teto VII., štev. 14
Ljubljana« torek 19. farmarja 1926
Poštnina pavšallrana.
i Oin
izhaja «b 4. ijntr»|. —
Stane mesečno aemstvo Din
Dm »s-—; 3. »sto-«©•— necbKOAi
Oglasi oo tarifo.
Uredništvo i
Dnevna redakcija: Miklošičeva cesta
»tev, 16/I. — Telefon »tev. ya. Nočna redakcija: od 39. ure naprej v Knailovi u. 4s. $Jl —■ Telefon St 5«.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
Upravnišivo: LJubljana, Prešernova
aliea it. s«. — Telefon št. 36.
Snserstnl oddelek: Ljubljana, PreScr-nova ulica ž?. 4. — Telefon 4t. 498
Podružnici: Maribor, Barvsraka ulica št. s. — Celje, Aleksandrova cesta.
®a£u« pri poitnem ček, zavoda: Liub-jana fet. u - Praha čisto 78 1S0. Wien,Nr. 105.24:.
I ■TT-jr.TOg«

Ljubljana. 18. januarja. Dva zbora sta včeraj d orila poli-«5rto sezono noveea leta: v Ljubljani je nastopil Sverozar Pribičevič. v Sabo tiči pa Stjepan Radič, prvi svobodno ca javnem zboru, druei obkoljen in zastražen od oborožene sile. prvi dostavno cbiet od entuziazma duševno enolne jnase druiri radovedno in hladno ooslts-jan od mešane družbe Madžarov. Nemcev ter Bunjevcev.
Radičeva pot v Suboiico pomeni ofen-sivo proti zaveznikom - radikalom, katerim hoče nadMcitirati obljube Madžarom ier Nemcem in raznim nesiguraire elementom ter jih s tem pridobiti za bodoče volitve HSS. Radičeva pot je pret. nja radikalom in dokaz obenem, da HSS že račiina z bližnjim izpadom iz vlade 31 s volitvami Način, kako aktiven minister išče kroffijtce Nemcev in Madža-rov. tudi potrjuje, da še Radič že v stanja po vračanja k starim metodam in geslom in da pojde v reovo borbo prav-saDrav vendarle še v bistvu s starimi parolami.
Kolika razlika med tem nastopom In eovorom Svetozarja Pribičeviča I Opo-zicijonalec. ki gradi, da brani držav«) ?red ministrom, kl ruši. Mirna vest in potrdilo, da mu dogodki vsak dan na sovo prav daiejo. proži Pribčeviču v opoziciji prepričevalno moč. kl po du-ievnl strani iti manjša nego je bila na vladi. Bolj in bolj prodira v vsakem uvidevnost, da se more trajen red napraviti v državi samo na programu SDS
Kombinacija RR. ki se ta hip drži še aa vladi, ie stvarno že v likvidaciji. Oba dela iščeta, kako bi se razstala v svoj prid. Kombinacija drži še. ker ni še nove. ki bi mogla in hotela prevzeti odgovornost. A ta kombinacija zori tn prej ali slej se bo pojavila. Pravilno ie stališče, da SDS noče biti nikomur več rezerva, ampak mirno čaka. da položaj dozori popolnoma in bo nato tem trajnejši. Nevzdržna situacija v radikalni stranki ie eden od faktorjev teza razvoja. ki seveda ne zavisi od nas. V naših rokah pa ie drugi faktor za ustanovitev mogočne strankarske platforme in to je krepko iačanje organizacije SS >S in njene rarole, da mora biti bodoča velika plaforma vezana p« idejah, med koprni mora biti vodilen globok smisel za enakopravnost, svobodomiselnost, socijaV.o naprednost in gospodarsko povzdigo »malega človeka*. Cim jačja ia SDS. tem prej bo prišla pregnapadia zastarelih partij in potem so dana traj-r.ejŠa jamstva za tako nujno In potrebno ureditveno delo v državi Tako se ie že stvar razvila, da tudi protivniki ^ribičevičevi pravijo, da znafii vsak novi tisoč v fronti SDS med Srbi. Hrva ti in Slovenci novo edinieo. ki pripelje partijski ka»s Jugoslavije v red.
Posebno je v tem hipu važna afirmacija Slovencev. Oni s svojim komplici-rarcsjSim gospodarskim življenjem se kakor fin instrumem odzivajo na vsak tresljaj in nered v državni administraciji Po vsej naravni pameti bi pričakovali. da stoje v prvih vrstah onih. ki hočejo napraviti red rn izravnati na-sr»rotia. A usoda jih je udarila z boleznijo kierikalizma, in taesto organizatorjev je večina slovenske delegacije med rušitela rn zanikavci. Toliko bolj se z zadovoljstvom opaža rastoče po-verenje Slovencev v jugoslovensko ide Io ln njeno politično rešiteljico. Ljubljanski zbor je opomin, da <?aj se povsod vidi. da ?e Slovence da pridobiti med graditelje in organizatorje samo temeljem idej tn s poglavitnim ozirom na organizacijo SDS v Sloveniji. Bitko s klerikalizmom bo izvojevala samo vojska, ki je včerai zborovala na Taboru.
Odmev ljubljanskega zbora ie mogočen v vsej državi. Pripomogel bo zopet za lep korak naprej k ustvaritvi občedržavne politične fronte v Jugoslaviji. Na nas je. da njen steber v Sloveniji utrdimo Se bolj.
Škof Zadravec ne bo zaprt. Nadossy kida sneg
Budimpešta, IS. januarja, sk. Senat kazenskega sodišča je v nasprotju z re-kurzom državnega pravdništva potrdil odločitev preiskovalnega sodnika glede izpustitve vojaškega škofa Zadravca z utemeljitvijo, da škof nj zagrešil kaznji-vega deianja in da ne obstoji noben sum bega.
Demokratski blok je na svoji včerajšnji konferenci sklenil, da bo na jutrišnji seji Narodne skupščine stavil predlog nai se sestavi parlamentarna preiskovalna komisija, ki bo proučila poli. tič.K) ozadje ponarejevanja francoskih frankov.
Preiskava oblasti hoče dognati ali so falzifikatorji storil! svoj zločin iz pa-trijotskih ali iz k ori stolov skih vzrokov. SadaJ je že ugotovljeno, da Je več oseb. ki so v preiskavi, živeio zelo potratno. Edjn obdolžencev je kupil strrvbilče za 150 milijonov, čeprav se je še pred kratkim boril z materialnimi težavami. Drugi pa si je kupil pohištvo za 85 milijonov.
Triumf SDS v Ljubljani
Največji strankarsko politični zbor, kar jih je videla Ljubljana.
Obširno poročilo na 3„ 4. is 5. strani.)
Nedeljski manifestacijski zbor SDS. na katerem le govoril predsednik stranke g. Pribičevič. ie vzbudil v celi državi. zlasti pa tudi v Beogradu veliko pozornost. O shodu obširno poročajo vsi večji In uglednejši listi Jugoslavije, ki soglasno ugotavljajo sijajen uspeh gospoda Pribičeviča. Najbolj zanimiva so poročila beograjskih listov. Tudi oni. kl sicer SDS niso prijazni, priznavajo, da je bil ljubljanski shod izredni politični dogodek.
«Reč». beograjsko glasilo SDS. objavlja obširno poročilo, v katerem podrobno popisuje veličastni potek nedeljske strankarske prireditve, ki dokazuje, da razpolaga SDS v Sloveniji 2 elitno armado najboljših narodnih in naprednih mol Pribičevičev govor prinaša «Reč» skoraj v celoti.
Najuglednejši beograjski dnevnik »Politika« je posvetila ljubljanskemu zboru po! strani. Poudarja, da je v Ljubljani in celi Sloveniji veliko zanimanje In četudi je zapadlo te dni veliko sneca ter je v nedeljo ves dan snežilo, je shod posetilo 7 do 8 tisoč IjudL Ni pa bila zastopana samo Ljubljana, došle so tudi mnogoštevilne deputacije skoro iz vseh mest in občin ljubljanske oblasti. List poroča podrobno o navdušenem sprejemu Sv. Pribičeviča v Sloveniji in Liub-Ijani ter velikih ovaciiah. ki jih je doživel na zborovanju. Končno nHobfufe velik del PribSčevičevega govora.
Davidovičevska »Pravda« poroča o sprejemih g. Pribičeviča v Slovenji med vožnjo v Lluhliano ter ceni udeležbo blizu 8000 ljudi,
Radikalsko «Vreme» priznava, da je ljubljanski shod »jedan od najuspelijih zborova g. Pribičeviča. koji je bio u Ljubljani na.tburnije pozdravljen« ter objavlja najmarkantnejše dele Pribiče-
vičevega govora.
Tudi ostale beograjske novine beležijo uspeh ljubljanskega zborovanja.
Obširno poroča tudi zagrebški tisk. »Riječ« slavi ljubljanski dogodek s posebnim uvodnikom pod naslovom »Ljubljanski svetilnik«, v katerem posebej podčrtva visoki nivo zborovanja in govorov. Osobito naglasa tudi. da so zborovale! sledili srbsko-hrvatskim izvajanjem g. Pribičeviča z Istim popolnim razumevanjem, kakor da bi bil govoril slovensko. Svoj lepi članek zaključuje »Riječ« tako-le: »Sneg. ki ie včeraj zapadel na debelo, ie napravil Ljubljano še bolj belo in Čisto. Hziognomija Ljubljane ie že danes prešla nreko fiziogno-mije pokrajinskega mesta, kakršno je imela v času habsburške monarhije. Danes ie v solidnem življenju Ljubljane pokret in elan. ki prekašata elan in no-kret mest s 70 tisoč prebivalci. Ljubljana je podnevi živa. polna sveta na ulicah. živahne zaposlenosti v trgovinah, uradih in redakcijah. Z včerajšnjim uspelim zborom se ie Ljubljana natrlo dvignila v prvo vrsto in postala svetilnik na razburkanem morju današnjega narodnega in strankarskega življenja. Ljubljana je nova stopnic« v nizu uspehov SDS. ki vnaša novo nijanso in novo silo v življenju SDS.
Obširnejše poročilo objavljajo tudi zagrebške »Novosti«. »Jutarnji list« molči popolnoma. V nedeljo je v nosebni »brzoiavki« pripravil svoje bralce na ljubljanski shod. češ. da hoče SDS s terorjem napolniti dvorano ln da po ljubljanskih ulicah že razsaja demokratska omladina. Enako molči tudi »nevtralni« eZasrreber Tagblatt«.
Tudi sarajevski in ostali provincijalni listi objavljajo poročila o uspeha SDS v Ljubljani.
Kralj o naših gospodarskih razmerah
Razgovor našega kralja z ameriškim novinarjem. — Kralj za čimprejšnjo nreditev vojnih dolgov.
ss bedo v najkrajiem Stsu uredili. Jugo. slovenski narod se zaveja »elike podporo zaveznikov v svojem boju s sovražniki, kl
Weahingim, 18. januarja, r. Listi priofe. čujejo razgovor poročevalce »1'nited Pres. ee» s jugoslovenskire kraljem Aleksandrom o gospodarskih in finančnih razmerah v Jugoslaviji.
Kralj Aleksander je predvsem omeni? te» Jave. kl jih imate narod ln država pri po. vojni gospodarski obnovi. Naglasi! fe teS« ko finančno breme ljudstva, ki tnala 33 od«t vseh dohodkov, ugotovi! je napredek države na finančnem polju ia IziaviL da ima Inozemstvo velik© zaupanje v Jugoslo. vensko državici.
Gleda vojnih dolgov Je izrazil upanje, da
mu je bi! vsilje«, ki pa mu je končno pri« nesel uresničenje njegovih aacijo&alnih ide« elov.
Kraljeve Isfava so napravile na ameriško politično in finančno javnost zelo po vol jen vtis, ker naglašajo miroljubno politiko do sosednih držav. Listi komentirajo kraljev razgovor ugodno in ga spravila jo v zvezo e prihodom jugoslovenske finančne delege. cije v Ameriko.
Radič v senci bajonetov
Nedeljski shod St. Radiča v SubotŠci. — Govoril je natančno tako, kakor je Pribičevič na ljuhljankem shoda naprej povedaL
Mistiiikacija kralja«
Suhotlca. «8. Sansgria. St Raolč le prl*el v Sufcotioo is Beosrrada v soboto p^r,oH. Radič le priče! govoriti te na kolodvora, aa-etafiujoč. da mi Nemce, Madižsre kt Rtumu-ne ter drage brate nad vse spoSiruiemo ko< Evropejce. To aaj tudi ostanejo, pa jim bo »no zasrntovSi vse nji^tove pravice. Obbstl So odredile obsede varnostne priprave. Ko lodvor je bil cernira« od 50 oroinSkov ta postelje, kl je bila oborožena s pu«kami to bajoneti. Nad 20 detekth-ov le opazovalo ribanje navzx>čejra	ker se le bile
zvedelo, da so neka-teri ljudie pokupili pri trsovoUi fctefci dan mnogo gnilih !agc.
Na včeraitmiem shodu pred mestno h!So je bito »branih največ 6000 liti 1. Ve5!wvma so brii BimjevcJ. neka) radikalov 5n ve?'ko Število Madžarov. Madžarski dnevnik Je namreč tz Radičev shod prinesel glanelk. v katerem pravi, da pričakuje mndžarsTx1 narod S*. Radiča v svečanem razpoloženju hi s velikimi nadattri, ker more samo on cedra viM njeewe rane.
Na govomtSH trifbiml se 3e pojavil St Rr.dšč v spr&niBt\-a svoje soproge Si hčerke.
Poleg svojih običajnih fraa o aporarotnii Je Radič nasrlažal, da so ameriške že'esn3-ce tw:ho!!e. da Je treba dati Vajvodf.ni sme. rlSke krvm-jskacaje in poiem se bi vidcH kaj je Vojvodina. V tej smeri tudi dela vlada sporazuma. SadU Je rožice o spr«r?wtma "m dt>kacaoval, da se is treba soorazMrnevatf fei<fi s konoi, ker se tisa konj tit>:ra, ako 22 ne vodi prava roika. Sporaiziini še ni mosre! napraviti &sdežev(l), ker trsia 5e'e nekoliko mesecev, prikazal pa je se^jaikom pravo !«it Nato i e trovoril o Mriižarih h dej"', da tvorite v Madžarsfe relativno večino, crtirral Je Petofifc, o katerem je dejal, da Je bil po •mdn £etwa !e bil v resnfci Slovak, ta 2e'e1 Madižarom. da b! bfH navdahnjen« z veJikUm dithom iz leta 1848., s dubira Lajo-Sa KrKuta, jnaneca sovražnika s'f»vanstva. Pokadil Je tadš Nemcem ta slavil Bimfevce. 01e>de narodnih mamjsfa Je	dn bo v
v!a<S še dalje delal na tay3a se dajo narod, nisn maniynam v<=e pravice. NaSe narodne manJSne bnrio dnbi'e več. kakor pa diloča-i 5o mUtovne poeodbe. Ver več tudi za<?1u£fJo. > To se bo zeo<tiio. ko bo aaSa država oo®ol-
Posl. Demetrovič o državi in cerkvi
Ker zahteva Demetrovič isto, za kar se je izrekel dr. Krek, obtožuje Smodej samost. demokrate, da so — brezverci. — Proračuna za šume in rudnike ter za vere sprejeta.
Beograd, 18. januarja, p. Dopoldne je finančni odbor razpravlja! o budžetu ministrstva za šume in rudnike. Minister Nikič ie podal kratek ekspozč, v katerem je navajal, da bo imela država v l. 1926. od šum 124 milijonov dinarjev dohodkov in ravno toliko izdatkov. Rudniki bodo dali skoraj 25 odst. dobička. ker so dohodki predvideni na 425 milijonov dinarjev, izdatki pa na 320 milijonov. V 1. 1924.-25. se je producira-lo 13 milijonov 800 tisoč meterskih sto-tov premoga. 600 tisoč meterskih sto-tov soli, 4 milijone meterskih stotov železne rude. 300 tisoč meterskih stotov železa in 50 tisoč meterskih stotov manganove rude. Viadina večina je predlagala redukcije kreditov za pogozdovanje Krasa. Oblastne rudarske uprave v Skoplju in v Podgoricl se ukinejo. Po jako ostri debati, v kateri je zlasti posl. Demetrovič očital ministru, da nima prav nobenega programa in v kateri je predsednik odbora navedel, da je bilo dosedaj prištedenlh pri !3 milijardah vsega blizu 118 milijonov Din in to največ z redukcijo uradnikov, katerih so dosedaj brisali 2103 in potem ko ie viadina večina predlagala še redukcijo 154 uradnikov ter zmanjšanje kredita za delavske mezde v državnih rudnikih. Je bil proračun ministrstva 7a šume in rudnike popoldne sprejet z 19 proti 6 glasovom.
Nato se je pričela razprava
o ministrstvu ver.
Minister Trifunovič ie podal kratek pregled proračuna in konstatiral, da se v naši državi troši na eneza pr3-o-slavnega 12 dinarjev 34 para. na enega katolika samo 8 dinarjev, na enega muslimana pa 14 dinarjev 27 para za verske zadeve. O konkordatu ni govoril. Večina ie predlagala, da se v tem ministrstvu reducira število referentov, od katerih ostanejo za vso državo 4.
Reducira se večje število kreditov za pravoslavne svečenike v Srbiji In črni gori. Od 4 pravoslavnih svečenikov v Sloveniji ostaneta samo dva. Razen :eza se reducira kredit za restavracijo, prekopavanje ir. koncentriranje srobov v držav! In Inozemstvo. Mnogo pozornosti ie vsbudll govor posl. De metrovlča. ki St Izvalal: Jaz osebno sem za ločitev cerkve od države, k! se Ima Izvesti sporazumno. Priznavam, da v naSih dneh to ni Izvedljivo. Sem prod konkordatu. Klerikalna. Avstrija ia ukinil® konkordat !. 1874
s pozivom sta tzpremembo ustvarjeno s koe čilem od leta 1870. Srbija ie bila prisiljena, da ie delovala sa konkordat zato, da se reši režima kapitulacij, po katerem is biia Avstri ja saSčiina oblast za katolik« v Srbiii Popustila je Vatikana več. kakor !e to žele! Strossmayer. Storila je to iz eacijonaltOk razlogov, da dokaže svoio toleranco napram katolikom tz osbovojenih krajev. Sedaj ta rrcetiv odpada. Konkordaia r.e potrebajeiro, ce moremo ga tudi skleniti brez kršitve na še ustave. Vatikan obsoja svobodo vere in vesti ta zanikava suverer.i*e»o države nad cerkvijo. V stvarih braka naša država ce more priti do sporazuma z Vatikanom. Istotako Vatikan zahteva ingerenoo na javn! pouk, katerega naša država s ozirom na duha naše ustave n« more dati. Kaj moremo dobiti od Vatikana? Vpliv na postavljanje Škofov, pa nobenega prava na imenovanje, kakor ea ie Ime! avstrijski vladar. Vpliv mo remo imeii bres konkordaia, ker naša drža va plačirte škofe rn ftm daje pomoč kot izvršna obias-t za njihove naredbe. (bracohioa seculare) Vatikan stoji na stališč«, da '.3 uporaba staroslovenskega jezika Pri skžbl božji interni stvar cerkve, ki ne spada v pogodbo z našo državo. Poslanec Demetrovič kritizira, da le vlada imenovala pravoslavnega svečenika dr. JanJičs za delegata za pogajanja 2 Vatikanom, kot eksperta psi katoliškega duhovnika dr. šlmraka. Tega vprašanja nimajo reševat! duhovniki. Protestira proti temo. da se liberalni duh tako gazi v naš! državi !n zahteva, da ostane napredna ta svobodoumna v duhu naše ustave Navaja, da ie g. Stjepan Radič svoj čas rekel. da bodo Hrvat! srečni takrat, kadar Jih. bo preklel rimski papež. Po sporazumu ie Radič namignil na versko u'edlnierrje. Delo za konkordat nas od tega oddalhre. Govornik se tudi protlvl varuštvu države nad cerkvijo. Zahteva, da se regulira avton^mlla za vsako veroizpoved. To fe prava politika verskega miru v naši državi.
Govor posl. Demetrovlfa 'e skušal izrabiti posl. Smodej, da obtoži SDS, da js hrez-verska,
Minister Trifunovič nI za ločitev cerkve od države. V interesu verskega miru w za konkordat ter se bo kot trinister trudil, da se konkordat čim prej esivarl. Detajlov o tem ne snore dati, ker so pogajanja 2e v teku.
Vladna večlns is »ato Izglasovala proračun ministrstva vere z 59 glasovi proti £ glasovom. Seja te trajala do trlčetrt tia 11. ponoči. Jutri popoldsa proračun finančnega ministrstva.
noroa tfmovijesia in ko 00 re$er» tudi veS-
ke vpra.šanje t Itall.}© ta ne bo nobenih vojaških skrbi ved Zakiical Je Srbom, Hrve-trun in Slovencem ter dodal: »ŽlveH naS bra-tje MadEart, Neme« bi Rumun!!»
Po shodu Je Radžč poslal kralju udanost-no brzojavko, v kateri vlado? j a mselfetra. da js bilo na zboru 2S 000 ljudi. Pozdravno brzi^avko v f r a n c o s k e m(l) $ewVu fei s podipfcotn Radiitsch Je poslal e. PaSča v Monte Cairio.
S shnda Je poudariti še dedeče zajitmi-vvTsrti: Rad!čevih somišljentkov Je bilo prav malo. Predsednik Hatfcw4č |e v svojem nagovoru pocrvaJ zhorovalce, naS nfhfe ne po. vzroča tiemrra i« ne kMče «<$r»K». Ko Je na-s-Snpfl St Radič, ga le pozdravilo samo par pristašev. Mnogo se Je opazko, da Je Rsd!č opetmano naglašal, da se morajo vsi spori reš!ti »na blae načtn.. d"1 ne iv> potrebna «Prfbičev!čeva želema roka«. Ker se fe celo zboirovrrtfe vršilo v senci b^oneto*; in ker Je videl olroli sebe cele S^te orožnikov, ni mrurd pre,!tš prel-o tega dej-stva ta Je rekel, da so orožniki samo z sto tu da »Suvajo nas poštene ljudi od krnvva*. Med Rrt}'čev*tn EovoiTom so padli pogorji 2ivto Pribičevič. 23vk> Pašič! T! medkltd pač nrjb~lje pričajo, kako mešano občinstvo Je b!ir. zbrasjo.
Beogrr.d, 5«. Jannaa-ja. p. Vsi beo^rajsld KsH poisdarja^o, da Je bilo na Radlčevem sSiodu 6000 do 7000 ljudi ter z oSvidno ironijo obdavljado nato njezov te'egr; m kralju, v katerem trdi, da j:h je bb 25."o0...
Bevcmd. !8. januarja, p. Dopoldne se ie vrnil v Beograd iz Subotice Stjepan Radič. Njegov go\'or v S ibotici je bi! v vst-h po"' t'čn;h krogih sprejet z veliko rezervo. Ra. dikali k velikim nezaupatriem glediio na akcijo Sriepana Radiča. V njihovih listih sa očita Radiču. da nima zborovan) v cen. tnimu Hrvatske, temveč na periferiji naše države. Niegovo koketiranie s nacionalni, mi manjšnami predstavlja za rad'kale opasnost. da želi vse te male skupine zhra. t; v svoji stranki, eventuelno celo proti ra« dikalom.
j Darujte za Sckolski Tabor
Nove težave pri sestavi nemške vlade
Boj za notranje ministrstvo. — Del klerikalcev in bavarska ljudska stranka proti demokratu dr, Kochu. — Borba med desnico in demokratičnim kurzom v nemški politiki.
di. kako malo iskrenosti napram politiki »locamskesa duha« vlada še vedno med des nim krilom nemških »srednjih« strank. Tre-
Berltn. 18. januarja s. Pri pogajanjih za sestavo vlade so se pokazale nov« težave. Gre tope! za zasedbo notranjega ministrstva po demokratu dr. Kochu. Kakor live »Lokal Anzelger«. ie poslanec ljudske stran ke Hepp. ki ie določen za prehranjevalnega ministra Izjavi! dr Luthru. da ne more prev zeti svolega mesta v kabinetu, v katerem i® dr. Kodi notranji minister Tudi bavarska ljudska stranka ie iziavila svoje pomisleke proti dr. Kochu kot notranjemu ministru. Dr. Luther te nocoj nadaljeval svoje razgovore z voditelji strank.
Iz tega stališča enega dela katoliškega cectruma in bavarske ljudske stranke se vi-
notno je v Nema,H najvažnejša zasedba notranjega ministrstva. Ce bi vodil to ministrstvo prelskušena cerrokrat dr. Koch, bi to bilo najboljše iamstvo, da so se vsaj začas no zaprla nemškim nacijon2lcem vrata k državni upravi in da Nemčija stopa tod: v no-tranfl poll'ikl po pot! demokracije. Zato je razumljivo, da n« moreio demokrati prepustiti tega portfelja kaki nesamerijvi osem, k! bi s! odtujila socijalno demokracijo m vs« nemško delavstvo ter se približala desri opozidjt
Nemška protestna nota radi Porenja
Nemška vlada je izročila zaveznikom protest proti medzavez-niški posadki na porenskem ozemlju.
Loncfon, 18. januarja, s. Diplomatski po. ročevalec «Daily Telegranha« izve:
Nemški poslanik je pretekli teden v ime. nu dr. Strrserr.anna izroči! državnemu pod« tajniku angleškega z-unanjega urada važno obvestilo. Istočasno sa ;e izvršila demsršs tudi v Parizu in Bruslju. Dr. Stresemar.n je proti sklepu velepocianiške konference, naj bi celokupna posadka zaveznikov v dru gi in tretji coni zasedenega porenskega ozemlja znašala 75 tisoč mož, ia sicer 60 tisoč Francozov, 8 tisoč Angležev in 7 tisoč Belgijcev, odločno protestiral, ker naspro.
tuje ta sklep čl. 429 versajske mirovne pogodbe in se ne more spraviti v sklad z !o» carnskim paktom.
Kakor javlja poročevalec «Daily Tele. grapha«. se je nemški poslanik informira! o pravilni reprodukciji sklepa. Nemški posla, nik Je obrazložil nesrečne poslcdice takega sklepi za notranjo situacijo Nemčije ia ze mednarodni položaj. Poročevalec pravi, da »e opaža v Berlinu veliko nezadovoljstvo radi odgovora zaveznikov, ugotavlja pa, ds ni bil kršen člen 429. versajske pogodbe.
Grozna eksplozija v Berlinu
Berlin, 18. januarja. 3. Davi ob 6. se je dogodila v štirinadstropni hiši velika eks» plozija, čije vzrok še ni pojasnjen. Kakor ae zdi, gre za eksplozijo plina. Del poslop. ja se je zrušil in pokopal stanovalce z vsem pohištvom pod ruševinami. Doaedaj je bilo pripeljanih v bolnico približno 40 oseb, ki »o deloma težko, deloma lahko ranjeni. Pol leten otrok ae pogreša. V poslopju so sta. novali večinoma siromašni ljudje, ki so se preživljali z oddajanjem sob. Pri eksploziji se je vžgal v trgovini a svilo sod bencina, ki je eksplodiral. Na vseh hišah ceste kjer leii to poslopje so bile razbite vse šipe ter odtrgani okvirji oken. Avtomobil, ki je bil v trenotku eksplozije na cesti, se je prevr. ni! ter je popolnoma uničen.
Bertin. 18. januarja, k- Eksplozijska ks»
tastrofa, je kako? je dosedaj ugotovljeno st htevala 9 človeških žrtev. Med ruševinami so našli tudi pasanta, ki ga je ubilo ka. menje podirajoče se hiše. V bolnici v Mo*> bitu so odpeljali 33 oseb, večje število oseb med njimi trije majhni otroci se pogrešajoi
Stojadinovič v Ameriki
TPeihingtun, 18. januarja, p. V četrtek zvečer je imel finančni minister dr. Stoja« dinovič daljšo konferenco s našim poslani* kom Tresičem.PaviSičem, profesorjem Pu» pinom, dr. Gjuričem in konzulom Karov!« čem. Dr. Stoiadinoviča »ta posetila tudi tukajšnji grški poslanik Simpolua ter ief grške delgaclje za ureditev dolgov bivli fi» nančni minister Kofinas. V petek je prišel dr. Stojadinovič prvič v stik a siirtbeoliaf ameriškimi krosi.
Ninčič o madžarski aferi
Madžarski držamiki, oficirji ia civilisti so ponarejali tudi naš denar. — Radi če v ci in radikali odklanjajo ustanovitev parlamentarnega odbora za zunanje zadeve.
Narodno skupščino, naj Izpremeni dolo-
n
v
Is___* i• »
«adeve.
Beograd. 18. januarja, r. Včeraj Je
Ime! finančni odbor dopoldne in popoldne sejo. na kateri ie razpravljal o proračunu ministrstva zunanjih del. Pripravo je otvorij zunanji minister doktor Nfnčič s kratko izjavo, v kateri je po-odarjai. da se naša zunanja politika razvija v znaku locarnskega sporazuma, ki je prinesel jamstvo za mir v Evropi Naša eija Je. da hodimo po potih, zasno. vanih v 1-ocarnu in da se rešijo vsa vprašanja z našimi sosedi v duhu teea sporazuma. Proračun zunanjega ministrstvo upošteva princip štedenia Lani je znaša! 220 milijonov, letos pa ie 182 milijonov.
Radika! pos!. Stepanovič predlaga v imenu večine razne manjše redukcije ter nato prdelaga, naj se črtijo krediti za naše zastopnike v japonski in Španski. pri poslaništvih v inozemstvu pa postavke za štiri konzule in tajnika v mednarodni donavski komisiji. 4 zvanič-nike in 1 služitelja. Nadalje se ostavka ta razliko na kurzu zmanjša za 6 milijonov. 700 tisoč, postavka za honorarje članom mešanih sodišč od 327 na S 70 tisoč. Predlaga! je nadalje, naj se poslanikom v inozemstvu, ki imajo 1800 ali 1700 dolarjev plače, zniža plača na !2fX) dolarjev. Nadalje se znižajo podaniške plače od 1000 na 700 ter od 750 aa 600 dolarjev.
Govorila sta nato posl. Sumenkov!-* In Kulovec. nakar je bila dopoldanska seja zaključena.
Na popoldanski sej! je »osi. dr. šeče-rov govori! o falzifikatorski afer! v Budimpešti ter je vpraša' dr. Ninčiča. kak-Sne korake je podvzel, da zaščiti interese naše države. V imenu cele opozicije je predložil naslednjo resolucijo o ustanovitvi odbora za zunanja zadeve: ^Finančni odbor smatra, da je v Interesu miru in demokracije, da se zunania politika naše države vodi v sov'«'n ir s znanjem Narodne skupščine. Zato je potrebno, da se ustanovi parlamentarno sodelovanje v izvajanju zunanje politike v naši državi in poziva v!ado in
čila poslovnika in omogoči ustanovitev parlamentarnega odbora za zunanje posle po zgledu drugih demokratskih držav.»
Predsednik odbora je v Imenu večin« odklonil ustanovitev parlamentarnega odbora za zunanje zadeve, proti čemer je dr. Šečerov protestiral in zahteval glasovanje.
Nato je podal zunanji minister doktor Ninčič sledečo Izjavo: Naša vlada pazno zasleduje Salziiik a sorsko afero v Madžarski, ki Ima brezdvomno politično ozadje. V to afero so zapleteni madžarski olicljelnl krog!, kakor tud! vojaške oblasti in privatne osebe. Istotako so bile tudi v afero laizlflclranja naših novčsmic po 20 Din (80 kron) I. 1920. zapletene Iste osebe In Institucije. Tedaj so bile naše ohlasfl poučene o sodeio-vanit! merodajnih madžarskih kroeov v tej aferi. Madžarske oblasti so takrat z vsemi sredstvi onemogočale delo poli-diskih In civilnih oblasti pri zasledovanju lalzlfikatorjev.
Posl. dr. Kumanudl ie ostro kritikovaj vladino politiko naoram Rusiji. Vse druge države so že imenovale svoje poslanike v Rusiji ali pa ustanovile trgovinske agencije in tudi drugače stopile v stik s sovjeti. Zdi se. da smo edina država. ki se še naslanja na ostanke ca-ristične Rusije. Ravno tako ie ttejasno naše stališče napram Grški. Dr. Grgin je v imenu vladne večine pristal na to. da ostane poslaništvo v Španski, ako vlada v proračunski dobi imenuje poslanika. čigar mesto je vakantno. Dr. Polič j se je bavii s personalnimi vprašanji v | zunanjem ministrstvu, s italijanskim im-| perijalizmom. ki stremi po Dalmaci'5. i kakor tudi ž odnošaji napram Vatikanu.
Minister dr. Ninčič je pojasnjeval, za« j kaj je tako malo Hrvatov v naši zuna-f njepolitični službi. Pogajanja o ?avodu : sv. Jeronima potekajo ugodno, niso pa j že končana. Konkordai bi bil v interesu j ne samo katoliškega prebivalstva, tem« I več tudi države, ker bi reši! zelo te-I žavna vprašanja, ki bi mogla drugače j izzvati težke spore.
Pr! glasovanju ie bi! proračun zuna-1 njega ministrstva odobren z 16 glasov! ] proti 8.
solatno protjvni da se prtena današnje stanje v Makedoniji. Toda to pa samo v pogojni meri, V kateri meri. to je. kako naj bi se rešil makedonski •problem*. o tem je spustila nedavno bolgarska vlada v javnost menodajno poročilo. iz katerega ie razvidno, da bi ta rešitev ne bila več samo v ustvaritvi nezavisne sli avtonomne Makedoni>e. Makedonci so pripravljeni da polože orožje ln da postanejo rvesti podaniki Jugoslavije, pravi to poročila ako se izpolnita dve niihovi zahtevi Prva teh dveh zahtev ie. da se pomiloste makedonski emigranti !« da se Jim dovoli povratek v domovino Druga, mnogo važnejša, »e zahteva da se Makedoncem priznajo pravice narodne manjšine in na njih osnovi kulturna avtonomija.
To ie velevažna Iziava. I* nje se vidi. da smatra sofijska vlada kot predpogoj sporazumu z Jugoslavijo koncesiia da se Makedonci priznate kot narodna manjšina. ki bi bila do znanem bolgarskem stališču seved3 bolgarska manjšina. Ta bolgarska zahteva se nikakor ne more Imenovati skromna, zakai za makedonstvuiušče b! nje Izpolnitev pomenila zrrres?">. ker bi namesto breznspe šne dosedanje revolucionarne akcije Imeli legalno nacijonalno borbo v znamenju bolgarstva v okviru lugoslaviic in ceVi zagarantirano v obliki kulturne avtonomije.
Na tej poti se z Bolgari pač ne bomo mogli srečati In do resničnega sporazuma z nfimi !e le vedno mnogo dlje. negso b! mislil površni opazovalec. »Politiki/?« dopisnik Izraža na zaključku svo fega članka srbsko stališče z značilno aluzijo na !. 1918 Pravi, da Je Ljapčev na očitek, da ie I. 5918. v premirja, sklenjenem v Solunu, žrtvoval M&ked.v niH. odgovoril. da }e nroge! samo s tem rešiti Bolgarijo. Vprašanje le, če bo imel odločnosti, da vznričo stvarnosti, ki Je očfvtdna. svojim Makom ponovi danes isto in omogoči BolgartJI miren razvoj v krogi: balkanskih drža1?.
kracija se še vedno ni umaknila, mar- | ZboMSSje ZvCZC knlturailj več ie v političnem življenju ostala še	'
vedno v ospredju, kar ji ie bilo tem lažje, ker je delala z brezobzirnimi sredstvi in ker so bile širše množice politično neizšotanc in še vedno nekako apatične. Velik de! fevdalcev pa je bi! vendarle močno oškodovan, ker je j izgubil svoje iatifundije v onih deželah. ! ki so iih Madžari izgubili in je ostal radi tega nacijonalno šovinističen v najvišji meri.
Škandal s ponarejenimi franki je razgalil notranjo pokvarjenost te privilegirane aristokratske kaste. Proti njej bi bilo sedaj najuspešnejše sredstvo, da izgine iz politične arene in napravi prostora demokratičnim elementom. To bi bila šele osnova za notranjo regeneracijo. ta b! šele dala na do. da se sanira zdemokratizirana Madžarska, se oprosti šovinizma in Iredentizma. ki ga je vsilita iz egoističnih nagibov aristokracija in postane miren sosed svojih mirnih sosedov. Jedro zla pa ie v plemenitaški aristokratiji ln z njo zvezanimi denarnimi mogotci
društev
Ob naši meji na Koroškem In pri nas
S Koroškega nam poročajo:
Slovenski listi so že opetovano zabeležil. kako marljivo gradi Avstrija ?ia Koroškem ceste, ki vodijo na iugoslo-•raisko mejo in imajo samo strategičen pomen. Lani je bila zgrajena taka cesta Jz Obirskega v Korte, to leto pa zgra-»Je celo vrstio takih cest. ki se bodo končale tik ob Jugoslovenskl k ranici. Zanimivo je, da se vse te zgradbe vrže pod vojaškim vodstvom io _da so tudi delavci izključno vojaki To dejstvo kaže dovolj, kakšnim namenom služijo V prvi vrsti te ceste.
Toda ne samo ceste s« sistematično »radč. marveč avstrijske oblasti skrbe tudi obenem za čim naigostejše brzojav ae b telefonske sveže. Tudi ta dela opravljajo vojaki, prvič ker ie to najceneje, drugič pa. ker tudi naprava novih telefonov in brzojavov v prvi vrsti sJuži vojaškim namenom, to je državni obrambi. Telefonske in brzojavne proge gradi poseben vojaški oddelek, ki Iteje 80 mož. V doglednem času ne bo na iugoslovenski meji sela. ki bi ne Ime io telefona, predvsem pa ne obmejno stražnice, ki bi ne bila v telefonski zvezi z ozadjem. Kakšne važnosti ie to v obmejnem prometu, nam pač ni treba povdarjatž.
• «, *
Ob teh poročilih s Koroškega se nam vsiljuje nehotč vprašanje, kaj pa pri 3ias store v državnobrambne svrhe? Ničesar ne opažamo. Pri nas vlada i največ b ravnodušnostte trpi. da n. pr. razpada med vojno zgrajena cesta, ki vodi iz Kranjske gore na Vršič in na italijansko mejo. dasi je ta cesta velike
straiegične- važnosti Na italijanski strani so fco cesto iz Trente na Vršič že zdavna sijajno popravili Is Trente se danes lahko pripeljejo na Vrlič najtežji avtomobili Prav tako rasnadajo tudi naše ceste, ki vodik) na avstrijsko mejo. Navajamo tu samo ceslo. ki vodi na Ljubdj. V nekaj letih bo tudi ta cesta v takem stanju, da ne bo več uporabna 2e zdavna bi se morala zgraditi cesta h Kamnika preko Volovleka v l.uče in iz Solčave preko Koprlvne v Črno.
Takoj oo prevratu se je (to zahtevalo 'tn v času naših borb na Koroškem se je izkazala živa potreba teh cestnih zvez. Privatniki so os.iovali odbor za zgradbo ceste Kamnik - Luče in če pride v dmglednem času. v kar se nadejamo, do te zgradbe, bo to zasluga samo imenovanega odbora. Naše državne oblasti so popolnoma apatične, da je nas kar sram. ako primerjamo z njihovim na sto panjem inicijativnost. sistema tičnost, agši.tost. podjetnost, uvidevnost In da-lekovidnost avstrijskih oblasti aa koroški strani
Pri tem n:ti ne uvažtirsmo potrebe ro-ristike in tuiskega prometa. Zlatorrg na Bohinj, jezeru. Vrata, koče na Golici. Strniti in v Kamniški Bistrici bi že zdavna mora'e imeti telefon Toda vse to je 3e mvzika daljne bodočnosti, saj nima niti bogata, v tiiisko prometnem oziru razvita Zgornja Savinjska dolina telefonske zveze!
Aii bi ne bilo umestno, da bi se za vsa ta vprašanja iele tudi ori nas zanimati vojaške oblasti? Vojaštvo bi m2r-sikai lahko izvedlo, kar crvilne eblast! ne morejo ali nočete.
Bolgarsko in srbsko stališče o m
sporazumu
0;iiem
Tekom debate v skupSSnsikem fl- j aančnem odboru je podal svoio izjavo jiai vnanji minister dr. Ninčič. Naglasi Je v njej mirovna stremljenja naše kraljevine in deiai. da je treba delo locarnskega sporazuma razširiti. Izjavil se je sa balkanski varnostni pakt. toda pri-staviL da moraio biti predhodno rešena * pogajanjih z našimi sosedi vsa ona
pa b« v tern oz!ru bili danes in blizu cilja. o tem vsekakor Že ne moremo biti optimisti.
V nedeljski »Politiki« objavlja njen berlinski dopisnik — kakor znano. ia5 nakxHičnejši diplomat Balugdžič —• uvodnik o tem danes veleaktualnem problemu. V niem pen,'da rja dejstvo, da Je pade! Cankov takrat, ko ic Proti nje-
vpraŠania. ki ovirate sklenitev sporazu- j mu podalo v sobranju izjavo deset ma-
sna balkanskih držav.
Ta iziava Nmčičeva sicer -ie prinaša ničesar novega: objavi!: smo že. da je ▼ svoji iziavl v novoletna številki 'oeo-erajske »Politike« naš vnanji minister povedal popolnoma isto.
Naglasilo se je že ponovno, da )e razen sporazuma z Orčiio potreben predvsem sporazum z Bolgarijo. Sporazumi Bolgarijo pa pomeni nič več in .iič mani kot likvidacijo makedonskega spora; brez tega ne more biti nikakega iskrenega zbližanja z naio slovansko so-
^ZaditJI čas se konštatira pr! raznih prilikah, da se odnošaji med Beogradom Sn Sofijo vendarle izboljšujejo. Ne da --e v tem pogledu tajiti nekaterih ugod.rih snakov. a!i kljub vsemu se ne sme pozabiti. da bomo mogli o resničnem zbli-2aniu govoriti šele tedaj, kadar bo zavladalo med sosedoma — popolno soglasje glede zadeve z Makedonija Da
kedonskib poslancev nt da le Ljapčev,
Madžarski fevdalci
Gotovo je ni države v Evropi kjer bi plemstvo imelo še tako veliko meč ko! na Madžarskem. Tu si Je fevdalna aristokracija znala obdržati svojo prevladujočo pozicijo daleč preko one dobe. k! jo je tok zgodovine dovolil oligarhiji ve-likaškega stanu.
V vseh evropskih državah Je plemstvo v preteklih stoletjih imelo vso moč ln oblast v svojih rokah. Toda Madžarska je bila v tem pogledu še izjema; ta se je plemstvo odlikovalo po svojih prav izrednih privilegijih in pravicah: v tem posiedu bi se dala z njo primerjati samo še Poljska. Ta izredna moč Je šla tako daleč, da je mora! kralj ve-Sikašem po ustavi dovoliti cežo pravico, da se smejo upreti zoper njega z orožjem v roki. ako bi ne spoštoval njihovih privilegijev. To je bila tedaj naravnost pravica do revolucije, ki jo ;e kralj priznal velikašem, stvar Je bila pravi anicum, kakor ga rd biio enakega nikjer drugod.
Ali baš ta samopašnost plemstva ie opropastila državo, da je tako naglo podlegla napadom Turčije. Pa tudi pozneje. ko so Habsburžani zavladali na Madžarskem, so imeli neprestano opraviti z odporom madžarskega plemstva, ki ga kljub ponovnim poskusom niso mogSi streti. Vsak tak poskus je imel za posledico nov upor.
