Jožefa vreme ugodno, obeta nam leto fodno in plodno. Murska Sobota, 16. marec 2006, leto LVIII, št. 11, odgovorni urednik Janez Vuiek, cena 31^ sit j~,29 evra) STR. 17 Osem let zapora za umor Dušana Kučana lani aprila v Gederovcih Morilec obžaloval dejanje »Skrbelo me je za vnuka...« str. 7 - Boštjan Kampuš, direktor podjetja Tokam »Ene država res privilegira in stimulira...« Voskanje novih Cliov bo potekalo na njihovi transportni opremi... ^^pomiški duhovnik Robert Friškovec Sem le njihov sopotnik, po domače tudi brca v rit str. 3 - Regionalni razvojni svet imenoval odbore Prvi pomurski predsednik Radovan Žerjav Predsednik Regionalnega razvojnega sveta (RRS) je Radovana Žerjava str. 6 - Od danes 80, v naslednjih letih 110 zaposlitvenih priložnosti v Termah 3000 Vrniti »blišč« poteptani podobi gostinskega poklica NAROČNIK Strele na koncu zažgale Petanjce V deželi ob Muri tudi derbi v hokeju na ledu AKTUALNO 16. marec 2006 - risu Komentar Pasmo tam Po utiritvi zakona o RTV je v ospredju nov medijski zakon, ki na novo regulira delovanje medijev. Celotna razprava seje omejila na popravek. Prišlo je do močne polarizacije mnenj okrog nove definicije in tudi zakonske opredelitve, kar naj bi bilo sporno, zlasti pri njegovem uveljavljanju v praksi. Po moji oceni le ni tako hudo, kot je videti na prvi pogled, in drugače tudi ne more biti, če se ozremo v zgodovino pogojev za delovanje medijev v tranzicijskem času. Kakor koli obračamo, je pravica do popravka in tudi do odgovora temelj demokratičnosti medijev, ne glede na to, v katero stran se nagibajo. Gre za ceno demokracije, kijo je treba vzeti v zakup, še posebej to velja za medije. Popravek odpira nekaj pomislekov, toda kljub pomislekom ga oblast glede na večino v parlamentu lahko brez problema sprejme. Tako kot je bil izglasovan še veljavni zakon, ki ga je takratna večina brez večjih problemov izglasovala. In tam je treba iskati vzroke, da se dogaja to, kar se pač dogaja. Kljub veliki skrbi največje opozicijske stranke za svobodo izražanja ni bilo prej nič drugače - le vzvodi za kontrolo medijskega prostora so bili nekoliko bolj prefinjeni. Kar je bilo tudi razumljivo, saj je znotraj takratne oblasti delovalo več koncentričnih krogov, ki zaradi navzkrižja interesov in skupnega interesa oblasti vsaj navidezno niso tako grobo posegali v medijski prostor, kot se to zdi sedaj. Pa kljub vsemu ni tako hudo, ker pač sedanja oblastna garnitura deluje bistveno bolj enotno ali, če hočete, unificirano in s tem tudi predvidljivo in tudi na neki način pregledno. Gledano s političnega zornega kota, tudi pretekla oblast ni imela posluha za vzpostavitev uravnoteženega medijskega prostora. Glede tega, kakšne so bile takrat razmere, se kaže spomniti znamenitih zahtev takratne opozicije do takratne oblasti, ko je brez uspeha zahtevala finančno podporo za ustanovitev novega medija, ki bi uravnotežil medijski prostor, pa ni bilo posluha. Znotraj medijskega prostora ali profesije se je naenkrat pojavila bojazen, da popravek pomeni ekspanzijo oblastnih struktur na medije, ko bodo lahko s popravkom in odgovorom uporabile prostor za svojo promocijo. Vendar s tem početjem si oblast lahko skoplje jamo, v katero bo padla. Pomislek, da to lahko vpliva na samocenzuro novinarjev, je tudi vprašljiv. Tisti, ki so navajeni, da se obračajo po vetru, so seže obrnili in so tudi regulirali sami sebe. Tisti, ki pa so delali profesionalno, ne politično nevtralno, ker tega ni. pa še naprej ostajajo na svoji poti. To ne pomeni, da bo vse gladko, kajti nd lokalni ravni deluje politika po nekoliko drugačnih načelih kot na državni Zato pa je tu obrambni mehanizem javnosti, kije na lokalni ravni bistveno bolje obveščena o političnih ozadjih tudi iz drugih virov, ne samo medijev, in to je prednost, ki ščiti novinarja, če je kredibilen. Sicer pa so se našle poti za kritiko oblasti tudi v mnogo hujših časih. Navsezadnje pa zakonov ne sprejema nedemokratična oblast, ampak demokratično izvoljena, ki uveljavlja svoj program - in tudi tega po demokratični poti. Janko Votek Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič na srečanju z župani pomurskih občin Shemo prilagoditi , slovenskim razmeram V obdobju 2007-2013 v Sloveniji za razvoj podeželja 800 milijonov za subvencije v kmetijstvu 140,2 milijona evrov Na srečanju z župani pomurskih občin minulo soboto v Moravskih Toplicah je ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Marija Lukačič predstavila temeljne dokumente, ki jih je treba pripraviti za obdobje 2007-2013, seznanila pa jih je tudi, s kakšnim obsegom sredstev bo slovensko kmetijstvo razpolagalo v tem obdobju. Po lanskoletnem sprejemu reforme razvoja podeželja naj bi imeli po uredbi, sprejeti v Bruslju, v Sloveniji na voljo okoli 800 milijonov evrov, po besedah ministrice Lukačičeve pa je zdaj naša naloga, da pripravimo nacionalni strateški program razvoja podeželja in na njegovi osnovi nato še operativni program razvoja podeželja. Zdaj je treba določiti, koliko sredstev bomo glede na razvojne prioritete v kmetijstvu namenili posameznim osem. Prva os so naložbe v primarno proizvodnjo, to je v kmetijska gospodarstva, v gozdarstvo in živilsko predelovalno industrijo. V tej osi sta tudi zgodnje upokojevanje in ukrep mladega kmeta. Glede na obseg in velikost posameznih kmetij so ti ukrepi izredno pomembni, saj so potrebne temeljite strukturne spremembe, zato bo treba temu nameniti precej sredstev. Vsaj 55 odstotkov sredstev bo namenjenih drugi osi, ki vključuje kmetijsko okoljske programe, saj Evropa spodbujanju integrirane in ekološke pridelave namenja posebno skrb. Sem spadajo tudi območja z omejenimi dejavniki, saj je 85 odstotkov slovenske kmetijske pridelave na območjih, kjer so možnosti obde- lave izredno težke. Pri tem gre za izravnalna plačila, da bi kmetje te površine obdelovali. Tretja os je ustvarjanje novih delovnih mest, ki jih je treba zagotavljati na podeželju, saj bodo le-ta zagotavljala življenje in obdelanost kmetijskih zemljišč. Poleg dopolnilnih dejavnosti v kmetijstvu bo treba na podeželju razvijati še druge dejavnosti, ki bodo prispevale k temu, da kmetija pridobi dodatni vir dohodka. Najmanj 2 odstotka in pol od teh 800 milijonov evrov bo namenjenih tako imenovani osi oziroma pobudi Leader, v Sloveniji bomo za to predvideli pet odstotkov, vključuje pa programe, ki jih bodo zasnovale lokalne skupnosti in se bodo izvajale na osnovi regionalnih razvojnih strategij. Trenutno je aktualna tudi reforma neposrednih plačil, ki jo bo treba izvajati 1. januarja prihodnje leto. Slovenija je edina med novimi članicami Evropske unije, ki ima enako shemo kot stare članice, in naši kmetje že dobivajo 95 odstotkov sredstev, kot jih dobijo kmetje v starih članicah Evropske unije. Prihodnje leto bomo že na nivoju 100 odstotkov, medtem ko prejemajo preostale nove članice le 55 odstotkov sredstev in izvajajo le en ukrep, medtem ko mi izvajamo vse ukrepe. Slovenski kmetje so tako deležni bistveno večjih podpor, za to pa je zaslužna tudi vlada, saj dobršen del teh sredstev zagotavlja domači proračun. Letos nam evropski proračun za subvencije povrne 35 odstotkov, 60 odstotkov pa zagotovi domači proračun. Za subvencije bomo imeli po ministričinih Marija Lukačič: »Potrebujemo ; shemo neposrednih plačil, ki bo £ • s treznejša za slovenske razmete, smo pripraviti tri sheme, vendar na ni najprimernejša, zato že raz^ mo o novi.« besedah na voljo 140,2 milijona evrov, F gram reforme je v Sloveniji pripravljen, P0-ti pa ga mora še evropska komisija Kmf1" ministrstvo je dalo pripraviti tri shemCj*^ vse kaže, da niso najprimernejše in celo o novi shemi. To je namreč treba Fi”1, prilagoditi slovenskim razmeram, hktJI" upoštevati tudi evropski pravni red. , Ludvik K«* Prireditve ob 15. marcu - madžarskem narodnem prazniku Včeraj so proslavili pripadniki madžarske narodne skupnosti narodni praznik kot spomin na začetek revolucije 15. marca 1848, ko so se Madžari uprli zatiranju in habsburškemu absolutizmu. V pomurskih narodnostno mešanih občinah so občinski odbori ta teden zato pripravili več prireditev. Že v nedeljo je bil v gledališki in koncertni dvorani v Lendavi koncert skupine Republic iz Budimpešte, osrednja proslava pa je bila včeraj na tamkajšnji dvojezični osnovni šoli I. Prav tako včeraj je bila velika slovesnost v Gaberju ob odprtju novih e-madžarskih točk v Kapci, Tri-mlinih, Kamovcih, Žitkovcih, Domanjševcih, Murski Soboti in Gaberju. E-madžarske točke je predal namenu državni sekretar Ministrstva za informatiko in zveze Republike Madžarske dr. Gyorgy Csepeli, slovesnosti pa so se med drugim udeležili tudi vodja Urada Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Anna Danes, predsednik Sveta Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti Gyorgy Tomka, svetovalec predsednika Urada za zamejske Madžare Lajos Szentgyorgyi in župan občine Lendava mag. Anton Balažek. V kulturnem programu so nastopili člani kulturnih društev Zarja iz Gaberja, Jozsefa Attile iz Kapce, Solzice iz Žitkovec, Barati Kor iz Murske Sobote ter iz Tri-mlinov. Po slovesni predaji je bil še podpis pogodb za delovanje e-madžarskih točk med Pomursko madžarsko samoupravno narodno skupnostjo in uradnimi uporabniki le-teh. Prireditve pripravljajo tudi v drugih vaseh. Tako bo v nedeljo, 19. marca, ob 14. uri v vaškem domu v Dolini pri Lendavi lokalna prireditev v počastitev omenjenega praznika. T. K. Pomurski poslanci imajo svoj klub Formalizem za učinek Pomurski poslanci so po zgledu nekaterih kolegov na začetku marca sprejeli poslovnik, ki določa organizacijo in ureja način dela članov kluba. Poslovnik ima enajst členov, podpisniki pa so se strinjali, da se koordinacija mnenj in stališč članov opravi pred sejo Državnega zbora, da delo kluba vodi predsednik oziroma predsednica, ki se po abecednem vrstnem redu priimkov imenuje za pol leta, da na seje vabijo predstavnike in strokovnjake, ki imajo pomembne informacije, in kar je najpomembnejše, da bodo na srečanjih predstavljali in usklajevali stališča, pomembna za razvoj Pomurja. Klub pomurskih poslancev odloča s konsenzom, če pa tega ne bi bilo mogoče doseči, pa z večino opredeljenih glasov. Zakaj formalizacija sodelovanja in kaj od tega pričakujejo poslanci? Geza Džuban je povedal, da so s tem zgolj opredelili že doslej dobro sodelovanje in usklajevanje stališč pomurskih poslancev, in to ne glede na politično barvo. Poslovnik pomeni še večjo odgovornost poslancev do usklajevanja stališč v zadevah, ki so pomembne za Pomurje. Naloga predsednika je, organizacija dela kluba in skrb, da glede aktualnih tem pravočasna opredelijo pomurski interes. Jožef Horvat meni, da poslovnik zavezuje podpisnike, kdaj se bodo sestajali, kdo bo usklajeval delo in kako se bo menjaval predsednik. Sam bi sicer rajši videl, da bi dobro delovali tudi brez poslovnika, ker tudi poslovnik sam po sebi tega ne bo prinesel, a kljub temu gre za akt, ki od podpisnikov zahteva odgovorno ravnanje. Maria Pozsonec pravi, da je poslovnik dober zato, ker so se poslanci po njem dolžni dogovoriti o zadevah, ki naj bi prispevale k usklajenemu delovanju predvsem v interesu gospodarstva in urejanja infrastrukture Pomurja. Pričakuje pa tudi, da bodo pomurski poslanci odslej bolj prisluhnili tudi njenim predlogom v zvezi s potrebami in problemi narodno- sti, saj z njimi doslej pri ® bila ravno dobrodošla. Bil! celo ovira pri sprejemanj^ je morala najprej preskakov^ mače ovire, najprej pri sti, potem pa še pri pomu' poslancih. Mitja Slavinec je mm bodo s poslovnikom, za ka" ’. je pripravil osnutek, prftl,c uspešnejšemu sodelovanjOi je bilo že doslej na visoki f Doslej so se sestajali ad slovnik pa opredeljuje na stajanja, tako da bodo teme lahko razčlenili in se bojno informirati še pre -» v - j pj| Venera (trženje) 5381710, Št telefaksa 5381711. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Trimesečna naročnhu 3.900,00 sit (16,27 evra), letna naročnina 15.600,00 sit (65,10 evra), letna naročnina za naročnike v tujini 37.500,00 sit (156,48 naročnina za delovne organizacije, podjetja In obrtnike 11.500,00 sit (47,99 ewa), izvod v kolportaži 310,00 sit (1,29 evra), celoletna naročnina za Internetno Izdajo 12.400,00 sit oz. 51,74 evra. Transakcijski račun za naročnino pri Raiffeisen Krekovi 9000247884. Tisk: Podjetje za usposabljanje invalidov SEJ Vevče. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Za kona o davku na dodano vrednost Uradni list 23.12.1998, št. 89, in Zakonom o 1 računa Republike Slovenije za leto 2002 in 2003, Uradni list 17.12.2001, št. 103. Naklada: 15.000 Izvodov. Elektronska pošta: Vestnik: vestnik&p-inf.si, Venera: venera@p-lnf.si, naročniška služba: oglasi.vestnik@p inf.si, www-stran: http:,' ** I VESTNIK -16. marec 2006 AKTUALNO Regionalni razvojni svet imenoval odbore Prvi pomurski^predsed nik Radovan Žerjav fer prvotno soglasno izvoljeni predsednik Dušan Bencik ni sprejel funkcije so imenovali na mesto predsednika Regionalnega razvojnega sveta (RRS) Radovana Žerjava, podpredsednika pa sta Anton Slana in Mitja Podgajski Regionalni razvojni svet Pomurja za obdobje 2007-2013 sestavljajo predstavniki občin: Anton Štihec, Anton Balažek, Anton Kampuš, Jožef Špindler, Anton Tornar, Jožef Škalič, Anton Slana in Franc Cipot. Predstavniki združenja gospodarstva: Branko Kurbus, Stanko Škalič, Stanko Polanič, Dušan Bencik, Radovan Žerjav, Tomaž Dresler, Karel Šoš in Franc Režonja. Predstavniki sindikatov, nevladnih organizacij in predstavnikov drugih partnerjev: Mitja Podgajski, Damijan Jaklin, Cvetka Sreš in Danilo Šipoš. Predstavnik upravljalcev zavarovanih območij narave: Janko Halb, Predstavnik romske skupnosti: Jožek Horvat - Muc. Predstavnik madžarske narodnostne skupnosti: imenujejo ga pozneje v MNS. Tokratna seja (9- marca) je I'iiu pravzaprav nadaljevanje PNišnju konstltkillvnr seje 1 '■ februar ja), ki je še portala brez prisotnosti jav-medijev j. V prihodnje nal hi bilo drugače, za tekoče komuniciranje z javnostjo P1 R odgovorna RRA Mura. s 'tokratni mt|I so dokončno ’"kovali predsednika, pod-ptedsednike in vodje odbo-10,1 Dogovorili so se tudi za i-ripravo regionalnega raz-toinega programa, ki ga ho pripravljali ožja in širša btojektna skupina. Vsi člani regionalnega sveta "'h' morali predvsem vlo y^rtUko konstruktivnega 'ai kajti v prihodnjih me-hu treba pripraviti raz-dl program in ga septem-T1’prejel j na RRS. Le tako 'ko * ljudeh vzbudili upa-prepričanje, da niso u^^ani samo zaradi po-■ ali politike, ampak ker '.'F1 dobro celotni regiji-’Pletlo se je na začetku seje, ,r nal bi potrdili zapisnik in s ftl "a prejšnji se|i Imeno*ane f^sednike odborov. Anton zahteval ponovno gia-. *4nie o vodji pododbora za biro. Prvotno je bila predlaga-* Norma Bale, ki je prejela štiri '1 Pomurski predsednik Radovan Žerjav iz Nafte Lendava je za Vestnik povedal: »Jaz vidim v Priložnost za nas Pomurce, da smo se uspeli usesti za isto mizo. Seveda je bilo n. °ma jasno, da brez zapletov ne bo šlo, in to ravno zaradi tega, ker vsi razumemo, da gre za *0je p en or^n’ k*bo pripravljal po mojem mnenju enega najpomembnejših dokumentov te Gre za regionalni razvojni program, v katerega bomo morali vključiti vse znanje nas Pomur-J*10131'bom° Pripraviti konkretne projekte, kijih bomo seveda potem morali m znali reali-dL' torejtak'Jaz ne b'že,el sodelovati pri pripravi programa, ki bi bil le črka na papirju. Deil'.a bl Pripravili program, v katerem bi bili konkretni projekti, ki bi se potem mogli realizirati, wČarj Blus,ja bo na voljo, od nas pa bo odvisno, kako se bomo znašli in ta denar črpali. Pre-da bomo z vsemi temi, ki so v tem razvojnem regionalnem svetu, m s strokovno jav- ■" to b°tu sodelovala, zmogli. Rokave je treba zavihati. Po naravi sem optimist.- žnil11 Podjetja MS Ključarovci dali prednost Merkurju ^vni dobavitelj materiala “° vpisal hipoteko Prhi.;?1 V hrimom nltj/iin iinnifcki odhOf. V V?iljLt n, °"r v primeru Podfet’a o'Podjetfe^Maintrgo-' * je ।,,. ključarovci, d. o. Pre^1 prvi seji stri-Slav- direktorja ft**1 dobavitelj Š1,?*"3- ‘vnL ^MavLju-y v osmih pdteih-b°tr8°vi™ ms bremenil nepremični ŽlS n"*11’*™ zaradi w,e še manjše po Za okroglo mizo v PAC-u so se drugič sestali člani Regionalnega razvojnega sveta. Novinarji smo imeli prvič priložnost, da smo jih lahko fotografirali in spremljali sejo, zato tokrat objavljamo fotografijo organa, ki naj bi pomenil prelomnico v zgodovini pomurske regije. glasove, nato se je pojavil novi predlog, in sicer ime Brigita Bavčar, ki je prejela pet glasov. Tudi Anton Slana je opozarjal, da glasovanje ni bilo legitimno, vendar jih je bilo le pet za ponovno glasovanje, sedem pa proti. Torej je ostal potrjen predlog s prejšnje seje. Tako ima RRS naslednjo sestavo: odbor za gospodarstvo vodi Anton Kampuš, namestnici sta Mateja Hauser Po-dlunšek in Tatjana Fulder, pododbor za turizem vodi Damjan plačilo. Petčlanski upniški odbor, v kateremu predseduje direktor Tondacha Jože Štrakl, člane pa imajo še Kmetijska zadruga Ptuj, Lafarge cement Trbovlje, Astra nova Maribor in zaposleni, je sprejel utemeljitev Marka Slaviča, da na ta način podjetju zagotovijo normalno poslovanje. Upniški odbor je postavil s tem upnika Merkur Kranj v prednostni položaj in zmanjšal njegovo tveganje, toliko večje pa je ostalo vsem drugim upnikom, še posebej v primeru neuspešne prisilne poravnave. Podjetje MS Ključarovci je upnikom dolžno 240 milijonov tolarjev, sem pa so všteta tudi najeta posojila in obveznosti zaradi sklenjenih finančnih lizingov. Obvez- Jaklin, namestnica je Helena Kramar, odbor za človeške vire vodi Anton Tornar (prvotno imenovani Anton Balažek je podal pisno izjavo o odstopu), namestnica je Branka Kuzma Smolič, pododbor za kakovost življenja uidi rarjiiiia Buzeii. njen n.amr--niik je K luni Pnžg.iti, p< J. -din ir za kulturo vodi Brigita Bavčar, njen namestnik je Franci Just, dodatno so imenovali tudi pododbor za izobraževanje, ki ga vodi Jožef Škalič, njegov namestnik nosti do države znašajo 290 milijonov tolarjev. Koc glavni razlog za uvedbo prisilne poravnave je sodni senat navedel prezadolženost in neporavnane obveznosti DURS, ki je sprožila davčno izvršbo nad dolžnikovimi finančnimi sredstvi, in to v vseh petih bankah, kjer je imelo podjetje odprt račun. Predlog za uvedbo prisilne poravnave je 27. januarja vložil dolžnik sam, postopek pa se je začel 7. februarja. Podjetje ima sedaj tri mesece časa, da pripravi načrt finančne reorganizacije družbe, po katerem bodo upniki izglasovali ali zavrnili prisilno poravnavo. Sodni senat je imenoval za prisilnega upravitelja Martina Sreša, ta pa bo kmalu pregledal poslovanje dolžnika in preveril njegovo dejansko poslovno sposobnost. M. H. pa bo predstavnik Zavoda RS za Šolstvo, OE Murska Sobota; odbor za infrastrukturo vodi Anton Šdhec, namestnik je Janez Ori; odbor za okolje in prostor vodi Janko Halb, namestnik je Goran Šuster, dodali so mu pododbor za obnovljive vire in Nismo prepričani, koliko mehkih č-jev je v besedi čevapčiči. Smo pa strokovnjaki za hitro rastoči balkanski trg. Vzajemni sklad Publikum f alkan Zdaj ie pravi čas, da povečate svoje premoženje! Vložite v vzajemni sklad Publikum Balkan in izkoristite potencial ene najhitreje rastočih evropskih regij. Države, v katere vlaga sklad, povezuje približevanje Evropski Uniji, hiter gospodarski razvoj in trikrat višja gospodarska rast od starih članic EU. Naložbe so razpršene med delnice podjetij iz Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Makedonije, Srbije in Črne Gore, Slovenije, Romunije, Bolganje, Grčije in Turčije. Upravljala in analitiki v skupim Publikum imajo dolgoletne izkušnje pri investiranju na področju nekdanje Jugoslavije, kar dokazujejo tudi nagrade za odličnost ugledne revije Euromoney. Publikum je član mednarodnega združenja svetovalcev pri prevzemih in združitvah (M&A Interna-tional) in lokalni partner Auerbach Grayson globalne mreže borzno posredniških družb. Za vse informacije nas pokličite na brezplačno iclefontko številko MU 20 41, obidite našo spletno Uran v»M-w.pulilj|qun.M dl pa poŠljkecldctnHMisB pmti> ni> naslov sLUK ■puMikiurLut. sla vla^uelicm brezplačno dostopna UKul d. k m J i I* ure, tu internci ri sirarn Irt n* vseh vpisnih nxJijK učinkovito rabo energije, ki ga vodi Franc Cipot, njegov namestnik je Bojan Vogrinčič; odbor za razvoj podeželja vodi Franc Režonja, namestnik je Stanislav Sraka. Podpredsednika RRS sta Anton Slana in Mitja Podgajski. Ljutomerski predstavnik Branko Novak je predlagal ustanovitev še enega pododbora, ki bi se ukvarjal z naravnimi in drugimi nesrečami, saj je v naši pokrajini vse več poplav, suše, imamo rudnike in podobno. Vendar se vsi niso strinjali s predlogom, češ da je to zakonsko urejeno in so v ta namen že uradno ustanovljene službe in bi prišlo do podvajanja. Sedaj, ko so odbori in pododbori dobili svoje vodje, pa bo . treba pritegniti čim širši krog strokovnjakov za pripravo regionalnega razvojnega programa za obdobje 2007-2013. Razpis za sofinanciranje programov bo kmalu objavljen, do zamude pa je prišlo zaradi prehoda agencije, ki je do sedaj skrbela za regionalni razvoj, pod okrilje Vlade Republike Slovenije. Za pripravo PUBLIKUM programa naj bi prejeli 35 milijonov tolarjev, od tega naj bi 25 milijonov sofinancirala država - vsak odbor naj bi imel torej na voljo 5 milijonov. Vendar pa samo sredstva ne smejo biti glavna tema pri pripravi programa, so opozorili nekateri navzoči, pomembnejše je, da so novoustano- vljeni odbori nekakšni oblikovalci usode celotnega Pomurja, kajti v Evropski uniji je v obdobju od 2007 do 2013 na voljo 3 milijarde evrov in od popravljalcev razvojnih programom in projektov je odvisno, koliko od tega denarja bodo uspeli pridobiti. »To je življenjska in zgodovinska priložnost za nas, kako bo po 2013 letu, pa ne vemo,« je med drugim opozoril vodja odbora za gospodarstvo Anton Kampuš, Janko Halb pa je poudaril, da morajo biti v Čim krajšem času znani izvajalci in Časovni okvir dela. Seja se je končala z zanimivo ugotovitvijo Jožefa Škaliča, ki je povedal, da bo odslej moralo za vse navzoče veljati »delaj in vladaj« in ne več »deli in vladaj«. Bernarda B. Peček 1 16. marec 2006 - ^Esm Slovenija - donor slovenski register darovalcev kostnega mozga Vpis tudi v murskosoboški bolnišnici Presaditev kostnega mozga za zdravljenje hudih bolezni Prvi register nesorodnih darovalcev krvotvornih matičnih celic je bil ustanovljen leta 1974 v Londonu, nacionalni registri pa so se v mednarodno združenje in mrežo povezali konec osemdesetih let. Slovenija je na pobudo dr. Mateje Bohinjec, takratne predstojnice Centra za tipizacijo tkiv pri Zavodu RS za transfuzijsko medicino, nacionalni register dobila konec ieta 1991, že naslednje leto pa je postala članica mednarodnega združenja BMDW. Slovenija je imela prvega darovalca nesorodnih krvotvornih matičnih celic za bolnika iz ZDA že leta 1995, v Sloveniji pa je bila prva tovrstna presaditev opravljena leta 2002. Leta 2004 so v Sloveniji opravili devet presaditev kostnega mozga nesorodnega darovalca, lani pet in letos že tri, vsi darovalci pa so bili iz tujine. Slovenija je imela doslej le pet Štirideset let od tragične nesreče pri gradnji odranske cerkve V župniji Odranci so se spomnili v nedeljo, 12. marca, 40-letnice tragedije med zidanjem kupole odranske cerkve Svete trojice in osem umrlih domačinov. V spomin so namestili na osem stebrov v cerkvi spominske plošče z imeni umrlih. Tako je dobil vsak steber' ime po eni od žrtev. Gre za projekt Živi stebri naše župnije. Blagoslovitev novih marmornatih spominskih plošč je opravil odranski župnik Lojze Kozar mlajši. Sicer pa je vseh osem spominskih plošč izdelanih v obliki srca. Spomnimo, 14. marca leta 1966 so v nesreči izgubili življenje Ivan Ferenčak (rojen 1905), Ivan Kavaš (rojen 1922), Ivan Kociper (rojen 1915), Vinko Škafar (rojen 1930, Štefan Kociper (rojen 1912), Matija Kovačič (rojen 1914), Verona Zver (rojena 1900) in Jožef Marič (rojen 1963). J. Ž. darovalcev, katerih kostni mozeg je ustrezal bolnikom z različnih delov sveta. Pred pretresljivim klicem na pomoč glasbenice Irene Grafenauer je štel slovenski register nesorodnih darovalcev kostnega mozga le 439 darovalcev, danes pa jih je vpisanih že 5814. Samo lani se jih je na novo včlanilo 2514, letos pa že 807. Dr. Matjaž Jeras s Centra za tipizacijo tkiv je za Vestnik povedal, da je včlanjevanje v register že preraslo v gibanje. Različna združenja organizirajo srečanja ljudi, ki želijo postati darovalci, predstavniki Centra pa jim potem predstavijo podrobnosti glede vpisovanja v register in kako tečejo postopki v primeru ugotovljene skladnosti med morebitnim darovalcem in prejemnikom. »Obenem pa si prizadevamo, da bi postali oddelki za transfuziologijo donorski centri v regijah, kjer bi opravljali del storitev glede tipiza- SLOVENCA-EONOft S7: SLOVENSKI REGIS fER OAROVALCEV KRVOTVORNIH M ATiČNlH CEUC Skfvenia Bona Donor Regtsnv cije odvzetih vzorcev krvi za vpis potencialnih darovalcev v register,« je