PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo • (lena 70 lir Leto XXVL St. 142 (7636) TRST, torek, 30. junija 1970 URADNI RAZGOVORI DELEGACIJE IZ NAŠE DEŽELE V ZAGREBU KONKRETNI PREDLOGI ZA ŠIRŠE SODELOVANJE MED SR HRVAŠKO IN FURLANIJO-JUL KRAJINO Predsednik IS Hrvaške Haramija in deželni predsednik Berganti o vlogi narodnostnih manjšin za zbližan je narodov (Od našega posebnega dopisnika) ZAGREB, 28. — Prvi uradni obisk delegacije deželnega odbora Furla-nije-Julijske krajine v Hrvaški se je pričel v izrazito delovnem ozračju ko sta predsednik Hrvaške Ha-ramija in predsednik dežele Furla- ; bijeJulijske krajine Berzanti takoj j Po uvodnih besedah prešla skupaj s svojimi sodelavci na obravnavo stvarnih vprašanj medsebojnega interesa in sodelovanja. Vidijo se že tudi prvi obrisi konkretnih zaključkov z ustanovitvijo treh skupnih organov, pri čemer bosta dežela in hrvaški izvrfni svet deloma pobudnik, deloma pa neposredno udeleženi. Tako gre za pred- zanimavi stiki s podobno organizacijo Slovencev v Italiji, Slovensko kultumo-gospodarsko zvezo. Mi tako sodelovanje podpiramo in želimo, da se še razširi, Istočasno pa želimo, da se tudi slovenski manjšini v Italiji omogoči njen razvoj. Predsednik Berzanti je na ta del izvajanj takoj odgovoril in je de-I ial, da ss je dežela takoj po usta-I novitvi zavedla resnosti vprašanja ; manjšine, ter je večkrat poudarila, I da manjšina ni neka ovira, temveč obogatitev kulturnega, socialnega j in splošnega življenja celotne skupnosti. Dežela pa je v svojih pri-■ stoimostih glede tega vprašanja o-' mejena, ker si je te pristojnosti log, da se v okviru hrvaške gospo-1 prevzela osrednja vlada. Vendar pa darske zbornice in zveze zbornic baše dežele ustanovi stalni mešani odbor, ki bo preučeval razna vprašanja s gospodarskega področja. . Obojestransko je bil sprejet predlog o ustanovitvi odbora za kulturno sodelovanje, v katerem bi bdili na naši strani nosilca člani že ob-j stoječe komisije za kulturo pri deželi, na hrvaški pa predstavniki posebnega odbora za kulturne stike z ' inozemstvom pri hrvaški vladi. Delegacija dežele Purlanije-Julij-•ke krajine je odpotovala iz Trsta v nedeljo in jo je na bloku pri ■ *'emefcičih pozdravil član izvršnega Sveta Slovenije Jožko štrukelj, nato pa član izvršnega sveta Hrvaške taž. Ervin Nonvveiller, ki je goste tudi spremil do Zagreba. V delegaciji so poleg predsednika Berzan-tija še podpredsednik Moro in od-! hornik za industrijo in trgovino Dulci, načelnik kabineta Paparo, načelnik tiskovnega urada Ronaldi . ta drugi funkcionarji dežele. Uradni razgovori so se pričeli danes dopoldne v prostorih sabora in izvršnega sveta, ko je predsednik Dragutin Haramija prisrčno pozdravil goste ter orisal in podčrtal j dobre odnose med Italijo ln Jugoslavijo in se pri tem skliceval na Izjave predsednika Saragata med njegovim obiskom v Jugoslaviji in v Zagrebu. Razgovorov so se ude-tažili člani izvršnega sveta Hrvaške Vjekoslav Prpič, Ervin Nonvveiller, dr. Veseljko Velčič, Mirko Bilič in Vojstav Pelajič. Poseben poudarek je predsednik Haramija v zaključku svojega govora dal vlogi narodnostnih skup-i dosti, ko je dejal, da je obojestran-| šfcl interes, da nekdanje nezaupa-; nje odstopi mesto širokemu razumevanju ter krepitvi prijateljskega sodelovanja. Na tej plemeniti poti ; Pa lahko mnotro prispevajo etnične j slrupnne v obeh državah. Te skupi-; ne so most prijateljstva, zbliževa-; n’a m konstruktivnega sodelovanja. Italijanska etnična skupina, Id ži-j * * * * vi na področju tega predela Socia-l1 stične federativne republike Jugo-•slaviie, široko razvija svojo kultur-i ho in prosvetno aktivnost in vzpo-: kavlja koristne stike z ustanovia-j mi v Italiji, pri čemer so še zlasti je dežela že sprejela več pobud in med drugim ustanovila posebno komisijo, da se omogoči slovenski manjšini razvoj, da se okrepijo njene sposobnosti in da bo lahko še v večji meri prispevala h krepitvi Skupnega bogastva. Bistveno pri tem pa je, da se manjšina dobro počuti v državi, v kateri živi. Predsednik Harami ja je nato obravnaval gospodarska vprašanja in je ugotovil, da sodeluje Italija v upoštevajoč sedanje jugoslovanske blagovni izmenjavi z Jugoslavijo z predpise o uvozu tujega kapitala, okoli 15 odstotkov. Vloga Hrvaške j 3 Posebne možnosti sodelovanja je pri tem izredno velika, saj zna- j obstajajo na področju nafte in nje- nega izkoriščanja. 4. Treba je okrepita sodelovanje glede ribarstva in pravno urediti Izkoriščanje morja, tako da ne bo prihajajo do siromašenja favne v Jadranu. ša približno eno tretjino pri uvozu in izvozu, še zlasti pa je pomemben neblagovni priliv dohodkov, ki izvira iz turizma, kjer je področje Hrvaške na prvem mestu v odnosu do italijanskih turistov. Po drugi strani pa prav tako ni brez pomena dotok jugoslovanskih turistov prav na področje PurlanijeJuIijske krajine. V okviru teh širokih možnosti, ki jih daje že ustvarjeno gospodarsko in drugo sodelovanje, pa je treba konkretneje reševati naslednja vpra-nja: 1. Hrvaška pozdravlja napore dežele, da podpira pri odgovornih organih v Rimu, da se ratificira sporazum, ki je bil sklenjen lani v Rimu in ki se nanaša na razširitev izmenjave v okviru maloobmejnega trgovskega prometa izven carinskih blagovnih listal. 2. Razmisliti je treba o industrijskem in tehničnem sodelovanju, o njegovi nadaljnji razširitvi in to 5. Na področju oestne mreže gre za obsežne načrte gradnje avtocest, pri čemer se bo treba dogovoriti o predvideni avtocesti Reka-Trst, o njeni priključitvi na italijansko omrežje in tudi o drugih vprašanjih v tej zveza. 6. Posebno pomembnost, se daje turizmu in sodelovanju na tem področju, o čemer je že bal govor na skupnih zasedanjih. 7. Ni perspektiv za večji pretok delovne sile, vendar delno že prihaja do tega na obmejnem področju, kar bi želeli urediti, tako za zaščito prizadetih ljudi, kot tudi za ureditev pretoka. _______________ BOGO SAMSA (Nadaljevanje m 6. strani) PRETEKLI PETEK V GORICI Slovesna otvoritev novih prostorov SKGZ in njenih članic Pismo slovenskim šolnikom v Italiji Dr. Primožič govori ob otvoritvi novih prostorov SKGZ in njenih članic v Gorici tlllllllHIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMlNIIIHIIIUIIIIIIIMIIIItlllllllllllllllllimillllllllllllilllllllliilliliiiiililllHIIIIHlIlllllllllllllllllllllllllllllllllimUlllIIlllllllllllllllliliiflllllilllllllllllllllllililiHiUttlllirtllllllllllllllllllllllllR PONOVNI IZBRUH SPORA MED KATOLIČANI IN PROTESTANTI Izredno napet položaj v Severni Irski po tragičnih spopadih preteklih dni Obračun incidentov: šest mrtvih in okrog 350 ranjenih - Aretacija mlade poslanke Bernardette Devlin zaostrila napetost - Seja hritanske vlade BELFAST, 29. — V Severni Irski je bilo danes razmeroma mirno po dveh dneh silovitih pouličnih bojev v Belfastu in London-derryju. Obračun krvavih spopadov med katoličani in demonstranti ter britansko policijo je tragičen: iest oseb je umrlo, ranjencev pa je okrog tristopetdeset. Iz Velike Britanije so začele prihajti v Severno Irsko vojačke okrepitve: 8.000 britanskim vojakom, ki imajo tu nalogo vzdrževati red, se je že pridružilo drugih petsto mož, ie danes pa bi moralo priti v Belfast kakih 2.500 mož britanske vojske. Prizor, ki ga je nudilo danes ga središče Belfasta, je grozljivo: opu-stošeni uredi in trgovine, na pol-zažgane hiše, ostanki barikad po ulicah, ki jih stražijo oboroženi vojaki; ti so dobili ukaz, da streljajo na vsakogar, ki bi nosil orožje. Javni promet je skoraj povsem paraliziran: nedoločeno število visokih enonadstropnih avtobusov je bilo zažganih in zapuščenih sredi cest. Ljudje se selijo: katoličani zapuščajo mestne četrti, kjer prebivajo protestanti, in obratno. Napetost je še vedno izredna: novi incidenti bi utegnili izbruhniti vsak čas. Krvavi neredi so izbruhnili v soboto v prvih popoldanskih urah. Začelo se je, ko so protestantje priredili masovno povorko, prvo v celi vrsti manifestacij, s katerimi bodo proslavili praznik 12. julija, t.j. obletnico bitke na reki Boyne leta 1690, ko je protestantska armada Wilhelma III. Oranškega porazila katoliško vojsko Jakoba II. Demonstracija je imela izrazit protikato-liški značaj in je bilo povsem naravno, da je prišlo do spopadov, ko se je protestantska povorka približala katoliški čerkvi v Belfastu. Enega od vhodov v četrt so britanski vojaki «po pomoti* pustili nezastraženega, in prav tu so izbruhnili siloviti spopadi. Najprej je šlo samo za metanje kamnov, nato pa se je oglasilo orožje in bombe. Po strehah mestnih poslopij so se pojavili ostrostrelci, ki so streljali na PO DAUŠIH PRIPRA VAH MINISTRSKEGA SVETA SKUPNOSTI Danes v Luksemburgu srečanje za vstop Velike Britanije v EGS Za vstop so zaprosile tudi Donsko, Norveška in Irska - Italijanski minister Ji/lalfatti bo s 1. julijem predsedoval evropski komisiji Luksemburg, 29. - Tu je ze ^se pripravljeno za jutrišnje srebanje med predstavniki Velike Britanije, Danske, Norveške in Irske tar šestim5 članicami evropske gospodarske skupnosti, na katerem imel besedo britanski predstav-n'k Anthony Barber, ki bo preči-tal v imenu britanske ' lade uvod 110 poročilo v zvezi s prihodnjim Začetkom pogajanj zr vstop Velike B^tanije v EGS. Britanski opazovalci in politiki so Jelo previdni glede uspeha tega tretjega poskusa vstopa Velike Britanije v gospodarsko ikupnost. Vprašanja, ki bodo mnvala biti tašena na prihodnjih pogajanjih, ®9 zelo zapletena in si nihče ne hpa predvidevati, kako se hudo po-pjapja končala. Nova britanska Konservativna vlada in njen nred-JJdnik Heath, ki je oil med vo-’tao kampanjo zelo previden glede taga vprašanja, se je sedaj odločil ?