Po ovedb! moderne astavnosti j« Madžarska dobila novo formo, ne pa nove vsebine. Prevlado je obdržala fevdalna aristokracija in jo je znala braniti s trdovratnostjo. kakor nikjer v ostali Evropi. Madžarska se je proslavila po modernem svetu po oni barbarski brezobzirnosti, s katero se je n, pr. grof Tisza. najtipičnejši tip tega oholega. mogočnega fevdalstva. bor!! zoper vse poskuse, reformirati volilno pravo in odpreti širokim množicam dostop v politično areno. Vse zaman: aristokracija ni popustila: naj je protestirajoče delavstvo s svojo krvjo močilo budimpeštanske ulice, naj so atentator-ski streli, izproženi na Tiszo. odmevali po zbornični dvorani, naj je celo dunajski dvor pritiskal na vlado, — vse i brezusnešno. madžarska aristokracija j ni odnehala niti za korak. Ogrska je oh-| držala najreakcijonarnejši volilni red v j vsej Evropi, ki je velikanski večini pre-! bivalstva od reke! volilno pravico in jo j pridrža! za fevdalno veleposestvo. ki je \ pripuščalo k sebi samo še denarne mo-: gotce.
| Svojo predominantno pozicijo, ki Je i bilo kričeče nasprotje modernim naCe-' lom demokratizma. je madžarska aristokracija izrabljala strašno. Država je bila taktično objekt eksploatacije zanjo, najbrezvestnejše špekulacije, ki jih Je vršila kasta msdžarskih grofov, so šle
Političnebeiežke
-f Skoraj vsi listi €jugoslavlje» prinašajo o nedeljskem shodu Svetozara Pribičeviča obširna poročila. Izjemo dela .Zagreber Tagblatt«. ki *e v zadnjem času mnogo Štuli v naše kraje. O zboru g. Radiča v Subotici objavlja veliko poročilo, v katerem se laže. da je bilo navzočih 25 tisoč ljudi, skoravno cenijo vladni beograjski organi udeležbo na 6 do 7 tisoč radovednežev, o veličastni napredni politični manifestaciji v Ljubljani nima besede. Našim prijateljem prav toplo priporočamo ta »nevtralni list«, ki se vedno bolj spreminja v propacandističen letak zs k. Radiča.
+ Prometni minister Mlletlč o vladi >n radikalni stranki. V nedeljo se ie Prometni minister Krsta Miletič mudi?
Zagrebu. V razgovoru s urednikom ______ ______
»Novosti« je Izjavil, da ie v Zagreb pri- i ter o mnotm istih.
V nedeljo dne 17. januarja popoldne j* je vršilo v Ljubljani rborcvanje Zveie kul» turnih društev, katerega sto »e udeležili t lepem itevilu delegati včlanjenih organiru cij. Spored kongre-sa je obsega! tri glavne tečke: referate o knjižnicah, novih knjigah ia o izpopolnitvi knjižnice, poroiilo o or» Janisaciji časopisja ter refeiut o delu or» $anizicij. ki so »članjene v ZKD.
Najprej je reseriral o naSih knjižnicah is o fcnj gah prof. Breznik. Razvil je program ZKD ter povdarjal ds obstoji ens glavoih nalog Zveze v tem. ds ustanavlja nov« knjižnic®, te obstoječe pa t vse^ii danimi »redstvi podpira. V tem oziru je storila sveža že mnogo uspešnega delt, » prihod« posti pa »e bo potrudila, ca svoj delokrog Se bolj poglobi in razširi. Knjižnica je čo» stokrat najvažnejše središče, ij katerega ii. hujajo pobude za vztrajno idealno delo. Od dobro založenih in organiziranih knjiž> nič zavisi kvalitet narodove prosvetlero* ■•ti in omike. Zato te bo ZKD trudila, d* doaeže n« tem polju kolikor mogoče do«.tL Referat o tisku je imel prof. dr. Pes/o/. r.iic. Govoril je posebno o nalog; dežele s ozirom na dopisovanje listom. To delo j« zelo važno ro ga je treba dobro organizU rati.
Naioblirnejši pa i« referat tajnika ZKD g. Prešerna, ki je razvil svoje poročilo ti. tole: Pred ločitvijo ZKD za Ljubljano ia Maribor je Štela Zveza nad 340 društev te? je imela okolu 37.000 članov. Ni treba po vdarjati. da nans to število jasno kaže. da je ZKD središče vseh naprednih kulturnih ustanov ns Slovenskem. Med svoje člac sivo Šteje ZKD skoro vsa tokolska. orjuna. $ka in učiteljska društva, večino čitalnic, ki jižnic ic gledaliških odrov v Sloveniji. ZKD dviga »isoko prapf* »lovenske Ijud« ske naobrazbe ia krepi aarod kulturno, du. Scvno in gospodarsko.
Društva ZKD imajo !35 javiiib in dru£t» veslih knjižnic a '.25.000 knjigami. Te nji«
E c je r prošlem letu bralo nad 60.000 IjudL ims ZKD je ustanovila 47 ljudskih "cnjiž. nic. katere je založila s 352S knj:gami. Po« ieg tega je tudi drugim knjižnicam dobav« IjaU Knjigo, tiskovine ter Jim bila r.a ran
ralago s oasveti Izšla je tud' brošura, v ateri «o neaveti o ustanavljanju knjižni«
še! kontrolirat prometno službo v in-grebški železniški direkciji, o kateri se je zelo pohvalno Izrazil. Nato pa je o vlad! in radikalni stranki podal naslednje vrlo optimistične Izjave: Situacija je povsem stabilna In v vlad! obstojalo normalni odnošaji, kar dokazuje posebno sedanje žurno delovanje vlade na proračunu skupno s finančnim odborom. A vesti o nekakih nesporazumih In © razkolu v radikalni stranki so popolnoma tendenciozne. Radikalna stranka je povsem kompaktna in enodušna v prevajanju svoje politike. Radikalna stranka ie zdrava in močna in se iz dneva v dan neprestano iača. posebno v prečan-skih krajih ... V radikalni stranki al nikogar, ki bi žele! kreniti na stranpo-ta!» Tako je minister Krsta Miletič zaključil svojo izjavo. Očividno je hotel poročevalca »Novosti« »potegniti«.
-f Teror samostojnih demokratov. Nedeljski »Jutarnji list« je poroča! Iz Ljubijane, da vrše samostojni demokrati velike priprave za svoj shod ln da so v to svrho angažirali ves svoj aparat, a samostojno demokratska omladina je pričela izvajati teror. Na kakšen način
se je vršil ta teror seveda umni »Jutar-	.......
Elji list* ne ve povedatL Ni bilo Še sIlO- j nIm~'dnji'tvom. Sedai" razpolagajo "z "zbirko da V Ljubljani, ki bi se vršil v tako ie- > 90 dramatskih del, katere izposojujejo. V pem redu. kakor se ]e nedeljski na Taboru, in na malokateremu shodu je prišlo do izraza tako iskreno soglasje, ka-
Zeio razveseljivo je dejstvo, da »e nepre. atar.o ponavljajo prošnjo zt uatanovite* rovih knjižnic. Tu pa tiči tudi problem gsj Jih knjižnic ns deželi. Društva so večino* er>a brea »redstev, knjigi ps eo zelo draga, šb niihorvo nabavljanje je zvezano s težki« asi gmotnimi žrtvami.
Ker sa morajo knjižnice okoristiti s vse« rr.t praktičnimi momenti, ki jim lahko po> magaio na krepke aoge. namerava prirediti ZKD od 30. januarja do 2. februarja po. ecben knjižničarski ic knjigoveški tečaj. Ts čaj bo brezplačen ter bo omogočil knjižc nšctm lastno vezavo in popravilo. Szdatkt ti vezavo knjig k> namreč ze!o veliki, Knjižnice bodo rajšo U denar uporabile z« nakup aovih deL
Drugo torišče delovanja ZKD c* deželi 8i> predavanja. V prošli aesoni je priredi!« ZKD 541 ljudskih predavanj, ki so obrsv« navala poljubno rr.ar.stven« ter nerodno« gospodarska vprašanja. S posebno vnemo je ZKD podpirala društveno gibanje v ob« mejnih krajih. V letošnjem letu se je vrši. Io že 9f> predavanj, na katsrih je govorilo 36 preda vete! jev. Posebno se mora zveza irfcvaiiti državnemu higijenskemu zavodj. k' povsod rad pomaga. Ta predsvar.jfc spremljajo skioptične slike, ki vzbujajo po vsod velikansko zanimanje ter polnijo d»o» irar.e.
ZKD posveča dalje svojo skrb tudi po« dfželskim gledališkim odrom in dramatik
kor ob tej priliki. Tudi pod varstvom policije se ni vršil Pribičevičev shod, kakor se je n, pr. shod St. Radiča v Narodnem domu. na katerega so bili pripuščeni samo ljudje z legitimacijami in s katerega se je odpeljal St. Radič po stranskih skritih ulicah, da hi se mu r.e pripetilo kaj neljubega. V Liubljani terorja r.i bilo. Pač pa vrši teror že precej dolgo časa v predalih zagrebškega
prošlem letu so priredila društva ir. dram«« tični odseki ZKD 826 iger, katere je obiskt Jo okolu 100.000 ljudi. Zvezs js pri tem po» lagala važnost ns uprizarjanje narodnih iger is takih etvari. ki pospešujejo med ljudstvom narodni in dir.astični čut
Poleg tega se bo Zveza v kratkep pre. »krbek s kostumi, režijskimi knjigami ia pojasnili za težje vlog®. V ta namer, je žs ustanovljena lastna izdelovalnica oblek. To je *rvedi zvezano 2 velikanskimi stroški Tekom prihodnjega meseca bo imela ZKD I izgotr.vljene kostume ia tri igre, ki so: Le. [ pijonarji. Rokovnjač: ter Mefistov :zuia.
, .	.. .	.	i ŽKD bo prirejala po potrebi režiserske te«
Jutarnjega lista« potencirana neum- , ^ ^^ tc g £ vrši! od 31. okta.
nost tiste gospoae, k! se zbira okoli { S,ra do 2 novembra !925. Tega tečaji se js
nJega.
šef nove bolgarske vlade,' rodom Ma- j na račun državnega imetja ali so se • - - -	vsa$ vr§j!e s pripomočjo državne avto-
ritete. Kmetske množice, ki so imele v posesti samo eno enajstino zeml.ie na Ogrskem, so znali aristokratje odvračati od želja po agrarni reformi ra ta način. da so organizirali moderno kolonizacijo madžarskega elementa v nemad-žarske obrobne predele, tako n. pr. c.so-bito v Vojvodino, fam naselja vali ljudi bodisi v kmetske kolonije kot v mesta v industrijska podjetja, ki so jih pomagali ustanavljati nalašč v ta namen. Tako so družili nacijonalni madžarski moment s socijalno-gospodarskim egoizmom in oslabljali odpor socijalno zapostavljenih množic.
Celo prevratno povojno dobo so znali preživeti razmeroma z majhnimi izgubami. Volilni red se je cod pritiskom revolucionarnega vala moral sicer nekoliko prilagoditi novi dobi toda aristo-
kedo.iec iz Resna, ki je igra! med ma-keckmstvujuščimj vidno ulogo. iz tega bi se dalo sklepati, da se misli nova sofijska vlada še intenzivneje zanimati za makedonski »problem«; Ljapčev vsa I doslej še ni skušal otnilid tega neugodnega vtšsa^
»Politikin« dopisnik - <Sp!orrsat nadalje opozarja na nekatere znake, ki kažejo. da so moogi važni faktorji uvideli, da dosedanje revolucionarne in teroristične metode makedonstvujuščih ne vo dite do uspeha in da bale v makedonski ^.rganizacti! sami obstoja struja. ki je za spremembo taktike, za sprejetje legalnih borbenih metod, kar ie P3Č posledica .Tsnoeih neuspehov bugaraških komitašev tekom poslednje dobe. Vjdj se, da to spoznanje napreduj«; v Bolgari.«.
Makedonsivujušči bi tedaj se biB ab-
Nov mednarodni institut
Pariz, iS. januarji, e. Tu ee je vršile sve. čana otvoritev instituta za duševno »odev lovanjs med nsrot1. Svečanosti so prisost. j število tamburaških odsekov.
tedaj udeležilo 36 društev * 53 delegati, j Ker šteje ZKD med svojimi člani tu<K i 6?> pevskih društev t skoraj poldrugim ti« S sočem pevcev, itr.e načrte tudi glede tth j društev. V prvi vrst) »poznava, da njanjkt | r.ašim drjštvcm dobrih pevovodij. Tudi jj tečaj za pevovodje se bo priredil. V novsj i lens čssu se je zaie!i ZKD zanimati tudi [ godbeno društvo. Dane* lahko ugotovi d* se je po njeni zaslugi ustanovite lepo
vovali med drjg:m! pred ednik republiki diplomatski zastopniki tujih držav, zastop« niki Zveze narodov in razni duševni delav« c i, med njimi tudi profesor Einstein.
Smrt angleškega državnika
London, 38. januarja, d. Bivši notranj! minister Viscount Chilston te umrl. Ime ia naslo-v preideta na njegovega naistarej.
Radi posebnih nalog, ki so nastale z litvijo dela. ita se centrsli ZKD za Ijuč« l.iansko ir« mariborsko oblast oddvojiii. Ljubljanska oblast je odstopila mariborski ccntrali 160 društev, k: spadajo teriterijsj. f o v delokrog Maribora. koncu je tre« ta omeniti predavanja Ljudske %"iso':e šol® v Trbovljah, ki lepo vspcvsjo. •
ZKD ima v bodočnosti velike nilege- in se nadeta, da bo nienim prizadevanjem od«
šege sina. angleškega pos!aaika aa Dunaju ' fiovarjal tudi uspeh, ki bo v tekočem kri asa ~	! nedvomno še večji kakor je bil v prošlesr«.
Akers Douglasa.
švedke-darska pogodba
Stockholm, 18. jar.usrja. V Stockholmo je bila te dni podpisana žveosko»dsr.ska razsodišč« pogodba, po kateri sta obe dr« živi obvezani poravnati mirnim poiom vsa tvenltieine t pore.
Velika Britanija ia Južna Airika
London, 18. januarja. «D*i!y Telegraph» priobčuje za britansko javnost senzacijo, oalno ve«t, da južnoafriški vlada ce bo ratificirala locarnskih pogodb in da se ns bo udeležila »klicane konference držav bri. tsnskrga imperija. Južnoafriška vlada Izjav Ija, da nima nikakih Interesov pri vmeša, vanju londonske politike v notranje ledij, ske rt de ve.
Kili
Celje S. IS
«Quasi nulla»
»Milanski «Ccrriere deila Sera« opozarja Angleže Pri pogajanjih za konsoildaciia iti Sijanskesa vojnega dolga v Londonu, ds »naprara ogromnem« dobičke družin ms-zovalcev, ti so si razdelili svetovni pen, sa pripadlo Italiji skoro nič... q'jasi cu!ia«t Tako malo torej velja pridobitev rvovia provinc! Ali bi ne bilo rnodreiše. da s? 'talijani pnstlli v mir-j »qus.sl nulla« la bl it bil! raiše 2 vsem trudom zavze'1 zz pleii. pri katerega razdelitvi so ostali prazni rok? Italija Je odškodovana s kraškin^ ia rotranjskimi skaiaml tev 2 »drugorodnt t?« prebivalstvom, sa nio »quasl nula«.
te Napoleon jt kasal Italiji meie tam prt Soči Tudi Mazzini. Korak čez Sočo ItallJ! tli v hasek. Korist Ir. bodočnost b! II da! le de? onega svetovnega plena. Z rraiošte-vilnimi primorskimi »cdrešencl« (več!no.-n* potujčencl produkt avstrijske politike ie do ! bila ItaU a »ijns nulla«, izstubila ps pri tera j še jrežnost dobrih odnoiajev s sosedom. 1 MnssoUai pravi da ts szodovtci ori ootod
Triumf politike SDS in Svetozarja Pribičeviča v Ljubljani
Navdušeno proslavljen je Svetozar Pribičevič v nedeljo pred več nego 7000 somišljeniki iz Ljubljane in ljubljanske oblasti podal politično poročilo ter razvil delovni program SDS. - Veličastne manifestacije zaupanja politiki SDS i njenega voditelja.
Ljubljana, 18. januarja. Tabor, cestar čvrsto ime je že davno postalo parola ju^oslovenske. napredne, sokolske Ljubljane, je v nedeljo poklonil gostoljubje in svoj simbolični pomen zboru samostojnih demokratov — veličastni manifestaciji, kakršnih pač Ljubljana izza časov taborovanja in izza deklaracijske dobe ni doživela. Nad 7000 zborovalcev je v ogromni dvorani na Taboru s siinim entuzijaz-mom pozdravljalo Svetozarja Pribičeviča in njegove tovariše, z živim interesom sledilo izpovedbam nacijonalnih. političnih in gospodarskih načel Samostojne demokratske stranke, in se pod neodoljivim učinkom mojstrske retorike vdajalo zanosnim ovacijam. A voditelj Svetozar Pribičevič, ki je od lanskega preokreta v vladi in po prehodu SDS v opozicijo, absolviral nad 50 triumfalnih zborovanj, omaja! mnoge Ra-dičeve in radikalske kule ter dvignil stranko k novemu razmahu, odnaša končno tudi iz Ljubljane nepobitno potrdilo o napredovanju stranke v Sloveniji ni o neomajni vztrajnosti slovenskih borcev v taboru Samostojne demokratske stranke.
Snežilo ie v gostih drobnih kosmih. Zasanjana v snežno nedeljsko jutro se :e bela Ljubljana, zares vsa bela. začela v prvih dopoldanskih urah živahno oživljati. Snežni zameti zadnjih dni so precej ogrožali prihod prijavljenih somišljenikov z dežele, odkoder ie vsaka organizacija SDS hotela biti zastopana na zboru. Mnogi so ceie ure peš gazili sneg do bližnje postaie in somišljeniki z Loškega potoka so šli že ob pol 2. zjutraj z doma. Za Pribičevičevo ime in njegovo besedo se težavne poti niso ustrašili možje doli z vrhov nad Loškim potokom, iz raznih gorskih predelov. iz kamniške, jeseniške, bohinjske, logaške, novomeške okolice. Z zadoščenjem in ponosom so usmerili korak po polzkih mestnih ulicah proti Taboru, kjer se ie že dobršne pol ure pred napovedanim pričetkom zborovanja pričela polniti ogromna dvorana.
Točno ob 10. uri se je pripeljal Svetozar Pribičevič s svojim tovarišem dr. Žerjavom pred Tabor, njima so sledili ostali odlični gostje. V močnem pulzu je zaplalo življenje med tisoči. Po prisrčnem pozdravu pred poslopjem Sokolskega doma. se je Svetozar Pribičevič podal v dvorano, kjer je stala tesno stisnjena ogromna množica. Prostrane galerije so bile gosio zasedene demokratskih žen in deklet. Kakor orkan je zabučal pozdrav zborovalcev, ko je stopil Pribičevič na oder. Ovacije, ki so v nadaljnem spontano sledile tekom celega zborovanja, se ne daio opisati s kratko potezo peresa. Frene-tični «2ivioN je pretresel ozračje, tisočeri klobuki in robci so se v dvignjenih rokah gibali v pozdrav, da je valovanje raka v dvorani zanjihalo dolge troboi-nice. ki so visele izpod stropa. Gotovo je, da so bili tudi mnogi drugi shodi gosp. Pribičeviča lepi. nekateri izmed njih. kakor oni v Sisku. kjer je bik) zbranih 10.000 ljudi, so bili še večji, menimo pa, da je ljubljanski zbor posebno oomemben. ker ima slovenski temperament mnogo več primesi skepticizma. umerjenosti in domala tudi malodušno-sti. kakor pri bratih Hrvatih in Srbih. Lahko rečemo, da je Svetozar Pribičevič vobče prvi govornik nedomačin. ki ie pri nas znal kakor svoj med svojimi ubrati strune v srcih svojih slovenskih oristašev.
Ko je predsednik podelil besedo vrhovnemu strankinemu šefu Svetozariu Pribičeviču in ko se Je z galerije vsul nanj pravcati dež svežega cvetja, je zbor ponovil svoj pozdrav kakor pod učinkom enega samega električnega sunka, ki pa je takoj popustil, da je Svetozar Pribičevič izrekel svojo besedo. priklenil nase vso množico in jo vodil, razvnemal, ogreval in stopnjeval nieno razpoloženje z močnim sugestrv-nim vplivom svojih govorniških sposob nosti: neizorosna logika njegovih izvajanj, aktualnost obravnavanih problemov. sijajno poantiranje. spremljano s A'arakteristi6nimi gestami in po potrebi s iino ironijo — vse to so govorniške kvalitete, ki dičijo predsednika SDS Svetozarja Pribičeviča in vseli repre-zentantov SDS, ki 9o bili zbrani na odru v naslednji prominentni druščini: Poleg naših domačih dveh poslancev dr. Žerjava in dr. Pivka še Grigoriie Božovič, Stevo Kalember in Večeslav Vihfer. nadalje poleg mariborskega Predsednika oblastne organizacije dr. Upolda, Miloš Savčič iz Beograda ter dr. Ljuba Tomašič in dr. Juriša '■z Zagreba, poleg raznih slovenskih predstavnikov še mnogi drugi dragi srostje iz Beograda m Zagreba In vse te naše odlične može so že takoj prve ovacije zvezale z bratskimi simpatijami v mogočno harmonijo, ki je nato Prevevala celo zborovanje in mu vtisnila pečat imeozantnega uspeha, kakršnega pač doslej v Sloveniji ne more beležiti nobena druga stranka. v Pogled z odra po dvorani je bil veličasten, zmagovit. Dvorana na Taboru ie nesporno najobsežnejša v Jugoslaviji Površina tal meri nad 800 kvadratnih metrov, izredno prostorna pa je tudi galerija. Dvorana še ni dogotovlje-wa; groba zunanjost surovega ometa pa
te bila ublažena z obidnim smrečjem in drugim zelenjem, ki je poleg dvanajsterih mogočnih troboinic tvorilo zadostno dekoracijo. Mogočno strebrovje deloma ovira perspektivo in razgled po celotni dvorani, in utegne na prvi pogled motiti pravilno sodbo o njeni prostornosti. Toda v nedeljo je navzočnost sed merih tisočev, strnjenih pod eno streho v kompaktno celoto in manifestujo-čih v orkanu navdušenja, bila tako elementarno učinkovita, da bi omajala vsakega še tako trdovratnega malover-nika. Jasno pa je tudi bilo opažati, kako je navdušenje zborovalcev dvignilo že itak izbomo razpoloženost.
Posebej je treba še omeniti sijajno akustiko nove dvorane: vsako beseerc čuješ do zadnjega kotička in napredna Ljubljana bo v bodoče imela na Taboru. Ki ni prav nič «da!eč». naravnost sijajno torišče za svoje velike družabne in umetniške prireditve.
Množica se je po končanem zborovanju pred Taborom formirala v mogočno povorko. Omladina je dvignila gosp. Pribičeviča na rame. po ljubljanskih ulicah je zadonela pesem. Tisoč ljudi je spremljalo predsednika stranke vse do Kazine ter mu tam prireja'o dolgotrajne ovacije. Gosp. Pribičevič se je
zahvalil s kazinskega balkona s kratkim prisrčnim nagovorom.
Medtem se je polnila kazinska dvorana. v kateri se ie vršilo skupno kosilo. Udeležili so se ga predvsem prijatelji z dežele, ki se jih le priglasilo nad 300. Ljubliančani so tu ljubeznjivo stopili nekoliko v ozadie ter so pozneje priha-iali na črno kavo. Kosilo, ki ga je priredil naš vrli somišljenik g. Fran Kra-pež po zelo zmerni ceni. je poteklo kar natprijetnejše. Omizje je bilo prava slika naše stranke Priprosti možje, delavci. kmetje, obrtniki, uradniki in druga učena gospoda — vse bratsko pomešano. pri.iatelii med prijatelji, vsi enaki borci za velike ideje našega programa. Tako se ie pokazalo tudi v govorih. Iz vseh slojev našega ljudstva so se oglašali govorniki in na.iraie bi bila vsaka naša večja organizacija po svojem zastopniku izjavila to, kar nas je vse prevejalo: navdušenje za našo stvar, zdrav in čvrst optimizem, borbenost za naše ideie. zvestoba in zaupanje do naših voditeljev, spoštovanje Dred njihovo nesebičnostjo in poštenostjo in trdna vera v končno zmago To ie bila glavna vsebina številnih govorov. ki so se vrstili drug za drugim. Šele proti 5. uri popoldne je predsednik
dr. Žerjav zaključil velepomembni družabni sestanek.
Tekom popoldneva in večera so se od peljali somišljeniki z dežele zopet domov. in odpotovala je tudi večina prijateljev iz Zagreba in Beograda. Gosp. Pribičevič ter gg. Savčič. Vilder in Božovič so ostali še v Ljubljani, ter so si popoldne ogledali našo vzorno šentjakobsko knjižnico, kier so jih pozdravili odborniki šentiakobskega društva s predsednikom gerentom Likozariem na čelu. Zasktžni k.iiižničar gosp. Rode je razkazal kniižnico. v katere imenu je dobil gosp. Pribičevič v dar krasno vezan faesimile Prešernovih poezij z lepo dedikaciio. Pozneje so naši prijatelji obiskali še svoiega bivšega poslanskega tovariša direktorja Reisnerja. ki jim je razkazal svojo vzorno Srednjo tehnično šolo.
Zvečer se je vršila v «Zvezdl» intimna večerja, ki je združila predsednika stranke s predstavniki naših ljubljanskih organizacii, ki so si stekle za vzorno organizacijo včerajšnjih prireditev še posebnih zaslug.
Z današniim jutranjim brzovlakom so se gosp. Pribičevič in niegovi tovariši vrnili v Beograd. Na kolodvoru so se od njih poslovili člani predsedstva SDS.
Svetozar Pribičevič v povorki oddan od odtise* ijene ortiiadin«
V naslednjem naše podrobno poročilo:
Ob 10. dopoldne je bila velika dvo* rana sokolskega doma na Taboru že nabito polna, ravno tako tudi galerije in balkoni okrog dvorane.
Kmalu nato jc dospel predsednik SDS, minister n. r. Svetozar Pribičevič v spremstvu noslanca dr. Žerjava, beoa grajskih in zagrebških gostov ter več drugih voditeljev organizacij Samostoj* no demokratske stranke. Mnogoštevilni /borovalci, ki so ga pričakovali pred zborovalnico, so ga pozdravili z navau= šenimi ovacijami in Živio=klici.
Pozdrav šentpeierske organizacije SDS
Pred zgradbo Sokolskega doma je po j zdravil predsednika SDS
gerent g. Josip Turk
v imenu Naprednega gospodarskega in po« litičnega društva za šentpeterski okraj in mu izrekel prisrčno zahvalo za njegov po« set. Pozdravil ga je kot zastopnika idej, za katere se bori SDS in ki so globoko za* črtane v srcih vseh njenih pristašev. Zakli« cal mu je tudi dobrodošlico v imenu Dru« štva za zgradbo Sokolskega doma na Tat boru, ki je bil zgrajen s prispevki prijate« ljcv Sokoistva ter mu zaklical prisrčen ži« vio. Vzkliku so sledile navdušene ovacije zbranega občinstva.
Nato ja pozdravila predsednika SDS
gdčna. Ver a Stritarje\'a, oblečena v slovensko narodno nošo, z na« slednjimi besedami:
»Gospod minister! V imenu Samostojno demokratske stranke za šentpeterski in ko« lodvorski okraj v Ljubljani najiskreneje pozdravljam vaš prihod v srce Slovenije, v našo belo Ljubljano. Bodite uverjeni go« spod minister, da nam jc naprdek in svo« boda jugoslovenskcga naroda cilj, kateremu ste i Vi posvetili svoje delo. Ker ja napred« no politično in gospodarsko društvo za šent« peterski in kolodvorski okraj prepričano, da je za naše pleme rešitev lc v močni, edinstveni državi, vidimo v Vašem delu re» šitev našo in naših zasužnjenih bratov. Ži« vela naša, velika, svobodna, edinstvena Ju« goslavija!
Med ponovnimi ovacijami voditelju SDS je nato gdč. Stritarjeva izročila g. Pribiče« viču krasen šopek cvetja 3 trakovi v narod*
cih barvah. G. Pribičevič se je gdč. Stritar« jevi zahvalil v prisrčnih besedah.
Viharni pozdrav v dvorani
V	ogromni dvorani je medtem glava ob glavi pričakovala množica, kakršne Ljubljana še ni videla zbrane pod eno streho, voditelja SDS in njegove tova* riše ter jih je pozdravila ob vstopu 2 burjo oduševljenja. Z balkona je na< rodno ženstvo obsulo g. Pribičeviča z dežjem cvetja.
Med splošno napetostjo je predsed« nik SDS za ljubljansko oblast, narodni poslanec dr. Gregor Žerjav, med pos novnim viharnim ploskanjem in dolgo* trajnimi ovacijami otvoril grandiozno zborovanje s sledečim pozdravom:
Otvoritveni govor drja. Žerjava
Dragi bratje in sestrel Srečen in ponosen sem, da morem kot predsednik ljubljanske oblastna organizacije SDS otvoriti tako ogromen naš manifestacijski zbor, ki mu je pretesna največja ljubljanska dvorana So« kola L Hitim, da predstavim — pa saj ga poznate — in iskreno pozdravim šefa naše stranke, starega borca za jugoslovensko misel, dušo slavne hrvatsko«srbske koalici« je, ki je skupno z naprednimi Slovenci po« kazala pot v Jugoslovcnstvo, moža, ki je v Narodnem Veču vodil naš narod k dnevu 1. decembra 1918 na formalno ustanovitev r.ašc kraljevine v Beograd,
glavnega borca za narodno in državno edinsivo,
moža ravne linije, borbenega značaja, ne» ustrašenega zastopnika svobodomiselnih in socialno naprednih načel, Srba. ki enako čuti za Hrvate in Slovence, pozdravljam zopet enkrat v naši sredi našega šefa in pri« intelja Svetozarja Pribičeviča. (Dvorana za. grmi burnih klicev in ploskanja, ki traja več minut.)
V	tej dvorani, dragi naš vodja, jc danes duša bele Ljubljane, tu je elitni zbor nje« nega meščanstva vseh stanov v bratski slo« gi. Tu so mnogi odposlanci naš:h organi« zacij zunaj Ljubliane. Lahko pa Ti jamčim, da poleg nas tisočev
ponosno utripljejo srca in se v tem hipu
obračajo iz vse Slovenije semkaj s pozdravom iz Slovenije, misli in iskrene želje desettisočev naših mož in še večje število njihovih svojcev iz vse Slo« venije. (Burne ponovne ovacije.)
Pozdravil sem Te predvsem kot šefa SDS. Marsikomu je partijsko delo nesimpatično in prirodno je, da so eni bolj drugi manj v ospredju. Ali mi vsi uvidevamo, da so politične stranke državnemu življenju po« trebne in da je vsled tega državljanska na« loga. udejstvovati se potom njih Stranke (pa bodi za enkrat forma boja žal še odvratna) so pri nas glavni motor socialnega dela r najširšem smislu te besede in one so v tek« movanju razvezale speče sile naroda. In paša država najbolj trpi. da pač ima stranke po mišljenju in strukturi lz prošle dobe,
in da niso še uspeli poskusi mogočne jugo« slovenske nacionalne, svobodo-umne, social« no napredne, obče narodne stranke, ne stran ke, ki slone samo na stremljenju moči, am< pak stranka, ki jo veže čistost velikih idej in državnega programa.
Llstvaritev takega organizma iz nedvoro« no že postoječih razpoloženj, tej nalogi po> sveča naš vodja svoje napore in zanje je priredil v polpretekli sezoni nad 50 zborov. Na tej ideji, na njeni zgradbi delamo po skromnih močeh mi vsi, in smo v dno srca uverjeni, da s tem
služimo svoji domovini. (Burno pritrjevanje.)
Načela SDS korakoma, a vedno globlje prodirajo tudi v Slovence, ki se ogrevajo polagoma, a kadar primejo, bodo držali, kakor disciplinirana vojska do skrajnosti. V tej zgradbi pomeni ta naš zbor močan korak naprej.
Moja dolžnost je, da
pozdravim tudi vrle tovariše, ki so šefa stranke spremili na dolgem potu v Ljubljano. To so: predsednik mestne organizacije v Beogradu, bivši minister Mi' loš Savčič, narodni poslanec iz Makedonije Gligorije Božovič, deputacije iz Zagreba pod vodstvom predsednika samostojne de--mokratske delegacije v zagrebškem občin« skem svetu dr. Juriše. (Viharne ovacije.) Za Jugoslovena ni ljubosumnosti med Beogra« dom, Zagrebom in zlasti se moti, kdor misli, da nam ni
beli Zagreb ravno tako mil, kakor Beograd. in drugi naši krajL (Zivio Zagreb! Zivio Beograd!) Sava teče mimo Ljubljane na« vzdol k Zagrebu, in od tam k prirodnemu političnemu središču države. Če bi jo tudi eni radi zagradili pri Brežicah, drugi pa tam doli ne vem dobro kje, vse je zaman, kajti tako je razsojeno od prirode za vekomaj. (Viharni klici: Tako je!) Posebej moram še pozdraviti naše brate iz mariborske oblasti, ki so pod vodstvom tovariša dr. Lipolda in nar. posl. dr. Pivka prispeli iz mariborske oblasti. Kako se motijo tisti, ki menijo, da se more radi praktičnih razlogov koristne upravne razdelitve razdružiti kulturne ln gospodarske odnošaje in bratsko razmerje Maribora, Celja, Ptuja in Ljubljane. (Živak« no ploskanje.)
Pozdravljam naše brate z dežele, ki so stranko držali, ko se je Ljubljana ko» lebala in so danes v krepkem napredovanju. Slednjič pa tudi
vas Ljubljančane, k: vas leta 1926. čakajo ostre borbo, pa tudi povrnitev bele in državne zastave nad belo Ljubljano.
Dnevni red današnjega zbora je, da ču« jemo govore naših dragih voditeljev iz Beo
Sredina veiedvorane Sokolskega doma na taboru z ogromno množico zborovalcev ter predsedniško in govorniško tribuno v ozadju. — Na obeh straneh sredine dvorane stoji še gradbeni oder, ki služi za ometanje stropa in sten veiedvorane, — Slika je posneta v polmraku in iz vestibula pred dvorano.
Iz Sokolskega doma na Taboru vre po zboru množica manife-stantov, razvijajoča se v povorko.
grada in Zagreba. Poprej mi Je I* last,
predložiti veličastnemu »boru sledeč« pred«
cedniitvo:
Predsedstvo zbora
Predsednik dr. Albert Kramer; pod« predsedniki: Fran Gorazd, šol. ravna« telj v Ljubljani; Janko Ravnik, delavec ca Jesenicah; Josip Met jan, posestnik t Vižmarjih; Franc Marlinšsk, poštni poduradnik v Ljubljani in ga. julka Povšner iz Kokre; tajniki; Franc Pri« možič, mizarski molster v Ljubljani; Vladimir Smole, tehnik v Ljubljani; Franc Pančur, posestnik v Zgornjem Tuhinju in Janko Grašič, delavec v Šiški.
Govoru posl. dr. žerjava je sledilo
Š" romovito ploskanje In predsedstvo je ilo izvoljeno i velikim odobravanjem.
Nagovor predsednika shoda
Predsedstvo »hoda )• prevzel nato Slvah« BO pozdravljen dr. Kramer, bi Je !*vajal: Iskreno se » imenu celokupnega prcdsed« »iStva zahvallujera za Izkazano »»upanje Z radostjo konstatiram. da )« današnji zbor po itevilu obiska takien. kako? ga že davno ni videl« Ljubi lana. In kakrinega le ni Ime. Ia nobena ljubljanska dvorana pod r»ojo Streho. Z današnjim zborom otvarje naša etranka za leto 1026. »toto politično kam. panjoi Vsi čutimo, d* »e v naš: državi bliža reva dob«.
D? lavr.otpravni boji m nagibajo tvojemu
koncu.
Po »edinih letih težke borb« Je • kapltu. !»Cijo glavnega svojega nasprotnik«, radi.
čevskega separatizma, zmagala edinstvena mlscL Zmgaal je rerum naroda, zmagala je rjegova duia, njegova kri. Sedaj se priprav« ij« v naši politiki nov« situacija. Nahajamo s« na prekretnici velikih političnih cogod« kov. Staro stanje je v likvidaciji ia pred bas stopajo s vedno večjo silo
gospodarski, kulturni in socialni problemi,
ki Jih nismo mogli do sedaj rešiti, a bi bili mnogi že davno rešeni, da ni bilo v državi separatističnih in reakcionarnih zapletlja« Jev. (Viharno pritrjevanje.) Naša strank« s ponosom gleda, da je izvršen njen držav. t:0«pravni in nacionalni program. Mi »e do« tro zavedamo, da poleg državnopravnega na riolnatnega programa ni nič manj važen nal socialni, kulturni in gospodarski program. Cira manj bo treba stati na braniku proti separatistom, tem intenzivnejše in uspešne j. k delo bo mogla vršiti stTanka za vsa ona vpraAanj«, ki
tvorijo praktično vsebino narodnega sdinsiva.
Čutimo se zmagovalec v velikem boju. ki je ta nami, in prepričani smo, da bomo zmagovalci tudi v vprašanjih, ki težijo raz« vo) napredne Jugoslavije in posebno tudi Se tlačijo Slovenijo. (Živahno ploskanje.) Mi vemo, da je predvsem tudi
gospodarska reiltev našega plemena
v velik! unltaristični misli, katere nosfteljl. C« je Idejno čist« in neizprosno dosledna naša Samostojno demokratska stranka. (Burno odobravanje.)
Podajam besedo našemu voditelju ln pred« sedniku Svetozarju Pribiieviču.
Ko Je pristopil predsednik SDS. mi. Btster ln poslanec Sv. Pribičevič k orga-ji z zastavami okrašene tribune, ie cela dvorana vzdrhtela v navdušenih ovacl-jah. ki so se vedno znova ponavljale. G. Pribičevič se Je mora! neprestano zahvaljevati za navdušene pozdrave, medtem ko se je nanj vsipal z balkonov ponovno pravi dež cvetja.
Le polagoma se je polegel vihar navdušenja, nakar Je predsednik SDS
Svetozar Pribičevič povzel besedo ln govoril:
Dragi bratje in sestre! Iz srca sem zadovoljen. ker ste mi dali priliko, da govorim pred vam! liberalnimi in naprednimi Slovenci. Vi ste pred vojno in za vojne biM oni, ki ste gojili narodno In iugoslovensko edinstvo v SlovenijL Drugi so zastopali le »jugoslovenstvo« V okviru črno-rmene Avstrije, v! ste zastopali čisto jugoslovenstvo. narodno edinstvo vseh treh Jugoslovenslkih plemen in pokrajin in sicer tako, kakor je bita pozneje ustvarjeno v naš! Jugoslovenski državi. Ako gledamo na preteklost. ne more biti nobenega, ki bi ne vedel. kaj so napredni Slovenci skupno s Srbi in Hrvati pripravljali ln ustvarjali to državo. Tako ie naša država tudi vaše delo. sad vaših muk in trpljenja. (Burno odobravanje. Klici: Tako je!) To je uspeh velike Idejne borbe, ki Je bila temelj ln bistvo edinstva naroda.
Zadovoljen sem ln veseli me, da govorim v beli Ljubljani, ki je najiskrenelšs Iugoslovensko mesto v naši državi. Morem reči. da niti Beograd In niti Zagreb nista tako prožeta naše narodne misli kakor je Ljubljana. Govoreč pred vami sem dolžen, da predvsem dam Čast temu ljubljenemu mestu ter se vam zahvalim, ker ste na področju nacijonal-r.ega dela vodili akcijo, ki Je imela za cilj uresničenje velikega dela. katereaa sodobniki še ne moremo radost! preceniti. katerega velike dimenzije pa bodo mogle preceni U poznejše generacije. Mi samostojni demokrati smo zares po svojem čustvovanju skupno Srbi. Hrvati hi Slovenci
ml smo Srbi. Hrvati In Slovenci, a Istočasno tudi Jugoslovenl (Burno, dolgotrajno odobravanje.) Mi smo stranka, ki lo svojo misel ne zastopa šele od včeraj, temveč smo Jo formulirali od vsega početka in smo Ji dali že na velikem demokratskem shodu v Sarajevu 1. 1919 praktično vsebino, bres katere ostane beseda edinstvo le prazna fraza in plašč za druge namene. Ml se borimo za to idejo z vsakomur, brez ozira, in naš šovinizem Je v tem pogledu tako velik, da se ne da zatretL (Viharni klici: Tako je!) Govorili so nam In klevetah. da smo ml samostojni demokrat! tirani, nasilmki, reakcljonarji in batfnaši. očitali so nam, da smo fašisti. Mi smo ostali ravnodušni, zavedaloč se. da sika na nas separatistični gad v strahu pred idejo, katero zastopamo ln branimo kot pravi lugoslovenski demokrat!. (Burno odobravanje.) Ml smo uporabili
ostre ukrepe proti separatističnemu po-kretu v državi
In vzeli smo na znanje, da Je sam vodja najbolj radikalne separatistične akcije pred nekoliko tedni izjavil v Narodni skupščini, da le bilo zatrtje njegovega separatističnega pokreta državna potreba. (Veselost.) Ako pa pravi sedanji šef klerikalne stranke, da je bilo to nasilje, potem moram reči naj ne bo bolj pa-pešk! od papeža samega. (Viharen smeh. Tako Je!) Potem moram reči, naj ce bo večji radlčevec kakor je St Radič sam. (Smeh in pritrjevanje.) Ako je St. Radič priznal, da ie bilo s stališča državnega Interesa potrebno in prav. da jmo tako nastopili, moram reči. da more on sam najbolje oresodltl. kaj ie prav In kaj Je bila državna potreba, da Je moral kapitulirati.
MoJ prijatelj dr. Kramer le deial. da je minula doba velikih državnopnvnib borb in da le skrajni čas. da posveti narod v«e svoje sile delo z* svoj «oc,l*lnl, gospodarski to kulturni napredek. Tudi z
ozirom na to mi samostojni demokrati zopet lahko dvignemo svoje glave in smemo reči. da je to, da je minula državno pravna borba, da je
kapitulacija nairadikalneišega separatizma v tsaši državi — uspeh naše politiko.
(Viharno odobravanje.) Brez samostojnih demokratov, brez naše energične akcije, brez naše ravne linije, brez naše vztrajnosti in brez našega temperamenta bi ne bilo te kapitulacije. (Burno odobravanje. Zivio Pribičevič! Živela SDS. Na govornika se zopet vsiplje cvetje.) A tudi to smemo reči da je glavno dosedanje delo na gospodarskem, kulturnem
in socijalnem polju, ki se je dosedaj izvršilo, zopet izvršeno v glavnem bo inicijativi ln delavnosti naše stranke, ki zapletena v borbo /.a edinstvo. ni nikdar pozabila, da Je treba edinstvu dati zdravo vsebino kulturnega napredka, socijalne pravičnosti, gospodarske enakopravnosti. (Viharno pritrjevanje.)
To so problemi, ki morajo biti rešeni, da se z uspehom dovrši delo ujedinjenja našega naroda. Stvoriti hočemo enotnost iugoslovensko. ki bo uničila razdirajoče plemenske separatizrne. Mi samostojni demokratje smo do sedaj dali vse. kar smo mogli, da se naša uacijo-nalna vprašanja rešijo v smeri narodne Integritete, da se ustanovi velik narod na jugu Evrope, ki bi tamkaj dominiral in ki bo v tem delu sveta nositelj civilizacije. (Burno odobravanje.)