še povedal dr. Jeras. Poudaril je tudi, da je register darovalcev anonimen, vsi osebni podatki pa so skriti za kodo, katere ozadje smejo vide- ti le zapriseženi delavci v siste- verjetnost skladnosti, mu Slovenija - donor. Kode pa Stanovanjska cona na Gibini Ugodna zemljišča za mlade družine V razkriški občini želijo ustaviti upadanje števila prebivalcev V občini Razkrižje že kar nekaj časa razmišljajo, kako bi medse privabili mlade družine, ki bi si bile na njenem območju pripravljene zgraditi hiše in tako posredno popravile vedno slabšo demografsko sliko. Zato so želeli mladim družinam omogočiti ugoden nakup zemljišč in že lansko leto so na Gibini uredili stanovanjsko cono. Najmanjša od štirinajstih parcel je velika 554, največja pa 930 kvadratnih metrov. Ponud so tudi edino, kar se sporoča v mrežo mednarodnega združenja nacionalnih registrov darovalcev krvotvornih matičnih celic. Januarja letos pa je Slovenija - donor, slovenski register darovalcev krvotvornih matičnih celic, podpisal pismo o nameri tudi z oddelkom za transfuziologijo murskosoboške bolnišnice, ki je tako postal donorski center. Njegove naloge so pridobivanje darovalcev kostnega mozga, njihovo izobraževanje in seznanitev s postopki darovanja, svetovanje in skrb za varovanje osebnih podatkov, osebje pa mora opraviti tudi določene medicinske preglede. Ker je delo transfuzijskega oddelka za Slovenija - donor ome Ustreznega darovalca kostnega mozga v družini obolelega ali med ožjimi sorodniki usp^ najti le v dvajsetih do tridesetih odstotkih, zato je nastala potreba po iskanju nesorodnih rovalcev. Med nesorodniki pa lahko najdejo ujemanje med dvema posameznikoma šel® pregledu nekaj tisoč oseb, zato nacionalni registri združujejo svoje spise, da tako pov^ be zanje bodo na občini Razkrižje zbirali do konca marca oziroma najdlje do konca meseca junija, če v prvem razpisu vsa zemljišča ne bi bila oddana. V občini predvidevajo, da bo zanimanje zaradi zelo ugodnih pogojev veliko. Merila za njihovo dodelitev bodo dajala prednost mladim družinam z več otroki, katerih zakonska ali zunajzakonska partnerja praviloma nista starejša od 35 let, vsaj eden od partnerjev pa mora biti državljan Slovenije. Če družin z otroki ne bo dovolj, bodo zemljišča jeno zgolj na eno uro na teden, sajpe spada med storitve bolnišnice, se je na pogovor in vpis v register najbolje prijaviti po telefonu. Z oddelka potem vsem, ki se zanimajo za vpis v register, pošljejo dve zloženki z najpomembnejšimi informacijami o darovanju in določijo čas za pogovor. Po seznanitvi z gradivom in postopki kandidati izpolnijo vprašalnik o zdravstvenem stanju in podpišejo pisno privolitev, da se opravi tipizacija odvzetega vzorca njihove krvi. Vzorce odvzamejo v Murski Soboti, tipizacijo pa opravijo v Ljubljani, kjer njihov vzorec krvi tudi dobi kodno oznako. »Seznanimo jih tudi, da je darovanje kostnega mozga prostovoljno, neplačano in anoni po znižani ceni lahko dobile tudi družine brez otrok. Za parcelo bodo družine s tremi ali več otroki plačale samo pet odstotkov vrednosti zem IjiŠČa, družine z dvema otrokoma petnajst odstotkov, družine z enim otrokom petindvajset odstotkov in družine brez otrok petinštirideset odstotkov vrednosti zemljišča. Poleg teh ugodnosti bodo družine, ki bodo začele graditi že letos, v celoti oproščene plačila komunalnega prispevka. To pa bo letos veljalo tudi za vse druge, ki bodo začeli mno, rano tako kot krvodai^ stvo,« je povedala predstoi^ oddelka Erika Kavaš, dr. m® Po podpisani izjavi darovi' odvzamejo 7,5 mililitra fry jo z vprašalnikom še isti au slednji dan pošljejo na Zavod za transfuzijsko medicino. je oseba vpisana v sloveni gister darovalcev. In zanW* za to je zelo veliko tudi med ' murci, za katere Erika K*’* pravi, da so po svoji huni^ in pripravljenosti darovati^ ni vsega spoštovanja. Že sedaj' število prijavljenih tolikšno, so jih za pogovor in vpisov** razvrstili do konca aprila. V ster se lahko vpiše zdrava*^ stara med osemnajst in P£t* petdeset let. Majda H’0’ Stanko Ivanušič if graditi stanovanjske hi’ । koli na območju občine K . Dobitniki zemljišč "" . rali z gradnjo začeti najp0^ leto dni po pridobitvi 1 j hišo pa bodo morali dok°p * in se vanjo vseliti najpo2j" petih letih. Vanja Ljudska univerza Murska Sobota in ROBO Štirje zanimivi razpisi Za izobraževalno platformo bo poskrbelo podjetje B2, d. o. o., iz Ljubljane Občina Cankova - Župan sprejel študente iiuLfaiLAt s Po nekaj zapletih smo vendarle prejeli odgovore Ljudske univerze iz Murske Sobote o poteku izvajanja pro-jekta ROBO, ki bo poskrbel za računalniško opismenjevanje več kot 800 brezposelnih Prekmurcev in Prlekov, s čimer bodo imeli večje možnosti za zaposlitev. Za projekt ROBO bo Ljudska univerza, ki je nosilec projekta, financiranega s sredstvi Phare, skupaj s partnerji LU Lendava, LU Gornja Radgona, ŠIM Ljutomer (Javni zavod za šport, izobraževanje odraslih in mladino Ljutomer), PAZU Murska Sobota in FERI Maribor, pripravila štiri razpise. Z vsebino in izvedbo prvega razpisa bodo poskrbeli za nujno potrebne vsebine, vezane na opremo in uporabo (izobraževalna platforma, portal in učne vsebine). Ta razpis je že sklenjen, izbrano pa je podjetje B2, d. o. o., iz Ljubljane, »katerega platforma deluje že več kot eno leto z licenciranimi vsebinami ECDL in njegov tržni delež pokriva več kot 30 odstotkov izobraževalnih platform na območju Slovenije,« je zapisala v odgovoru direktorica LU Murska So-‘ bota Vesna Laissani. Z naslednjim razpisom bodo poskrbeli za opremo za izvedbo izobraževanja (strežnik in komunikaci- ja), izbrani na razpisu Predstavitev projekta možnim uporabnikom bo poskrbel za oglaševalsko akcijo, najuspešnejši na razpisu Predstavitev projekta z možnostmi vključevanja pa bo odgovoren za ureditev informacijskega terminala. Vsi razpisi so objavljeni, razen za oglaševalsko akcijo, ki bo objavljen v naslednjih dneh. »Glede razpisov, ki še niso končani, vam ne moremo posredovati podatkov, ker v skladu z določili nadzornega ministrstva ti podatki veljajo za poslovno tajnost (do izbire),* je še dodala Vesna Laissani. Bernarda B. Peček Župan občine Cankova Drago Vogrinčič je v sejni sobi pripravil sprejem za študente in diplomante iz cankov^3 ki so uspešno končali minuli letnik. Ob tej priložnosti jih je skromno pogostil in jim čestital z željo, da bi nadall pridobili izobrazbo, ki jim bo pomagala pri nadaljnjem poklicnem in splošnem angažiranju v življenju. Sicer P3^ ^ Cankova lani iz proračuna namenila za nagrade študentom in diplomantom več kot 1,2 milijona tolarjev. P° F pravilniku je namreč 28 študentov za uspešno končan letnik prejelo po 30.000 tolarjev, 2 diplomanta Pa; tolarjev, podelili pa so še nekaj denarnih nagrad. M. J. VESTNIK -16. marec 2006 LOKALNA SCENA Zavarovalnica Adriatic Slovenica po združitvi Do večjega tržnega deleža Poslovna enota v M. Soboti zdaj še na dveh lokacijah, kmalu pa preselitev v nove prostore nižitev zavarovalnic Adriatic in SloveniL''' *“*«« je prišlo pred iztekom lanskega daje rezultate in potrjuje pravilnost te 'i' v je dejal na predvčerajšnji novinar' onferenci poslovne enote v Murski So-Skk predsednika uprave Adriatic v £ ।. d'' ^a*Ma Šenk. 1.100 zaposlenih ske 1 'r'1 2avafovalnici je ustvarilo v lan-liiaH CtU J premijami 48 mi- mirt prihodkov, izplačali so za 29 , 'fd tolarjev zavarovalnin in škod ter afiu milijardo tolarjev dobička. st^VarWa,ni^ Adriatic Slovenica ima v sloven-deie/”'prostoru 17-od$tOtni tržni Rai b Za Il IW Pa w’ $e ambicioznejši. Zbrali p '' mdijarde tolarjev bruto zavarovalnih 34 j Zavarovalnine in škode bodo namenili pa b 'l: u rdc tolarjev, svoj tržni delež v Sloveniji Sničih ° $C P°večali. Zastavljene cilje bodo ure-7ir v sP°cn°tenjem in širitvijo zavarovalniške 1a. ,',rss'Ur‘iein novih tržih niš. Poslov 11' zavarovab|ic je pridobitev tudi za v nje n° Cn<>t0 v M' ^hoti, ki jo vodi Milena Grah, 1'krd ' ' *C 5$ zaP°s'enih. Ti so lani zbrali tri mi-Poldtii "^^' zavarova*n*h premij in izplačali za povftr miRiardo odškodnin, s temi rezultati pa Mum • r'° n,dJ v pomurskem pro na območju Lenarta v Slovenskih goricah. Oskrba prebivalca s pitno vodo Ini sobi doma Matije Gubca pri Sve-r^uRavnici je potekala prva prop kOnferenca za izdelavo državnega načrta za ureditev celovite s pitno vodo in varo-v*rov Pomurja. Pogodbo o ^flu, • IH)murskega vodovoda so lanskega ta^^3 Popisale vse pomurske občine, p, ha ine Ljutomer. okolij R°Ve^*h predstavnikov ministrstva za " p™**01, nal bi * gradnja pomurskega Prost, . 2a^ela v prvi polovici leta 2008. S Hrenco pa so želeli pridobiti in '"terese I'n legitimne leresnih k'"* skupnosti, gospodarstva in in-/dTU‘'enlter organizirane javnosti v Tav<, dr^vritKJ lokacijskega načrta vva“ie znaša cena za upo--i '' zUašas ' “hirjcv za efektivno uro. Od dch 1529 ‘o>anev> y|j. ala । n storitev pa 307 tolar-ifl.^tkov .,1' "''. kadenci subvencionira 50 13s <> T'tVt Pon*oči družini na do- 1"/tou.?a tovrstne storitve na domu da s. ° 8octalno delo Gornja Radgo-20q?,j'‘ 1 vi, So l‘l"l'levi|s rast posameznih ele-^2 . ,,|h:.Se .^"o^rstvenih storitev v letu °dstotka ra?t ^^^ov za plače povečala stroške« dela za 0,6 od-’i •*natenala *n storitev ter stroškov '^toti^ ,nvesticijskega vzdrževanja pa za M. L Med cilji, ki so si jih zastavili v prvem letu delovanja združene zavarovalnice, je po besedah direktorice Grahove povečanje tržnega deleža, kar bodo dosegli s krepitvijo konkurenčne sposobnosti. Usmerjeni so predvsem k fizičnim osebam ter manjšim gospodarskim družbam in samostojnim podjetnikom. Posebna skrb bo veljala hitremu in korektnemu reševanju škodnih primerov, saj je njihova filozofija, da usmeritev k zavarovancem in pozornost do njih ne sme biti le ob sklepanju zavarovanj, pač pa tudi pri reševanju škodnih primerov. V zavarovalnici vso skrb namenjajo tudi okolju, V zavarovalnici Adriatic Slovenica so predstavnikom soboške bolnišnice izročili ček za 600 tisoč tolarjev kot pomoč pri nakupu aparata za merjenje pretoka krvi. Foto: L Kovač 080 22 42 www.inlond.si vzajemni skladi INFOND MutomjmaiililadletadgMHfa^ riNMov.iUMHMArinriiaiaipwril^ Vita Kni^Mja i, Maribor, uparijo Šari wr jamb dloritr. womridsea *Wn WmriHtari W iHmf UranctaiMri h dMke naj*« ariode MoatlDdrŠ^ Wood fam Hod bogy tar Mnl MK. Kujv^o yuopoa m Hondove rajMoe ririadb je 3%. VrtdoMli enot fiaovie^i vzapuA diata vloadely in vri loirtercrirari HtritcdoaVM ipenojo v injopkJh Vour, Mo, Dnevrik h Ftaae, djntjwa pa m Mt na spbtn (wwwJof»d.č) la 4ugt> jplaidfc seytji, ft »pekle z vB^ieaM F« 8 oprav^arja vujenak dWo* '• hvWA prospekta najeniab sHariev HA« (Write brezpiafro m setov družbe, vseh vpisnih neirti v ura« ur oz. fb naode po tdefcuv {0? / 229 20 M, 080 Tl VR, Hrib pa d jb egbriafe tud w nori opletat tt» Varit triagaHf tara pravita ztritlevatf prepela ter zadaje vbjvvieno letoo *1 peletao pcrooie. posebej pa skrbijo za otroke in bolnike. Aktivno se je vključila v program Vame točke, ki ga v Sloveniji izvaja UNICEF, vame točke pa so mesta, kamor se po pomoč lahko zatečejo otroci. Sodelovanje z okoljem, ki ga želijo še okrepiti, so potrdili tudi z donatorskimi sredstvi, ki so jih namenili soboški bolnišnici. Ob koncu novinarske konference so predstavnikom bolnišnice izročili ček za 600 tisoč tolarjev, denar pa bodo v bolnišnici porabili za nakup ultrazvočnega aparata za merjenje pretoka krvi. Ludvik Kovač 'TEMPIRANO Robert Friško-vec, zaporniški duhovnik: »Tu se srečata dva stila življenja, moj in njegov. Ne gre za to, da ga jaz usmerjam. Ko me ljudje sprašujejo, koliko zapornikov sem že spreobrnil, gladko odgovorim, da nobenega, in tudi nobenega ne bom, ker se morajo sami. Jaz sem lahko samo njihov sopotnik, smerokaz, po domače brca v rit. Pomembno je, da si tu, da znaš poslušati in da tisto, kar čutiš, tudi poveš. Kdaj pa sem tudi tiho, ker mi zmanjka besed« Slavko Fartelj, Terme 3000: »Naš strokovno izobraženi gostinski kader, ki aktivno govori dva tuja jezika, po letu 2007 pa tudi italijanskega, je zelo zanimiv predvsem za avstrijski trg de lovne sile, kjer je nagrajevanje še vedno nekoliko višje kot pri nas. Kot faktor motivacije vedno navajamo tudi vodstvena delovna mesta. Potrebna sta aktivna promocija gostinskih poklicev in sistem pridobivanja dobrih kadrov v naslednjih letih, da se bomo lahko v celotnem savskem turizmu še naprej ponašali z najboljšim kadrom. Vsak naš zaposleni mora biti tako dodatno izobražen, da lahko vsak trenutek dodatno vskoči kot pomoč na treh drugih delovnih mestih. Poleg promocije, praktičnega usposabljanja in Štipendiranja bomo poskrbeli tudi za sodoben plačni sistem - plačati pravično, je naše pravilo, torej tistemu, ki opravi delo boljše, plačati več. V »kompetenčnem centru« Save se posebej ukvarjamo tudi s tem, kako obdržati dober, mlad in perspektiven kader Potrebovali bomo tudi fizioterapevte, maserje, animatorje, slaščičarje, novi profil kadra pa je svetovalec dobrega počutja « Jože Ljubeč iz Ženika: »Sem član Društva sta-rodobnikov Old-tajmer na Stari Gori. Vanj sem se vključil, ker uživam ob pogledu na staro kmetijsko mehanizacijo. Kar nekaj časa sem iskal kak star traktor. Pri nas je veliko starih stayrjev, zato sem si želel nekaj drugega. Po oglasih sem na Dolenjskem našel nemški traktor Hella, letnik 1956. Kot mi je znano,.naj bi bil eden redkih, če ne edini v Sloveniji. Ker je letošnja zima precej hladna, dela stojijo Kot vidite, rajši na toplem pletem košare. Upam, da mi ga bo letos uspelo spraviti v pogon in da bom z njim lahko sodeloval v povorkah našega društva na različnih prireditvah « Mojca Drčar Murko, evropska poslanka: »Embaliranje je protislovje, je hkrati zaščita in breme. Zato je potrebno na vso zadevo gledati z vidika celotne verige, pri tem pa upoštevati tu di demografske spremembe, kajti v embalaži se zrcalijo tudi življenjski slogi ljudi. Na primer sociološko in demografsko dejstvo je, da vse več ljudi živi samih, da je treba hrano pakirati v manjših količinah. Vse več je zaposlenih žensk, več pozornosti se posveča rekreaciji in zdravi hrani in ni časa za skupna kosila. Prav gotovo se danes kuha manj, kot se je nekoč. Hrana mora biti v manjših embalažnih enotah in v takih, da jih je mogoče hitro in kjerkoli odpreti.« GOSPODARSTVO 16. marec 2006 - vestni GEP Kartonaža v stečaju Delitev stečajne mase Okrožno sodišče v Murski Soboti je 22. februarja sprejelo sklep o drugi delitvi stečajne mase GEP Kartonaža Murska Sobota. Stečajni upravitelj Martin Sreš je sporočil, da je po prvem poplačilu upnikov, ki je bilo junija 2005, predlog delitve pripravil konec februarja, torej po unovčenju večine premoženja stečajnega dolžnika. Po drugi delitvi posebne stečajne mase bosta v celoti poplačana ločitvena upnika, to sta NLB, d. d., in Zavarovalnica Triglav, d. d., v skupni višini 56,5 milijona tolarjev, iz navadne stečajne mase v višini 86,6 milijona tolarjev pa bodo v višini 60 odstotkov poravnane še neplačane privilegirane terjatve. Delavci bodo po dveh delitvah stečajne mase svoje terjatve dobili poplačane v višini 75 odstotkov. S pravnomočnostjo sklepov sodišča je bilo izplačilo opravljeno 15. marca. Neprodanega je ostalo samo še nekaj premičnega premoženja, in sicer opreme, kar bodo po napovedih stečajnega upravitelja lahko rešili v dveh mesecih, več časa pa bo potrebno za končanje pravd na sodišču. Po pričakovanjih bo dlje časa trajala tožba glede plačila odpravnine prejšnjemu direktorju družbe Vladimirju Ivancu, ki se je sam razrešil, preostale pa naj bi bile končane v krajšem Času. Večjega polnjenja stečajne mase torej ni več mogoče pričakovati, tako da tudi večjega poplačila upnikov ne bo, kvečjemu manjše poplačilo še neporavnanega dela delavskih terjatev. M. H. Od danes 80, v naslednjih letih 110 zaposlitvenih priložnosti Vrniti »blišč« poteptani po dobi gostinskega poklica Terme 3000 ter Srednja šola za gostinstvo in turizem pripravili predstavitev gostinsko-turističnih poklicev in zaposlitvenih priložnosti v Panonskih termah Medžimurje opozarja Minuli teden so organizirali okroglo mizo o načrtovani gradnji hidroelektrarn na reki Muri v Medži-murju. Tamkajšnji gospodarstveniki, predvsem turistični delavci, močno nasprotujejo načrtom Dravskih elektrarn. Povzetke okrogle mize so poslali tudi Vladi Republike Hrvaške: Slovenija mora spoštovati ESPO-koncesijo, ki predpisuje, da mora država, ki gradi hidroelektrarno, predhodno opraviti dogovor in konzultacije s čezmejnimi partnerji. V okviru mednarodnega projekta Natura 2000 je Mura v Medžimurju razglašena za zavarovano območje. V teh dneh bo tudi uradno ustanovljena 4 deželna (A-HU-CRO-SLO) koordinacija, ki bo organizirano in mednarodno povezano skrbela za obvarovanje reke Mure. Bernarda B. Peček Na ponedel jski tiskovni konferenci so trije vodilni v Termah 3000 (Tomaž Pevec, direktor marketinga, Dušan Bencik, glavni direktor in Slavko Fartelj, direktor za kadre, organizacijo in pravne zadeve) predstavili prizadevanje za pridobitev dovolj kakovostnega kadra, ki bo nosilec razvoja v tem delu Slovenije. Skrbi jih čedalje manjše zanimanje za gostinske in turistične poklice, saj je Srednja šola za gostinstvo in turizem v Radencih v tem šolskem letu zapolnila le 67 odstotkov prostih učnih mest. Vpisa v program natakar sploh ni bilo! Seveda samo predstavljanje in vračanje ugleda gostinskemu poklicu, ki je začel bledeti v osemdesetih letih, ne bo dovolj za pridobitev dobrih kadrov. Čeprav jih je veliko brezposelnih, se bodo mnogi raje odločili za zaposlitev v tujini ( predvsem v bližnji Avstriji), kot da bi delali v hotelu s petimi zvezdicami za 201 tisoč bruto plače. V Panonskih termah se zavedajo, da bo treba vse napore vložiti v izobraževanje, štipendiranje, prekvalifikacijo in ustrezno stimulacijo že zaposlenih (dobro delo nadgraditi boljše kot slabo opravljeno) Panonske terme so že pred dvema letoma vzpostavile svoj sistem promocije in pridobivanja kadrov; tudi letos so se predstavile na informativnih dnevih vil slovenskih srednjih gostinskih in turističnih Šolah Ker so se obvezali, da bodo v štirih družbah Panonskih term zaposlovali predvsem domač kakovosten kader, ker bodo v novem hotelu potrebovali v prihodnjih letih najmanj 110 novih delovnih mest in ker morajo kot obvezo zaradi pridobljene milijarde nepovratnih evropskih sredstev za novi hotel ponuditi nove zaposlitve, so pripravili v torek, 14. marca, v restavraciji hotela Ajda skupaj z radensko srednjo šolo in tremi mojstri nadvse obsežno predstavitev gostinskih in turističnih poklicev. Srečanje je bilo namenjeno učencem osnovnih Šol, staršem in interesentom za prekvalifikacijo v katerega od gostinsko-turističnih poklicev. (po informativnih prijavah niso zbrali niti za en razred učencev). Podatek o zadnjem slabem vpisu v Radencih bi moral zaskrbeti prav vse gosti nsko-turistične organizacije v Po- murju, saj se bodo prej ali slej srečali s problemom, kako do dovolj pravega in dovolj izobraženega kadra. Sicer pa, kakor je dejal Dušan Bencik, če bo zmanjkalo gostinskega kadra, Poslovanje Panonskih term in nova zunanja podoba Term 3000 Trije dobički in ena izguba Po nerevidiranlh podatkih so štiri družbe Panonskih term leto 2005 sklenile z dobičkom, Terme Radenci pa so »pridelale« 94 milijonov izgube »Pred Termami 3000 in Panonskimi termami je velik izziv, to je dokončanje gradnje novega hotela s petimi zvezdicami $ 122 sobami in 268 ležišči. Ne le da bo to prvi petzvezdični hotel v tem okolju, ampak nikjer v svetu ni tega, kar bo v teh sobah. V njih bosta namreč dve kopalnici, poleg klasične kopalnice bo pred balkonom tudi prostor z masažno kadjo in termo-mineralno vodo,« je povedal glavni direktor Term 3000, matične družbe Panonskih term. Prav tako je opozoril, da v njihovem zdravilišču že leta zdravijo tudi luskavico z vsemi dovoljenji, certifikati, raziskavami in pod zdravniškim nadzorom. Petzvezdični hotel, ki bo najverjetneje obdržal delovni naslov Hotel Livada, bo prinesel regiji kar 110 novih delovnih mest v gostinstvu in turizmu. Že do sedaj je dajala gradnja zaslužek številnim izvajalcem, podizvajalcem in obrtnikom iz Pomurja. Celotna investicija je vredna 4,5 milijarde tolarjev, od tega so pridobili milijardo tolarjev nepovratnih razvojnih sredstev EU. Gradnja novega hotela je na vrhuncu oziroma je zgrajena že tretjina hotela. Najzahtevnejši kletni del hotela in skupne strojne inštalacije v hotelu Ajda za oba hotela so uspešno končali. Nastanitveni del so izvajalci kljub slabim vremenskim razmeram zgradili izjemno hitro. Ta Čas zastekljujejo okna in pripravljajo tlake, prav tako pa so začeli z dobavo ključnih elementov in opreme. Aprila bodo že oddana končna grad be no-inštalacijska obrtna dela, vsa mizarska dela pa bodo opravili delavci Nov hotel bo odprt avgusta in bo edinstven zaradi masažnih kadi s termo-mineralno vodo v hotelskih sobah. Sicer pa bo imel hotel svoj bazenski kompleks, svojo ponudbo sprostitve, restavracijo, aperitiv bar, garaže v kleti in sejno sobo s popolno opremo za 150 udeležencev, gostom pa bo na voljo tudi vsa druga ponudba v Termah 3000. se bomo v Prekmurju zadnji uM* li s tem problemom. Kljub ter111 morajo pripraviti na povečaj trebe v prihodnjih letih; letos P bodo v Panonskih termah pffS7 magično mejo tisoč zaposli kajti kar 80 novih delovnih ®r^ prinesel nov hotel s petimi zve^ mi, do konca leta 2007 pa bod" di novih naložb zaposlili še 80 P Tudi zaradi upokojitev bodo®9* do leta 2010 zaposliti okrog^ harjevin 30 natakarjev. Vsako leto opravlja v Pm®17 termah delovno prakso več f®. dijakov in Študentov. Da bi prW" prihodnje gostince in turistični lavce, so razvili poseben bi011, pendiranja, saj štipendistu® P“ štipendije ponujajo tudi do^ izobraževanje in usposabljanje so podelili sedem, letos pa bod° pisali 15 štipendij V okviru Pf’ nega sistema Sava deluje Aka^ Sava, in sicer na vseh ravnehz ' slovanja (omogoča trajno zapoSl ter vertikalno in horizontalno dovanje), v Termah 3000 pa n Šljajo, da bi postali izobraže*^ središče za gostinsko-turisti^e lavce, v tudi za mer se univerzi v Murski Soboti v s* ■ vanju z Zavodom za zaposlovanj Srednjo gostinsko in turistično Bernarda Balažič foto: Jure okviru katerega bi ta čas na n I Dušan Bencik je tudi zaupal nekaj diranih finančnih podatkov poslovanja ■ 2005: Panonske terme so sklenilo leto z 8,8 milijarde tolarjev prihodka H1 milijoni dobička oziroma je posloval posameznih družbah naslednje-3000 so imele 3,8 milijarde prihod^ £ me Radenci 3, Terme Ptuj 1 in Terme ve nekaj manj kot milijardo tolarjev P11I dka. Pri dobičku je malce drugače; W de 300 milijonov tolarjev dobička nd 3000, Terme Lendave so imele 1 00^ nov dobička (zaradi ugodne prodaje p-vske lokacije za potrebe gradnje avto^^ Terme Ptuj 66 milijonov tolarjev dob1' ’ medtem ko so Terme Radenci skleni sko leto s 94 milijoni tolarjev izgube. dveh največjih mizarskih delavnic (Lebar ® Odločiti se morajo še za dobavitelja savn ® luči. Odgovorni za izvedbo projekta v Ter®a . Drago Flisar je zadovoljen z dosedanji® n del. Ker je to zelo zahteven objekt, je pr*2 težave, vendar dela potekajo dokaj nor®®11, bo v hotelu tudi sodobna multimedijsk*'|f čakajo na zadnje letošnje modele. Ime Ho®1 ki je bil do sedaj le delovni, bo najverjetner kajti emblemi se bodo pojavili tudi na sanitarni opremi. Po zagotovilih g. Flisarja ti nija ali v začetku julija opravili tehnični 1 gusta bo finalno dokončanje, za spreje® I / stov pa bo hotel nared septembra. Cents . vljene dolgoročno, prenočišče z zajerko® okrog 70 evrov, v apartmajih pa 136 evf01\ prodajna služba že trži novi hotel na vseh $ ■ if । turističnih borzah in sejmih, še letos pa ° nonske terme pridobile gradbeno dovo I hotel s štirimi zvezdicami na Ptuju. Bernarda * j VESTNIK -16. marec 2006 GOSPODARSTVO 7 Boštjan Kampuš, direktor podjetja Tokam »Ene država res privilegira in stimulira...« Družba ADSC v Ljutomeru Pooblaščeni prodajalec kmetijskih strojev Hrvaška je velika priložnost Voskanje novih Cliov bo potekalo na njihovi transportni opremi; tudi kletna proizvodna oprema v Adria - Mobilu je nastala po papirjih in v klavnicah v Spodnji Ščavnici ' k.,m Spodnje Ščavnice praznoval 25 let pošlo-“ja; se vedno je registriran P- in hkrati kot d. o. o., je "‘^poslenihpa je5O. Ko jhn P°ma8ajo obeta " Pogodbeni delavci, da ih °bse8 de,a’ t i.. u zaposlili še en-biti n« "k0- Prob'em pa je do-inžZ= . 'polnih tehnikov, 'ialistOK * in d°brlh komer' ^P^a,kijez zna. 'Jun ” 'n patentiralo tran- T*"" Opdw' w Jc v rtt| 11 fazvik> nadvse ce- kl n"J zaupajo celo v avtomobilski industriji. i:, _ av’£eljev transportne opre-vo^ Udelavo avtomobilov v Retelj. J v letu 2006 dobavi-'"1: Renanlt. Prav tako Ijjl. avitelj skladiščne opreme italijanska h tjCl'' ' ' 'kam žr Šesto leto vo-taT1 J ' Kampuš, ki je bil pred ’tudi predlagan za obrt- nekaj , odPatlkov v Talumu, transported! za Revoz, zabojniki za Pošto Slovenije - to je le nar°Čil, ki sojih izpolnili v Tokam u. Na posnetku je stroj za transport cevi izstek-“ ■1 nemškega partnerja, ki bo poslan v Ameriko. Za ta izdelek, ki je plod njihovega ni^ Zan'majo tudi v Rusiji. L?'