• vstop v gospodarsko skupnost. °ri tem pa mora britanska vlada tačunatf z večino prebivalstva, ki ?e. je po podatkih zadnjih anket “javilo proti vstopu Velike B.ita-taje v EGS. Angleži se bojijo, da ta> vstop v EGS povzročil poviša We cen živilom in da bo 'meja ”eJika Britanija v prvem obdobju Več izgube kot koristi. Po drugi strani pa bo novo jta-•jšče francoske vlade do vstopa Ve-Britanije olajšalo prihodnja po-ffijanja. Kot je znano, je Francija ta dvakrat postavila veto proti vsto ta) štirih novih članov, zlasti pa Proti Veliki Britaniji’. V Londonu nepremostljivih ovir, se bodo pogajanja zaključila proti koncu leta 1971 ali v začetku leta 1972. Po I vključitvi pa bo trajalo še poprečno okrog pet let, preden se bo Ve lika Britanija popolnoma vključila v evropsko gospodarsko skupnost. Za jutrišnje srečanje in za prihodnja pogajanja, ki se bodo preliminarno začela 21. julija, je bil odločilen sestanek poglavarjev držav šestih članic EGS v Haagu 1. in 2. decembra lani, ko so sestavili program za izpopolnitev, utrditev in razširitev gospodarske skupnosti. V tem programu je bil predvsem govor o vključitvi Velike Britanije v EGS 8. junija letos pa je ministrski svet EGS se stavil svoje stališče v zvezi s pogajanji in s prvim srečanjem s pristankom Velike Britanije, ki bo jutri v Luksemburgu. Na predvečer prvega srečanja z« vstop Velike Britanije, Irske, Danske in Norveške v EGS je bil v Luksemburgu podpisan preferaicial ni trgovinski sporazum med EGS, Španijo in Izraelom. Sporazum so podpisali predstavniki skupnosti ter ministra za zunanje zadeve Lopez za Španijo in Aba Eban za Izrael. Danes so se v veliki dvorani, kjer bo jutri srečanje z Veliko Britanijo, sestali zunanji ministri gospo darske skupnosti, ki so odobrili postopek razgovorov, ki se bodo jutri začeli. Jutri zapade mandat dosedanjemu predsedniku ministrskega sveta skupnosti Harmelu in predsedniku evropske komisije Janu Reyju. Na- VC11K1 IDI 11 £UU.P . V (JUIIGUIIU | m/inioijv. vuuu chvjju. u*°^vljajo, da če rio bo prišlo do | domestila ju bosta nemški minister za gospodarstvo Schiller in italijanski minister Malfatti. Zato je Rey izkoristil priložnost današnje seje zunanjih ministrov in prečita! svoj »politični testament*. Rey je pozval ministrski svet, naj v prihodnosti stori vse za okrepitev oblasti evropskega parlamenta in evropske komisije ter je predlagal spremembo luksemburških sporazumov iz leta 1967, s katerimi je bilo določeno načelo soglasnosti za odobritev najvažnejših sklepov v EGS. Rey predlaga večinsko glasovanje. Rey je poudaril, da predstavlja načelo soglasnosti precejšnjo oviro za razvoj gospodarske skupnosti. Francoski zunanji minister se ni strinjal s temi predlogi in je poudaril, da je treba spoštovati luksemburške sporazume, ki pričajo o življenjski mora EGS Po drugi strani pa je italijanski podtajnik za zunanje zadeve Pedini izjavil, da je treba doseči način večinskega glasovanja. Poleg tega so zunanji ministri gospodarske skupnosti obravnavali tudi vprašanje vloge Euratoma v zvezi s podpisom pogodbe proti širjenju jedrskega orožja. Zelo obširno so ministri obravnavali tudi vprašanje odnosov med gospodarsko skupnostjo in Avstrijo. Nekatere države, med katerimi tudi Italija, so zastopale stališče, da j„* možno skleniti z Avstrijo začasen sporazum v pričakovanju sklepov šestih cla nic . kupnosti glede vključitve v EGS držav, ki se za to zanimajo. Nekatere druge države, zlasti pa Francija, so bile proti temu predlogu. množico in na vojake: ti so odgovorili z ognjem. Pet oseb, samih civilistov, je obležalo: dva sta padla od strelov policije, tri pa so ubili ozkostrelci. Šesta žrtev je umrla danes v bolnišnici. Incidenti preteklih dni so najhujši, ki so jih zabeležili v Severni Irski po tragičnih dnevih lanskega avgusta, ko je v poskusu napada proti katoliški skupnosti v Belfastu osem oseb izgubilo življenje, nekaj sto je bilo ranjenih, kakih štiristo stanovanj in trgovin pa je bilo opustošenih. Od januarja letos so tu zabeležili 41 incidentov, atentatov in neredov, v katerih je najmanj 12 oseb umrlo. K zaostritvi napetosti, ki vlada že več časa v Severni Iskri, je bistveno pripomogla krajevna policija z zares čudnim ravnanjem do mlade katoliške poslanke Bemar-dette Devlin, ki je bila pri zadnjih volitvah ponovno izvoljena v londonsko zbornico. Neko severnoirsko sodišče jo je pred dnevi z razsodbo, ki je izzvenela odločno provokator-sko do katoliške skupnosti, obsodilo na šest mesecev zapora kazni zaradi njene udeležbe v lanskih neredih. Mlada poslanka je dobila javno pooblastilo, da se sama izroči policiji v Londonderryju; pred tem je mislila nastopiti pred svojimi pristaši in jih pozvati k miru. Ko pa se je z avtomobilom peljala proti mestu, jo je policija ustavila in kljub protestom njenih spremljevalcev aretirala. Večtisoč glavi množici, ki je mlado poslanko pričakovalo v Londonderryju, so sporočili o aretaciji: to je še bolj razgrelo duhove in tudi t-d so se začeli neredi: mnogo ljudi je bilo ranjenih, k sreči pa ni bilo smrtnih žrtev. Mladi poslanki so severnoirske oblasti odbile prošnjo, da bi jo izpustili na začasno svobodo, da bi se lahko udeležila prisege izvoljenih poslancev v britanskem parlamentu. Ni izključeno, da bo Bernardette Devlin prisegla v zaporu, kjer so jo dali med navadne zlo- Severnoirska katoliška poslanka Bemadette Devlin čince. O položaju v Severni Irski je danes razpravljala nova britanska vlada pod predsedstvom Edvvarda Heatha. Poročala sta notranji minister Reginald Maudling, ki bo ju tri odpotoval na dvodnevni obisk v Severno Irsko, in obramoni minister lord Carrington. Iz Corka v irski republiki poročajo o atentatu, ki je verjetno povezan z neredi v Belfastu in Londonderryju: štirje moški so tu z molotovkami napadli urade britanskih železnic in britanske misije v Corku. Atentat ni povzročil žrtev, pač pa samo materialno škodo. Sihanuk obišče ZAR KAIRO, 29. - Kairski list »Al Ahram» poroča, da bo ostavljeni kam boški predsednik princ Noro-dom Sihaiouk v kratkem obiskal ZAR. Datum obiska ni bil še dokončno določen. Napredne slovenske goriške kulturne, prosvetne, gospodarske in mladinske organizacije so v petek z o-tvoritveno slovesnostjo dobile nove prostore v poslopju v Ul. Malta z glavnim pročeljem na središčni mestni Gosposki ulici. Goriška slovenska javnost bo to pridobitev gotovo znala ceniti, saj se z njo odpirajo ugodnejše možnosti za delo vanje vrste njenih ustanov in organizacij, katerih glavni, če že ne edini smoter, je delati na vseh področjih, ki v zamejstvu zanimajo slovenskega človeka v njegovo dobro, za njegov obstanek in napredek, za njegovo enakopravno uveljavljanje v življenju goriškega mesta in pokrajine, v življenju slovenske narodne skupnosti v Italiji. Seveda so ustanove in organizacije goriških Slovencev, ki so povezane v Slovenski kulturno - gospodarski zvezi, t. j. Slovenska prosvetna zveza, Kmečka zveza, Podporno društvo, Dijaška matica, Glasbena matica, Planinsko društvo in^droge, že doslej razvijale največjo možno aktivnost po zaslugi svojih požrtvovalnih in prizadevnih predstavnikov in članstva, vendar so jih pri tem mnogokrat ovirali neprimerni prostori. Poslej bo ta ovira odpadla ali se vsaj občutno zmanjšala, kajti novi prostori niso samo prostorni in prijetni, temveč tudi funkcionalni, tako da bo v njih omogočeno nemoteno delovanje več organizacij hkrati, še posebej pa je pomembno, da so v samem središču mesta, ker prav to dejstvo v še večji meri poudarja živo, aktivno prisotnost slovenskega življa v go-riškem mestu, ki je danes bolj kot v preteklosti zgled konstruktivnega sožitja in obmejnega prijateljstva. Zdi se mi, da je ta zavest bila •miiiitiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiiiiiuiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilliiiilliiiiitiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiii POLOŽAJ V KAMBODŽI Ameriške čete že odšle 40.000 Sajgoncev pa ostane Gen. Abrams mala Usih« bvvaščce CORTOVO KALJESO ČEREMŠINA pesmi, s katerima je BOJAN KODRIČ požel izreden uspeh na turneji po Sovjetski zvezi ob spremljavi zabavnega orkestra in kvarteta STUDIO **•**•«•«• H ZOPET VAM LAHKO POSTREŽEMO Z NOVIMI knjigami iz dragocene zbirke NAŠA BESEDA Tokrat razpolagamo z izbranim delom ANTONA INGOLIČA (dve knjigi) JANEZA MENCINGERJA prana erjavca hbaMta khjig&tna 'UST • Ulica iv Frančiška 20 Tel. 61-792 opaziti fantovo truplo, kako je strmoglavilo v globino. Poropat je seveda najprej pomislil na najhuje, ko pa je, skoraj podzavestno, poklical svojega tovariša, je čul iz globeli boleč krik. Poropat je tedaj pričel klicati na pomoč in tako je njegove klice slišal izletnik, k: je nemudoma stekel v zavetišče »Premuda* in na telefonski številčnici zavrtel številko «113». Poziv so sprejeli gasilci, kt so z Opčin takoj poslali reševalno skupino pod vodstvom stražnika Za-goja in se, komaj so prispeli v Bo-Ijunec, takoj napotili z nosilnico po stezi, ki je vodila do ranjenca. Kmalu so ga zagledali, stisnjenega med ostre in koničaste skale. Mladi Biekar, ki je držal levo roko stisnjeno k sebi, ni mogel premakniti nog tako, da so reševalci sprva mislili, da si je zlomil tudi spodnje ude. Šele v glavni bolnišnici so mu ugotovili le zlom leve roke. Tu so ga sprejeli na ortopedskem oddelku s prognozo okrevanja v približno e-nem mesecu. Na kraj nesreče so prišli agenti komisariata iz Milj ter karabinjerji, ki so uvedli preiskavo. Nesreča na delu Včeraj ob 9.55 so sprejeli na urološkem oddelku bolnišnice 28-letnega težaka Sergia Peruzzija iz Ul. Sv. Justa 12. Moški, ki se je pripeljal v bolnišnico s svojim osebnim avtomobilom, je izjavil bolničarjem. da je prejšnjo soboto okoli 15. ure v Starem pristanišču nakladal na železniški voz zbirno pošiljko, ko je nenadoma izgubil ravnotežje in padel na tla. Zaradi hujših poškodb p0 spolovilih so si zdravniki pridržali prognozo. Američan padel z motorja Včeraj nekaj po polnoči so prejeli na ortopedskem oddelku bolnišnice 20-letnega ameriškega državljana Thomasa Petriska MC Cardo iz Plymoutha v ZDA, ker je v nedeljo na jugoslovanskem področju s svojim motorjem izgubil ravnotežje in padel. Zaradi izpaha desne noge, zloma desne ključnice in manjših odrgnin po desnem komolcu se bo Američan moral zdraviti približno mesec dni. V zadnjem času so se znatno o-krepdle poslovne zveze med tržaškimi gospodarskimi organizacijami in predstavniki avstrijskega gospodarstva. Tako je dr. Caidassi v zadnjem času med drugim razpravljal o teh problemih s predsednikom in podpredsednikom dunajske zvezne gospodarske zbornice ing. Sal-langerjem in ing. Foersterom, s predsednikom zvezne zbornice za gozdarstvo ing. Jamnikom in drugimi avstrijskimi osebnostmi. Kakor znano, so o problemih gospodarskega sodelovanja ln zlasti o tranzitu avstrijskega blaga čez Trst razpravljali tudi na nedavnem skupnem zasedanju oh dnevu avstrijske republike na tržaškem velesejmu. V tej zvezi je dr. Caidassi sporočil, da bo posebno gospodarsko odposlanstvo iz naše dežele nadaljevalo te razgovore med obiskom na Dunaju za čas tamkajšnjega jesenskega velesejma. Odborniki so se nato lotili problema avtomobilskega postajališča pri Fernetičih. Gradnja te operativne baze postaja iz dneva v dan bolij potrebna, vendar smo glede rešitve problema v precejšnji zamudi. Predvsem so doslej zagotovljena finančna nakazila nezadostna. Po drugi strani pa tudi druga potrebna zagotovila in obveznosti s strani deželnih forumov prihajajo z zamudo in zadržujejo projektiranje potrebnih del. Medtem pa postaja promet čez Fernetiče čedalje težji in vse kaže, da se del blagovnega tranzita, ki bi sicer prav gotovo izbral Trst za odskočno desko, prav zaradi tega preusmerja čez druge luke. Na sejd so sprejeli sklep, naj se pripravljalno delo za ustanovitev delniške družbe, ki bo skrbela za rešitev problema «avtoporta» čim bolj pospeši. V družbo bodo stopili tržaška in repentabreka občina, pokrajinska uprava, tržaška trgovinska zbornica in Tržaška hranilnica. Ustrezne