Tu v Sloveniji imamo najhujše zastopnike separatizma v klerikalizmu. (Odobravanje.) Spominjam se pri tej priliki besed, ki jih v ostalem pozna vsak inte. ligenten človek, besed velikega francoskega moža in rešitelja Francije v najtežjih časih Gambette, ki je iziavil;
»Klerikaiizem. to je sovražnik.«
(Viharno pritrjevanje.) Klerikaiizem je bil naš sovražnik pred vojno, ko je bil reprezentant črno-žolte avstrijske politike med nami. fee večji nepruatelj je postal klerikaiizem po vojni, ker dela po programu, ki zastopa po smeri svoje po-Uttke separacijo enega dela našega naroda od celine, odcepitev enega dela od narodnega telesa tn izolacijo Slovenstva od Jugoslovenstva. (Odobravanje.) Praktično more klerikaiizem obstojati samo v Sloveniji Razširiti se more samo do mej Slovenije, ker v njem ne morejo biti pravoslavni Srbi in tudi ne morejo biti Hrvati, ki nikdar niso bili klerikalci Ta slovenski klerikaiizem. ki ve, da ne more sprejeti vase ostalih delov naroda, zastopa načela teritorialne ln državno-upravne separacije in išče radi tega opore v mali Sloveniji. V državi Jugoslaviji ne more priti do odločilne moči. pa hoče dobiti v svojo pest vsaj košček, malo Slovenijo! (Burno pritrjevanje.) Sestre in bratje! Zapomnite si dobro, da klerikalci po;eg vsega svojega separatističnega in avtonomističneea programa vendar niso tako navdušeni avtonomisti. (Odobravanje in klici: »Zajci!«) Kadar so na vladi v Beogradu ali kadar nastane v Beogradu kombinacija. da bi mogli priti sami v vlado, so baš oni največji centralisti. (Odobravanje.) Klerikalni ministri saobračaia. oro-svete in drugih važnih resorov so pritegnili na sebe vse važnejše odločitve nižjih inštanc in vodili iz svojih ministrskih kabinetov v Beogradu do podrobnosti vso upravo v Sloveniji. Na las jim je podoben g. Radič, ki po svojem programu neodvisne mirotvorne nevtralne čovječanske republike (smeh do dvorani) postavlja enako kakor vaši klerikalci ne samo profesorje, ne samo učitelje, temveč tudi šolske služitelje in se vmešava v kompetence vseh' nižjih uradov. Jaz se samo čudim, od kod je prišlo v javnost mnenje in naziranje, da smo mi samostojni demokratje nekaki fanatični centralisti. Že na našem sarajevskem zboru leta 1919 je padla parola, ki se glasi:
»Država se mora v vladi ln zakonodaji
centralizirati, a v upravi decentralizirati.«
Mi smo rekli v Sarajevu, da hočemo najširšo samoupravo občin, srezov in oblasti v celi naši državi. Rekli smo dalje, da zahtevamo upravno dekon-centracijo. to ie prenos upravnih kompe-tenc in ministrstev na pokrajinske instance, na velike župane, srezke načelnike. Mi smo bili prvi. ki smo spravili besedo o dekoncentraciji v naše javno življenje. Mi demokrati zastopamo stališče. da moramo stremeti za dekoncen-tracijo iz razloga, ker ie to edino možna moderna uprava, a decentralizacijo, samoupravo moramo zahtevati zato. ker je zahteva demokracije. (Tako je!)
Kar !e v naši državi že dekoncentrlrano hi decentralizirano, to Je samo naše delo
Zahtevamo pa ?e občinsko samoupravo, volitve v občinah. iikdvid3ci.io sistema komisarjev in izvedbo zakona o sreskih in oblastnih samoupravah. Na tem vztrajamo, z vso odločnostjo. Ne moremo se zadovoljiti le s formalno izvršitvijo teh načrtov, kajti če bodo sreske in oblastne skupščine ustanovljene samo za prinašanje novih bremen in novih davkov, potem jih bo naš narod samo zasovražil. Mi zahtevamo, da dobimo zakon, s katerim se bo
del državnih linane odstopil samoupravam,
da bodo mogle živeti. Jasno je, da narod ne bi imel koristi in zadoščenja od samouprave, če bi mu oblastne in sreske skupščine nalagale zopet nova bremena. (Splošno pritrjevanje.)
Samostojni demokrati smo stranka, ki je nosila odiurn za vse, kar Je bilo slabega v naši državi. Za vsak ne/zdrav pojav, so naši nasprotniki zvračali odgovornost na našo stranko. Videli so nas stalno na fronti za državo, pa so zlasti separatisti vse storili, da nas obremenijo za vse slabo, ker so špekulirali. da s tem kompromitirajo idejo, ki Jo nosimo! (Tako Je!)
Nikdar se nismo Izogibali ln plašili odgovornosti,
vedno smo bili pripravljeni da jo prevzamemo za naše delo. Prevzeli smo s ponosom odgovornost za zakon o zaščiti države, k! je stri komunistični kači glavo. Druge stranke so po*op:ile drugače. Glasovale so za zakon, potem so, da izgledajo bolj »svobodoljubne«, potuhnjeno kazale na nas: «To je delo demokratov, oni so nas prisilili k temu.» Toda ko ie zakon pokazal naravnost sijajne rezuitate in je bila komunistična opasnost likvidirana, država pa je mogla kreniti na pot krepke notranje konsolidacije. tedaj pa te stranke niso več trdile, da je zakon za zaščito države samo delo SDS. Nasprotno, zasluge za likvidacijo komunistične stranke hočejo pripisati samo sebi... (Velika veselost.)
Očitajo nam tudi. da smo
nasprotniki nacionalnih manjšin v naši državi
ln če se pojavijo v inozemskih listih tozadevno kaki protesti, skušajo zopet zvaliti vso odgovornost na SDS. češ, demokrati gnjavijo narodne manjšine. Dejanski pa smo šli mi v prosvetni politiki in v šolskem upravnem sistemu celo tako daleč, da skoro že ni bilo več v interesu države. V šolski politiki smo bili vedno široko liberalni, zahtevali pa smo vedno in tudi zahtevamo z vso odločnostjo. da naše narodne manjšine priznajo, da ie to naša nacijonalna država. ki ima izrazito jugoslovenski karak-ter. ki se mora izražat! v vseh Institucijah in manifestacijah naše države. (Burno odobravanje.) Z mirno vestjo lahko trdim, da so dobili Nemci In Madžari v Vojvodini svoje šole povsod, kier so jih zahtevali ln tudi v Sloveniji nismo oni peščici Nemcev storili nobene krivice. (Tako le!) Smo liberalni In nočemo uničiti nobene narodne manjšino, ki lojalno priznava in tudi spoštuje narodno edinstvo.
Kako pa postopajo z nami drugI?
Ko sem nekoč vprašal avstrijsko vlado. zakaj naši bratje Slovenci na Koroškem nimajo svojih šol. sem dobi! od avstrijskega državnega kancelaria odgovor, da jih nimajo samo radi tega. ker so koroški Slovenci sami v interesu svoje eksistence zahtevali »utrakvistič-ne» šole. (Ogorčen smeh in klici: To ie laž. to je sramolenje naših bratov na Koroškem!) Gosp. državnemu kance-larju sem na to odgovoril: »Tudi naša država more s svojim upravnim aparatom. kadarkoli hoče. doseči, da bodo naši Nemci in Madžari sami prosili našo vlado, naj jih reši nemških in madžarskih šol. (Buren aplavz. Klici: To je bil edino pameten in pravilen odgovor. Le na ta način bo mogoče kaj doseči za naše brate na Koroškem. Viharne ova-cije Pribičeviču ) Lahko rečem, da nobena naša soFedna država v prosvetni politiki nt napram narodnim manjšinam tako liberalna, kakor ie naša država. (Klici: Tako ie! Sramota v Primorju!) Obžaluiem. da
Slovenci In Hrvati v Italiji.
naši bratje po krvi in jeziku, nikakor ne morejo priti do onih pravic za njihov kulturni in nacijonalni razvoj, kakor jih imajo narodne manjšine v naši državi. Ohžalujem. da žive ravno sedai. ko s!ave primorski Slovenci in Hrvati 50-letn;co svojega zaslužnega nacionalnega dnevnika, tržaške «Fdinosti». v tako težkih prilikah. Pošiliamo iim svoie pozdrave! (Dvorana zaorl navdušenih klicev neodrešenini bratom In šele čez nekaj časa more govornik nadaljevati.) Grozil Je uradnikom, učiteljem, profesorjem, da se Jih bo vrglo iz državne službe, ako bodo nasprotovali — ne narodnemu ednstvu temveč sporazumu PR!« ??vpda se 1» vsq država »meia1a. In je «el. ter Je naznanil da profesorji
ln učitelji baje ne bodo smeli biti več v
odborih strank. Svojo m-tirž zvzetna! Tudi ta napoved je seveda glupost, ki je še ' c vrb v rezkem nu^pvot-tvu z ustavnimi pravicami. Seveda bo ostalo tudi tu le pri Radičevih besedah (Klic: Kakor vedno! Smeh.), a navajam vse to, da v^ite raz'""'1 'Burno nritriev^iie.) Učitelji in profesorji Da bodo pobrali to rokavico, ki bi se jim zalučila v obraz.
Vprašanje, ki najbolj zanima našo Javnost, je
naš finančni problem.
s katerim so zvezani vsi ostali gospodarski problemi. Rorba s separatizmom je zaposlila vse naciionalne sile z raznimi državno-pravnimi vprašanji. Ko je nastala po prevratu naša država, ie bilo treba računati z dejanskim položajem. Najprej je bilo treba državo ustva-<~'tf in izvesti p->'nii'n.vnra-1 znciio. Takrat so z vseh strani navaliva!! na našo državo sovražniki. Z vseh strani so pliuskali na nas valovi protidržavnih in "separatističnih elementov. Očuvajmo naš brnd! To je bila glavna parola In orva dotžnosit. (Tako ie!) Za\'edam se, kai pravim, ko trdim, da nosijo razni 3vtnnom!«ti In lederalMI glavno krivdo. da sm-> na finančnem In gospodarskem polju zaostali. Bik) je to morda v načrtu spr>nror!zma. ki s? ie bal. da p«d leže v frontalnem na-skoku na državno edinstvo. !n kateremu ie dobrodošlo da bi to edinstvo razbil potom nezadovoljstva, Izzvanega v ljudstvu radi previsokih hi neenakih davkov, radi gospo-daskih težkoč. kar )e vse baš on s svojo nolitlko. ki držrrvti nI dala miru in prilSke. da uredi ta pereča vprašanja, sam ustvarjal. (Burno pritrlevanje.)
A dokaza! je hidl da Je sam nesposoben povesti naš narod k gospodarskemu ozdravljenju. Nekdanje elavne separatiste. današnje ►sporazumaše« radičevce v!dlmo sedaj prt deku. Pod režimom .sporazuma« Je vlada RR navila proračun naSe države, ki Šteje ledva milijonov prebivalcev, na fantastično številko II milijard dinarjev. Res Je. tudi v PranciH tmajo finančno krizo. V tej državi Je padlo nad finančnim vprašanjem že več kaMnetov.
V	preteklem letu le odstopilo več kabinetov ln še več finančnih ministrov. Pri nas so ravno tako važna in pereča vpra" šanja. toda zaradi njih ne pade nobena v!;ida. Pri nas lahko pade kabinet nad vprašanjem, kdo naj se postav) za velikega župana aH sreskega načelnika, nfikdar pa ne padajo naša ministrstva nad velikim! finančnimi vprašanji! (Živahni medklici.) Francozi so lani postavi® na čelo finančnega resorta moža. k! Je strokovnjak In |e na najboljšem glasu ne samo v PrancHl ampak po vsem svetu. Ta mož le gospod Caillaux. Ko Je prevzel svoje mesto finančnega ministra, |e rekel, da ne more delati čudežev. Dejal Je. da ne more urediti državnih financ s čudodelno palico. Izjavil Je. da hna na razpolago samo eno sredstvo: da !e treba ustvarlaM, da se mora država povsperi do večjo produkcije. In predvsem. da je treba š'edltl. Kaj drugega n! mogoče. Naravno je. da zahteva svet. široke plasti naroda, kadar pride v kritičen položaj, čudeže. Ali v današnjih dneh čudežB niso več mogoči. Treba je spremeniti sistem !n šele postopno bomo lahko ImeH uspehe.
V	naši državi mora pri budžetu 1,1 milijard vsak trezen človek priznati, da naša kraljevina ne more nosit! teh strašnih bremen, da ie finančna moč prebivalstva !zčrr*ana do kraia. (Viharno pritrjevanje.) Zato le treba Iskati Izhoda, sicer pride polom.
V finančnem odboru vidi mo. kaj zna v tem oziru naša vlada. »§tedš se« poglavitno na ta način, da reduciralo urad n?ke in poslužitelje. To !e njihova umetnost 2e v tem. kako le naš proračun sestavljen, lahko vidite, kakšna Je naša državna politika AH ni naravnost blazno, da znaša bndžel minlstrst\>a za poljedelstvo in vode v državi, k! Je v pretežni večini agrarna, komaj 1.8 od-stotlka celokupnega proračuna' In vendar pravijo oni. ki sede na vlad!, da so patentirani zaščJtn'k(i našega seliaka! In čeprav Je proračun po!jede!<jkeza ministrstva tako ma.fhen. Je g. Pucelj še predlagal nadaljnje redukcije. Kar na debelo so črtali tudi
pri proračunu ministrstva za narodno zdrav le,
ki Je emineninetra pomena za zdravje našega naroda. Reducflra se v socijalnl politiki svffle namenjene naibedneišim. Dnisrod pa ne vidijo balasta, kjer bi tre-balo temeliite financiiske demontaže. Pred par dnevi cmo čitall. da le finančni! odbor zmanjšal dismo7iclJcVl fond notranjega ministra od in na 9 m:iilo-nov dlnariev. Kaj potrebuje ta minifater taJ<o velik disnozicltekl fond? Prav lahko b! izhaja! z enim «amlrn milijonom. Pred volno je Imela Srbija en sam dl-sooziclKM fond. ministra za ztm. stvari. Sedal pa limmo več ministrov, Ici Imaio take fomle. Dispoziciji! fond zunanjega ministra znaša skoral 100 milijonov m se uporabila brez vsake kontrole Narodne skunščtjne. Pvo, za^al so številke našeea proračuna taiko fantastične. V noben! državi nima minister dlsipozlclisiketra fonda v takem razmerju hi tel višini. (Hurn! medklic!.) Mnogokrat «mo že zahtevali, naj se bid! pri nas ustanovi parlamentarni odbor za zimanle stvari. Vedno nam je piisrovoll minl«rtTskl predsednik, da to ne gre. ker hi bil! v r»jem tudi protidržavnl elementi In bi Imeli vpogled v zaupne zadeve.
Vj veste, da so bile pred nekoliko dnevi
manifestacije r nagi državi
tn sicer cfc>H na huru v Makedoniji, proti nas!1hi. ki ga vrši ergka vlada nad našimi rojaki ln brati Jugoskrveni v Gr-
ški (2iveli bratje! Doli z Grško!) Naša vlada ie dopustila in jaz sem ji zu to hvaležen, veiik manifestacijski zbor v Bitolju proti grškim nasiljem nad Srbi v Grški Ne samo. da to odobravamo, ker ie vlada to dopustila, temveč stojimo tudi na stališču, da imaio naši državljan! na podlagi ustave in svojih državljanskih pravic pravo, da se zoirajo na tna-nifestacijskih zborovanjih, ker vlada ne mnre najti niti enega paragrafa v zakonih. po katerem bi jih mogla prepovedati. Ako naša vlada pripušča manife-stacijska zborovanja proti Grški, potem tudi ne bi smela prepovedati manlie. stacijskih zborovanj ne proti Italiji, temveč r>i»>ti fašistovskemu nasil.ru v Italiji (Burno odobravanje.) Vi dobro veste, da zborovama. ki so bila sklicana v Ljubliani. Zagrebu in v drugih centrih naše države, niso bila nobena pro-vokatorska zborovanja. (Tako le!) Ona so bila le izraz simpatij napram našim bratom, simpatij, ki se ne dajo zatreti in ki bodo živele, dokler mi živimo. (Viharno pritrjevanje.) Znak kulture kakega naroda ie tudi to. da teh simpatij ne pust! zatret! in da ni zanj niti materije!-ne niii psihične sile, ki bi oicgla izraz teh simpatil preprečiti. (Takio je!> Tako ie to naše stališče napram temu vprašanju. napram narodnim manjšinam. Vidite. danes pa sede na vladi elementi, ki v svojem kalkilu in kombinacijah zbirajo ravno te narodne manjšine. In doživeli smo danes prizor, da eden izmed vladnih organov v Betogradu daje očetovske nasvete St. Raiiču. ki je odšel v Subotico. naj pazi kaj bo govoril in da naj izpusti iz svoiih kombinacij nanodne manišine. naj ne operira z narodnimi manjšinami, ker bi moglo ta žaliti naše državne interese. (Smeh.) Mi smo sigurni predvsem, da sotrudnik radikalov v vladi St. Radič ne bo pazil. kaj bo govoril, rn popolnoma smo sigurni, da bo svojo guvernementalno poz cijo uporabil za to. da bo okoli sebe zbiraj vse one v naši državi, ki so nezadovoljni z značajem m bistvom te države. Zato tudi ne bo nehal koketirati z narodnimi manjšinami tudi potem ne. ako bi priče! paziti, kaj govori. (Viharna veselost.)
Mi smo Imeli precejšnjo dobo v svojih rokah prosvetni rsso?.
Ml smo naši prosvetl začrtali pot In JI dali smer.
Zato to odgovornost tudi sprejemamo.
Mirno lahko rečemo, da >e vsa prosvetna politika od leta 1918. dalje naše delo. da je to naša prosvetna politika. To morajo priznat: vsi, ki so pravični In pošteni. Vsi morak) priznati, da so vse važne prosvetne institucije ustvarjene pod Jugoslavijo t Sloveniji zasluga demokratov predvsem onih iz Slovenije. To £o trajne institucije, ki jih ne more spravit! do padca nobena brb-Ijavost. (Tako je! Odobravanje.) Pri svojem delu nismo Imeli v mislih kak regionalizem ali plemenski separatizem. Naravr« so ti zavodi v prvi vrsti kulturna središča dotičnih mest in krajev, a radi tega še ne smejo imeti plemenskega značaja. Nasprotno! Ljubljansko univerzo smatramo kot važno izpopolnitev in izgraditev naših kulturnih in naci!nm!n:h sr«Tšč. Beograda. Zagreha i Ljubljane ln hočemo, da je ona ognjišče znanosti in nmsvete za v-: dole našega naroda. Njo naj posečajo sinovi vseh plemen našega naroda. Veni jmo v visoko misijo ljubljanske univerze. (Tako Je! Veliko odobravanje.)
Svoje pazljivosti pa nismo posvečali !e univerzam in srednjim šolam, marveč, v kolikor so nam dopuščala finančna sredstva, smo se brigali. In to ne v majhni meri. tirdi za ljudsko šo'stvo. Zlasti mnogo smo *-tnr1i. in to rr^-am n^gla-šatl. za naš u5ite]iskl stan. (Klic: »čuite separatisti!«) da bi se dvigni! In oprostil natežjii skrbi, ki so ga trle. da mu damo sociialno rvoz cijo. da ga osvobodimo tuiega vpliva, k! ga je ovira! v njegovem delu. Ako smo dosegli, da Imamo seda! svobMnn šolo, d? smo odstranil! vse one elemente, ki ne spadajo v naše ?o!e. Je to naša ve!;ka zasluga. (Dolgotrajno ploskanje in odobravanje.)
Še ena stvar je zelo važna. Dobro sem premislil kaj vam rečem.
Ml nismo protlcerkven element
(Klic: »Klerikalci so protlcerfcven! element!« Smeh, viThamo pritrjevanje.) Ml smo na.spnrtnikl klerikalrzma. one stniie. ki zlorablja vero in cerkev v politične namene, one stranke, ki za vernimi gesli skriva svoje skrsine separaUistične tendence, one ku)'urne smeri, ki svobodo spoštuje le, kadar svobodno služi njej in ki v kulturi zatira. ker se sleno ne pokorava. (Viharno pritrjevanje.)
M! smo edina stranka države, k! !ma v kulturnih vprašanjih popolnoma )a*no orientacijo. Mi vsako kulturno delo spoštujemo in z inditrnacilo odklanjam očitek. da smo preganlall učitelje ln profesorje. Ako smo proti posameznim nastopili. smo to srtoril! Iz oziirov na nemoteno kulturno delo. ker nismo in ne bodemo nilodar mogil pripustiti, da se prosveta in gola zlorablja v separatistične svrhe. Meni nI nikdar padlo v glavn, ko sem bi! minister prosvete. da bi prepovedal učiteljem a!l profesorjem, da ne smelo hiti funkcilonarii strank. Ce bi bil proglasil to načelo, kak vihar ogorčenia M se bil dvignil proti meni ln proti nam v vsej državi! A g. Radič?
»Po skupščinskem postovrrku bi bil?, vsaka parlamentarna stranka zastopana v tem odboru po svoiem številu. Došll bi biH v odbor tudi radičevcl. Toda danes ie vendar dntgaffe V skuršči.rt ni več orotidržavnih elementov, oni sedijo vs« v vladi In dirigiraj na5o državo! (Dolgotrajno ploskanje, odobravanje ta
-JUTRO* St. 14
B
Torek 19. I. 1926
burni medklici.) Ni torej nikakih zaprek, da se ustanovi ta odbor za zunanje po-iie. ki in pregledal in kontnožeral izdatke iz dispozicijskeza fcnda zunanjega ministra. Govori se. da imamo prevelik kader državnih uradnikov
ir. da je to razlog, da se je naš budžei dvigni! do neverjetne višine. Brez dvoma imamc preveč uradnikov, toda kar je najslavnejše in kar k najslabše, to ie 4ejstvo. da imamo mnogo preveč nekvalificiranih uradnikov, ki sa svojo službo nimajo kalifikacije. Vprašanje državnih nameščencev se ne da rešiti^s svinčnikom, ki črta poedina mesta, ia problem le dclikaten i.i vreden največje državnike pozornosti. Mi imamo rrmo-jjo preveč nekvalificiranih nameščencev ziasti v gotovih delih naše domovine, a v sptošnem premalo sposobnega in dobrega uradnišiva. Oni državni nastavljene!. ki imajo za svojo siužbo potrebno šolsko tn strokovno naobrazbo. ne smejo biti izpostavljeni nevarnosti, da bodo vsak hip na cesti. Kam pa naj greda? Gospodarsko stanje našega .Ta roda danes ni tako. da bi mogli najti primernega mesta v privatnih podjetjih. Ali naj država iz te svoje intel gence ustvarja berače in komunistične elemente? (Bur-30 odobravanje.). Mi smo na napačni poti s tako redukcijo. Saj imarr« za seboj že izkušnjo! Leta 1923. se ie izvršila velika redukcija, a kmalu na io smo Smeli še več uradnikov nego poprej in plačevati moramo povrh še pokojnine reduciranim! (Živahni medklicih Redukcijski problem Je treba zagrabiti drugje.
Predvsem moramo najprej urediti našo državno upravo in reducirati od zgoraj. Morali, bi predvsem reducirati nmvgobrajna ministrstva. Francija, ki ima v Evropi 40 milijonov m s kolonijami preko 100 milijonov prebivalcev in ki predstavlja danes orvo vojaško sifo na svetu, se zadovoljujejo z 12 ministrstvi Naša relativno mala država pa ima" IS ministrstev! Kadar v Franciji postane kaka nova osebnost mi.iister. se zanj ne ve samo v anondismajih, ne samo v deoartmajih. temveč vedo za-r.'x> celo Ijudie. ki se ne pečajo s politiko in jo dobro poznajo, kakor tudi njeno politično nijanso ni smer njene politike. Kadar v naši državi postane kdo minister se Ijudie sprašujejo: Kdo pa je to. odkot ie ta človek? (Smeh in odobravanje.) Imamo veliko preveč ministrstev in vsled tega tudi preveč ministrov. Niim so se sedaj pridružili še državni podtainiki brez kompetence. sinekure. ki jih je natrpano po vseh ministrstvih. V ministrstvu za agrarno reformo. ki ga nameravajo reducirati in ki ima 17 milijonov budžeta. imamo kar tri državne podtajnike. (Protesti.) Naša zahteva je. da se naj Srončno uredi enostaven. a dober državni upravni aparat, ki bo mnogo boliše. a prš tem zelo ce-neje funkcijoniral. nego	kofobo-
ciia. Vlada RR Ima v parlamentu ogromno večino, a značilno je. da se je tudi v tem problemu Dokazala popolnoma nesposobno hi inertno. (Ts^io ie!) •
V vse~j svoj! mogočnosti stojijo danes pred nami ekonomska tn socijalna vprašanja. ki se samo z besedo ne dajo reševati. Narod mora odkrito povedati — in naša strartka bo v tem ozira v bodoče vodila mnogo energičneišo kam-vramjo. da s pra?r>irm politiziranjem nikamor ne pridemo.
Mi propademo ekonomski in Hnandjel-
n«.
ako ne fco kmalu konec neprestanemu besedičenju, kako bi trebalo spreminjati ustavo ali pa revidirati osnove naše države, med tem ko namujnejSih zakonov za naš razvoj neobhodno potrebujemo. Tudi v tem ozira je nastal pod RR popolen zastoj. Vi Slovenci ste znani kot naimidnejši. a tudi naitreznejši svet v naši državi, kot ljudje, ki imate največ smisla za organizacijo — zakaj dopustite, da vam ljudje, katerih največja modrost je avtonomističen prepT in kreg vodijo politiko? Prepričan sem, da iztreznjenje prihaja in da mora biti slovenski de! naroda prvi. ki razume, da prazno strankarsko govoričenje. naM-cevanie in politiziranje ne bo napravilo naše države velike.
Da postane naša država velika in v njej tndi Slovenija zadovoljna. Je treba pozitivnega dela na kulturnem poliu, socijalnih reform in gospodarskega napredka. Treba je
razumevanja za naše ekonomike probleme in enakosti v prenašanju državnih bremen.
Žalostno je. da naša država po osmih letih svojega obstoja ie nima zakona o enakih davčnih obveznostih v vseh pokrajinah. Minister prosvete, Stienan Radič, je reke! v skunščini. da Srbi ne p!ačaio niti polovice davkov. Sigurno je. da glede davkov revoitira ena ookraiina proti drug«, da vlada radi davkov povsod ve-fiko nezadovoljstvo in se pojavlja z vedno elementarnejšo silo zahteva po izenačenju bremen. (Burno pritrjevanje.) To je tudi pravilno In tudi ena kar-dinalnih zahtev naše stranke. Pritožbe, nezadovoljstvo ln klevetanja bodo ta-koi izginile, čim dobimo zakon o Izenačenju davkov in čim se bo ta zakon tudi enakomerno Izvajal. Dvotnlimo r>a zelo. da bi bil ta zakon v resnici kmalu predložen. Poznamo namreč predobro sedanje razmere v vladi, čeprav Rad'č Pravi, da dela sedanja vlada, kakor ena famltija. (Bučen smeh In klici. Lepa fa-mflija!) Kako izgleda delo v tej fami-•iji in kako harmonične razmere vladalo v niej, se Je pokazalo ob priliki odhoda finančnega ministra dr. Stojadinoviča v Ameriko. Stienan Radič Je oamreč takoj po Stojaddnovidevem od-
hoda objavil v svojem organu »Dotras« članeik, v katerem ie finančnega rnni-stra ostro napadel, ker se ie odpeljal v Ameriko s tako Iuiksuznim parnikom, da bodo stroški za našo delegacijo za 2 milijona večji, kakor so b:& dovoljeni. Radič se tudi izgovarja, da ni podpisal odloka za luksuzni parnik. Toda to je silno jalov izgovor. Ko za časa, ko je bi! Milenko Vesnič ministrski predsednik, eden izmed Članov vlade neke na-redbe ni hotel podpisati, mu je Vesnič hladnokrvno odgovoril: »Za to imate popolno pravico, kajti nikdo vas ne more prisiliti in zahtevati od vas, da podpišete r.aredbo, s katero se ne strinjate. Potrebno pa je. da v tem slučaju izvajate konsekvence in demisiionira-te!r Tudi Radič bi moral izvaiati konsekvence iii odstopiti, kajti za te S ojadi-novičeve popotne milijone je sicer v polnem obsegu odgovoren. Toda kruto se moti, kdor misli, da bo Radič to storil. (Veselost!)
V sedanji vladi so naravnost Idilične razmere.
Ena skupina obtožuje in smeši drugo pred javnostjo, kar se še ni nikdar do-gaialo. Radikali očitalo radičevcem. da koketirajo z narodnbni manjšinami v naši državi, radičevcf pa dolže radikale. da niso varčni in da zapravljalo državno premoženje. Take so razmere, taka je ta čudna familija! Sicer so to samo karakteristični incidenti, ki pridejo v javnost De5sn~kl položaj pa je šs mmso sbbši. Drugače tndi ni pričakovati, kajti sedanja vlada obstoja !z reprezentantov dveh diametralno na-smrofTijočih si skupin. Sedanji si«fem n^sl kal smrti že od
vsega svojega pnče'ka. lasno je, in vedno boij se tudi potav-Ijajo zato ztiamenia da je ta sistem že v likvidacij'. Sedanla vlada ki ima dve+retjinsko večino. nI ?o"?-hna niti za rešitev vsaj ene radikalnejše reforme. Nobenega resnejšega in nuino notreb-nega zakona ne more predložiti skupščini. ker je pač sestaviiena i' omja in vode. Zato mora ta sistem tudi skra-hirati in na površje morajo nriti nove kotrbmaciie. Boj^m se !e. (N bi sedanji sistem nadel, že prej, kakor bi bilo nam ugodno, prei nego bo narod spregledal, kako ie prišel na k?nt s se-danlim nemogočim režimom. (Živahno odobravanje.)
Dejal sem. da se nahajamo v gospodarsko Jako nezdravi situaciji. Posebno tožita h: d i
slovensko obrfrfStv« !n slovenska industrija.
Ne razumem politike, ki v,oče tudi v gospodarstvu izvaiati neke vršite redukcijski sistem. Brezglavo®! vlade se tudi v tem vprašan iu jasno dokumentira. Edini rezultat, ki ga dosega, je ta. da se dvigamo drusr proti drugemu, a naša skupna dobrobit propada. (Živahno pritrjevanje.)
Naj vam navedem se eno sčvar, da vidite, kakšen režim imamo sedaj. To ie
sokclsko vprašanje. <Burno odobravanje.) Med tem, ko viadni organi pišejo, da je sokolska institucija nacijonalna institucsja, kar Js tudi v resnici, pa dragi del vladne skupine oziroma vladne koalicije pre'ii sokolstvu in izjavlja, da država ne samo ne bo ničesar storila za sokolstvo. temveč da bo odvzela sokolstvu vpliv na naš naraščaj. (Ogorčeni protestni klici: Sramota!) Med tem, ko hočejo biti radikali v naši javnosti elememti. M so vneti za sokolsko idejo, pa se radičevci kot druga skupina v vladi deklarirajo kot nasprotniki sokolske ideje. To je samo eno vprašanje, ki pa je zelo važno. toda morete jih najti sto. v katerih si oba R diametralno nasprotujeta v temeljnem naziranju na naše narodno in državno življenje. Opozoriti moramo merodajne kroge na to. da ima naše sokolstvo v naš.t zgodovini vel;ke zasluge za narodno stvar in za zmago naše državne ideje. Ooozoriti moramo na to. da je to naše sokolstvo. ki je združeno v jugoslovenskem sokol'kem savez«. tako jak fakror. da si bi polarni! zafce vsakdo, ki bo poskušal vgrizniti v to sokolstvo. (Burno, dolgotrajno odobravanje.) Prepričan seiri, da bo v naši državni upravi prevladala treznost in da se absolutno ne bo dopustila nobena ovira sokolstvu. temveč da bo šla državna uprava tej važni narodni instituciji na roko. kakor zasluži.
V iavnosti se pojavljajo vre mogoče kombinacije. Pisalo se je o mojih tajnih sestankih z ministrskim predsednikom Pašičem, s katerim naj bi imela tajne razgovore o novih političnih situacijah. Jaz ne potrebujem nobenih tajnih sestankov, na katerih bi mi bila dana prilika, da pokažem na sedanji slab položaj. (Tako je!) Evidentno je. da oodo slabosti sedanje vlade trajale še nekaj časa, ker še niso mogoče nove komb nacije. Te so še!e na delu. Vse na"e stare stranke so večinoma že v likvidaciji. Niti radikalna stranka ni več homogena, temveč je le federacija več gnr>. Ni dvoma, da se izvršuje v našem političnem življenju pregrupacija poetičnih strank. Razčiščeni e mora priti in na površje bo prei ali slej prišla kombinacija. ki bo vodila državno upravo tako. kakor zahtevamo to mi ln kakor zahteva tudi naš edinstveni narod. (Veliko odobravanje.)
K.%' zahtevamo ml? Predvsem, da se nikdo ne vmešava v temelje našega narodnega In državnega edmstva. Zahtevama kulturno liberalnost v prosvetni pnlHikl. soc'afne pravice. reforme v soc'alni zsk n dajl. ekonomsko enakost. Izenačenje davkov v državi. To so naše kardinalne zahte-
ve, od katerih ne odnehamo za nobeno ceno in za nobeno žrtev. Da pa bo to mogoče izvesti, se morajo ustvarili grupe Jci bodo v tem pogledu homogene. To pa bo mogoče šele tedaj, ako izginejo stare predvojne politične stranke, star političen sistem in nastanejo nove. ki jih ne bo vodilo strankarstvo, temveč načela, ki bodo za zdravo in pošteno državno upravo. ka' or ie naša stranka. (Burno ocobravanje.)
Na koncu sedaj še nekaj besed. Zahval'tl se vam moram za veličanstveni in grandijozni spreiem. ki ste mi ga priredili. Ta vaša velika manifestacija bo našla odmev v celi naš' državi. (Viharni klici: Živio PriMčevič!) Ne gleda danes samo ceh Slovenija v LJu"'Jano. kakor ie rekel moi priiateH dr. Žerjav (ve'ike ovacije: Žrvio dr. Žerjev) temveč
cela država gleda danes v Litthljann.
Ne samo Slovenija, temveč cela država pričalkuie s nanetoitjo. kaj se bo reklo v Uubliaiii. Posebno na pričakuje sporočila, kolko vas je tu in kako ste manifestirali. Sedal se bo pokazalo, da je bila kleveta trditev, da imamo pristaše samo tedaj, kadar smo na vladi, in da iih n"mamo. kadar smo v opoziciji. (Burni klici: Tukaj smo!) Da,
evo nas. tu smo! (Burno, viharno i:i dolgotraiuo odobravanje. Z balkonov se sipfjein cvetlice na govornika. Zborovale! vzklika -o navdušeno na govorniški tribuni 7bramm noslancem in vodHeiiem SDS.1! Mi zna-tm vladat!, to je resnica, toda nr ima-mr> paginn vadiri tudi ow>z'c!jo. Ni res iti navadna laž in kleveta je. da smo stranka, ki je biia ustvarjena od zgo-ral. m! smo s+rankn. ustvarjena od spadaj. v širokih slojih naroda. (Viharno pritrjevanje.) Oni. ki ne poznaio idej in značaja na?e stranke, niso kvalificirani, da bi sodili o Jej. Mi z a strma mo čisto ravni smer v naciionain? po»tik'. ki nam tv^rJ podlago za smisel velikih kul ttr-n!h, sncijalnih in gospodarskih re?Ttw. Ml smo v tt?§! državi edina stranka, ki Ima v svoi h vr-tnh Srhe. Hrvate Irt Shvence. Ml snr> ec;lna stranka, ki nS pokrajinska, k! nI plemenska, ki nI verska, in nti snt"> pole»r tega še najradl-krinsjša strrnka z oz'rom na naš socl-gospodarski In kultnmi program. V nas je bodočnost naša SOS, ima bodočnost! Hvala vam! Živeli Slovenci! (Frenetiično odobravanje.)
Govoru predsednika ' Prib!čeviča so sledile navdušene, burne in dolgotrajne ovacije. Zborovale! so mahali s klobuki in robci, pozdraviialii z rokami in vzklikali. Vihar navdušenja je trajal več minut Tudi ob tej prfilki so na-odne žene in dekleta z galerij in balkonov sina!? cvetje na govorniško tribuno. G. Pribičev-č se je moral neprestano zahvaljevati za prirejene mu ovacije in le polagoma se je polegel vihar odobravanja ln pozdravavo.
Pozdrav hrvatskih t
Predsednik shoda dr. Kramer se je nato v toplih besedah zahvalni Pribiče-viču ter je da! besedo zastopniku bratske oblastne organizacije iz Zagreba, g. dr. Ivanu Juriši.
Branje Skrvesici! Ganjen sem, fco govorim med Vasi« cu v Ljrb'janf. Srce mi nav<3aja vesele, pa tudi žalost, ker nd med Vam! bratov iz Jurske Krajine in Koroške, ki ječe pod tišini iarmotn šn ki s solznim cčbts! ar« pri^ti naiši (?:;avrviri. To bol d -'K-m z Vajtrn' tudi Jaz. Toda ne saimo Jaz tn hrvatski del nažegra naroda delimo to VaSo bol, ampak tudi ostali Jugosjovenski narod, tudi Sumanfincc čaka, da se vsi Stovenci z&4i-nfijo v skupno domovi«) Jiijrosisvijo. (Dol-Kotrajno tri živahno plnskanie.) VI ste oni, ki ste pionirJ1! na5e nacionalne ideje že o<! davnine. 2e Vatfeniri?) Vodnik !e cvduševljen opeval Ilirijo. Ko ie irbrajinila svetovna vojna, ste vedeli Vi Slrrvenal najbolje, kaj to pomeni isi kaj Vami ie storiti. Veselje ene-ea dela naroda Je tudi veselje ostalih. Ml dobro vemo, da ne moremo živeti eden bres drugega. Že sedem let smo združen!, in vendar še nismo tno^Ji pri« do konsolidacije. Pri nas ne vladajo razum, ljubezen ta srce. antpak predvsem demagogija. Tako Je med Vnmi mogoč danaSnji g. Korošev (Burno odbravanje in klici: »Tako je!«), pri nas pa g. Radič. Vsi ti ljudje gledajo le na svojo stranko ln ne na ce'oto. Naša država je ustvarjena « krvjo sitrov STbskega dela naroda in s krvjo vsesa naroda. Zato ne pmemo dopustiti, d3 se ta stavba podere. Kr&šRi so t! eierr.eati, v^di.mo najbolje pri kierikalcab. Njšm ne gre za Izenačenje zakonov in davkov in ra konsolidacijo našega gosipndairstva, ne ntfsAifo na obrt In Indu-s.tr:jo ne v Slovenci !n ne drugod. Pri go-v oni prijatelja P,T5)ičevi6'i sem videl, kak vihar je nastal med Vaimi zaradi dr. K ro5-ca in radi njewega postopanja. Ta vihar bo tudi cdpihd dr. Koro.šca v Sloveniji, bo »cdpuhnul« Radiča na Hrvatskem in »odu-nr'« ho rz<">'-'e v Srbi«. (Odobrava"'e).
2e kot dijak ssm rrtnoro^erat prišel v Ljubljano in sem bil vedno vzT«5o!ieti, kako prisrčno smo b'1i sprejeti. Utibljana ^in Zasrrčb sta brat ta sestra, a trjuno bratsko Hibezen si^temaif&o razdirajo gotovi demagog.!. Prtsr&io rasmonje med Zaigrebvm ln LJubMano med Hrvat! tn Slo\encl moralno sopet obnovi«!. Pa.ndrav>Jaim Vas v fcnemu bratskega Zaareba. 2»vela	živela
Slovenca, živela JngosisvMa! (Burno, dolgotrajno odobravanje.)
Prihod novih gostov
Po govoru dria. Juriše je sporočil predsednik dT. Kramer. da so med tem dosoe" na zba-^va.iie na-rvlna ^orian-ca g. Večeslav Vitder, g. Stevan Kalem-ber in predsednik oblastne organizacije SDS v Zagrebu g. dr. Ljubo Toma-šič. Njegovemu pozdravu je zbor navdušeno pritrjeval.
Nato ie dobil besedo predsednik beogra!-ske SDS inž. Miloš Savčič. k! te burno poscsravljea izvajal: «Brattje ta sestre! Danes je prvič, ko me js doletela čast, da izzovo- | rim nekoliko besed v naši lepi beli Ljubljani. Predvsem va.n sporočam pozdrave mesta Beograda, pozdrav naših prijateljev z željo, da bi žeio aaiše delo čim ve&ji uspeh. (Zivto L.t-oi;rad!) Kakor ste malo prej slišali, se js do sedaj največ delalo za politično ureditev naše države. Od tega samega pa država ne more živeti. Poles politične ureditve države, ki je vprašanje prve vrste, "e enako važno ftsdi ekonomsko vprašanje. Mi se spominjamo, da je evropska vaj na nastaa poseono vsled tega vprašanja. Za vsak narod je potrebna ureditev finančnih ln gospodarskih problemov. Naša stranka v polnem obsegu razumeva, da ie to vprašanje danes na dnevnem redu in da moramo vsi zanj delati in ga rešiti tako, kakor bo za ves naš narod najboljše. VI težko čutite ekonomsko krizo, ki obstoja ne samo pri Vas, temveč po celi zemlji. Ta kriza je posledica finančne politike vlade ln naročilo posledica dela finančnega ministra. Ako se bo tako nadaljevalo, bodo posledice še hujše. Naša stranka zahteva, da se ta vprašanja uredijo v interesu celote. Kompleks teli vprašanj ie silno velik. Tu povdar-iam le sledeče: Dokler se državni budžet tie uravnovesi in dokler bomo imeli višje izdatke, kakor jih moremo zmagati, se država v ekonomskem oziru fie bo mogla stabilizirati. Pogrešana je tudi trgovinska politika naše vlade. Dokler trgovinska bilanca ne postane aktivna, ni mogoče misliti na definitivno stabilizacijo dinarja. Finančna obremenitev narod slabi is ga vodi v polom. Država ie pričela uvajati varčevanje. Gospod predsednik naše stranke ie omenil nekaj zelo interesantniri slučajev, kako se pri nas štedl. Štediti je treba pričeti od zgoraj, In ne pri praktikantu. Za štedenie pri državnem irradništvu ie treba izdati potrebne zakone, uvest! pametno in lahko administracijo in odpraviti sedaj obstoječi blrc-kratizem. Zelo važno vprašanje je valutno. Dasi se je dinar začel dvigati in Js sedaj precej stabilen, bodite prepričani, da dinar še ni stabiliziran, ker še niso nastopili drug! momenti, ki bi zasigurali njegovo relacijo. Drago mi je, da sem mogel danes v vaš! sredini spregovoriti te besede. Z radostjo ugotavljam, da je slovenski de! naroda najbolj priden, najbolj napreden. Zahvaljujem se za veličastno manifestacijo, k! ste io izkazal! naši stranki, ki bo uveljavila svoj program ne samo tukaj, temveč po vsej Jugoslaviji. GeograHčni položaj Slovence ii Je odredil središče industrije in obrtništva. Naloga nas vseh bodi. da v tem pogledu favoriziramo te kraje. Končno pravim, da sem zelo zadovoljen s tem veličastnim shodom, ki dokazuje zaupanje naši stranki, ki na! se širi v naši zemlji, dokler ne dosežen-o vsega. kar zahteva naš program. Živeli! (Velike ovacije govorniku.)
z itasega jaga
Predsednik zbora le da! nato besedo narodnemu poslancu iz Macedonijc, Gligorije Božoviču. (Navdušene ovacije ir. klici: Živela jugoslovanska Makedonija!) Poslanec Božovič je med navdušenimi ovacijam! sporočil najprej posdrave samostojnih demokratov tz južnih krajev naše države, nakar Je Izvajal: Neizmerno me veseli, da sern mogel priti na ta veličastni zbor. Prvič sem v osrčju Slovenije, ponosni in racionalno čisti Jugoslovenski beli Ljubliani. Današng
zbor je najlepša manifestacija za državno in narodno edinstvo In najboljši odgovor ca Izjava enih ljudi, ki so po DalmaciS pred kratkera naglašali. da smo Slovenci. Hrvati in S:ib« trije r.aiodl (Burni protesti) Dr. Kciosec straši okrog s tem potvarjanjem zgodovinske resrjice. (MedkMd: V luknjo g njim! Veseiost.) Do te trditve se ie puvspe! dr. Korošec, Id v Narodni sfeispSSri ničesar ne stori za Slovenijo, ima pa vedno dovoli časa, da so bavi s drugim; vprašanji, ki nas popolnoma nič ne janimaio. On govori po zborovanjih, da hočemo kulturni boj, nikdar pa ne pomisli, da sta fašizem ln vatikanska cerkvena politika eno ln Isto. (Burni klici: Tako je!) Njegov tovariš v skupščini dr. flohnjec js smatral za potrebno, da je v skupščini interpeiira! zunanjega ministra radi konflikta sa zavod . sv. Jeroni.na, kakor da b! bila naša država storila Va-iScaaa kakšno krivico, nikdar pa mu še ni pri. i o na ci. da bi se zavzel v skupščin! ea preganjane, tiacsr.e ia mučene slovenske duhovnice v Italiji. (Klici: Tako ie! Sramota! Živelo Primorje! Proč s klerikaliz»r.cm!) Nikdo ne preganja tn tudi ne sme preganjati katoličanov v naš! državi a!l žaliti nlliova verska čustva. Tudi r.am pravoslavnim so nam sveta čustva katoličanov, ker so naš! rojaki, naši bratje, ker srno vsi državljani ene ta tete edinstvene države. Kot samostojni demokrati, kot Izraziti ta čisti nacionalcž pa se zanima.no tudi za usodo naših rojakov onstran naših granic in zahtevamo, da se Jbn omogoči svo&odea naroda!, kufairai Ie gospodarski razvoj. Pozdravljam iskreno vas brste ia sestre Slovence in Slovenke, pozšravi;arn vas imenom tovarišev s Kosova te Makedonije. Pozivam vas, da nosSte idejo narodnega ir. državnega jedinstva v svoji duši kot največjo svetinjo. Živela jugo-slovenska Ljnbliana. živela Sloveni a. živela močna in edinstvena .Tugostsviia' (Zhoro-■vtafcž so prt redili posš. Božiče ptnovnf vihants ovacije.)