? 'hirne zbornice ^urja edim kandidat izPo- poročali W Z stra- ”"*"1 pa zdaj, še ■'K ‘-č. tii N’ tn^Zdau^ »čel akti- ' terlA 1 Žen0 ’1 pa ni časa. cilj, da k / Vod«nie dru- ati je hita ^obveza? »Nismo se prijavili za preverjanje za pridobitev ISO-standar-dov, toda mi delamo po teh standardih, saj nas vsako leto preverjajo in nadzorujejo posebne komisije treh največjih partnerjev - Renault, Gorenje in Goodyear. Vse nam preverijo: finančno stanje, vhod in izhod materialov, odgovorne osebe, zaposlene, poškodbe pri delu. Če vsega tega ne bi imeli urejenega, ne bi mogli biti njihov dobavitelj,« je povedal Boštjan Kampuš, direktorTokama. Skorajda je bila bolj obveza. Sestra Tatjana vodi računovodstvo in finance, jaz pa vse drugo. Kako vi ocenjujete minulih pellet? Po rezultatih sodeč v redu, saj dobro delamo. Lani nas je bilo 50 zaposlenih in smo imeli 950 milijonov prometa. Glede tega že spadamo med srednje velika boljša podjetja. Zato smo tudi predlagani za obrtnika leta. Pri nas je vsak zaposlen ključen, vse, kar delamo, delamo namreč po naročilu stranke. Narišemo, naredimo in zmontiramo. Sicer pa delamo za velike firme, kot so Revoz, Goodyear, Gorenje... Vaš osnovni program so še vedno transporterji? Notranja transportna oprema predstavlja večji del našega posla. V avtomobilski industriji smo že ves čas, izvajamo tudi vse spremembe, nadgradnje, dogradnje pri že obstoječi opremi. V Revozu smo lani naredili zelo dober projekt za izdelovanje novega Clia, tako da smo dobili pohvalo neposredno iz Renaulta v Franciji in so nas predlagali za dobavitelja podjetja Renault. Torej je povpraševanje iz celotne Evrope, ne le iz Slovenije. Drugi del proizvodnje je izdelovanje skladiščne opreme. Za koga? Pri tem smo zastopnik italijanskega podjetja, in sicer ekskluzivni za vso Slovenijo in južne države. Največja stranka do sedaj je Fructal, za katerega smo naredili 30 tisoč paletnih mest za skladišča. Dobili smo tudi naročilo za nemški Rol-lex, ki izdeluje različne vrste valjev. Transporterje za na streho, s katerimi je Tokam začel, še izdelujete? Ravno zdaj smo končali razvoj drugega tipa te lestve LT - 2, ki bo novejša, sodobnejša izvedba in bo prvič predstavljena aprila na sejmu v Celju. Bo cenejša in trpežnejša in precej lažja od stare. Naši partnerji so prav za nas razvili nov motor, ki bo vozil opeko gor in dol. Kako imate rešeno servisiranje, popravila, reklamacije? Letos smo želeli organizirati servis in vzdrževanje, iščemo vodjo, ki bi bil redno zaposlen prav s tem namenom Toda ljudi težko najdeš z razpisom, prej kako drugače . ko potrebujem človeka, ga potrebujem takoj, ne pa da ga bom usposabljal pet let, da bi ga naučil, da bo delal to, kar hočem danes od njega. Če je dobra plača ... Plača je vedno »za podiskutirati*. Naj proda ali prinese toliko in toliko enot, ima lahko veliko plačo. Obojestranski interes mora biti. Kaj menile, kot mladi podjetnik, o napovedanih reformah gospodarstva? Nekajkrat sem poslušal Damijana ... zadeva mi je kar všeč. Strinjam se z njim, ko je rekel: zakaj bi imeli eni privilegije, drugi pa ne. Za nas se načeloma ne bo nič spremenilo, saj že sedaj delamo po 20-odstotni davčni stopnji. Ene pa država dejansko privilegira in stimulira. Tudi mi prosimo za kake subvencije, da bi si uredili delavnice, toda do sedaj brezuspešno. Vsako leto vlagamo v posodabljanje, lani smo vložili okrog 30 do 40 milijonov, posodobili smo tudi računalniško opremo. Toda radi bi kupili več novih strojev, ki bi bili še natančnejši. Nekaj stvari imamo v mislih in bomo morali prej ali slej investirati. Zaenkrat naj bo to poslovna skrivnost. Bernarda B. Peček Zbirna mesta za ločeno zbiranje odpadkov Po Pravilniku o ravnanju z odpadki se na zbirnih mestih ločeno zbirajo papir, steklo, kovine in plastika (npr. v mestu M. Sobota imajo gospodinjstva zabojnike za papir lahko doma). Zbirna mesta so razporejena glede na število prebivalcev in glede na njihovo oddaljenost. Zabojniki se v skladu s pogodbo, ki je urejena z občino, praznijo enkrat mesečno. Zbirna mesta so predvidena zgolj za gospodinjstva. Da bi občani vedeli, kaj kam dati, so zabojniki označeni z napisi in barvo pokrova Komunala Družbo ADSC, agrodistribucijski servisni center, d. o. o., s sedežem v Ljutomeru sta pred dobrim letom ustanovila Frank Dohmen in Milan Rebernik z ustanovnima deležema devetdeset in deset odstotkov. Je ena od šestih družb holdinga Dohmen s sedežem v Dusseldorfu, hčerinske družbe, ki so registrirane za dejavnost prodaje kmetijskih strojev in tehnike ter nadomestnih delov, pa so registrirane še v Nemčiji In Belgiji. V poslovnem sistemu Dohmen je zaposlenih 225 ljudi, letni obseg prometa pa znaša 45 milijonov evrov. Ljutomerska družba ADSC je uradni zastopnik norveškega Kver-nelanda v Sloveniji, ki v svojem poslovnem sistemu združuje specializirane proizvajalce znanih blagovnih znamk kmetijskih strojev iz Nemčije, Nizozemske In Francije. »Zaradi širokega prodajnega programa in boljšega obvladovanja trga smo morali firmo ustanoviti še ob meji Evropske skupnosti,* je o razlogih za ustanovitev družbe v Ljutomeru povedal direktor Frank Dohmen. Podjetje, ki ima zaradi oddaljenosti od Avstrije, Madžarske in Hrvaške odlično lokacijo, zaenkrat zaposluje pet delavcev, njegova pomembna naloga pa je tudi, podpirati delovanje partnerske družbe na Hrvaškem. Hrvaški trg bo namreč z vstopom države v evropsko skupnost velika priložnost, vodstvo družbe ADSC pa napoveduje, da se bo s tem prodaja povečala za petdeset do šestdeset odstotkov. Frank Dohmen namreč ugotavlja, da je slovenski trg s kmetijskimi stroji že precej zapolnjen, najugodnejši leti za prodajo pa sta bili 2003 in 2004, ko so kmetje s pomočjo programa Sappard posodabljali kmetije in kupovali sodobne kmetijske stroje. A takrat firme v Sloveniji še niso imeli, zaradi birokratskih ovir pa so najugodnejši čas za prodajo, ki je za kmetijske stroje od decembra do februarja, zamudili tudi ob njeni ustanovitvi. Povsem brez priložnosti pa slovenski trg le ni. Preobrazba kmetijstva od majhnih do velikih posesti še vedno poteka, s tem pa potreba po opremljanju posesti s kmetijskimi stroji velikih zmogljivosti. Slovenija jim zato ostaja tržna priložnost. ADSC pa je s svojo ponudbo že znan pri velikih kmetijskopredelovalnih obratih v severovzhodni Sloveniji in med njimi je kar nekaj kupcev z ugledom in referencami. Ti pa se tudi odločajo za nakup kakovostnih izdelkov in so jih pripravljeni plačati po evropskih cenah. Od tod ljutomerskemu podjetju uspešna prodaja kmetijskih strojev evropskih proizvajalcev v sicer manj razvitem okolju. Ob tem pa jih vendarle skrbijo nekateri neugodni dogodki, napovedano zaprtje ormoške tovarne sladkorja ali posledice ptičje gripe za perutninarstvo, ki pa jih vendarle ne bodo spodnesli. Podjetju ADSC zagotavlja poslovno trdnost široka ponudba - od tako imenovanega zelenega programa, strojev za spravilo travne krme do poljedelskih strojev in strojev za obdelovanje vinogradov. Podpirajo jo s strokovnim svetovanjem in servisom, po napovedih direktorja družbe pa jo bodo kmalu zaokrožili še s ponudbo in prodajo traktorjev večjih zmogljivosti. Majda Horvat Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju, bencinskih servisih ter skoraj v vseh trgovinah in trafikah. Ponjetje z* ntfamdrwjr, Hita zaiMu ifcwa*,, 13. MurcSm Sobota (rdeča pomeni papir, modra kovine, rumena plastiko in bela in/ali zelena steklo). Kaj ugotavljamo? Določeni zabojniki se prehitro polnijo. Vzrok je lahko v premajhnem številu zabojnikov ali prostornini zabojnika. Ugotavljamo tudi, da posamezna podjetja, gostinski obrati... koristijo te zabojnike (tem pa ti niso namenjeni) in se zato prehitro polnijo. Omenjeni si morajo sami na osnovi pogodbe urediti tak odvoz. Zaradi tega skrbimo, da se zabojniki na zbirnih me- Kopališka 2 Murska Sobota stih praznijo večkrat mesečno, postavljamo večje zabojnike in zaradi nepravilnega sortiranja premeščamo zabojnike. Občane prosimo, da nas pokličejo, če ugotavljajo, da je zabojnik kje prehitro poln, da ga lahko potem prej izpraznimo oz. zbirno mesto opremimo z večjim ali dodatnim zabojnikom. Prav tako ugotavljamo, da se ob zbirnih mestih odlagajo kosovni odpadki (npr. štedilniki, plastične sani, večji kovinski odpadki itd.) in celo nevarni odpadki. S tem pa se ogroža in kazi okolje. V vsakem primeru bo sistem ločenega zbiranja odpadkov na zbirnih mestih dobro funkcioniral le ob sodelovanju vseh - občanov, podjetij in podjetja, ki skrbi za odvoz odpadkov. Prosimo občane, da upoštevajo navodila ločenega zbiranja odpadkov, saj le na ta način prispevamo k ohranitvi našega okolja. (IZ)BRANO 16. marec 2006 - VESTN ' Barometer Martin Sreš je učinkovito in hitro končal stečajni postopek Kartonaže, kar prej ni bila praksa za to okolje. Izterjati mora le še odpravnino, ki si jo je izplačal nekdanji direktor Ivanc, potem ko je razrešil samega sebe. Franc Šlihthuber, petrovski župan, nima pooblastil za podpisovanje novih obveznosti, ki bi bremenile občinski proračun. Milena Grah, prej vodja šibkejše enote Slovenice, kot je bila Adriaticova v Murski Soboti, je postala nova direktorica poslovne enote združene zavarovalnice AS. Feri Horvat je postal prvi predsednik kluba pomurskih poslancev v Državnem zboru, ki so ga ustanovili in sprejeli tudi poslovnik o delu skupine, ko gre za zaščito regionalnih interesov. Jože Štrakl, direktor »križev-skega« Tondacha, po vstopu tega koncerna v nekdanje kri-ževske opekarne iz leta v leto izboljšuje poslovanje in povečuje obseg proizvodnje. Soboški gimnazijci uspešni na natečaju in tekmovanju iz nemščine Pohvalijo se lahko z državno zmagovalk Vsako leto se udeležujejo več tekmovanj in natečajev Pred dnevi so dijaki murskosoboške gimnazije dokazali, da je nemščina, kljub prevladi angleščine, za mlade še vedno privlačen tuji jezik. Sodelovali so namreč na natečaju graške založbe Perplex in na državnem tekmovanju iz nemščine, kjer so se zelo dobro odrezali. Založba za mladinsko literaturo Perplex iz Gradca v Avstriji vsako leto razpiše mednarodni literarni natečaj za dijake iz celotne Evrope, kjer morajo sodelujoči napisati literarni prispevek na določeno temo. Tudi tokrat so se nekateri dijaki iz Gimnazije Murska Sobota, ki je to- Priložnost za promocijo kmetijstva in tudi turizma Svetovno prvenstvo v oranju Leta 2009 bo Slovenija organizator svetovnega prvenstva v oranju. S tem se uresničujejo dolgoletna prizadevanja Zveze za tehnično kulturo Slovenije, da se eden največjih svetovnih kmetijskih dogodkov zgodi v Sloveniji. Za organizacijo tega svetovnega prvenstva se je še posebej zavzemalo Društvo oračev Pomurja, saj so se prav pomurski orači v preteklosti udeležili največ svetovnih tekmovanj, doma pa so posegali po najvišjih državnih naslovih Kandidaturo za organizacijo prvenstva je vložila slovenska zveza za tehnično kulturo že leta 1999, Svetovna organizacija oračev pa je zaupala svetovno prvenstvo Slove Ponudbo avtomobilske asistence smo razširili z avtomobilsko asistenco -PLUS, ki za pet asistenčnih storitev zagotavlja višjo zavarovalno zaščito in je namenjena vsem, ki s svojimi vozili pogosto potujete v tujino. Odpravite se na pot z avtomobilsko asistenco Zavarovalnice Triglav. Kadarkoli boste potrebovali pomoč, pokličite 080 2864, iz tujine +386 2222 2864. triglav krat na natečaju sodelovala že petič, pokazali kot zelo vešči v pisanju proznih del v nemškem jeziku. V skupini, v kateri so sodelovali dijaki iz Slovenija, vsako leto jih sodeluje več kot sto, so prva tri mesta zasedli soboški gimnazijci. To so: Anja Trajber, Monika Horvat in Goran Lang. Ti bodo za ta uspeh meseca maja na Dunaju prejeli nagrade. Prav tako uspešni so bili rezultati državnega tekmovanja iz nemškega jezika za tretje letnike, ki je letos potekalo v Celju. Tega vsako leto organizira Slovensko društvo učiteljev nemškega jezika in vse od začetka na njem sodelujejo tudi dijaki so boške gimnazije. V skupini dijakov, katerim je nemščina prvi tuji jezik, je sodelovalo 111 dijakov iz celotne Slovenije. Soboški gimnazijci pa so med drugimi dobili zlato (Rok Časi), srebrno (Monika Horvat) in bronasto priznanje (Andreja Turner). Še uspešnejši pa so bili v skupini dijakov, katerim je nemščina drugi tuji jezik, kjer je dosegla Brina Vlaj med vsemi 183 tekmovalci največ točk in za prvo mesto prejela zlato priznanje. Srebrno priznanje pa je v tej skupini prejel tudi Grega Ledinek. Povedati je treba, da so te rezultate dosegli pod vodstvom mentoric Marusje Uhernik, Tatjane Nagrajeni dijaki od leve proti desni so: Rok, Monika, Grega in Anja. Manjkata Andreja in Goran. Svetanič ter Aleksandre Balažič, ki tudi poučujejo nemščino na omenjeni gimnaziji. Ob pogovoru z dijaki smo lahko izvedeli tudi nekaj razlogov, ki prispevajo k takšnemu znanju in zanimanju za ta tuji jezik. Poleg kakovostnega dela na gimnaziji dijaki poudarjajo še nekatere specifične razloge. Tako na primer nekateri živijo v družinah, kjer govorijo ta jezik zaradi bližine meje, dela staršev v tujini ali sorodnikov in prijateljev na drugi strani meje ipd. Prav tako priznavajo, da so se veliko nemščine naučili ob gledanju televizije, saj prinašajo televizijski signali na naše območje pretežno progra niji v letu 2009. Prizorišče svetovnega prvenstva bo v Pomurju, saj so na osnovi zahtevnih kriterijev Svetovne organizacije oračev odločili, da so površine v bližini Moravskih Toplic primerne za izvedbo takšnega tekmovanja. Prizorišče svetovnega prvenstva si je namreč v lanskem letu med državnim prvenstvom ogledal tudi Hans Spie-ker, generalni sekretar svetovne organizacije oračev, ki je ugodno ocenil organizacijske sposobnosti organizatorjev tekmovanja. Ker organizacija prvenstva na najvišji ravni zahteva ogromno organizacijskih priprav in tudi materialnih sredstev, so se priprave že začele. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano me v nemškem jeziku. Klj^ bremu znanju tega jezik3 P1 redki med njimi razmik®’ študiju nemščine ali celo5(11 v kakšni od držav z nemški’ vernega območja. Kot še pravijo dijaki, en* pa tudi zaposleni na oddeli* nemščino, se bodo podo tekmovanj in natečajev - 'j prej udeleževali, saj P^P^i rejo k popularizaciji nem^ jezika med mladimi pri je lahko pozneje odlična P*n nost za delo v tujini. marca čaka nekatere od nr11 movanje iz prostega govoO1 v sosednji avstrijski Radg0^ Besedilo in foto: * C"' ter slovenska vlada sta v p’ ‘ nu za leti 2006 in 2007 že -vila del potrebnih sredste' vedbo tekmovanja in z® vljalne aktivnosti, k < pa bodo pritegnili tudi 1° skupnosti in slovensko g0^ . stvo, ki naj bi z donatorskih^^ dstvi pomagalo pri izvedi” ( vnega prvenstva. Za to vali široko zavezništvo, k> konec minulega tedna p01 »pismom o nameri«, ki s° ■ ravskih Toplicah podpis311 za tehnično kulturo Sl°ve nistrstvo za kmetijstvo« & bistvo in prehrano Republ' venije, župani pomurskih i n del pom u rskega gosp00 , Organizatorji pričakuj^1’’ to velik promocijski dog0 ,f’ Slovenijo, posebej p3 'r tijstvo in Pomurje, saj pric" ; da si bo svetovno prvenst*^ dalo veliko obiskovalce^y sveta. V Svetovno organi^ ; ( ‘ čev je trenutno vključen1 žav, prizadevajo pa si, .^r1 čili še nove Prizorišče bo na površinah Kmetij5 spodarstva Rakičan v Teš» za kar bo treba zagotovi'1 a(j 200 hektarjev primernih P po besedah Rada Stojanov* ‘ nega sekretarja ZTKS, ,11 priprava in izvedba tek' okoli poi milijona evrov , t' vi izvedbi bosta aktivno j-1 tudi Skupina Panvita in '' ) •" sejem, saj svetovna 1^ čev spremljajo tudi raz91 tijske mehanizacije in oP Ludvi* . -16. marec 2006 (IZ)BRANO Elektra Karibda Subvencije 2005 OeCOWUARAOOOHR OBROK St, 1357'95 ZA CL. ENERC .ZAPADLOST MAR.2W ’-'MM WM50877W4B TIPS* SONJA NANJSF.VSKI WHMC «« SPODNJI iVANJO Upravičencem denar do konca aprila Agencija za kmetijske trge je decembra izdala 38 tisoč odločb in izplačala 11 milijard tolarjev subvencij. Čaka še 25 tisoč odločb Zakaj so v Gornji Radgoni Jezni na Elektro Maribor to je znesek na položnici provizija za plačilo pa 410 tolarjev fjOtn ja Radgona je ostala v ^'TeKlusij ft brc/ davčnega - »mi uumnevne racto-Elekta ' ^e.s P™*111 marcem ’E - '^Sajno v svoji radgon-valqn?. 1 °,c zmotilo prebi-ne morejo porabi ir^U.nOv 7a elektriko pri br» ’ r i€ Ni o plačilo doslej raj0 "'jel k' temveč to mo-v banki ali pošti; »H. računavajo provizije. ^tjnu 2akil’ so ukinili tiastj K mnogim ljudem, n'^m' "P^kncem in drugim z Saj sq /J ^eiemki, v veliko pomoč, narw ■■ Pr'Varčevali nekaj de- j ' ’ U|1 bank je provizija '° &• t ° ?r'ev za položnico, in če ^carni?°Ž'S dvanajstimi polo-^čako..... Potem to znese pet ^niio \pr‘vareevanega denarja,« niar^ govorniki, ki so prejeli > Paznice z zneskom 84 %ovo,1 elektriko. stikez ,? smo iskali pri službi za H^^HektraMaribor. n,ikek .'P^^nica Karin Zago-Prvim m J’ 'z'1 P enostavnejšemu tavnicaC| ' ?aplsdt tiskovna ektra Maribor. O. B. Slovenija, ki je že dve leti polnopravna članica Evropske unije, se mora pri izplačevanju subvencij v kmetijstvu ravnati po pravilih, ki veljajo v drugih članicah unije. Evropska zakonodaja določa Izplačilo subvencij od 1. decembra do 30. junija naslednje leto za preteklo leto. Slovenska Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je decembra lani izdala 38 tisoč odločb od skupno 63 tisoč, v petih dneh po Izdaji pa tudi izplačala 11 milijard tolarjev subvencij. Izplačevanje subvencij za leto 2005 je povzročilo veliko hude krvi med kmeti, saj se s takim načinom izplačevanja ne strinjajo tisti, ki na subvencije še vedno čakajo. Zatrjujejo, da so oškodovani, saj zaradi pomanjkanja likvidnih sredstev niso mogli kupiti reprodukcijskega materiala po nižjih zunajsezonskih cenah, zdaj pa so le-te precej višje. Na zadnji seji sveta območne kmetijsko-gozdarske zbornice za Pomurje so predlagali, da kmetje, ki še niso dobili subvencij, te dobijo z obrestmi, v prihodnje pa naj dobijo subvencije istočasno vsi upravičenci v sorazmernem deležu. Kmetijska ministrica Marija Lukačič zatrjuje, da vzrok za neizplačilo subvencij ni v pomanjkanju sredstev za te namene, pač pa je vzrok davčna zakonodaja. S 1. januarjem letos je namreč začela veljati sprememba dohodninskega zakona, po kateri mora agencija ob iz- plačilu subvencij obračunati akontacijo dohodnine, zato je bilo treba temu prilagoditi računalniške programe. Ti so zdaj že nared in v agenciji za kmetijske trge že pripravljajo nove odločbe. Te naj bi začeli upravičencem pošiljati 15. marca, pošiljali pa jih bodo v paketu po pet tisoč dnevno. Lukačičeva je obljubila, da bodo vsi, ki so upravičeni do subvencij, le-te dobili izplačane do konca aprila. Agencija upravičencem še vedno dolguje premije za živali. Te bodo izplačevali od 1. maja do 30. junija, 12 milijard tolarjev pa dolguje tudi za nitratno direktivo. Denar za to bodo dobivali kmet je od 1. junija do konca julija, s tem pa bodo tudi poravnali vse obveznosti za nazaj. Agencija bo do sredine marca pregledala tudi pet tisoč pritožb iz leta 2004, tisti, katerih pritožbe bodo ugodno rešene, pa bodo denar tudi dobili. Ludvik Kovač Komentar Virusna bolezen Tolažimo se, da je za vse. kar se nam je zgodilo in kar se nam dogaja, kriva tranzicija. S tranzicijo se razlaga vse, kar se nam zgodi v nasprotju z zdravo pametjo. Kot da bi šlo za neko virusno bolezen, ki se je začela po razpadu socializma, zdaj pa ta zoprna bolezen traja in še traja in nikakor noče miniti. Slovenija živi neko tako imenovano prehodno obdobje iz socializma v kapitalizem polnih petnajst let, ki nikakor ne mine. Tranzicija je postala, lahko bi rekli, kar družbeni sistem, v katerem po mnenju politike »uživa« večina državljanov ...Pa vendar je življenje v danem sistemu popoln kretenizem. Živimo v sistemu popolnoma uničenih vrednot. Živimo v vsiljenem sistemu kretenizma, ki ga kot etično in celo estetsko merilo gradijo in vsiljujejo politika, stroka, mediji in seveda posredno njihovi potrošniki. Že bežna analiza časopisnih in televizijskih prispevkov kaže na to, da je trivializa-cija življenja dokončno zmagala. Težko je reči, kdo proizvaja večjo količino mentalne bede. Kdo prednjači v količini smeti - televizija ali časopisi? Kdo bolj prednjači - voditelj bebave oddaje ali gost? Ni pomembno, pomembno je, da je javnost absolutno poneumljena z absolutno kanalizacijo. Na ta način sta skrojena nov okus celih generacij in odnos do dogodkov, ki z realnostjo nimajo nobene zveze. Proizvedena namišljena realnost, pobarvana Z bleščečimi barvicami, je postala edina prava. Prejšnje vrednosti so ukinjene, ker so itak kot preostanek starega socialističnega režima in zato itak vredne prezira. V takih razmerah je mogoče početi vse! Na očeh topoglave javnosti, mimo zakonov, se lahko delajo stvari, ki mejijo na bolno domišljijo. Inšpekcije se požvižgajo na eklatantne kršitve zakona in predpisov, celo ščitijo kršitelje. Tisti, ki opozori in opozarja, pa postaja zoprni nebodigatreba, ki po nepotrebnem kvari lepo pobarvano izmišljeno resničnost. Vsiljena namišljena realnost vsiljuje način življenja, ki se drži načela, da biti dober ali biti slab ni vprašanje zato, ker itak zmaguje zlo. V kapitalizmu, kjer kapital kontrolira politiko, politike pa ne kontrolira nihče, je mogoče napraviti vse, pokrasti milijarde, zapraviti milijarde, ljudstvu pa je itak najlažje kazati mesec v vodi S. Švenda Barometer Anton Bal a Z ek, lendavski župan, intenzivno išče zaposlitve za delavce, ki so do odločitve Ustavnega sodišča pobirali komunalno takso na mejnem prehodu Dolga vas. Gyorgy Tomka, predsednik pomurske madžarske samoupravne skupnosti, prosto razpolaga s sredstvi, ki jih namenja sosednja država za delovanje manjšine in jih nakazuje na bančni račun na madžarski Strani. Dani Mauko je prejemnik bronastega reda za športne zasluge, ki mu ga je podelila Športna unija Slovenije. Stanko Ivanušič, župan Raz-križja, je eden redkih Županov, ki ponuja mladim družinam stavbna zemljišča po izredno ugodni ceni, in vse, ki bodo začeli z gradnjo v letošnjem letu bo oprostil komunalnega prispevka. Avtohiša Kolmanič & Doki d. o. o., Industrijska ulica 1, Murska Sobota, tel. št.: 02 530 46 50 Feliks Mavrič, župan Križevec pri Ljutomeru, ukinja gasilska društva v občini, med drugim tudi taka, ki imajo več kot stoletno tradicijo. 10 OSEBNI PEČAT 16. marec 2006 - VEST« Na borznem parketu Osrednji borzni indeks SBI 20 ponovno pod 4.500 točk Mojca Drčar Murko o okoljskih obveznostih Slovenije Embalaža - zrcalo življenjskega sloga Investitorji na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev ostajajo še na-prej pesimistični in osrednji borzni K indeks SBI 20 je minuli teden zdrsnil I ** *7 za 0,9 odstotka in se je trenutna vrednost oblikovala na ravni 4.491 indeksnih točk. Prihodnji trgovalni dnevi prinašajo, kot kaže, trgovanje v negativni smeri in ponovno testiranje psihološke meje 4.500 indeksnih točk. V minulem tednu so bile vodilne v upa- danju delnice družbe Pivovarne Laško, ki so končale tedensko trgovanje z izgubo v višini 3,6 odstotka pri trenutnem enotnem tečaju 7.203 tolarjev. Pri upadanju so sledile delnice družbe Aerodrom, ki so končale tedensko trgovanje z izgubo v višini 2,3 odstotka pri enotnem tečaju 8.797 tolarjev. Z omenjenimi delnicami se je trgovalo v začetku lanskega leta v trgovalnem območju 14.000 tolarjev. Po doseženi omenjeni vrednosti je sledilo drsenje vrednosti vse do današnjih nivojev. V trgovalno območje 7.400 tolarjev so zdrsnile delnice družbe Istrabenz, ki so se med tednom pocenile za 1,8 odstotka. Enotni tečaj delnic družbe Petrol je zdrsnil pod psihološko mejo 70.000 tolarjev in se je oblikoval na ravni 69.201 tolarjev. V preteklih mesecih so se pojavljale govorice o morebitnem prevzemu družbe oziroma strateškem povezovanju s strani tujih družb. Govorice so se polegle oziroma utihnile in tečaj delnic družbe se giblje v negativni smeri. 