načrte ing. PelH-sa in Ing. Amodea bodo primemo preuredili oziroma definirali v detajlih, tako da se bodo o njih lahko v najkrajšem času izrekli carinska uprava in druge prizadete gospodarske organizacije oziroma posamezniki. Dr. Caidassi je poročal še o nedavnih sejah družbe SOME A ki pripravlja študijo o možnostih infflistnjskega razvoja na Tržaškem m v tržaškem okolišu, ter o sestankih predstavnikov tržaških in de-želnih poslovnih krogov z gospe darsUdmi odposlanstvi iz Jugoslavije, češkoslovaške in Južne Afrike. O zasedanju s predstavniki juge slovanskega in češkoslovaškega ge spodarstva smo že obširno poročali v dnevni kroniki o dejavnostih na veleseomu, glede problemov, M so Jih načeli z južnoafriškim odposlanstvom, ki ga je vodil konzul te re- V Mil0m Renaar- Pa naj zabeležimo, da so mu tržaški ge spodarstvendki prikazali zlasti eke nomičnost storitev' tržaške luke kar zadeva pošiljanje južnoafriške ga blaga na razna evropska tržišča. Bronaste kolajne civilnim uslužbencem finančne straže Ob prisotnosti civilnih in vojaških oblasti v nedeljo dopoldne na pe molu »F.lli Bandierao počastili naj-starejse uslužbence finančne straže. ,?b tej priložnosti je polkovnik le gije agentov finančne straže Gior-gio Candeloro, ki je prišel nalašč iz Vidma, razdelil civilnim uslužbencem korpusa Francescu Della Picca, Igmiju Zacchigni, Renatu Zangrandu, Giuseppu Corbattu, Ne nm Dobngna, Viti Zeriali, Ani« Leghissa in Giuseppini Raunik bronaste kolajne za 20-letno privrženost in delavnost. P° svečanosti je sledila v prostorih finančne straže majhna zakuska. OSMICA Stefan Berdon, Domjo št. 35 (pri spomeniku) je odprl osmico in toči pristno domače belo in in Smo vino. Vabljeni vsi prijatelji žlahtne kapljice. Nocoj bodo župana in v Doberdobu izvolili občinske odbornike Na prvi seji so le overjali izvoljivost svetovalcev - Zavrnjena je bila Marija Ferletičeva - Za župana bo verjetno spet izvoljen Andrej Jarc Na prvi seji novoizvoljenega občinskega sveta v Doberdobu, ki je bila v petek zvečer, so dolgo časa vršili začetne formalnosti in poslušali izvajanja svetovalke Marije Ferletičeve, niso pa izvolili niti župana ruti odbornikov in so tovrstno izvolitev odložili na drugo sejo, ki bo danes zvečer ob 21. uri v dvorani doberdobsks občinske knjižnjice. V sejni dvorani smo opazili med svetovalci nekatere znane obraze, videli pa smo tudi nekaj novih svetovalcev, oziroma takih, ki jih ni bilo v pravkar minulem občinskem svetu. Novi svetovalci so Hektor Moro, Guido Jelen, Stanko Ferletič, Olinto Zander, Ernest Sobani in Jože Colja, ki so bili izvoljeni na večinski listi občinske enotnosti in Alojz Frandolič, ki je bil izvoljen na listi Slovenske demokratske zveze. Seji nista prisostvovala svetovalca Mario Semolič od večinske liste in Jože Sobani od manjšinske liste. Seji je predsedoval dosedanji župan Andrej Jarc, v svojstvu svetovalca, ki je na volitvah dobil največ preferenčnih glasov. Takoj po začetku seje, preden so prešli na ugotavljanja o pravilnosti izvolitve svetovalcev, se je k besedi oglasila svetovalka SDZ Marija Ferletičeva, ki je med drugim dejala, da testira, ker ni na seji uradnega tolmača (Ferletičeva je govorila v slovenščini, nato je tajniku izročila i-taldjanski prepis svojega govora), da niso na občini izpostavljeni vsi dokumenti o volitvah, da zapisniki prejšnjih sej niso točni. Polemizirala je tudi z nekaterimi trditvami kandidatov večinske liste v volilni kampanji, zahtevala je prepis nekega pisma gorlške prefekture. Po svojem nastopu je svetovalka SDZ zapustila sejno dvorano. Sejd je nato prisostvovalo le enajst svetovalcev večinske liste in svetovalec Frandolič od SDZ. Sledila so dolga glasovanja o potrditvi posameznih svetovalcev. Vsi so bili potrjeni. Ni pa bila potrjena svetovalka Ferletičeva, ker je — predsedujoči Andrej Jarc je prebral rekurz omenjene svetovalke — vložila rekurz proti doberdobski občini. Zaradi tega ne more sedeti v občinskem svetu. Z večino glasov je občinski svet zavrnil kandidaturo Ferletičeve. Na njeno mesto bi bil moral biti izvoljen drug kandidat SDZ. Ker dotične osebe ni bilo v dvorani so sejo odložili na torek. Na to sejo bodo povabili tudi novega svetovalca. Po overovitvi vseh svetovalcev bodo izvodili župana in odbornike. Zahteve prebivalcev Kazermet Skupina prebivalcev Kazermet na Svetogorski ulici, ki se je ustanovila nekaj časa pred volitvami in zahtevala rešitev vrste problemov, .............................. V PRIREDBI DRUŠTVA «QTON ŽUPANČIČ> V' V Standrežu bodo igrali na prostem «Miklovo Zalo» V četrtek so ustanovili dramsko družino Za načelnika je bil izvoljen Miloš Tabaj F Kot vsako leto je tudi letos »Slovenska prosveta* priredila že tradicionalni tabor na trgu pred cerkvijo na Repentabru. Letošnji slovenski tabor je bil posvečen 25-letnici konca vojne in osvoboditve izpod neofašističnega jarma. Poleg spominskega govora, ki ga je imel pisatelj prof. Alojz Rebula, je bil na sporedu bogat in pester kulturni spored, na katerem so nastopili pevski zbori s Tržaškega, iz Goriške, Beneške Slovenije in iz matične Slovenije. Nastopile so tudi folklorne skupine in ansambli mladih. Med navzočimi so bili tudi re-pentabrski župan Mihael Guštin, deželni svetovalec dr. Drago Štoka aer predstavnik iz Goriške in iz Beneške Slovenije. V Standrežu so člani prosvetnega društva «Oton Župančič* pričeli z vajami za uprizoritev igre »Mi-klova Zala*. To igro so člani istega društva igrali že pred desetimi leti in takrat je doživela izreden uspeh, saj so takrat v Stan-drež prišli ljubitelji slovenske besede z vseh naših krajev. V Štan-drežu je v prvem desetletju po vojni zelo uspešno delovala dramska družina društva «Oton Župančič*, v zadnjih letih pa je v okviru tega društva deloval samo pevski zbor, sestavljen iz mladih fantov, ki jih še vedno z uspehom vodi Franc Lupin. Že na občnem zboru društva, ki je bil pozimi, so se člani ogreli za obnovitev dramske družine m izbira je padla spet na »Miklovo Zalo*. Odbor društva je v tem času pripravil vse potrebno, da bi z delom pričeli čimprej in v četrtek so na društvenem sedežu u-stanovili dramsko družino, ki bo delovala v okviru prosvetnega društva. Za načelnika družine je bil izvoljen Miloš Tabaj, med razne člane so porazdelili vloge, določili vaje in vse kar je potrebno za uspeh te hvalevredne iniciative. Vaje bodo imeli trikrat tedensko, nameravajo nastopiti na prostem v prihodnjem septembru. Sestanek je vodil društveni predsednik Danilo Nanut, referent dramskega odseka učitelj Jožko Marinič pa je orisal zgodovinski pomen Miklove Zale. Novonastali dramski družini želimo čimveč u-spehov. Veselica v Gabrijah Nadaljujejo se zabavne prireditve, ki jih na Goriškem prirejajo prosvetna društva in športne organizacije. Te dni je bilo nadvse živahno v Gabrijah, kjer je prosvetno društvo »Skala* priredilo »v o-gradi* poleg gostilne »Pri Tinkotu* tridnevno veselico, ki je, kljub razmeroma slabemu vremenu, privabila številno občinstvo. Prireditelji so si največji obisk nadejali v nedeljo zvečer, kar se je tudi zgodilo, žal pa je okoli 22. ure prišla nevihta, ki je spodila vse, ki so se prišli ohladit v ta tudi v najhujši vročini znani in prijetni kotiček. V nedeljo so se številni pari iz okoliških vasi in furlanskih krajev pomerili v briškoli za bogate nagrade. Prvo mesto je pripadlo Savu Ožbotu in Kogoju iz Rupe, ki sta dobila vsak svoj pršut; na drugem mestu sta pristala Mario Malič in Raimund Hlede, oba iz Ga-brij, ki sta si pršut razdelila na polovico, tretja in četrta nagrada pa sta odromali v Ronke in v Zdravščino. Vse tri večere je za ples igral zabavni ansambel »Galeb* iz Nove Gorice, ki je bolj kot zadovoljil s svojim širokim izborom zabavnih in med njimi tudi slovenskih popevk ter je v nedeljo zvečer nastopil tudi s svojo popevkarico. V Posočju upada število brezposelnih Statistike ponovno beležijo zmanjšanje uradnega števila brezposelnih in resnici na ljubo moramo reči. da so te statistike le uradnega značaja, kajti težko je danes najti na Goriškem dejansko brezposelne ljudi, saj je število jugoslovau skih državljanov, ki opravljajo pri nas najrazličnejše poklice, iz dneva v dan večje. Vendar le ohranjajo številni ljudje vpis v seznam brezposelnih v upanju, da bi morda svoj položaj izboljšali. S področja kmetijstva beleži statistika '12 brezposelnih, s področja industrije 1.388, s področja prevozov 91, v trgovini jih je 268, v terciarnih dejavnostih 67, uradnikov je 404, raznih poklicev 245, skupno torej 2.475, od katerih sta dve tretjini moških. Zelo veliko je med temi mladine, ki išče prvo zaposlitev, precej pa je tudi upokojencev, id bi se radi zaposlili. V februarju so zaposlili 747 delavcev in uradnikov, od teh 112 samo v mestu Gorica. V primerjavi z januarjem se je uradno število brezposelnih znižalo za 86 enot. V februarju niso zabeležili nobenega odhoda na delo v inozemstvo. Novo deželno združenje proizvajalcev sadja in zelenjave V Gorici so v teh dneh na pobudo deželne ustanove za kmetijstvo ER SA in s sodelovanjem treh strokovnih kmetijskih zvez ustanovili Združenje sadno - vrtnarskih proiz-vajelcev naše dežele. Novo združenje bo povezovalo celotno proizvodnjo sadja in žele njave, prodajo teh pridelkov, usmerjalo bo kmetovalce k gojenju tistih vrst pridelkov, ki bodo šli lažje v denar. Združenje bo imelo na razpolago hladilnike in uredilo bo tudi koristno prodajo sadja in zelenjave. Ta iniciativa ima finančno podporo Skupnega evropskega tržišča in deželne ustanove za razvoj kmetijstva. Zaradi tega vabijo iniciatorji, da se prizadeti kmetje polnoštevilno včlanijo v združenje. Sedež tega je na sedežu ERSA v Gorici, Korzo Italija 55 ki se nanašajo na ta mestni predel, je pred nekaj dnevi na sestanku ugotovila, da so se oblasti zbudile in se pričele zanimati za njih probleme. V pričakovanju popolnega reše-nja teh problemov zahtevajo prebivalci Kazermet takojšnjo rešitev nekaterih problemov. Zahtevajo namestitev javnega telefona, podaljšanje avtobusne proge štev. 1 do Kazermet, čiščenje velikega dvorišča, povečanje službe za odnašanje smeti, ustanovitev občinskega vrtca, šolski avtobus v prihodnjem šolskem letu. Slovesna otvoritev novih prostorov SKGZ in njenih članic (Nadaljevanje s 1. strani) Vse zbrane goste in domačine je v imenu SKGZ in vseh organizacij in ustanov, ki bodo imele svoje sedeže v novih prostorih, pozdravil namestnik tajnika SKGZ dr. Mirko Primožič, ki je med drugim dejal: «Društva in organizacije goriških Slovencev so že večkrat menjala svoje prostore. V teh 25 povojnih letih so se nastanjale križem po Gorici v ne zmeraj primernih prostorih, kar je odražalo hude razmere, v katerih so Slovenci živeli in deloval: v teh povojnih letih. Le pred 16 leti so dobile skupni sedež v AscolijeiH ulici, od koder se danes preseljujemo. Z velikim zadovoljstvom