Manifestacija zaupanja v politiko SDS
Predsednik dr. Kramer je ime! nato kratek zaključni govor, v katerem je dejal:
Vaše naravnost veličastne izjave soglasa in pritrjevainja. s katerimi ste spremljali izvajanja govonrikrav, spri čujejo. da ste polni zaupanja v pot, pc kateri hodi n"ša stranka ped vodstvom svojega predsednika Svetozarja Pribi-čeviča. (Ponovne ovacije Sv. Pribicevi-ču.) Izročen mi je predlog, da izrečemo njem«, poslanskemu klubu SDS v Beograda in celokupni naži stranki, zlasti tudi oblastnemu vodstvu v Ljubljani popolno zaupanje, (Viharne ovacije SDS in njenim voditeljem.) Da izrečemo to zaupanje z obljubo, da bomo vedno zvesto sledili v borbi za velike ideje našega programa in za dobrobit našega naroda ter še pe-gebej njegovega sloveti skega dela. Dajem ta predlog na glasovanje. (Burne ovacije. sborovalci dvigajo klobuke in roke. Vse vzklika Pribi-čeviču, dr. Žerjavu in ostalim poslancem ter voditeljem SDS. Na tribuno se ponovno vsiriHe z balkonov cvetje. Ovacije traiajo več minut in se !e polagoma poležejo.) Proglašam, da je predlog enodušno sprejet. (Ponovno burno odobravanje.) Zaključujem zborovanje.
V dvorani je zaorila »Hej Slovani« iti »Lepa naša domovina* in množice so se gnetle ven na orpsto. kjer so čakale, da se pojavijo PriMčevič in ostal;
voditelji stranke.
Govori na skupnem kosim predstavnikov SDS v Kazini
Vrata govornikov je o-tvoril imnis>ter n. r. dr. Gregor Z s r. a v, ki je predvsem izrazi veliko veselje vseh demokratov nad tako sijajno uspelem dopoldanskem shodu. Dopoldanska manifestacija }e pokazala, kako iepo se ie v Sloveniji izvedia organizacija stranks. Treba je biio mnogo podrobnega dela. Dopoldanska manifestacija nam daje pravo, da s popolnim zaupanjem gledamo v bodočnost. Sedem mesecev smo že v opoziciji. Mnogi so mislili, da ie. ko smo izstopili iz vlade, prišel čas. da bodo našo stranko razbili. Toda varali so se, Mi smo pokazali svojo izredno žilavost, pokazali sruo krepko voljo za življenje in za napredek. Naša stranka napreduje med narodom, ln to ne samo v Sloveči i, temveč po vse] državi Ta napredek pa r.i le prehoden, ta navedek svodi na sol&fcti podlagi. Sanrosia'-r.a demokratska stranka se je za svoje vzvišene ideje mnogo žrtvovala. Ni gledala samo na to. da bo dosegla čimvečje število pristašev, kaker delajo to druge stranke ta skupine. Pa za te žrtve nam ni žal. Toda treba je tudi, ca posvečamo seda! svojo skrb stranki sami. Izvojevaii je morala težke boie. Poleg klerikalcev so se naši' rrai-kontenti, ki so za vsako ceno hoteli uničiti nas. Toda danes uvidevaio, da se preko nas v Sloveniji ne more. Zagotavljam vas, da bo v SlovenU prišlo do napredne koncentracije. toda Is pod praporom Saraostalcc demokratske stranke.
Iskreno hvaležnost moram izraziti centra!) sa^stoaio demokratske stranke v Beogradu, ki je bila vedno v slovenskih zadevati na naši strani in se 'e za nas ekspe-nirala tudi takrat, ko ji nismo mogli nuditi toliko, kolikor bi ji moral!. Ona nas ni zapustila. Mi bomo centrali te žrtve vračali s tetn. da bomo delovali med ljudstvom za demokratske Ideje. DoseS moramo, da bo prišia naša stranka v Sloveniji tudi do formalne moči. Čuvar te vernosti, te princioi-lefaosti, čuvar načelnosti te čistosti pa Je bi! vedno on, ki ga imamo v naši sredi, naš dragi vodja Svetozar Prlbtčevič. (Burne ovacije.) Vedno vedeli, da Imamo v rrjem svojega glavnega zaščitnika v Beogradu. ako ie bila napredna Ideia v S!ove-irlil v stifld. S tem! rrisli-n! hvaležnosti slovenskih demokratov najpifjeim napredku Samostojne demokratsko stranke in njenemu Itfo SvetozarJn Pribičevlčo.
Predsednik ljubljanske mestna organizacija ravnatelj Anton jug
je v temperamentnem govoru orisal veliko eeio. ki so ga v težka boj® izvršile n-£e politične organizacije. Bile so vedno na mestu ziasti v odločilnih trenoikih. Ni caia zato, da bi uganjali osebni kult A ko pro-slaviijamo Svetozarja Prlbičeviča, gledamo v »jem nosilca ideje jugosfovenstva ta editi-stva (Živaboo odobravanje), ideje enakih pravic ta enakih dolžnosti. Želimo, da am ostanejo v sjjcrrrau top! vtisi, ki J'!: je danes dobil v LJriblijami. Ljubljana je danes na slovesen način izbrisala vse one sledove, ki jih Je zapustilo delovanje pcMtfčnSi veter-nja&ov ta špekulantov. CisSrm posebno za-dovodrsitvo, ker vidim, da so zbrarJ danes zastopniki jugoslovesiske demokracije vseh treh naših prestolic, Beograda, Zagreta te Ljubljane. Napijorn voditelju nsrše stranke Svetozarju Pribideviču ter bratfSatai mestnim organizacij am B&acrada ta Zagreba.
Predsednik beograjske mestne organizacije inž. Miloš Savčič
je v gidboko zajniišijer.em govoru oriBai go-sj>;sdarske raOTiere v naši državi, ter cb-razaoSl naJoge, t-sJS čakajo v tem pog'edc saimiostcfjTto demokraitsko stranko. Zakflučfi !e svoj govor s pozivom, da bo kmalu mogel poodraviti slovenske demokrate v Beo-grrdu.
Predsednik zagrebške mestne organizacije dr. Ljubo Tomailč
Je poudariaJ. da !e LJubljana danes videia manifestacijo nacionalne m!sti ln manifestacij« nacionalnega dela. Ako b! sa,n**wjriO dem&ratslka stranka Imeia v svojih rokah upravo, bi bilo vseeno aH bi biti vsi ministri iz Maffibora aH pa Iz Skop ti a. A »edaj, ko vodijo državne posle plemenske stranke, se ne smemo čuditi, da s!ove-sSco p'eme nI zastopano v Vlada. Dana-tnji ri>or le bi! odtočen protest pnoti takemu stanju. V pri-srčnih besedah se Je nato govornik sprcm-sS SO-letnice clovetssikega glaisSla »Slitaosdt v Trstu, !tjer »i bilo nfkoli nobene rae!2ke med Srb!, Hrvati ta SkrvencL LJtib^ans pozdravlja z veselim srcem ta Jubilej. Začrva-ljubem se za pristen pozdrav s pozivom, da se naj sfovercskl deimokra« udeležijo ve-iikoga strankinega jfeora v Zagrebu.
V Imenu naayredne LliA^ane. Id Je
•JUTRO* st 14
e
Torek 19. L 1926
pdkwiz, da i« v tabore samostofa* decto-
krais&e stranka, Je pozdravi navuoče
predsednik gereatsiejta tveta mestna ob
čtea dr. Dlnlu> Puc. Pri zatfcjib volitvah |s bfla Uubfiara omadeževana. toda klerikalna b! postala. Vse »traake so se taScraf. redinBe proS nam. a Ja&nS so pscUS nam «<tlraii. češ da smo Slo-renljo prodali Srtsam. Ml pa smo vedeli, da Imasno v Beogradu tvoje zaSčfltn&e. [>>• ber Jugoslovan |e tamo tfs«, to |e d bef Slovenec. Hrvat aH Srb. Mi ae vemo. kam rod! pot Clče Baje, ratS ne vemo kam gre-do Radič, Ljuba Jovanovid, Lazlcs Marko-▼id aH Korošec. Vemo, pa. kam gre Sveto-ear PnSrfčevifi. Njegova Je lasna ia vodi k napredku Jugrmlovenske države.
Predsednik mariborska mestne organizacije dr. Lipold
fe terana tvo!« veselja, da bo magd Ma-•jiboc kmalu poosdravitS v svrfll «redi odličnega voditelja Svetozarja Priblčevlda.
Ko je napil dr. Ivan Jurlia te Zasrrefca vj&rai vndhelfa sforvercsIcSh damrderatov dr. žcrlavcvl, Je ob splošni aapetostS povzel beti do
minister n. r. Sv. Pribičevid
fej se fe uvodoma spomn.3 svndesa vztrajnega aodelavca dr. Gregorja žerjava. V oflenj vidimo vse lepe laisoiosti kfi dičfte ticrv&rrte de! aašega namca. Mno®o se !a-ifco naučimo od Slovencev: Smisel za or-ganizacBo, discipline. »vtnriteio ter "Jube-sen do soefcfceE« ln marlfivess dela.
V tem čas«. odkar je naša stranka v opo-UcSi, se je Sakafzaio, da so b!'! vsi oSski, aa-perijeai proti aj«4. krivični. Množic le danes taa<®t.3 ki titeo 5**m!ši!1ewJk3 taronstnjne de-incftratsJce stranke, veada* pa m-rajo pri-snaii, da se čutS povsod, da manjkajo samo-ltc$iii demokrata v viadi. da Je sedaj stmoEO slabše kafcor Je biSa. F^tbičevtč je nato aa-daijeval:
SOS rasta a organizacija a svim® kraje-vinu zemlje- Narod oseča. da vlada čuie samo naša opoziciju i da se boji samo naše opozicije. Ne čemo ulaziti nI u kak ve kembi nacije i ostačemo u opoziciji, dok to bada »ahieval! Interesi politike, kojoj služimo. (Viharno odobravanje). Vi ste čuli sa ne-iakve 5io:s sastanke t z. Pašlčem. Vesti © tiai sastanelma Sansiraju se namerno j oni enače: »Radiča. slušaj radlk»!e. j?r Snače dolazl PrlblčevttJ (Buren smeh ln ploskanje). Ako ne budeš poslušan, kombinacija » Priblčevldem več je zetova!« Aii ia Vara Stažem, da .Tri a buduč« ne čemo IČ3 na vlade, kad So dragima bude trebalo, aego kad sasna buda 4r?baSo. Nama ss ne 2url i mi ccrro sam! birat! momcr.at. Ml nečem® da bademo ničlji, pa ni radikalni bau bau al! plašilo ni za koga. mi nečetno da bademo alčija štaiaia nI garnirur.ga u nekakvoj vla-d!&o3 kombinaciji. Kad se bademo odluči-vaii za vlada, uči čemo samo u lakov blok, iož sam daje jamstva za vodjenje napredne kulture, socijalne l ekonomske poli-iiki. Ne tnožemo idl sa svaklm u b'o?c. nege samo s onim. ko prime osnov® naSeg programa i politike. (Viharno pritr evanje.)
Za mene se reklo, da sam barbar, koji tseče sporazuma s bračorn. A la thvačam Jedisstvo tako. da Is meni bllfl napredni l 'iberaln! Slovenac. nejo natražl l separatistični Srbin. ž ta v!Sc taka v je Slovenac sa trsom jed no te Isto. (Ponovno odobravanje). Hrvati ca okup rnači, Hrvata le bližJ svaki ps J tdeirso protivnl Hrvat, od Srblr*. koji Ka kulturnom, socljalr.om. ekonomskom polj« zastupa isti proeram. Našs ideia ledinstve je ideja viieza reda, svetla i itzvišenija od Ideje sporazuma. Na.^ iedinstvo značl: Napredni Srbi. Hrvati I Slovenci to |e Jedan front, jedno telo I ledna dcSa. a sv| drusl sa drugI, protivnl ironu (Burno odobravanje).
Godim 1926 biče godlna velikih doga-djaja i promena. Možda čemo Imatl \ iz-Žiore. koje mi Jedva čekamo ! na koie smo spremnL Tragično je u situaelil samo to. ito danas a našo) državi Izda Ice dohivaju lente i posraju ministri na strani. Hoče se valjda ozgo da kaže. da ie patriotlzam c evoj državi nepotrebni balast, c Izdajstvo vrlina i krepost, koje trebi ragradjivati. Ali to če proč!, ler se a širokim sloievima saroda btidl savest i svest. koja č« radikalno raščistitl s tom situacijom.
Minister Prlbičevlč ie nato poudarjal *eiiko \-ažnost delovanja narodneza žen-Stva za idejo narodnega ln državnega edin-ttva. ki jo zastopa SDS. To delovanje žen-stva je nujno potreba za napredek našega saroda. Sltrvenska žena se nikoli nI odrekla tej svoji nalogi. Radi tega mo te prijetna dožrw»«i. da sme ob tej priliki nanitl slovenskemu ženstvu, ki čud demokratsko in jugoslovansko.
Zahvaljujem Vam bračo aa Hubavl. Neka živi naša lepa domovina, neka iivi nsša Jogoslavila. neka živ? ST>S1
Besede E- PTlblčevlia so vzbudile v dvorani pravo burjo navdušila. Navzoč) SO v vzhičenih klicih delali duška svojim saciionalnlm čustvom ln izraža!! svojo neomajno zvestobo strank! !n plenim voditeljem. Vsa dvorana se le dvierila ter prirejala Svetozarlu Pribičevlču vedno znova viharne ovaelie.
Ostali govorniki
M»ro4»l prtslanec Ollgarlje Bojo-v I £ Je povdariaJ fiubeae«! prebivalstva Ju ž. se &bi|e do Slovencev. Južna S-bSla do-fcro ve. kako visoko diže Slovenci »dejo na-ro^ega ednsr.-a. S'e<Ka |e <*>!ga vr«a oc--rorov. OovorB! sr. seren, Josip Tur k. Matlan Iz St VNJa. v »menu loren^^kih obrtnikov g. A m b r o ž l č. nadati« vodite") na^nfh detsrvcerr na Jesenicah g. Josip Ravnik, g. Ivan Rus z LoSkega p-toka. •gj se ri astraSil od JaHSeiMS-t! tega krala od 3e'«zn^e	da ne td s svoHrrt so-
?n«8er!k! pr^'teJ na shod v Llrf>Ha«v Unl. verzltetni prf^. Bubnov le pMfdarlal, da Rasi znažo ceniti narodno etfnstvo. kJ so Ba tapfcm. ft«vw4l »o te kamnffflr! žtroan Jr K a r h a. gdč. Puceva. »upan Kranja g Grli Pire. tw>an Tržiča g. Lončar. . Ben ediilč b Mirna, v imenu Ijub-fl^sldfc obrtnfew Rebek v
oe 9MW»t«((«9 stroJcovne delavske Unije g. 2 a g i r. s. B e ž a a iz Zagorja, v imena bdotoaajskih demokratov g. M B 1 i e r, nadalje »služenj vocitelj naipredaega učiteljstva La&a Jelene, g. Z e b a i tz Rudni^ ka, nadzornik Punčuh ia Logatca, v imenu zagrebšike ©mladine, orgairtrirane v alka-demskeira drusSfvu «Jt®o®laM^a» g. Vuko-bratovlč ki g. Msleštč h Bt^oJcajJ-
ae. Vrsto ssovesnov js sakijoSl ravnatelj R e i s n e r, Id Je predvsem pozdrava svoja bivša sodelavca v aarosžni sžcupšiSni irsž. Savčača tn Božcvača, katere je prosil nai ostaneta še nadalje iskrena prijatelja Slovencev.
Odmore med kosfloni Je trpotrriii od! Krt domači salonski orkester f. Pstriča s lepo godbo.
Mo zbornico
Ne isasedajte volilmm slepa-
rijam soaj
Njihova laž o neveljavnosti iNeodvisne delavske liste«.
«Delavska politika® z dne 16. t. m. je
prinesla pod debelo tiskanim naslovom vest. da je »Neodvisna delavska lista» neveljavna in bo razveljavljena, ker da njen kandidat Tomaž Švajser ni podni-sal izjave o sprejemu kandidature. Prinesla je v potrditev tega tudi izjavo kandidata te liste.
Gospodje sccijaini demokrati so se zopet enkrat poslužili ljudske nevednosti in intrige, hoteč predočiti volil-cem, da so glasovi oddani za cNeodvis-no delavsko listo* zgubljeni, pa jim ni in ne bo uspelo. Kandidat Tomaž Švaj-ger je z drugimi vred sam podpisal izjavo o sprejetju kandidature, odnosno ga je na izjavo podpisal drugi v navzočnosti prič. ker je nepismen. To so gospodje sodrugi izrabili in po njihovem zaupniku Josipu Kramaršiču izsilili izjavo, pri čemer so se poslužili laži in zlorabe nevednosti. To nam dokazoma Izjava našega kandidata Tomaža Švajgerja. ki pravi:
Podpisani Švajger Tomaž, stanujoč v Rogoznid pri Ptuiu, zaposlen kot kurjač v opekarni Ceiotti, izjavljam sledeče:
Dne 13. t. m. je priSel k meni e. Josip KramarSič ter mi predložil tiskano izjavo v podpis, ki sem jo podpisal z ozirom na dejstvo, ker mi je predočil gospod Kramaršič, da sem podnisal izjavo, s katero sprejmem kandidaturo za Delavsko zbornico na Neodvisni delavski listi.
Misleč. d2 je to iz organizacije, v kateri sem organiziran in za katero seir, sprejel kandidaturo ia tozadevno izjavo lastnoročno podpisal, sem nasede« :n nevede podpisal izjavo, ki je izšla v »-Delavski politiki*.
Ptuj, dne 17. januarja 1926.
Tomaž Švajger i. r.
Priče, pred katerimi je kandidat Tomaž Švajger podpisal gornjo izjavo so: Milan Menoni. Egidij Sigi in Joško Roža nec. S tem je dokazano; da se je gospod Kramaršič poslužil nečedne metode in nevednosti preprostega kurjača v dosego gotovega namena, kar ni ravno lepo. Vložene in potrjene liste pa se itak ne morejo razveljaviti, če bi se tudi res ugotovil kak nedostatek. ker ni v zakonu in ne v volilnem redu nikier predvideno razveljavljenje kandidatnih list. Laž ima kratke noee. srospodie sodrugi in vam ne bo pomagala, da ne bi pri teh volitvah popolnoma pronadli.
Vsem našim volilcem smo s tem dokazali, da je vse pisanje »Delavske politike* ena sams laž in farbarija, katerim ne smejo nasedati. Laž je torej tudi trditev o neveliavnosti naše liste, ker je Neodvisna delavska lista veljavna in bo zmagovita,
Hinavlčina socklpatrijotov
Socijaipatriioti so imeli Delavsko zbornico tri leta v rokah. V zbornici ni?« delali ničesar. Skovali pa so volilni red. ki sloni na samih špekulaciiah. v goljufijah šn nasilju. Zato v volilnem redu ni noben h kazenskih določil za nasilja Ln goljufije. Niti na splošni volilni zakon se ne sklicujejo. Kar oa je na nemorali zsrrajeno. se mora zrušiti. Zato bo poskrbelo naše delavstvo, zlasti naši obrtniški pomočniki 'm služkinje po
mestih, katerim so voiilno pravico samo od daleč pomolili.
Za danes samo nekaj. V volitve se res nezaslišano vmešavajo celo uslužbenci Delavske zbornice, torej izrazito uradne osebe. Ugotovljeno ie. da so pobirali po svojih zaupnikih kuverte brez podpisov. Kdo bo podpisa! volilca? Nezaslišan« ie dejstvo, da so socialdemokratski zaupniki zvedeli v katere obrate. po kakem vrstnem redu tn ob katerem času bodo uradne osebe gotov dan raznašale kuverte z glasovn eami. Nezaslišano je. da so ilm njihovi zaupniki sledili takoj za petami bi s nasiljem in z nezaslišanim vmešavanjem pobrali (deloma nepodpisane) kuverte. O teh stvareh se bomo še prav temeljito Pogovorili.
Naše zaupnike in organizacije ponovno prosimo, da nam sporoče: I.) Ali v večjih obratih njihovega okoliša obsto-&jo voljeni obratni zaupniki rn kdaj so bile volitve? 2.) UgoDovite. katere tri osebe so prve vnešena v voKlni Imenik, Javite ime<na in poklic. Ali so bile te tri osebe klicane v Pisarne podjetij, da potrdijo dostav« glasovnic. 3.) Ali so te tri osebe naidalje časa zaposlene v obra tih? Ako ne, katere tri osebe so bile najprej priglašene v zavarovanje za slučaj bolezni Te podatke potrebujemo, da ugotovimo, v koliko se je izvršilo vmešavanje v volitve tudi glede teh zaupnikov. — Ali niso v večini krajev sa-mm zaupnik! ene liste? K<taj. kako se ie ta organizacija In reorganizacija izvršila.	_
Volilcem za Delavsko zbornico
VsL ki ste v Ljubljani v maJib obratih z manj kot 20 delavci, ne pozabite, da morate sami po glasovnice, šn sicer vsak dan. od 8. do 12. dopoldne in od 3. popoldne do 8. zvečer v novo palačo Okrožnega urada za zavarovanje delavcev na Miklošičevi cesti, čez dvorišče.
Glasovnice se delijo tudi ob nedeljah ln praznikih!
Porabite nedeljski prosti čas zs ta. da sigurno dvignete glasovnice. Ko prejmete elasovateo kuverto, se na oddajni listek, ki je prilepljen na kuverti, razločno podpišite, fe kuverte vzemite be! listič m ga raztrgajte, na .ijegtovo mesto pa denite glasovnico z besedilom: Glasujem za Neodvisno delavsko Eisio, katere nosilec je Rudofj Juvan. Tako glasovnico dobite pri vseh naših zaupnikih ali pa v tajništvu NSSZ v Narodnem domu. pritličje desno, šn v tajništvu Unije v Kazini. Glasovalno kuverto prinesite potem v glavno volilno pisarno Neodvisne delavske liste v tajništvo NSSZ v Narodni dom.
Ne pozabite vzeti seboj kake uradne legitimacije, ti. pr. poseisko aH delavska knjižico, krstni ali domovinski list itd.
Glasovnice dvignite ,ia>pozr,eje do 26. januarja, ker se 27. januarja zaključi dviganje in bi nedviznjene glasovnice lahko uporabili naši nasprotniki
V večiih obratih^ kjer bodo glasovnice dostavljene, pazite, da jo vsakdo prejme. Ce bi io kdo ne prejel, naj se javi tajništvu NSSZ v Narodnem domu.
Narodno m napredno delavstvo mora v boj za častno zmago Neodvisne delavske liste"
Glavni volilni odbor »Neodvisne delavske llstes.
rni pregled
Ljubljanska drama
Začetek ob 20. ari
Torek. 19. januarja: Zaprto.
Sreda, 20. januarja: cObrt gospe Warreno» »e». prernijera. Izven.
Četrtek. 21. januarja: «Her.rik FV.». Red P.
Petek. 22. januarja: »Krpan mlajši*. Red D.
Sobota. 23. Januarja: «PerifcHja». Delavska predstava. Izven.
Nedelja. 24. jsnnarja: Ob 15. »Zapeljivka«. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv. — Ob 20. »Draga mladost*. Ljudska pred« stava po znižanih cenah. Izven.
Ponedeljek. 25. januarja: «Obrt gospe V/er« renove*. Red C
Ljubljanska opera Zsfefck ob po} 20. uri.
Torefc. 19. januarja: »Povratek«. »Glumočfe Red C.
Sreda. 20.: »Srce hr lect**, «Posiv ca ples*, «C«pric;o esp3SJnoIe». £.
Četrtek. 21.- Zadrto.
Petek, 22 : »Aid«». A.
Pobota. 23.: »Zvedave ženske*. B.
Nedelja. 24.: »Eva*. Ljudska predstava po znižanih cenah. Izv.
Mariborsko g!eda!išče
Torek. 19.: «Evangeijnik». C Premljera.
Sreda. 20.: Zaprto.
Četrtek, 21.: «Evangeijnik». B.
Premliera v ljubljanski dram!. Jutri »e
vrši v naši drat?! premliera Shawove štiri- . djJanke »Obrt pospe Warrecove« v režij! '
S. Milana SfcrbfnSia. V drami nastopalo: ga Warren — Nablocka. trjena hči Vlvle Medvedova. sir Croflts — Skrblnšek. Praed — Kralj, pastor Gardner — Cesar, njegov sin Prank — Drenovec. Premliera drame je Izven abonmaja.
Premliera Klettziove opere »Evangelinlk« rta mariborskem odru se vrši danes v terek. Dejanje ie nad v«e pretresljivo. Iz ljubosumnost! zažge !va?i Preudhafer skeder.j ln osumi svojega brata Matijo tega zločina. Po nedolžnem presedi Marija 2) le! v ječi. fca-sr.e e pa se poda vss potrt kot berač od kra fa do kra'E. pojoč razna mesta Iz evangelijev Slučajno naleti tia brata in mu vse odpust!. Tragično dejani« spretno prepletajo šegavi kezliašk! zb&r. religlioznl motivi in nežni otroški prizor. Ganljivo dejanle. veiedrama-tlčna la melodijozna godba, ki ie segla po vseh odrih 1 publiki i Igralcem do srca. bo gotovo tudi v Mariboru učinkovala ca Isti na-Jta is vabila staro in miado, da si ponovno og'eda «Evangeljnfka».
Nedelj predstava v Marljonetnem ele tališču: PocclJeve »Čarobne gosli«. Menda bo res. da so »Čarobne gosli« najboljša Pocciteva lutkarska Igra. To sta realnost in domišlilia tako tesno strn ena. da človek ne čuti. kda) konča eden ln se začne drugI svet Marijonetno giedaliSče vprizaria »Čarobne gosli« vedno nanovo s velikanskim uspehom In oo oravld. Snov je pestra frva h> polna da mora zanimati vsakogar. Nikakor ne ?irerr>o tu pozabit! tudi Izborne scenerlie. ki doseže višek v prizore pred gradom. Mojster Klemenčič le vstvarll krasen okvir za vel& uspeh Igre. Igralo se ie živo. s tejtoe-
ran«n:oni. daio pa bi so narediti šs več; Žid bi naj bil Izrazitejši la gozdni duh Bakre zius bi moraš razodevat: več demonlčnosii, s katero obvladuje ijad!. Skoda tudi, da ni godba Gašper je vi h gosli nekoliko močnejša is sugestivneiša. Vendar moramo kijub vsem pomanjkl ivostim ugotoviti, da is predstava prav dobro vztrezaia zahtevam lutka-ske Igre, kar ie naiboljš« potrdila napetost gledalcev, ki »o ves čas prežaii na oderski razvoj dogodkov Morda bi kazalo »Čarobne gosli še ponavljati. Na žalost pa n? tnogoč* zapisati, da if prostor zz igralce dovolj ločen cd avditorija, kar je videt! posebno v kratkih odmorih ko so za odrom izpreminjali prizorišča, ker le strop nad isralci še vedno odprt, so švigale sence sem tn tia In so motile ubranost, ki je pri taki predstav! še j prav ooceJvno potrebna
Šent.'akobs!i! gledališki oder: Otepati- i ška kriza. Naš! vrli Sentjakobčani so vprlzo rili v soboto in v nedeljo zvečer Eitiingerie-vo satiro na gledališke razrrere »Gledališka j kriza«. Delo ie dobro In marsikatera pisa- j teljeva misel o gledališču :e dobrodošla po-<ebm> v naših razmerah. Režiser g. Karus se potrudil in ie zasede! g:a\ vloge srečno, Jtst jo pripomoglo igri tio hvalevrednega tssoeha. Glavno vlogo ravnatelja ie igra! izvrstno e. škerlj. G. Košak v vir,Ti interidan-ta mu je dobro s&ktmdiral. Rebolju se pozrta še začetništvo. vendar pa je niecova Pridnost velika In obeta še dobre uspe!1«. Petri čeva fn Karus sta odigrala svoji vlogi z veli ko rutino Samuel Kolin g. Lavriča ie bil ps srečena kreacija. Car.ksr pa je bi! pretiran. Sluga primeren. Statisti so storil! svojo dolžnost. Predstavi bi bili zaslužili več publike kakor sta lo imeli.
O. Aleksander Ratabau na dramskem odro v Beograda Danes, v torek se Izvaja v prostorih beograiske »Maneže« Ostrovskega drama »Po nedolžnem krivi«. V tel dram! na stopi kot ziavn! igralec z. Aleksander Bala bam.
Ljubljanska drama
Repstra PfrsrdeSVrve trasredila »Hemrfk FV.» je biis dokaj	od premiere, s či-
mer p? še tri rečeno, da le prestava res »Mira. Nekateri feTalcJ si pač rse dnjo ničesar dripoveda^: ho« aH nehote, efetrf ie k<wsč?ro ist!. «Tai!ni tvetn3d» še vedno neprestano giraMlo za rvAe. ramena in prsi, pa hrope1!«. orglaio St Šepetal^, stea noeS k fraku 5e veidno črno kravato. Prida Je vedsto br« vzroka SoriC.... Pn©rav&i pa se K&Stjučn?. prteoca. Rsid priznavam lepo aprisoritpv 2 !*»vi«!il dekoracijamS fci kostimi: 2- orrf. Sest ie ps^da! t-.vej zunanje prav skrbno prsprav!)eio predstave.
M »d	rasluži v prvi vr^fc! izrecno
prtenaTje g. rež. Rnfos, k! je kreiral Izredno težko naslovno vli.zo z imetn.iš:te amftsdjo ta z vsem! možmžmf glasovnimi, rof-mKsttm! in teTa^skhrt rmitac!1a»n<# OčSv VJno sa le da! s 5tiid\!em pestre vloge največjega tnsd« ter je str»rS vse, ds bi nenavadno duhovitega cblasmlka« cveljavH Sm efek.sneje, hkratai pa teatrsmrjsj terane figttre čim ver-!ewie<ie zakrtl. Vseitakor mu je bila ianre-mefrrija	fei !sre vti reprszl drstl
sKusrečema, nesro v?, pc&misri Zato so pri SI tudi njegovi mojto^ogi! lepše do veljave.
OETorr>ria vfoea, k! }© bale d-^1«} d-oc©-ta toSrpavata le ffogere	b
zahteva pač potsfttsno v« i Sej; s tn tudi fetg-no mm&neca ismetofKa rvonkesa, nfidulacSJ ^tKMobaeea, sturesUvno tllnega ismetrrfka. Zato rt»-wamo biS g. Rogozu !e hvaležni, ds so Je pr! naa s svnflim veliknTi marsšeir, osrw>E>n®i| v tako velednetodnž ab!5ki
Seveda ostane odiprto vrirašarile, ie i£ s^tiSi kaisais mr^Tfc^.i to d«»JKyvižt?i SrVres-s^rujrano Igro. za kate-m romamo nttf p ^rajev ttlti posebnega zatriimstfia. Da ste «Hen-r®H3 IV.» boerovafa Shakespearov »Hamlet* fe? Shats; s svojitr^ l?mmed»iaTr!ii_ je meroa ohčutf v^r.ii prooren c*v;!!tša1ec. Vse cS''f! po kr-cictnaVctji Sa koraibrnac!«! za Sto večjo teatra feirct
Prav d^ber je bi! kot e'egaiitn.i žntrltrMit tn slnGinec barosi Be>"čredi g. L e v a r, dns5 ne rt»»re s svrjjšm tek^rnr usr.'arit! n'č posebnega ter se mora ome^evaS največ na !WžrnJko Vn peste.
Istnrtako nelivriležno vlofi« trna ca. Marija Ve r a s histerično marke«) Matildo. Po d^l-CBtr. času je nsst<x»41 v vlog^j sdrsvniks Oen>-xi3 e. rež. O si po v ! č, ki Je d^kfTs:, da je leafikrr.-rco snatno naprednval. G. Peče k nArrn tKibene prilike, da b! se oblikoval, o	pa naj mr^iimn z željo, da fim več tetrecovnirt s rvj:ttsJ e. refi«et S e s t Opozarjam le še, da «m.nterttoof» ni cllnS?, neeo rs«il7rlca, namreč krKt jlave nad tMal-korm. Ako b! bil nesrečnež pfde! na fi'TtSi, hd si W! zlrvmli vrat: ker le pade! na iati!-rilco. *S ie pretrese! ma'e m^ane (n zblaznel O. Rogoc se zato pravilno rr?W za vo ta-daj. nikoli pa ne za tilnilk. Taikih jes{-kovnfh net.Tčtrosjsi je še ceša vrsta. Zatn je teles* msrsžkriaj naravnost cajsačen a?5 ne-rajzrurnijn-. Fr. G.
Simfonični koncept «Glasbene Matice» v Mariboru
V četrtek, dne 14. t m., je priredil® »Glasbena Matica« v Msrlboru svoj prvi ■simFrmični koncert letošnje «.e7«ne. ki |e bil oherem dehut noveea koncertnega diri« genta g. Wad'<a>Rohinl*lrepa.
Kljub šele kratkofrajnemu bivaniu v Ma« riberu si je ustvari! g. dirigent rvočer.. prv. lrtvov«!en orkester ter a; namsh pridobil simpatije obč;nstva. Njegrvvo iskreno poj« morsnle skladb, poezija niegove 'nterpreta« cije (AdagT> simfonile!) ter lahkotno ohvla, dani® velikega orkestra razodevajo veščega !a ambicioznega dirigenta, ki mnogo obeta.
Orkester sam, to pot skoro irkljudno se« etavllen iz članom »Glasbene Matice«, Je pritegnil «edaj v svoj krog tudi gl-ishen! na« raščaj. To le čisto v redu. Na 1astn'h mo« feh sloneči orkester bo s »odelovsnlem m!a« dine ohrani! ono prožnost, ki famči za ob« atol lo rarrol Instituciie.
Posamezne akupine glasbil so dobro od. tehtane med seboj. NaiKoljša *o godala, nročn* 'n ritnrčno «'gurna. I.eaena pihala Ii- niso homogena skupin« fobna daleko pre. k»S» ostal«trobil« pa (rog!) fe ootrebu«
jejo vajo ia rutine. Vendar *e igrali ekspo« cirani trio Scherza preteEetljivo dobro.
Vsled obolelosti g. Bettets je pel Vilhar« ievega »Mornarja« g. Runipelj z lepo done čim basom. Orkestracija g. Hladita je ba_. vira in zanimiva.
Mozart je, žal, odpade:. Sehuhertcv« Uvertura v C«dura, predvsem pa »Etcicas sia očarala občinstvo. To asj bo »Glasben Matici« spodbudno, ds fco delovala z vso vnetno na tem polju ter gradila pot naši ti, ko zanemarjeni instrumentalni glasbi.
Dvoran« je bila polna, pohvala živahej in prisrčna.
Dr. L V.
Proslava Anion Cerar-Danilove SOletmce delovanja pri slovenskem gkda-
J*V v
liscu
Petdesei let poteče kmalu, odkar i® gospod Anton Cerar-Danilo vstor»ii i mladeniško navdušenostjo mej pionirje slovenske dramatične umetnosti. Bilo is to leta 1877^ v dobi temni m težki, ko je marsikdo obuna! nad bodočnostjo slovenskega naroda, ko ie zvečine nemški deželni odbor kranjski zadal smrten udarec Dramatičnemu društvu in slovenski mladi Taitii v Ljubljani in ko so skoraj vsi prvi, idealno požrtvovalni Urralci diletantie izgubili vero v svoje-delo in ostavili naše gledališče. Takrat je stopil g. Danilo med poslednjo zvesto četico, najmlajši z tiajposiumneiš?, najvztrajnejši med vsemi. In od 1. 1877. doslej je g. Danilo vztrajal preko vseh kriz. katastrof te izprememb v usod! našesra gledališča,
Boreč se često za lastni obstanek, se je boril z neomajno vero in ljubeznijo za napredek in procvit slovenske dra-matske umetnosti S skraino požrtvovalnostjo je igral v stari čitalnici in starem stanovskem gledališču, nato zopet na novem odru v čitalnici, pa v novem deželnem gledališču od 1. IS92. do leta S914., nato na lastnem odru v Mestnem domu ter od 1. 1918. do danes v obnovljenem Narodnem slovenskem gledališču.
Dokler ni prevzel vodstva našega gledališča i. 1918. novi Gledališki kon-sorcij, je vladala neprestana kriza in mizerija; gledališče se je borilo za ?ol obstanek in umetnost v njem je bila si-rotica. Z njo vred pa so bili sirote vsi naši igralci. Marsikdo ie obuoal, se posvetil varnejšemu poklicu a'i je odše! v tujino za boljšim kruhom. O. Danilo na je ostal zvest slovenski Talijj ir. dočakal dobo. ko se je tudi naše gledališče podržavilo ter postalo Narodno slovensko gledališče.
V brezprimentiem požrtvovanju sa. mega sebs mladostnemu idealu, v vzgledno zvesti veri v jasnejšo bodočnost slovenskega naroda, njegovega gledališča in slovenske dramske umetnosti je doživel z. Danilo peidesetletn> co svojega udanesca. uspehov in odrskn triumfov bofrafesra delovania.
Dramatično dništvo v Ljubljani le šo prevzelo prireditev iubilejske proslave svojega najstarejšega in r.ajzvestel-šega sodelavca g. Antona Ceraria-Ds"l-la. režiserja in staroste vseh slovenskih gledaliških članov liublianskih od leta 5867. doslej. Pokroviteljstvo nad to jubilejno proslavo pa je prevzela najuglednejša slovenska gos^a Fr>R'3 dr. Tavčarjeva v.a čelu ljubljanskega žensiva.
Proslava Danilove igralske 50 letnice se bo vršila okoli 20. februarja v ljubljanskem opernem rledališčti.
Na proslavo se usoia podpisani odbor opozoriti vse Slovence in Slovenke s prošnjo, naj se spomnijo jubilarja ns časten način.
Odbor Dramatične?;? društva v LJubljani. Predsednik: A', LiPes. nod^edsednff; Avgrist Prnprofnlk.' tainik- Fra-t O o veli ar, blagajnik: dr. Ojuro Adlešlč. Odborniki: Fran S. Fšnžsrar. dr. Ivan Grafena-tr, Pavel Gol'a. dr. Albert Kramer. «!ftl"r?r Fran Novak. Janko nielwe's» Trstenlš^l dr. Ivan Robida.
GiatnaH — PovrateSc- NccoJ se pojete, r naši operi za red C zadnjikrat v aboams-iu oper! Glumači la Povratek. V »Glumačiti« poia vlogo Canrna gost g. Zdenko KnittL Ostale vloge so v isti zasedbi kakor doslej.
Vrstni red tatedenskib opernih pred« stav v Ljubljani se je mora! spremenit! radi tega. ke: ie sodelovanje muzike Dravske di-vizije v soboto nemogoče. Zato oposariairsj abonenta reda E. da je njiliova predstava v sredo 31). t. m. Abonert! reda A imalo predstavo v petek 22., abonenti reda B pa v soboto 23. t. m.
Zadnji d3t> Trstenjakove razstave pd Jakopiču. Opozarjamo cenj. občinstvo, da 1» danes zadnji dan kolektivne razstave del Ac tona Trs.enlaka » Jakopičevem paviljona pod Tivolljem. Zvečer se razstava zatvort, zato naj se. kdor si jo misli ogledati, pežurt
Petiadvajsetletnlca g. Rudolia Cokfeha v Osijeka. V četrtek dne 14. t m. je prazno vai barltonlst g. Rudoll Bukšek. član oslje-Jkega gledališča, svojo odersko petindvalset letnico. Jubilant le pel vlogo Meflsta v »Ta« stu«. Partijo Margarete je izvajala ga Zlata Gnungjenac-Gavella. Pred začetkom operne predstave !e pozdrav!! pevca na odprtem odra gledališki Intendant z. Rukavina. potem Pa so mu po vrsti čestitali: mestni svetnik dr. Milan Cačinovič. gledališki Igralec Vo-Kovlč v Imenu stžnovsKih tovarišev hi tovs-jišlc. operni ravnatelj Mlrsk! v Imenu členov osiješke opere ter Aca Gavrilovlč v !m« na dramskih Igralcev. Jubilar te prele1 lovorovih vencev In lepa častna darila ter le b!! ves večer predmet žtvahnlh ovac!). Po lirbilcm! predstavi t». »e vršil slavnostni bal feet v prostorih »Graod hotela«.
Domače vesti
*	Pozdrav t- PribKevtto t Brežicah. V esdetjskoia »Jotra« smo poročali, kako te v Brežicah mnogobrojna deputacija somišlis-ilkov SOS t županom drjem Zdolškom ca ieio pozdravila predsednika SOS. Nadaljne vi ste poročila so deloma Izpadle, zato ftb i&knadno spopoln utemo. 0. Prlblčevlču le Izročila v Imen« brežiškega demokratskega iecstva gdč. Hilda U b t e n e k e r krasen ;<rpek cvetlic, ki ea le predsednik SOS poleg ljubljanskega šopka včeraj odnesel kot ljub spomin seboj v Beograd.