2-odstotno pocenitev delnic beleži trgovska družba Mercator, Enotni tečaj znaša trenutno 36.104 tolarjev. V obratni smeri oziroma v pozitivnem trgovalnem območju se je minuli teden trgovalo z delnicami družbe Luke Koper, ki beležijo rast v višini 1,9 odstotka pri trenutni vrednosti okroglih 6.300 tolarjev. V preteklih dneh so dosegle delnice farmacevtske družbe Krka maksimalni enotni tečaj 120.000 tolarjev. Omenjena cena je zaenkrat pomemben psihološki odporni nivo, ki ga delnice zaenkrat niso uspele prebiti Na tedenski ravni so se delnice družbe Krka podražile za 0,4 odstotka, kar pomeni enotni tečaj nekaj pod 120.000 tolarjev, če opredelimo točno, pa znaša vrednost 119.209 tolarjev. Štefan Kerčmar, strokovni svetovalec za kapitalske naložbe Odpadna embalaža se bo morala reciklirati in predelovati Na minulem sejmu INPAK v Gornji Radgoni je bilo najbolj obiskano predavanje z naslovom Ravnanje z embalažo in odpadno embalažo, ki je potekalo pred slovesno otvoritvijo, kjer je kot častna gostja predstavljala novosti s področja okoljske problematike v Evropi poslanka v Evropskem parlamentu Mojca Drčar Murko. Če odpadkov ne moremo preprečiti, naj bi jih predelali in uporabili kot nov vir energije -končni cilj je seveda zmanjševanje škodljivih vplivov odpadkov na okolje, pri tem pa naj bi upoštevali celotno življenjsko dobo. Nova strategija poskuša strniti vse dobro iz dosedanjih inštrumentov ravnanja z odpadno embalažo v smiselno in uresničljivo celoto - roki in ravni morajo biti dostopne in uresničljive. Roke je postavil 6. okoljski program leta 2002, ki ga sestavlja sedem tematskih strategij. Države bodo morale v prihodnjih letih izdelati svoje obvezne nacionalne programe Zanimivo: tudi v evropskem parlamentu (predvsem so neusklajene njegove strokovne službe) ne poteka vse tekoče, tako na Mojca Drčar Murko primer še vedno ni dokončnega soglasja o tem, kdaj neki odpadek preneha veljati za odpadek in postane vir, kajti to je odvisno od vrste odpadka. Nekateri nasprotujejo temu, da bi se ener- gija npr. iz sežigalnic obravnT la enako kot neoporečna«^ gije od predelanih odpa^ Predlagana revizija direkti* embalaži in embalažnih ' dkih teži k povečanju recikliranja in predelave 2005 do 2009 in uvaja pos***' ne cilje po vrstah materij natančno definira embalaž določi pojme mehanične#** roma kemičnega reciklirat*!1 Predlagana sprememba ne direktive poziva k večj^ sodelovanju proizvajalcev,*, sti, porabnikov in organih se ukvarjajo z odpadki. Priporočljivo je združenj proizvajalcev s ciljem pred«’ odpadne embalaže, saj je1* kovito tako ekološko kotglt। aI°vitv' ?ledališča v Murski So-’lašaJ' U vprašania pa odgovarja Škof < pok,icna režiserka Duša Prav’ । dejavnost v mestu, Pa ti'J' čas druge vojne stvu t' prcPuščena Ijubitelj-ako mesto nima niti tradicije Sobota: v kinu Park bodo imeli gledalci priložnost vi-vecino letošnjih oskaijevskih nagrajencev. Že naslednji teden bo Porodu film Siriana (oskarza stransko moško vlogo Georgeu Clo-1-VJ), čez dva tedna pa filma Zvesti vrtnar (oskar za stransko žen-_ 11 igo Rachel Weisz) in Hoja po robu (oskarza glavno žensko vlo-' 11 Witherspoon). Najboljši film lanskega leta po mnenju Ame-- filmske akademije Usodna nesreča (Crash) bo na sporedu 28. n - Že pred tem pa so gledalci v Murski Soboti lahko videli filma & $ Brokeback (med drugim oskarza najboljšo režijo Angu Leeju) in 5ir,'aaImecl dru^m oskarza najboljšo kostumografijo). Že lani pa si lahko ogledali Popotovanje cesarskega pingvina, ki je dobil Oskarja za najboljši dokumentarni film. Tako da sedaj čakamo ^na film Capote, kjer je dobil oskarja za glavno moško vlogo Philip sled °Jr ^man- Pa tudi evropskih lavreatov ne bo manjkalo: na-d^1 bo na sporedu film Zadnji dnevi Sophie Scholl, kjer je valu r medveda za najboljšo žensko vlogo na filmskem festi Bertinale igralka Julia Jentsch. - T. K. h' h'1" npr. v drugih hm it) pmcstih, Novem mestu, Ko' vend *|Cf *° lmeb oboje, pa ^Ithi J ' otePajo z velikimi finan-gtau J7,!l *-lstanovitev poklicni bj m abšča je tudi stvar države, <“lotkr„, Ia'a Prispevati vsaj 50 od- ’‘UV tra«! 7 obetaj • stev- ne Pa tO, kot jih ; ■ al- su| imajo Mursko Soboto ' so občino. Duša Škof Anton Štihec Ena predstava, da stane 10 milijonov, v Soboti pa za ta denar gostijo 70 abonmajskih predstav iz vse Slovenije. To dejstvo nikakor ne pomeni, da je proti poklicnemu gledališču, z vsem srcem je za, vendar gleda na projekt zelo stvarno in opozarja, da gledališče vsekakor najprej potrebuje stavbo. V ta namen bi bilo dovolj obnoviti naš arhitekturni biser - kinodvorano arhitekta Franca Novaka. Slišati pa je, nadaljuje sogovornica, da sc bo to v bližn|i prihodnosti tudi zgodilo - obnova naj bi se začela v letu 2007, prej pa je treba, kar je povsem razumljivo, spraviti pod streho novo glasbeno šolo. Gledališče je zelo draga stvar, še enkrat poudarja Duša Škof, v stavbo je treba dati celo ^gledališko škatlo«, oder se mora poglobiti, da bi lahko sprejemal večino gledaliških predstav, dvorana pa bi lahko rabila tudi drugim namenom: kinu, plesnim nastopom, koncertom, proslavam. S polovičnim deležem države bi se to verjetno lahko uresničilo. Za obnovo kinodvorane pa obstaja tudi že 10' let star načrt arhitekta Aljoše Kolen ca, ki prvotne zasnove ne spreminja kaj dosti in bi bil ustrezen, če seveda ne bodo razpisali novega Sogovornica pa je previdna tudi glede profesionalizacije: ta bi gotovo morala biti postopna. Za začetek bi lahko ustvarili eno gledališko predstavo z domačimi igralci na leto in bi jo plasirali po Sloveniji kot Soboško gledališče, preostalo bi bila gostovanja, da jih ne bi že takoj doletela usoda drugih malih gledališč, ki komaj živijo. Tudi župan MO Anton Štihec nam je potrdil, da so sredstva za izvedbeni načrt obnove kinodvorane v letu 2006 že zagotovljena, v načrtu razvojnih programov za daljše obdobje pa je zapisano, da bodo začeli z investicijo. Iščejo že finančne vire in tudi sam je mnenja, da je to stavbo kot arhitekturno kulturno dediščino treba obnoviti. Poleg tega pa namerava, je povedal, zasebni investitor v središču mesta zgraditi multikino s tremi dvoranami, kar bo gotovo pripomoglo k boljši kulturni ponudbi. Pri MO so ustanovili komisijo za kulturo, v kateri so pripravili kratkoročni in dolgoročni program, in v zvezi s tem zavrača tudi očitke, da občina za kulturo premalo naredi. Na področju kulturnih ustanov, ptavi župan, ni vse tako kot bi moralo biti. Delovanje kulturnih ustanov bo treba urediti tudi formalnopravno, da ne bodo imele več namesto direktorjev vršilcev dolžnosti, kar se dogaja že nekaj let. Prav tako bi bilo dobro, če bi se za upravljanje grajske dvorane, ki je v pristojnosti ZKD, ustanovil javni zavod, kar bi olajšalo financiranje občine. Po povedanem pa lahko sklepamo, da so očitki tistih, ki bi radi uresničili svoje takšne ali drugačne »vizije«, zaenkrat rahlo krivični. Županov dosedanji mandat je prekratek, da bi ustregel vsem, tudi če bi to zmogel in hotel, vsekakor pa ne moremo več trditi, da občina ne namerava storiti ničesar v zvezi z obnovo nekoč tako občudovane Novakove kinodvorane. Da je vse tako, kot sta povedala predhodnika, nam je potrdil tudi tretji sogovornik, mestni svetnik Ivan Obal, tudi predsednik ZKD. Kot je povedal, ga problem s kinodvorano že dolgo muči, tudi zato, ker prinaša le izgubo, grajska dvorana pa je premajhna, da bi lahko poslovala ekonomsko. Za izvedbeni projekt in dolgoročno vlaganje v obnovo kinodvorane se zavzema tudi v mestnem svetu, opomnil pa je Še, da sedanje občinsko vodstvo tega prej ni moglo urediti, saj je naš novi župan Anton Štihec na začetku mandata moral delati po proračunu, ki ga je sprejel prejšnji župan, v novem pa, kot smo izvedeli, je zdaj urejeno tudi to B. B. L. V petek, 17. marca, se v beltinskem gradu zopet obeta zanimiv likovni dogodek. Slikarska kolonija Izlake - Zagorje in Društvo Aquila iz Lipovec pripravljata otvoritev razstave likovnih del, nastalih na 42 mednarodni slikarski koloniji Izlake • Zagorje 2005. Gre za drugo izmenjavo razstav dveh priznanih slovenskih kolonij. Društvo Aquila iz Lipovec je z razstavo del, nastalih na 13. Likovni koloniji Izak Lipovci 2005, že januarja gostovalo v Kulturnem centru Delavski dom Zagorje. Umetniški vodja slikarske kolonije v Izlakah, ki je najstarejša v Sloveniji, je naš rojak Nikolaj Beer. Za povezavo skrbi še en naš rojak, to je Vlado Poredoš, vodja skupine Orlek, prijatelj pokojnega ustanovitelja lipovske kolonije Izidorja Horvata Izaki Vlado bo tudi poskrbel za glasbeno spremljavo ob otvoritvi. Razstavljali bodo Todorče Atanasov, Metka Erzar, Svetlana Jakimovska Rodič, Martin Bizjak, Narcis Kantardžič, Milena Gregorčič, Franc Mesarič, Ana Mazoy, Igor Rehar, Vida Slivneker Belan-tič, Vinko Železnikar in Uroš Weinberger. J. Pi. Dialog z golobom Irena Mihelič je glavna in edina igralka gledališke predstave Primer počene zračnice ali Dialog z golobom, ki bo na odru grajske dvorane v Murski Soboti danes, v Četrtek, ob 19. uri. Avtor igre je Zdenko Kodrič, režiser Zvone Šedlbauer, pripravilo pa jo je Umetniško društvo Stara steklarska iz Ptuja. Kritiki so bili predstavi, ki govori o upokojeni doktorici antropoloških znanosti in njenem odnosu z udomačenim golobom, pri tem pa se spominja svoje preteklosti, zelo naklonjeni, pohvalili pa so vse segmente predstave, od režije do igre. Krstna uprizoritev predstave je bila septembra 2005, v Murski Soboti pa bo odigrana samo za izven. - T. K. Popravek V članek Mlinarič, Roš, Cigan, Tirš, ki je bil objavljen v Vestniku prejšnji teden, se nam je prikradla nenamerna napaka. Avtorica Mojca Tirš je namreč že pred tremi leti končala Študij primerjalne književnosti, sedaj pa na Poljskem obiskuje drugi letnik novinarstva, kjer dela magisterij in drugi letnik scenaristike. Avtorici se za neljubo napako opravičujemo. ^afska razstava v Galeriji Murska Sobota fotografija Mariborskega kroga ....________-__ '________ s"k,rCa * Galeriji ^iavn I m°žno ogledati krOga Mariborske 'A' sodei k' 8a,efiia PriPra' i? M jh? s F°togalerijo a 1 Nato s« bo raz' let() 11 a v Zagreb, nasle-J gostovala v Lju- .. ’"krm. £a,eriji je na ogled 143 . ^°tijo ' CJnn®js^b avtorjev. Le-■ p°dročju fotografske I"1 Mdnbm?n" skupino P°d ime. ’ ' njejso.Dra- h kf d>j(.r • J*nk« Jelnikar, Stoti' hr»n l ,, । 80 Jerai-^mon Ti’ I, 1 Bar, Jernci«č, Ivo Cede, Anin 4>^C,.Tine Peter V?*« Vinko Vedlin, n- 'r lv’nbv *>R0<^rin> Frani° Pr«. °Va »d °rSak in Dan*l<> Cvet‘ ta, Mi p, ^«rjev sta že pokojna, je - redkjh ' Precciv letih,tako da kar Vtda| ne ustvarjajo več, Stoin htni$ki direktor Foto-P Branimir Ritonja. Vse Antonio Baričevič, Cigareta, 1974 razstavljene fotografije so originalne, večina jih je unikatnih, saj so se negativi izgubili ali so svojci avtorjev na njih premalo pazili Lani je ta raz- stava gostovala v omenjeni maribor- ski galeriji in takrat je bila izdana tudi monografija Mariborski krog. V njej je bogat zapis o delovanju skupine avtorjev, ki je nastala v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Najprej bilo v skupini petnajst avtorjev, nato sta se jim pridružila še dva. Skupina Mariborski krog se je obrnila k novemu fotografskemu konceptu, in sicer so začeli s fotografiranjem čisto vsakdanjih, včasih tudi banalnih motivov, v fotografijo pa so neredko vnašali tudi likovne motive Ravnatelj soboške galerije mag. Franc Obal je povedal, da ima Murska Sobota s skupino Mariborski krog že nekatere povezave, saj je bila že leta 1974 v takratnem Razstavnem paviljonu arhitekta Novaka na ogled razstava fotografij omenjene skupine. In kar je še posebno zanimivo, že takrat so si obiskovalci lahko ogledali nekatere fotografije, ki so razstavljene tudi danes. T. K. Danes v Ljutomeru premierno Partljičeva komedija V ljutomerskem kulturnem domu bodo člani gledališke skupine Kulturnega društva Ivana Kaučiča iz Ljutomera danes, v četrtek, ob 19-30 premierno predstavili komedijo Toneta Partljiča Krivica boli. Pod režisersko palico Srečka Centrih a bodo na odru komedijo zaigrali Jožef Pečnik (Janez Krivic, upokojeni profesor), Vanda Novak (Vesna, Janezova bivša žena), Srečko Centrih (Ljubo Topič, sedanji Vesnin mož) in Mira Rebernik Žižek (Marija, čistilka). Zaradi velikega zanimanja bodo igro v kulturnem domu ponovili že jutri, v petek, ko si jo bo ogledal tudi Tone Partljič. N.Š, INTERVJU 16. marec 2006 - VESTMI Zaporniški duhovnik Robert Friškovec Sem le njihov sopotnik, smerokaz, po domače tudi brca v rit . V zaporu te zelo hitro pogruntajo, ali si iskren ali pa vališ buče, nakladaš in leporečiš »Res, močno se tega zavedam, da sem samo človek, ki mi dane neke moči, tudi ta, da sem stalno na poti, da ho# z enega konca Slovenije na drugega, in gre...« Po videzu in letih zapozneli roker, a po svojem služenju ljudem s širokokotnim pogledom »prava faca«. Njemu pa je to, kar si drugi mislijo o njem, prav malo mar. Zunanjost je Robert Friškovec izbral po svoji meri, to, kar dela, pa je Njegova volja. Robert mu pravi kar »moj šef* in ob tem pokaže v nebo. Tudi tisto nedeljo, ko je zaradi sneženja od Ljubljane do Od-ranec, kjer je imel v župnijskem domu srečanje z mladimi in župljani, vozil pet ur, je bil On njegov spremljevalec. Tako kot velikokrat, ko se vozi od zapora do zapora. Robert Friškovec je namreč katoliški duhovnik, z dekretom Slovenske škofovske konference odgovoren za pastoralno delo v slovenskih zapo- rih, zaposlen pa je na Upravi za izvrševanje kazenskih sankcij kot koordinator za duhovno oskrbo zapornikov. »Veliko se ukvarjam z mladimi v raznih skupinah, s skavti. Ker padem noter, s kitaro. V zaporu tudi igram med mašo. Sem roker, poslušam U2 in tako naprej.« »Vidim, da sta ljudem moja navzočnost v zaporih in zaporniška pastoralna dejavnost dokaj neznani področji. Težko si tudi predstavljajo, da je to zelo širok spekter delovanja in da pri tem ne gre samo za zaprte osebe, ampak tudi za žrtve kaznivih dejanj, družine enih in drugih, delavce v‘zaporih, prostovoljce, ki vstopajo v zapor,« je v pogovoru o poznavanju njegovega dela dejal Robert Friškovec. Kako vse to obvladujete? Z Božjo pomočjo. Res, močno se tega zavedam, sem pa samo človek, ki so mi dane neke moči. Tudi to, da sem stalno na poti, da hodim z enega konca Slovenije na drugega, in gre... Zakaj toliko hodite po Sloveniji? Na teden naredim dva tisoč kilometrov, ker obiskujem zapo re na trinajstih lokacijah, in to je ta moja tedenska pot Čeprav me mnogi kličejo župnik, nisem nameščen v župniji, ampak sem duhovnik s poslanstvom posebne pastorale, področje zapora, in sem koordinator za duhovno oskrbo. To pomeni, da sem v vsakem zaporu navzoč določen čas. Kdaj sem tam, vedo tudi zaprte osebe in njihova pravica je, da se oglasijo pri meni. Moja naloga je torej, če se pri meni oglasi na primer musliman in želi pogovor s svojim predstavnikom, da se obrnem na islamsko skupnost in organiziram ta stik Zaporniki se s »priglasnico« prijavijo na pogovor in potem pridejo z različnimi potrebami. Običajno obisk pri meni vpišem kot pogovor razbremenilne narave. Ob obisku pa se lahko tudi sprehodim po zaporu in preverim, ali so zaprte osebe seznanjene z možnostjo duhovne oskrbe. Enkrat na mesec imamo tudi sveto mašo. Tu gre za posebnost. Na mašo lahko pride kdor hoče, tudi če ni veren ali kristjan, to pa so mase, kot rad rečem, s prilagojenim programom. Potek maše imajo udeleženci napisan na listkih, da ji lažje sledijo, vmes pa tudi lahko kaj vprašajo. Jr pogovor spoved? Z menoj in pred mano lahko govorijo, kar želijo. Nekateri mislijo, da gre vedno za spoved. Spoved ni toliko v ospredju kot to, da se človek z nekom želi odprto pogovoriti. - AH s pogovorom usmerjate njihovo razmišljanje k spreobrnjenju? Tu se srečata dva stila življenja, moj in njegov. Ne gre za to, da ga jaz usmerjam. Ko me ljudje sprašujejo, koliko zapornikov sem že spreobrnil, gladko odgovorim, da nobenega in tudi nobenega ne bom, ker se mo- »Ljudje mnogokrat mislijo, da sem tak zaradi zapornikov, vendar sem tak zaradi sebe, ker mi to veliko pomeni. Zaradi moje zgodovine in mojega doživljanja.« rajo sami. Jaz sem lahko samo njihov sopotnik, smerokaz, po domače brca v rit. Pomembno je, da si tu, da znaš poslušati in da tisto, kar čutiš, tudi poveš. Kdaj pa sem tudi tiho, ker mi zmanjka besed. - Komu daste brco v rit? To razumem kot spodbudo k nečemu, da ga potisneš do tega, da se odloči za kakšno stvar. Tudi v zaporu človek mora sprejemati odločitve. Sam iz verskega nagiba dostikrat rečem: ali življenje ali smrt. Ali želim živeti ali pa bom s svojim načinom delovanja in reagiranja osebnostno umiral. Zame brca v rit pomeni: pogled, tu imaš dve možnosti. Izbira je tvoja. - Kolikokrat jo dobite od zapornikov? Uh, velikokrat. V bistvu gre za odnos, in če je v eno, potem je tudi v drugo smer. Ravno takrat, ko kdaj utihnem, ko ne vem, kaj bi rekel, ko sem nemočen, takrat je to moja brca v rit. Toda naredim lahko samo toliko, kolikor lahko. Sam jih težko premaknem, verjamem pa, da je nekdo višje od mene in da ta deluje. - Se je kdaj preko vas dotaknil človeka, s katerim ste se pogovarjali? To je dejstvo. To velikokrat doživljam, ko kasneje vidim rezultate. - S čim uspete vzpostaviti iskren odnos? S svojo iskrenostjo. Da povem, kar mislim. - Ves čas govorim o zapornikih, torej v moškem spolu, in tako mi tudi odgovarjate. Imamo pa tudi zapornice. Se pogovarjate tudi z njimi? Ker sem edini, obiskujem tudi ženski zapor. V Sloveniji imamo enega na Igu pri Ljubljani. Po svetu pa je praksa takšna, da so v ženskih zaporih redovnice ali pastoralne delavke. Pri nas jih še nimamo, a mogoče jih bomo kdaj imeli. Pogovor z njimi je seveda drugačen, saj ženske v meni pogosto vidijo moškega. Tu so taki kratki stiki, ko pride in reče... ne vem... na primer A danes me pa ne boš nič objel. Jaz pa ji odgovorim: Saj te nisem še nikoli. - Ste se ob srečanju z zaporniki kdaj zalotili z mislijo: Prav ti je, da sediš, da se spokoriš za svoje grehe? Priznam, da mi kaj takega še ni prišlo na misel. - Ob Silvu Plutu seje med ljudmi razvnela debata o tem, da bi sami še bolj ob- računali z njim, morilcem, ki mori na tako grozovit način. Jaz nanje gledam z drugačne perspektive, ker s temi ljudmi živim Pa saj ga lahko linčamo, toda kaj bi s tem dosegli? Meni se postavljajo drugačna vprašanja, na primer kaj dela družba, da ima takšne ljudi Saj so oni vendar del družbe. - Tudi jaz sem del te družbe, pa še nikogar nisem umorila. Kdo pa lahko zase reče, da se mu kakšna stvar ne more zgoditi? Sedaj smo lahko vsi prepričani: jaz pa ne, to pa ne. Morda tudi on pri desetih letih ali v otroštvu ni imel takih idej. Pa ga ne zagovarjam, vendar razmišljam o teh ljudeh Še vedno s človeško dimenzijo. In takih Iju- N ih če se ne rodi tnorilec ali posiljevalec ali tat. Vse to postanemo zaradi življenjskih travm, ranjenosti, saj iz tega sledijo takšne reakcije, di, kot je on, je lahko še kar nekaj, pa jih sedaj še ne vidimo. Morda bo spet kakšen čez leto dni, neki Jože, čez tri leta pa bo en Tone ... Ali ni to stvar neke družbe, to, kako do tega prihaja? Zame so to tista prava vprašanja, ker, veste, nihče se ne rodi kot morilec ali posiljevalec ali tat. Vse to postanemo skozi življenjske travme, ranjenosti, saj iz tega sledijo takšne reakcije. Jaz vsaj to tako razumem. Najlažje je vanj metati kamenje in čez leto spet v koga drugega. Ko mečemo kamne - kaj nam res nič drugega več ne ostane? Pa še to. Jaz vidim, da ljudje, ki zapore spremljajo od zunaj, zelo močno ločijo mi in oni. Mi, ki smo zunaj in smo »pridni«, in oni, ki so pač »poredni«. Jaz pa, ki hodim iz enega v drugi svet, ne vidim razlike. So ljudje, ki so bili zunaj in pridejo not, in so ljudje, ki so bili notri in pridejo ven. Dostikrat se tudi sprašujem, ali z zapori dosežemo namen, torej to, kar bi radi, ali pa naredimo samo to, da nekoga zapremo. In kaj bi po vašem z zapori sploh radi dosegli? Naši zapori so zavodi za prestajanje kazni, ki jo določi so- dišče. Znotraj so sicer prog®1’ obravnave za vsako oseM* lahko spoznava stvari in P0^ kaj spremeni, vendar ni P01 rek na tem. In če se nekdo spremeniti, mi tega tudi sežemo, pa Če se postavi®0 glavo. Jaz imam občutek, da kot je v družbi nekakšna -'i' je tudi v zaporih, zato do^' rečem, da je zapor zrcalo Zapore poznajo vse civili^ le nameni se kdaj spremil' moj občutek pa je, da s te®'1 ljudem naložimo kazen, čino primer zaključi, in to - Vsake toliko časa se razprava o tem, kaks^; naša kaznovalna p ■ '• AH imamo stroge ali1,1 < kazni, Kaj vi pravite o11 V neki televizijski oddaj1, gledalci glasovali o tent,a!" tridesetletna zaporna kaze® ? majhni Triinosemdeset ods1 kov ljudi je menilo, da ja> pravim, da lahko damo št*tl. set-, petdeset-, šestdeseti0 kazen, toda ali bomo s te® * gli namen? To me žre. De^ v rimskem zaporu Rebi^1’, tam imajo zelo visoke kaz®’ * dar zaporniki po petnajsti®^, lahko zaprosijo za pomil05® To pomeni, da gredo ven? kot pri nas. - Ali pri njih z zapori11 žejo namen? Na to si ne bi upal odgO^ ker sem tam delal le eno lr,‘ predvsem z zaporniki j jezikovnih skupin Kolik0 gredam po Evropi, se vsf' šuje, kako in kaj. Nekate*1 delajo različne poskuse-' mer na Švedskem so odpf # por dobesedno v smisl® ’ stana. To pa zato, da bi se srččal s svojim notranji^ torn, od koder prihajajo1 ranjenosti. Kakšni so td0 pa ne vem. - Se kdaj sprašujete, "h živijo žrtve obsoje^^ njihovi svojci? Eden od programov, k* k vajam, je namenjen tudi z j kaznivih dejanj in tako v«^ spoznam žrtev in storile3' ... je pomembno, da vidi® °’ Jaz nisem odvetnik zap0^^ niti ne stopam na stra® , Ko imam pred seboj *: 1 pogovarjam z žrtvijo, k° obsojenca, se pogovarja®* sojencem. - Ste bili kdaj ogrož^ je bilo kdaj strah? V zaporu se ne počuti1’* 3 ženega, živim pa z zavest)®’ mojega življenja vedno1 j1 krat konec. Če pa bi opr* jd vsakem vogalu, bi se ®’ zmešalo. Sam tudi strah vas je lahko ali lklL 9 zorni. Pozornost je na' ’ „ • se zaščitiš in ne delaš de® vendar pa tega ni dobro P^1 p ti do skrajnosti. Zato K1" pa kdaj kakšno medijsko -= lo tudi relativizirati. Majd« VESTNIK -16. marec 2006 KMETIJSTVO 13 Dohodnina 2005 Dohodek iz kmetijske dejavnosti iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejav-n . * v napoved za odmero dohodnine pod oz- dohodek iz osnovne kmetijske in gozdarske >nh PS zdomskega društva Mura iz Rankweila 1 ’z Velenja. Med gosti sta bila tudi konzul RS v v ' UJ1 'n ^uPan Občine Puconci Ludvik Novak. Pre-0,11 ^ja?^ovenija Štefan Škerlak je v svojem pozdravnem 1^4, ' Win’'1,1 neROvali dragocene stike z domovino, dok- S na Sre, Na posnetku je skupina izletnikov, ki se je anie v Rankweil iz puconske občine. J. Konkolič pogledom ošvrknili napol razkopan stari traktor. Njegova oblika je povedala, da je starejše izdelave. O njem nam je Jože povedal: »Sem Član Društva sta-rodobnikov Oldtajmer na Stari gori. Vanj sem se vključil, ker uživam ob pogledu na staro kmetijsko mehanizacijo Kar nekaj časa sem iskal kak star traktor. Pri nas je veliko starih steyr-jev, zato sem si želel nekaj drugega Po oglasih sem na Dolenjskem našel nemški traktor Hella, letnik 1956. Kot mi je znano, naj bi bil eden redkih, če ne edini v Sloveniji. Domov mi ga je pripeljal brat Tone, ki je podjetnik. Pri njem tudi priložnostno delam pa tudi sicer mi rad pomaga. Že dve leti se mučim, da bi ga spravil v pogon. Na njem ne spreminjam ničesar, saj ga želim ohraniti v izvirni obliki. Njegova obnova poteka počasi, saj je delo zamudno. Pogosto se posvetujem tudi s kakim strokovnjakom. Pri prenovi mi pomaga tudi sin Simon, ki je sicer po poklicu mizar, sedaj pa poklicni vojak. Ker je letošnja zima precej hladna, dela stojijo. Kot vidite, rajši na toplem pletem košare. Upam, da mi ga bo letos uspelo spraviti v pogon in da bom z njim lahko sodeloval v povorkah našega društva na različnih prireditvah« Še bi lahko klepetali, a ga z vprašanji nismo ovirali pri pletenju koša. Zanimivo je bilo gledati, kako spretno je delal; včasih tudi tako, da sploh ni gledal košare, ki jo je pletel. Povedal je, da že komaj čaka pomladi. Veseli se je tudi žena Frančiška, ki ima rada rože in delo z motiko. Moramo še omeniti, da je Jože tudi aktiven član Prostovoljnega gasilskega društva Stara Gora. Besedilo in foto: Ludvik Kramberger Vsako leto se zaposleni Splošne bolnišnice Murska Sobota ob 8. marcu spomnijo svojih upokojenih sodelavk in sodelavcev in jih povabijo medse. Vsakokrat se srečanju pridruži MePZ Štefana Kovača, ki s svojim programom popestri srečanje nekdanjih sodelavcev. Tako je bilo tudi letos, in sicer že osmič po vrsti. Zbor z najdaljšo tradicijo v Pomurju, naslednje leto bo namreč slavil štirideset let delovanja, se je tudi tokrat predstavil s pestrim programom. Pod vodstvom zborovodkinje Alenke Brulc Šiplič, ki zbor vodi že petnajsto sezono, so pevci zapeli in predstavili Premrlovo Svatbo na poljani, ljudske Ženka mi v goste gre, Dajte dajte, Po zelenem travniku, Ko ura štiri bije, Petelinček je zapieu, Mozartovo Benedictus sit deus, sodobno ameriško skladbo Exultate, baročno Laudate domino, nastop pa je končal z znano ameriško skladbo When the Saints Pevce je na klavirju spremljala pianistka Majda Bicskey. Zbor se aktivno pripravlja na tradicionalni pomladanski koncert, ki bo 7. aprila v soboški kinodvorani, in na mednarodno tekmo- Jubilej prleške humoristične skupine »Po treh koteh« Za njimi je dvesto petdeset nastopov Sredi meseca marca pred petimi leti je prleška humori-stično-satirična skupina »Po treh koteh« posnela prvo oddajo, od takrat naprej pa se na lokalnem radiu v Ljutomeru neprekinjeno predvaja vsak teden. Še bolj kot na radijskih valovih se priljubljena skupina uveljavlja na priložnostnih dogodkih, njihov prvi nastop »v živo« pa je bil v atriju ljutomerske mestne hiše julija 2001. Gostovanja so se kar vrstila. Brez skupine si ne gre predstavljati vsakoletnega Prleškega sejma, v njihovi režiji je »pokop fašenka« v Železnih Dverih, pred dvema letoma pa so se udeležili tudi podelitve »gongov popularnosti« na Bledu. Ob praznovanju petletnega ustvarjanja in jubilejne 250. oddaje je skupina minuli petek pripravila celovečerni nastop v ljutomerski kinodvorani, kjer ni bilo dovolj prostora za vse, ki bi si predstavo želeli ogledati. Zato bo kmalu