvojni glažkecaj pa 9 Din ali specialni kanticaj po 26 D. Či ne dobite pravoga, naročite si po pošti, i tü Vam bo tüdi telko falejše, zato, ka košta s pakivnjem i poštninov vréd : 9 poskusni ali 6 dvojni ali 2 specialni kantici 62 Din. 27 poskusni ali 18 dvojni ali 6 specialni kantici 139 Din. 54 poskusni ali 36 dvojni ali 12 spdcialni kantici 250 Din. Naslov natančno zapišite apotekar EUGEN V. FELLER STUBICA DONJA Centrala 146. Hrvatska. Zahvalimo se vsem ki so se udeležili pogreba našega dobroga očeta JANOŠA NÉMETHYJA, školnika törjanske fare. Zahvalimo se velečastitim gospodom dühovnikom, gospodom školskom, vučitelom, pevskomi zbori in gasilcom, cehom in občinskim poglavarom vseh občin naše fare, vsem farnikom törjanske fare, vsem ki so nam poslali vence, ki so se udeležili sprévoda, ali na kakši šteč drügi način zmanjšali našo nepopisno veliko žalost. Dober Jezuš bodi plačnik vsem T Turnišče, dne 14. januarja 1928. ŽALUJOČA RODBINA. Prekesno Pa kak bi moglo biti inači či je vöra nika nej vredna ! Obvari se od takše sodbe pa küpi vöro, od te tvrdke, štera ma v Švici lastno tvornico vör i je zatogavolo mogoče, da trži prave švicarske vöre po istoj ceni kak pride iz fabrike. Žepna Vöra št. 100 Anker-Remonfoir-Roskopf dobite za samo 49 Din. 60 p. Budilnica št. 105 s zaneslivim švicarskim anker strojem garantirana na 3 leta samo 64 Din 20 p. Suttnerova vöre z zaščitnov znamkov IKO, OMIKO i AXO, štere se lehko dobijo za najrazličnejše cene, zlate srebrne, niklaste so na svetovnom glasi Vnoge slike teh vör, vör na roko, lancov prstanov ringlov, i vso drügo zlatnino i srebrnino, kak tüdi potrebne darove: pripravni predmeti za dnevno potrebo, ma naš velki krasni luksuzni cenik, šteroga dobite brezplačno, či ga prosite pri Svetovna hiša vör H. SUTTNER, Ljubljana št. 945. Mali oglasi. Na prodaj je arondirano kmetijsko posestvo: hiša z gospodarskimi poslopji, okrog 20 oralov njiv, travnikov in gozda v Radislavcih v bližini Ljutomera. Posestvo leži na ravnini v zelo rodovitnem kraju. Natančneja pojasnila daje notar v Ljutomeru. Proda se novi harmonium v dobrom stanji za Din 5.000, praktičen za pevski zbor. Što ščé kűpiti, se naj zglasi pri HORVAT L. MARTINI v Črensovci, štev. 30. Reumatizem, Bolečine kosti, Bolečine glave, Bolečine zob, Bolečine želodca odstrani najbole INKA vinovica 1 glažek 10 Din. Dobi se v lekarni pri Sv. TROJICI v Dolnjoj Lendavi. 12000 cepljenega trsja na podlago Rip. Portalis in Göthe 9. Velki Rizling, Poščip, Muškat Silvaner, Žlahtnina, 1 vrsta se dobi pri FRANC SERŠEN trsničar v Veržeju pri Ljutomeru. Cena po dogovoru. Vsakovrstne sirove in svinjske kože kupuje po najvišji dnevni ceni Franc Trautmann Murska Sobota Cerkvena ulica 191. Preveč rdeči obraz, rdeči nos, razpokano kožo i roke odstrani najbole mást za obraz i roke „creme majala“ lice dobi lepo čisto farbo. Odstranite za vsigdar rdečico z obraza. Creme Majala 12 Din, Žaifa Majala 8 Din. v lekarni pri Sv. TROJICI D. Lendavi. K ODAJI so edna nova kola, nikaj nej nücana. Zavolo preselitvi v Ameriko se odájo dri FILO JANEZU v Čikečkojvasi poleg Fokovec. Podpirajte i čtite „NOVINE!“ K ODAJI je en čevljarski Singer mašin málo nücani, Zavolo preselitvi v Ameriko se po fal ceni oda pri PILO JANEZU v Čikečkojvasi poleg Fokovec. Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN. Izdajatelj KLEKL JOŽEF. Urednik: FRANC BAJLEC.