prihajamo v dostojnejše in dostojanstvenej-še, pa tudi v funkcionalne prostore, v katerih bodo člani in sodelavci naših društev in ustanov nadalje vali iz raširjali delovanje, ki je med Slovenci na Goriškem ponov- iiiiiiiiiiiimiiimimiiimmiimiiiiimiiiimiiMinniiiniiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiimiiminii,,,IIIB DREVI NA GRADU V VIDMU Celovečerni koncert filharmonije iz Ljubljane Dirigent Karlo Munih, solist Dejan Bravničar Poletni urnik Kmečke banke Kmečka banka v Gorici obvešča svoje kliente, da bo od 1. julija poslovala po novem polletnem urniku. Banka bo odprta od 8.30 do 12.30, popoldne pa od 16. do 16.45. Ob sobotah bo banka zaprta. Drevi bo filharmonični orkester iz Ljubljane gostoval v koncertni dvorani na gradu v Vidmu. Nastop sodi v program kulturnih menjav med videmsko prestolnico ter Ljubljano, ki se uspešno razvijajo in trajajo že nekaj let. Ljubljanska filharmonija je v Vidmu že star gost. Vsakokrat je bil njen nastop zelo zapažen dogodek na visoki u-metnostni ravni ter bo po vsi priliki takšen tudi danes. Na sporedu je Čajkovski, prvič bodo predstavili skladbo domačega avtorja Škerjanca ter zaključili s Hačaturjanovim koncertom za violino. V njem bo nastopil znani slovenski violinist Dejan Bravničar, ki je že igral v Trstu, Gorici in v Vidmu ter se je vzgajal na Santa Cecilia v Rimu ter pri Ojstrahu v Moskvi. Orkester se bo predstavil pod no vim vodstvom dirigenta Karla Muniha, ki prihaja prvič v Videm, vendar ima za seboj vrsto uspelih nastopov od 1963. leta dalje, ko je pristopil k filharmoniji. Klavir in kompozicije je študiral pri Matači-ču v Frankfurtu. Ob tej priliki bodo ugledne slovenske glasbenike spremljale visoke osebnosti slovenske republike in ljubljanske občinske skupščine. Prireditev bo izpeljana pod skrb nim vodstvom videmskega odbora za kulturne menjave, ki mu predseduje odvetnik Turello, predsednik videmske pokrajine. Prireditev sodi v okvir povezovanja med na rodi ter utrjevanja medsebojnega prijateljstva. Pričetek koncerta ob 21.15. Vstop prost. Novi vozni redi mestnih avtobusov Mestno avtobusno podjetje javlja, da bodo uvedli od nedelje, 28, junija t. 1. dalje nov praznični voz. red na progah štev. 6 (Travnik-Po-kopaMšče) in štev. 7 (Travnik Oslavje). Na progi štev. 6 bodo odhodi s Travnika ob 9., 10., 11., 12., 16., 17.16, 18. in 19. uri. S pokopališča pa bodo avtobusi vozili ob 9.20, 10.30, 11.30, 12.30, 16.35, 17.35, 18.30 in 19.20. Na progi štev. 7 bodo odhodi s Travnika ob 9.35, 12.35, 16.50 in 19.35. Z Oslavja pa bo odhod ob 9.45, 12.45, 17.00 in 19.45. Nagrade za teze o problemih Goriške Pokrajinska uprava razpisuje iz redne enkratne nagrade v znesku 100.000 Vr vsaka za diplomske teze, ki jih bodo branili na univerzah študentje, ki imajo stalno bivališče na ozemlju goriške pokrajine. Teze morajo obravnavati teme značilne za Posočje. Tozadevne prošnje na kolkova-nem papirju za 400 lir je treba poslati, skupno s kopijo teže, na pokrajinsko upravo, Korzo Italija 55, Gorica. Menični protesti v maju Na Goriškem so v prvi polovici prejšnjega maja zabeležili 344 meničnih protestov, ki so po občinah takole razdeljeni; Kopriva 3, Krmin 13, Doberdob 5, Dolenje 1, Fara 2, Foljan 7, Gorica 104, Gradiška 9, Gradež 17, Mariano 1, Medea 1, Tržič 102, Ro-mans 2, Ronke 40, Zagraj 11, San Canzian 11, Šlovrenc 2, San Pier 2, Štarancan 7, Turriaco 1, Villesse 3. Med slovenskimi občinami je tokrat v seznamu samo doberdobska. Tu so zabeležili proteste v višini 20.000, 6.000, 25.000, 90.000 in 56.500 lir. V Gorici so enemu podjetju protestirali štiri menice s skupni črednosti 12.000.000 lir, v Tržiču pa eno menico v vrednosti 1.345.334 lir. • V soboto so v veliki večini stavkale uslužbenke goriške Stande (sindikalno poročilo govori o 97 odstotkih stavkujočih). Stavko so proglasile v vsedržavnem merilu tri sindikalne organizacije, ki se borijo za novo delovno pogodbo v tako velikih trgovskih podjetijh. no sproščeno zaživelo v jutru svobode v maju 1945. To delovanje, ki je bilo in je mogoče samo s potrpežljivim osebnim doprinosom in z veliko mero idealizma vsakega posameznika, zaobjema danes vsa področja našega manjšinskega delovanja in izpričuje obenem potrebo in življenjsko moč našega človeka. S ponosom lahko stopa v te prostore. Njegov trud pa bo zadostno poplačan šele takrat, ko bomo z zgraditvijo Kulturnega doma, za katero se že dalj časa borimo, zapolnili zevajočo praznino in postali tako učinko-vitejši v našem narodnoobrambnem delu.* Po nagovoru dr. Primožiča se je odvil kratek toda kvaliteten kulturni program, ki sta ga izpolnila pianist in profesor na goriški podružnici glasbene šole GM Aleksander Vodopivec ter pesnik Filibert Benedetič. Prof. Vodopivec je naprej zaigral na klavir dve Chopinovi etudi in nato še sedem Taj-čevičevih balkanskih plesov, Fiii-bert Benedetič pa je prebral štiri svoje zelo občutene in vsebinsko aktualne pesmi Končno je prof. Milko Rener predstavil še štiri mlade goriške umetnike slikarje Jožeta Ceja, Demetrija Ceja. Vladimir ja Klanjščka in Andreja Košiča, ki so s svojimi novejšimi slikami okrasili stene sob in tudi ob tej priložnosti potrdili svoj ustvarjalni umetniški elan. Slovesnost se je potem nadaljevala ob pogostitvi vseh prisotnih in ob prijetnem kramljanju ter za dovoljnih komentarjih ob tej nori pridobitvi, ki je kljub svoji pomembnosti sicer res — kot je poudaril dr. Mirko Primožič — prehodna do zgraditve Kulturnega doma, ki pa že danes odpira nove možnosti in nudi nadvse ugodne pogoje za novo delo z novim zagonom. Na goriških prosvetnih, kulturnih, gospodarskih, socialnrh planinskih in mladinskih delavcih je sedaj, da te nove ambientalne pogoje in možnosti, ki jih nudijo, do kraja izkoristijo z novimi delovnimi uspehi v korist vse slovenske narodne skupnosti na Goriškem in v Italiji. Zato z našimi čestitkami k novi pridobitvi tudi naše najboljše želje za nadaljne delo. Z otvoritve novega sedeža SKGZ in njenih članic; zgoraj F. Benede-tic recitira svoje pesmi, spodaj klavirski koncert A. Vodopivca lUiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiimiiiiiirMiiimiiiiiiiiiiiimimitiiiiiiiiHiiiiiittiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin Na rallyju ponesrečena goriška avtomobilista V noči od nedelje na ponedeljek se je ponesrečita, goriška avtomobilska dvojica, ki je sodelovala na rallyju ob vzhodnih Alpah. Luiigi Aguzzoni, star 25 let, stanujoč v Ul. Alfaieri 2, kd je vozil avto renault, sl je zlomil desno ramo in se potolkel po raznih delih telesa; v bolnišnici so ga pridržali na zdravljenju za 30 dni. Njegov sovozač, 25 letni Amtato Cerchiari iz Tržiča Ul. Piave 16, pa si je zlomil desni kolik ter se bo prav tako zdravil mesec dni. Avtomobilista sta se ob 2.45 prevrnila zaradd spolzkosti ceste na ovinku pri Nemah ter so ju z rešilnim avtomobilom pripeljali v go-riško bolnišnico. Nesreča se jima je pripetila štiri ure po startu. Udeleženci tekmovan ja v tej pravilnost-ni vožnji so startali v nedeljo ob 22. url v Vidmu ob prisotnosti podtajnika Torosa. Na startu je bilo kljub nevihti, ki se je razdivjala ravno med odhajanjem tekmovalcev, okoli 2.000 ljubiteljev tega avtomobilskega športa. v slovenskem otroškem vrtcu v Ulici Croce so otroci priredili zaključku šolskega leta zelo lepo razstavo DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici Je danes ves dan tn ponoči dežurna lekarna SORANZO, Verdijev korzo 57, tel. 28-79. V TRŽIČU V Tržiču Je danes ves dan in ponoči dežurna lekarna RISMONDO, Ul Enrlco Toti, tel. 72701. partizani in aktivisti NOBr , spomnite se Cerknega ! Iz gori.škega matičnega urada V goriški občini se je v dneh 24 in 25 junija rodilo 10 otrok, sedem oseb pa je umrlo. Rojstva: Maria Enedina Tedino, Claudio Sansa, Manuela Fischanger, Sandra Ermacora, Anna Rizzatti, Marco Ciani, Claudia Alt, Massimo Nardini, Sabrina Nocent, Michela Callegari. Smrti: 92-letni Giuseppe Giadros-si, tri ure star deček Massimo Zuc-cheri, dva dni star deček Marco Sellan, 79-letni upokojenec Vito Lon-go, 65-letni upokojenec Edoardo Vi-sintin, 62-letni delavec Giuseppe Pertini, 70-letna gospodinja Margareta Batič vd. Paulin. 26. junija se je v Gorici rodilo 7 otrok, Ti so: Terasa Russo, Gala Flnazzer-Flori, Brunella Lupo, Paolo Pastrovicchio, Ludgl Bemascand, Annamaria Škorjanc, Marco Altran. VERDI 17.30: «L’uomo di Kiev«, E. Hartman in D. Bogarde, v kfcne-maskopu in barvah, prepovedan mladini pod 14. letom, zadnja ob 22. uri. CORSO 17.30: ((ALfredo tl grande«, D. Hemmings in M. York. V ki-nemaskopu in barvah, zadnja ob 22. uri. MODERNISSIMO 17.30: «1 mortd nom si contano«, A. Stephem in M. Damcm, v kinemaskopu ln barvah, zadnja ob 22. VITTORIA 17.15: «Sai cosa faceva Stalin alte donne?«, S. Bendi in B. Bemedettd, prepovedano mladini pod 18. letom. Zadnja ob 21.30. CENTRALE 17.00: «11 pistolero del-1’Ave Maria«, L. Mann in L. Pfc luzzi, v kinemaskopu tn barvata zadnja ob 21.30. AMERIŠKI ZNANSTVENIKI OBTOŽUJEJO. Biološko uničevanje Vietnama in Kambodže Ko se bodo borbe končale, se bodo težave šele začele Bazni strupi so že prepojili zemlje ■ Uničevanje nasadov Ukaz predsednika ZDA Nixona, da naj ameriške čete vdro iz Vietnama v Kambodžo, da bi uničile ali vsaj pregnale rinfiltrirane severno Vietnamce in vietkongovce*, je dbživel v ameriški javnosti splošno in vsestransko obsodbo. Res redki so bali tisti Američani, ki so se postavili na njegovo stran in vedno več Američanov se je o-predeljevalo proti njemu in to kljub temu, da je skušal na vse pretege prepričevati ameriško in svetovno javnost, da bodo ameriške čete o-stale v Kambodži le do konca tega meseca, torej do jutrišnjega dne. Še več, ameriški vojski je « do volil*, da sme prodreti v notranjost le do določene meje in niti metra več. Hkrati pa je vendarle •»pristal*, da se bodo iz Kambodže u-maknile pehotne enote, dočim da bo letalstvo še vedno «pomagalo» sajgonskim silam v borbi proti »napadalnim komunističnim silam*. Ne maramo biti preroki, ali bo Nixon besedo držal in bo ukazal vsej vojski, da se umakne iz Kambodže. Danes ko iz Washingtona poročajo, da se ameriške enote umikajo iz Kambodže, bomo navedli nekaj podatkov, ki prihajajo neposredno iz ameriških krogov, nekaj podatkov, ki posredno vsaj obsojajo vso Nixonovo politiko v tem delu sveta. Za kaj gre? Skupina ameriških biologov z univerze Stafford meni, da so a-meriški bombni napadi na Vietnam, da je ameriško «opraševanje» celih' področij s sredstvi za uničevanje vegetacije močna oškodovalo Vietnam in to za daljšo dobo. In kar velja za Vietnam, velja v zadnjem času tudi za Kambodžo, oziroma za vsa tista področja ln-dakine, nad katerimi se znaša a-ineriška vojska v borbi proti tako imenovani rdeči nevarnosti. »Ko se bodo borbe končno zaključile*, pravi poročilo biološke študije, ki so jo sestavih strokovnjaki