ponovitev ... »Predstava, ki smo jo pripravili ob naši stoti oddaji, je bila izjemno dobro sprejeta in odlično ocenjena. Morali smo jo kar nekajkrat ponavljati v naši ožji in Širši okolici. Menim, da bo tako tudi tokrat,« pravi eden od piscev tekstov Branko Hrga. Ob njem se nenehno trudijo na satirični način obravnavati aktualna vsesplošna dogajanja v okolju še Vera Slavič, Roman Marič in Branko Vrbančič. Scenarij za posamezno oddajo pišeta kar »ulica in glas ljudstva«, zatrjujejo člani skupine, ki veliko Šal spišejo tudi na svoj račun. Pravijo, da so njihovi najzvesrejši poslušalci starejši ljudje, ki nekaterim pričevanjem dogodkov povsem verjamejo. In prav zato so Člani tudi dobrodošli na številnih prireditvah, kjer dobijo še pristnejši stik z obiskovalci. Odzovejo se domala na vsako vabilo, saj N. Š., foto: N. Š. jim zabavno druženje največ pomeni... Zlatoporocenca Skalic iz Male Polane Zlato poroko sta te dni praznovala Katica in Ivan Škalič iz Male Polane. Katica, kije bila doma iz Dokležovja, in Ivan iz Male Polane sta se poročila februarja leta 1956 v Beltincih. Živita v Mali Polani. Oba sta bila zelo aktivna v kulturnem in družbenem življenju v sedanj1 občini Velika Polana. Katica je bita učiteljica na osnovni šoli, ob tem pa je bila aktivna še pri ohranjanju folklore in kulturnega izročila. Vodila je tako otroško kot tudi odraslo folklorno skupino. Ivan, do upokojitve zaposlen v lendavskih podjetjih, pa je bil aktiven Član Lovske družine Velika Polana. Po upokojitvi se Ivan še vedno rad sprehodi s kolegi lovci po gozdu, oba pa sta dejavna tudi v Društvu upokojencev Velika Polana, kjer je Katica predsednica društva. V zakonu se jima je rodil sin Mirko. Zlato poroko sta praznovala v družbi sorodnikov in prijateljev. J. Ga. 16 REPORTAŽA 16. marec 2006 - KESU V deželi ob Muri tudi derbi v hokeju na ledu Strele na koncu zažgale Petanjce Ledene strele Petanjci Takšne prizore smo lahko videli tudi na nedavnem olimpijskem hokejskem tumid1* Andrej Bedek, foto: Nataša Boj do zadnjega moža (ploščka) Brez igre na telo ni hokeja. Ena najhitrejših športnih iger ima v Sloveniji bogato tradicijo. Spomnimo le na spopade večnih tekmecev z Jesenic in Ljubljane. V devetdesetih je na tekme v Tivoli romala polovica Gorenjske. Podobna slika je bila tudi v Podmežakli. Ledena ploskev je bila priča številnim razburjenjem. Spopadi navijačev pa so bili trn v peti možem postave. Pojdimo naprej; naša reprezentanca igra v najelitnejši skupini svetovnega hokeja v družbi olimpijskih zmagovalcev Švedov, vedno odličnih Slovakov in agresivnih Kanadčanov. Mladi Razingar nastopa v prvi češki ligi, še mlajši Kopitar je podpisal pogodbo z ekipo ameriške poklicne lige. Jan, Rodman in CigieneČki so igralci, ki si jih želi pol Evrope. Nekdanji trener jeseniškega moštva Krikunov je bil selektor Rusije na zadnjem olimpijskem turnirju. Lahko bi še naštevali, vendar se raje vrnimo k hokeju v pokrajini ob Muri. Nosilca tovrstne športne panoge pri nas sta kluba Ledene stre- Minuto in pol pred koncem zadene Lenarčič, za njim$e Odločilni podaji prispeva Petrič. V zadnjih trenutkih tekn,e stijo napadi Petanjcev, ki ne obrodijo sadov. Derbi se tako k1 zmago Ledenih strel. In brez ene same kazenske minute, volj,« bi rekel še en komentator lokalno-športnega dogajanj* le in Petanjci, ki nastopata v mariborski hokejski ligi. Pravila lige so enaka kot v »zaresnem« hokeju - prepovedani dolgi streli, nedovoljeni položaji, menjave med igro ipd. Polčas traja 15 minut. Sodi en sodnik. Prekrški - spotikanje in visoka palica - se kaznujejo z minuto sedenja na kazenski klopi. Za namerni prekršek in pretirano grobost sledi petminutna kazen ali disciplinska kazen igre. Da se v Pomurju igra hokej na ledu, ni zelo znano. Da imamo v hokeju še derbi - podoben tistemu v najbolj postranski stvari na svetu je še manj znano. Naslednji reportažni zapis bo potrdil zadnji trditvi. Najprej pa dejstva - kdo: HK Ledene strele vs. HK Petanjci, kraj: ledena dvorana Tabor, Maribor, čas: sobota, 22.30 (kakor v ligi NHL - op. p.), izid: 5:3 za Ledene strele, vtisi: sledijo. so bili doseženi v manj kot dveh minutah igre ali natančneje*, sekundah! Nato sledi juriš Ledenih strel, a v 24. minuti iz naspf° ga napada zadenejo Petanjci. Režiser gola je naveza Kreft - ° ' Neodločen rezultat tri proti tri povzroči veliko navdušenje P|1‘, ščici petanjskih navijačic, ki so spodaj podpisanemu zabičaj pazi, da ne bo narobe poročal. Na koncu derbija Ledene strele11™ vičijo vlogo favorita in dvakrat pošljejo plošček v nasprotnik0’» Vroče v ledeno-mrzli dvorani Zadnjo soboto sta se »naši« moštvi udarili med seboj A preden se avtor reportaže prelevi v športnega novinarja ali poročevalca, obudimo njegove spomine na hokej na ledu: na drsalkah je stal trikrat v življenju. Hokej je igral na zaledenelem ribniku za babičino hišo. Brez drsalk. Namesto prave palice je imel leseno palico. Plošček oziroma pak je bila zmečkana pločevinka. Ekipo so sestavljali vrstniki iz vasi. Menda je tako obliko hokeja kar obvladal. O tistem, kar ga je čakalo, ko se je ves premražen in moker vrnil domov, raje ne bi. Sicer pa so na sobotnem srečanju uvodoma pritisnile Ledene strele. Po treh minutah zadene Vukan po podajah Titana in Rojnika. Nato pritisnejo Petanjčani. Strele se branijo s prepovedanimi dolgimi streli in poskušajo s protinapadi. Do konca prvega polčasa brez večjega razburjenja. V drugi minuti nadaljevanja vratar Ledenih strel Zorkovič ohrani nedotaknjeno mrežo v položaju ena na ena. »Zares, zares dobra obramba,« bi izjavil lokalni nogometni komentator. Tri minute kasneje Kovač po strelu z modre črte Strele povede v vodstvo z dvema goloma razlike. Ne mine niti petnajst sekund, ko spet kloni petanjski vratar Turner. Nič od prazne mreže Rezultat 3:0 kaže na suvereno zmago Sobočanov. Strele dominirajo na drsalni površini in Zorkovič najbrž že razmišlja o svojem drugem tako imenovanem shoutoutu v sezoni, ko v razmaku pol minute Petanjci dosežejo dva zadetka. Strelca Kreft (podajalca Kranjc in Grah) in Mirt (poda mu Vivola). Mimogrede: štirje zadetki i Wk -16. marec 2006 KRONIKA Rudolfu Sercu osem let zapora za umor Dušana Kučana lani aprila v Gederovcih Morilec obžaloval dejanje so izjavile, da Sercu ni bilo pogodu, ker je Kučan hodil k zetovi hiši - »Skrbelo me je za vnuka,« med drugim dejal v zagovoru - Prepiri zaradi preureditve hiše - Streljal pijan in manj prišteven d senat sodnika Dezide-Novaka je v torek stopa trk ''^»desetletni Rudolf Serec _ ’*derovec Na zatožno klop . okrožnega ikaKa jr postavil tožilec 41 ®flek, ki mu je očital •’Dušana Kučana. Sojenje ie ajS Prost°stt. Sodišče za c ‘#encg,i Serca spoznalo in mu prisodilo ^^••o zaporno kazen. rilaift^^1 ^tožnico: 16. apr.. ’ pol šestih popoldan v vsi« ,e Ru domov iz '' Povedal je še, da ' Pnce, je dobil Kučan skrbništvo nad Se- Jo*etom Vučakom. Serčevi tega niso vedeli. J j, nj to ie skrbela za invalidnega Vučaka, je dejala, ^ritia h P°membno sporočiti Serčevim o skrbništvu, VSe še ni bilo dokončno domenjeno. Rudolf Serec je med zagovorom na sodišču priznal in obžaloval umor. Po besedah tožilca Bejeka je Sercev motiv za dejanje negativni odnos do Dušana Kučana. kot lovec že več let ni mogel pritisniti na petelina, ko je imel, denimo, srno na muhi, in da ne ve, kako se je zgodil umor. Tožilec Bejek je želel zvedeti, kako je lahko priznal dejanje, če se ga ne spomni. »Žena in hčerka sta mi povedali, kaj sem storil,« je pojasnil obtoženi, ki je med pričanjem tudi jokal. Prepiri, ker so preurejali hišo Serec je povedal, da sta se s pokojnim Dušanom Kučanom nekajkrat sprla. »Ko so preurejali podstrešje zetove hiše, sem šel k njim, da bi pomagal. Kučan mi je zagrozil, da me bo vrgel skozi okno, ker da nimam ničesar iskati pri njih.« Drugič so se sprli, ko so pri hiši rušili steno, da bi naredili vrata. Tretjič pa zaradi presaditve drevesa. »Kučan in Nada sta vse delala po svoje in se posmehovala vsemu, kar sva z ženo rekla. Na začetku je Kučan k hiši hodil le za kako uro ali dve. Pozneje je ostajal pozno v noč,« je še povedal Serec. Tožilec ga je vprašal, ali je Kučanu kdaj grozil. »Nisem,« je odgovoril. Da so se sprli med preurejanjem hiše in nato prekinili stike, je pričala tudi Nada Poredoš, ki je k Vucakovim prišla pred petimi leti. Dejala je, da je skrbela za otroke in Jožeta, ko je postal invalid. »Jože se je zdravil v Avstriji, nato smo ga vzeli domov. Hišo smo preurejali, da bi laže živel.« Dušan Kučan je Nadi pomagal pri urejanju dokumentacije in zdravljenja v Avstriji. Kakor je še povedala, je Kučan že prej hodil k Vučaku, ker mu je urejal tudi zavarovanje. Po prepiru zaradi rušenja stene so s Kerčevimi prekinili stike. Usodno aprilsko soboto so se odločili, da bodo dokončno postavili garažo. Na pomoč so poklicali bagerista in delavce. Kerčeve so prosili, če so lahko zraven, da bodo preverili mejo med parcelami. Popoldne se je oglasil Kučan. Bil je v obleki in kravati. S Sercem sta se zapletla v prepir. Kučan je nato šel na bager. Ko je slišala streljanje, je bila v kuhinji. »Skrbim za družino in Jožeta in nisem zapravila denarja in njegovega premoženja, kakor namigujejo,« je sklenila Poredoše-va. Po aprilskem umoru se je le enkrat srečala s Sercem, ko je le-ta prišel k njim na vrt požagat drevo. Spregovorila nista niti besede. Po pričanju je sedla h Kučanovi ženi in bratu, ki sta ves čas v dvorani spremljala sojenje. Serčeva žena in hčerka nista pričali Žena Zlatica in druga hčerka Vesna na sodišču nista želeli pri- Serec je zadel Kučana z razdalje 30 metrov v levi del ramena in prsi. Krogla, kije šla skozi telo, je povzročila tako hude rane - tudi poškodbo kostnega mozga da pokojnik ni imel nobene možnosti preživetja, ker je takoj izkrvavel. Tožilec je obtoženega označil kot dobrega strelca, kar je potrdila tudi priča Anton Skledar. Odvzem krvi po streljanju je pokazal 1,39 promila alkohola v krvi in 1,97 promila v Serčevem urinu. Pooblaščenec Boris ŠtefaneGje med sojenjem v imenu družine (žena, hčerki, brat ter oče in mati) pokojnega Kučana vložil pravnopremoženjski zahtevek v znesku 21,5 milijona tolarjev. Sodnik Novak jih je napotil na zasebno pravdo. čali, zato so prebrali njune izpovedi iz preiskave. Žena je potrdila moževe besede, da sta skrbela za vnuke. Potrdila je tudi, da sta se mož in pokojni Kučan sprla in da sama nista več hodila tja, ko je bil Kučan v hiši. »Počutila sva se, kot da sva manjvredna,« je izjavila. Tisto soboto je mož pil. Po prepiru s Kučanom sta ga s hčerko pospremili domov. Bila je v kuhinji, ko je zaslišala strel. Prišla je ven in našla moža, kako sedi na stopnicah. Bil je ves bled in podivjan. »Štirideset let sem poročena z njim. Nikdar ga nisem videla takega.« Dejala je še, da je bilo moža strah, kaj bo z vnuki, in da so Nadi pomagali, ona pa je otrokom prepovedala hoditi k njima. Hčerka Vesna Šeruga je pričala podobno. Sama je po streljanju odnesla puško v avto, ker se je bala, da si bo oče sodil sam. Puško je pozneje izročila policiji. Da se oče ni strinjal z rušenjem in predelavo hiše in da ni odobraval Kučanovih obiskov, je še pristavila Obe sta tudi rekli, da nista vedeli za Kučanovo skrbništvo nad njihovim zetom. V nadaljevanju so bili zaslišani Serčeva vnukinja Nina Vučak, Franc BaligaČ in bage-rist Srečko Kutoš, ki je tisto soboto delal pri Vučakovth. Slednji je povedal, da ni slišal prepira. Kučan pa je po prepiru, tako Kutoš, izjavil: »Zdaj mu jaz pokažem.• Kutoš sicer ni znal povedati, ali je Kučan morda želel sprovocirati Serca. Sklepne besede in izrek sodbe Pred koncem sojenja je tožilec ponovil znana dejstva: Serec je moril v stanju zmanjšanje prištev-nosti zaradi depresije, alkoholiziranosti in velikih emocij (to je v mnenju zapisal Jože Magdič, izvedenec psihiatrične stroke, op. p.). »Sicer je nadpovprečno inteligenten. Kučana je zadel, ko je bil le-ta na bagerju. Meril je v njegove prsi,« je sklepal Bejek. Za obtoženega Serca je zahteval 13 let zapora. Zagovornik Janez Kočar je spomnil na okoliščine iz življenja njegovega varovanca - izguba zeta in hčerke Marjane. Spomnil je še, da Serec ni nasprotoval, ko se je Poredoševa preselila k invalidnemu Jožetu. »Ni pa zaupal Kučanu, ki je hodil k njima. Bal se je, kaj bo z vnukinjo Nino in vnukom Benom,« je razmišljal odvetnik. »Dejstvo je tudi, da Serec ni vedel, da je Kučan dobil skrbništvo nad njegovim zetom«Senatu je predlagal, naj pri sodbi upošteva starost in stanje obtoženega Petčlanski senat sodnika Novaka je razsodil po dobre pol ure. Rudolfa Serca so spoznali krivega umora. »Izrekam vam osem let zapora,« je dejal sodnik in mu naložil še plačilo stroškov sojenja. Andrej Bedek, foto: Nataša Juhnov Po naših znanih poteh Turistične prireditve Cankova - V soboto, 18. marca, ob 10. uri se bo začel v okviru prireditev Jožefovi dnevi pred občinsko zgradbo na Cankovi 4. Jožefov pohod, ki ga organizira ŠD Studenec Cankova, štirinaj-stkilometrski pohod bo na relaciji Cankova-Korovci-Geriinci-Gornji Črnci-Domajinci-Topolovci-Cankova. V nedeljo, 19. marca, pa bodo pripravili na Cankovi Jožefovo senje. Rakičan - V četrtek, 16 marca, ob 10. uri se bo začel v prostorih Srednje kmetijske Šole Rakičan strokovni posvet z mednarodno udeležbo z naslovom Novi izzivi v urejanju podeželja -Razvojne priložnosti v kmetijstvu, ki ga organizira Inštitut za razvoj podeželja, Srednja kmetijska šola Rakičan v sodelovanju zjavnim zavodom Krajinski park Goričko. Murska Sobota - V petek, 17. marca, ob 19. uri bo v konferenčni dvorani hotela Diana predavanje Petra Eržena z naslovom Čari Namibije, ki ga organizira Društvo geografov Pomurja. Negova - V nedeljo, 19. marca, ob 14. uri se bo začel pri gradu v Negovi pohod z naslovom Za zdravo življenje, ki bo potekal v okolici gradu. Murska Sobota - V soboto, 18. marca, organizira Planinsko društvo Matica Murska Sobota pohod v spomin na Marijo Viid. V soboto in nedeljo, 18. in 19. marca, pa organizirajo dvodnevni pohod v Tamar in Kofolovo sedlo. L-----------------------—-----------------------------I Dvajseti festival turističnih podmladkov v Odrancih Združeni k uspehom Na državno srečanje gresta osnovni šoli Mala Nedelja in OŠ lil Murska Soixfi V telovadnici Osnovne šole Odranci in v dvorani odranske občinske zgradbe je potekal letošnji Dvajseti regijski festival turističnih podmladkov osnovnih šol iz vsega Pomurja. Festival sta organizirala Pomurska turistična zveza in Osnovna šola Odranci, udeležilo pa se ga je deset pomurskih osnovnih šol, med katerimi je petčlanska komisija Turistične zveze Slovenije za najboljši, ki se bosta udeležili tudi državnega tekmovanja turističnih podmladkov, izbrala Osnovno šolo Mala Nedelja in Osnovno šolo III Murska Sobota. Ob teh šolah so se srečanja udeležili še turistični podmladki osmih pomurskih osnovnih šol iz krajev, kjer si prav tako močno prizadevajo za razvoj turizma. To so osnovne Šole šalovci, Miška Kranjca Ve- Gostitelji festivala, šolatji iz Odranec, stične zanimivosti v svoji D* Predstavitev podmladkov^' v dveh delih. Najprej so 4®? dan pripravili razstavo v tekrt* niči osnovne šole, potem 6 poldan še odrsko predsotii^ veliki dvorani občine Odrt nakar je bila po zabavne®1 r gramu razglasitev rezult®*®* Ravnateljica OŠ Odtanc” rija Smolko, ki je gostila festival, je ob tem povedi je naredila vsaka Šola na t£ Združeni k uspehom ‘. valom raziskovalno nalog® so šolarji odkrili vrsto nov11’ rističnih zanimivosti svojin* jev. Lotili so se zelo pestrih kjer poudarjajo kulturne, i”1* ne in etnološke zanimivo*0 ieon traia in 'I Šklojca z domačimi dobrotami in izdelki Ponudbo domačih izdelkov in pridelkov od novembra v Murski Soboti dopolnjuje trgovina Šklojca na Kocljevi ulici. Trgovino je odprl Geza Škrilec iz Čikečke vasi, ki se že vrsto let ukvarja s predelavo sadja, na policah pa najdemo pridelke in izdelke raznih ponudnikov iz vsega Pomurja. Ime trgovinici je Geza dal po prekmurski besedi za krhelj, posušeno sadje, ki je prav tako v ponudbi, ob tem pa še med drugim domači kruh različnih vrst, vse od rženega do posebnosti, npr. ajdov kruh z orehi. Na policah so še razne potice, Ocvirkove pogače, domači buhteljni, postružnjek in drugo. Prav tako ponujajo bučno olje, domače sadje, med, čaje, vina in podobno. Na voljo pa so tudi unikatni izdelki ljudskih obrtnikov, kot so lončarski izdelki, izdelki iz ličja, bučno olje v obliki daril, v teh dneh pa tudi remenke, kijih izdeluje Bernarda Merklin iz Motovilec, in drugo. Bernarda je ob našem obisku bila prav tako v trgovini in povedala, da gre ža tradicionalne prekmurske remenke, kijih izdeluje že dvajset let in za kar je dobila tudi potrdilo komisije pri Obrtni zbornici Slovenije. Domačnost pa ustvarja tudi prodajni prostor, kjer je del polic pokrit s slamnato streho, prostor pa tudi krasijo drugi izdelki iz prekmurske zgodovine. V prihodnje si želijo Še razširiti ponudbo, zato vabijo ponudnike domačih pridelkov in izdelkov ljudske obrti, da se oglasijo pri njih in jim omogočijo prodajo. - J. Ga. lika Polana, Odranci, Sveti Jurij -Rogašovci, Dvojezična I Lendava, OŠ I Murska Sobota, Gornja Radgona in Kuzma. Turistični podmladek OŠ Gornja Radgona na odrski predstavitvi Tretji pohod po Sladki poti Tretjega pohoda po Sladki poti se je kljub nekoliko slabšemu vremenu udeležilo okrog osemdeset pohodnikov. Organizirali so ga Mikroturistični grozd Sladka pot, Goričko drujštvo za lepše vutro in Prostovoljno gasilsko društvo Ratkovci, začetek pohoda pa je bil pred gasilskim domov v Ratko-vcih. Pohodnike je potem pot vodila na Gospodov, Lajnščkovin Makotrov breg, po gozdni učni poti do Časarovega mlina, mimo mokrotnih travnikov proti Ivanjševcem in do Rojarove iže. Nato so šli proti Lončarovcem, sledil je vzpon na breg Kermedin do medičarstva in nato do izhodiščne točke v Ra-tkovcrh. Razgibana pot s krajšimi postanki je manj zahtevna in dolga okrog deset kilometrov, pohodniki so dobili spominek, postregli pa so jim tudi z napitki, domačimi dobrotami in enolončnico. - J. Ga. Ekipe šol so ocenjevali člani komisije Peter Militarev, Sonja Jerman, Jana Kovič, Peter Obal in Jože Stvarnik, ki so poudarili prizadevnost mladih in njihovih mentorjev, da bi z izvirnimi idejami čim bolje predstavili turi- Podpredsednik Turistične Slovenije Alojz Šosterp1^ dal, da letošnja tema Zdr®^ uspehu poudarja P°mel1 ževanja idej in moči pri1 nem razvoju ter da se bo4°'^ gi šolarji, ki so sedaj akti',11, ri stičnih podmladkih, I'" jr vključili v aktivno turist, c lo, kjer je še veliko neizk0 nih priložnosti. Jože^ Razstava ročnih del TD Goska Satahovci Otvoritev prostora za dejavnost društva Turistično društvo Goska iz Satahovec je pripravilo v soboto v vaško-kulturnem domu otvoritev prostora, ki bo namenjen dejavnosti Turističnega društva, obenem pašo pripravili razstavo ročnih del. Ime TD Goska so si po tej živali, kot je povedala predsednica turističnega društva Irena Gomboši, nadeli zato, ker je bilo v vasi v preteklosti veliko gosk, ki so jih imeli skorajda pri vsaki hiši. Skozi vas teče potok Mo-kuš, ob katerem so se te goske množično zbirale. Društvo je bilo ustanovljeno pred enim letom, od takrat pa so se člani in članice (na fotografiji ob razstavi) aktivno vključili v prireditve v vasi in dejavnosti novoustanovljene krajevne skupnosti Sa- tahovci. V vasi je bilo nekaj časa precejšnje mrtvilo, sedaj pa je društveno življenje zaživelo. Razstava ročnih del vključuje dela članic društva in drugih vaš-čank, in sicer kvačkanje, gobeline, pletenje, vezenje, rože iz krep papirja in podobno, saj je tradicija ročnih del v kraju zelo bogata in se prenaša iz roda v rod. Ob otvoritvi je članica društva recitirala pesem, ki jo je sama napisala, predsednik Pomurske turistične zveze Štefan Dravec pa je povedal, da so že 64. turistično društvo v Pomurju. Prostor v vaškem domu so uredili s skupnimi močmi vseh društev v krajevni skupnosti, financirala ga je tudi krajevna skupnost, za ta namen pa so organizirali prireditev, katere izkupiček je bil namenjen temu. V njem se bodo člani in članice društva dobivali, se dogovarjali o nadaljnjih aktivnostih, organizirali predavanja in podobno J. Ga. www.vestnik.si PiXhntje /a Ul. .uh. 13. Minska SutoM 1 ■ _ Razstava In delavnice domače obrti na Cankovi V okdm Jožefovih dni - gre za vsakoletno prireditev v dneh, ko goduJf' - so pripravili minulo nedeljo na Cankovi razstavo izdelkov ročnih del ter vin, medu, bučnega olja, suhega sadja in domače i pravijo pri turističnem društvu s Cankove, so k razstavi, ki so deveto leto, povabili tudi rokodelce iz širše okolice Pomurja, saj ditvijo ohranjati kulturno dediščino in predvsem mlajši generaciji P® ,, * preteklosti naših krajev. Veliko osnovnošolskih otrok je zato tudi sod0 ■ delavnicah, ki so potekale vzporedno z razstavo. Na njih si je fH0 ti;r ogledati vezenje, pletenje košar iz šibja, barvanje pisanic. ■ j okraskov iz slame, kvačkanje, prikaz lončarstva, izdelovanje ptičji^1 risanje na steklo ipd. - C. K., foto: N. J. VESTNIK ~man:c 2006 ŠPORT J i. i * j Prireditev Izbiramo športnika leta 2005 občine Gornja Radgona Laskavi naslov Andreju Pintariču in Ribiški družini Radgona -. 8°rnjeradgonske osnov-‘e je bila 21. tradicionalna portno-zabavna prireditev pod JT*1 Izbiramo športnika leu “ jo je organizirala Šport-Gorn’a Radgona. Njen sednik Igor Pivec je izrazil ^OVoljsfvQ na(j dosežki Jport. 1 in hkrati poudaril da je ra-‘^'^nškaobčina v minulem ji ° Pridobila največ sred-rjn » ^‘nd,Qk za šport v Pomu-^^pan »ušan Zagorc drugim izrazil željo po d 2e*° Potrebne telovadne Ob tei priložnosti se je tUd' VSC^ ki SO V veliko prispevali k športne dejavnosti, pri 1 ’ ^asti omenil pokojna kuit» CVec in Riharda Ovčka. V nimifneni Programu so z glasbeni • Pevskimi in plesnimi točka-OS Gornja Rezu|f ” Andrej Pintarič. Pravilni';?’Plujejo m je nKgove odločitve. La- cahi/j1 ^avniprvakvdvoji-k-t 'gc| vrst0 posamičnih vj7-. ™ Zlh*- V Aveniji, nekaj Hrvat Pa ie zasedel tudi na '^hiTV in Crni gori’ kjer ir’ ***•’> Nemčiji in Avstriji, , 'že sv°j drugi med-TK^i' posani<^ni turnir. Je član riiitj Maribor in katego-športnik. % 1 ’ Dskar 5mid mlajši, N- ' Radgona. Svojo kako’ tillVrst0 'et dokazuje z odlič-številnih tekmo-P011*1*1 s tretjim ktTik|' na grand prixu na Pra-Jl1 drugim mestom na ie v Prvenstvu, zmagal pa '•ko z 11 vzhod ’Toje ve-°V01’StV0'° 'ePa nagrada sezonT S tem je po-.7toženi trud, zato bom btj, । skušal še bolj trdo treni-..«“■»razglasitvi, ^čir-a* i do,goletna uspešna šlji ,ica TS Radenska Jo-k‘"‘veterankajeveč-^la ' pomurskega 'h-ii 0 " SVetovnem veteran-’hisi, ' '”tiu v španskem San Ninah . tckmovala v 4 disci-^^rosii ? to™001* je bila četrta, edtna, na 5 km je bila Jubilejni pokal Sobočanom ^oti je 7' OŠ I v Murski 1,1 turnj |h''lic|r4l^0mednaro-tc Mo ta^ Murske Sobo- dok., rski prestolni*' > n Edicijo. Tekmo-7°rtu s h ^nim,vem borilnem n’m delom in pod /^tie r_' ^dstvom dosegajo .1 J| Ulu Tako |c bito tudi 7 '! in (m /ekmovanja v kakar 77? konkurenci • Slov ' * judoistov iz 18 >. , ekipni in pokalni ^^r^mg'jejKl.cnda-' ' Maribor, četrti dct'kj in dekli < ^’kolar ^am° ^rtevič. 2. Man Jur i Žu Aetta r F,I,P Tratnjek 17 'iv,. , -‘"dava,, do 31 Haas (Gradec), 2. prva v svoji kategoriji, na 10 km pa peta. Pretekla je tudi Pohorje od Slovenj Gradca do Snežnega stadiona v Mariboru in zasedla 3 mesto. Prvič je bila tudi zmagovalka Maratona treh src v Radencih »To priznanje mi zares dosti pomeni. V bistvu je plod celoletnega dela, vseh tekmovanj in odpovedovanj.« V konkurenci športnih ekip je bila najboljša Ribiška družina Gornja Radgona. Ta že vrsto let posega’po najvišjih mestih na tekmovanjih doma in v tujini. Lani so dosegli več dobrih rezultatov na državnih prvenstvih, naj Oskar Šmid ml., Jožica Šiftar, Toni Pintarič (brat odsotnega Andreja), Dušan Zagorc in Igor Pivec. Foto: M. J. k 1 J i'7 . večji uspeh pa je bilo 4. mesto na klubskem svetovnem prvenstvu v Italiji. Za ekipo so nastopili Miro Matjašec, Željko Mavrič, Aleš Kancler, Gusti Prelog in Šunko Verstovšek. Drugi je Rokometni klub Ar-cont Radgona, ki je v minuli sezoni četrti po rednem delu tekmovanja v 2. državni rokometni ligi vzhod, v končnici osmih ekip z vzhoda in zahoda pa so zasedli 8. mesto. Cilj letošnjega tekmovanja je pridobivanje izkušenj mladih domačih igralcev in postopno vključevanje kadetov v člansko ekipo, ki naj bi se v prihodnje borila za uvrstitev v 1 državno rokometno B-ligo. Zanimive borbe mladih judoistov. Foto: N. J. Tretji je Shotokan karate-do klub Gornja Radgona. Z ekipo mlajših kadetov so bili slovenski pokalni zmagovalci, pri članicah in ekipi malčkov pa tretji. V skupnem točkovanju slovenskih klubov so trinajsti. Po merilih kategoriziranih športnikov je najuspešnejši klub v občini, saj ima kar tn od petih kategoriziranih športnikov v občini Gornja Radgona. Podelili so tudi priznanja za dolgoletno delo v športu. Alojz Filipič si kot nekdanji predsednik ŠZ Gornja Radgona prizadeva za razvoj športa v Gornji Rad goni. Martin Holc je bil kot vaditelj TVD-Partizana uspešen zlasti pri gimnastiki, izkazal pa se je tudi z ekipami rokometašev in strelcev. Franc Jeklar se je pred tremi leti preselil z Gorenjske v Apače, kot tehnični vodja članske ekipe iz Cerkelj pa je bogate izkušnje prenesel na RK Arcont Radgona. Joško Sarjaš, specialni pedagog na OŠ dr. Janka Šlebin-gerja, je s posebnim odnosom do otrok s posebnimi potrebami na športnem področju dosegel izjemne rezultate. Priznanja perspektivnim Športnikom Za športnice in športnike ŠŠD so izbrali Andrejo Kebler, ki že vrsto let uspešno zastopa OŠ Negova na šahovskih tekmovanjih, Teo Ernecl zaradi odličnih rezultatov v skoku v višino, teku in metu žogice, Jaša Vena Grujiča, odličnega karateista, posamičnega šolskega državnega prvaka v katah in borbah, Mitjo Mauka (oba ŠŠD Apače), nogometaša pri U-14 ŠNK Radgona v 1. slovenski kadetski ligi, Matejo Roškarič, zmagovalko državnega prvenstva v šolskem krosu, Matejo Gerič, prvakinjo finala republiških športnih iger v atletiki in metu žogice, Davida Habjaniča, zmagovalca državnega prvenstva v krosu (vsi ŠŠD Janka Šlebingerja), 11 on o Irgolič za 3- mesto na medobčinskem tekmovanju v teku na 300 m in Patrika Križana kot člana selekcije U-l 4 ŠNK Radgona. 