*	Minister sobračaja v Zagrebu. V nedeljo te je modil v Zagreba minister saobraiaja Krsta MUetlč, kl Je pregledal zagrebško že jezniSko direkcijo. Pri tej priliki ie Izjavil, di bo posetil tudi vse ostale direkcije v dr-javt, da se pouči o potrebah ln nedostatkih našega prometa. Zvečer se Je zopet vrnil v Beograd.
*	Is prometnega ministrstva. Do sedanj Jei kabineta v prometnem ministrstvu Ra-dšvoj Cadjevtt ie trajno upokojen. Na njeco •/c mesto le Imenovan dosedanji postajena-ielnik v Skcplju Stojan Adaievič. Za posta jenaSelnika v Beogradu je Imenovan Dušan bjorzjevtd. doslej uradnik železniške direkcije.
*	Inžeojerskl izpit tz strojne elektrotehnika je napravil v soboto na ljubljanski unlver jI i Pavel Latrrenčič, sin inž. g. Laurenčiča, cačslnlka v ministrstvu za pošte v Beogradu. Čestitamo!
9 Z zagrebSke univerze. Zagrebški »Ja-arajl Ust« poroča, da bodo v kratkem upokojeni sledeči proiesorj zagrebške univerze: dr. Branko Vodnik, dr. Petar Bulat. dr. Ar-ta Schnelder, dr. Grga Novak, dr. Marfl KijeUak. dr. Ferdo Koda ln dr. Radovano-tfč.
*	Izpremembe v državni službi. V držav-al računski službi so napredovali začasno izpitaii Drago Podreka v 1. skupino H. kategorije; Ivan Mlkuš. Ivan Bonač. Kare! Oro Jer. Ivan Miško in Pran Petrin pa v 2. sku-ji no II. kategorije. Premeščeni so: Svetoxar Nedok Iz ministrstva za notranje zadeve k o obmejni policiji v Gornji Radgoni, v poštni službi pa uradnik Rihard Oselman Iz Ma ribcra v St Ilj v Slovenskih goricah In Olga Moser lz Dola pr! LJubljani k poštnemu urade Ljubljana I. Cecilija Plankar. poštna urad tfca v Mežici Je tralnc oplojena.
*	Kdo bo novi rektor zavoda sv. Joroni. oia? Kakor Izve beograjski dopisnik zagreb šklh »Novosti«, se !e dosegel obojestranski sporazum glede Imenovanja novega rektorja zavod3 sv. Jeronima v Rimu. Imenovan bo jngoslovenski rimskokatoliški duhovnik dr. Giuro Magjarec. začasno dodel'es beo-srajsScl nad škofi Ji, vrši funkdlo rimskokatoliškega kateheta na beograjskih gimnazijah. Dr. Magjarec le absolvtral teologijo v zavoda sv. Jsronima.
♦Himen. Poročila sta se r Ljutomeru tehnik Nikola Protlpopov ln gospodična Mara Kocovaneva. šolska npravttdil-ca. Bilo srečmol
*	Poročil se le v Podnartu na OorenJskem Z Drago Fister, čevljarski mojster s gdč. Minko Šolarjev o. Iskrene čestitke! 108
4 Smrtna kosa. V Slovenski Bistrici «a urcrta gospa Genovefa 2 u r a i, soproga les cega trgovca In gostilničarja. Umrla |e bila vedno odločna narodnjaklnja In te tako vzgo 3ia tnd! svojo deco. Zapustila ie II otrok, aed katerimi Je 7 Sokolov In 4 Sokotlce. Pogreb so vrSi danes, v torek popoldne, v Stov. Bistrici. — Preteklo soboto te umrl v Gradcu poikovni zdravnik dr. Prane 2 i ž e k v 86 letu svoje starosti. Rodom tz Spodnje Štajerske (PrlekiJe) Je preživel volno dobo V pokoja v Gradcu. Bil Je vedno zaveden Slovenec, odbornk tamkajšnje čitalnice tn Predsednfij Podpornega društva vtsokošol-cev. Blag po svojem značaju, fe podpiral zlasti slovensko mladino, katera mu bo, kakor vsi, kl smo ga poznali, ohranila časten spomin. Pokojnik zapušča vdovo In sina Pra na, vsetičiliškega profesorja v Prankfurtn ta Majni. — V Oorid Je umrla ga. Frančiška DraSček. soproga g. Karla Draščka, v 73 lete starosti Pokolnlca mati gospe Olge dr. Puoove ln gospe Karle dr. Sa pite ve ie bila v goriških slovenskih krogih spošto vanj kot vzor matere ln gospodlnle. vneta S'cvenka ter kot žena blagega srca napram revežem. PogTeb se le vršil v ponde-iik popoldne. — V ptujski bolnld le izdihnil v pondeljek v maminem naročja v starosti 14 let, Mftla T a v z e s. sin odličnega naše-ti pristaša, notarja g. Tavzesa v Logatcu. Težka nesreča, kl Je zadela rodbino g. no-'-aria, Je vzbudila splošno sočutje In sožalje.
-	V Čatežu pri Veliki Loki le umrl včeraj posestnik g. Ivan Mlklič, oče gosp. Mat-ia MiklKa. iefa knjigovodstva direkcije drž Železnic v Ljubljani. Pogreb bo latrl zhrtraL
-	V Jenkovi nlld it H v Ljubljani te pr©-rtnil v nedeljo posestnik g. Josip K a S a r. Pogreb bo danes, ob 4. popoldne k Sv. Krt-
Bodi Jhn ohranjen blag spomin, žalujočim »aše Iskreno aožaljel
* Stjepan Radič pred mariborskim sodiščem? Iz Beograda nam brzojavljajo. da Je od službenega pozdrav« ob prihodu ministra Prosvete g. Radiča v So bo ti co demonstranta Izostal celi profesorski zbor sobotlške fakultete. »Politika« poroča, da Je profesorski zbor že vložH tožbo pri mariborskem sodišča proti g. Radiču radi njegove Za znanega napada na subotlško fakulteto. Po svojem zboru v Subotlcl Je g. Radič po-^al k sebi direktorje tobotiSkib srednjih Sol Pred katerimi Je ogorčeno obsojal »netaktno obnašanle« profesorjev subotlške fakultete. češ »kakšna Je to manlra. da tožijo ®!itistra«. Jaz sem rekel, da d profesorji nI-znanstveniki, o dijakih pa sem se Izjavil ostrejše, nego le bilo v novtnah. Res |e, ča PlJančoJeJo. Inmpajo in »o večinoma štipendisti«. Radičeve Izjave so se kmala razšle po Subotld In popoldne je prfcel k Radiča dekan fakultete prof. Ačlmovič. Med "Hm ln Radičem Je prišlo do burnera konflikta. Radič |e vpil nad dekanom, da se Je '"Salo po hodnikih ln le hladnosti prof. Ačl-®«vi4a se Je zahvaliti, da nI stvar končala
Jako mečeo. Naenkrat ie Radič obrnil plašč po vetru. In dejal: »Jaz sem za sporazum« ln obljubil, da se bo pri preteseriih primemo opravičil. Pod tem pogojem bodo sutootiški profesorji umaknili svojo tožbo.
*	Sarajevo naman) obremenjeno večjo mesto Jugoslavije. Proračun mesta Sarajeva Je bil te dni odobren ter znaša 24.500.600 dinarjev. Za investicije so določeni r.asied-njl zneski: za asfaltiranje 6,000.000 Din, za gradnjo malih stanovanj 1.200.000, za gradnjo malih staBOvanj 1.200.000, za gradnjo no ve osnovne šole 1.200.000 ter za novo ledenico 60.000 Din. Pri posvetovanju e novem proračune se te naglašalo, da ie Sarajevo med vsemi večjimi mesti Jugoslavije najmanj obremenjeno. Na osebo pride 355 dinar Jev, dočlm te obremenjena vsaka oseba v Splita s 1100 Din. v Beogradu s 1000 Din, v Zagreba s 770 Din v Ljubljani s 713 Din la v Skoplju s 463 Din.
*	Nov Član glavnega prosvetnega sveta. Na predlog prosvetnega ministra te kralj podpisal ukaz, s katerim je Milutln Stanko-vič Imenovan za novega izrednega člana glavnega prosvetnega sveta.
*	Naši vojaški grobovi V novem državnem proračunu Je določeno 1,500.000 dinarjev za ureditev našth volašklh grobov doma In v tujini. Večj! del te svote se porab! za gradnjo grobnice na otoku Krku ter grobnice v Solun«. Za grobnico v Dobradžl se le že Izplačalo 200.000, za grobnico v Beogradu pa 100.000 dinarjev.
*	Naši zlatniki. Finančno ministrstvo Je v smisla sklepa ministrskega sveta naročilo v francoski državni kovnici nove zlatnike s podobo kralja Aleksandra. Napisi bodo Izdelani z latinioo. Skupno te naročeno milijon komadov, kl moraio biti Izdelani do konca Iuliia letošnjega teta.
*	Po solunski aieri. Krali Je podpisal ukaz, s katerim se priznava pravica do pokojnine generalštabnema polkovnika Milu-tinu Lazarevičii, kl te bil v znanem solunskem procesu obsojen na dvajset let ječe.
*	«VsesIovauska novinarska zveza« v Pra gl prične v kratkem delovati, ker so njena pravila oblastveno že odobrena. Poztvamo vsa slovanska novinarska društva, da se prijavijo čim najpreje kot člani v kolikor to že niso storila. Priglasitve naj se pošilia o na naslov: Josip Holeček, pfedseda »VJeslovansk6ho svazu novinafu« (Spoiek českych žurnalistu). Praha L, Skorepka č. 7. Da b! »Svaz« mogel člmpreje pričeti z delovanjem. Je treba da se društva takoj pri-glasč.
*	Priznanje zaslužnemu obrtniku. Iz Ljutomera nam sporočajo: V nedeljo predpol-dne so ljutomerski obrtniki slovesno Izročili častno diplomo g. Josipu Velnerju, mizarskemu mojstru v Ljutomeru, ki 2e 32 leto načeljuje kolektivni obrtniški zadrugi ln kl Je bil 6. t. m. Izvoljen za časnega predsednika zadruge. Slavnostl so se ndele-f!H med drugim ljutomerski župan dr. Stojan zastopnik srezkega pogovarja g. Mlinar, ln načelniki ter odborniki vseh zadrug ljutomerskega okrožja.
*	Muzejsko društvo v Ptuhi prlred' dne 20. In 27. lanuarla vsakorat ob 17.30 uri v Glasbeni Matici, Hrvatski trg, predavanji Dne 20. t. m. bo predaval g. dr. A. Kolarič asistent ljubljanskega vseučilišča, o slovenskem Jeziku in vzhodnoštajerskih narečjih; dne 27. t m. pa prol. dr. Glaser Iz Maribora v proslavo 70 letnice rojstva Antona Aškerca o Imenovanem pesniku. Vstopnina: sedeži 5 Din stojišča 2 Din. V kratkem namerava prirediti društvo več predavanj o umetnosti, narodopisju Itd.
*	Pogreb tovarnarja Franceta Cerarja v Domžalah. Kljub slabemu nedeljskemu vremenu so spremile v nedeljo v Domžalah po kojnega tovarnarja Franceta Ceraria na nje govi zadnji poti tako velike množice, kakor Jih Domžale še niso videle. Žalnega sprevo da se Je udeležil občinski odbor z županom A. Skokom na čelu. uradništvo iz Kamnika, med njimi šolski referent g. M. Pretnar, osnovna lo obrtna šola pod vodstvom učl-teijstva, orožništvo, flnanca, gasild. Sokoli, Orli, obrtniške ln delavske organizacije, god ba. pevsko društvo In številno občinstvo. Broj vencev tn cvetja te zagrnil grob moža, kl Je užival med ljudstvom velik ugled la splošno spoštovanje.
*	Težka nezgoda z revolverjem. V gremi JalnJ trgovski šoli. v Kranju Je trgovski vajenec Fran šavnlk v nedeljo z cekin tovarišem ogledoval samokres. Vsled neprevidnosti se le pri tem samokres sprožil tn te krogla zadela Savnlka v trebuh. Poškodba ie težka. Sa volka so prepeljali v ljubljansko bolnico.
*	Osiješko gledališče brez razsvetljave. Narodno gledališče v Osileku dolguje privat nI zadrugi za električno razsvetljavo Se od lanskega teta 70.000 Din. Ker nI dobila plačila, te zadruga po sobotni predstavi ustavila razsvetljavo. Gledališke predstave so vsled tega do oadal neza ustavljene.
*	Smrtna nesreča v Radečah. Iz Zidanega mosta nam pišejo: Pri valjčnem mlinu g. Po-laoca v Radečah se je smrtno ponesrečil vaier.ec Pavel Amzelml Prišel Je pod trans-mlsllskl jermen, ki ga Je tako stisnil, da le NI na mesta mrtev.
*	Dojenček zmrznil poleg matere. Iz Zagreba poročajo o tragični smrti dojenčka, ki ie ponoči zmrznil poleg svoje matere. Kro-šnjar Setnlčar ni mogel dobiti primernega stanovanja. Zakonska sta tako siromašna, da nimata niti posteljne oprave. Setnlčar, niegova žena In trimesečni otrok so ležali
je »elefilm sijaja, lepih žena, foks-trotta in jazfcanda.
na tleh na razgrajenih cunjah. Otroka sta sicer zavila v cunje, a mraz zadnjih načl Je bil asoden: otrok Je poteg svoje matere ponoči zmrznil.
♦	Slab tovariš. V Seiu pri Zagorju ie dne 15. t. m. ukradel hlapec, 30 letni Peter Gvč-iak iz Šmartna pri Slovenjgradcu, svojim tovarišem dve zimski suknil, tri srebrne ure dve suknji, več parov čevljev, več hlač in nekaj perila. Prisvojil si je tudi delavsko knjižico Josipa Perovška to neznanokam pobegnil. Ovčjak ie že znan prevejan tat, ki le presedel že veliko po zaporih. Ker ima sedaj tujo delavsko knjižico se bo te tudi bržkone posluževal. Ovčjak ie srednje postave, podolgastega obraba, teranorjavih las in sivih oil.
*	Nesreča na morin. Po poročilih iz Splita se ie v bližini Ugljena pripetila te dni težka nesreča. Vihar je prevrni! čoln. v katerem sta se vozila oče In sia. Na pomoč je prihitela neka italijanska ladja, ki pa ie mogla rešiti samo sina, ne pa tudi. očeta, ki ni znal plavati.
•	Aretacije falziiikaiorjev kolkov v Zagre bu. Snoči se je vrnil Iz Nemčije uradnik za grebške kriminalne policije dr. Bogdanovič, ki je vodil skupno z vrhovnim šefom kriminalne policilc Lazlčem v Neircčlii preiskavo radi falzificlranja dinarskHi tisočakov. PO Izjavi dr. Bogdanovlča so bili v Nemčiji aretirani: v Duisburgu: Petar Javor, naš držav lian, hišni posestnik In trgovec v Dulsburgu, Petar Car. glavni krivec v tej aferi ln Wil-heim Kopleck, trgovec, pruski državljan. V Blelefeldu, kjer so tiskal! ponarejene tisoča ke: nemški državljani Josip Meil, Herman Nordholdt, lastnik titograflje v Bremena ln tvornlčar duhana Albert Buchholz. Naši dr-žavl anl bodo Izročeni v kratkem našim oblastim. Vrh tega Je zagrebška policija aretirala skupno 11 oseb, kl so zapletene v afero.
v
•	Gtevu »IrapKfna dreStva «Pravaikw. XXXV! re*tna gl&rna	tiru&tva «pT»raika> it bo rrtila 1. februarja * eobi St. 78 tetina palač« » Ljubljani ob 5. popoldne.
« DraStvo aiijlb dri.ivnifc naa>e5č«nca» u Slov*, oljo. V interesu vseh drl. &ame&&eocev Vaa poziva odbor, da ftim preje poravnate članarino is pBszsrU cioo. Do!lnogt vftakeora tovariSa-člana Je. da 19 društvenemu pozivu odzove la ie ne včlanjeni tovariši prijrlase kot člani ii rotiva. O.lbor.
» »Obrtni VeitniU.. Dmca Številka »Obrtnega V»st-nlka. xa tekoča leto je te dni izšla t vrlo zanimivo vsebino. Opr.xarja.no vso obrtnike Slovenije na to •diRo »brtno-strokovno glasita, kl izhaja dvakrat mesečno. In sioer t. in IS. vsakega meseca. V dr«gl Številki prinaša eanimjv članek «Kaie eorpodarako ojačrnje*. kl mora sanlnati vsakega obrtnika, ki mu je pri srco gospodarski razvoj.'Za stavbenike prinaša vaten članek .VpraSacje omejenih stavbnih koncesij*. Članek Je zlasU is tesarske hi zidarske mojstre velike vainosti in Seleti je, da ga prizadeti čl. tajo. Dalje prinaSa članek namenjen .Zavarovancem Okrcinecra urada aa eavarovanjo delavcov. in opozorilo Zboruire i trgovine, obrt ln Industrijo v Ljubljani {lede »SploSne dollnostl davkoplačevalcev v I. četrtletju 1928.. ia o .Dospelosti nekaterih peri-Jodičinh taks.. Med raznimi poročili najde tudi vsak obrtnik zanimiva kratka poročila, ki jih navadno al najii v političnih dnevnikih. Na .Obrtni Vestni*., ki •tane letno 40 Din, posamezna ttovilka S Din, bi »oral biti naročen vsak samostojen obrtnik, ki stre. tsi za napredkom s tokom časa. Ust si naroča pri
rvnifctvu .Obrtnega V*stnik*>, Ljubljana, Dunaj-cesta £0.
tt— Prihod novega divizije za komandanta v Ljubljana Sinoči, cb 21.32, se Je pripeljal! Iz Beograda v LJubljano novi komandant Dravske divizije, general Danilo Kaiafatovlč. Do Zagreba se mu je peljal nasproti brtgadni general g. TršpJoovič, na glavnem kolodivoru v Uii>!Jaati pa ga }e sprejel dosedanji komandant, general Aleks. Stojanovič, ki J« Imenovan za a<r Sij epskega taispekitoria v Beogradu, z več štetafeni čast uSd
o— Nedeljskega skupnega kobila predstavnikov SDS v veliki dvorani Kazine se Je udeležilo nad 400 oseb. Restavrater g. Pran Kraj>ež Je viotSl ves svo$ tmd v to, da za zir.erno ceno nud! svojim somišljenikom prav dobro Wi okusno kosilo. Vse delo Je g. Krapež sam nadiziral, za to Je tudi vse funlcoftooiraio v za<km»!jnost gostov ln v zadoišičenle restavraiterja samega. O dobri postrežbi, tovrstni Jedi In taborni pijač! Je bilo dišati mnogo pohvale to priznanja. Naši sontlšilenM Izven LJubljane so se lahko prepriča«, da )e v «ZvemcJS. goetHna, Id lah ko tekmuje z na|bot1štenl ter tako vredna vsakega priporočila, to tem boij, ker je g. Krapel zaveden ln pnžrtvovalen naš mož, kl |e vreden na^tad-atnejše podpore vsega narodnega hi naprednega občinstva.
u— Ljubljanski grad. V četrtek, dne 21. jamraria se bo vr$il ofc 19. uri ca Gradu v Delavski dvorani občni »bor novo ustanov-fjenega »Naprednega kulturnega tn političnega druSsva Ljubljanski grad. z ob čajnim dnevnim re>dom. Po trudspolnih bojih Je sto. pBo oa plan, mlado, nežno druttivece. vendar polno borbenosti, zano??. polnn veselja do deia. In dela Je velU«). Grad predstavlja daines celo vas, saj šteje cikoll 600 ljudi. Ni čuda. da se |e porodila pri «srndarjr;fi» nfe;e! na siim»tn4no delo na kulturnem, goapodairskem, socijafetem in poflt:čneim polju. Do danes s© bril «griKkirji. San! Naprednega cnapodaHkega dr«$tva za šentjakobski oilaraj, od dane« naprej pa hočejo živeti sairnoJasitno življenje, se hočelo boriti in dela>tl sami zase. ker v njih Je upanje na zmago, v njih Je imi.
u— Predavanje v društva «Soča» v Ljubljani. V srtboto, dne 23 t m. predava v salonu pr! «Levn» g. Akijz F"otočnr!k o vele-tnteresantnl terrf: »Zgodovifna LJirf>llane». Predavanje se bo vršilo v 2 cflcEh. PrSMUi-
Vsilili pustu! Ssorzo"
..SLAVCEVA MASKERADA" 14. n.
v Iinte5u , OSIOIS".
Uradno predpisane štaaspilje glede taks faa Se v zalegi pc najavil ceni
Teodor labfš
Linbljana, Kolodvorska n.lca 26.
[rta j
Zasto^sli-e S5. Rsvtar, L|ab^asa»
njo soboto nam bo podal prvi del o »Stari Ljubljani«: Mostiščarji, Bmona, utrdbe ln Grad, mestna vrata mostovi. O nor.'i Liub ljanl sledi predavanje 30. L tn. Vabimo k prvemu in lepemu predavanju o Ljubljani vse Ljubljančane in »Sočane«. Začetek točno ob po! 9. zvečer. Vstop prost, vsi dobro, došli — 0<fix)7.
u— Pogreb Frana Hribarja. Dolgoletnega mettearia «Slov. Naroda«, g. Frana Hribarja, so polobli v nedeljo k večnemu počitku. Številno, odlično njegovo zadnje spremstvo. Je bil najlepši dolkaiz, kalko priljubljen je bfl pokojni vsepovsod. Pred hišo žalosti ie zapelo pevsko društvo »Grafika« turobno »VI-gred», nalkaT ie kreni! sprevod proti Sv. Križu. Pogreba so se udeležili skor0 kor-pora-tivno člani organizacije grafičnih delav. cev bi delavk z lepim vencem, direktor «Jutra» dr. Albert Kramar z g. R. Pusto-siemSkom, uredništvo »Slovenskega Naroda« s glavnim trredmkosn St Virantern, uprava Narodne tiskarne pod vodstvom dr. Peetctnnca, ravnatelj Narodme tiskarne g. Fran Jezeršel;, bivši ravnatelij Naf. tiskarne g. Ignacij Verbajs, gospa FranJa dr. Tav čarieva, odvetnik dr. Ivan Tavčar ter ntnn-gosšteviljil drtid pokojnikovi tovariši. Pri kapelici na Kette . Murnov! cesti je »Grafika« zapela pokojnika v zadnje slovo šc »■Blagor mu=, nakar je krenil komdukt na pcfexpal;5če k Sv. Križa.
u— Gdč, Jelka Stanatorič, Id priredi svoj prvi kmnceTt v MubHani! v četrtek, dne 21. januarja, je pevka lepega elasu ln odlične kitenpretadje. Do sedaj je nastopala v rasnih beograjskih koncertih, pa tudi po drugih večjih mestih naSe kraljevine. Pevka Ima Izvrstno Sol© praSkega konservatorija, katerega Je atosolvirala z odličnim uspehom. Kritika hvali r.jeti krasen glas ta posebno poiidairia, da podaje pesmi Kreke vsebine popolnoma dovršeno in iz dna duše. Za naš koncert Je Izbrala ravno Uršike pesami in v vestem delu tod! nežne in gkboko občutene srbske narodne pesimd v obdelavi rrtla3-5ih modernih snhskih skladateljev. Predprc. daj a vstopnic v Matični knjigarni
a— Pritožba tz občinstva. Prejeli ssne: V mestrt kopel! so že dafj časa nevzdržne razmere. KeT se za odpravo Istih ničesar ne stori, Vas, gospod urednik, prosim za objavo naslednjih vrstic: Lj^bliana trna eno samo kopa-MSče, ki premor« v celem te 6 prh In 6 kadnSh kopel. Toda niti te bore faig^en. ske naprave ne ntore vzdrževati v takem stanju, da bi se Je mogel posluževati človek, k3 n! Gol STečen, da b! bil lastnik stanovanja s kopalnico. Dogaja se namreč, to to že dota* časa, da se, če v pršrti koipe-13 zavrtiš priprav© za prho na toSko »Toplo«, vlije nate ledena ploha, ki Je ne moreš renAraU v toplo, čeprav vrtiS pripravo tud! še na »Mlačno« ali »Mrzlo«. Ce s! posebno STečen, drtbtš včasSi začelikcmin še malo mlačne \'»de. Primeri se pa fcjd!, da ne prideš do mrzle vode — a to vedno le taSorat, kadar Je zunalj toipfo, kajti kadar sa-na) imretjje, ti postrežejo Izključno z tim-V> vodo. Pršma ko,T>e! Ima prš>ravo za rem-ladje »Prha ©d spodaj« m »Prha od sgo-raij«, h kateri pa skoro vedno manjka kljuC. Za slučaj pa. da naprava spio=h funkcij on i^ra, dr>biš vodo tstočasTto od sgoraj ln spodaj, toda v nalTaszHčiielšIh nasprotnih temcera-turaJi. kslkor Io pač ravno sosed rahi. Vse tozadevne reklamacije pri tamikajSnJiih usiuž benclh so vedmo brez nsipeha. Oni, kl s« pri. moraj«! poeečati mestno koipel, so torej v resni nervanrasti za svoje zdravje. Magistrat naš naT»ra\1 red!
u— PollciJ«5ke prijave. Od nedelje na pon detJeSt so bffl prijavljetii policiji s?ede5! slu. čaji: I tezred, ! poškodba toie lastnine. 1 pose.<a sanro/kre^a brez dovoljenja. 10 prestopkov cestnsga poltoijskera reda in 1 pre s Šopek prekoračenja policijske ure.
ts— Tatvine na pošti. Iz motzemstva so prihajale na poštno direkcijo zadnje čase pogwto pritožbe, da izrinia;jo poštne vrednostne pr»ffl3fke in zavirki hi ne prihajajo ni. t3 do carine hi še manj seveda v roke adre-saffov. Da pride tej skrivnosti v dkom. Je prSavfla prKma direkdiia zade-.-o policiji, ki Je v pondeljek po svoj'h agentih res tzsle-diila tatu teh pošiljk v osesb! nekeira nižjega poštnega osi«betica. Na njegovem stanovalo so našli v olike množine svile, nekaj svfletrih da.msikih toalet priponk za n-^avi-ee, traikov za čevlje, ogledale tn splošne galanterijske r<be.
u— Prodaja »Edinosti« v Ljubljani. Jubilejna številka tržaške »Edinositl« se bo prodajala še dalje po dva Din v tobakarai Sever v Selcrtburgovi ulici ter pri Vooigoslav Express Reclam Conupanv na Kongresnem trgu.
v
o— Haskarsia tetinlkov.akademikov (A. D. 3. T.) t« bo vriila daaes v vel. dvorani .Kazina*. Je interna, vstop le prod plesni izkazuinl. event. proti vabilu. Vabljene vse plesalke tn plesalri akad. drultva .Jadran, proti izkaznici. Krinka predpisana J. N. A. D. »Jadrana jo vabljeno.
n— IV. rodni občni zbor »Druitva sejmarjev ta Slovenijo v Ljubljani, se bo vršil v nedeljo, dne S4. januarja ob 14. uri v gostilni «Urak. na Rimski cev'.i t običajnim dnevnim redom. Ker se bodo na občnem zboru obravnavale zelo važne društveno zadevo, je dolžnost vsakega člana, da se (a zanesljivo in toPno udeleli — Odbor
s— Druitvo »Trezno«!!« v Ljubljani Ima danes, dne 15. t. m. ob IS. uri redno sejo v brezalkoholni točilnici. Dnevni red: dolcSUev dela sekcijam. — Udeletbs ra odbor obvema.
u— DrnStvo ielczoi£klh usloibcneev skliruje ca nedeljo doe S-l. januarja ob 8. zjatraj v dvorani pevskega druStv« .Slavec, v Narodnem domu v Ljubljani ob£nl zbor z običajnim dnevni« redom. Odbor.
u— DruStvo drl. policijskih nameščencev v LJob-tjast Ima svoj redni letni oMni ibor v sredo, *dna 8. tebruarja ob t«, uri v sobi rkunne kuhinje na poveljstvu straie, v četrtek, dne 4. lebruarja oh 19. ori pa v salonu kavam« ,1^-oro v Kolodvorski ulici fit. 29. kamor se vabijo osohito upokojeni člani ln doloSenl delegati podrnžnle. — Predsedrtvo.
u— DmStvo Atena naznanja, da je v sredo 20. te-ga mosee« ob po! 6. »večor plesna vaja za otroSkl Od-teiek. Odbor.
u— Prva čajanka društva »Kazina« bo danes v torek dne 19. t. m od 17. do «0. zvečer v balkonski dvorani. Na razpolago bo Bdelelnikoro čaj po re-tijikib rraah. Svira) bo kvartet Sokola I in evropsko radiopostajo polom najnovejšega apsr.it«. Vstop Jo projf Indi -a člane druline ln po njih vpeljane goste Oiilelca vsakdanja. Ako ta prvi poizkus uspe, ee »reHe ev. redne teden«ke g-i|anke.
n— Prosvetni odbor Sokolskega drnStva LJubljana n. priredi v Setrteic dne 21. t. m. ob pol 9 nri zvečer v telovadnici na realki predavanje o »Venerinih boleznih.. Ta dan je predavanje izključno le sa članice. Isto predavanje l-kljnfno le ra flane so bo vrSilo raelednjera rine 22. t. m. cb isti uri. Predava br. dr. Otmar Kraje. Pro«vefni odbor.
n—. Udrtr.-eije ia?as'ovenaklh ln$;niera I nrbitekta, sekcija L!nb'lan?., val-i na B. strokovno prebiranje, ki se bo vrSHo v petek, '"r." 22. januarja	ob
J?n nri v drnJ.abeem In'.",Vi pekcije v IT. nadstropju Ktaioe (vbod o Kongresnega trga}. Pre'avai bo go-
Za razkošni film
en Norici
speoijalno komponlpana glasba.
Epod dr. lit. Alojz Kril »O visokovradnem konstniL-tivnem Selezu«. Vabljeni io vsi tiari la po njih ▼poljani gostje. Upravni odbor.
Motaklub »Slovenija« v LJubljani naznanja, ua £0 vrSi izredni občni »bor v nedeljo, dne 31. jaimi »rja ob 10. uri dofteldno v »alor.n pri Ulkliču, fcott: »Julni kolodvor, v Kolodvorski ollci.
Zimske jubilejne prireditve SK Ilirije. SK Sirija priredi v soboto in nedeljo SS. in 24. t. m. kot ovod v Jubilejno petnajsto lato svojega obstoja tekmovanja v umetnem drsanjn v Ljubljani ter medklut> eko smniko tekmo v okolic! Mojstrane m Kranjsko
fore. Drsalne tekme sa vrSe na klubovem sportness nsaliKn ob Celovški cesti. Razpisane so Itirl tet> me: Tekma seniorjev ia prehodno darilo dr. G, Fuehsa, tekma II. senlorske kategorijo za klnbovo Jubilejno darilo, tekma dam ca klubov« Jubilejno da. rilo in tekma joniorjev. Natančen razpis ja razviden na drsališču Ririje, prijavni rok do 22- t. Olo »ode-Injs godba ZJ2.
a—- Kulturna ln družabna kronika. Danes v torek: premljera opere »Evangeljnik«. 22. jan. ljudska tmiverza: predavanfle o rušenj gledaiišiu; 23. Jan. trgovski ples; 27. Jan. svetosavisfca proslava; 2S. Jan. večer JČ LL ge s predavanjem g. Rasla Pu^teslemžSca ta s siktoptičnlmS slikami o čeSkl revoluciji; 30. ian. Jiignsitovcnskii p'es pri Goeferj; 31. Jan. shod g. Svetozaria Pribičeviča v Namtaeia domrj; 1. leb-ruarja plasiin^ki ples. Na S večni co: Križarjev večer z ot»č»rim zborom Slovanske čštaMce ln Uudske krtjržnice. 11, febmarja otroški karnevali pri Goetr.i. Dne 13. februarja sofcolska maScerada v Narodnem denru. Dne 20. fobnianja abfirri zbor JCL v Narodnem domu.
a— Na lovu za tatom pisalnega stroja. Dne 13. januarja je bil v Celja ukraden rudarskemu uradu pisatali stroj, vreden ohrog 4000 Din. Cetjsika policija Je to bre» spon* fila v Maribor z opombo, da Je osmtfjeti neki Ivan Zioaiic. Dne 16. januarja Je Sel mariborski detektiv po Aleksandrovi cestf, pri čemer mu Je prišei :iasowti omenjeni Zupane, Id Je izgnan iz Maribora m ga išče tudi celjsko sodfišče, odkoder ie ušel tz Jet-nKirice. Ko Je Zupane apacsil deteSativa, nro Je ušel v frančiškansko cerkev. deteMv pa' za njim in ga v cerkvj aretiral. Včeraj je obvestilo mariborsko poildjo brežfSko orož. niStvo, da Je omenjeni Zupane pisalni stro.3 v Brežicah zastavil ta nato odpotoval pn>+! Mariboru, kjer Je prišel že srečajo v rake policiji.
b— Aretadia rad! splošnega suma. Mariborska policija je te dni na cest! aretirala; brozipmselneca Ivana J. samo zato, ker se je zdel sumj.lv. Kmalu po aretaoffi so ugotovili, da Je aretrlranec do!go MvanJ tičeJc s Lajtersberga, kjer ga dolnjo, da Je v noS na 5. maja uOrradel nekemu Franu P3v!eri-6u kravo v Pesniškem dvoru. PoiKciija Je torej pravično sumila. — Ravno tako Je zle-te! le slučajno v godijo Alojz Cmkso, k5 Je bf. 17. Januarja aretiran saano radi kajenja nočnega rrtlru. Pri zasISanju pa so ogoto-' vili, da Je v neči na 7. decembra 1925. prt posestJillča Anto»ro Keletu v Orebavš, ob-©na Sevnica, ukradel tz zaklenjenega hlevai posteljnine v vrednosti 300 Din, dne 18. decembra 1925. Je Ukradej Antonu Auenju, trgovcu v Vetrinj.sJd ulici par fevešenlh čevljev. Končno ga zasledile tudi zagrebška poUcžJa radi poneverbe, ki Jo Je Izvrši! tam meseca majnika.
a— Svetooavska prireditev. Tukajšnja pravoslavna cerkvena občina priredi 27. t. n. (Sv. Sava) Sveto-savsko proslavo s zabavo, pri kateri sodeluje pev. zbor Drave, vojalki orkester, koncertna pianistka gospa Aplhova in koncertni neveo g. Zivke. Pilrodl-tav ob«ta l«p usetnllkl užitek.
h Celja
e— Občni zbor organizacije SDS za Ce-
Ije-dkolioo bo v četrtek zvečer pri Perato-zerju v Oaberfru.
e— Politična vest K radikaiom so prestopili celjski občinski svetniki gg. lekarnar Posavec, hoteliT Zumer ln mizarski mojster Šviga. Prva dva sta biia kooptirana v krajevni strankin odbor. Vri trije so bili svoj čas Izvoljeni kot pristaši tov. gospedarske. ga bloka. v
e— Smrtna kosa. V pondeljek Je umri v celjski javna bolnici po doSgem ln hudem trp ijenju znani celjski trgovec g. Franc Kra-maT v starosti 43 let Raj tri, znan kot dober in prflaizen mož, ie ustanovil leta 1909. skup ne z g. Emanuelom Pričo na vogalu sedanje' Cankarjeve in Kralja Petra ceste z malfen denarjem trgovino galanterijske stroke, k! je kljub nemSki konkurenci dobro uspevala. Ko mu ie že med vej no umrl kampanjo«, je začel še on sam bolehati ln sedaj ga Je smrt rešila trpljenja. — Po dolgem ta hudem trpljenju Je v soboto, kakor smo že kraitko Javili, umri na Dolgem polju št 8 v Celju upokojen! cinkarniški ursdmSk gosp. Franc Koroschetiz. Pokopan Je bi! v pondeljek poi^oldine na ofcoioškem pokopališču. Rajni g. Franc Korosehetz Je žive! v lepem b!agwtanj.u ln ker je sledi! gJas.u svojega dobrega srca. Je veliko storil za učečo se miadlno in diaSšvo. Bil Je veKk dntorotnik dijaške kuhinje. Blas bodli spomin dobremu možu!
e— Gospodarski list »Zadruga«, glasilo celjske zadnižne zveze, je zače! zopet redno tehaja'ti. lahajai bo za naprej 15. vsakega meseca. Ust. ki je sadom let po \cwni izhajal le za slučaj potrebe, Šteje sedaj že svoj 34. letnik.
e— Smrtna nesreča. V njenem stanovanju na Kraija Petra cesti št 22 so našil v nedeljo ob šestih popoldne onesveščeno, 83 let staro gospo Ano Kolenčevo, mater rajnega narodnega mecena ta veletrgovca g. Antona Kolenca in trgovca g. Franca Ko-ienca v Narodnem domu. Ko je prišel zdrav nik na lice mesta. Je ntosrel sicer ugotoviti, da srce še nekoliko utripa, vendar Je bila vsaka pcmiee zaman. Gospa, ki se Je radi nepazljivosti in pozabljivosti pri pripravlja^ nju akrepffila s pWnom zadušila. Je kmalu na to umrla. Pogreb bo danes popoldne ob treh. Spoštovairi rodbini naše soSalje!
e— RaJlI strop nego amputacija. V hrva-iidsicem domu se je zastrupil invalid I. A. zMravnfki so sklenili, da trni odrežejo nogo, a mo-ž, ki je že za časa vojne in potem pa njej silno mnogo prestal, }e sklenil iti raj* še v smrt
Naši onstran grame
p— Smrtna kote. V Gorici Je umrla go« »pa Josipina Manireda, mati zaslužnega g. Egidija Manfreda iz Voli V Ciginju je umrla ga. Ivana Hrast, žena znanega po eestnika G. Hrasta. Naj počivati v miru!
p— Dva finančna stražnika zmrznila. Med Kačjo vasjo in Bistrico so patruljirali trije finančni stražniki Martinelfi, Tortora ln Laj. Bilo je slabo vreme, buria, sneg, B-raz. Na koti 920 jih je zaje!, ko so se vračali, silen veter in vrgel v prepad prva dva. Laja jo burja sicer tudi treščila od tla, pa je vendar vstal in nadaljeval pot. Pri Zabičah je omaga! in tam ao ga naili fcmetlo nezavestnega. Ko je čez čas pri Je! k sebi, je povedal, kaj se je zgodilo. Oba finančna stražnika so naili mrtva.
p_ Zopet potres v Koiani. Dne 15. t m.
cb 3.57 so v Košani zopet čutili potre*. Bi« U sta dva sunka, prvi je bil »ilnejši in je povzročil lahko ikodo na nekaterih po« klopjih.
p— V Afriko Je odpotoval biv« urednik lista «!sonzo» v Gorici. Viktor Graziani. Udejstvoval se je v goriškem mestu priat«
no fašistovsko. Posebno srečo je imel v Renčah, kjer Je bi! izvoljen celo ra občin, akega častneg3 člana. Graziani spada med ona Italijane, ki hodijo sreče iskat v Go« rico pa ja zapuste razočarani in jezni. Ta« Lo se je zgodilo in se bo Se marsikomu.
p— Ples namesto kulturne prireditve Je ponudil pevskemu društvu «S!ovenec» v Borštu tamošnji občinski komisar. Društvo Je pripravljajo petje, deklamacijo in igre ca Silvestrov večer. Zadnji trenotek je ob. činsici komisar odrekel društvu dovoljenje In conudil ples pod pogoji, ki bi jih on ukazal. Plesi so dragi, na plesih se ubija veselje do narodr. ega kulturnega delovanja In mladina so savaia na kriva pota. ki so pa prsv všeč nasprotnikom na4eg3 r.arrrde. Društvo js zavrnilo kom''earjevo željo. Sle« dila jo prosta zabava v javnem lokalu Po. v sod vidimo, kaico se hoč« zatreti med na. Iim ljudstvom prosvetno delo. Ali dobro tr.amcnje je to, da neši ljudje vztrajajo. Z vztrajnostjo in lepim razvojem društvene« ga življenja bodo zmagali v svojo čast in ponos ter v upoštevanje pri oblasti.
d— Lastnik menjalnice Egone Tevella cbsojen. V Trstu se je vršila kazenska ra*« prava proti znanemu tnenialničarju E. Ta« velli. ki je bil radi goljufije, ponarejanja in prilaščanja tuje lastnine obsojen na 3 IctfC en mesec in 27 dni zapo-ra. Slo je za alsparstvo v znesku 300000 lir.
p_ Koncert Turczynske?a v Trstu. Polj«
fka se nagihijo (vsled spora t Nemčiio!) v svoji zunanji trgovini v precejšnjem delu k Jadranu. V Trstu zato radi vidijo Polja, ie. Poljski dijaki na tržaški trgovski uni. vtr?i so dobrodošli. V Trstu deluje 2 uspe« hom tudi »Circolo italo«r>o!acco Adamo Mickiewicz», ki !« priredi! 14. t. m. v «Cir. co!o Artistico® koncert pianista jo«. Tur« czynskega. Zbralo »s je številno odlično
občinstvo in koncert je uspel izbomo Pia« nist Jos. Turczvnski io pevka Janina Tur« czynska sta žela mnogo priznanja.
p— Nov azil c Lege*. V Tinjanu v Istri je bi! te dni otvorjen nov azil «Lege». ki ! je aaiei v potujčevaloo svrho takoj 25 na« i:h otrok.
p— Italijanski učitelj, ki prireja plese. V Rovinjskem selu v latri imajo italijanskega učitelja, ki se briga bolj ia politiko Id po« tujčevanje našega življa kakor pa ta Sol. ski pouk. Domači fantje so hoteli imeti piedpuatni ples pa so je on postavil proti Umu in ukazal, da se smejo udeležiti samo onih plesov, katere priredi on in njegova okolica. Pristojna oblast se ravna po nj«« govi želji.
p— Izseljevanje. I* okolice Buzeta v Istri prihajajo poročila, da so nekateri naši ljud. je pričeli prodajati svoja zemljišča tti do« tnovo ter se selijo drugam, t trebuhom za kruhom. Žalostno je tudi. da prihalato slo« vi nska posestva v last naiih nasprotnikov. Istra, kaj bo s teboj?
p— Strel Iz revoh-erja na potniikl vlak. V bližini Moše je H. t m rvečer nekdo strelja! a revolverja na potniški vlak. ki vori is Trsta v Videm. Zadeto je bilo »te« klo okna v vozu tretjega razreda K sreči ri bilo tam nobene osebe Orožniki poiz. vedujejo. kdo bi bil napadalec, ali doalej b»ez uspeha.
p— Ponesrečil se je cestni čuva i Anton Rutar v Ročin)u. Ko se je vračal d.-miov, je padel v neko globel in obležal tam mr. tfv. Železničarji so mu priredili lep po. greb.
p— II ovac ukradenih. Ko je prišel Ivan Frankovič v selu Frankovič pri Pazinu zju« trai v hlev, je videl, da je izginilo 12 ovac. Škode je 1500 lir. Orožniki in miličniki Uče jo t -itove.
p— Na mesečnem sejmu v Pozinu Je b!« !c> na prodal 279 volov po 500 — 525 lir kvintal žive teže. 201 krov po 380 — 5«0. teleta po 650 — 700. konji 2450 — 2500 lir komad, prašiči 60 —120.
j»— Rofičnica ge» v Vipavi V otno« škem vrtcu «Lege» ®e je vršila 13. t m bo> žičnica ob navzočnosti zastopnikov civilne in vojaške oblasti. Okoli hožičnega dreves« ca so bili zbrani edrugorodni» otroci, ki ao deklamirali prilične pesmi v perfektni ita« liianščini, kakor so ugotovili prisotni od po slanci in odposlanke »Lege«. Otrokom so dali nekaj malih daril in slaščic. Italijani so prepričani, da bodo po taki poti najhitreje potujčili Slovence. Morda pa se vendarle motiio t svojih računih. Nadarjeni sloven« ski otroci sj z iahkoto učijo italilgn.ščino tli gotovo je. da ne pozaMio svojega |eri. ka .čeprav je izgnan iz šole. Morda jim "naš rad' te okolnosti ostana še toliVo bo!) mil it. drag. Znali bodo dva lezika. kar jim no lio v škodo. Ne verjamemo ..da se bo da« !•> potuičevanje v nameravanem traislu do. cela izvesti
Šport
Beograd : Zagreb 4 : 3 (2 : 3)
Zaslužena zmaga Beograda.