vseučilišča Stafford, «se bodo težave šele začele*. Rezultati študije, ki so je sestavili profesorji katedre za biološke vede na tem znanem ameriškem vseučilišču in ki jih je objavila neka ameriška strokovna revija, so porazni. Poročilo nosi dokaj značilen naslov: »Uničevanje Indo kane — dediščina naše navzočnosti*. V poročilu ameriški strokovnjaki pravijo, da rje proizvodnja kaueuka zaradi delovanja sredstev za imktevanje rastlinstva zmanjšana v Vietnamu za 25 odst., v Kambodži pa celo za 40 odst. Kakor je znano, si ameriška vojska v borbi proti »rdeči nevarnosti* pomaga tudi z najrazličnejšimi sredstvi, s katerimi uničuje vse, kar je zelenega. S posebnimi strupi posipa gozdove in v kratkem se z drevja usuje vse listje, tako da borci vietnamske osvobodilne vojske nimajo v gozdovih zaželenega kritja. Toda ameriška vojska se ne omejuje pri tem le na gozdove, pač pa uporablja ta sredstva tudi na riževih poljih, na sadnih nasadih, skratka povsod, koder ji pride pr»v. V poročilu teh ameriških strokovnjakov je govor tudi o tako i-memovanih herbicidih. Kot je znano, uporabljajo herbicide v vseh industrijsko in kmetijsko razvitih področjih sveta, ker s herbicidi uničujejo plevel. Toda Američani uporabljajo herbicide, ki jih še niso preverili in ki so izredno učinkoviti. Ta sredstva uporabljajo na velikanskih področjih, tudi na riževih poljih da uničijo ves pridelek. Znanstveniki se v svojem poročilu ne omejujejo le na to, da opozarjajo na škodo na riževih poljih, pač pa opozarjajo tudi na poznejše posledice. Po njihovem poročilu je zemlja velikanskih področij že natopljena in prepojena s kemičnimi sestavinami in spojinami, ki postajajo nevarna tudi za mnogo širša področja kajti herbicidi in ostala kemična sredstva se z odtokom voda odtekajo v reke. Zastrupljena voda rek, s katero namakajo druga področja, zastruplja nova področja, nove nasade. Hkrati pa herbicidi in drugi strupi uničujejo floro in favno v vseh vodnih tokovih. Ameriški strokovnjaki v svojem poročilu pravijo, da so bombni napadi in uporaba herbicidov pustila za seboj predele, ki so v nekih ■iiiiiiiiiiiimmiimiiimmmmmitmmiiimiuiiiiiM Meteoriti v laboratoriju MOSKVA, 29. — Sovjetski znanstveniki so na Zavodu za geo -kemijo in analitično kemijo znanstvene akademije v Sovjetski zvezi v laboratoriju izdelali snovi, ki so značilne za meteoritsko strukturo. V Dubnu so namreč znanstveniki izpostavili žarčenju zmesi metana, amoniaka in vode ter ogljikovega oksida in drugih plinov. Žarčenje so povzročili v pospeševalniku in s tem poskusom izdelali osem amino kislin. Kasneje so dokazali, da dobimo snov z enako strukturo, ki je nastala zaradi žarčenja v vesolju, v o-stankih meteoritov. Ta teorija naj bi razložila tudi izvor različnih organskih snovi na Zemlji. V začetku svojega razvoja je namreč Zemljo obdajala red kejša atmosfera kot danes in je zaradi tega kozmično žarčenje in tenzivneje delovalo nanjo. Prav zaradi tega naj bi, po mnenju aovjetekih znanstvenikov, nastale na Zemlji različne organske struk ture. primerih zelo podobni puščobi na Lunini površini. Znanstveniki pravijo dobesedno: ko se bo bombardiranje in posipanje s herbicidi prenehalo, bo za tem ostalo na desettisoče kvadratnih kilometrov površin brez vsakršne vegetacije, koder bo zemlja trda kot kamen, požari pa so uničili gozdove, da ne bodo več zrasli. Vietnam in del Kambodže bo tako ostal pust. Pred časom smo pisali, kako žalostne posledice pušča za seboj a-meriška vojska v Vietnamu, kjer je že na stotisoče pohabljenih o-trok in drugih invalidov. Pisali smo tudi o opustošenih vaseh in naselij. Janes dodajamo mnenje samih Američanov, ki kot znanstveniki obsojajo ameriško navzočnost ne samo v Vietnamu, ampak tudi v Kambodži, od koder naj bi se ameriška vojska umaknila, kot je obljubil Nixon, danes. Tudi če bo Nixonova obljuba držala, je bila dosedanja navzočnost ameriške vojske v Kambodži porazna, kajti k tisočem mrličev in k požigom celih naselij je treba dodati še to, kar navajajo ameriški znanstveniki: uničenje flore in favne s požari in kemičnimi sredstvi. Za ameriško vojsko in njenimi zavezniki ostaja v Kambodži le puščoba, kot to kaže gornja slika. Odtod obsodba ameriških znanstvenikov mm mm m RDiO mm TOREK, 30. JUNIJA 1970 TRST A 7.15, 8.15, 18.15, 14.15, 20.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Slov. narodne; 12.00 »Pratika*: 12.15 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 17.00 Orkester Bevilacqua; 17.20 Program za mladino; 18.15 Umeinost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 19.00 Otroci pojo; 19.10 Orkester Rugolo; 19.45 Zborovsko petje; 20.00 Šport; 20.35 Granados: »Go-yescas»; 20.55 Pogled za kulise; 22.05 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 12.45 Tretja stran; 15.10 Juke box; 15.40 Radijska priredba; 16.30 Ščepec poezije. KOPER 7.30, 8.30, 12.30, 14.00, 15.00, 16.30, 18.00, 20.15, 23.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.40 Vesela glasba; 9.45 Plošče; 10.00 Pod senčnikom; 10.45 Glasbeni vrtiljak; 11.15 Plošča sledi plošči; 11.30 Trobentač Winding; 12.00 in 12.45 Glasba po željah; 14.05 Jugoslavija v svetu; 14.30 Operne arije; 15.00 Orkestri; 18.10 Plošče RCA; 18.30 Tretja stran; 18.45 Trio Ars Nova; 18.15 Mala biblioteka; 20.00 Orkester Goodman; 20.30 Prenos RL; 23.10 Motivi za vsakogar. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 13.00, 15.00 Poročila; 8.30 Plošča za poletje; 9.00 Vi in jaz; 12.10 Kontrapunkt; 12.40 Ljudje in dogodki; 13.15 Plošča za poletje; 16.00 Program za mladino; 18.00 Dnevna kronika; 18.20 Popevke 19.05 Plošče; 20.20 Gluc-kova opera »Orfej in Evridika*; 22.30 Glasbena fantazija. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 13.30, 19.30 Poročila; 8.40 Antonio Guamieri; 9.00 Romantika; 10.00 Radijska priredba; 10.15 Peppino di Capri; 10.35 Telefonski pogovori 12.35 Posebni dopisnik; 14.00 in 16.50 Zakaj in kako; 16.00 in 16.35 Plošča za poletje; 17.55 Glasbeni aperitiv; 19.05 Program s Sergiom Endrigotn; 19.30 Po večernih vesteh Tour de France; 21.40 Neapeljske melodije; 22.10 Beethovnove skladbe; 22.43 Radijska priredba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Sodobna ital. glasba; 11.45 Baročne sonate; 12.20 Glinka: »Ivan Su- zanin*; 14.00 Skladbe za pihala; 14.30 Plošče resne glasbe; 15.30 Simf. koncert; 17.10 Angleščina; 17.40 Jazz; 18.45 Manjšine v ZDA: Judje; 19.15 Koncert; 20.20 Sonate za violino in bas; 21.30 Mozart in Bach; 22.10 Prejeli smo. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.05 Schubertove skladbe; 9.15 Scar-latti in Haydn; 9.40 Sodobna ital. glasba; 10.20 De Falla: »El sombrero des tres picos*; 11.00 Vival-dijeve skladbe; 11.55 Dvorakova sonatina, opus 100; 12.30 Cavalii: «Dido»; 13.30 Straussova glasba SLOVENIJA 7.00, 8.00, 11.00, 14.00, 16.00 in 20.30 Poročila; 7.50 Na današnji dan; 8.15 Inform. oddaja; 9.10 0-pema matineja; 10.05 Počitniško popotovanje; 10.25 Slov. narodne; 10.45 Pihalni orkester; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Pianistka Dubravka Tomšič; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Lepe melodije; 14.30 Priporočajo vam...; 15.10 Mladinska instrumentalna glasba; 15.25 »Na poti s kitaro*; 15.40 Prijetni zvoki; 16.40 J. Offenbach: iz opere « Hoffmannove pripovedke » ; 17.00 Vsak dan za vas; 18.10 Kon cert Simf. orkestra RTV; 19.00 Aktualnosti; 19.15 V torek nasvidenje!; 20.15 Ansambel M. Kumra; 21.00 Melodije; 21.30 Od pre miere do premiere; 22.25 Lahka glasba; 23.15 Jug. glasba; 24.05 S. Mihalič: Pesmi; 00.15 Popevke; 00.40 Orkestra* Miiller. ITAL. TELEVIZIJA 13.00 Slikanice, 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik; 17.45 Program za mladino; 19.15 Nabožna oddaja; 19.45 Šport in ital. kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 0’Neall »Hughie*; 22.10 Pavel VI. — zgodba nekega duhovnika; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 21.00 Dnevnik; 21.15 Iz dneva v dan; 22.05 Program za mladino JUG. TELEVIZIJA 18.45 M. šušmel: Jure slon 19.00 Risanka ; 19.15 Obzornik 19.30 Narodno zabavna glasba 20.00 Mozaik; 20.05 Športna rekreacija; 20.25 Ali je leva roka enakovredna desni?; 20.30 Nepozabno poletje mladih raziskovalcev; 21.35 »Sekira* — film; 23.25 Bamberški simfoniki. NOVE KNJIGE Alain Fournier: Veliki Meaulnes Francoski pisatelj Alain Fournier s pravim imenom Henri Al-ban Fournier se je rodil leta 1886 v Chapelle d’Angillonu. Izhajal je iz učiteljske družine in se je po enoletnem poskusu v mornariški kadetnici odločil rajši za študij filozofije. Tega pa ni dovršil, pa tudi poskus, da bi postal u-radnik, ni rodil sadov. Tako se je skromno preživljal z literaturo, dokler ni osemindvajsetleten, prvo leto vojne oktobra 1914, padel na nemški fronti. Alain Fournier je napisal pravzaprav en sam roman VELIKI MEAULNES, vendar si je s tem delom, ki pomeni novost za evropski in svetovni roman, pridobil trajen sloves. Ta roman je pisateljevo ime ponesel po vsem svetu. Zdaj tudi mi Slovenci to delo dobivamo v slovenskem prevodu. Roman Veliki Meaulnes je izdala založba Mladinska knjiga v svoji zbirki Levstikov hram, kot izredno publikacijo. Prevedla pa ga je D jur d ja Flere, ki je za slovenske bralce napisala tudi krajšo spremno besedo o pisatelju, značaju njegovega romana in pomenu tega za svetovno književnost. Morda bodo današnji slovenski bralci nekoliko razočaram nad tekstom in bodo zaradi napovedi pomena tega dela pričakovali preveč. V resnici to krhko branje za današnjega, v življenju zasidranega, realistično vse preveč usmerjenega bralca, ne bo posebno privlačno. Oziroma mu vsaj ne bo nudilo tistega, kar je pred petdesetim leti nudio takratnemu bralcu. Gre pa vendarle za svojevrstno delo, ki ga je vredno prebrati in poznati. Za delo. ki pomeni morda bolj kot zaradi svoje vsebine, zaradi svojega značaja in načina pripovedi prelomnico v razvoju modernega romana VELIKI MEAULNES je neke vrste biografski roman. V njem je pisatelj združil vse, kar je sam osebno doživel. Kljub temu pa je zgodba tega pripovednega dela precej skromna. Poleg pisatelja samega, ki pripoveduje zgodbo iz svoje mladosti, je glavni junak «Veliki Meaulnes» mad fant, ki pride v pisateljev kraj, da se izšola za učitelja, stanuje pri pisateljevem očetu, učitelju, doživi ljubezensko srečanje z lepo Ivano Galaiško, potomko obubožanega graščaka, se z njo poroči, jo zapusti, in ko mu ta na porodu umre, ostane sam z o-trokom. Pisatelj sam doživlja vso tragično zgodbo, ki je dejansko njegova zgodba; le da se mu ženska predstavlja v treh variantah, prav tako se mu njegova lastna osebnost razcepi v troje. Toda. kot rečeno, zgodbe sko- raj ni, ali pa je ta vseskozi tako krhka, da je skoraj neponovljiva. Pisatelju vsekakor ni šlo za prikaz zgodbe, ki bi jo lahko v docela drugačni obliki, krajše in bolj neposredno posredoval