19 Daniju Mauku republiško priznanje Našemu dopisniku Daniju Mauku so na slovesni skupščini Športne unije Slovenije v Ljubljani podelili bronasti red za športne zasluge. Pismeno vlogo z obrazložitvijo je članom odbora posredoval Dam Mauko (levo) prejema priznanje od Marjana Hladna. Perspektivne športnice so: strelka in regijska prvakinja Jasmina Jaušovec, nogometašica Tjaša Mišja in strelka Katja Jaušovec; perspektivni športniki pa karateista Boštjan in Dejan Halec, državni prvak v športnih borbah do 50 kg, namiznoteniški igralec Tadej Kokol in karateist Filip Španbauer, državni prvak Perspektivna ekipa so Lakotniki v sestavi Tjaša Mlinarič, Vita Petek - Regoršek, Blažka Gaberc, Marsel Kovačič, člani Planinskega društva Gornja Radgona, ki so na državnem tekmovanju v orientaciji zasedli 2. mesto. Milan Jerše Denis Adamič (.Lendava), 3 Rok Šendlinger (Ljutomer); do 38 kg: 1. Gregor Ivanjšič (Ljutomer), 2. Adrian Gomboc (MS), 3- Nik Klanj-čar (Ljutomer) in Žan Kramberger (MS); do 42 kg: 1. Tim Kovačič, 2. Jakob Kraner (oba MS); do 46 kg: 1. Lovro Kočila (Lendava), 2. Damir Miholič (MS), 3- Tadej Stajnko (Ljutomer); nad 46 kg: 1. Roman Oravec (Slovaška). Ekipno: 1. JK Murska Sobota, 2. JK Lendava, 3 Gradec, 4. JK Ljutomer. St. dečki do 38 kg: 1. Rajko Ropoša, 2. Rok Ropoša (oba MS), 3. Luka Zelko (Ljutomer); do 42 kg: 1. Filip Mihalič (Olimpija); do 46 kg: 1. Jaka Prus (Mislinja); do 50 kg: 1. Nejc Špic (Železničar MB), 2. Aljaž Bednar (MS); do 60 kg: 1 . Luka Barber, 3 Miha Ljuboja (oba MS) in Alen Šernek (KBV Lendava) Ekipno l .JK Murska Sobota, 4. KBV Lendava in Ljutomer Mladinci do 60 kg: 1 Matjaž Trbovc (Sankaku Celje); do 66 kg: Dominik Dominko (JK Lendava); do 73 kg: 1 Mario Rudi (Železničar MB), 2. Andrej Brda (KBV Lendava); do 81 kg: 1 Aljaž Sedej (Bežigrad IJ); do 40 kg: 1. Matija Erjavec (Celje); nad 100 kg: I. Mitjajenuš (MB). Ekipno: 1. Drava Ptuj, 2. JK Lendava, Železničar MB in Bežigrad LJ Milan Jerše Marjan Hladen, predsednik ŠD Radenci in prejemnik bronastega reda leta 2004. Dani Mauko. sekretar ŠD Radenci, od leta 1971 zaposlen v Radenski, d. d., Radenci, s športom živi že več kot 45 let. Predvsem od takrat, ko je davnega leta 1963 prišel v Radensko športni referent Tone Žnidarič. V zgodnjih 60. letih je bil igralec in nato kar 20 let tehnični vodja Košarkarskega kluba Radenska, čigar članska ekipa je vrsto let nastopala v I. B SKL prav tako ženska ekipa v 2. SKL vzhod in mladinci. Zdaj občasno deluje še kot pomožni košarkarski sodnik (že 44 let). V 80. letih je bil član odbora temeljne telesnokulturne skupnosti v občini Gornja Radgona in predsednik odbora za registracijo igralcev košarke v Pomurju pri strokovnem odboru Občinske zveze za telesno kulturo Murska Sobota. Pod okriljem SD Radenci od vsega začetka sodeluje pri organizacijskem odboru ene največjih tekaških prireditev v Sloveniji, tradicionalnem Mednarodnem tekaškem maratonu treh src. Je stalni spremljevalec kot ljubitelj fotografije in pisec športnih dogodkov v raznih Časopisih in publikacijah. Posredoval je tudi bogato gradivo za Almanah pomurske košarke. Dobitnik visokega Športnega priznanja je vesel, da je mnogim že prejetim priznanjem za delo v telesni kulturi, ki jih je dobil od TVD Partizana Radenci, ŠD Pomurje - košarkarski klub, Strokovnega odbora za košarko v Murski Soboti, Komisije za sport in rekreacijo carinskih delavcev Jugoslavije, revije Sportskih novosti itd., dodal k lanskoletnemu posebnemu priznanju ob 25-letnici radenskega maratona še letošnje državno priznanje. Posebno ponosen je na Bloudkovo bronasto značko leu 1980 in srebrno Bloudkovo priznanje ter značko Telesnokulturne skupnosti občine Gornja Radgona ter na lanskoletno občinsko zlato plaketo za delovanje v športu, kulturi in turizmu. Rad se spominja časov, ko je sodeloval kot organizator in zapisnikar na številnih košarkarskih tekmah, na katerih so igrah znana košarkarska imena (Ivo Daneu, Krešimir Cosič, Vinko Jelovac, Janez Drvarič, s katerim je v stalnem stiku že več kot petdeset let, Herbert Kumer, Zmago Sagadin, Slobodan Subotič, Macura, dvojčka Orozel, Milič) pa tudi zdajšnjih mladih igralcev KK Radenska Creativ Sobota. Milan Jerše Športni ples Slovenski kvalifikacijski turnir Športna dvorana OŠ J v Murski Soboti je bila prizorišče plesnega tekmovanja, ki ga je organiziral Plesni klub Devžej Pred množico gledalcev so se pari pomerili v tekmi slovenske plesne lige in na kvalifikacijskem turnirju v standardnih in latinskoameriških plesih. V močni konkurenci so člani domačega kluba dosegli naslednje uvrstitve. latinskoameriški plesi ml. mladince 4. Renato Volkar in Tjaša Grah, 6. Marko Sedonja in Monika Kozar, 7. Primož Grlec in Barbara Farič, 8. Zoran Podlesek in Saša Hazl; mladinci: 4. Dejan Sinic in Tajda Kolarič, 5. Blaž Šumak in Aiela Kavaš; st. mladinci: 10. Borut Ropoša in Sanja Balažič, 11. Rok Kolarič in Nina Zver ter Miha in Urška Halas, 13 Damir VoroŠ in Sara Žibrat. M. J. S tekmovanja v latinskoameriških plesih. Foto: N. J. 20 ŠPORT 16. marec 2006 - VEST« Strelstvo Čontala lovi Terplana 7 . krog regijske lige s serijsko zračno puško: Radgona - Strelec Andrejci 1051:1065, Graničar Cankova - Doma j inči 1064:1030, SCT-TKO MS - Ali Kardoš 1043 :1018, Jezero - Sebeborci 1062 : 1108, Gančani - Janko Jurkovič 1045 :1048, Dobrovnik - Gedero-vci 1016:1080, Sebeborci II - Bakovci 101 J: 1095. Vrstni red: 1 Sebeborci, 7619 krogov, 2. Bakovci, 7587, 3. Gede-rovci, 7492,4. Strelec Andrejci, "’490, 5, Janko Jurkovič, 7440. Posamezno: 1. Jože Terplan (Andrejci), 2597,2. Robert Čontala, 2596,3. Boštjan Grof (oba Sebeborci), 2548,4. Goran Maucec (Bakovci), 5. Milan Kreft (Gederovci), oba po 2545. Ekipno J, Jurkovič V Portorožu je bil 6. krog 1. državne lige z zračno puško. Ekipno je zmagalo SD Janka Jurkoviča od Sv. Jurija ob Ščavnici s 1766 krogi (Hreščak 592, Kocbek 588, Lamp! 586). Drugo mesto so presenetljivo zasedli člani SD Jezero Dobrovnik, 1750 (Somogy 588, Kološa 583, Car 579), tretje pa je bilo Grosuplje (1748). Preostale pomurske ekipe: 4. SD Štefana Kovača Turnišče (1744), 7. SD Mesto Ljutomer (1 "36), 9. SD Kolomana Flisarja Tišina (1731). Posamezno: 1. Zdenka Stolnik (Olimpija), 593, 2. Izidor Hreščak, 592, 3- Gorazd Kocbek (oba J. Jurkovič), 4. Rajko Robnik (Ljutomer), 5. Peter Somogy (Dobrovnik), vsi po 588,6. Maja Dular (Pomurka), 8. Thomas Lamp! (J. Jurkovič), 9. Robi Markoja (Turnišče), vsi po 586. Na 6. turnirju 2. lige sever so zmagali Rušani (1747) pred SD Črenšovci (1733), SD Kolomana Flisarja Tišina (l^OS) je bilo peto. Posamezno: 1. Robi Blažke (Ruše), 590, 2. Nenad Nemec (Črenšovci), 584,5. Leon Zelko (Tišina), 580,8. Samo Ftičar (Črenšovci), 577,10. Igor Makari (Turnišče), 574. Na 5. turnirju 2. lige z zračno pištolo pa je bil Dominik Vnuk (Turnišče), 556, tretji. Slab nastop naših Z rezultati slovenske strelske reprezentance, v kateri so bili tudi Pomurci, na evropskem prvenstvu z zračnim orožjem v Moskvi ne' moremo biti zadovoljni. V streljanju z zračno puško je bil olimpijec Rajmond Debevec (589 krogov) 36., Izidor Hreščak (586) 49., Robi Markoja (582) pa 56. Zmagal je Avstrijec Knbgler, 700,1 (596), pred Rusoma Kroglovom, 699,5 (597), in Khadjibekovom, 699,0 (596). Ekipno je zmagala Rusija z izenačenim svetovnim rekordom 1788 krogov pred Avstrijo (1785) in Slovaško (1778), Slovenija (1757) pa je bila 12. M. J. Namizni tenis Fridrih že tretjič zmagal Na 3- odprtem državnem turnirju za mladince in mladinke v Zalogu se je zbralo več kot 130 igralcev in igralk iz 27 klubov, med njimi tudi 14 Pomurcev. Prevladovali so odlični Sobočani, saj so se kar trije uvrstili v polfinale. Že tretjič v letošnji sezoni je zmagal Tim Fridrih, ki je v finalu s 3:1 premagal prvega nosilca Tomaža Rou-dija. Odlično tretje mesto je zasedel kadet Jan Žibrat. To je njegova najboljša uvrstitev med mladinci (v polfinalu je izgubi! s Fridrihom). Spet pa je odpovedal Pucončan Dominik Škraban, ki je z uvrstitvijo med 32 najboljših dosegel najslabšo uvrstitev v letošnji sezoni. Enako uvrstitev sta dosegla tudi Pucončan Gorazd Horvat in Sobočan Dominik Maček. Pri mladinkah je svojo najboljšo uvrstitev doslej dosegla Pucončanka Maja Železen, saj je bila med osmerico. To je lep uspeh, preostala pomurska dekleta pa se niso uvrstila v finalno skupino. M. U. Kegljanje Radenski se slabo piše V 16. krogu I. slovenske A4ige za moške je Radenska doma z 2; 6 (3443: 3445) izgubila s trboveljskim Rudarjem in se bo dva kroga pred koncem težko rešila pred izpadom v nižjo ligo. Zmagala sta Harc (590) in Kovačič (620). Bolje se je godilo njihovim kegljačicam, ki so v 16. krogu 1 slovenske B-lige s 6:2 (3078:2883) ugnale ekijxt Avia team. Zmagale so Hojnik (540), Muršič (521), Orban - Štiberc (487) in Tibaut (521). Kljub temu so Radenčanke zadnje. 16. krog v 2. slovenski ligi vzhod za moške: Nafta - Konjice 6:2 (3227; 3195). Pomembna zmaga Lendavčanov v boju za obstanek. Zmagali so: Simon (534), Zadravec (554), L. Horvat (539) in Matjašič (565). Drugo moštvo Radenske pa je v 16. krogu 3 slovenske lige vzhod z 1:7 (2853:3057) izgubilo z Agrorušami. Zmagal je le Marinič (514). M, J„ F, B, Košarka Litija ugnala Sobočane 22. krog v 1 B SKL za moške: Radenska Creativ Sobota - Litija 78 88 (20:18,18: 21,20: 25, 20: 24). Po izenačenem prvem polčasu so gostje iz Litije v drugem zaigrali bolje in zmagali z 10 točkami razlike. Sobočani bodo morali iskati priložnost za zmago v naslednjih tekmah z neposrednimi tekmeci v spodnjem delu lestvice. Strelci za Sobočane: Dominko, 20, Bratkovič, 14, Šuran, 10,Juter-šnik, Karlo in Želj, po 7, Maje, 5, T. Novak, 4, Voroš in Barbarič, po 2. Štiri kroge pred koncem 14-članske lige vodi Triglav Kranj z 41 točkami, tesno za petami pa mu sledita ekipi Hopsi Polzela in Nova Gorica, po 40. Radenska Creativ Sobota (30) je deseta. V zaostali tekmi 6. kroga pomurske lige je Gornja Radgona v Lendavi premagala domačine z visokim rezultatom 97: 55 (22 :15,16:19, 26:14,33:8). Najboljši strelci: Niderl, 35, Flisar, 22, in Ščavničar, 18, za Radgončane, za Lendavčane pa Balažič, 15, in Parnič, 11. M, J. Rokoborba Odličen nastop Kuharja V Faenzi je bil mednarodni rokoborski turnir za veliko nagrado Italije v grško-rimskem slogu Sodelovalo je 70 tekmovalcev iz 11 držav. Slovenijo so zastopali trije tekmovalci. Odlično se je odrezal Jure Kuhar, ki je v kategoriji do 84 kg zasedel 1. mesto V finalu je premagal domačega šampiona in olimpijca Andreo Minguzzija s 3 :1 in tako Sloveniji priboril prvo rokoborsko zmago v članski konkurenci. To je pred evropskim prvenstvom v Moskvi, ki bo od 25. do 30. aprila, vse- kakor spodbudno. Odlično sta nastopila tudi Dejan Sernek v kategoriji do 84 kg in Mitja Sedmak v kategoriji do 96 kg, saj sta oba zasedla 5. mesto. V Zagrebu pa je bi! prvi krog slovensko-hrvaške kadetske lige. Sobočan Andrej Fajs (do 60 kg) je bil drugi, klubski kolega Filip Bar-tus (do 100 kg) pa tretji. V Ljutomeru je bil mednarodni turnir Na njem so sodelovali 4 tekmovalci iz RD Sobota. Med dečki so Rene Videnja in Mitja Sečko (do 47 kg) ter Tilen Matja- šec (do 53 kg) izpadli v predtekmovanju. V konkurenci kadetov je zasedel Dominik Vogrinec (do 63 kg) 1. mesto. Milan Jerše, foto: M. J. Rokoborba Niko Horvat najboljši domačin V ljutomerski športni dvorani je pripravil domači rokoborski klub tradicionalni že 13- mednarodni turnir za dečke, kadete, mladince in člane v prostem in grško-rimskem slogu. Nastopilo je 130 rokoborcev iz petnajstih klubov Avstrije, Češke, Slovaške, Madžarske, Hrvaške, Nemčije in Slovenije. Kar osem prvih mest so zasedli tekmovalci iz Madžarske, uspešni pa so bili tudi slovenski predstavniki. Najvišji naslov med Pomurci je pripadel Vogrincu, Horvatu in Čiričevi. Rezultati -ml. dečki do 30 kg: 1. Horvat (Slovaška); do 35 kg: 1. Nemeth (Madžarska), do 38 kg: 1. Rakoc-zi, do 43 kg: 1. Simon (oba Slovaška), do 48 kg: 1. Pamuki (Madžarska), 3 Perc (Ljutomer), do 54 kg: 1. Gergo (Madžarska); st. dečki do 42 kg: 1. Kapusz (Madžarska), 3 Hlebec (Ljutomer), do 47 kg; 1. Majer (Lenart), do 53 kg: 1. Balazs (Madžarska), do 65 kg: 1. Blum (Madžarska); kadeti do 63 kg: 1. Vogrinec (MS), do 69 kg: 1. Liber (Hrvaška), do 76 kg: 1. Čorak (Hrvaška), 3- Smolkovič in Plemenič (oba Ljutomer); mladinci do 84 kg: 1 Horvat (Ljutomer), do 96 kg: 1. Šokoman (Hrvaška); člani do 84 kg: 1. Kral (Madžarska), J. Plemenič in Makoter (oba Ljutomer), do 96 kg: 1. Veght (Madžarska). Ženske do 51 kg. 1 Soos (Slovaška), do 55 kg: 1. Čirič (Ljutomer), do 65 kg: 1. Dome (Slovaška). Niko Šoštarič Utrinek z ljutomerskega turnirja. Foto: N. J. Rokoborba Vrsta državnih naslovov Pri Lenartu je bilo prvenstvo za dečke in n**' v grško-rimskem slogu,"-* rem je nast oprlo 67 teku** cev iz 9 klubov. Pri mla^' so zmagali: Andrej Slaviči Sobota) do 74 kg, Nikoli (ADSC Kverneland Ljut«1’ do 84 kg in Dejan Šernekt Sobota) do 96 kg, drugih bili brata Mitja in AndNifl Dominik Vogrinec (vsi in Franc Topolšek (Her^ ževci pri Ljutomeru) Sašo sf’ kovič (Ljutomer) je bil p£L Ml. dečki - državni prvaki: K»“-Kolarič (Križevci) do 27 Kočar (Sobota) do 29 kg, nuša (Križevci) do 32 kg; st Jure Koudila (Sobota) 4°^ Uroš Hlebec (Ljutomer) do* Aljoša Lipovec (Križevci) do’ Tilen Matjašec (Sobota) do’ in Vlado Plečko (Križevem kg. Drugi so bili Matjaž M»f (Križevci), Alen Gerendaj. Klar (oba Sobota) in Rok f®5 tomer), tretji pa Rok Pregrd tomer), Denis Kosi (Križah Rene Vldonja (Sobota) Sedmak drugi V Beogradu je bil ni rokoborski turnir v gfS' mskem slogu za Veliko rUF Srbije in Črne gore. Sode10 so tekmovalci iz sedmih - ■ j iz Slovenije pa trije Najh°' je odrezal Mitja Sedmak (11 kg), ki je zasedel odlično mesto. V finalu ga je J Bolgar Toško Mitov. Jure (oba RD Sobota) je bil ’ riji do 84 kg peti. Boštjan _ (Zeleni val Maribor) pa l0*1-! goriji do 74 kg izpadel vP tekmovanju. V Ki ipnviiid 1 bilo mednarodno tekn> ki se ga je udeležilo 43®1 . valcev iz 9 držav, P reds1’ RKADSt Kverneland Hul^ Mihaela Čirič (do 60 J mladinkami in Uroš Hl«^ 46 kg) med ml. dečki sta ■ 5. mesto, preostali štirje*.., valci (Rok Pregrad, H ( Sašo Smolkovič in Niko H0 j ■ AV * pa so izpadli h * I s Bi C, Kr 1 tli M (C G 6 4 2’ m k Ki 2 G & Jt 0 H H I Namizni tenis Sobočani presenečenje kroga Tudi 15. krog v I. SNTL za člane je bil za pomurske ekipe uspešen. Največje presenečenje kroga so pripravili Sobočani, ki so v dramatičnem in kakovostnem srečanju uspeli iztržiti točko proti petkratnemu državnemu prvaku Mariboru, ki je nastopil v najmočnejši postavi. Sobočani so igrali izvrstno, po igri dvojic vodili s 4 :3 in v osmi partiji je Ropoša proti Komcu povedel z 2 ; 0 v setih, vendar ni vzdržal do konca. Tudi v naslednji partiji je imel Koščak priložnost proti Škafarju, saj je tri sete izgubil na razliko. V zadnji partiji je Kocuvan premagal letošnjega državnega prvaka v dvojicah in tako so Sobočani nepričakovano osvojili točko. Pucončani na gostovanju v Križah proti predzadnji ekipi niso imeli težav, saj so izgubili le pet setov. Prvič v letošnji sezoni je zaigral veteran Kovač namesto Karate Stojanoviča in dokazal, da se mladi lahko od njega še veliko naučijo, saj je premagal najboljšega domačina Jazbeca. Horvat ni oddal niti seta, Unger pa je tudi prispeval dve zmagi. V naslednjem krogu igrajo doma s Tempom iz Velenja. Lendavčani so na gostovanju v.yelenju izgubili dve partiji proti najboljšemu domačinu Slatinšku, ki je premagal Plohla in Lasana, ni pa bil kos najboljšemu Lendavčanu Šurbku. Ker so Sobočani nepričakovano odvzeli točko Mariborčanom, lahko Len-davcani že slavijo naslov državnih prvakov, saj od šestih možnih morajo osvojiti le še točko. V naslednjem krogu igrajo doma $ Sobočani, ki so trenutno na četrtem mestu, Kerna pa je peta. Sobota - Maribor Finea 5:5 (Kocuvan - Škafar 0:3, Ropoša - Zafoštnik 3:1, Koščak - Komac 1:3, Ropoša - Škafar 3:0, Kocuvan - Komac 2 : 3, Koščak - Zafoštnik 3:0, Koščak -Kocuvan - Komac - Škafar 3:0, Ropoša - Komac 2:3, Koščak - Škafar 1: 3, Kocuvan - Zafoštnik 3 : 2); Tempo - LM-KO Lendava 2:6 (Boja-nič - Lasan 0:3, Slatinšek - Plohl 3: 2, Nišavič - Šurbek 0:3, Slatinšek -Lasan 3; 1, Bojanič - Šurbek 0:3, Nišavič - Plohl 0:3, Slatinšek - Bojanič - Šurbek - Plohl 0:3, Slatinšek -Šurbek 1:3); Križe - Kerna Puconci 0 :6 (Jazblč - Unger 2 : 3, Jazbec -Kovač 2:3, Mrak - Horvat 0:3, Jazbec - Unger 1:3, Jazbič - Horvat 0: 3, Mrak - KovačO: 3). 2. SNTL - moški: Kerna II - Sobota II 2 : 6 (Škraban, Gider; Roudi 3, Fridrih, Žibrat, Roudi - Fridrih); Olimpija - Krov. Rakuša 0:6 (Solar 2, Puhan 2, Tkalec 2); Ilirija - Krov, Rakuša 6: 2 (Solar, Puhan); ženske: Kerna -Rakek 5:5 (Železen 3, Vukan, Železen - Vukan); Kap, Broker - Iskra 1:6 (Gider); Kerna - Iskra 1:6 (Železen); Kap. Broker - Rakek 2:6 (Gider, Kumer). M. U. Uspešni . Radenci . . g,d/ Člani karate kluba h r -so nastopili na mednaf dir turnirju v Žalcu, kjef j°s Ji valo 395 tekmovale0* .. klubov in 5 držav V zmagali: ml. dečko : bauer (do 40 kg). /d Stanko Klemenčič U-' ( p in Gregor Petek in^d ter kadetinja Martin* ^ (do 51 kg). Druga kadet Aleš Mir (nad ' j, ' kadetinja Ana FrangeZ ^4' kg), tretji pa st. dečko • J (do 50 kg). Novi radgonski Seminarja, ki ga ' j; prof. Dušan Dačič, dan, se je udeležil tu Halec Ta je zelo usp0^..,^ vil tudi izpit in dobil1 stra 1 dan y Judo - Bronasta medalja Rudaševi V Zagrebu je bil velik mednarodni A-tumir, na katerem je sodelovalo 9 evropskih kadetskih reprezentanc. Slovenske vrste so zastopali judoisti soboškega judo kluba. Lep uspeh je dosegla Katja Rudaš, ki je v kategoriji do 44 kg zasedla tretje mesto. Klubska kolega Uroš Kavčič (do 50 kg) in Tilen Apšner (do 73 kg) sta bila peta. M. J. Kolesarstvo - Špilak najhitrejši v p0^ Član KK Adria Mobil Simon Spilak je zmagovalec 4- * reču. V ciljnem sprintu je bil Tropovčan hitrejši od Ma^l^jr (Perutnina Ptuj), s katerim sta skupaj bežala zadnjih 30 k1* , V sprintu glavnine za tretje mesto je zmagal Borut Božič >1 L. VESTNIK -16. marec 2006 ŠPORT 21 Nogomet Številne B«Ša premagal Na«» ske tekme Beltinci - Bogojina 6:0 (Forjan 2. i-Antolin Gruškovnjak, L Tkalec, Ti&nij - Kema Puconci 3 ; 1 \roredoš 2, Šnuter; Gyorek), Pe-n^vci - Turnišče 2 :0 (Utroša. ' ®mcelQ, Beltinci - Tišina 1;1 ^■Antolln; Poredoš), Odranci -Bučani 4:0(Zelko2,Zver2), Gtrtnti - Zazrta - Diana Rakičan Mu>2; Kosi 2, Zavec 2), Ižakovci - Hodoš 1:1, Dobrov-Diana 3 :6 (Solarič, Cigan, "J mjec5,Tompa), Šalovci - K'^ri 6;2 (Bencik 4, S. Lepoša ’/■utko šlihthuber), Panonija -1:1 (Milinkovič; Frčko), Mura 05 3:3 (Balažič, J « i.etei । fierečja vas - Veržej «‘3 'S.nat 2, Časar), Nedelica - 1;4 (Žižek; D. Hozjan, G. K. Hozjan, Verbančič), F. B„ F. H. M., M. J. Nogomet Igrišče v športnem parku v Beltincih, 2.000 gledalcev, sodnik Matjaž Bohinc (Poljane nad Škofjo Loko), strelci: 0:1 Demirovič (2,11 m), 0 : 2 Burgič (16), 1: 2 Benko (47), 2:2 Jokič (52, avtogol), 2 : 3 Birsa (62), 2 : 4 Birsa (82). Rumeni kartoni: Dominko; Jokič, Komac, Živec, Srebrnič. Nafta; Luk, Dominko, B Gerenčer (Sklepič, 46), Bukovec, KulČar (Matjašec, 53), Benko; Vogrinčič (Srša, 78), Zore, Ristič, Bunc, Kožul. Hit Gorica: Simčič, Šuler, Handanagič, Srebrnič, PuŠ (Ša-bec, 70), Jokič, Komac, Živec (Kovačevič, 59), Demirovič (Ra-nič, 78), Birsa, Burgič Srečanje so bolje začeli gostje, ki so kmalu povedli. Po prodoru Goričana Burgiča v kazenski prostor Nafte in lepem predložku v sredino se je žoga odbijala od noge do noge, dokler ni sodnik po prekršku vratarja Luka dosodil Vogrinčiča preveč okleval Benko, saj so gostujoči branilci žogo z gotove črte poslali z igrišča, V 40. minuti pa je priložnost zapravil Vogrinčič, ki ni uspel zadeti praznih vrat po lepi podaji Bunca. Začetek drugega dela je pripadel gostiteljem, ki so izid znižali po prostem strelu Rističa z leve strani v kazenski prostor gostov. V skoku je bil najvišji Benko, ki je s pomočjo vratarja gostov, kateremu je žoga ušla čez Črto, dosegel zadetek. Ob izenačenju pa je po predložku Bukovca v kazenski prostor Novogoričanov nesrečno posredoval Jokič in s konico čevlja žogo spravil za hrbet Simčiča. Po prvem zadetku domačinov je nezanesljivi sodnik Bohinc izključil gostujočega trenerja Pinnija zaradi ugovarjanja. Gostitelji so še vedno napadali, toda gostje so iz dveh protinapadov zadeli v polno. Pri tretjem zadetku Novogoričanov je domača 17. krog v 1. SNL: Nafta-Hit Gorica 2:4 (0; 2), Rudar - Bela krajina 0; 0, Primorje - Domžale 2 : 2 (1:2), Koper-CMC Publikum 2 ;0 (1 ;0), Maribor PL - Drava 2:1 (1:1). Pari 20. kroga (sobota ob 15. uri); Nafta - CMC Publikum (v Beltincih), Bela krajina - Primorje, Hit Gorica -Drava, Rudar-Domžale; (ob 18, uri) Maribor PL-Gorica Domžale Maribor Haiti Primorje Drava Publikum Koper B. krajina Rudar Koper, 1911 1810 19 18 19 19 19 19 19 19 8 9 8 8 8 7 4 1 5 7 5 1 3 3 2 3 7 3 40:17 1 44:14 6 26 21 8 27:24 8 31 26 8 9 9 8 414 22:26 21 • 27 24:29 17:34 10:44 38 37 29 28 27 27 26 24 19 7 izida, vendar se napadalci tokrat niso izkazali. Pavel Piruil, trener Hita Gorice: »Pričakovali smo težko tekmo. Vseeno smo si za cilj zadali zmago, ki smo jo tudi dosegli. Prve pol ure srečanja smo igrali zelo kakovostno in tudi dosegli dva zadetka. Potem smo malo popustili. V nadaljevanju smo prejeli dva zadetka, vendar smo se hitro pobrali in zasluženo zmagali.« Damir Rob, trener Nafte: Mi man-Sat Jožeta Zekša .Z1 volilni skupkinl Medob-| /^*8* hv n nogometnih Murska Sobota, ki ima ( ^nr", »o ugotovili, da se je v tekli število sodnikov po-^7" u več lun dvajset, vendar l'* vedno premalo. Zado-da imajo za prvoli-nogometne tekme sodniš-j ^urkn, v kateri so Andrej Saša Habjanič, Zoran Juh- Gabor, perspektiv-'’‘"ilnk pa je Štefan Fekonja 7 'ogometnih tekmah 2. in V Usodijo Drago Idič, Dominik Rudolf Vukan in Simon skivenskih mladinskih'*■ ^1» *Wi pravico 12 sodnikov. S'* skupščmi so izvolili novo teireitl mandat pa bo ^tednik Jože Žrk« Tajniške Pisk so Borutu Kuželju, tajniške Konstantinu ?tid' 'ni’,a šlane upravnega od-v > izv. ilill še Edija Ketč-;“9a, AtvirejaTratnjeka, Emila in Mbem Trosta. Po iz-' ’ le Jože Žekš dejal. »Za ^Pešno rtekj so zaslužni vsi sod-f>b sestra smo aktivni«d‘ Wonv mih turnirjih, saj zmagah v Gradcu in Ljublja-letos bo v vihotl 14 ?.in ptinu-ipwa kamor bodo ui l't<)legi iz Gradca in Sombo-‘1 'l naše i -sic fot radi vkljub mhthh, ki mi hi bdi kat pmif, A1K-1 pravice ^koitieiTHh tekmah.« ’■-r s.uGlder.foto-T G- enajstmetrovke. Uspešen izvajalec je bil Demirovič. Na 2 ; 0 so povišali po globinski podaji Jo-kiča za hrbtom domače obrambe do Burgiča, ki se je sam znašel pred Lukom in ga z močnim udarcem ugnal. V 25. minuti bi gostje lahko dosegli še tretji gol, če ga sodnik ne bi razveljavil zaradi nedovoljenega položaja. Nato so se domačini pobrali in si ustvarili dve izjemni priložnosti. Najprej je v 29- minuti po podaji obramba zaspala. Po nasprotnem napadu na desni strani je Puš poslal predložek v sredino, Birsa pa je z močnim strelom s kakih 10 metrov zadel levi zgornji kot Lukovih vrat. Pri Četrtem zadetku je bil mat v dveh potezah. Vratarjeve dolge podaje Ristič ni uspel prestreči z glavo in Birsa se je sam znašel pred Lukom ter žogo poslal čezenj v prazno mrežo. Lendavča-ni so imeli v drugem polčasu še nekaj priložnosti za zmanjšanje »Škoda, da smo na začetku srečanja tako hitro prejeli dva zadetka. Nato smo imeli dve 100-odstotni priložnosti, vendar nismo zadeli Na začetku drugega dela smo izid uspeli izenačiti. Škoda, da smo zatem prejeli še dva nepotrebna gola. Fantom moram čestitati za prikazano igro. Razmere za igranje so bile težke za oba akterja srečanja. Gledalci so videli kakovostno tekmo.