R.adi nedeljske rcvanžoe tekme med aa« grebško in beograjsko reprezentanco Je, kakor znan", . astal med ZNP in J MS »por, ki jo končal s tem, da le JNS raznustil upravni odbor ZNP. Nekateri beogratski listi so pisali, da Jc Zagreb odkloni! ter« min 17. januarja predvsem radi tega. ker BO zagrebški igrači v slabi formi. To se pa ni izkazalo za točno, ker je zagrebško mo« itvo predveiilo lepšo igro, kakor pri prvi tekmi v Zagrebu. To velja predvsem za obram a M helčič je zopet pokazal avo|e !e(e zmožnosti ter med drug-m držal dve tnalstinet-^vki. Pnlefl ni«-"a »e je izhorno drz I branilec Vrhančič. ki ie že! mnogo odobravanja za svoje obrambno d^lo Dru« f>. »»o-fhški brsn-lec K»nst ni bil »'»h, »en« dar pa je zagrešil mnogo handsov in foulov V krilski vrsti |e Pavelič. ki je proti kon« cu prve polovice vstopil na me*t« Križa, precel zaostala! za svojima dnigoma Pre merlom in Marjanovičem. V napadalni vr« sti sta se odlikovali obe krili Giller in Gr« dtnič, v notranjem triju treba omeniti Mant!erja.
V beoaraiskem moštvu se |e napadalna vrsta izkazala kot dobro vigrana celota. Dibro je podpiral srednji krilec Petrovič, dočim sta bila stranska krilca alaha Branil« ca Ivkovič in Marjanovič nista bila kos svoji nalogi. Vratar Gligorijevič od BSK je zadovoljil.
Prvi polčas in začetkom drugega polčas« Je hita igra precej otvorjena. nato p« se jo videla preceišnia premoč Beograda. Vod« stvo je dosegel Zagreb v 7. minut! po Gi!« leriu. V 15. min. nevaren napad Zagreba. Mantleriu. ki trna iogo. se vrio G! gorije« vič pod noge, toda žoge na ujame. Meniler strelja na prazen gol, toda v zadnjem hi« pu priteče Marjanovič ter zavije žogo r korner. V iQ min. izravna Cul'č po lepem Cftni Sekuliča V 21. min. odbrani M'hel
Gospodarstvo
Narodna banka SHS
Stanje 8. Januarja. (V milijonih Din; v oklepajih razlike napram stanju 31. decembra 1925).
Aktiva: kovinska podleža 453.7 (—6.3): posojila 1364.8 (—6.3); račun za odkup kron skih novčanic 1152.9 (—33.4): račun začasne zamene 347.5: državni dolg 2966.3; vrednost državnih domen, založenih za Izdala-n)e novčanic 2138.3: saldo raznih računov 832.3 (+ 77.4). Skupno 9256.0.
Pasiva: vplačani del glavnice 28.2: rezervni fond 7.2; novčanlce v obtoke 6065.9 ( + 3.2): državni račun začasn« zamene 347.5; državne ter atve po raznih računih 116-6 ( + 75.3); razne obveznosti 476 5 (—14.4); državna terlatev za založene domene 2138.3; nadavek za naknpovante blaga za glavnico ln londe 75.4. Skupno 0256A
Tržna poročila
Novosadska Masovna bona (18. t m.) Pšenica: bašJta. I vastnnov po ireancah 305 _ 3"7 50: sremska, 3 vaeonl .305: ba-natska. Zenta. 3 vaiconi 300 Turščlca: bafika. marc-april. Tisa. 30 va*onov HO. Moka: .Os., »remska. eksportnl mlin. 1.5 vagnna 470: «2> 2.5 vapona 425: «2-. ba«1<a. I vajron 415: «0<«.. ha.ška. I vagon 515; «0s>, baška 500. Tendenca mirna.
s Glavna skupščina Narodne banket Is
Beograda poročalo: V Narodni banki se vrše potrebne priprave za letoSnjo glavno skupščino. Verjetno le. da se be skupščina vtStla tekom prlhodnieza meseca.
= Odreha o krošnlarenlo. Minister za trgovino In industrijo le Izdal odredbo, po kateri je dovojleno krošnlarhl samo našim državljanom. Dovoljenia izdelalo v Sloveniji
člč enajstmetrovko,"Vtrel|ano~po" Sekuliču. i okrajna glavarstva In v »vtonomnlh mestih V 34. min prodre Jovanovič. odd« Sekuliču j mestni župani. Izdalatl
Iz Trboveli
t— Posredovanje radi vojnih obveznikov Krajevna organizacija SDS Je posredovale radi onih vojnih obveznikov, ki ao bili od« poklicani od de!a pri rudniku v vojaško službovanje, katerih pa po odsluženem ro. kn ni hotel več sprejeti rudnik v službo. Zvedeli smo, da novih delavcev TPD no« te več sprejemati v delo, da pa bo csntrs!« no ravnateljstvo vsekakor nekai ukrenilo V prid prizadetih, kakor hitro bo podalo Bvoje poročilo rudniško ravnateljstvo v Tr«
bovljah.	„
t— Redukcija delavstva tudi pri Dukiču. Redukcijo delavstva napovedujejo tudi pri Dukičti. Od 25. t m. daljo bodo mesto še« 6tih bagrov a!i lopati! obratovali le trije, delavci pa bodo delali samo 8 ut brez nad« tr Veliki stroji, kakor širokotirne lokomo. tivs, bodo tudi stale. Redukcij« pri Dukl« ču pa delavstva menda ne bo prehudo r«. dela. kajti te dni je okoli 100 delavcev pro. »tovoljno vzelo obračun radi prepičlega faslužka, povprečno po 4 Din na uto.
t— Preohlapen Je Bratovske »kladnlc* z delom. Bratovska skladnic« jo prejela od Glavnega volilnega odbora za volitve v Delavsko zbornico 5080 glasovnic, obenem pa enako število glasovalnih kuvert v kate« ro spudaja glasovnice in beli volilni listki Ob tej priliki je krajevni irpravnl odbor pismeno protestiral proti temu. d« j« po« t!al glavni volilni odbor kuverte, glasovni«
ce in volilne listne ločeno. S tem le namreč združeno veliko dela, ki bi «e lahko izved« j lo že v Ljubiianl Teko pa se bo to Izvršilo i nalvečjim naporom do predpisanega ro« ka. ket so nastavljeeci Bratovske skladnics radi novega leta in žniim zvezanih račun« skih zaključkov itak z delom preobloženi, i
»— Posrečene predstave v Sokolskem ; domu. Repriza burke »Maks v škrpcih. se Je prav tako posrečila, kot premijera. Ka« kor smo poučeni, pripravljajo čiani drama« tičnega odseka opereto «Mamze!i Ni« touche*.
t— Volitve v Delavsko zbornico. Vspo« redno z zlorabami, ki jih vrše socijalisti, nam poročajo od vseh strani tudi o zlora« bah klerikalcev, ki se pri svojem nečednem poslu poslužujejo vseh mogočih sredstev. I Opozarjamo naše som:šl jenUto. naj javijo vsako zlorabo krajevni organizjaciji SDS, ki bo proti temu protestirala na pristojnem mestu.
ki poviša »oore na 2 : 1 za Reograd Za« grebčarii ostro napadajo in Cindriču se po. sreči Izenačiti. V 43. min. prod.-e Cindrič ter doseže z lepm strelom vodstvo za 7.a« greh. — V drugi polovici je Beograd sko. raj vedno v napadu. Pri Zagrebčanih as opaža nekaka utrujenost. V II. min. »e po. creči Petkoviču izenačiti. Občinstvo bodri svoie z vzkliki, in ko diktira sodnik radi hands« Knnsta enajstmetrovko proti 7. a. grehu. Izgleda, da ho Beograd zopet prido. hi! vod-tvm Luburič strel ia. toda Mihelčič krasno hrani. Premoč Beograda trais daljo !n v 25 min. zabije Culič četrti gol za Beo. grad. Mnogi napadi domačinov končajo z ostrimi streli na gol Zagreba, toda Mihelčič hrani vse. V 38. min. zapusti hlesirani vra. tar Cligorijevič igrišče: na njrgnvo mesto stopi Nikolič. f>o konca maihna premoč Beograda, vendar pa ostane rezultat neiz« piemen jen.
Sod.l je dobro g. Ružid.
se smejo dnvollenla
nočnega Pariza* je naslov najnovejšega veselega filma v ketorem Igra gle\mo vlo» go predrznotsmell
LUCIAN0
Albertlnl. ljubljenec vse kinotpublike.
Ostale nedeljske iekme
DUNAJ: Čeprav so bila igrišča polna st ega sta se vendarle vršili dve prvoraz« redni prvenstveni tekmi. VVacker je porazil Simmering a 3 : 1 (3 : 0). V drugi polovici je Simmernc igral le z 9 igrači. SoortUub : Rudollshiigel 3 : 2 (0 : 0). Prijateljske tekme: Ha'<oah : Slovan 3 : I (I : S). A d. mira : BAC 3 : 0 (I : 0). VVAC : WAF 7 : I (3 : 1) liertha : B^uegungsspieler 5 : 0 (3 : 0). Germar.ia : Si'h\vcchater P'nonix 5 : 3 (3 : 31. Donau : Cricketer 5 : 3 (3 : l). \Vei9se F.lf : Red Star,7 : 5 (3 : 3).
Cl Rili: Sparta (Praga) : Young Fe!low 3 : I (0 : 0).
TI RIN: IR 000 gledalcev je prlsostvova« lo tekmi med italijansko in češkoslovaško reprezentanco. Vendar pa so hili gledalci radi slabe igre obeh moštev precej razoča« rani. Italija je zmagala s 3 : 1 (2 : l).
KODANJ: Dansla : Nemčija 4 : 3.
¥i«emensko
L'uMiana. 18 januarj3 ! 925
Liubliana m nnd moriem
ob	Zračn tlak	Zra čna !emperat»ra	Vetei	Oblačno 0—10	1'adaviiu mm
7.	?566	— 28	jue.vzh.	10	61
14.	758-0	- 00	vzhod	10	
21.	762-3	— 1 2	aev vzh.	10	
7. 7.	757-0	- 30	»ever	10	•
7. 7.	757 0	- 9-0	brszv.	megla	
7.					
Liubi;ar.a . Ljubljana . Ljubljana . Zagreb . . Beograd . Dunaj . . Praga . . inomost •
Soir.ce vzhaia ob 7 34 zahaja ob 16'49, luna vzhaja ob 10 55 zahaja ob 23 21.
Kucajska vremenska napoved za torek: Prehodno bo mraz neboliko pojenjal. V zapadnih alpskih deželah bo temperatura mogoče nad ničlo. Padavine
niso izključene.
Potrtim trcem Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem !n snancetn pretužno vest, da je naš ljubljeni sin, brat in svak, goipod
■S?*.
trgovec
danes 18. ianoarja 19 6 ob 12. uri do \pr> doliji mučni bo!ezn;, prc.lden s av zakramenti, v »tarostl 43 ttt mirno v O spodu z»sp3l.
<-Vgreb nepozabnega pokojnika se vrši v sied i, 20. januarja i 1. eu 15. uri 'avne boin ce v Cfc u na okoi ško pokopališče.
Sv. Wa zsdcž iica se bode brala v četrtek, dne 21. januarja t!. ob 8. un rutraj v iurm: re:kvl »v. Dan ela. Priporočamo ga v blag spomin i
Celje - Podlog pri Sv. Petru, dne 18. januarja 1926.
Martin Kramar, oče. MarJJa Kramar roj. T^aSar. maii — Fani, alei, Pepea, sestre — l»an Msržin, brata.
Mednarodne smuške tekme
Jugoslovenski zimskosportni savea je pre Jel povabilo na sledeče mednarodne smu. Iko tekme, vsled česar p<iziva vse svoje člane, ki bi želeli prisostvovati kot tekmo« talci ali kot gledalci pri kateri izmed teh tekem, naj se javijo severu. Tekmovalci
morajo prijaviti ed no preko saveza naj« kesneje 8 dni pred početkom tekme. I o« drobni razpisi, v kolikor jih je savez prelet »o na vpogled pri savezu v Lluh jam. pri podsavezu v Zagrebu in pri Srpskem pla« n.narskem društvu v Beogradu:
27	do 31. Januarja: XV. mednarodne smuške tekme v Pontnrlier (Dnubi) pa Francoskem se vrše v 50 km teku. 18 km teku in skokih za tekmovalce, damske tek. me oa 5 km vojaške tekme in tekme «Cou. pe de France, in prvenstvo Francije.
28	do 31. januarja: Mednarodne smnike tekme v Nove Masto na Morskem fSR., tekma na 50 km in kombinirana tekma n« 19 km in skoki. Istočasno se tekmuje za pivenstvo Češkoslovaške.
4. do 7. februarja: Mednarodne tekme FJŠ v 1-ahti na Finskem o priliki IX. med. narodnega emtiškega kongresa. Tekma na 50 km. v skokih, kombinirane tekme na 13 km in skokf ter mednarodne vojaške pa. truljne tekme r.a 25 km.
6. do 14 februarja: Nordijske iprs v Slockholmu: tekme ca 60 km, 30 km In kombinirane tekme.
19.	do 21. februarja: Mednarodne »muike Itkme v Zakopanih (Poljska): tekme na 50 km, kombinirane tekme, skoki, istočas« no tekme ra poljsko prvenstvo.
j3. do 14. februarja: Velike smuike tek« rr.e v lFenpen (Švica) prirejene po Švicar« skem smuškem savezn.
20.	do 21. februarja: M^dnerodno *<<a> dimrke smuške teUms v KrkonoSih: Tek« rna na 20 km. kombiniran® teleme, skoki.
24. do 23. februarji!: Smui'<e tekme v llolmenknllen, NorveSko. Tekme na 50 km. kombinirane tekme in skoki	JZSS.
Drssliiče SK. Ilirije Je zadnje dni traj« j
no otvorjeno in oskrbovano. Vtled veči h j stroškov z odstranjevanjem snega se izda« j ji<io do nadaljnega vstopnice po 5 Din in i 3 Din.
Kolesarski podsa\-cz Slovenije. Nocoj , oh 8. uri sc vrši seja KPS. v restavraciji j »Novi gvet». Ke Je to zadnia »eia pred občnim zborom, se prosi polnoštevilna ude« j !cžbe. — Tajnik.
S. K. Jadran. Seja n. o. se rr$i v »redo, 1 dne 20. t m. ob 20. uri pri Mraku. Po sej! j »ostanek vseh sogometašev. Vsi ia točno! | — Tajnik.	i
samo za eno leto In se potem podallšajo. Prodalatl smejo krnšnlarll predvsem predme te domače Industrije. Os:alo blago, ki ga smejo prodajati, mora biti Izdelano aH kupljeno v naši državi. Zabrane. ki veljajo v ne katerih pokrajinah, se s to odredbo ne razveljavijo. Od vsake zabrane ie Izvzeto kro-šnlarenle s predmeti dorrače Industrije. V dovollenlu morajo bit! zabranjenl predmeti izrecno navedeni. Seznam vseh kralev kjer je krošnjarenjo zabranleno. bo objavljen v .Službenih Novinah«. Krošnfarsrvo. ki se to liko zlorablja In ki ta često vrše tudi sumljive osebe, bi s« moalo eabr»nltl.
= Poskus! z ruskim lanom. Ministrstvo ia kmetijstvo In vode je nakupilo večjo množino ruskega lanu, ki ga bo razdelilo med krr.ete. S tem se hoče naprsvltl poskus, kako bi uspeva! pri nas ruski lan k! ie znan po Izvrstni kakovosti. NajbolJSe uspeva ta lan v hladnih gorskih krajih.
= Prva itajerska vinarska zadruga v Ct> Ha r. z. s o. z. poživlja svoje čianc. ca iS pušijejo vzorce svojih vin v »mislu zadružnih pravi! v svrho poskušnle In nakupa ln to zanesljivo do 1. februarja. Na vsakem vzorcu naj bo označena množina, vrsta In :iaj?adn;a cena. Istotako priporoča zadruga liotcirjem. kavarnarjem, gostilničarjem in rasnim drugim za odjem vsakovrstnih namiznih in sortlmentnlh vin v sodih ln stekle r.Icah po najugodnejših cenah v vsaki množini
—	Otvorjen! In tekočI račnn! pri delniških družbah. Generalna direkcia posrednikov pojssnju e Interesentom, ds se taksa iz T. br 37 taksne tarife plača za vse otvor>ene in tekoče račune pri delniških družbah (razen zavarovalnih), pa naj so te družbe denarni zavodi ali industrijska al! kakršnakoli gospodarska ali trgovinski podistta.
—	Znižanje ležarlric ln stojnina ter poda!)-!an!e nakladnlh rokov. Zbornica za trgovino obrt In industriio v Ljubljani obvešča vse interesente, da stopi naredba o nlžan:u le-larine ra btego. kl se nahaja na železniških skladiščih in tovorlščih i I. febuarlem t. 1. v veljavo. Istočasno se bo podaljšal nakladalni in razkbdalni rok od 6 na 24 ur In znl Sala stojnina za v3gone tako. da se bo plačevalo drugi dan 5. tretji dsn 20 In nadaljne eni po 50 Din na uro in vagon, l.ežarina ia blago, ki se nahaja v železniških skladiščih bo znižana na polovico, dočlm bo za blago, ki se nahaja na odprtih prostorih (na železniških klančinah). veliala stara ležarlna. In sicer 30, odnosno 50 par za 100 kg na dan.
= »Oospodarskl Vestntk«. Prejeli smo prvo letošnjo številko tega v Oorlci Izhajajočega nesečnega glasila Zadružne zveze v Trstu. List prinaša številne članke socialnega in kmeiliskozospodarskega značaja. Na ročnlrta 10 lir letno Uredništva In uprava: Gorica. Via S. Giovar.ni 6-!. Prlpornčamo.
= »Glasnik za štednin. kredit 1 oslgura-nje«. Prejeli smo januarsko številko tega novega strokovnega mesečno Izhajajočega časopisa. Vsebuje med drugim: Našim čita-cclma: dr. Franjo Pavlič: Racionalna šted-nja: Mihovil Nikolič: Pogledi na oslgurava-juči posao u našoj državi u godinl 1925: LIu-bomir St. Kosler: Dva aktuelna predloga; dr. Radoslav P;p»š: Stednja; Dragoslav P. Mlhajlovlč: Poštarska štedionlca kraljevine SHS: dr. Mirko Kus-Nikolajev: Socijalna funkcija štedn e; Henr! Por: Brlgs sa ušted-njama Iselienika: Samuilo Smajls: Ekonomske koristi od oslgurania života: Anonlmus: Maš mlnlstar finatisiia u Airericl Itd. Letno stane 150 Din. Naročnina se pošlje na upravo v Zagrebu. Marovska 30. Časopis naprav! ugoden utis ln Je tudi tehnično lepo opremljen.
= Prisilna poravnava flimshe tvornlce »Jugoslavija« o. d. v Zagreba. Filmska tvor nlca »Jugoslavija« je že leta 1923. proslls za Irvenkonkurzno prisilno poravnavo. Sedaj se uradno razglaša, da !e potrjena poravnava za 12 odstotkov čistih kapitalnih dolgov brez obresti, ke: sta dve tretjini upnikov ta poravnavo
= Zbor Indastrijske centrale v Beograda
ralevu v skladišču materijala v Bos. Broda ofčrtalna licitacija glede prodale okrog 750 komadov starih sodov Interesenti naj pošlje po svoje ponudb« direktno v skladišč« ie. lezniške direkcije v Bos. Brod. Pridirerj oglas le v Zbornici za trgovino, obrt ta in. dustrijo v Ljubljani na vpogled.
—	Vprašanj« znižanja diskonta na Dua^ ju- Z Dunaia poročajo: Na prihodnji sel! g«, neralnega sveta Avstrijske narodne bank« bo razgovor tudi o vprašanju obrestne tr.s r«. Sod! se. da se bo bančna rata znižala u en odstotek.
s Plačilne težkoče dunajske tvrdke. >Zt verno«, blagovnotrgovtnska d. d. na Dima? Je prišla v plačilne težkoče. Pasiva družb« se ceniio na okrog 1.3 milijarde aK Po din. gib cenitvah to pasiva znatno ve&k
Borze
18. Januarla. LJUBLJANA. (Prvo KevISke povpraševi nla. druge ponudb« tn v oklepajih kupčiskt takliučkl) Vrednote: Investldlako —78.50, Volna škoda 0—325. zastavni Kranj, tke 30—22. komunalne Kranjske 30-22, Celjska posojilnica 2U0—2u2 (2o2). Ljubljan-ska kreditna 2IO—0. Merkantllna 100—104, Praštedlona 960—0, Sla venska 50—0. Kr»-ditni 17S—185. Strojne 125—125. (125). Vev-čo I IO—O, Stavbna l(X>—110, Sešl: 115—120, Blago: les: hrastova drva, suha. 1 dolžine, (co nakladalna postaja 12 vagonov 17.40—17.40. (17.40); bukova drva, suha. leo nakl. postaja 21—0; hrastovi plohi. L, IL od 70—130 cm. fco nakladalna postaja 1000—0; tram! monte, po noti. suhi. fco nakladalna postala 0—270; bukov! hlodi. L. II- od S cm debel, naprej ln 2 m dolžine nap el. !co nakladalna posta a 2.*0—0; bukovi neobro!)-IJenJ plohi, L. II.. III.. .nonte, 60 ram. od IS cm naprel. od 2 m naprcl. Ico Postojna I vagon 500—SOO (500); smrekove deske, !!!, 4 m, 20 mm. od 16 cm naprej, medla 23.75, fco Postojna ! vagon 490—490. (490); JeHe-ve neobrobljene deske, napol suh«, 40. 50, 55. 60. 65. 70 mm. od 2 m naprej, od 12—H cm. media ca 23 cm. Ico Postojna O—750; bukovo oglje. ia. suho. vilanc. fco Postojni W>—0; tanlnskl les (kostanj), fco vag. na-.nembna postaja, oluplten 26—0: neolupiies 24—0; bukovi železniški pragovi, fco iialj. iarska meja: velikost 2.60X14X24 39-0; velikost 2.45X12^X22 34—0; po 11 sk! pridelki: pšenica, baška. fco vag. naklad postala 0—310; turščica: umetno sušena, fco vag. slavonska postala 0—160, um-etno sušena. Ico vag. nakladalna postala 0—152, umetno sušena, fco vag. bosanska postaja 0—150, stara, fco vag. naklad postala 0-170. nova. času primerno suha. z kval. car, fco vag. nakiad. postaja. 1 vagon 123—123 i (123). nova, času primerno suha. fco vdj. ; slavonska postaja 5 vagon 125—125. (125), : nova. za februar. Ico vag. nakladalna po-! stala 0—130. nova, za marec, fco vag. nakl i postala 0—!35. nova, za april, fco vag. nakl pestaia 0—'40, rdeča, nova, času prirrerno suha. fco vag. slavonska postaja 0—127, čin kvantln, času primerno suha, fco vag. ba-ranjska postaja 0—195; oves reSetanl. fco vaz. naklad, postaja. 2 vagona 190— '»O (190); ječmen: 66 67, par. Ljub! ana 0—235, krmilni, zaduhel. fcc Ljubljana 0—200; rt 73 kg, glasom vzorca, fco vag. bačka postaja 0—212; ajda: domača, fco vag. sbv. postaja 0—266; poljska. Jugoocarinjena. (co iugomcla 0—262.50; proso ru.neno. po vior, par. LJubljana 200—225: gradben! materija!: Ia Portlandcemen! »Salona« • Toht. fco vag. Solin: v Jutastih vrečali po 50 kg 0—<0. v papirnatih vrečah po 50 k: 0—45. v sodih po ISO, 180, 200 kg 0—52.53.
ZAGREB. Na efektnem tržišča ie skočila Jugo od 107 na lšO. Vcjna Skoda i! ttkom sestanka oslabela od 317 na 315. Pro mesa s« Je Iskala po 1.50. — Na de v line m tržišču le bila tendenca malo siabSa in to tečaj! deloma malo oslabeli. Narodna banka ni intervenirala. Promet 6.1 milita"* dlrarfev. Not!ra!e so d e v I z e: Dunaj 791.54 —801.56. Berlin 1.340.16—1350.16 Bukarešta 24.9-25.9 itaira izplačilo 227.16—22956. ček isto. London Izplačilo 273.78— 2T5.78, Newyork 56 23—56.83, Praga 166.7—168.7. Švica I0R8 9—1096.9; efekti: bančni: Es-komptna 120—123. HIpo 64.23—65. Jugo —110, Ljubljanska kreditna 210—0, Praštetf ora 9675—9S0. Slavenska 50—0. Narod« 4250—0; Industrijski: Slavonija 42.5-43. Sit veks 150—155, Trhovlle 330—345. Vevče 112 —0; državni- Investicijsko 77—77.5. ag-arrt 44.25—45.5. Vojna Skoda, protvrtna 316-51" januar 315—317. februar 290—235.
BEOGRAO: Devize: Atene 77—7S. Dunaj 795.5—796.5. Berlin 1345—1347. Brus?. 256.5— 257.25. Budimpešta 0.0792—0.0793S Bukarešta 24.73—25.25. Italija 228.25—22S-5. London 274.65—274.75. Newyork 56.47 In pol
—	56.49. Pariz 213—213.5, Praga !67.5-Svic-i K92.S—1093.
CURIH. Beograd 9.t65, Beriin 133* Newyork 517.625. I^ndon 25.15875. 19.425. Milan 20 «0. Pr?«a 15 3875. Bul<a-^ šta 2.31. Snfi]3 3 575. Dunaj 72.85.
TRST. Efekti: obligacije Jtrf'Jsike Kra-Jtee 67.40. Asstcvraztrfli Genera'1 6600 0c» an4a 159. Devize: BeotTi»d 43.80 — 4«.85 DimnJ 346 — 351, Praea 73.30 — 73 70. U>" don 120.27 — 120M0. Parta 93 — 93.50, Ne« j-otk 24.70 — 24 80. Curih 478 — 4*0. Vi lote: d^narH 43.50 — 44. dolarja 24-65 d3 2".80. 20 riatih franka-/ 54 — 97, zlata !!•'» 477..^).
DUVA.I. Beograd 12.5575 — 12.5975 M' Ifei 16R.87 — 160.37, London 34.4825 -7 34.5S73, Milan ?8.62 — 28.74, Newyr<« 709.25 — 711.75 Praga 21.01 — 21.09. Curih 1.37 — 137.50: dinarji 12.5150 - t?.57Sft
PRAGA. BeogrPd 59.86. Beriin 804. Cant 652.125, London 164. Newyork 3-3.70, 476.125.
BERLIN. Reosrad 7.4», London 20^ Newyw* 4.1<>5, Pariz 15.74. Curft 81.M5 Donaj 59.05. LONOON (ctKfi.čns) Bec-grad 275.
se bo vrSl 15. februarja t. 1.	:	^cpoiure; nec-grac no
- Prodaja starih sodov. Dne 9. februarja i NE\VYORK. (rskllučno 16. t m.) Beozr* se vtšI pri d'rekcij! državnih ž<!emic r Se- ' 177^5.
f
•JUTRO* St. 14 sinu II
g
Torek 19. L 1935
Naši Kraji in ljudje
Trstenjakova razstava ? Jakopičevem paviljona
Ob desetletnici letalskega atentata na Ljubljano
fn/*
A. Trstenjak: Lastna podoba, lesorez.
Kakor smo ie ooročali. je razstavil v Jakopičevem paviljonu skademičn! slikar gosp Ante Trster.jak svoja dela izmed katerih prinašam« par posnetkov v današnjem «Jutni». Trstenjak se ji izšola! daleč v tujini, največ Pa mu ii da! Pariz L. 1924. s« še podal na Bretonsko, deželo ob Morskem rokavu 32 južni strani ob Atlantskem oceanu Tipična mesta In vasL Pri teh težke rjave - zelene barve % tvojo demonsko sile. so napravile nanj močan vtis. Pri
DANES!	PrvU v LjuDIJanl!	OANtSI
Velika eencacljonaln* kriminalna afaral
UMOR IZ LJUBOSUMNOSTI
N»r*to zanimivi kHnvnalM roman » \ wel'h'h dcanilh, v glavnih vlogah 0»rirud» Berllner. Ruth Weyher, Alfred Abel, Cari Auen, Irieh Kaleer-TIU.
KRIMINALNO I	® E NZACUONAUIOI
Izven programa.Novi MOeullg>JoumalM
Dane* ob '/«ft., '/»e., in ti.	ar* i • Lf t t J . u
Pfcdnainanlio: Grofica M.rto-	AMO ,{l|UDljanSKl OVČK
TelekHi 730.
"i. imeiUak: Moja mati, oiia.
»vm keltskem narodu te na$ež obilo iI1£-sosti z nami Naiholj se te čudil, da ie aašel v »rsakerr, šc tako maihnem me-Stu kako umetniško razstavo al! galerijo slik. Iz teza ie sklepa!, da imajoJju-dje veliko smisb sa imietrv>st w da cenijo svoie umetnike. Na tem potova-aju je prepotovai številna keltska mesta. izmed katerih se mu te zdelo najeli markantno Concarneau t nekoliko tisoč ribiškimi čolni
Pozimi. 17 Januarja 1916. nekega meglenega jutra, ie zavladala po LJubljani groza- italiiansko letajo te metalo rca mesto bombe! 2e itak zastrašena Ljubljana. ki je gledala vsak čas. kako vlačijo obsojence na «Suhi bajer» v smrt In ki te v vsesplošni bedi trepetala le le pred evakuaciio. le se po tem atentatu bala fJaihujSega. Takoj »o se razširile razne govorice o celem kupu mrtvih in o Porušenih hišah K sreči pa to bili Lah! zopet nepričakovano nerodni Letalo, v katerem ie sedel baie sam Gabrielle d'4nnunzio. ie priletelo skozi gosto meglo: zagledal! so ga na Zoisovi cesti tako nizka da so razločevali v njem osebe. Aaenoplan ie švignil Drek o Ljubiiamce in vrgel tik pred nekdanjo Vi rantovo hišo fzdai poslopje poštne direk cije) "a trgu sv. lakohs bombo, ki ie eksplodirala s silnim t*'kom m razsula vsa stekla v hiši Očividno je name. rava! Lah vreči bombo na Virantovo hišo. kier te bila voiaška bolnica, polna težko ranjenih ia večinoma operiranih voiakov
Letalo te sletelo preko hiše In vrglo drugo bombo za nekdanjo Samassovo tovarn« » Zvonarski ulici Bomba pa še padla prezgodai In priletela na dvorišče male hiše na ?.abjaku. Eksplozija ie povzr»iči!a na hiSicrt le nekaj razpok in ubila več šip Lah ie nameraval uničiti Samassovo tovarno, kier ie imela armada svojo delamo, toda tudi to se mu rti posrečilo.
LetaV) ie potem zletelo okoli Gradu. Ali je bilo Isto ali dnigo letalo, ki je vrglo tretjo bombo pred poslopje bivše Čuk rame. ni znano. V Cukrarnl le bila vojašnica in mw>žica vojaških pisarn. Lah je hote! razbiti to ogromno poslopje. a bomba ie padla pred njim in ranila dva dečka in dva konja En deček je kasneje umrl. konja pa sta poginila. Na orrvstoni. kjer se te zgodil eloftin. (e bila velikanska luža krvi Na Južnem koncu Cukrame so bila pobita vsa okna
Letalo ie Izginilo nato na Lhihliansko oolje in tam vrglo Se eno bombo, ne da bi napravflio kako škodo.
V, ž »stotjaK: Uftotuecsid i&utiv, akvarel
Vtise svoilh potovanjih nam je predočil v številnih slikah Raz«tsva v Jakopičevem paviljonu nam predstavlja celoto fljegovih bežnih vtisov, predvsem s potovanja po Italiji Trstetiiak Dravi, da je zastonj iskal nekakSno moderno lta!Ho. kaiti preveč ie vklenjena v svojo renesanco ln orodneira danes prav malo. in šc to kar onodneira. je želo slabo. Povsod po mestih in manj-2ih kraiih ie naše! premnogo motivov ln vsaj nekoliko od teh te skuša! vpo-dohiti in oredočiH nekoliko tistega kar 3e vide! in doživel S 1 februarjem bo Otvori! svojo razstavo v Pragi. r*ozne'e » Beogradu, nakar se bo vrnil v Pariz
Ustanovitev ^Zveze planinskih društev"
Zagreb. IS. januarja.
V nedeljo, dne 17 t m. se te vrSil v Zagrebu ustanovni občni zbor »Saveza planinskih društev« Zastopana so bila: •Srbsko planinsko društvo« i i Reogra da. »Slovensko planinsko društvo« iz Liubliane. .Hrvatsko planiko društvo. iz Zagreba ter «Planinansko aru-štvo® lz Pruške gore po svojih delegatih.
Zborovanie ie vodil gosp. Pasarlč. kot oodpredsednik Hrvatskega nlaninar škega društva Pravila so bila odobrena. Izmed delegatov ie bil izvolten za leto W2(\ sledeči odbor s sedeJem za teto 10026 sledeči od!w s sedežem v tednik dT Tominšek. ing Nedelikovič. dr Pavlas. ta mik dr. Prebeg, tajnikov namestnik dr Hirc.
Podrobno poročSo o nanovo prliav-!jenih društvih za vstop v »Zvezo. ie ooda! dr. Prebeg nakar ie bilo sprejeto • Društvo plantnara v Bosni* druga društva pa bodo pozvana. naj urede š? nekatere pogoie Srhsko planinsko društvo ie bilo naprošeno. da posreduje za mirno rešitev spora med Hrvatskim pla ninarskim društvom in Tur klubom Sleme.
Jako obširna Je bila razprava radi voznih ugodnosti, ki so lih imeli turisti na železnicah in so se deloma ukinile Sklenilo se ie. da stori Zveza pri želez niškem ministru ln pri merodainih faktorjih potrebne korake, da dobe planinska društva zopet znižanje Po železnicah za svoje člane. Sklenfeno ie b:Vi nadalje. da imajo vsa ola.iinska društva, včlanjena v Zvezi, enake članske izkaz-niče s sliko po vzorcu »Slovenskega
JOXXSXXSXXBXXeXXBXXBX
Smeh I Zabava!
Popolnoma nove!
Šala! Mumorl
GOSPODIČNA VAMPIR
Knloaaln« tiimika burka polna tale in smeha brei kraja m konca Veseli dniivl|aji dveh vrs'ljakov v velikem »ntvu film« — Komične In ttreha-
polne seme pri filmskem posnemsnju - Dirka avtomobila In brzoviaka — Pota/ nita čeitt ure prezgodaj - Reirn v poslednjem momentu - Tr umf ljuhavi — Kdo* žeil obilo smeh* tale, zahs»e. humorl* ln razvedril*. na| Httt. da ne zamoril
ker v fi1m*V«m earstvu se vrli v«e v ekspie*nem t«mr>u .... Odhod v veliko Mlinsko earstvo tofno ob 4., pel 6., pel 8. In • url. Za ubavo Igra pil v«»kem potnvsn ii prvovrstni un rtniSkl oikes ei najnoveji« moderne skladbe — Vstopnice prort« is
Elitni Kino Matica
vodilni kino » Ljubljani.
I
X
ffl X X
I
X
olaninskega dništva« tn se za vse člane Zveze uvedejo znamke, ki se vsako leto nanovo Izdata. Važna ie bila raz-prava radi uvedbe enotnih markacij. Pri trgovinskem ml.itstrstvu bodo Izvršeni potrebni koraki v varstvo ln zaščito markacij.
Preljubo veselje, oj kje si doma?
{Nedeljsko predavan ta furMtrvikega klub* .Skala*.)
Večjega prsznika. IrpArg« ulitka in ho!j« fc propagande zs	«»»sr ni mogel pri«
rediti Ijubltanskl turistovskl klub »Skslc® kskor s nedL-liskim prrdavsntem ? kinu iMstics« na Kongresnem »rgu O tem pro. dsvsnlu s mimo we«tio zspUemo. da |e hi« 1« eno nsilep*ih. dnhs o«»e»>i|«fi|» In po. »zd;flMiofih Vsr smo jih Imeli priliko slUsti ® sadniiti letih. Ksko tudi ne' Lefrita nate remlle. kstem je mati naesva obdarila • fotikerlml krasotsmi. le »topila pred na*« nii v sliki in h«wdi tako nammo, da nam teh »tiso« ni mogoie reproducirsti na pa« mfiu. V dr>W. ko c*ete pnatirovelo«* In obračajo liiidte Tsem naravnim pojavom hrhet. ie priJlo to predavanje kakor hlagn. deina rosa na suho. rarpokano semlio Ko sem v dvorani iskal reditelia. da mi n«fta*e «eH<»J. sem dohil na vpra«anie po red^eljo iuihezniv samozavesten odeovor: »Saj ie Itak vseeno, kie sedmo. Mi planinci smo d-scipliniranit« Tekr>m predavani« »e ie lahko vsakdo uveril. da so te besede doce« resnične.
Predaval ie g Vinko Zor t Wvo he«edo. resnost Io. zabavnostjo in humorjem. T>po, preprosto, dnmafe predavaniel Na platnu »o si ve* fas menjavale sliVe. divni posnet« k; amal-eriev «S*iala«ev». Peed»vatel| ie pe« lial poslušalce čez S Joit. Ratitovec. Kr« vavec. Kamniiko Bistrico. Triii. BesunJ« ičico. Golico. Petelinielt. Planico. Stenar. Urbanovo »pico. Triglav. Kredarico. Tri« jlavska jezera. Olilevnik. PHivec. Komar« čo. Lep" »P*«0- Lise* in Bohinj Raslo«! je vsak posnetek s primernimi besedami In ie tupatoin sahelil avoi« predavani« a krepko ra Kavno firtlco ia planinskega tivljenja Poarhns veaelost I« vladala v dvorani, ko )e omenial planinske odmeve Planine so včasih hudomuin« Ce jih a. pr. tenalc« vprata. ka| te »srok vsem lensklm nadam. J, tU m v odgovor odmev: Adam. At lih vprata turist, ki je Itguhil palVo. ka) rmv r« vveti peihodn|ič a «sSo na planine, mu odgovorilo: Malco Planine se nikoli ne hlia niio Ce |ih poštama lenska vprata kal ostane, ko lepota Ionska mine. |i ndgovo* re: Skomine. Tako potrjuje narava avoi«
privriei*-* « telesnem zdravju in jih krepi v dutevnem razvedrilu.
Stika <Skatalev» «o na najvUji stopnji tehnične dovrienoati, is njih odsevs poleg popolnosti narave tud> neprekosljiva spret« nost amateriev.fotogralov, ki so jih naprs« vili. čestokrai tvegap>č svoje življenie <a ea sam po«nctek. Vsakdo, kdor te slike vidi, Jih mora občudovati, na platnu pa je bila narava pred nami kot liv« Turistov, »kemu klubu <SksIa> k nedeliskemu preda« vaniu iskreno čestitamo ter mu irlimo ie več takih uspehov kakor je bil nedeljski.
Skok preko kože
Ljubljane. 18. januarja. Akademski klub montanistov v Ljubljani je priredil « nedeljo /večer svojo vsakolet« r>o tradicijonalno rudarsko svečanost Skok preko koie. Pomen ts starodavne rudarske ceremonije, po kateri postane oni. ki sc je posvett) rudarskemu stanu, iele pravi «knap», smo razložili te v eni zadnjih ite« vilk.
Nedeljska svečanost »e je vriila v pri« mermi dekorirani dvorani hotela LInion pod prutektoratom ministra sa iume in rude dr. | Nikičs. katerega je zastopal rudarski nad« svetnik Strgal Mladi bruci v rudarskih uni. formah so odkorskali ob 20.15 • prižganimi jamskimi avetiljkami ia Akademskega ko« legijs po Kolodvorski in Dalmatinovi ulici, os Msrijin trg. Pretaniovi in šelenburgovi ulici • Gorjupovo ulico, kjer so a pesmijo «Q kle «l brucmajor« pozvali svojega »od« jo hn>c«m«iorta g. Zamhellija. pod čigar vodstvom so odkorakali pred univerzo, na« to » ksvsrno »Zvezda* ter od tam » L!ni« ots. Častni predsednik rudarski nad<vetnik Strgsr je imel rs j zbrane bruce lep n«8ovor. Zboru je predsedoval montanist Vaniičič. Rektorja univerz« je zastopa! proli Kropat Sledila ie ceremonije «Skok«» pri kateri je 17 brucov. med njimi dv« Russ. skočilo v pravo rudarsko življenje. Na svečanost je dospelo (reč pozdravnih brzojavk, med temi tudi od stanovskih tovarišev ii Le ob« na in Ptibrama
Pred ceremonijo skok« te je vrSil kon« cert, pri katerem so sodelovali ga Lov4e« tov« ter gg H<»lodko* in Banovec. Sveča« nost se je zaključil« v najlepšem razpolo« ienju « plesom.
Umor pri Slovenski Bistrici
V Leskovcu pri Slovenski Bistrici Je dn« 18. decembra 1025 nenadoma umrla pre« vfitkarica Marija Petkovs Ko so io priile lenske umivat, so opazile na nienem licu znake oziroma odtise prstov Takoj so su> mile. ds ni vse v redu Kljub temu pa so Petkovo umile in 21 decemt ra jt bi! izvr. len pogreb Tudi mrliSki oglednik je opa» (ii te sumljive znake, vendai |c na ogled« nem listu napissl. da je umrla radi slabosti in naduhe, kakor mu jc rekei tudi Jože Gmajne?, zet raine. pri katerem je Petkov« živela Glede znakos na licu pa te reke! Gmainer. da je Petkova najbrž padi«.
Ljuule pa sc o teh sumljivih znakih £u« iliah naprej in so končnu zs to čudno smrt Petkove zvedeli tudi orožniki, katerim «e je Petkova baje ie prej večkrat pritoževala nad slabim ravnantein s strani Gmainerj« tu jim rekla, na) preiskujejo vzroke njene smrti, če bi nenadoma umrla. Enako jc pravila Petkova tudi sosedom. Orožniki so ♦orej pričeli « temeljito prciskovr>. ki je vodil« končno do aretacije Gmaineria. — Truplo umrle pa so 6. t. m. ekshumirali in nhducirali ter pri tem ugotovili, da le ime« la Petkova razen omeniemh sumljivih zna. kov na licu ie nc levi strani zlomi lenih pet reber, na desni pa dvoje nalomljenih.