bralcu. Tako pa je ves skoraj 250 strani knjige velikega formata obsegajoči roman, ena sama pronicljiva pripoved, ki je bolj izpoved, bolj psihološko slikanje življenja, kot pa pripovedni tekst. Prav zaradi načina pripovedi, zaradi oblike, predstavlja Veliki Meaulnes svojevrsten prelomni tekst v zgodovini sodobnega romana. Kat reakcija na romantični roman 19. stoletja je Alain Fournier prinesel v roman nove, originalne vrednote, predvsem pa poetičnost. Zato ga štejejo za začetnika poetizacije modernega romana. Med elemente poetizacije sodi vsekakor prikaz otroštva in otroškega sveta, pri čemer je tudi vse dogajanje slikano s perspektive otroškega gledanja. Psihološka pronicljivost, psihološko poglobljeno stikanje življenja je drug tak element pisateljeva pripovedovanja, ki dopolnjuje poetičen stil. Prav to mešanje otroškega, sanjskega sveta in realnega življenja, vse to u-stvarja svojevrstno pripoved, ki je morda danes že malce tuja, Seveda je ta literatura daleč od problemov današnjega človeka, daleč od problemov današnjega sveta. Teh problemov ne rešuje. Rešuje pa psihološke probleme vsakega človeka, njegove notranjosti, izpoveduje človekova notranja zaznavanja, njegova čustva in tako ostaja za vedno in občečloveška.. Da ta svojevrsten a v svetu dobro znan roman spoznamo, je vsekakor prav, da smo ga dobili tudi v slovenskem prevodu. Pa čeprav kot roman pri bralcih, ta tekst verjetno ne bo naletel na tak sprejem, kot bi ga morda glede na literarni pomen dela pričakovali. Sl. Ru. Rafael Perhauc: Delež Slovencev pri uporu mornarjev v Boki Kotorski leta 1918 XII. Ta skupina upornikov je čakala v Boki ladjo, ki jo bo prepeljala v severno Dalmacijo, Istro, Trst, Primorsko in Slovenijo. Ostali — njih 18 — so kak dan prej odpotovali z železnico iz Zelenike preko Bosne proti svojim domovom. Iskali smo podatke za ladjo Caterina Gerolimich v raznih almanahih in drugih knjigah, kjer so popisane vse trgovske ladje, toda o ladji Caterini ni nikjer sledu. Pisch Frei in Sivoboda omenjata, da je to bila stara transportna ladja, Stulli govori le o «zaporniški ladji» (v narekovaju) in ne dodaja imena, Plaschka pa te ladje sploh ne omenja. Tudi mi smo začeli dvomiti, če se je ta Ijadja dejansko tako imenovala in smo se obrnili na pred kratkim preminulega don Nika Lukovica iz Prčnja pri Kotoru, ki je bil v času upora vojni kurat in je izpovedal na smrt obsojene upornike. Don Lukovič nam je zagotovil, da se je ladja zanesljivo tako imenovala (pismo don Lu-koviča je v Muzeju v Piranu). Ko smo kasneje prišli do dnevnika Josipa Rodiča, katerega bomo v odlomkih objavili v nadaljevanju, smo tudi našti ime Caterina G., ladjo na katero so premestili internirane upornike iz btižnjih trdnjav dne 14. septembra. Zanimivo je. da celo društvo Gerolimich v Trstu nima podatkov za to ladjo, oz. ima podatke za svoje ladje le od leta 1922 dalje. Končno nam je prišla v roke mala knjižica avstrijskega stotnika O. Joryja o razporeditvi avstrijske vojske, vojne in trgovske mornarice (Graz 1914) in v tej knjižici je vpisana Caterina Gerolimich z naslednjimi podatku grajena v Trstu 1912 (v flotno listo 1914 R.P.), BRT 5515, N RT 3521, stroj 2100 konjskih moči, nosilnost 7800 ton. Torej ne stara transportna ladja, marveč najnovejša v tedanji trgovski mornarici. Oglejmo si še, kaj je napisal Marušič 41 let po uporu (izvlečki): «... Izkazalo se je, da vladajo v komiteju velika nasprotja. Namesto, da bi se nekaj podvzelo, kar bi nas privedlo ali vsaj približalo našemu cilju, so ure minevale v brezplodiiem razpravljanju, a sklenilo se ni ničesar. V tem vzdušju je potekal ves popoldan, a tudi noč je ostala neizrabljena (mišljena je noč od 1. na 2. II R.P.). Tako se nam je počasi toda goto^zo izmikala iz rok absolutna premoč, ki je nismo znali izrabiti. Manjkalo nam je pač močno in preizkušeno vodstvo...* «... Obtožili so nas veleizdaje, upora in vstaje, to je zločinov za katere za vsakega posebej je bila do'očena smrtna kazen. Med trajanjem procesa so nas obtožili še posebno komunističnega delovanja. Določiti so nam tudi oficirje branilce. Moj branilec je bil dr. Milan Gorišek, rez. stotnik: komandant avtokolone v Kotoru, po pokticu advokat iz S. Lenarta v Slov. Goricah...* «... oktobrski dogodki 1918 so prehitevali drug drugega. Naš proces je polagoma obtičal na mrtvi točki. Nič več ni bilo zasliševanj, nič več groženj...* «Dne 5. novembra so se meni in ostalim tovarišem po devetmesečni ječi odprla vrata v novo življenje. Tako se je odigrala epopeja mornarskega upora v Boki Kotorski pred 41. leti.* (iz «UPOKOJENCA», Ljubljana, 4/1959) Gabrijel Marušič se je rodil v Mirnu pri Gorici 2. maja 1890, kjer je tudi umrl 14. februarja 1967 kot upokojen inšpektor poštne stroke. Korespondenca, ki je Marušiča močno bremenila V procesnih spisih zoper obtožene upornike iz posadke rušilca «Božanska komedija» v armenščini MOSKVA, 29. — Pred nedavnim so na novo prevedli v armenski jezik Dantejevo »Divino Comme-dio*. ki je bila prvič prevedena v ta jezik pred več kot sto leti. Novi prevod je preskrbel A. Tajati, delo je izšlo V nakladi 10.000 knjig, ilustrirano pa je z miniaturami znanih italijanskih mojstrov XV. stoletja. Leta 1875 je izšla v Benetkah knjiga s prvimi odlomki Dantejevega dela, kasneje je prvi poskušal prevesti »Divino Commedio* v moderno ar-menščino Arsen Gazikian. Leta 1902 so v Benetkah natisnili prvi del pesnitve: »Pekel*, ki so ga pozneje večkrat ponatisnili. Sledila sta dva nova prevoda, prvega je preskrbel Otanes Pirojan in so ga natisnili zopet v Benetkah, drugega pa so natisnili v Kairu in je zanj poskrbel Grant Alatin. V sovjetskem delu Armenije je prvi prevedel Dantejevo delo pesnik Vagarshak Norents, nekatere speve »Pekla* pa so natisnili v Erevanu leta 1936. Kasneje je založba »Ajastan* poverila prevod cele »Divine Commedie* A. Ta-janu in izdala leta 1947 »Pekel*, pet let kasneje »Vice*, leta 1959 pa »Nebesa*. * * * WASHINGTQN, 29. - Združene države so se umaknile z mednarodnega filmskega festivala v Kardovyh Varyh. Festival bo od 15. do 26. julija in ZDA so se že prijavile za uradno sodelovanje na njem. Sedaj pa so se, kot je rekel direktor ameriškega informacijskega urada Frank Shakespea re, umaknile in sicer zato, «ker ne morejo sprejeti nesprejemljivih pogojev*, ki da jih vsiljuje praška vlada. Pravzaprav je razlog za ameriški odstop dokumentarec z naslovom »Czechoslovakia 1968». Gre za štirinajstminutni dokumentarni film, ki prikazuje dogajanja na Češkoslovaškem od leta 1918 do avgusta 1968, ko so Češkoslovaško zasedle sovjetske čete. luiiuimiiiiiiinumimiimmfuninmirr"*—1—*———■«■■■■■—•....................iiiiiiiuuiiiiiniiiitiiiiHiHiiiiiHmniitiiiiiiiiiiiiiHiimniiiiiiiHimiiiHui družine. OVEN (od 21.3. do 20.4.) Neki posel se bo dobro končal, toda drugič več previdnosti. Sreča je na vaši strani tudi kar se ljubezni tiče. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ideja nekega sodelavca je odlična. Izkoristite jo. Nekdo vam podtika DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) Izkoristite vse priložnosti, Iti se vam nudijo. Zvečer zabava ali prijetno razvedrilo. RAK (od 22.6. do 22.7.) V poslovnem življenju ali v službi kaka težava. Tudi v družini čudno razpoloženje. LEV (od 23.7. do 22.8.) Navdih šen je, s katerim se boste lotili HOROSKOP nekega dela, bo razočarano. Preveč ste z glavo v oblakih. DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Dobro preučite osnove vašega gospodarskega stanja. Nekaj ne gre prav. TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Uveljavili se boste s svojimi izvirnimi idejami, ki bodo lepo sprejete. Ne vsiljujte svojih čustev. ŠKORPIJON (od 23.10. do 22.11.) Nekoliko popustljivi ste, seveda na lastno škodo. Zelo važen sklep, ki se ne tiče le vas, pač pa vse STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Skušajte se izogniti prenaglim odločitvam. Preveč ste impulzivni, s čimer si kvarite ugled. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Burno poslovno razpoloženje, Iti bi ga vi lahko izkoristili. Večer skušajte prebiti v veseli družbi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Nekdo se skriva v vaše poslovne zadeve, da bi vas spodkopal. Parite na nesporazume, ki bi znali postati nevarni. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Priložnosti so dobre, vprašanje je, če jih boste znali izkoristiti. Oseba, ki jo imate radi, ne zasluži ljubezni. Pred uporom je prihajala pošta za mornarico v Boki Kotorski na pošto v Hereegnovi (Castelnuovo) (gornji razglednici). Po uporu je morala vsaka poštna pošiljka biti naslovljena na «Etappenpost No. 267», kjer je bila centralizirana strožja cenzura (spodnji razglednici) (JOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOO ENTE NAZIONALE PER L'ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO ENEL Direzlone Generale - Roma, Via G. B. Martini, 3 IZŽREBANJE OBVEZNIC S 1. julijem se bodo izplačevale, po nominali, spodaj navedene izžrebane obveznice Enel: 6% 1965 - 1980 Europa glavnica 6.000.000.000 lir 6% 1966 - 1986 H izdaja glavnica 3.000.000.000 lir Izplačevanje se bo vršilo pri običajnih pooblaščenih bančnih zavodih. Obvestilo s številkami izžrebanih obveznic je na razpolago imetnikom obveznic pri istih denarnih zavodih. Brezplačna služba za preverjanje izžrebanj Ustanova Enel brezplačno skrbi za preverjanje tako izplačljivih vrednotnic kot tudi obveznic, ki bodo izžrebane za nagrajevanje. Imetniki obveznic, ki nameravajo izkoristiti to storitev, morajo sporočiti na Enel — Ufficio Titoli: Via G. B. Martini 3 — 00198 Roma ali na poštni predal štev. 386-00100 Roma: številke obveznic, posojilo, na katero se nanašajo, datum emisije ali lik osebnosti, ki je prikazana na obveznicah. COOOOOOOOOOOOOOOOOOCosoOOOOOCCOOOOOOOOOOCOOOOOOOOOO Balatan so med drugim tudi tri v slovenščini pisana pisma (dopisnice), naslovljena na Gabrijela Marušiča. Ta korespondenca, ki so jo oblasti našle med Maru-šičeivimi osebnimi stvarmi na Ba-latanu. je Marušiča močno bremenila kot zelo aktivnega borca v politični propagandi med mornarji, posebno še med Slovenci. Na Marušičevo srečo so ta pisma našli precej dni po končanem uporu, saj bi sicer tudi Marušič prišel pred naglo sodišče. Ta pisma obenem dokazujejo, kako malo previden je bil Marušič, ker jih ni takoj, ko jih je prečita!, uničil. Vsa pisma povzemamo iz Arhivskega Vjesnika IX-1967. Prvo pismo je pisal Francč Pe-trca 1917 in se glasi: (točno po orig.) «Bil sem na upravništvu in uredništvu »JUGOSLOVANA*, kjer se mi je reklo, da list redno vsak mesec pošiljajo, a na mornariško pošto Pulj. No. meni se je takoj zdelo, kje potem ostanejo. Zato pa sem prenaredil v upravi vse naslove dotočnih, katere po* znam, naravnost na Hercegno-vi. Druge liste pa, kar jih ima uprava še na razpolago, jih bom prinesel jaz doli