« Feri Horvat M. Skupščina klubov MNZ Murska Sobota Več pozornosti vzgoji lastnih kadrov S Skupščine soboške MNZ. Foto; M. J. V konferenčni sobi hotela Diana je bila v nedeljo dopoldne skupščina klubov Medobčinske nogometne zveze Murska Sobota. Med gosti je bil tudi podpredsednik NZS Alojz Kovačič. Predsednik Danilo Kacijan je poudaril, da je bilo delovanje MNZ razgibano in raznovrstno, zlasti glede izvajanja licenčnih kriterijev NZS. Tekmovanja v vseh ligah MNZ Murska Sobota so potekala brez večjih težav, ki pa so opazne pri mlajših kategorijah v ligah NZS, »Zavedati se je treba, da morajo klubi vzgajati lastni kader, saj je v nasprotnem primeru vprašljiv njihov obstoj. Pri tem je bil vložek medobčinske nogometne zveze precejšen, pomagali pa smo tudi pri izvedbi teh tekmovanj, delno sofinancirali sodniške stroške, telovadnice, prispevali diplome, žoge in drugo,« je še dodal, V prihodnje pričakujejo boljše sodelovanje klubov, ki naj bi pritegnili več mladih nogometašev. Tekmovanje Rad igram nogomet je namreč pokazalo, da ne manjka izrednih talentov, saj so se med osem najboljših slovenskih moštev U-10 uvrstila kar štiri iz soboške MNZ. V letu 2005 je bilo organiziranih tudi več prijateljskih mednarodnih tekem raznih selekcij NZS, ki so zelo dobro uspele. Dobro je bilo sodelovanje tako s sodniško kot trenersko organizacijo. To velja tudi za sodelovanje z organi NZS, kjer imajo podpredsednika, pred: sednika registracijske komisije, člana komisije za pritožbe, za status igralcev in za objekte ter člana komisije za ženski nogomet. Prav tako so omenili načrtovanje skupnih akcij z MNZ Lendava, s katero imajo skupno pomursko nogometno ligo. Iz poročil veje spoznanje, da so bile tekme v 1. in 2. MNL izredno zanimive, klubi izenačeni, tekmovanje pa je bilo še zanimivejše zaradi večkrat presenetljivih rezultatov. Poleg tekmovalnih dosežkov so izbrali najbolj disciplinirane klube, in sicer pri članih v 1. MNL NK Šalovci, pri mladincih pa NK Kerna Puconci, v 2. MNL pa ŠD Cven. Med poglavitnimi nalogami MNZ Murska Sobota v letu 2006 so aktivno sodelovanje s klubi ter delo z reprezentanco selekcij MNZ in centrom MNZ s sedežem v Murski Soboti (igrišče z umetno travo) ter tudi z organi in komisijami NZS. MHan Jerše Mali nogomet Vsi Pomur-ci zmagali Rezultati 16. kroga v 2. slovenski ligi vzhod: Bioterme Mala Nedelja ~ Benedikt 10:9, Hrastnik - Martinišče Codex 2 : 4, Miklavž - Marinci Veščica 7 : 8, Živex Loka - Napoli Intelsat Pernica 4:6, Slovenske Gorice - Cerkvenjak Gostišče Anton 4: 4. Vrstni red: Pernica, 38, Živex Loka, 37, Miklavž, 31, Cerkvenjak, 24, Slovenske gorice in Marinci Veščica, po 20, Bioterme Mala Nedelja, 15, Hrastnik, Benedikt in Martinišče Codex, po 14. N. Š. Rokomet Pričakovan poraz V 3- krogu končnice 2. SRL je Arcont Radgona gostoval v Ribnici pri ekipi Grče iz Kočevja. Tekma se je začela izenačeno s kar nekaj tehničnimi napakami na obeh straneh. Po zadnjem izenačenju na 7:7 so domači uspeli narediti razliko in na odmor oditi s štirimi zadetki prednosti (15. 11). Tudi drugi del so bolje začeli domačini, ki so zlahka prebijali obrambo Radgončanov, katerim se je poznala odsotnost visokih igralcev. Kočevci so z zmago 37,28 potrdili vodilno mesto na lestvici. Strelci za Arčone Petraš 9, Žinkovič 8, Zorko 3, L Klun, Rauter in N. Klun po 2, Kar-net in Šijanec po 1, Vrstni red: Grča Kočevje, 14, Mark Olimpija, 9, Kranj Chio, 7, Arcont Radgona in Aleš Praznik, po 6, Radovljica, 5, in Drava; 3. Nogomet Tretjeligaške ekipe teden kasneje Ker vremenska napoved ni ugodna, posledično pa so v takih razmerah igralne površine neprimerne za igranje nogometa, se je vodstvo lige odločilo, da spomladanski del tekmovanja v 3. SNL vzhod nadaljujejo teden dni kasneje, kot je bilo sprva predvideno. To pomeni, da se bo začel drugi del prvenstva 25. marca in se končal ob začetku svetovnega nogometnega prvenstva v Nemčiji, v soboto, 10. junija. Iz enakega razloga je preložen tudi začetek spomladanskega dela prvenstva v 2. SML/SKL vzhod. Kljub temu bodo začeh z obračuni 14. kroga v nedeljo, 19 marca, ob 15. uri v pomurski nogometni ligi. Po jesenskem delu vodijo Odranci s 34 točkami pred Romo, 28, in Bistrico, 27, na dnu lestvice pa sta Grad z 10 in Triglav Bakovci z 11 točkami. Pari so: Odranci -Triglav Bakovci, Hotiza - Polana, Panonija Gaberje - Ižakovci, Tro-mejnik - Grad, Garda - Petišovci, Renkovci - Roma, Bistrica -Zvezda • Diana Rakičan. M. J, Dvoranski nogomet V naslednjem krogu Radgončani gostujejo v Radovljici. Odbojka Za Beltinčane ni ovir N. K. Hodošu turnirska zmaga ^il nogomet , zmaga v polfinalu 2 ^i.j ' pokala Slovenije v ženskem nogometu je Po- : 0 (3:0) premagalo Senožeti Vode. Strelke: TcIcjd;! j Jevtič, Zver in Niki. Povratno srečanje bo 19. ' ovenj Gradec - Krka je bila preložena. M. J. V19 krogu 3. DOL vzhod so vodilni Beltinci gostovali v Mislinji in zmagali s 3:0, Fužinar Metal II pa je s 3:0 (18,19,18) premagal Ljutomer. Vrstni red: Beltinci, 40, Turbina, 32, Lip Poljčane, 30,5- Ljutomer, 18. V soboto ob 19. uri bo v OŠ Beltinci derbi srečanje Beltinci - LIP Poljčane. V19. krogu 3. DOL vzhod za ženske so v tekmi za prvo mesto igralke Kajuha Šoštanja s 3:0 ugnale Novo KBM Branik II. Še rezultati Pomurk. DŠR Murska Sobota - Sonimex Radenci 3:0 (12,15,18), Dravograd -ŽOK Puconci 3 :1 (10,17, -19, 23) Vrstni red: 1. Kajuh Šoštanj, 52, 2. Nova KBM Branik II, 50, 3. DŠR Murska Sobota, 4. Dravograd (oboje po 45), 8. ŽOK Puconci, 21,9. Sonimex Radenci, 17. M. J. S pomočjo lokalne samouprave v športni dvorani v Monoštru že vrsto let organizirajo turnirje. Na letošnjem, že 20. po vrsti, je tekmovalo 32 moških m 6 ženskih ekip. Na jubilejnem pokalnem turniiju se je prvič zgodilo, da se v finale niso uvrstili domačini. Igralcem Hodoša je uspelo zmagati v finalu. Njihov nogometaš Dejan Škerlak pa je najboljši igralec. Ta izjemen uspeh bo velika spodbuda za tekmovanje v 1. medobčinski ligi. M. J. 22 MULARIJA 16. marec 2006 - VESA ’ Princesa Grandesa Ogledali smo si lutkovno predstavo, ki so nam jo predstavili učenci iz Senika na Madžarskem z naslovom Princesa Grandesa. Nekoč je živela princesa Grandesa, ki je vsak dan jokala in nikomur ni povedala, zakaj joče. Očka ji je rekel, naj nekaj časa šiva. Nekaj časa je šivala, potem pa seje v prst pičila\in je zopet začela jokati. Nekega dne pa je nehala jokati. Oče je bil zelo vesel. Princeska je povedala, da je jokala vsak dan zato, ker Je brala knjigo o princeski, ki je prav tako ves čas jokala, in je to potem tudi sama počela. Na koncu je princeska Grandesa ugotovila, da ni lepo jokati. Saša Šarkanj, 2./9, OŠ Kuzma Rdeča kapica nekoliko drugače Nekoč je živeta Rdeča kapica, ki se je odpravila k babici. Ko je hodila po gozdu, je srečala volka. Vprašal jo je, kaj nosi v košari. Rdeča kapica mu je povedala, da ima v njej pecivo, vino, juho in marmelado. Potem je Rdeča kapica slišala, da nekdo joče. Z volkom sta šla pogledat, kdo joče. Zagledala sta žalostno srnico, ki se je jokala, ker je pozabila na mamičin rojstni dan. Rdeča kapica in volk sta hitro nabrala šopek rož in ga dala srnici. Nato je srnica odnesla šopek mamici, Rdeča kapica in volk pa sta nadaljevala pot do babice. Jožef Tivadar, 3./9, PB DOS Prosenjakovci p 1.., Polona Hanc, __ 2. a, OŠ Tišina ■JAZ .SLU H® TarrOK'i LA OD M UTLT— STO" 5T ODLOČILI DA JO OD-VO. Z-~ O "in ~-------------------— - ------------------ 5 MAHA n* rte DA no IMAŠ ‘H WHO LAHKO HA PtTTSP Sl 1HA5 5 AH <7 cebA. POKA £WA IM . MrtO t-nkxM Me PRocaS । v gfcNl SV^T f *4? OMA tn 1HA6 OCX* • KČCIK MSfcdb - BABI IM belK j K.I s P/A Keši OtCS'tyXWA Alergija Ko sem hodil še v vrtec, sem bil skoraj vsak mesec bolan. Večkrat sem imel bronhitis in težko sem dihal. Zdravnik mi je predpisal razpršilo za usta. Poslal me je tudi na pregled v bolnico, kjer so ugotovili, da sem alergičen na hišni prah in pršice. Tudi pregled krvi je potrdil mojo alergijo. Mama mi je morala kupiti antialergijsko posteljnino. V svoji sobi nimam niti zaves in le eno majhno preprogo. Alergologa obiskujem že sedem let. Moje zdravje se iz leta v leto izboljšuje. Upam, da bom alergijo z leti prerasel in mi ne bo več treba obiskovati alergologa. Grega Ferenc, 3. c, DOS I Lendava Protiptičolin Bila je zima. Ptički so čivkali noč in dan. Drugi dan mi je prekipelo. Odšel sem v svoj laboratorij. Tam sem s pomočjo ekspertov ustvarit juho proti ptičem. Recept je bil takšen: 5 televizij, 1 jabolko, 8 priznanj, 6 ključev, 500 sit, 7 denarnic, 2 roži, esenca protiptičolina, 50 zastav, 1 šminka, 2 metra, 1 svinčnik, 5 radirk. Mojima staršema se niti sanjalo ni, da se pod našo hišo skriva laboratorij. Juho sem odnesel ven na dvorišče. Za trenutek je zasmrdelo, ptiči so popadali celo iz nebes, jaz pa sem ves svet rešil pred ptičjo gripo. Potem sem se odšel smučat! Žan Barat, 3. a, OŠ Razkrižje Zakaj? Zakaj človek ne leti, zakaj polž molči? Zakaj veter piha, zakaj temperatura niha? Zakaj na znanih planetih zraka ni, zakaj se Zemlja vrti? Večno obstajal bo neki zakaj... Zakaj pa sploh obstaja zakaj? Maja Tibaut, 8. b/9, OŠ F. P. Črenšovci Moja mama Moji mami je ime Tanja. Stara je trideset let. Ima rjave lase in rjave oči. Rada je gobovo juho. Mama me ima zelo rada. Z mano hodi na sprehode. Matej Majcen Moji mami Je Ime Polona. Stara je devetindvajset let. Je velika. Njeni lasje so rjave barve, oči pa ima modre. Včasih ima lase zvezane v čop, včasih pa so spuščeni. Rada si oblači kavbojke in moderno bluzo. Njena priljubljena je riž. Pomaga mi pri domačih nalogah. Ko sem poreden, me povleče za uho. Do mame Čutim ljubezen. Štefan Horvat Moji mami je ime Marija. Je visoka in bolj suhe postave. Ima rjave lase in rjave oči. Najraje nosi črne hlače in polo majice. Rada je špagete. Imam jo zelo rad. Hvala ti, mama! Jožek Števanec, 2. a, OŠ Tišina Medvedek prvič na snegu Bila je jesen. Medvedek po imenu Pikecje vprašal mamo, zakaj kopije jamo. Mama je rekla: »Ker bo zima kmalu pred vrati.« »Žima? Še nikoli nisem videl snega. Oh, kako rad bi ga videl! Celo zimo bom ostal buden.« Ko so medvedje zaspali, je Pikec šel na sneg. Bil je bel in mrzel. Pikec seje na vso moč trudil hoditi po snegu in ledu. Na ledu je spoznal lepotico, ki je bila nekaj posebnega. Hotel se je postavljati pred njo, a se še ni naučil drsati. Z lepotico sta preživela lep dan. Skopala sta si luknjo in v njej takoj zaspala. Mama medvedka je vstala in pogledala k medvedku. Ko je videla, da ga ni, ga je šla iskat. Našla ga je spati v jami. Mamica mu Je rekla: »Bolje je, da smo prijatelji, kot pa da se sovražimo.« Monika Belak, 2. raz., OŠ Janka Ribiča Cezanjevci Izginile so vse slovenske besede V naslednjih minutah boste izvedeli, kaj vse se je dogajalo, ko so izginile slovenske besede. Prišel sem v šolo kot običajno. Pozdravil sem se in sošolci so mi odzdravili: »Hallo!« Začudil sem se in vprašal, ali se norčujejo iz mene, in oni so se začudili. Stekel sem po učitelja, ga najprej pozdravil in vprašal: »Zakaj nekateri govorijo angleško in nemško?« Rekel je: *Wass?« Jaz pa nisem razumel, kakšno Igro se igrajo. Poklical sem starše In tud! oni so govorili nemško in angleško. Nato sem pomislil, kaj če so izginile vse slovenske besede. Ukradel sem denar, da bi plačal prevajalca. Zato meje lovila policija. Ko so me ujeli, so me nekaj vprašali, jaz pa nisem ničesar razumel. Molčal sem kot grob. Nisem vedel, kaj sploh počnem. Končno je prišla prevajalka in mi povedala, da so izginile vse slovenske besede. Omedlel sem, ko sem to slišal. Ko sem se prebudil, sem opazil, da sem v bolnišnici. Počutil sem se ujetega. Prevajalka mi je rekla: »Ko si boš opomogel, boš šel v zapor.« Spet sem omedlel. Zbudil sem se v zaporu. Rekli so mi, da so me zaradi kraje za eno leto zaprli. Kazen seje hitro iztekla. Prišel sem domov, vsi so govorili slovensko in vsi smo biti srečni. Tadej Nedeljko, 4. razred OŠ Fokovci Ljubezen Ljubezen je za ki se ljubita. Ljubijo se živali, ljubijo se ljudje, ljubijo se vsi. , Ljubezen je lepa in in v naših srcih skr^ Anteja, Nina in Jernej- I 3. a, OŠ Turnišče Šari in Maco Naš pes Šari rad lenari; naš maček Maco pa ima smešno To naše so ki mama pridno jih hi*. Ko pes zalaja hov, hitro stečem k njemu o° Maša Žalik, 5- ra»« OŠ Črenšovci KojehUdO,««* pokliči! 08TVJ11S Mešana solata . Ur Na Peci smo vstali ob sedmi uri zjutraj. Odšli smo na zajtrk- pJ je sledilo dopoldansko učenje. Med njim smo imeli malico, ob kosilo. Pri popoldanskem pouku smo se učili o zvezdah. Po •" bila večerna animacija. Pri večerni animaciji smo imeli nalogo s frizurami. .. Učiteljica Urša nam je rekla: »Frizura naj ne bo vsakdanja, nat gače oblikovana, naj bo ‘odštekana’.« Ko nam je dala navodila, smo odšli v sobe. Tam smo se Prl^ na nastop. Maja je rekla, da ne bo sodelovala in bo raje nared1 ro. Vprašala meje, ali mi lahko naredi frizuro. Jaz sem bila V sobi smo dobile obisk. Bila sta David in Boštjan. Tam sta .; ker sta nam posodila gel za lase. Monika Dajčar in Monika jima naredili majhne čopke. David seje imenoval Čopko, 01 Čopavec. Mene je Maja okrasila s CD-jem, svinčnikom in P ,sf; •' Hotela je dodati se denar, vendar je bilo videti preveč neumni ‘ / je odstranila. Iz naše sobe smo tekmovale Tina, Sabina, Matej ' nihče drug. Že so nas klicali. . Začelo se je tekmovanje. Najprej smo po modni pisti vsiskup^ . ,, dva kroga. Zatem je sledilo predstavljanje v dvojicah. Prijateljic® le zame kot nore. Prišel je čas, ko smo se predstavili še P059111^^ sem bila na vrsti, sem skoraj bruhnila v smeh, ker sem bila tak° • Predstavila sem se tako: »Sem Melani. Frizuro mi je naredi Ker sem mešana solata, me lahko pojeste.« Od vsakega učitelja sem dobila vseh deset možnih točk- L/ dobila vse točke, sem zmagala. Učiteljica Urša nam je nared'1*^ valni lenti. Od fantov je zmagal Luka Postinek Iz 7. a. Voditelj91 Žitnik in Mitja Štrakl sta nama ju podelila. r X Odšli smo v sobe in zaspali utrujeni od napornega dne. Ta °*’ ostal v spominu, ker sem bila prvič na modni pisti. . Melani Gungl, 7. b-razred, O5 । VESTNIK -16. marec 2006 NA SCENI 23 Čistilna akcija Pozitivno presen čajte še naprej Preteklo soboto so mladi izkoristili za čistilno akcijo novih, a zaenkrat še zmeraj neopremljenih Prostorov v murskosoboškem gra-du, Te jim je zagotovila mestna obelita Murska Sobota v upanju, da ''osta koordinacija in sodelovanje mtd mladinskimi organizacijami Zboljša. 'a 390 kvadratnih metrih bodo Cy-'*r Caffe, klubski prostor z odrom, 11 ^medijska predavalnica, ustvarjalni Prostori za najmlajše, galerija in pisarne 1,1 idmskih organizacij, ime za prostore $ izbrali pred časom; KRIK - klub razvoja in kuiture v novih prostorih Murskosoboškega gradu bodo svoj pro-uredil! Klub prekmurskih študen-UCPŠ), Gibanje za mladino ter Mla-(utv''n^Ormat’vn> *n kulturni klub Prostore so mladi s pomočjo riz'’U|He strategije pomagali poiskati s’Mi, je na tiskovni konferenci pred či-akcijo povedal župan mestne občine Murska Sobota Anton Štihec in izrazil presenečenje nad zelo dobro organiziranostjo in zavzetostjo, ki so jo pokazali na čistilni akciji: »Ugotavljam, da veste, kaj želite. Upam, da se boste dobro razumeli, in vesel sem, da ste to strategijo tudi sestavili. Mladim je treba dati priložnost, saj bodo tako sami prevzeli odgovornost. Le vi lahko dokažete, da lahko skrbite za te prostore. In želim, da me tako pozitivno presenečate tudi v prihodnje.« Nad novimi prostori je navdušen tudi predsednik Kluba prekmurskih študentov Iztok Štefanec: »Pred več kot letom dni smo napisali strategijo razvoja, ki se je mnogim zdela naivna, a mi smo upali. Z novimi prostori bomo izpolnili določene pogoje za delo in tako bomo lahko svoje dejavnosti še bolje razvijali.« Sicer pa naj bi bila uradna otvoritev novih prostorovv drugi polovici aprila. Vanja Poljanec, foto: V. P. f I beltinski gasilski naraščaj dejaven na vseh področjih delovanja Aktivno delujejo tri mlade gasilske desetine Im prostovoljnega gasilske-! ^uštvn Beltinci, ki letos praz-v* '20. obletnico delovanja, akti-Plujejo tri mlade gasilske de-m sicer pionirji, pionirke in , ’nci- Na svojem letnem obč-ki je potekal v soboto, J/' 11 j ,i. v prostorih gasilskc-31 sta podala po- na' " delovaniu mladih predsednic Beltinci Štefan Smej in sr,!'">rh a mladih gasilcev Štefka c>so3r Stilskem društvu Beltin-s«..na Stilski naraščaj ponosni, vSol" Vzc*1 mladi gasilsko delo z e^uostjo in zagnanostjo. j( so beltinski gasilci rosno mla-" ^^oma odrasli in prevzeli v ^nk^”1 B«hinci odgovorne * n)ihovim uspehom so pri-. 1 '‘Is starši, dedki in babice, ki - Moyj e gasilce v°zBi ua vaje in tek- /'■ll r Jih spodbujali. Veliko viole^ . I:: 'zuju mladih beltinskih gasi-tu mentorji Cvetka Sečkar, elcl in Marko VoroŠ. Mladi gasi- o meni In moji bolezni fantje imamo težave s hrano (III.) n bolnišnico, najprej ‘I'W slišati o tem, da ostanem v solzah dopovedoval: Popravil, saj bom začel ^kaj^ i'" bi moral sedaj ostati meJeza roko P^el " WJ: mirnim glasom rekel: "" Poglej, kaj si naredil iz ■■°''vgre rWf naprej, zaupaj mi drugače ne boš nisem verjel njegovim ''takr“t razmišljal le o '' ^^tT' in nadzoru, ' in 'J'' tu^aJ< a na koncu sem hvaležen, da sem ''lq' J‘i ur'' Wn!r ne danes " Svoje stvari sem zložil Je m, toa vojne pa tudi po- Se v» ' ""M" videza. Hja, vrnil sobo na oddelku za st!? ^dnje na pediatrični kli- '4 ”*se zteknU na P°' ki bi jih takrat '^^t-čki, Uroš, veče-i-. so otroci, ki so zbo- ." - boleznijo, in so bili na " kot jaz. Ja bil sem edini ‘ku, kije imel anoreksijo, 1 lci so pomagali postaviti majsko drevo pri beltinskem gasilskem domu ter sodelovali na Florjanovi nedelji in pri ve- likonočni procesiji. Vse ekipe so sodelovale na regijskem gasilskem tekmovanju v Črenšovcih. Velika večina mla- Mladi gasilci iz PGD Beltinci na letnem občnem zboru a so me dobro sprejeli medse. Vsak dan zjutraj je bilo obvezno tehtanje na tešče, čez čas pa sem naredil tako, da sem zjutraj prej vstal in popil vsak dan večjo količino vode, da bi tehtnica pokazala več kilogramov in da bi bili zdravniki zadovoljni z mano. Po tehtanju je bil učen zajtrk, katerega pa sem večinoma pojedel na pol ali pa ga kar celega poskril po hlačah ali pod majico in se odpravil v sobo, kjer sem sega znebil. V tem času sem se začel na veliko ukvarjati tudi z najrazličnejšimi hobiji, od slikanja na steklo, servietne tehnike do maketarstva, vse pa samo zato, da bi odgnal misli na hrano in bi se z delom lahko zamotil. Seveda pa se je kljub lažnim Številkam na tehtnici videlo, da meje vse manj in manj. Tako je nekega dne v sobo prišla moja najljubša sestra, se usedla zraven mene in mi dejala: ■ Uroš, vem, da ti je hudo, ampak moral boš nehati početi s temi stvarmi. Sam veš, da točno vemo, da ne ješ, pač pa da hrano skriješ v hlače ali pod majico. Prosim, poskusi narediti vsaj en korak v življenju na boljše, kajti videl boš, kako lepo bo, ko prideš ven iz te krize, v kateri si trenutno!« Po teh besedah je zajokala in tudi sam nisem več mogel zadrževati solz, zato sem se zjokal sku-,paj z njo. Te besede so se mi tako vtisnile v spomin, da jih lahko slišim še danes. Po neprespani noči sem se odločil, da bom nehal z dosedanjim početjem, in bom začel igrati pošteno igro. Tako sem odšel na tehtanje, ne da bi popil kapljico vode. Na žalost je delala tisti dan ravno sestra, katere ni maral noben otrok, ki je kdaj bival na tem oddelku Ko je videla težo, ki jo je prikazala tehtnica, me je bledo pogledala in mi rekla: -Ja Uroš, kaj pa je danes s tabo?« Jaz pa sem ji hladnokrvno odvrnil: »Od danes naprej igram pošteno igro!« Odšel sem k mizi, kjer sem počakal na zajtrk in ga prvič po menda treh letih v celoti z užitkom pojedel, vmes pa sem se spomnil besed, ki mi Jih je sestra prejšnji večer rekla: »Uroš, vedno, ko boš naredil kaj dobrega, si ne pozabi reči, da si ponosen nase!« In to sem tedaj tudi storil. Po opravljenem zajtrku sem se odpravil v sobo, da bi počakal na vizito. Ko se je začela vizita, pa se je nočna mora zame šele začela. Ko je zdravnica odprla mojo kartoteko, je pobledela in me pogledala naravnost v oči: »Ja Uroš, dih pa se je udeležila tudi drugega gasilskega tabora mladih gasilcev Gasilske zveze Beltinci, ki je potekal v Dokle-žovju, kjer so spoznali posamezne gasilske veščine. Prikazali so jim reševanje ponesrečenca in opreme v reševalnem vozilu, vsak udeleženec tabora pa je dobil tudi zahvalno listino Gasilske zveze Beltinci. Število mladih gasilcev v gasilskem društvu Beltinci se iz leta v leto povečuje, kar je plod dela mentorjev. Tudi za letošnje leto so gasilci na letnem občnem zboru sprejeli okvirni program aktivnosti. Udeležili se bodo občinskih vaj v Dokležovju, mladinskega gasilskega tabora v Bratoncih, kviza mladih gasilcev, pomagali pa bodo tudi ob dnevu odprtih vrat gasilskega doma Beltinci V poletnih mesecih bodo šli taborit v Podčetrtek, veliko dela pa čaka mlade beltinske gasilce ob praznovanju 120-letnice gasilskega društva Beltinci, ki bo 9. julija. Jože Žerdin kaj pa je sedaj to?«jaz pa sem ji, ko sem se zbral, odgovoril: »Vse, kar je bilo do tega dne, je bila navadna laž. Skoraj nikoli nisem pojedel obroka, katerega sem dobil na krožnik« Ona pa me je vprašala: »Ja kako pa je bilo potem s tvojo težo, saj je n araščala vsak dan skoraj?« Takrat sem Ji moral povedati resnico: »Težo sem uravnaval z vodo. Ni bilo res, da sem pridobival težo, čeprav je tehtnica kazala drugače.« Takrat je kot strela udarilo iz nje: »Ja kaj si pa domišljaš, kdo si? Tako dolgo si tu, pa ni bilo med tem časom niti malo napredka? Tako se ne bomo več šli, od danes naprej imaš večje obroke, saj vidim, da je tvoj želodec dovolj velik, da lahko sprejme več hrane, izhodov iz bolnišnice pa tudi nimaš več!« Po teh izrečenih besedah je bilo zame, kot da bi mi zabili klin v srce, svet pred očrni se mi je zavrtel in nisem vedel, kaj naj naredim, zato sem planil v jok in takoj zaspal, saj prejšnjo noč nisem spal niti minute. (Nadaljevanje prihodnjič) Uros e-mail: uros.sobocan@post.com messeneger naslov: pykec86@hotmail.com Vaše pesmi Ljubezen Čudovita svetloba zavesti si. Globoko znotraj nas obstojaš. Od vedno želiš delovati, se deliti, brezpogojno, potrpežljivo, radostno. Si konstruktivna in zmagovalna. Vedno te iščemo, A si v nas samih. Naše notranje bistvo, Veliko bogastvo topline! Nisi srce, ne duša, A si v srcu in globoko v duši! Si kot lebdenje, Si kot ogenj, Si kot zrak, Brez katerega življenja ni Ljubezen je bila, Ljubezen je, Ljubezen bo! Brez ljubezni življenja ni, Ljubezen Je ogenj miru! Suzana Slovo List je padel na tla kot solza iz očesa, njegov tih šelest kot par nežnih besed bile so slovo drevesu, slovo minljivemu življenju. Tako zaplesal je list, nikomur ni vzbujal zavist, le žalost in oiožje, da dvignil bi ga veter spet pod umirajoče krošnje in tam zaplesal bi spet. Sonja Vaša čustva Ljubezen v mojem srcu je rasla Čisto počasi, korak za korakom. Krepila je svojo moč iz trenutka v trenutek. Ima svoj prostor, svojo tiho misel nate, ki je kot sonce po dežju, ki je kot oaza sredi puščave. Ljubezen je sreča, moja sreča, ker te ljubim. Sonček POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVAU UJEMO! Vse informacije lahko dobite po tel : 031 512 911. 