Petkova m Gmainer sta živela le »eč let s prepiru. Gmainei je bil ic ieta 1019 v preiskavi radi zagonetnega umora avoiega svaka Petra Vrega ta Leskovca, ki |e bil umorjen z zalit jem za vrelega loj«. Dotičn« preiskav« p« je bila zoper Gmainer ja konč no uotavljena radi pomantkanja dokazov Gmainer)« so po aretaciji sedaj izročili i zapore okraincga sodišča v Slovenski Bi« »trici od tam p« so ga premestili te dni k okrožnemu sodišču v Maribor, kjer vodijo nadaljno preiskavo.
trenutku uiu Je prišel nasproti neki dela« vec s postaje, ki se ni nadejal od neznanca nohenega nepričakovaneg« dejani«, kar )• bil videti docela trezen in normsle*. Ko te mu je delavec pribliial n« 20 korskov, p« se je neznanec nenadoma izpustil ie ae vrgel vznak v Sava Delavec s pnataje Je prestrašeno zavpil in pričel klicati a« pos moč. K.ma!u se je nabralo več ljudi, a r bližini m bilo nobenega čolna na razpolag«. Samomorilec se je kmalu pokazal na pov« šini s krvavo glavo, ker i« najbrt priletel na skalo, nato p« so g« požrli »avski va« lovi.
Razumljivo je, d« je dogodek povzročil mnogo razburjeni«, posebno ie »sto. ker se je prejšnji dsn vrgel neki delsvae pri Grebencu v Savo. katerega pa »o ta pra» vočasno reiili. Trupla rudarja žitnika le niso našli: prav tako ne trupi« včerajšnje, ga samomorilca, katerega identiteta Je te neznan«. Mislijo, da je morebiti kak Ljub« Ijančan.
Bala lepe Fanike
Ljubljana, IS. |«ira«rte
V	hi« it. 164 v Y<>dmatu je bilo • a-de!jo popoldne izredno veaekv V prijetne zakurjeni sobici je praznoval trgovski ahw ga Anton Mrovatie v družbi svoj« pritežnb ce. s katero živi že več mesecev v tirrdnt harmoniji, menda svoj 30 god Harmonija 'n neprestane Ijubezniivoatl «o bil« breg sence motnje po zunanjem »vetu. povdaro lamo po zunanjem avetu, kajti • hiii sa« mi je pač druga ženska, ki J« gledala oba nekoliko postrsni
V	nedeljo, kskor rečeno, sta M ob« ne> 7akon.sk« zakone« imenitno z«b«v«l«, nO« nadoma p« ae ;e vnel med M rov« trnom te govpr> S. prepir in pri tej priliki Hrov«tie ril hi! r«vno skromen pri izbiranju raznih tesed. Gosp« §. a« je radi tega silno rab burila: odšla je takoj na policijsko stražnb co. kjer je izdala razne skrivnoati. Posle, dic« je bila. da ao «e naslednjega dne poj«, vili v svetišču Hrovatina to njegov« Panike detektivi. Seveda »o «e n«r«vno«t tačudilf ogromni hali lepe Panike, ki p« je morala nekam sramežljivo priznati, da jI J« »se tO nahavij pravraprsv n|ea Ton«, in sicer ie. te pra« v zadnjem času Ritih, »raje, h!a?fc — sploh od nafintimneiiega koičk« ženikea
perila p« do robcev in motkih oblek. Je bilo tu n« kupe.
Hrovatin in Panflr« «t« na saprvpalčen« gledala na svoje h»--saarvo, ki {• iavtralo Ig trgovine in delavnic« tvrdV« g Drago Sfhw«b. kjer te bil Tone Mrov«Hn zadnje £ese zapovlen Posledica h i In« pr«i«k«w Je bila sevrda t«, da ata morala oba vzeti «loa vo nalprej od svoje tople anblee in n«tO Ar drv« od drugeg« ter od go«p» I. ter od« iti za Štiri stene, kjer bosta Imela aedaj bržkone dovol) č«s«. da premil1|<ijeta e slabih fasih in o prijetnosti ter DcprlJetaO* «ti preveselega godovanj«.
dd danes dalje ts prtdvala veličastni film
$eneške l;ubavne noči
Drsms »e vrši v Italiil. odkoder so nai-ler-ši posnetki V g'«vni vlogi Lilllan Gish, >njn< iz filmu ,B«la sestra"
I •• f Imsko delo e iste produkcije iateg« 'Cf.ist ria in isl h plavnlh igT»'cev kot je bila „Bela eeetra" n tudi po kritiki jve'o> nih i Imskih «trokovn)«kov ul ta Mm nič manj vieden kol .Bela sestra.
Predstave popoldne ob 6., 7, la 9.
Kino ..Ideal**.
Epidemija samomorov v Trbovljah
Ntmani tamomorilec morda Ljubljančan?
Trbm-lje. 18 januarja V zadnjem času ie bilo izvršenih » Tr« bovljah več samomorov. Oboiege zpola kandidati smrti so si zaporedoma izbrali mrzlo Savo za svoje torišč? Pred nekaj dnevi smo Vam poročali o samomoru ru» d«rj« Žitnik« it Nove kolonije, ki «e je n« postaji, ko bi mor«l (topit; » ljubljanski vlak. nenadoma pognal proti Savi ia izginil v njenih valovih Danca Vam poročamo že O drugem samomoru, ki pe je bi* izvršen mnogo bolj prem iiljeno od prvega
Včeraj dopoldne t«koj po prihodu ljub« liinskeg« vlak« «o opazili pisariti okoli 30 letnega mož«, srednie velikosti, pleča tega, oblečenega v rjavo «ukn|o. ki |e počasi st<» pal po poti proti sep«r«ci|l n« levem bregu Sive ter končno stopil o« most preko Save. Ko |e prital do sredine, |e atopil umno k ogrsft. «e povspel preko n|e in stopil ns rob mostu, tsko da |c bi! s hrbtom obr» člen proti separaciji Nek«) č«sa le tako ataL kakor bi neka) premišljal. Prav v tem
Razstava damskih modelov tvrdke 0« Bernatovič, Mestni trjJ
Izreden napredek v modni t trnki, ki po«
sebno razveseljiv!« naš djtnsJd svet, le bil videti rtb priliki razistave raznih damslufe modelov za pomladno lentjo. Razstavo ja prlre<illa od tobote do pondel|k« zjutral T svojih lzlo?hah in lokalu podvzetna tvrdka 0. Bernatovii Mestni trt.
Pananti. ki so v času razstave paffiraJf Mestni ttz, sc prisiljenij po privkt^noetl okus nezi aranžmaja krenili ln faztU snes k ta-Uužbacn. Tako dame kak<»r tudi rospodje so se divtH krasoti damskih oNač<l rtiču-dovalcJ Vt si bili edini v tem, da popolnele in ukiiMieie prikrojene toalete tudi priznano naiholj« »tei^ell ne morelo teeotovštl. Ta si! videl. raizne kompiete v modnih barvah« svilene plašče z bajnimi crepdecbinaatlml podlogama, razne kostume najnovelšeca km|a In te blaza nainove^ših vmrcpv, ve-černe toa'ete. okrašene s peresnolahnini čipkami, bi razna da.m^ka oblačila, na katerih s« teraža Izreden
Take razstave moramo le poadravlatl, ker dvteajn tzeied Ltubllane ne samo prt domačih, temveč tudi Dri ti4dh.
Prepričale *e bodo loo pre| naSe dame. da tudi ino7©mstvo ne more nucMH boljtth stvari, ki so obenem tudi zelo poceni.
Želeti fe. da bd tvrdka ta vsako serije prire<IHa tfrčno raizs-tavo. ki bo br« dvoma povrnil« Tud z nat^lšlm uspehom Cenj. damam tvrdlko za nakup oblači kar najbolje priporočamo.	102 fc
Kako si znanstveniki predstavljajo konec sveta
Leto 1925. je bilo zelo bogato kometov ali repatic. Število onih. ki so jih opazili zvezdoslovci,. ni nič manjše kakor dvanajst. 2e sto let jih ni bilo to'iko.
Marsikdo se spominja velikega Hal-5eyevega pometa, ki je maia meseca 1910. letel mimo naše zemije. Nekatera zvezdoslovci so takrat dejali, da obstoja možnost, da trči v" zemijo in cta bo tako za nas uboge zemljane konec sveta. Toda jedro te repatice je k sreči letelo daleč mimo zemlje. Še reoatičin rep nas ni osmegnil.
Sicer pa stvar ni nevarna, kajti rep take po vsemirju pohajkujoče zvezde sestoji iz tako razredčenih plinov, da jih pri prehodu skozi nje ni mogoče opa ScitL
D|)»gače bi bilo seveda, če bi telo ko-metžTsamo, tako zvano «jedm». zadelo ob našo zemljo. Nastala bi strahovita katastrofa, ki bi pa bila omejena samo na ono stran zemeljske oble, kamor bi zadel komet Zemlja je tako težka in so-Jidna, da je v stanu zdržati tudi tak su-aek. Škodil bi ii sicer, a razbil je ne bi.
Domneva se. da se ie tak slučaj v zgodovini človeštva že enkrat zgodil: komet, ali druga manjša zvezda je trčila ob našo zemljo na ozemliu. kjer se je nahajala velika celina Atlantida in kjer sedaj leži globoka razpoka, ki jo pokriva Atlantski ocean. Stari grški pisatelji pripovedujejo, da je strašen potres uničil to bogato deželo kar na mah, da io ie zalilo morje in da je mnogo mesecev ležala nad tem morjem črna sopara. Menda so bile to kozmične megle. ki jih je zvezda, ki je tam zadela ob 2emijo, ali pa letela tik mimo nje, vlekla seboj. Isto pripovedujejo o Atlantidi kameniti spomeniki v Mehiki.
Da dve zvezdi trčite druga ob drugo, niti ni tako redko. Zvezdoslovci so večkrat opazili take slučaje: naenkrat zažari na nebu nova zvezda. To je samo mogoče, ako dve zvezdi trčita. Radi silnega udarca nastane taka vročina, da nova zvezda, ki nastane iz obeh starih, prične žareti v svetli luči.
Nikakor ni izključeno, da naša zemlja prej ali slej ne zadene ob kako drugo zvezdo.
In tako bi konec sveta vsaj v svojem začetku odgovarjal prerokovanju svetega pisma, ki pravi:
•Znamenja se bodo prikazala na nebu 2n moči nebeške se bodo gibale . . .»
Francoski abbč Moreux. ki je narisal že cel kup izredno zanimivih pomilamo-znanstvenih knjig, nam je v svojem zrnjem delu Les Enlgmes de ia Science (Skrivnosti znanosti) naslikal, kako bi %e videlo približevanje konca sveta:
Neko noč zapazi zvezdoslovec na svetlem zvezdnatem nebu temno točko, ki prej še nikoli ni bila tam. Opazovati to temno, bližajočo se zvezdo je šele snogoče. ko meri njen primer približno eno minuto in trinajst sekund, to se n^a-vi toliko kakor glava bucike. Nekaj dni pozneje bi premer že narastel na eno minuto trideset sekund.
Tedaj bi zvezdoslovec vede! z matematično natančnostjo, da bo konec sveta točno v tristo štiri in štiridesetih dneh. A nihče izmed ljudi o tem še ne bi bil obveščen.
Tri mesece po prvem opazovanju temne zvezde v teleskopu pa že ne bi bilo več mogoče stvar skrivati občinstvu. Črna zvezda bi bila že vidna prostemu očesu. Dosegla bi svetovni prostor, po katerem se kreta planet Neptun.
Od tega trenutka naprej bi se zemlja ne vrtela več pravilno. Dolgost dni in noči ne bi več odgovarjala času. ki bi ga kazale naše ure. Zvezdoslovcem bi bilo tako onemogočeno vsako računanje.
Človeštva bi se začela polaščati blaznost. Verniki bi oblegali cerkve to svetišča. Razuzdanci bi se spravliali k svojim zadnjim orgijam. Vsi oziri bi padli. Ljudje ne bi več spoštovali nobene lastnine. Vse delo bi bilo ustavljeno.
To je drugi de! prerokovanja:
In narodi se bodo morili med seboj..
Oni. ki si niso o pravem času nakopičili živeža, bodo začeli umirati od gladu. Srečen tisti, ki se bo lahko skril s svojo zalogo na samotnem kraju! Ne bo videl strašnih morij to pobojev.
G. de Maupassant:
Bolnica
»Veste, kadar streljam kljunače.« mi je tekel gospod de Fudolin. »se spomnim prav žalostne zgodbe Iz vojnih časov.
Sai veste za moje posestvo v predmestju Cormell. Ko sem bil tam, so ravno Pmsi korakali v mesto.
Poleg mene ie stanovala blazna žen-sika. ki ji je usoda z raznimi udarci omračila um.
Pred davnim časom, ko je bna stara petindvajset let. ie v dobi enega meseca zgubila očeta, moža in otroka. Ce smrt sioai v kako hišo. pride skoro vedno prav krr.alu nazaj, kakor da si je vrata
zapomnila.
Nesrečno mlado ženo je žalost tako pctrla, da je morala v posteljo, kier je iežala šest tednov v gromi vročici. Po prestani krizi se je je polastilo neke vrste ravnedušie. Ni se premaknila, komaj da ie jedla in obračala oči. Ce so ji rekli, naj vstane, je začela vpiti kakor da ii gre za življenje. Pustili so jo tedaj v postelji, razen če so jo morali omiti ali* Ji prezračiti odejo.
Stara dekla je živela pri njej. ii dajala
Štiri in trideset dni pred trčenjem temne zvezde, apokaliptične pošasti, in našega solnca. bo črna zvezda že došla do Jupitra. Urana in Neptuna bo že prej potegnila nase . . . Izgledala bo tako velika kakor tretjina lune. Videla se nam bo kakor nova luna na našem nebu. Svetlobo bo dobivala od naš^a solnca. Tu in tam pa bo vstajal iz te nove zvezde ogenj, ki bo skozi razpoke, nastale na njeni skorji bruhal na dan.
Tedaj bo naše solnce samo izgubilo svoje ravnotežje, iz njega se bodo pričele dvigati protuberance. dolgi ognjeni jeziki, ki bodo iizali planet Merkur. Na naši zemlji bo nastajala vedno straš-nejša vročina. Ozračje bo prenasičesio z elektriko. Neprestano bo strahovito treskalo . . .
In ta pride konec: nova zvezda se združi v gigantičnem udarcu s solncem; nastane strahovita vročina, ki napolni vse osolnčje . . .
Toda tega zadnji naši potomci že ne bodo več doživeli, končani bodo že nekaj dni prej.
Na nekem planetu ozvezdja Ve"e bo kak zvezdoslovec morda zabeležil sledeče:
•Solnce (zvezda šeste velikosti), ki se je približevalo našemu ozvezdju, je naenkrat pričelo nenavadno močno svetiti. Nova zvezda je spremenila svojo smer in hiti sedaj proti Križu juga . . .»
In novine na oni zvezdi morda te notice ne bodo beležile, tako se jim bo videla malo važna, malenkostna . . .
Smrt komponista Tcsellija
Te dni je preminul v Firenci z.iani ita fijanskj komponist Toselli. ki ga pozna svet v prvi vrsti do njegovi ženi. princezinji Luizi Saksonski v drugi vrsti pa posebno po njegovi »Serenad«. skladbi. ki jo prepeva b vsi gramofoni in ki se svira v vseh kavarnah in zabaviščih.
Toseflpja je pobrala smrt dokaj mladega. Umrl je na posledicah operacije j&dva 44 let star. Ze v svojih mladih letih se je posvetil glasbi ter je postal kmalu znan šlrom Italije. Zloži! je več vokalnih skladb in klavirskih kompozicij in se kot umetnik seznanil s saško prtocezinjo ter jo poročil. Seveda se ni to zgodilo bre^ intrig in težkrč. ki so v takih krc>g'h običajne. Pozneje pa se je zako.n razdrl in to je napravilo To-sellija še interesantnejšega in slavnejšega.
Toselltieva «Serenada» se je rod'i a krraiu poiem. ko sta sc Toselli in Luiza vzela. V enem mahu je ta kcrr:po2:ciia objadrala ves svet. Založnik je ž njo obogatel in tudi Toselli je dobival deleže tega bogastva. V svojo slavno skladbo je Toselli vILi vse svoje hrepenenje t*) !iubezni. Zato se ob njegovi *Seretadi« še danes rado orosi oko marsikateri dami. ki se vselej, kadar čuje to kompozicijo, spomni tudi na bur r.o. romantična in slavno preteklost skladatelja Toselliia.
Carjeva hči v Berlinu
Nedavno so se razširile po svetu vesti. da se nahaja v nekem berlinskem sanatori;u gospa, ki se piše Anastazija čaikovski ter je duševno to telesno popolnoma strta. Velikansko pozornost je vzbudilo ugotavljanja, da je ta gospa Čajkovska hči ruskega carja Nikolaja II. to da je po čudežnem naključju ušla smrti sovražnikov.
Ko se je o stvari razvedelo po svetu, so začeli sanatorij obiskovati Rusi od blizu to daleč. Celo v Kopenhagenu živeča carica - mati Dagmar je poslala v Berlin osebe, ki naj bi se prepričale, koliko resnice je na vesteh o cavevi hčeri. Odposlanci so se vrnili na Dansko s poročili, da ie ga. Čaikovska v resnici velika knegtoja Anastazija.
Kako je dama ušla smrti, še ni natančno pojasnjeno. Govori se. da je Anastazija po umoru carske družine ostala živa ter to le v tem stanto naše!
Dsmske plašče
i- modernega blaga, ki ga ima v krasni in bogati izbiri izredno ugodno v zalogi izdeluje atelje tvrdke
Drago Schwab - Ljubljana
neki častnik z imenom Čajkovskij. Častnik ii ie obljubil svojo pomoč, jo odpeljal in poročil. Nato je stopil v arina-do generala Denjiktoa ter ie padel v bojih z rdečo vojsko. Ga. Čajkovska pa je odpotovala v Bolgarijo, kjer je živela silno rezervirano, da je ne bi prepoznali. Iz Bolgarije se je podala v Nemčijo, kjer leži sedaj silno izčrpana v berlinskem sanatoriju.
Tako poročajo listi, katerim prepuščamo odgovornost. Novico beležimo samo kot kronisti
Novosti iz madžarskega škandala
Aretacija Barosa in zasliševanje škofa Zadravca.
Madžarski škandal gre daije. V zvezi s falzifikatorsko afero je peštanska vlada nenadoma razrešila službene dolžnosti ravnatelja madžarske Poštne hranilnice Gabrijela Barosa-Bellusa. Proti njemu je bilo takoj uvedeno disciplinarno postopanje. Vojaški škof pater Zadravec, katerega bi oblasti rade oprale, je bil vnovič zaslišan, kar vzbuja tem večjo pozornost, ker se je to vršilo ponoči. nedvomno radi tega, da se stvar ne bi razvedela.
Podrobnosti o povodih aretacije ravnatelja Poštne hranilnice so precej in-teresantne. Aretirani policijski ravnatelj Nadossy ie namreč dvignil v Poštni hranilnici 330 milijonov kron ter je pokril ž njimi primanjkljaj, ki ie nastal v nekem denarnem zavodu radi dvignje-nja 150 komadov ponarejenih bankovcev. ki so bili tam deponirani. Denar ie bilo treba takoj umakniti, da ne bo še večjega škandala. Ponarejevalcem tisočakov je torej peštanska Poštna hranilnica naravnost odpirala kredite. Ravnateljstvo je skušalo stvar sicer zakrit! in zabrisati, toda francoski detektivi so že izvohali krivdo ravnatelja in mož je moral pod ključ.
Kakor se doznava, se suče glavna krivda škofa Zadravca okolu tega, da je mož zaprisegel ljudi, ki so bili v službi madžarskih nacionalističnih organizacij. Sigurno je. da pater ni delal tesa, ne da bi vedel za prave namene zapriseženih. Zadravec se s tem izgovarja in zatrjuje, da je nedolžen. Njegovo sodelovanje v falzifikatorski aferi ie bilo glasom njegovih izjav naravnost brezpomembno. Vedel je baje samo za patri-iotično akcijo ter je ljudi v njenem imenu zaprisegal. Peštanska kriminalna policija je vzela to njegovo izjavo na zapisnik in je Zadravca do nadaljnjega zopet izpustila.
Jankoviczev dnevnik.
Haaški policiji je prišel v roke dnevnik polkovnika Jankovicza. v katerega je mož zapisoval svoje dnevne doživljaje. Iz dnevnika ie razvidno, da je dne 1. decembra 1925. Jankovicz še! na policijsko prefekturo v Budimpešti, kjer je odda! fotografije za potne liste, nakar je obiskal princa VVindischfratza. Princ ie povabi! Jankovicza naj bi stanoval kot gost pod njegovo streho. Jankovicz je vabilo sprejel. VVindischgratz mu ie odkazal lepo sobo in se je odpeljal drugi dan ž njim k policijskemu šefu Nadossyju. Nadossy ie obljubil, da bo storil vse potrebno, da bedo potni listi čim prej gotovi. Potem je šla trojica v tiskarno, kjer so se tiskali bankovci. Govorilo se je o vsem potrebnem za razpečavanje.
V	Berlinu, pri madžarskem poslaniku Kanyji je imel dobiti Jankovicz nova navodila. Ta dan je bil policijski ravnatelj pri WindIschgratzovem tajniku Rahl, za naslednji dan pa je bila določena prisega. V dnevniku od 4. decembra zabeleženo ime neke misterijozne gospe Mayerjeve. 5. decembra so biti potni listi izgotovljeni in Jankovicz se Je sestal z Maverjem. ki je doslej še skrivnostna oseba. 8. decembra je dobil Jankovicz potrdilo, da potuie v inozemstvo kot diplomatski kurir. 9. decembra je prisegel Nadossyju. o katerem pravi, da Je že pisal berlinskemu poslaniku Kanvju glede ra/deljevania bankovcev. Polkovnik ie iztreal tri liste iz dnevnika, ki so se mu naibrže zdeli prenevarni.
Kdo ]e skrivnostni Mayer?
V	Jankoviczevem dnevniku je večkrat omenjeno ime nekega Ivana Mav-erja. s katerim se je moral mož večkrat
sestati. V madžarskem javnem življenju sta znana dva Mayerja. Eden izmed njiju je poljedelski minister. Toda ta Mayer izjavlja, da mora biti vsebina Jankovlczevega dnevnika čisto navadna mlstifikacija, kajti on r.e ve nič o škandalu ter niti ne pozna aretiranca.
Po drugi verziji ie Ivan Ma-er b-:» tajnik nadvojvode Albrehta. Ta tajnik je težko obremenjen. Očitajo se mu razne nekorektnosti, oblasti pa nimajo v rokah nobenega dokazilnega materiala, ali se vsaj tako delajo, kakor bi ga ne imele.
Položaj madžarske vlade se je po zadnjih odkritjih znatno poslabšal in zopet krožijo govorice o Bethlenovi de-misiii. vendar se smatra, da se to ne bo zgodilo, dokler ne bo zadeva popolnoma pojasnjena: ni pa izključena rekonstrukcija Bethlenovega kabineta.
Srednji vek v poljski vasi
Duševna vzburkanost po svetovni vojni in svetem letu še ljudstvo marsi-kod potisnila nazai v srednji vek. Zakai. vražarstvo. coprnije in verska blaz nost že dolgo niso imele tako močnega razmaha med priprostim neukim ljudstvom, kakor zdaj. Po čudn h dogodkih v Franciji in še marsilkod drugod, se seveda ni čuditi, da tudi na Poljskem ni .iič boljše.
V neposredni bližani Varšave stoji vas WjeIiszow Nedavno je tu obolela kmetica Apolonija Stasnik in poklicali so najuglednejšega lečitelja v okolici, pa-darja Orzanowskega. Mož je preizkusi! vso svojo zdravilno umetnost, da, segel ie celo po svojih najučinkovitejših snedikamenfih Li je bolnici predpisal: pečene mačie možgane m Juho. v kateri so se kuhali najstarejši podplati v hiši. podplati s škornjev njenega starega •očeta, ki so jih srečno našli na podstrešju.
Ali tudi to ni pomagalo. In biSo i« torej za r>adarja pa i za v9e ostale jasno, da je kmetica Apolonija urečena ln da ne bo ozdravela prej. preden ne dobi | požirka čarovničtoe krvi.
Padar je bil tako bistroviden, da ie lana I u razkrinka! čarovnico v oseb! bolničine daljne sorodnice. stare kmetice Soltysove. Mati bolne Apolonije ie s,>rej v svetem ogorčenju najela dvanajst krepkih pomagačev to krenili so proti baiti So!tysove. razbSi vrata, zvezali starko in io vlekli na dom k Sta-snikovim. k Postelji ApoSonije. kjer 90 izvršili strahotne obrede: najprej so starko .temeljito pretepli, da ie omedlevala. ji nato sklonili glavo in prsi h kolenom, na hrbtu oa vrezali luknjo. v!o-vili kri v skodelico in jo dali Apoloniji piti. Opravili so nato še nekaj mulitev to postelj poškropili z blagoslovljeno vodo.
Nesrečna starka ie koncem koncev prestala četo srednjeveško proceduro še precej srečno. Nezavestno so io odnesli v njeno kočo. kjer pa Je po par dneh okrevate in zdaj svoje pobož.ne mučilce prijavila sodišču. Orožništvo jih Je že odtiralo v zapor, kjer čakajo na sodno obravnavo. V koliko Pa je zdrav Ijenje pomagalo bolni ApoloniŠ, o tein novine ne poročajo.
Zelena garda se je zbrala, ko zajcev sto je pokončala. Iz kotla naliva ji mali točaj in srce greva vsem ^Buddha1 čaj!
nin, ki jih določajo normalni predpisi. Isto časno objavlja vojaški list novi dekret, s katerim se povišujejo plače rdečim čast. Bikom. Podporočnik prejema mesečno 65 rubljev (nekaj manj kakor 2000 Din), ki. pitan ima 78 rabljev, polkovnik !20 rubijev mesečno. Najvišja plača, katero prejema poveljujoči general, znaša 220 rubljev na rr.es ec. Vse to prav za prav ni obilo.
X Odkritje neznanega plemena v> Afriki. is Londona poročajo, da jo odkrila neka ameriška ekspedicija, ki je v zadnjem ia* su raziskovala puščavo Kalahari. v ondot« nih krajih doslej tseznano človeško pleme, ki živi v najprimitivnejšib razmerah. Pleme živi popolnoma izolirano od »vet«. Dežela tega plemena meji na zapadu ca akalovit® nabrežje Južnoetlantskega oceana, od vzho» da pa ga deli puščava, ki je široka več sto milj. Doslej ni še nobeden beiokožec priSe! v te kraje. Pleme je majhne rasti, njegov živež pa obstoji iz mravljinčnih jajec. miši. martinčkov in kač. Jezik tega novo odkri» tega plemena pozna samo »edem glasov.
X Pokojnine za člane rdeče vojske Mo» skovski vojaški list poroča, da je sovjetsko vojaško ministrstvo izdelalo določbe glede pokojnin, katere imaio pravico uživati vsi pripadniki rdeče armade. Ker pa ie niso ru» »ko finance v redu. ne bo zakon stopal tu koj t veljavo, marveč $e!e čez neka) let. Kardlnalna točka teh določil te glasi, da mo ra vsak pripadnik rdeče armade služiti vsaj 20 let nepretrgoma, če hoče, ds mu bo dr» žsva izplačevala 50 odst. rednih prejemkov. Od 20 let dalje se stopnjuje pokojnina pro* porcijonalno in doseže normalno pla£o pri 30 !et:h službe. Z s pripadnike biv?e carsko armade so predvidene posebne Izieme. Sa* mo tisti, ki so že 31. decembra 1918. stopi« ti v rdečo armado, imajo pravico do pokoj
ŠIŠKA. Prosvetni odbor naprednih ftev v Šišld. priredi v sredo, dne 20. januaria lavno predavanje, ki bo v prvi vrst: n?, menjeno naSemu ž&nstvu. Na predavanju se bo obravnavalo o ženskem vprašanju api&h. Ker bo predavanje Ia!<o zanimivo, na; se ea cenj. daroe la gospodične polnoStevil-oo udeleže. Predavatelj je priznan str~kov-ajai; iz Lj^^ane. Predavanje se fco vršita
v Idkata. ka&or običajno ln le vstop vsatoo-tijur prost
VIČ. V korist društva zs. zgrsčtm in vzdrževanje Šoferskega doma n3 Viču ie priredil v nedeljo, ene 17. Januarja cLjujrijar,-ski Zvoti. feresfco isspeM koncert t>"d spretno takti rico pero vodje br. Žarka Pre'■ovc a. Spored je otvoril tnoSkj zbar. kS ie dovrSe-esd 2spel tri Ada,mfčeve pesirtfce: Modra de-vojlka. Mara v lezenj £n Lnoipeter ban. Po z?.jfcsji pesmici fe prfgel ca oder za^opcVk draštva sa jzradho a v®dr?. Soflc^l. d-ane br. Pave! Borštnik fei fercčfl br. PreV.vcu krasen lovori ev venec 2 državno trcbofci-eo, čestftažoč «Zvosiu» ta .pevcem, jnsebno pa rjem-j kot vzornemu vodji. Kvartet «ij'iA)'3aitsrkeea Zvom* ffcrata Grilca. Harč-vrean ia šsric). ie nato zaipd tri pesmn: Foer-»teirjev® tNDesra fti»„ Devovo «§i e?.a» tn «C<3 ta scASaiSk!! b;>be«». ki s« posluSalce na-ravvtov; fraislrale. OvaCaje obSnstva kar risa hotele ponesiafi. Po osteocj je nastop i! 2 prva snfo - soprajiMinia ses-tra &!>e;ca RamSaSocva, Id ie zapela AdamičevQ »Ifcna. varsta>», Roperbergove me češi* fn P t ksvčevo «Tožfc^>. Njen. svetlo - rvorrk! fe S-Jbld gias Je na mah osvojil srca vseii po-&1ts?afcev, ki so M Po vsak! pesmici viiharno t>1ns3ra<li. V znaš« priznanja je predela krasen svež Soipek rdeSlh naee!jev. Izvrstno !c re-85 srvojo nalogo fcisdS mešani zrn?, ka' te za-pei Adaisrtfčev«!. .Barirca. tn »Kresova!? tri* ter Molcrasičev Fl. ruSoovei srbskih fiar<xi-nih pesmi Vse tri pesmfce so Izrecno uza-5&?e fcj so morali pevci na sploSno Se'!a pomMU zadnjo pesem. Po ofici)e!ne-n sao-reAi se Se vrgl nato v telovadnic! intimen dnižnibn! večer, ki Se potekel v prisrčnem medfcdrcijnfttt kraenljanjsi.
NOVO MESTO. SotooJs&o gledalce n-i-fciravlja zasiteivo CaijAcvo dramo «R. U. v rsffii f. Dularja. Delo prede na oder za-četikom rffShricrvi sjk rne^sca.
LAŠKO. Dodatno se poroča o občnem z£)otu podružnice eSadiats^esa tn vrtnarske«« dniStva», Sv. Jeder t, da so Mil tnr<> tjeni v adfor: Go!ob Karel. Tnwo; Ore«r'k Frartc, Brezsro; Kne® Franc, Sedra?; Knez Marfln, Sv. Jedert: Korošec Ivan. Sv. Krištof; LaponrSc Rucfoif. Sv. Jedert. Loe;ir.r:e Josip. Jnpnflt; Hajnšek Praac. Sv. KrlSta*. Prt»wo« Jadpob. Sv. Je><Jert; Shiga FrPTic, Sevce; šmpsir Franc. Sv. Jedert. VMirnir Dratro. vodiietj 5ole Sv. Jedert
BELA KRAJINA. Zadruga obrtnike v črn<v-melfiskeza sndnesra okraja vabi sa dan t. fehnisria svoje člane na redni ohfrii rirr. MetHka bi Črnomeli tekmujeta meč kateni feral bi odnesel prvenstvo v kultur-nem fes družabnem življenju. CnTomelf zl:-stf uspeva treovsiko in Industritsko krftor tudi dr«žai>rro. StVfcol si Je postavil svt Ia« rJ dom. Narejena ie tudi i ep a p?5pot mesta do železnice, sa kar pa ie b!l	čj-s. Mestno ofrSmo pa čaka Se tmr-ijzo deia. Ore-ta!o se rudi nove zgrr-dbe, da bo d-vo'3 s-t:;-mvanj sa uradnike m zasetm^c. !n-dirstrl^ka podjodja stvortjo velike delavsko fcolorijo.
Smeh sala
To ie

vsebina filma
wansn:?
'•a
Eiiiiii kino Malica
tu tn tam piti in pomalem kaj mrzlega mesa. Kaj se je godilo v tej obupani duši? Nihče m tega izvedel, kajti govorila ni nič več. Ali ie mislila na mrtvece? Ali je sanjarila žalostno sama s seboi brez gotovih spominov, ali pa je obstal njen skaljeni um nepremično kakor sto!eča voda. Petnajst let se ni premaknila.
Takrat pa je izbruhnila voina to v začetku decembra so prišli Prusi v Cor-meil. Tako se spominjam tega. kakor da je bilo včeraj.
Bil je mraz. da je ka*menje pokalo Sede! sem v naslonjaču, ker me je revma-tizem trgal, da se nisem mcgcl ganiti m sem gledal vojake skozi okno. ko so korakali
V nepreglednih vrstah so prihajali, drug drugemu enaki, vsi pa so imeli tiste trde, samo njim lastne lesene kretnje. Predstojniki so jih namestili po stanovanjih. Jaz sem dobil pod. streho sedemnajst mož. moja umobotoa soseda dvanajst, med njrmi je bil častnik, surov pijanec, hude jeze.
Prvi dan je šfo vse v redu. Častniku so povedaii. da ie hišna gospodinja b >1-na. in on se ni brigal za nio. Toda kma-
lu ga je ta gospa, ki je živ dan ni videl, spravila v jezo to začel je izpraševati, kaj ii je. Povedali so mu. da je gospa že petnajst let v postelji. Najbrž ni ver-ie! tega in si <e dornišlieval. da rboga bolnica iz ošabnosti noče iz postelje, da bi ji ne bilo treba pozdravljati Prujnv. z njimi govoriti i.i priti z njimi v dotiko.
Zahteval je. da ga sprejme. Pustili so ga pred njo. Rekel je na kratko:
»Prositi vas moram, da vstanete in pridete dol. da vas vsaj vidimo.1
Pogledala ga je z bolnimi, brezsmisel-nimi očmi in ni iznregovorila besede. Nato je zonet rekel:
»Ne trpim nobenega ugovora. Ce ne vstanete prostovolino. bom že naše! sredstvo, da vas spravim na noge.«
Ni se ganila, bila ie nepremična kakor vedno, kot da ga ne vidi.
TodaJ se je razljutil. kajti ta nemi mir je smatral za izraz največjega zaničevanja to pristavil: »Ce vas jutri ne bo dol! . . .c Nato je odšel.
. Drugo jutro jo ie hotela prestrašena dekla r-bleči. toda bolnica se ie branila začela vniti. CastiV-k ie nago vstopil in dekla ie &adla na kolena predeni:
»Noče. gospod častnik, noče. odpustite ii. sai je dovoli nesrečna!«
Bil je v zadregi in je ni hotel s postelje vreči. Naenkrat pa se je zasmejal to dal po nemško nekaj ukazov.
Kmalu nato je prišel iz hiše oddelek vojakov. Na nosilih so nesli žimnico. na kateri je ležala bolnica. Zadaj je nosil vo-^k sveženi obleke.
Častnik si je mel roke in dejal:
&Ce se spnti najete obleči, vas bomo pa mi to še malo na izprehod bomo šli.«
Potem so videli, da je šel sprevod proti gozdu pri Imauville.
Dve uri nato so prišli vojaki nazaj.
Bolnice ni videl nihče več. Kaj so storili z njo? Kam so jo nesli? Nihče ni tega izvedel.
Nato je snežilo noč in dan. Sneg je na debelo pokril polje to gozd. Volkove smo slišali tuliti. Vedno sem mislil na ubogo noro F»t>sedo: šel sem na prusko komando, da bi izvedel kaj o nji. Toliko, da me n'so ustrelili.
Prišla je pom'ad. Prusi so odšli. H'ša moje sosede ie ostala za-irta. Gosta tra- 1 va ie ras'1a po stezicah n^neea vrta. ] Stara dekla ie med zimo umrla. Nihče I
se ni več zanimal za to stvar. Samo jaz sem vedno mislil nanjo.
Kaj so storili z gospo? Ali iim je v gozdu ušla? Ali so jo sprejeli v Vsi:o bolnišnico, ne da bi izvedeli iz nje. "' o je in odkod. Noben žarek ni posveti) v moj obup.
Drugo jesen je bilo veiiko kljunačev. Ko me je revmatizem malo popus i', sem leze! v gozd. Štiri ali pet dolzokljrnov sem že ustrelil. Šesti na mi je padel v jamo. ki je bila pokrita z vejicami. Ko sem naše! ptiča, sem zagledal poleg njega človeško iobanio. Naenkrat sem se spomnil sosede. Sam ne vem ka';o, toda moral sem verjeti, da je to njena glava.
Takoj sem vse razumel. Pustili so jo na žimnici sredi hude zime v gozi.j,j. In bolnica se namenoma ni hotela n kamor premakniti, niti se rešiti. Zapade! jo je sneg. ne da bi ganila z roko.
Mogoče so jo raztrgali volkovi.
fn mice so gradile gnezda Lz njene žitnnice.
Pokonal sem njene kosti in še danet prosim Bo^a. c!a bi naši sinovi nikoli ve? ne doživeli kake vojne.
«JUTKO» It I*
11
Torek 19. L 1926
Sokol
Sokolsko društvo v Maribora
Je imelo redni letni občni zbor ® nedeljo.
17. t m., dopoldne. D« je bil njegov potek hitrejši, je izšlo zopet letno izvestje kot 2 številka vestnika gradhenega odseka j Nai sokolski dom». Poleg članka, ki po» i;va ns podvojeno požrtvov«lnr*.t za So« iolski dom, prinaša izvestje poročila vseh društvenih funkcijonarjev. Iz njih posne« a'srr.o. da je bilo društveno delovanje » le« t-i 1925. enako živahno, tako v upravnem, kskor v tehničnem oziru. Odbor se je f*> irsvil, "sa: so tiče števila članstva, na edino crsviloo stališče in izkaiuie letos le on« Slans, ki so res storili svojo dolžno«« na« irarn društvu. Telovadba je dosegla ogrora i« število 35.569 telovadečih oseb v 11*2 telovadnih urah. Blagajna je imela denar« sega prometa 321.149.62 Din. dmStveno 4i« ito premoženje reprezentira poleg 3 prapo« tov vrednost S2.352.57 Din. Dništvena ;.njižnica je delovala živahno ter/ je porast. '» tekom leta za 50 de!, tako da obseg« sedaj 952 knjig in broširr. Prosvetno delo •»o ovirale razne okolnosti, tako da s? ni snoglo vršiti v takem obsegu, kakor bi b'te želeti. Gradbeni odsek izkazuje čisto pre. •noženje v vrednosti 2S7.392.73 Din. Zelo ;ep uspeh je dosege! sokolski orkester, ta« 5.0 salonski kakor tudi zbor na pihale, fci wc je pod vodstvom br. Bajdeta izvežba! :sko. da se more bres pomisleke že podati :udi na ulico. Tudi Zdravniški od-ek je vr» 2il vestno svoje pos!s. kolikor je b lo to nožno pri menjavanju njegovih načelnikov h so bili vs? zapored službeno premeščeni ii Maribora. Vsa poročila so bila brcr tigo. TO rov odobreni in odboru je bil »glasno 'prečen absoiutorij.
Ko je občni zbor odobril proračun z* Is« >;c 1926, kateri pa izkaroje precejšen pri« rr.anjkljaj (dolžnost vsega članstva bo, da pomaga odborj najti kritja zanj i), so sledi« Id volitve novega odbora, ki je sestavljen uko«!e: starosta br. dr. Boštiančič, podata« rosta R. Lenari načelnik Dekleva (star.), oačelnica Nabergojeva, odborniki: Sila. -Jcšovnik, Jenko J.. Vidmar N., dr. M:balii. Gruntar, Diet, Zoter, Hren Zrn., Marčan.
Kovat. Baajskova ia Peritev« A d.: odbore, namestnika: Monjac »tac. te Burei; pregL računov Haller m Hvalenc N« če!o odse« kom «o bili izvoljeni ti.le britje: gradbe. ne mu Major Fr., zdravniškemu dr. Medi& prosvetnemu Trček, jezdnemu Nov»k JuL, veseličnemu Volčič Iv. in godbenemu Suštef »it
Pri slučajnostih ie v Imenu MS2. pozdra. vil občni *ho» br. tu pni starost* Nov»k in pozival članstvo k složnemu delovanju Br. žtipni načelnik Krajnc ie želel, da *e o*nu« je sok. pevski rbor. br. Mačtjs pa je povda» !«l. da (e en« prvih nalog novega odbor« preskrbeti in opremiti društvu letno »el«. vsdišče. — Po dveh urah te bil zakliučen občni zbor, ki ie potekrl v najlepši harmo. niji in obetal zato najlepSe avspicije za dru itveno delo v L 1926.
Občni zbor Sokolskega društva v Metliki
Dne 6. t ni. «9 ie vršil občni zbor Sokol« ■Vega društva v društveni telovadnici v Metliki.
Starosta, br. Dako Makar, je otvori! obč» ni T-hor. pozdravil v izredno velikem Itevi. !u udeleženo članstvo obo|eg« spola, pred« vsem pa celokupni telovadni zbor z brn« to m načelnikom Francetom \Vcissom ml., kateremu je izreke! najtoplejšo zahvalo, za niegovo. res požrtvovalno, bratsko in ne sebično delo. ter mu izročil kol vidni znak sokolske zahvale in priznani« d plomo Ju. gostov. Sokolskega Saveza. Temu je sledila zahvala j sestri načelnici Mariji Ganglovi se njeno neumorno delovanje v telovadni, ci kakor tudi na diletantskem odru. Nada. I j® vsem telovadnim oddelkom, zlasti pa, po prizadevanju sestre načelnice, n« novo ustanovljenemu ženskemu telovadnemu od« delku. Končno vsem tistim, ki sr» moralno ali materijalno pripomogli društvu, o kate« rem imelo trdimo, da Je na potu do evofe vsestranske popolnosti, po kateri je vedno »tremelo.
Po izvrženih poročilih društvenih funkci. jonarjev, glede katerih je zlasti iz poroči!« br. načelnika Wei««a razvidno, koliko ur je zaiedno s *estno načelnico posvetil teh. ničnemu delu. — »e ie prešlo k volitvam upravnega odbore, delegatov it; drug h funk cijcmarjev raznih odsekov, kar pa je ostalo
večinoma pri starem. AoSm m )•
ni odsek popolnoma pre«»noval.
Kako priljubljen in ocenjen ie nai vrli br«t France, kaže dejstvo, da ae g« je po« novno, i navdušenjem enoglasno zopet ia« volilo u načelnik« vzlic temu. d« preme« n' začasno svoje bivalUčc ia katero načel« atvo je moral brezpogojo »prejeti.
Po končanih volitvah je br starost« 1» r«zil željo, da v«e članstvo (Usti cm funk« cljonsrji, « bodoče vrte svoje dolžnosti s ono požrtvovalnost Ia ki (o tir j« Sokolstvo od vt«cegs nnsameznik«, zlasti pa, da se celokupni telovadni zbor temeljito pripravi n« letošnji vvsokoNki zlet » Pragi.
N«to Je zaključil tako lepo uspeli občni zbor. ki je pokazal, d« ponosn« star« Met« lika ne spi. marveč bdi in vedno bolj in bolj iiri in goji rea pravo sokolsko miseL
Sokol v Zagorju
36. redna glavna skupščina Sokolskega društva v Zagorju ob Savi te js vrfil« v
nedeljo dne 10 t m.