in razdelil. List z gesto (gesto?, mogoče z geslom R.P.) sem oddal in tudi natisnila se bode dotočna stvar. Denar je uprava prejela ta sicer nekaj okrog 1.200 Kron. Drugače pa prekleto slab do-pusit. Zime ravno ni, a nobene prave zabave ta sploh ni' česar. Vozil sem se db sem 10 dni, seveda sem trikrat izstopil in malo porokovnjačil, posebno pa še v Zagrebu kar dva dni. No pa saj je še bolje, kot pa tukaj doma prodajati dolgčas. Nazaj pridem 19. ali 20. trn-In potem pa kmalu, morebiti že drugi dan nasvidenje na pošti! Nazdarl* ARHIVSKI VJESN1K, IX-1967, stran 19) France Petrca je bil podoficir-— Quartiermei$ter — torpedne stroke v službi v podmomiški bazi v Gjenoviču, kjer je tedaj vršil službo poštnega podoficirja (** pisma Adolfa Vončine iz Slovenskih Konjic z dne 11. I. 1970 avtorju tega članka, Vončina ie bil v času upora na službi v podmomiški bazi. Pismo Vončine 'se nahaja v Pomorskem muzeju v Piranu — konec opombe) Na tor-pedovkah in rušilcih so bši Z® sprejem in oddajo pošte določeni ladijski telegrafisti, kar je bil Marušič na Balatonu. Zato tudi govori Petrca v pismu o snidenju na pošti. Mišljena je pošta v Hercegnovem, kjer so zbirali in odpravljati vso pošto za mornarico v Boki Kotorski. Po pravilih bi morala biti pošta za vse vojaške ladje naslovljena «Marinefeldpost Pola*, od koder so jo potem — cenzurirano " pošiljali v ista mesta, kjer s0 ladje v določenem časil bile. če je pošiljatelj vedel, kje je ladja, je pošiljko naslovil kar na M kraj in pošta je v tem primeru prispela v krajšem času, ker je odpadel ovinek okrog Pulja. Kaše, da do bokeljskega upora ni bila cenzura v Hercegnovem posebna stroga, kar nam priča površno cenzurirana vsebina pisma Petrce-Po upgru so uvedle vojaške oblasti ostrejše cenzurne ukrepe. Vsa pošta za mornarico v Boki Kotorski je morala biti naslovljena na «ETAPPENPOST 267». Na sliki vidimo, da sta dve razglednici, pisani pred uporom, naslovljeni na «Castelnuovo* (Hel-cegnovi); drugi dve pisarn po tipom pa imata v naslovu šari0 «Etappenpost 267* brez navedbe kraja. Ni nam znano, kje je bu sedež te nove etapne pošte, v Pulju, Hercegnovem ali kje druff-je, vsekakor pa je pomenil ta tl-krep strožjo cenzuro v eni sarin centralni pošti. Petrca je po prvi svetomi vojni služil v bivši jugoslovanski mornarici. Dve njegovi sliki, en° kot narednika, drugo kot poročnika, najdemo v albumu slik Ludvika Erjavca v Muzeju Sergej0 Mašere v Piranu). (Ta opomba kakor tudi zgPr' n ja (postni podoficir) je napis®' na zaradi tega, ker v Arh. Vjes-niiku piše, da o Petrci nimajo 0°, benih podatkov, kje je služil rne° uporom). Naslednje pismo je pisal Marušiču disciplinski podoficir — Waf' fenkuartiermeister — Viktor ŽUŽEK: «1917, december 17... Dragi! Z merodajno osebo nisem prišel skupaj. Sproži1 bom misel, naj se oživi J P' (Janez Ev. Krek — R.P.) ag1,' tacija sploh po vsej domovin1. Kar se tiče naše stvari, f vse v redu in ti bom poročal Glej, kam so nas dali! Enkra1 je luštno blo, sedaj pa sto? zur Kriees7cit Zakaj ne s?' ka.jo vse žalostne rnarnce 10 dekleta — zur Kriegszeit! Nazdarl* (ibidem. stran 20) žužek, ki je igral v uporu v0" no vlogo, je bil pred naglim & diščem v Kotoru oproščen ta puščen iz zapora. Toda že naslad njega dne — 12. februarja --Jj bil zopet aretiran in zaprt tov ostale upornike najprej v Gojto? čijsko vojašnico, kasneje v tj®' njavo Vermač nad Kotorom. o?-manda Boke Kotorske ga je februarja 1918 obtožila vojaški' mu sodišču v Kotoru in v obto»' bi, med drugim, navaja: (Nadaljevanje sledi) ŠPORT ŠPORT ŠPORT KOLESARSTVO «TOUR DE FRANCE> Italijan Zilioli po 3. etapi v vodstvu na skupni lestvici Tretja etapa kolesarske dirke «Tour de Ffcčnce« je bila razdeljena na dva dela. V ekipni vožnji na kronometer si je zagotovila zmago ekipa Faemino, za katero nastopata Uidi Merckx in Zilioli. Tako na skupni lestvici po tem delu vožnje ni prišlo do sprememb na lestvici za posameznike. Do sprememb pa ni prišlo niti v drugi poletapi, ker so tekmovalci prispeli na cilj v veliki skupini. Vrstni red prve poletape za ekipe na kronometer na 10,700 km dolgi krožni progi krog Angersa: 1. Faemino 1.7T3” (20” odbitka Merckx, Zilioli, Van Der Berghe, Antheunis, Hysmans, Swerts) 2. Williem n. - Gazelle 1.8*18” (10” odbitka Van Katwij, Van Der Vlauter, Pijnen, Serpenti, Wagt-mans) 3. Molteni 1.8*35” (5” odbitka Boi-fava, Basso, Shutz, Pecchielan, Van Den Bossche, Tosello, Franco Mori, Anni) 4. Mann - Grundig 1.8*43” 5. Caballero - Laurens 1.8*59” itd. V drugi poletapi tretje etape je bil vrstni red posameznikov naslednji: 1. Basso (It.), ki je prevozil 140 km dolgo pot Angers - Rennes v 3.19*46” s p. h. 41,980 km n. u. V njegovem času so prispeli na cilj še: 2. Walter Godefroot (Bel.) 3. Cyrille Guimard (Fr.) 4. Eddy Peelman (Bel.) 5. De Vlaeminck (Bel.) 6. Van Ryckeghem (Bel.) 7. Van Den Berghe (Bel.) 8. Grain (Fr.) 9. Nemesio Jimenez (Šp.) 10. Giuseppe Beghetto (It.) Skupna lestvica: 1. Italo Zilioli (It.) 14.01*41” •ni*iiiiniiiii»i«*iiiiiiniiii»iimi!;:a«ismiiiiiiH|iiimii m ^ 'V 2. Eddy Merckx (Bel.) 4” zaost. 3. Georges Van Den Berghe (Bel.) 26” 4. Jan Janssen (Hol.) 27” 5. Chady Grosskost (Fr.) 33” 6. Mogen Frey (Dan.) 43” 7. Cyrille Guimard (Fr.) 47” 8. Walter Godefroot (Bel.) 49” 9. Herman Van Springel (Bel.) 51” 10. Roger de Vlaeminck (Bel.) 55” V BARIJU IN CHIETIJU Uspehi jugoslovanske košarke V Chietiju je bil te dni košarkarski turnir, na katerem je sodelovalo poleg Jugcplastike in Ignisa še e-kipa Standarda iz Liegea in profesionalna ameriška ekipa TWA. V prvih dveh večerih so dosegli na- ribor, 5. Kladivar, Ljubljana pa šele 22. Med boljšimi rezultati na tej prireditvi moramo omeniti dosežek Mariborčanke Baboškove v skoku v višini 177 cm, kar je nov slovenski rekord. Ženske so bile uspešne tudi v prvem dnevu tekmovanja v soboto, ko je Pilavova izenačila svoj državni rekord na 100 m ovire s časom 13”9, Franzottijeva iz Zadra pa je postavila v skoku v daljino nov mladinski državni rekord z značko 605 cm. Tekmovanje je odkrilo vrsto odlični'h atletov med mladimi in na.jmlaj-šimi udeleženci. KAJAKAŠTVO 200 najboljših evropskih kajaka-šev in kanuistov se je zbralo te dni v Tacnu ob Savi. Na težki slednje rezultate: TWA - Ignis 95:88,1 progi po savskih brzicah so imeli Jugoplastika-Standard Liege 100:84, | največ uspeha zahodni Nemci, ki TWA - Standard 107:96, Jugopla- so osvojili kar osem prvih mest stika - Ignis 88:79. V jugoslovanskem moštvo: se je posebno odlikoval Kapičič, ki je zelo uspešno nadomestil čosiča, ki se tega turnirja ni udeležil. V moštvu Jugo-plastike sta igrala še Tvrdič in Čermak. Kapičič je v obeh tekmah sam dosegel 61 točk. * # # Tudi v Bariju je bil te dni mednarodni košarkarski turnir. Na njem so igrale ženske reprezentance Italije, Jugoslavije, češke in Švice Po prvih dveh kolih sta v vodstvu ekipi Jugoslavije in češke. Izidi prvih dveh kol so naslednji: Jugoslavija - Švica 101:31, ČSSR - Italija 48:38, Jugoslavija - Italija 59:43. TENIS V okviru mednarodnega turnirja «open» v Wimbledonu so danes med drugimi dosegli te rezultate: v ženskih četrtfinalih je Francozinja Durr premagala Američanko Martinez 6:0, 6:4, in Casals (ZDA) Angležinjo Shaw prav tako v dveh setih 6:2, 6:0. V moških dvojicah sta Angleža Cox in Stilvvell premagala Američana Lutza in Smitha 9:11, 6:3, 6:4, 16:14. V drugem kolu mešanih parov pa je Anglež Taylor, ki je v igri posameznikov premagal favorita Laverja že v osminkah finala, skupaj z rojakinjo Wade odpravil dvojico Mc Donald (Avsl.) — Ho-gan (ZDA) 6:2, 6:3. ATLETIKA V Beogradu je bilo tekmovanje za jugoslovanski atletski pokal, katerega so se udeleževali tekmovalci iz nad 60 klubov iz vse države. Pri moških je zmagala že petič Crvena zvezda, pri ženskah pa si je prvič priborilo to nagrado Sarajevo. Od slovenskih društev je bil pri moških 4. Kladivar, 5. Olimpija, 9. Triglav Kranj, 15. Maribor, itd. Pri dekletih pa je bil 4. Ma- Športno društvo Polet z Opčin bo v soboto ponovilo svojo izredno uspelo kotalkarsko revijo, na kateri nastopajo njegovi člani. Na sliki (zgoraj in spodaj) so nekateri od mladih kotalkarjev, ki so se letos že predstavili občinstvu s samostojnim večerom bodisi posamezno bodisi v moštveni konkurenci. Od Jugoslovanov je bil najboljši Spasovski med kaja-kaši: uvrstil se je namreč na peto mesto. Prav tako peto mesto je osvojil Prelovšek pri kanuistih, dvojica Andrejašič - Guzelj pa je bila v dvosedežnih kanujih sedma. Eno zmago so osvojili tudi Čehi in sicer v mešanih dvojicah. ODBOJKA Na turnirju v Trstu Ruda hvezda-Triestina 3:0 V Trstu se je začel sinoči mednarodni moški odbojkarski turnir. V prvem večeru je češkoslovaška e-kipa Ruda hvezda premagala Trie-stino s 3:0 (15:5, 15:13, 15:10). Tekma ni bila posebno zanimi- y va, igro pa je precej mo«! tudi raz- Smrtna žrtev v Kamniku meroma močan veter. Za Tnestmo je igral tudi Urnaut, ki je bil najboljši v tržaškem moštvu. 26. KOLESARSKA DIRKA «P0 JUGOSLAVIJI 36-Ietni Čubrič vodi Cilj 10. etape bo v Vidmu, start naslednje pa v Trstu V nedeljo se je začela 26. mednarodna kolesarska dirka «Po Jugoslaviji*. Razdeljena je na 12 etap, proga pa meri skupno 1086 km. Tekmovanja se udeležuje skupno 12 ekip, od teh 9 tujih. Vseh Tekmovalcev pa je 80. Dirka se je začela v Boru, zaključila pa se bo v nedeljo, 5. julija, v Pulju. Proga tekmovanja bo deloma vodi-dila tudi po italijanskem ozemlju in sicer bo 4. julija cilj 10. etape v Vidmu, naslednjega dne pa bo start predzadnje etape v Trstu. Tega dne bosta namreč na vrsti dve etapi: zadnja bo krožna, krog Pulja. V prvi etapi, v nedeljo, so tekmovalci vozili ekipno na kronometer na 42 km dolgi progi od Bora do Zaječara. 1 ETAPA* L Jugoslavija I 50*35” (p. h. 49,818 km n. u.) 2. Romunija 51*15” 3. ČSSR 51*31” 4. Italija 51*55” 5. Francija 52*36” 8. Slovenija 53*43 2. ETAPA: 1. čubrič (Jug.), ki je prevozil 42 km dolgo pot od Zaječara do Bora v 1.00*35” (p. h. 41,500 km n. u.). 