Po pozdravnem govoru br. stamete Polj« Sak« so podali društveni funkcijonarji svo. ja poročil«, iz k«terih ie razviden lep na« predek društva na gospodarskem prlju. Vendar pa je opažati tz poroči! funkcijo« narjev premalo znnim«nis mlajših članov zr telovadbo, kakor tudi ostalega članstva za kulturne prireditve društva.
Odbor se je konstituiral takole: starost« br. Ferdo Poljšak, pod-t. Drovenik Emerik. načelnik Ivan Memuh. prosvetar Arnšek Rudo, tajnik Peterlin Otmar. blagajnik Maiar Tfme. gospodar Stepišnik France, odborniki: Firm Ivan. Jesih Mirko, Hladnik Franjo. Korošec Drago. Likar Rudo. Hoče. var Janko. Tomažič Janez, Krnuh Polde in Saks G ust L
SoSeolake Ircfitvo » falea Ima trroj redni oVni «t»? » DO ho, o dne 23 I.nn.ri« "o r TAStilol br. Kukrs b običajnim dneralia radon. Za filaaetr« t-draštra Je odel.Slia obrema.
Obinl c bo? SokolsUej.i 4riiitva ca PolaeH s* rr8S t cedeljo, na« S4 jaaaarja (923. pol B po pot-daa v 'Iru^rv^nl ^Torxn!
SAkoItko druitva es Polm«!i	»
C. f.?irinTj» 192«. » fTojl drortni »eltfco • picirin «por»<io»- V&Hj* «8 rai prljuelji So-
k*lilT&.
CMal skm ukali^cja 4ra(tva v Breileal m
»ri'.l rin« ti t. ee. cb S.	i S»ro'ln«a <t|0-
miii. • ^ip-arf raH? sa .otot.kl	ki t«
i. f.hmtrj. Z&Cetek eb 2C. ori y veliki arorul Ns-
Sah
Našim šahistom
Sod al. ko smo z lubljanskim klubotn dobili reprezentanta. ki častno zastop* naš šah tudi Izven mej Slovenije, bi bilo umest-oo opozoriti naši šahiste na nekaj važnih ne dostatkov, ki zavirajo še uspešnejši razvoj šahovske umetnosti pri nas. Igralci, ki »o očlanjetri v različnih šahovskih klubih bodo vedeli, da mori klubsko življenje pomanjkanje resnične ambicije In veselja do šahistov ske igre. Zunanji uspehi so nam glavna stvar notranje zadoščenje deveta brlea. Namesto resnega igranja je stopila potencirana brzoiura. kJ ubi a vse nasibe do smotre-neza Igranja In kvari,smisel za lepoto lere Vsi skušalo na čim lažji način doseči gotovo spretnost v igranju, uspeh pa ie le navidezen. To se vidi že v žalostnem dejstva, da v tako velikem klubu kos je ljubljanski rti mogoče organizirat! resnega turnirja, ki kaže vrednost kluba n« Pa brezmlselni In gotovo prepogosti brzoiurnirji. ki so stalno na dnevnem redu. Nihče noče resno igrati noče pokazati volie v lepi. počasni Igri, najti resničnega zadovoljstva. In če se že najde kdo, k! se odloči do resne partije, mu je le do tega. da partijo dobi, kako pa io dobi le postranska stvar.
Toda včasih )e bilo drugače. Ko ie naš dr Vidmar pričel s šahom se le igralo počasi !n premišljeno, partije so se zapisovale In hranile. Reševali so se problemi, zasledovala teorija otvoritev ln gojila so se različna strokovna glasila, da so naši šahovcl lahko zasledovali šahovske dogodke. Dr. Vidmar še danes hran! partije Iz onega časa. In kakšno zborko ima shranjeno naš ša-
mmms6
do romanu cd ZOLA Igralci Comedie FrancaUe dva dela v enem programti.
bovški starosta H«nr11c Pfeifer. Skozi 30 let
)a t neumorno pridnostjo zbiral vse Igran« varijante različnih otvoritev, tako da razpolaga danes s krasno ttreieno zbirko, ki da-leko nadkriljuje Bilgnera. To to še nI vse. On <e stalno vzdrževal stike z Inozemskimi šahisti. kar priča o njegovi resnični ljubezni do šahovske igre. ki io danes nikjer nI videti In zakaj se Pfeifer ne udeležuje več naše ga šahovskega življenja? Zato ker ne vidi nikjet nikake resnosti in požrtvovalnosti, ki je vladala svoj čas v šahovskih vrstah. Tako ne st«; Iti dalie. Ne sme.no več bežati od Partij s šahovskimi urami, nasprotno. Iskat! moramo prilike do resnega igranja ln kar le glavno. Iskati mora-mo resnih šahistov. Ob koncu pozivamo vse one. ki se za šah resno zanimajo, nai naroče šahovski elasnik, ki Izhata v Zagrebu, kjer ie naše edino Izvrstno strokovno glasilo. Naslov ie: Uprav« .šahovskega glasnika«. Zagreb. Illca 36.
8ARŽUN, ŽAMET za večerne toalete in svtSa v vseh barvah samo
prvovrstni izdelek. Kangarn, sukno, feviot samo
kvalitetno blago pri
LENfiSI & GERKMfiN Ljubljana.
nogavic i žigom ln znamki « (rdečo, modro ali zlate)
„klju6"
da te prepričate, luko ea pat traja kakor itirje pari drugih] Dobivajo m v proda'alnahf Nogavice brez žiga .ključ u ponarejene. V
i Mali ogl&st, tel lisižijo e posredovaint ln socialne j esmei?« občinstva, vsak« beseda 50 Kilneiili s b • • * k Dls S'—*
Žesltve, dopisovanj? ter oglasi strogo trgovskega jnaJaja, vsaka Seseda Rln i ■ — NijcitnjS) sneetk Ola HO*.
Provlzljsk. potnika
•J. itsjorjko, ! i t « dobrt fpeljsna to^err.a. Pomrthe ,ywi * s7is?ko »EraTiis. ZTTETd	1232
Trgovski poffiočnlk
iltiit což at4e:jf«ktu»a. > lepo pie»»», •»
JJe. — pcou.lbs o prepiri iyri.'©vi" ia aahteV.om
po.i »Koaait P—ll.V a» !-rrekl»D 4. d.. Zagnb
lili
Vsak
Bii« dobro «».-!ail s ibirv j V- T, aploSoee« prerfmel*. ?o41jito takoj aat-lo« eb B ■r.n-rje. s opralo «J*i!ra. yoi «2fcoijSaoj« ek^Utearc. j 1116
Staga
veši ic pcpcfeema »jrav, a eprejme txkoj v :<jsb!janj v ilažbo sa opk?-
Sinih« j« c*!o'lne*n&. eUlna, bres »tanova-Sjft. — PitDflnr ponc«!^ e topnimi podatki in r*ffirpn-po*! tSla^a« je pos^'ati ti A!O=a CoziDS'-« v Liuh« LiaL	1443
Trg. potnika
47ee«rijske otroke, iprzjm* »lovenskih trgovcev :>«Bke!, Elpbt.-hM in Rst. v C«!jn. Poa^uniki. ki ? otroki i* delovaJi ?o dtaje/okeza, imajo pr?.1-«osi.	1441
Kuharica
•.it-OMlijivE fc2 »»rljlvfc, tt«f
!>r"'ca ia poštena luikinja, -hko s .iržele, ae 'm iaioi. Sm!o» dot« npr.
<Jitrt>,	" S-122
Kovaški vajenec
t/fpaSL, ti sprejme. Pre-d-iacjija fantje i df-i^le.
1-ilS
iS^eioi Kcrespondeni
S51e-tai ico2ea:ecv pore^os o Slovenko, dipl. *n» trg »ka.leaiij« « ZOrirbu. o p iek&nia enanjen Itsiijaa* fckpg^., D^mkkega ti fraoro-»ke^i jesiki. »edij fislai* bza ko! *o<tjs» pi«nje n Italiji, Seli	dreiinekib
ras ta s? pr^cneniti eieoto io IM® primero« olufh« • ji trpovoki hiii » LJtshljaei ali Snfrebm. Kiaio* pove aprtv* «JaU»».	1SM
Drvbra kuharica
kj 3p?&?lj* ttL>'' 'ira^a t»U~ ta deli, leli roicpiti v •!afN> k enem« ili gib tporloa. tvTi«iov pove op?. «Jatr&».	2S3S
Pisarn, pomočnica
pri <5 m la fveat*. s Mifraj* niAko prakso, s« pripor©6« trgovinic in pUarnaa — VeSča j« rtrojepS«ji e«? ermfik^a Sla eSo^easkegi jesiki C^njeo« dopise, c«!« nosno posive oi ospbn« p^pdFtavif^'? pod to^ni bligajci« na epravo »iutn>.	i8ft5
Dv« mladi šivafl M
meeti kj«rkol5 v ciklona ilj » privatni fei§J. — Razsmeti e« » finejs ajn. Onj^ne pnnadhe pod
«Pe3CJt» a:jra,vo ejutra®.
Plačilna nata«<ar?ca
pridni is poltem, (ič* siefi* h« ti takoj. Pomagali bi teli v kuhinji, gre t«'ii !a-veo Ljnhijine. — Ponodbe pod Iifro «P1i£iln* 822» os npriT« «Jntr&D.	$430
n
Modna kro!ač?ca
e»nwstojn». 8e!? ndi fiinokih rutm*? preminit! tae-•to. — Dop«M ei apeav© •Jti»ra» poo »aičk.© «Na premišljaj*.	£408
Stenoirraf!n.!a
epretaa. l^fte	ne« ta.
ttidJ na defelo	— Po«a<lhe
pod «Notiroka	lil o<1vptnI'
Iki p!earca»	sa apravo
•Jcftras.	S 404
Marljivo de?<l©
olofbe v meat« Po no<lbp ni pn<*ra*njp» Jnfra v Celja »<J tilTo cSJn«hi».
1380
Gdč. aH gospa
iredojih lei s ererJnjeioleio -tortiasbo, se sprejme ; .".^oMacške ure k nveata ; I.-ckonia v LjohlisLoi. Pi«t-c-ne ponodbe na upravo «Jat?s» nod inserii. i'.. liM
Deček
^tir 14 ?et. e 6 ra«y 'ijad. 'ks Sol«, bi e® nd fzudil v elpktmtphnifnJ otroki. ~ Siztlov pova eprava «Jutra» 1291
Službo ^o^arja
pprfjmea takoj «!i posneje imam 4t-st let prak««. ceas name«. *ti» SS let. iCrako-l:nik Valentin. poJta lle. lica, 8'ovenija.	iŽ»
Knjigovodja
fiCpo^oma «3mo*?ojna la v^rsirsci 8»o3 s »kletne prakso » tn- In ln«s#motva.
seli pritnrrnppa rne^ti pri veSjers	aH
tr^ovwVra pc^jptjo Ta^a*. co prevsaTn«« tod} trgovski!) knjig.	hi-
iir.' in elitna	proti
primernesio honorarja. Or* tadi na	i\»
opravo »Jutra« pod «ca?ke cV#S| eridnik 6!«» I20T
Laborant
dobeT analitik, mohrsJpn. s ohMrnn prakso. 12?» c^«** Pnnn^b* ni onrave «Jutra» pod sna^ko «A—Z	£346
Modlstinia
V^tia ia prvovrstna T'-/-'.! pro iije, o» sprejme - »sijema oodncsia »atonti vo<litelj{ra i»*?e-ri v vpjji jolne Srhije. fitirojle Imajo pr^dnoet — V : .ov jv>va ap?ava «Jnin> 1405
Služkinjo vse
3 sr.* nekolika krhit!, oe 'r*p}as e sikonrema bres ^t^ok. kabjov povs uprava
«Jr-ra>.	1418
I
Tehnični nradnlk
l*v»fban. a+rc-kovno raohruj.^n. smež«*© knjicovo^«?va. ker«Fpon''pn-ee v tp? Jer.iklh, (S^e me. pod
cTakoj 5s» aa ep?. «Jntra» J	114J
Službe
^ladi§čn?Va
aH v pJmm! We jro«r»»d. pro«-i voja^lne. Cenjeno ponodb® ns apravo »Jatri« pod »Zanesljiv 629«. 9M
Radio
ap&i-ače ia dele najceneje pri J Gorco — pa!aca Lj. kreditne bank«.	25-i
flo«pod?čna
«a>r.o«tojna knjlgo^odkinji, veft^i vseb ©*talib pi«am?-gkih deJ. 4 ® * e primarne olaVSe. lOpnjene pnnn.^h# apravo «Jatra» ©od an&čke •Vertm SO«. " 1397
Fina Šivilja f
vre livet fini bi navadna dela Naslov pove eprnt-a :
Drva
cd £tge bi p^rža« tov, kratko Satana, dostavlja ca don po 20 r»ara aa I kg parna	V. Sca-
^netti, Ljobljana. Pr«x]aja so tadi &aganja.	542
Dežnik k nar. noši
S9 og^dno proda. Nes/Ov
uprava «Jatra». ISIj
Železno) bl^salfio
elsttata «Carl Greiaitcaef-fes, Grax», prodata sa uis-ko e^no. Blagajna Je v teio dobrem stanja. Naslov v opravi «Jutra». 1295
Bodeče žico
rabljene, pocinkane, prodana 2000 kg. Kasiov pov« op*. «Jutra».	1278
Špecerijsko opravo
popolnoma qgvq. prodam. Basic* pove eprava eJotraa
1277
Nemško-slov. knjige
kapica , £3 sicar: ? abžirea sSovar, nemško slovnico t slovenskim besedilom la par knjig, tatera vpebojpjo pogovore tad} s oeaškc-slovfcfikim besedilom. Pogodb« e csvfdbo cena ca čs«1ov: Ivan Dobnikar, teh-ničkl crtaJS, fiolin-Jfiajdaa, Daimacija.
S a p i as 16 2Sse<;eiteJ
omnibus avfo
v čdbrea stanja. — Nadama proda«
tesan les
fcrnss-ov oferoeel In reaac les Waslov pova laorava «Jatra» 1007
Fotelj
« velika oblik«, dobro ohranjena. kopira. Ponodbe pod »Prilika 10» ta apravciStvo «Jat?a».	143?
Kupim fotoaparat
10 x v dobrem ftanja
o prvovr«fno ep»iko. J?a*dov
pova oprava «Jotra». 13C5
boljšo hišo
sUoovanj^ko, tvent. h lokali, kupim « eentrv l.jub-time. Pogoj:	j;ro«to
at«noTmnje eefefi ffijfc. — 1'onnilbe c» oprimo .Jetra. poi uusite .Moileru«.
13S4
Enodružinska ti'ša
tu «11&, itar«. « ix:sta. s« kopi. Pi»m»n« pooii'lh« s na«e<!>»e eene c» opralo •Jutra« sod «9tt* a!i rile
stb.	ui:
R'ša
a S eiamTanJi, l.pJn »rtoa. oa periferiji me«ta, «9 proda ti nS.fttO Din. tJfj»-Sa! ponreHoTalee HoM nt-er Kaeior po Te eprara .Jut	15S4
Več težkih sani
pro-la	Ka?ai4, ealjftnl
»tla. Doaiaid.	1276
Blasa!ne restisterce
•r« »eHfco ta ma!!, — neo-tro pro.'a P-?*? Kptiaa.
Radona p. Zid. Bosta. — KMS
Si!h?h halfovlh drv
kupim »p? »aff-.no*. — Po-ntirtl,^ na apruTo «Jctra» pod .PlaJits takoj*. 140S
Vpobolenee železna blagajna
M lei .tar. pri .trojlli <ohr» '	opra.a. itlo«.
limrjea. U i • primeru,*>'!>' r'msH'"» » • •• m..»a. PonadV.. pod «!'ro ra i) ifM" pr-enii pro,Ia. -.Vpofeojen«e 805. aa n-r I Ve8 » trsrorlri r. H-rtol. .jat„.	1ES8 i LJabljaoa, Bottai trg 18.
'■	i«sa
DeVls
ti ris »ifatl. kohaM ia opra*lf.t} eaa Mira dela. i|t?e .Infhe — gr* tf,.'i ne -"»».-I« Porodhe n«d Šifro • Mopna ia idraTa. ca npr «Jlntra».	1ST7
Sliifbe stdadlSčnma
.'i . pi-.rni 185e CTf-.p^d. j pTftci rojefi^Ine — ^eplene i poandhe na nrwj,vo ..tntrs, j ped	.Zanealj!« i
5S5
Potnik
Ti»okl provitijl. ab«o-aaaetlji. ia <iatwr W»ilajal^!, te Itče ta taitoj ^-"cdhe oa opravo .Jutra.
»Potaii 1».	:SS5
Trgovski vajenec J primerno isl.ko iiohraa.
ia dohro .apojea.
-c yprpjme » ^-iar.o t*?(V
vns » mesta na BuJenO!*!« )d rtaiioraiije » w»l. ae eprava <Jutra»
M Jiej.o.	1373
Pekovski pomočnik
?e!t; .»e?« d.In. tWe rtaln. tteJb«. Ivas Sarai. Rofaier 14»
Trsrovskl pomočnik
(irejla« . »pee.rijl I« del), kale«), l»l< ».(■)•
me«:o prenMmKI » kaka «e»-|o trro.lno "r. ««dl »a de|.!n 7.mo«-r, .lo»en.ke«a. aemSkeca In hr»al.keffa I«, tfta Wwlnpl > 1 fehma«. Jen aH pe dnrB.nm -Ponndtw aa oprave .Jntr«. sod .Mar!H« «»
PRF.MOO — ČEBIN
WolJova t/n. Telefon M.
481/3
Redka prilika!
Partija aovib ll.alnili itr» J«, po sel« nitki eeni na. prodaj 7 Raljel. I.jnMJa-na, Ear?orska cesta ii. 4.
41
Perja
kočo«}*, parje. ragja. r®»-
Je ia ro°fl pah. prodaja 1» ratpoSilja po najnilji eeni S Vajda, Caioiee. Bedji-®*rje.	sa
Zimska suknja
doKr, eliran]ena, «• prod. «a tlfln Din. Haslo« » spr •Jatra..	1S73
Suha bukova drva
•e prodal« eela, . polenft. aH laeana pnetarijo .e to. dl aa dom. Dolecjeka cesta «. I	t«H
Motorno ko!o
snamke .Pa^b. S BP, aa $ hriini. .fcoro noro "e proda aH tamenja za teije. V.slov I Uarchlotti. St. Petra o. Ii. 80.	1438
Otroški voziček
s etr»he	o proda v
Kovea Vo^matn €S. 1423
Prodam:
S enaki am«? pisalni eiftl. 1 reg. blagajno, ki dn*>vai tskopl^ek. t opaloeraf. Vse ps se?o nerodni eeni. da «e nrl ?*. čadesi. Pr<"**r. nova clica 1.	1411
Postelja
kompJptna in nn^na amar?. ea «e prod*. Naslov pove oprava «Jatra>.	IS90
PIsaTna ml/a
lopi. *ma. re pogrni proda v PlonSkovi olicl 14, pritličja, desno.	iKl
Več mask
aooadt. vv^ntnelno pre^a L. fcnclar. Tr^eSka ea^ 11. H. nadst? leva.	181«
Ppkr^ana ter 4	»tar^ea vina f*
Katvar le nai pHrfe v Narodni do ti »n Rta-iersko We> v Mj»rihofo IL M. Ose«.
Jnhotfca
nimSsna flahtna, sariira-na. odda vagon»ke ia rnxn}Xe pošiljke Ifatko Bia-jik Podplat, Slovenija. 793
Namizna jabolka
ea. I.IOA kg. vo5fenke. k*. ni-?a. ?»r.efe. ledeHea. ms. Kmekir, 'ns ninvadaj g-raMlnsko c^krbniStva Bo-Itacj ob Savi	1379
Kmečka posest
aianjSi ta	ra«tln{
Ske in trsrov^ke hl«a. mit ae. Ba?». gotHove itd aa •»voje Inter^oente tMem — Acrsrni boreaa dipl tgr Jamnik Lj«bl isna. a»1ea bnreovi 7. I sastiroot glavne adte	835
Manilo ITšo
s vriom. DalraJ* enodraSIn-■ko. na p^rif«»nji a»e»ta. knpim. Ponodbe • e*ne po. sla t! opravi «Jntra» pod Iifro <Soln2ea dom». 13S3
K oni a« ia p?a£a takoj, v Lfobljanl. pr^^meafja aH oa p^riforijl fpdna. «=nomd»t»., ano aH dvofmfinska
b?§a ali vila
s vpeljano elektrika {a dovodom ter eMfmini vr-tom ?n po poro^M prostim "taaovanj^m Pona«^>»e p*»d •Takoj 4* ea epr. «4atra» 1S89
Gosposka hiša
lepa. o 7 eralov eemlHMa. «e a -sa ^ Ola Naslov pove aprava o Jatra« v Celje
M »niše posestvo
ob*«f»1»'* n kil«, eo^p^ar« •keea po«lopla. 1 a JI ve ta »Ma r«tda. I^l^e v Sv ft«*faea fjH Tr»b»»}#m. ave od Tr»bat«>ra. tik eeate. •• v n^^lia t4 » B! eb • ari dopoMne na *1ea me«ta pa laiteik« p7osto-velja« proda	1198
Gostilna
s pekariio, ali e trgovino a mei. biagora. al! tadi sam«sno na prometnem kraja, s« v sam* v najeta sa dalj&o doba lat. Naslov aii ponedbs ea apravo «Jatra> nod «Za dobo let». 127«
Manjši L#»al
v aesfo se odda za v-B let. Naslov pov# oprava «Jatra».	* 1234
Kavarna
na boto renovirana ic b novim ir.ven»arjHtr., na pro. meieem kraja Uarihora, ss proda. Naalov pri podružnici cJntraa a M-iribore pod
«£avarca».	£433
Trgovski lokal
pripraven ta Ipererijc. ta prometni tofki v mepta ali na deieli. se vsame takoj v eajeai. Pone«ibe na apr. «Jotra* pod csaSko cPro« met 780».	1391
Gosf*lna
sa odda ra rsfiun proti kav. eiji Pr<»'lno«^ tmaja «amlee aH tikonei bres otrok. — Naalov pova eprava «Jetra* 1888
Dve sobi
alarantno opremljeni, s no-polnoma aeparirinlm vbodom. i*?em s I. fehraarjeai Ponn^be m opravo •Jarra* pod iifro «Boii9i gospod* 1308
Sobo s knhlnjo
v crenini mesta — Pon»f*b* na opravo «Jatra» pod iifro «O os pod» 1387
Soba
s popolnoma s^pariranha vkodora v srnini m^sta.
tlfp sa tako| Pona«'be pod • Bolje« stranka* ni opravo «Jatra».	1360
Opremljeno sobo
oddam takoj Naslov pove aprava cJatrao.	1341
Sobo
s p*«#fcet«a vhodom la o?#%-triftno raasvetljavo. Wfts novoporo^^nea v o r e d I-a I inMta Pona^b* aa on» •Jotn* p«'* taaSko daa cdaotai 725» 1810
čedno sobo
orljisna. a eUktr ra«we4-J Jave In poa^bnim »W«ra. tl^a proti dobri aajvainlal •oli^aa coapo«tl^na la s 1 aH 15 r»Kfaa»J#«i -Par.O'tK# na apravo oJatra« pod «Sobica 738» S8ffJ
Stanovanje
aoba la koMnjs. *»ss| f •obi 0 •oatmraK« knblaja. a novi lit«, o prltftUaaial. m a d d i otrankl s etrek «ako| aH o 1. Mtrair1»m — Vpra»« ae v Novem Vodmi-to RlbnHka m	<878
Klavir
bo preda. Več ea poisve r gostilni pri Krois aa S«. Petra eestl «S.	1212
Soba s brano
ca takoj ocUSs v Eoiai alicl 2711	1211
Na stanovanje
M sprejme gospod r .redial nest a. Naaior pore tDrara •J«tr».	14SS
Dva gospodični
te sprejmeta r rso oskrbo Cer.a primerna. i?ia4lor pove aprarb .Jutra',	l^SS
Opremljeno sobo
8 posebnim rhodo® lo elektriko. takoj oddan. — Nor! VodsEit	1427
«Ormož»
Policistka dorpela — aatdai isro^ila. brala! — KedaJ
sop^l .a?-jitnol NaiJor ur-tol S. ?. a G 6. 1S81
Angelca
sa ca ll<-a mest*. prosiD u drag (»tanek. — A. B 1407
4 mladi fantje
prikupi ji rf is Inteligentni, ielijo dopi-orati t dobra eituirar.i gespedifnami. r itaroati eT 1« do 24 let. /.eoiter &i iskija^ena. Le rt-sn6 [»nanbe pod ,lflad». .LjuSkan., .Sr£kan. le .Situira£» ca	»Jutri.
1434
Violino
otaro Italijansko, prodam, tadi na obroke Naslov pove uprava «Jutra».	i422
Dve prazni sob!
oslr. soba s kohinjo si odda. — Naslov pova eprava aJctra».	142!
Lepo sobo
i elektriko Is posebnim vhodom is stopnic, iftfte trgovec, ki prihaja večkrat na mesec v Ljubljano. Da« tajlne oonedbe s nivedbo cene pod enr.Pke »Mirno ia fiiaSo* aa epravo «Jetra».
14 !9
Dve veliki sobi
priprivni si pisarno, »e o»3-da^ta v mjpra s 1. msrrpm na Aleksandrovi epsti Po-aedbo oa paAt&i predal ft. 4 1414
Dve sob!
sa odda«ta t gospodoma ali gospodičnama. Naslov pove uprava aJutr&».	1389
Separirami soba
sa ili bes obskrbe, ta 1 lil 2 go«po«Hna — Ponude na Mtti6, Posta rostanu. 1374
Sostanovalec
s tajtrkom. se sprejme. — Naalov pove eprava tJotra«
1393
Stanovanje v mestu
2 sobi. kohinjo in pritikline Itfe vpokoj^n ora-fnik. Ima pravo do atanovanja. Pla^a ea p«l leta naprej Naslov pri apravi »Jutra*. 1309
Družabnika
trgovska Isohratenega. IMe rentabilno podjetje radi povečanja prometa, e kapitalom tno-i.v>nnn r>in Dopise pod •DrtiJ.ahnik 83* na oprav o«Jotri*.	1440
Posort	Poeorl
Usodna prilika!
rwe 00 kapital ca 425 «00 Din proti popolni garanrijl ia po dogev«fa sab»#vanlai obritim. raswn tega le od e#lokopn#«a letnega pro-meta. to je okrog l.Vnnp Din. Ponodbe pod tna'ko cgodoaa ea eprava •Jatra*	1409
Družabnik
aa trrovlno la opekama ae
y«Jme Potrebni kapital JIA «np Dia Ponadbs ns aprava »Jatra* pod «50 000* 14»

Uradnica
lell taanji s gospodom lope notranjosti. Dopisa pod •Oarmka Idila* ea apra*c •Jetra*	1488
Rešitev meni
sreia oebl aaredi dama. ki ter® posedi minjla vsoto Pod Itfra »Poltena vrnitev* aa apravo «Jelra». 1428
Trgovec
« lastno trgovino, v lepem industrijskem krajo, oimpa-tičen, star SO let, se teli poročit! b gospodično, oaj-rajSI ia nelele. Dsiralo se bo ni <1obro gospo-Hnjo, ki ima doto sa aakop hifir Ponudbe s »liko. ki *e ^r. ne. na oprave «.?otra» pod ftilro »Lepa bodočnost 791*.
1410
Resno!
8is veleposestnike le lastnika Industrijskih podjetij npopor^čne cisnanjostl. lell v svrho r«"f»np«ri cbiitanja dopisovati s go«p»»dič.no bienako. v ct«ro«tl do 25 let. Ker je sadpv« r»sn& In ni po dohr*»m »poraiome f^nitea 5r.ključena. ae pri-hajijo dro?i dnplal e po-Sfpr. — Dopisi ni oprava »Jatraa pod »Besno 1926*.
1416
f/4 vioiina
sa ugodno proda Naslov v opravi »Jatra*.	1318
Dober p?an'no
aii kratek klavir, se U&s v najem iti v nakup proti pličita v obrokih Prijasns ponodbe • navedbo najem* oine ali een» In plačilnih pogojp* pod »Pianino* na Aloma Compaaj, Ljubljana.
1442
Klavir
kratek, irn, dobro ohranjen, ceno naprodaj Naslov pove eprava «Jatra».	1301
Redka prilika!
Za skoraj novo. dohro ohri-ojpno molke kole dam
knsno gravirano ola to len-«ko aro To>n ta menjam sa moSko slato oro t^r dodam npkaj kniig Tr Miklavae. tel. aradnik, Uoikmjei.
1415
Lovski pes
br^s snamke. oe j* sa tek «1 Dobi se gi pri Fraail. Pri-vos 10.	1400
Našla se je boa
ni trgovckpm p<«>sa v Uci, ona ia molke g a I a i e ns plese Jid?. etraS«. Oboje se dobi v Dnionsk! farde. robi.	1892
Prečitanl časopisi
rasni domač.2 la Inosemakt. kakor tadi ilastrovani. ae vsaki dan seno oddajo. — Naslov pov« aprava «Jatn» 1424
5*
Im KuSar
ii
poročena
Maribor Ljubljas« I«, jtmurj« 1920,
I. StjepuSin
»sak
CZ3IZZZZ3
liirila, Kralja Petra trg 8, tel. 20.
Praktikanta
ne nad 17 le! starega, za skladišče is pisarno sa i&6e za takojšnji nastop.
Ponudbe pod Marljiv praktikant na Uprnvo .Jutra".
Prvovrstnega
sprejmem. — Nastop takoj.
JOSIP POGLAJEN
Cosplt, Hrvatsko.
Opozarjamo
vse interesente, da je pri pismenih vprašanjih, ki nai jih upravništvo pismeno reši, brezpogojno priložiti poštnino io manipulaci sko pristojbino v zneska Din 2-—. Posebno opozarjamo na to one stranke, ki žele, da se jim po pošti
poš'je naslove od malih oglasov. Vsa vpra^an^a in prošnje glede naslovov od ,ma'ih oglasov* bodo romalo v koš, ako ne ho priloženih
Oln 8«-
P. n. In«rre*entc u Radio In avto Akumulatorje In nate
cenjene od;rmalce e-ozar;amn, d* |r slej ko prej St vedno lzde iovanje la mvdsja naiih akumulato^sk h fabrikatov
ftVATRA"
koncentrirano v našem podjetja v Maribora.
Inseiiranje — sonkttrenčnega dunajskega Izdelka — z*«top-rivo .MUNIA*, Zagreb — pod uporabo natega imena ,,Vatr»" ie zgolj t epllo, v prevaro inseresentov na nai obte priljubljeni izdelek.
Neopravičeno to uporabo natega zakonito registriranega imena, bomo todno zasledovan
Obilna na oMa Iz cele dr lav« na naS tabilkat, U nam dajejo polne ro!<e rns'a. so nam v dokaz, da zna prav dobro ceniti naša Javnost, konkurence zmo?no domače podjetje.
„VATRA" akumulator
Ing. I. In S. OomlealJ.
Sax Rohmer:	22
Rčeči četektiu
15. poglavje. Sprememba.
Ko jo je Irvin prijel za roke deloma veselo, deloma boječe, je Rita zbrala vse svoje moči,
—	O, gospod irvin, je šepnila, a pri tem spoznala, da njen glas ni popolnoma normalen. Kaj si morate misliti...
On pa, ki jo je še vedno držal za roke, jo je prekinil:
—	Mislim, da je zelo neprevidno od vas, da greste sami na ulico ob treh zjutraj. Nujni posli so me poklicali nazaj v London in vrnil sem se z avtomobilom — k sreči, kajti srečal sem vas.
—	Kako vam morem razložiti...
—	Saj ne zahtevam od vas nikake razlage. Miss Dresden. Nimam pravice in tudi ne želim spraševati vas. Toda mislim, da imam prav, če vam dam dober nasvet.
—	Kako ste dobri, je začela, in jaz..
Glas jo je zapustil in njene ustnice so se začele tresti. Monte Irvin io je prijel pod pazduho in jo vede! avtu nasproti, ki ga je bil šofer obrni! in ki se je sedaj bližal.
—	Hočem vas peljati domov, je reke! Monte Irvin, in če mi dovolite, se born jutri v teku dopoldneva oglasil pri vas.
Rita je pokimala. Govoriti ni mogla več. Monte Irvi:. jo je posadil v avto, sedel poleg nje, jo prijel za roke in jo nežno božal. V par minutah je bi! voz pri njenem stanovanju. Ločila sta s epri vežnib vratih.
—	Lahko noč, je dejal Irvin zelo prisrčno. Najraje bi bi! objel Rito in jo drža! v svojih rokah ter jo brani! pred slabim vplivom, o katerem je vedel, da mu je podvržena.
—	Če pridem k vam ob enajstih, ne bo to prezgodaj?
—	Ne. je zašepetala. Prosim, pridite zgodaj, kajti jutri nastopim na popoldanski predstavi.
—	Vi mislite danes, ji je dejal. Ubogo dete, kako ste utrujeni. Lahko noč!
—	Lahko noč! mu je odgovorila jedva slišno.
Stopila ie v vežo in ko je zaprla vrata, je slonela ob njih še nekaj minut. Slabost in stud sta jo prevzemala in če bi bila morala iti še eno nadstropje višje bi se zgrudila na tla. Njena služkinja je spala in ni čula. kdaj je prišla. Počasi je stopala v spalnico, prižgala luč in padla pol mrtva na posteljo.
Njeno duševno stanje je bilo zeio slabo in misli so ii kar drveie po glavi. Tisočkrat se je spomnila srečanja z Monte Irvinom, njegove in njene besede in pot domov.
V teh par minutah, ko sta bila skupaj, so se njeni občutki do njega popolnoma spremenili. Vedno Je spoštovala Irvina. toda to spoštovanje Je bilo na čuden način zvezano 2 osebnimi Interesi in materijelno koristjo. Njegovo bogastvo in njegovo visoko stališče v družbi so ga napravljale za najboljšo »partijo«. ki bi lo sploh katera žena mogla narediti. Ona. ki bi postala njegova žena. bi imela dostop v najboljšo družbo !n bi imela na razpolago ves njegov luksus. To je bila slika, ki jo je Ritina mati vedno znova slikala.
Toda ta slika je obledela. Ozadje je izginilo In samo možak je ostal, resen, rezerviran možak, kojega globoki glas je govoril tako ljubko, kojega zanimanje zanjo je bilo iskreno in ki jo je hotel obvarovati njenih neumnosti, za katere niti vedeti ni hote!.
— O. je vzkliknila, sovražim se. sovražim se!
Spoznala je namreč, da je nečimerno bitje in da ni vredna take ljubezni.
Sedaj pa. ko je skoraj že slednjič izvojevala tako dolgo zaželjeno zmago, se je obotavljala, da bi utrga'a zreli sad. F.no tolažilno misel je imela: zmote svoje prošlosti je hotela pustiti za seboj. Večkrat si je bila že zaželela končati mrzlično gledališko življenje. Bivše tovarišice iz gledališkega zbora so jo za videla, kajti vsaka izmed njih bi bila dosegla smoter svojega življenja, če bi mogla nastopati kot »Dekle z masko«. Rita pa ie bila drugega mnenja. Knežja palača in hoteli ob Rivijeri. v kateri je igrala vsako noč pred navdušenim občinstvom, niso imel! zanje nikake privlačnost!. Želela si je resnično palačo iti ne sestavljene iz kulis, in sita ie bila umetne mesečne luči. Gledališko življenje ii pravzaprav nikoli ni posebno ugajalo — čutila je. da ne vodi do nikakega pravega smotra.
Neprestano je v svojih razpaljenih možganih razmišljala o dogodkih zadnje noči. od trenutka, ko je zapustila opijevo kadilnico, pa do trenutka, ko se je pred hišnimi vrati poslovila od Irvina. Celo uro je ležala na postelji preden se je mogla preobleči. Slednjič se je vendar dvignila, kajti mraz jo je začel stresati, čeprav je električen radiator grel sobo. Občutek utrujenosti jo ie zapustil !n popolnoma se je predramila, vendar pa so njeni možgani zahtevali mir po neprestanem razmišljanju dogodkov prošlega večera.
Oblekla je toplo domačo obleko, sedla pred toaletno mizico in kritično ogledovala svoj obraz. Videla je. da je nekoliko bleda in malo utrujena. Pod očmi je imela lahne sence in punčke so bile čudno majhne. Avtomatično, kot je bila navajena, je odklenila škatljo za dragulje in vzela iz nje steklenico, v kateri so bili papirnati zavojčki. Nekaj jih je stresla na roko. potem pa spet strmela v ogledalo.
Celo minuto se je obtovaljala, potem pa je" šepetnila: _
—	Ce jih ne vzamem, celo noč ne bom zatisnila očesa m zjutraj
bom uničena.	.	. . ,.
Govorila je sama s seboj, a kot bi hotela ugovarjati nekomu, ki
jo svari.	.... ,
Ta sklep je bi! nov člen v verigi, s katero je bila priklenjena na
Kazmo in njegovo tovarišijo.
Na malem kuhalniku je stala pokrita posoda mleka, ki jo je vsak Potem je vzel tri papirnate zavojčke.rgbouj.rdgrdgrdgdgrdgrdgguin dan postavila tja njena služkinja. Prižgala je špirit tn si kuhala mleko Potem je vzela tri papirnate zavojčke, stresla njih vsebino v mleko in ga izpila. V vsakem so bili trije decigrami veronala.
Spala je kot ubita in se je zbudila šele ob desetih. Njen zajutrek je obstojal iz čaše zelo močne kave. Toda ko je prišel Monte Irvin, ni kazala nobenega znaka nervozna izčrpanosti. Izgledala je veselo in ljubko in Irvinovo srce je začelo močno biti. ko jo je zapazi! Najprvo sta se pogovarjala o vsakdanjih stvareh, a naenkrat
Ji je deial:
—	Ali smem odkrito govoriti z vami? Pri tem ie potegni! sto; bližje k divanu. na katerem je sedela Rita.
*'agIo ga je pogledala.
—	Morda, mu je odvrnila, glede mojega včerajšnjega ponoče-vanja?
Toda on je odkimal z glavo in se nasmehni!.
—	To je bil samo en dogodek v vašem mrzličnem življenju, dete moje. Ne priiaham. da ga vam očitam ali da vas pokaram. Rad bi vas samo vprašal, ali ste zadovoljni?
—	Zadovoljna? je odgovorila Rita in zvijala med prsti pramene
blazine, ki je ležala poleg nje.
—	Da. Dosegli ste v svojem stanu krasne uspehe.
Zaman je skušal odpraviti trpkost iz svojih besed, ko je nadaljeval:
—	Postaii ste zvezda« in večkrat prinašajo vašo fotografijo naj-eSegantnejše ilustrovane revije. Pametni in lepi ste in mnogo oboževalcev imate. Toda — ali ste zadovoljni?
Zamišlieno je gledala v svileno biazino m jo mečkala s svojimi drobnimi prst!. Potem je rekla z mehkim glasom:
—	Ne.
Monte Irvin se je trenutek obotavljal, potem pa se je skloni naprej in jo prijel za roke.
—	Veseli me. da niste zadovoljni, ie šepetati. Vedno sem čutil da ste duša. ki stremi po višjem, po boljšem.
Umaknila se ie njegovemu žarečemu pogledu, toda on je sede! na divan poleg nje in gledal v njeno očarujoče lice.
Batni na oliufih
Tisoč že ozdravljenih!
Zahtevajte takoj knj go o moji novi Umetnosti prehs-anjevanja,
ki je že marsikoga rešia s-nrti Ona more poeg vsakega načina življenja pomagati, da se bolezen Iviro premaga. Nočno znoienje in kaSeli prenehata, telesna teža se poveva, ter po vseobčem poapnenju skrajša bolezen. rtesn1 možje zdravnike vede potrjtreo prednost te moje metode In jo radi priporočalo Čim preje pričnete 2 mojim načinom prehranjevanja, tem boljše.
Popolnoma zastonj
dobite mojo Knjigo, iz katere boste črpali mnogo koristnega. Ker bo moj založnik v vsem razposlal samo
10 000 Izvode« zastonj vsied tega pišite takoj, da boste tudi Vi sprejeti v krog onih srečnih, ki bodo dobili to znamenito km so. Pilite na naslov: AtlGUST fflARZKE, Berlin, VVilmeisduit, Bmci^alerstrasse Nr. 5. Abi. 870.
pcxxnxinoDaaaoDmDoauuoaaoDL
Rabljeno in dobro ohranjeno
kakor tudi 2 večji ročni blagajni
se kupijo.
H Ponudbe pod .Blaga na* na oglasni J zavod R. Goleb ovsky Ljubljana, 3	Stari trg štev. 19.
B
%	Sprejme se
mladenič
star nad 25 let, verziran za skladiščnika. Osebna predstavitev pri
tovarni „Saturnus" Moste od 9—12 in od 3—5. ure.
i
t
Potit! globoke ža osti naznanjamo sem sorodnikom, piijateljem in znancem, pretužno vest, da ie naš iskren ! ljubljeni soprog, oče in ta?t, gospod
Josip Kušar
posestnik
v nedeljo 17. t m po dolgotrajni mučni holezni. previden 1 tolažili sv. vere mirno v Gospodu isspal
Pogreb predragega rajnkega se bo vrfil v torek 19 t- m. ob 4. pop. iz hiše žaioail, Jenkova nI. It 14. na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. ma*e za<luin'ce se bodo brale v farni cerkvi sv Petra.
Žalujoči ostali.
Sprejme se
lili nalili
(nSeaeel ne čez 16 let star, z nekaj srednješolske izobra?be v manulakturno veletrgovino.
Ponudbe pod .Praktikant 90" na uoravo .Jutra*.
^giasissHgssssssssi
s fiiaši, ta
Proda se več
» •
ra fcO
Več se poizve v upravi „Juira"£ Prešernova ulica štev. 54
ČSHHHHHHHHHHHHHHHEHKESS
junr o it ro:rjLrx'iHru:o.«.irnt it o nu it inonrua rocxo~x>i
-h
..•v,-."	Č •:•,*'.-
Preminula je v Gorici gospa
Na debelo
najcenej'e pri
Žitnem zavoda v Ljubljani
Telefon 243
33e©ee0666©666638©6©86
avarna m 11
se takoi proda.
Poizvedovati pri MARIJI STERMAN, Ljutomer.
JAKOB PERHAVEC
9 •
0
v 73. letu starosti. Njen pogreb se je vršil v ponedeljek, dne 18. t m.
Preblagi ženi bomo ohranili svetel spomin!
Gorlca-Ljnbllana, dne 18 januarja IQ26.
Karol Drašček, soprog, dr. Dlnko Pno,	Olga dr. Pncova,
dr. Anton Šapla, Karla dr. Šapiova,
hčeri.
zeta,
Igor, Boris, vnuka.
tovarna u Izdelovanje likerjev. dezertnlh vin In slruoov
Maribor. Meilska cesta 3
£41 •
priporoča svoie najfinejše likerje vseh vrst, de/ertna »ma. kakoi Vermuth, Maršala m Marsateta Istotako je v zalogi vedno pristna slivovlca, biinjevec, rum tet konjak
Urejuje dr. Albert Kramer. izdaja t* Konzorcij Jutra« Adoli Ribnikat. Za Narodno tiskarno dd kot tiakaroarja Frač JeaerJek Za inaeratni del ie odoovoren AJoizij Novak. Vsi v Liuhljsni