2. Piccin (It.) 1.00*43” 3. Labud (ČSSR) 1.02*13” 4. Škerlj (Slovenija) 1.02*18” 5. Hrazdira (ČSSR) v enakem času itd. Tretjo etapo od Majdanpeka do Požarevca (109 km) je osvoji! Nizozemec Kuier. V 85 km dolgi 4. e-tapi od Požarevca do Beograda je zmagal Jugoslovan Hvasti s časom 2.03*32”, pred Barrosom, Kuveljo in čubričem. Na skupni lestvici vodi med posamezniki čubrič, med ekipami pa Jugoslavija I. MOTOCIKLIZEM NA HITROSTNIH DIRKAH Motociklizem je spet zahteval smrtno žrtev. Tokrat se je smrtno ponesrečil zahodni Nemec Osvvald Dittrich na hitrostnih dirkah v Kamniku. Nesreča se je zgodila po neodgovornosti prirediteljev, ki so spustili na progo reševalni avtomobil in sicer v nasprotni smeri dirke. Dittrich, ki je tekmoval v razredu do 50 ccm je bil v vodstvu in je bil čisto sklonjen naprej v slogu, ki je za dirkalce značilen. Tako ni opazil rešilnega avtomobila in je z vso hitrostjo trčil vanj. Vrglo ga je v velikem loku naprej, kjer je negibno obležal na tleh. Nesrečni Nemec zapušča ženo, ki mu je sledila v Kamnik in dvanajstletno hčer. Dirke so se nadaljevale po enournem zastoju. j ATLETIKA Švab izenačil rekord Bora V nedeljo je v Gorici Dušan Švab izenačil društveni rekord Bora na progi 110 metrov z ovirami. Progo je pretekel v 16”9. Prvi je pri Boru postavil ta čas Vojko Cesar, ODBOJKA Borovke druge na turnirju Corridonija v Št. Petru Mladinska šesterka borovk je na stopila na odbojkarskem turnirju Corridonija v Št. Petru ob Soči. Tržačanke so osvojile drugo mesto za goriško šesterko AGI. Tretji je bil nabrežinski Sokol. Izidi tega tur nirja so bili namreč naslednji: Agi — Bor 2:1 Sokol - - Corridoni 2:0 Bor — Corridoni 2:0 AGI - Sokol 2:0 AGI - Corridoni 2:0 Bor — Sokol 2:1 TENIS siiiiit Na «Turnirju bodočnosti« Mariborčanka Jaušovec med najboljšimi v Evropi Mlado Mariborčanko Mimo Jaušovec so zaradi njene odlične igre v Milanu izvedenci proglasili za »pošast« (kajpak, v igralskem smislu) Na «Turnirju bodočnosti«, ki ga je v Milanu organiziral teniški klub Ambrosiano so zabeležili uspehe najboljših evropskih mladincev in mladink. V ženski konkurenci je tako zmagala mlada Mariborčanka Jaušovec, ki je premočno odpravila vse svoje nasprotnice. Če bo mlada Mariborčanka napredovala s takim ritmom kot do sedaj, bo v kratkem ena izmed vrhunskih evropskih teniških igralk. Značilno je tudi to, da Jugoslovanka ni na tem turnirju oddala niti seta in je iz gubila samo tri igre, vse ostale je osvojila s čistim izidom 6:0. ODBOJKA V PROMOCIJSKI LIGI Domovke premalo borbene NAMIZNI TENIS V mednarodnem namiznoteniškem srečanju v Kopru je član 1. madžarske lige Kaposzvar premagal NTK Semedelo v moški in ženski konkurenci. Madžari so zmagali z 9:0, Madžarke pa z 8:1. Naša dekleta niso niti v srečanju s Torriano iz Gradiške zmagala. Tekmo v telovadnici v dolini Koma si je ogledalo precejšnje število gledalcev, ki pa so odšli iz dvorane nezadovoljni. Računali so namreč na boljšo igro. Ekipi pa — zlasti Dom — nista pokazali skoraj nobene zagrizenosti in gibčnosti, ki bi jo morali videti pri tako mladih i-gralkah. Igra je bila zato precej statična, bila ni prav nič napeta in je bila proti koncu bolj podobna ping-pongu, kot pa odbojki. Domovke so le včasih zaigrale nekoliko živahneje, toda žal je bilo to le poredkoma. DOM — TORRIANA 0:3 (13:15, 7:15 in 9:15) DOM: Bucik, Devetak, Dornik, Mik-luš. N., L. in D. Prinčič, Uršič, Vižintin. Izmed treh setov je bil najlepši in najbolj zagrizen prvi. Domovke so takoj v začetku prešle v napad in si zagotovile nekaj točk prednosti. Proti koncu pa so postajale vedno bolj statične in manj učinkovite, tako da so nasprotnice izkoristile ta trenutek in si z zelo lepim finišem zagotovile set. Ta nepričakovana zmaga nasprotnic je negativno vplivala na do-movke, ki so tako zapravile prvi set, ko so bile skoraj do konca v vodstvu. To dejstvo je tudi pripomoglo, da so v drugem nizu slabše zaigrale in so celo servise po nepotrebnem zapravljale. Vse te okoliščine so še bolj potrle domovke, ki so v popolnem neredu zaključile niz. Tretji in zadnji set pa je bil prava tekma namiznega tenisa. 0-be ekipi sta pošiljali že prve žoge čez mrežo z ene strani igrišča na drugo. V tem je imela več sreče Tomana, ki si je tako zagotovila končno zmago. P. R. ROKOMET Na rokometnem trofeju Jugoslavije v Splitu, na katerem sodelu- naiaiiii>iiiiiiiii(iiiiaiiiiiiraaiitiiiiiiiiiiiiiiiiiixiiiiiiriiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii-letnl Pietro Valpreda; že pol leta v zaporu železarni. Policija sicer molči o tem dogodku, izvedelo pa se je, da je bil Chinesi v četrtek z nekim prijateljem v amsterdamski mestni četrti, kjer se je iz še neznanih razlogov vnel pretep. Tržačana je med pretepom napadlo pet mladih Holandcev in je obležal s poškodovano lobanjo na tleh. Zdi se, da si je lobanjo poškodoval, ker je udaril z glavo ob pločnik. Prijatelj, čigar ime ni znano, ker se skriva, da bi ga ne vmešali v Tržača-novo smrt, ga je odpeljal k zdrav-rvku. Ta ga je le na hitro pregledal, ne da bi izvršil vseh potrebnih prijatelj znova po zdravnika, med tem pa so sosedje prišli pogledat, kako je z ranjencem in odkrili, da je mrtev. Zdi se, da policija že pozna ime na petih napadalcev, ki so se kas neje udeležili festivala pop glasbe v Amsterdamu, zaradi tega menijo, da jih bo lahko kmalu aretirala. Prijatelj, Id je Chinesiju nudil prvo pomoč, se št vedno skriva, ker se boji, da bi mu lahko očitali, da ni takoj poklical drugega zdravni ka, ko je prvi Chinesija le površno pregledal. šlo do konkretnega sodelovanja med Hrvaško in področjem dežele. V tej zvezi je predsednik Haramlje med drugim omenil sodelovanje gospodarskih fakultet na Reki in v Trstu ter druge stike z univerzitetnimi centri, sodelovanje instituta «Rudjer Božkovič« s sorodno ustanovo v Trstu, gostovanje amaterskih In profesionalnih ansamblov, pri čemer Je Izrecno omenil gostovanje opere ia Zagreba in narodnega gledališča Ivan Zajc z Reke v Kulturnem domu ter gostovanja Slovenskega gledališča In podobno. V tej zvezi je predsednik Hara-mija dejal, da bi pozdravili sodelovanje opere Hrvaškega narodnega kazališta in tržaškega gledališča Verdi, sodelovati pa žele tudi druge ustanove, kot so koncertna direkcija iz Zagreba, Mozaik iz Opatije, glasbene Sole ln likovne galerije. Predsednik deželnega odbora Ber-zanti je v uvodu odgovora dejal, da so sprejeli ljubeznivo vabilo na obisk, ker hočejo Se enkrat pričati o svoji Iskreni volji za mir, za humano sožitje in za sodelovanje, ki navdihuje prebivalce področja dežele v odnosih do drugih ljudi ln še zlasti v odnosih s svojimi sosedi. Nato je govoril o pomenu trajnega prijateljstva med Italijo ln Jugoslavijo tudi za razvoj vseh obmejnih področij ln še zlasti za sodelovanje, v okviru pristojnosti, ki Jih Ima dežela. Področjem sporov in konfliktov, ki obstajajo na svetu, se morajo postaviti področja stabilnosti, optimalnega miru, da prispevamo k sporazumevanju med narodi. To je še toliko boli pomembno, ko ustvarjamo taka področja na tiste predele Evrooe kler le orehi-valstvo trpelo zors-h na- sprotij in strahotnih posledic orja- navezovatii stike s sosedi. Predsednik Berzanti se je nato zahvaJil Haramiji za konkreten pristop k predlaganim vprašanjem ln je dejal, da se povsem strinja z navedenim okvirom razprave ter Je tudi on obravnaval posamezna konkretna vprašanja. Tako je glede krepitve obmejne posrednih stikih glede kulture m trgovinske izmenave zagotovil še nadaljnjo podporo dežele. Ugotovi! je, da je btl videmski sporazum o osebnem obmejnem prometu zelo daljnoviden in da se vedno bolj čutijo njegove pozitivne posledice. Izrazil je veliko zanimanje za možnosti industrijskega sodelovanja in navedel nekatere primere konkretnih pobud. vedel obstoječo gradnjo avtoceste Trst - Benetke, predvideni priključek na Gorico ln načrte za gradnjo avtoceste Videm Trbiž Na vsak način povezujejo deželo ter sosedni jugoslovanski republiki Slo-1 r)p,i.| ro^roAia venijo in Hrvaško na tem področju veliki skupni interesi In je treba proučiti oblike, kako )lh bomo vskladili. Isto velja tud !za tele-komuntkaci jske poveza ve Moderen razvoj dokazu le, da so ! 5/wtr,-nfVe--»» potrebna širša urbanistična sodelo- ! j-n, kultum-n, n» vanja, sa/j niso več možni ozko o-mejerri urbanistični načrti in se mora upoštevati širše področje V tej zvezi gre za že obstoječe dogovore med Slovenijo, Furlani jo-.Tnil j. sko krajino, Koroško in Hrvaško, katerim naj bi po hrva*kem predlogu priključili še Štajersko Zelo pomembno je sodelovanje je med tem prišla vest, da naj bi Sovjetska zveza zahtevala od E-gipta, naj začne s prihodnjim letom plačevati ogromne količine o-rožj:, ki ga je dobil iz SZ. To naj bi bila .udi ena izmed točk, o kateri naj bi se pogovarjali v Moskvi. Po nitvah, ki so jih izvršili po letu 1967 na Zahodu, naj bi SZ preskrbela Egipt z orožjem, katerega cena naj bi presegla milijardo dolarjev. Težave, ki jih ima Egipt, naj bi se poslabšale po grožnji Saudove Arabije, da ne bo več dajala svojega letnega prispevka 120 milijonov dolarjev ZAR. Ta f/lir spevek, ki ga dajejo tudi ostale «-rabske države, ima namen nadoknadili izgubo, ki jo je Egipt u-trpel po zapori Sueškega prekopa. Saudova Arabija pa je svojo odpoved prispevka motivirala z dejstvom, da Sirija noče popraviti naf; to voda, po katerem prihaja arabski petrolej do Sredozemskega morja. S svoje strani je izraelski prvi minister gospa Golda Meir danes izjavila v parlamentu, da Izrael z zadoščenjem sprejme vsako iniciativo, ki žisli nadomestiti vojno s pogovori. Dejala je nato, da še ni mogoče v parlamentu razpravljati o novem mirovnem predlogu ZDA, kajti VVashington še ni sporočil bistvenih točk tega predloga. Izrazila je prepričanje, da ima Naser namen med trimesečnim premirjem, ki ga predlaga, le okrepiti svoje vojaške postojanke. Prav zaradi tega bo Izrael to premirje zaviral. Z druge strani pa v dobro obveščenih krogih pravijo, da naj bi tudi novi ameriški mirovni predlog govoril o premirju v Srednjem vzhodu. bolj čuti nujnost koordinacije namesto razdiralne konkurence, ki škoda vsem. To prepričanje prodira in gre sedaj za ustvaritev nekega instrumenta, da se ustvari koordinacija. Turizem in kulturo je Berzanti povezal tudi z gospodarskega vidika, saj brez kulturne podlage ni mogoče Razvijati zdravega turizma. Dalj časa se je tudi zadržal na ne- kulturnih ustanov ln med drugim zagotovil možnost sodelovanja med zagrebško onero ln tržaškim gledališčem Verdi. Po teh okvirnih razpravah obeh predsednikov je sledila še konkretna razpava, v katero je pogesel najprej podpredsednik Moro o turističnih vprašanjih, odbornik Dulci pa o nekaterih gospodarskih. Za .. . „ . „ .___ hrvaško vlado pa te podpredsednik Glede ribolova je ugotovil, da je Dreri’«™) ustanovitev meša- treba na vsak način priti do prav- l 1 ^ prenlagal ustanovitev meša- nega odbora v okviru zbornic. Clan nega reguliranja v korist vseh, da ._______, , . . . , : I Izvršnega sveta Velčic pa je govo- se ne bo osiromašilo, to kar trna- ,. . , ,__ „ . , .’ , , ,, I ril o kulturnem sodelovanju tr. zi»- mo. Posebno poglavje predstavlja- . ... ... , : _______,. . „ . „„ sti o mirnosti boljšega obvežčeva- i nia javnosti ter o sodelovanju sred-štev mnoWne*TB obveSčevanta. ra?.il V tudi hrvaških to* stitucij za ^oVurnp-n taci jo arhivov, da se znan^vpno. utemeljeno to objektivno rv^eln zgodovina celot' cp dopoldne urf*-*' «sm županstvu in ^ R**,4e Končar Sl®* dOo ip ki ga je r>^ redM n•***'**''''**■*41' ^TBrandla. nr*' *

dpOtOVR if* ^ pUtirlpp 1n r\A v v b^do na R®* tri 7.01*1 rr.-*rr~Try)|*j tlskOVB® Pp Wrr> generalni Vrvn-nl CVpt*! ,, Vn*. i^^vvsr... I »š \TlAr\C In konzul v Z a »re- med Reko in Trstom, saj se vedno bu Beltrami.