24 DOBRO JE VEDETI 16. marec 2006 - VESA ' Kakovostna starost Odgovornost zase je osnova vsake odgovornosti POMURSKE LEKARNE razkrivajo zdravilne skrivnosti Koliko smo biološko stari? Odgovornost zase, ki jo je zapisal kitajski mislec Meng Dse, se seveda z naraščajočimi leti ne manjša, pač pa vsakemu od nas ponuja priložnost, da se sami odgovorno odločimo, kakšna bo naša starost. Odkar v svojem tretjem življenjskem obdobju s socialnim učenjem spoznavam nujnost medgeneracijskega povezovanja in solidarnosti, sem dobila veliko priložnosti za to, da se pogovarjam o tabujih starosti in vsega, kar je povezano z njo. Veliko nemih zgodb so mi pripovedovali zidovi v domovih starostnikov in veliko pripovedi starih ter ljudi srednje generacije sem slišala o tem, kako pomembno se je pogovarjati o tem, kako bomo živeli, ko ne bomo več mogli popolnoma poskrbeti zase. Veliko teh zgodb mi je ogrelo srce, druge pa so me pa vzpodbudile, da tvegam morda tudi vašo jezo, dragi bralci, in spregovorim tudi o tem. O večnih manipulacijah staršev s svojimi otroki na račun premoženja in o »oklepanju« otrok, ker je za veliko število ljudi pač to enostavnejše, kakor se učiti prevzemati odgovornost zase, če se tega iz takšnega ali drugačnega razloga niso naučili prej. Stavki, kot so »Za to je še čas, sicer pa naj napravijo kar hočejo« ali pa »No, pa me pač dajte v dom-, so stalnica v odnosih med ostarelimi starši in odraslimi otroki. Tudi izjava »Hišo pa bo dobil tisti, ki me bo imel na stara leta«, ni redka. Ironija je v tem, da se to sliši od ljudi, ki so stari ’’O in več let. Kdo je torej tisti, ki jih bo imel »na stara leta«, ko pa morda že 30 , 40 ali celo 50 let živijo v gospodinjstvu skupaj z dru- žino enega od svojih otrok in vnuki, le da ničesar ne izpustijo iz rok. Ali pa jim otroci drugače pomagajo, kar je nedvomno še težje zanje. Ta srednja generacija enostavno komaj zmore fizično in čustveno breme skrbi za lastno družino. In kaj naj bi oni? Odločali namesto njih’ Morda zato, da bi odgovornost za to odločitev lahko prevalili nanje, če ne bo pravšnja zanje in bi jih potem čustveno izsiljevali? Pa saj tako njihov predlog ne bi bil dovolj dober in sprejet. Roko na srce: koliko nas je, ki se s svojimi odraslimi otroki resno pogovarjamo o realnih željah v okviru možnosti, ki jih imamo ali jih bomo imeli za bivanje v pozni jeseni življenja? Spoštovanja in ljubezni do človeka se ne da plačati z denarjem. Vračajo se ti tako in toliko predano, kot si jih dajal od sebe, 2 zgledom in ne z manipulacijo. Svojim otrokom smo pravi čas dolžni povedati, da je naša starost naša skrb in naša izbira, da se zavedamo tega, da je to stanovanje ali hiša, v kateri bivamo, naša finančna sigurnost za takrat, ko morda pokojnina ne bi zadostovala za plačilo dodatne potrebne oskrbe. S tem jim brez vseh špekulacij samo omogočimo polno in samostojno zaživeti že danes, ne šele jutri, ko nas ne bo več. Pokažemo jim, da jim zaupamo in vemo, da zmorejo in bodo zmogli sami in jih tako »izpustimo«. Šele takrat se bodo z veseljem in ljubeznijo vračali k nam ne glede na to, kje bomo bivali v pozni jeseni življenja.In ker bo to naša skupna odločitev, bodo k nam prihajali sproščeni in z veseljem iz srca in ne zaradi materialnih dobrin, ki so jih bili ali jih bodo deležni nekoč, ko nas ne bo več, ne glede na to, kje bomo. To je sicer zadnji in najtežji dokaz resnične starševske ljubezni, je pa potreben tudi zaradi nas samih. Ali ste že kdaj poizkusili stisniti mivko v pest? Izmuzne se, v vsakem primeru. Pa poizkusite naslednjič dlan razpreti; zagotovo bo ostala na dlani, Tatjana Drexler Izpadanje las Pričeska je pomemben del naše zunanjosti. Skozi zgodovino so se predstave različnih narodov in kultur o lepoti las in pričesk menjavale odvisno od časa. Danes so predvsem pomembni zdravje las in optimalna, neobre-menjujoča nega ter glede na to pričeska, ki se harmonično zliva s tipom las, njihovo gostoto, slogom oblačenja in načinom življenja. A velikokrat se pojavijo težave; pogosto je izpadanje las, ki lahko privede do plešavosti. Zaradi različnih oblik plešavosti trpi 60 do 70 odstotkov moških in 25 do 40 odstotkov žensk. Las je zgrajen iz lasnega stebelca, lasne korenine, lasne čebulice in lasne bradavice, ki prehranjuje lasno korenino. Lasna čebulica je tista, ki je bistvena za rast. Če se ta uniči, je las za vedno izgubljen. Pomemben del lasu je lasni folikel ali mešiček. To je drobna jamica cevaste oblike, iz katere raste las. Na dnu mešička je las priraščen in odebeljen v lasno čebulico. Sama čebulica ima tudi neobičajen imunski sistem. Če se ta poruši, se lahko pojavi krožno izpadanje las - alopecia areata. V spodnjem delu se k čebulici stiska lasna brbončica ali papila, v kateri so krvne žilice, ki skrbijo za prehranjevanje, rast in življenje lasu. Ce brbončica odmre, odmre tudi las. Ce brbončica ni poškodovana, zraste nov las. Las raste ciklično: - anagena faza - faza rasti (las raste), - katagena faza - faza prehoda (rastne aktivnosti v lasni Čebulici pojemajo in počasi prenehajo), - telogena faza - faza umiranja (las ne raste več, lasna čebulica se pomika proti površini lasišča in las izpade). Las v povprečju zraste na dan od 0,3 do 0,5 mm. Vsakemu človeku izpade vsak dan določeno število las, ki jih nadomestijo novi lasje. Običajno nam v enem dnevu izpade približno petdeset las. O povečanem izpadanju govorimo, če nam v enem dnevu izpade sto ali več las. Takrat se število las v anageni fazi zmanjšuje, v telogeni pa povečuje. Nekaj več las izpade v puberteti in starosti. Povečano izpadanje las ima lahko več vzrokov: psihofizični stres, nezadostna in neuravnotežena prehrana (vitamini, minerali), kemijske in mehanske obremenitve las, slaba prekrvavljenost lasišča, seboreja, hormonski vplivi, določena bolezenska stanja (bolezni ščitnice, skrita vnetna žarišča v telesu ...), obsevanje z rentgenskimi žarki, zdravljenje z določenimi zdravili... Znano je, da so moški bolj nagnjeni k plešavosti. Lasje ponavadi začno izpadati ob straneh, nad čelom in temenu. Izpadati lahko začnejo v katerikoli starosti, celo v najstniških letih. Vzrok za moško plešavost je večja občutljivost žilic v lasnem mešičku za moške spolne hormone (androgene). Žilice v mešičku se krčijo, lasni mešiček ne dobi dovolj hrane in rezultat je plešavost. Ženska plešavost je redkejša; ponavadi povzroči redčenje las nad čelom, ob straneh in na vrhu glave ter le redko napreduje do popolne plešavosti. Zdravljenje Večine vrst plešavosti ni mogoče ozdraviti, lahko pa veliko naredimo, da preprečimo ali upočasnimo izpadanje las. Skrb je treba nameniti pravilni prehrani in negi las. Tudi določene pričeske (spenjanje las v čop) lahko zaradi stalnega vleka las povzročijo izpadanje na določenih mestih! Prav tako lahko nestrokovno kodranje in nepravilna uporaba vročega zraka pri sušenju mehansko uničita lase! Mastno lasišče, prhljaj in prepogosto umivanje las lahko vplivajo na izpadanje las in ovirajo rast novih - prhljaj namreč zapre pore, iz katerih zrastejo novi lasje. Vsekakor ne smemo pozabiti in zanemariti pravilne prehrane, saj nemalokrat prav pomanjkanje vitaminov in mineralov vodi do povečanega izpadanja las. Svetuje se uravnotežena prehrana z dovolj sadja, zelenjave in beljakovin! V lekarni je na voljo tudi veliko pripravkov proti izpadanju las, ki se dobijo brez recepta: kapsule, šampon, plus šampon, plus losion FITOVAL” so biološka hrana za lase Po krvnem obtoku oskrbujejo lasne korenine s snovmi, ki so potrebne za rast in obnavljanje lasišča. Vsebujejo aminokislino čistin ter vitamine in minerale, ki sodelujejo kot katalizatorji pri presnovnih procesih v lasni korenini. Kot vir vitaminov B, mineralov in aminokislin je kapsulam dodan medicinski kvas. Priporočena je souporaba šampona in losjona, ki pospešita rast las tudi z masažo, s čimer zagotovita boljšo prekrvavitev lasišča, kapsule F1D1 val retard® vsebujejo pomembna mikrohranila, ki po krvnem obtoku vplivajo na zdravje lasišča in rast las (vitamini skupine B, minerali, železo, baker, cink, silicij - inositol in esencialna aminokislina čistin), VITAMINI ZA LASE* in dražeji B - complex*, Šampon in ampule POLTEN®, šampon in ampule VICHY DERCOS®, ki prav tako vsebujejo vitamine skupine B in pomembne minerale, raztopina RE-GA1NE®, ki vsebuje učinkovino minoksidil in lahko spodbudi rast las Na zdravniški recept pa se lahko izdajo tablete PROPEC1A* z učinkovino finasterid, ki se uporabljajo izključno pri moških za zdravljenje moške plešavosti. Izboljšanja rasti las ne moremo in ne smemo pričakovati čez noč, saj če poznamo lasni ciklus, lahko razumemo, zakaj je treba preparate za boljšo rast in zdravje las jemati daljši čas (več mesecev). Anagena faza namreč traja od 3 do 6 let in v tem obdobju je las močno zasidran v lasišče, zato ne izpade sam, in Če ga izpulimo, zaboli. Temu sledi nekajdnevna katagena faza, nato telogena faza, ki traja 3 do 4 mesece. V tej fazi lahko las izpulimo brez vsake bolečine in vsi lasje, ki jih vsak dan neboleče izčešemo, so v tej fazi. Lasje, ki so vstopili v to zadnjo fazo mirovanja, bodo kljub vsemu trudu prej ali slej izpadli. Zato nikar ne bodite preobremenjeni in ne štejte izpadlih las znova in znova! Vzemite si čas in ga dajte tudi lasem, za dodaten nasvet pa nas obiščite v lekarni in uspeh ne bi smel izostati! Polonca Flala, mag. farm. Plesen ljubi mir Limona je zakon Na vprašanje, koliko dejansko biološko stan,jt' govor čisto preprost & trenutno počutite doN^ polni optimizma in ste • ni s polno načrtov, kis«’1' morajo tudi zaživeti v vt* življenju, potem naj vas ut* bi preveč letnica rojstva” pa se počutje in razpok19* spreminjata, kot se minja vse v življenju, je no to tudi preveriti še šnimi objektivnimi pd* telji, da nas zdravstven0' ne preseneti. Za daljše življenj Nova nizozemska did* daljše življenje (imenuj^ dieta polymeal) je pr^' tkim dvignila kar precejF hu. Življenje žensk naj t11* daljšala za pet let, mo^’. celo za 0,6 leta. Na dan I roča kozarec rdečega vi" 100 gramov grenke Čok® ter najmanj 400 gramov s in zelenjave, štirikrat na1 pa so na jedilniku ribe. Ingver razstrup^ Ingver lahko dodamo , njavnim jedem, omak0, _ pecivu. Je vsestranska . ba, ki poživi prebavo i spešuje izločanje škoduj snovi iz telesa. Pot- - J košček svežega ingva cm), ga olupimo in na manjše kose. Stre-niranje človeka nad naravo, vendar tudi po-r :i Človeka vrtincem želja. Človek, ki misli, da obvladuje, je vendarle vklenjen. Obvladuje ga * ki ga povezuje s pohlepom. 6|SOV prstan , naidbi Gigovega prstana pripoveduje Platon ■ 'l n°S^la Prstan *n P° naključju odkril, da 1(0 naredi nevidnega. Prav to pa je bil tudi Jt| 'l l n ri^, bogatenja. Prstan je čarobno '-tiarJl -r 1 trenutku, ko ga je Giges obrnil v pest tr. a f0^'*v tem primeru so resnične sile zno-stvn ln nevidnost, ki jo daje prstan, je v bi-Hinik iz zunanjega sveta. Gigov prstan tako ^•'zira najvišjo točko notranjega življenja. ^belln prstan rlirn'' mnoS‘h zgodovinskih prstanov, ki so bolj i.. anf znani, je mogoče vredno omeniti prstan nadaljevanke izpred dvajsetih let. 1^ ’ dz i- ga m- k(io nuni’ generacije spomni, ostalo v spominu le, da ga je Arabela ku: zaželela in želja se je v trenutku spte Tako so izginevale srake, ljudje so se V pt'če ’P«* MoČ prstana je bila neo-^sefcV'Si n:J4J mlai®a soseska si ga je želela, stika J r s prstanom povezana neka mi-stajj eprav sm° vs> vedeli, da v resnici ne ob- Prstan ” Prstan’ ki ga začenjamo nositi, je Vzroki 50 lahko različni, po-enerp*n |c r""‘ občutek, ki nas navdaja z novo Mor(ja' kijev bistvu rezultat notranjih vzgibov. tr8ovini zmoti naše oko poseben kamen, m"'> oblika. Zgodi se, da se mesece sprehaja-1 ul,Prstana, ki nas gleda z mnogimi očesi, ■j n* Prstani jih imajo veliko. Vsako se ble-'*njc i 'n oblikovalec Kenneth Jay Lane jev " kristale različnih barv, ki se lepo P°niladno-poletnih barv. Pri takih nakit. ' Moramo paziti le, da so skoraj edini ‘u roki. Tatjana Kalamar Morales Dohodninska napoved za leto 2005 do konca marca Zavezanci za dohodnino morajo vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2005 najpozneje do 31. marca 2006 na predpisanem obrazcu, ki so ga letos prejeli na dom. V prejšnji številki Vestnika smo že objavili nekaj praktičnih nasvetov in pojasnil, ki naj bi vam bili v pomoč pri izpolnjevanju dohodninske napovedi. Tokrat objavljamo še drugi del nasvetov, ki so jih pripravili na Davčnem uradu Murska Sobota. O dohodkih iz kmetijstva, ki jih je treba vpisati v dohodninsko napoved, pišemo na kmetijski strani. Plačilo dohodnine od dobička od kapitala Za kapital se šteje: 1. nepremičnina. Če je bila odsvojitev izvršena pred potekom desetih let od dneva, ko je bila nepremičnina pridobljena; 2. pretežni lastniški delež ali njegov del ne glede na čas odsvojitve; 3. vrednostni papirji in deleži v gospodarskih družbah, zadrugah in drugih oblikah organiziranja, če je bila odsvojitev izvršena pred potekom treh let od dneva, ko je bil vrednostni papir ali delež pridobljen. Za obdavčljivo odsvojitev kapitala se šteje vsaka odsvojitev kapitala, kot je zlasti prodaja kapitala, dajanje kapitala v dar, zamenjava kapitala, izplačilo lastniškega deleža v primeru prenehanja gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja, zmanjšanje deleža v okviru zmanjšanja lastniškega kapitala gospodarske družbe, zadruge ali druge oblike organiziranja ter drugi primeri izplačila lastniškega deleža, izplačanega v denarju ali naravi. Kot neobdavčljiva odsvojitev kapitala se šteje: - prenos kapitala preminule osebe na dediča, vo-lilojemnika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kako pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe, - odsvojitve nepremičnine po pogodbi o dosmrtnem preživljanju, - prenos nepremičnin zaradi razlastitev po predpisih, ki urejajo to področje, - prenos kapitala v primeru ustanovitve in prenehanja zastavne pravice na kapitalu, - zamenjava vrednostnih papirjev z istovrstnimi papirji istega izdajatelja, pri kateri se ne spremenijo razmerja med družbeniki in kapital izdajatelja ter ni denarnega toka, - zamenjava prednostnih delnic z navadnimi istega izdajatelja, če ni denarnega doplačila, - zamenjava obveznic z delnicami istega izdajatelja, če ni denarnega doplačila, - zmanjšanje deleža v okviru osnovnega kapitala, ki je namenjeno kritju izgube... - izplačilo deleža v dobičku družbeniku osebne družbe, ki se odšteje od njegovega kapitalskega vložka, - zamenjava delnic investicijske družbe, ki je nastala iz pooblaščene investicijske družbe, z investicijskimi kuponi vzajemnega sklada v postopku obveznega preoblikovanja investicijske družbe, nastale iz pooblaščene investicijske družbe, v vzajemni sklad po predpisih, ki urejajo to področje, - prenos kapitala v postopkih prisilne izterjave obveznih dajatev v skladu z zakoni. Dobiček iz kapitala se ne plačuje tudi pri: - prvi odsvojitvi delnic ali deleža v kapitalu, pridobljenega v procesu lastninskega preoblikovanja podjetij, - odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše z največ dvema stanovanjema in pripadajočim zemljiščem, kjer je imel zavezanec prijavljeno stalno prebivališče in je tam dejansko bival vsaj zadnja 3 leta pred odsvojitvijo. Kapitalski dobiček se ne ugotavlja, če je šlo za prodajo nepremičnine, ki je bila pridobljena pred 1.1.2002. Odlog ugotavljanja davčne obveznosti Novost novega zakona o dohodnini je tudi tako imenovani odlog davčne obveznosti, s katerim se lahko odloži davčna obveznost do naslednje obdavčljive odsvojitve kapitala, in sicer pri:. - podaritvi kapitala zavezančevemu zakoncu ali otroku, - zamenjavi deleža v okviru zamenjave kapitalskih deležev, združitev in delitev, kot so opredeljene v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb za namene obdavčitve pri zamenjavi kapitalskih deležev in obdavčitve pri združitvah in delitvah. Kako je v primeru prodaje delnic? Zavezanci, ki so v letu 2005 trgovali z vrednostnimi papirji oz. drugimi deleži v kapitalu, so morali vložiti napoved za odmero akontacije dohodnine od dobička, doseženega pri odsvojitvi deležev v kapitalu do 28. februarja 2006. Akontacija dohodnine znaša 25 % od ugotovljenega dobička. V napovedi za odmero dohodnine pa pod oznako 5200 le potrdijo, da so vložili napoved za odmero akontacije dohodnine od dobička iz kapitala s tem, da obkrožijo oznako DA pod virom. Kaj se všteva v dobiček pri prodaji delnic? Osnova za obdavčitev z davkom od dobička iz kapitala je presežek vrednosti kapitala ob odsvojitvi nad vrednostjo kapitala ob pridobitvi. V dohodek, dosežen kot dobiček iz kapitala, se vštevajo v davčnem letu doseženi dobički ali izgube iz kapitala. Kako je v primeru dedovanja ali podaritve? Za obdavčljivo odsvojitev kapitala se ne šteje prenos kapitala preminule osebe na dediča, volilojem-nika ali osebo, ki ju nadomesti po predpisih o dedovanju, ali na drugo osebo, ki uveljavlja kakšno POMURSKO DRUŠTVO ZA BOJ PROTI RAKU Murska Sobota, Ulica arh. Novaka 2 b, zbira prostovoljne prispevke občanov in organizacij na računu pri Novi Ljubljanski banki: 02340-0019232476 ZA DAROVANA SREDSTVA SE ZAHVALJUJEMO! pravico iz zapuščine, zaradi smrti fizične osebe. Glede obdaritve kapitala pa je dejansko obdavčljiva vsaka odsvojitev kapitala, tudi podaritev kapitala. Dobiček od kapitala ob prodaji nepremičnin Napoved za odmero akontacije dohodnine od dobička, doseženega pri odsvojitvi nepremičnin, mora zavezanec vložiti v 15 dneh od odsvojitve. Napoved je treba vložiti pri pristojnem davčnem uradu, kjer nepremičnina leži. Akontacija dohodnine znaša 25 % od ugotovljenega dobička. V napovedi za odmero dohodnine se navedeni dohodki vpisujejo pod oznako 5100. V primeru izgube se lahko v letu, za katero se dohodnina odmerja, zmanjšuje pozitivna davčna osnova dobička iz kapitala, vendar ne več kot znaša pozitivna davčna osnova. Pokojnine, tuje pokojnine V davčno osnovo od pokojnine šteje dohodek, kakor je odmerjen v skladu z zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in v skladu z drugimi predpisi (in je kot pravica praviloma določen v neto znesku). Navedeno pomeni razliko od sistema obdavčevanja pokojnin, ki je veljal v letu 2004 in je temeljil na obrutenju zneska pokojnine in obračunavanju neplačane akontacije dohodnine, to pa je bila posebna olajšava za prejemnike pokojnine. Posebej je treba omeniti olajšavo za prejemnike pokojnin iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in sicer se rezidentu prejemniku pokojnine iz obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja prizna zmanjšanje dohodnine v višini 14,5 odstotka odmerjene pokojnine. Tako določena davčna olajšava nadomešča po starem zakonu o dohodnini veljavni mehanizem obračunane neplačane akontacije dohodnine od pokojnin. Navedeno posebno olajšavo Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije upošteva že pri medletnem izračunu akontacije dohodnine od pokojnine, ki jo izplačuje za mesečno obdobje. Prejemnik pokojnine oziroma nadomestil iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja v ustrezno polje pod oznakama 1106 (pokojnina iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja) oziroma 1107 (nadomestila iz naslova obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja) vpiše le podatke na podlagi izpisa, ki ga je prejel od Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Z dohodnino so obdavčene tudi pokojnine, prejete na podlagi pretekle zaposlitve iz tujine, in njim podobni dohodki. Znesek pokojnine se za potrebe odmere dohodnine preračuna v slovenske tolarje, in sicer po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan prejema dohodka. ’nd Mia z jurčki In slanino $ posušenih jurčkov, 100 g 2 .P^ajene slanine, 80 g šalotke, 40 g 'M’t im'l'’Cni‘ feferona, 40 g moke, 1 žlička rt * PaPrike, sol, mleti poper, ščep timiiana, lovorjev list, 1 žlica i, ':h 'J| Ur namočimo v hladno vodo. Nato kuk0'010 in ?°novno dolijemo vodo, solimo ter n ^ana cb"| kuhat. Ko je soja do tri Četrt na kocke narezano slanino in /' j y jurčke. Kuhamo, da se soja pov-lm h Ul Itwkl' PriPravitno m,eto e’ Udarno sesekljano šalotko in pj° ^^0. vse skupaj stresemo v juho, . ln Po želji še začinimo. Na koncu narezanim drobnjakom i. Goveji fileji v testu z ostrigarji in zeliščno omako 4 srednje debele rezine pljučne pečenke po 160 g, 40 g gorčice, 40 g olja, 150 g ostrigarjev, 100 g čebule, ščep sesekljanega peteršilja, sol, poper, zavitek listnatega testa, jajce za premaz Zeliščna omaka 2 rumenjaka, 1 dl belega vina, 100 g masla, 2 žlici sesekljanih poljubnih zelišč, 1 Čajna žlička worcestrske omake, 1 čajna žlička limoninega soka, sol, mleti poper Fileje solimo, popramo in premažemo z gorčico. V ponvi segrejemo olje in fileje ter z obeh strani hitro popečemo. Vzamemo iz ponve in prihranimo. Na preostanku maščobe prepražimo sesekljano čebulo in na rezance narezane šampinjone. Solimo in popramo, potresemo s sesekljanim peteršiljem in odstavimo z ognja. Listnato testo razvaljamo, razrežemo na Štiri kvadrate in obložimo s po enim filejem. Na vsak file damo četrtino pripravljenih gob, zavijemo v testo in robove dobro stisnemo. Premažemo z jajcem, damo v pekač in pečemo v pečici 20 minut pri 200 stopinjah Celzija. Za zeliščno omako nad soparo penasto stepamo rumenjake, worcestrsko omako, limonin sok, belo vino in začimbe. Po kapljicah dodamo raztopljeno maslo in na koncu sesekljana zelišča. Pečene fileje zložimo na krožnik in podlijemo s pripravljeno omako. Popečena zelenjavna zloženka 500 g krompirja, 400 g bučk, 400 g paradižnika, 1 dl mleka, 3 jajca, 100 g naribanega trapista, 300 g margarine, sol, mleti poper, muškatni orešček Krompir olupimo in v nekaj slane vode kuhamo približno 15 minut. Ko se ohladi, ga narežemo na rezine. Prav tako na rezine narežemo bučke in paradižnik. Primeren pekač namažemo z margarino in vanj naložimo plasti zelenjave. Mleko, jajca in začimbe zmešamo in prelijemo po naloženi zelenjavi. Potresemo s sirom in pečemo 20 minut pri 200 stopinjah Celzija. Fižolova solata s pehtranovim prelivom 350 g kuhanega fižola, 200 g koruze v zrnju, 100 g čebule, 50 g rdeče redkvice Pehtranov preliv 150 g kislega mleka, 50 g kefirja, sok polovice limone, 1 žlička pehtranovega kisa, 1 žlica sesekljanega pehtrana Fižol in koruzo odcedimo in splahnemo s hladno vodo. Čebulo olupimo in drobno sesekljamo. Rdečo redkev operemo in narežemo na kolobarje. V primerni posodi zmešamo sestavine za preliv. Fižol, koruzo in čebulo narahlo premešamo, zlo žimo v solatne sklede in prelijemo s pripravljenim prelivom. Na vrh vsake solate zložimo narezano rdečo redkev. Ajdova torta z breskvami 160 g sladkorja, 160 g ajdove moke, 5 jajc, 1 zavitek vaniljevega sladkorja, 1 čajna žlička pecilnega praška, 1 vrečka belega tortnega želeja, 400 g breskev iz kompota, 3 jedilne žlice sladkorja, nastrgana lupina limona, 200 g borovničevega džema Rumenjake penasto zmešamo s polovico sladkorja, vaniljevim sladkorjem, limonino lupino in dvema jedilnima žlicama vode. Beljake stepemo s preostalim sladkorjem v trd sneg. Moko in pecilni prašek presejemo ter izmenično s snegom dodajamo rumenjakovi masi. Maso stresemo v pripravljen tortni model in pečemo v vnaprej ogreti pečici pri 180 stopinjah Celzija 35 minut. Ko se ohladi, stresemo iz modela, prerežemo na polovico tn spodnjo oblato premažemo z borovničevim džemom, pokrijemo z drugo polovico ter damo vse skupaj nazaj v tortni model. Breskve iz kompota narežemo na tanke krhlje in z njimi obložimo pripravljeno torto. Posebej raztopimo tortni žele in prelijemo čez narezano sadje. Ko se žele strdi, vzamemo torto iz modela in poljubno narežemo. 26 OGLASI 16. marec 2006 - VKUI Razvojni, finančni in nepremičninski javni sklad občin Lendava, črensovci, Kobilje, Turnišče, Dobrovnik in Velika Polana (v nadaljevanju Razvojni javni sklad Lendava), Kranjčeva ulica 22, Lendava, objavlja na podlagi 87, člena Stanovanjskega zakona (Ur. list RS št. 69/03), Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS Št. 14/04 in 34/04), Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS št. 80/99,70/00,52/02), Zakona o socialnem varstvu (Ur. list RS št 54/92 $ spremembami) in sklepa Nadzornega sveta Razvojnega javnega sklada Lendava JAVNI RAZPIS za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem 1. Predmet javnega razpisa Razvojni javni sklad Lendava razpisuje oddajo v najem okvirno 10 stanovanj (ki se bodo sprostila), ki bodo uspelim upravičencem oddana v najem v letu 2006. Stanovanja so na območju občin Lendava, Črensovci, Kobilje, Turnišče, Dobrovnik in Velika Polana. 2. Razpisni pogoji Splošni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prosilci/-ke, da so upravičeni do dodelitve neprofitnega stanovanja, so ■ državljanstvo Republike Slovenije; ■ stalno prebivališče v eni od občin, navedenih v I. točki tega razpisa; - da prosilec/-ka ali kdo od oseb, ki skupaj s prosilcem/-ko uporabljajo stanovanje (v nadaljevanju: gospodinjstvo), ni najemnik neprofitnega stanovanja, oddanega za nedoločen čas in z neprofitno najemnino ali lastnik ali solastnik drugega stanovanja ali stanovanjske stavbe, razen če je stanovanje ali stanovanjska stavba po zakonu oddana v najem za nedoločen čas z neprofitno najemnino: • da prosilec/-ka ali kdo od članov gospodinjstva ni lastnik drugega premoženja, ki presega 40 odstotkov vrednosti primernega stanovanja; da mesečni dohodki prosilčevega gospodinjstva v letu dni pred razpisom za dodeljevanje neprofitnih stanovanj ne presegajo: Velikost Ooboitk ne sme KeseptJ easMnJfk % Jospodlojsha od novprečne neto »Lače > Oria’' Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Prispevke zbiramo na računu št. 01100-6030278282. Splošna bolnišnica Mursk3 WWDGWB COŠB3KB fUčtO 0^LEPua BOJNO Mo SUZUKIJA WATUA e«WSKEM MAPI LETNI PRIDELEK KRH1KA, PRESOJA KRUTA LOVKA IZ GRŠKE MITOLOGIJE PREČNI DEL ■ PODOBNOST AKVARIJSKA RIBICA ČRKA PLOT RIM, BOG. PLAST SVINJSKI ASTAT BIATLONKA SKEPSA ŠUBIC ŠVUAVA GOREČ POJAV DESNI PRITOK VOLGE HOLANDSKA JADRNICA POMLADNI ŽAFRAN JAPONSKA NABIRALKA BISEROV NAJVEČJI PRITOK OBA MESTO V SRBUI ZNANO PO SIR V ŠTEFAN HAJDINJAK POPOTNA MALHA BORLNA VEŠČINA CHARLES BRONSON VZNEMIRJENJE AMERIŠKI IGRALEC LUKANA CIPRU ETIOPSKI GOSPOD LOLLO-BRIGIDA OSEBA IZ MAHAB-HARATE LIKOVNI UMETNIK OČE, RODITELJ ŽENSKA POSTAVA V KRŠČANSKI UMETNOSTI REKA V KANADI IVO SVETINA OSMI ŽIDOVSKI MESEC AMERIŠKA IGRALKA (SHELLEY} MAJHNA KOCKA JAPONSKA OBUKA BUDIZMA ZNAMENJE ZODIAKA MESTO V SEVERNI OSETIJI GRAFIČNA DEJAVNOST OBDELAN LES ZA PDDPORJE V RUDNIKU KUBANSKI V0WTELJ {F1DEL] SVEČANA OBLEKA NAŠ PISATELJ (IVANI MENIČU POROK POSUŠENO BIVOLJE MESO MESTO NA PORTUGALSKEM MOŠTVO, IZMENA (ZASTAR.J SLADEK TROPSKI KROMPIR STARO-JUD0VSK1 GAMSJI BIVOL AMERIŠKI TENISAČ (ANDR E) VISOKO LISTNATO DREVO NASPROTNA BESEDA MOČVIRSKA PTICA SELIVKA RAFKO IRGOLIČ SRBSKA IGRALKA (EVA) HITER MELODIČNI OKRASEK UMETNIKI UPODABLJA zrvAU MESTO V FRANCU! munjc MED IRSKO IN VB PERZEJEVA MATI NEODLOČEN IZID ORIENTALSKO BARVILO ZA LASE IZKAZ O USPEHU V ŠOU IZRASTEK NA GLAVI GLAVNO MESTO ITALUE NAČN VEDENJA OGLJIKOVODIK C2H6 PAŠNIK V GORAH IT. NAFTNA DRUŽBA AVTOR ARJANE (CLAUDE) VOLKULJA IZ KNJIGE O DŽUNGLI GRŠKI BOG LJUBEZNI TRAVNAT SVET oe GOZDU PAPEŽEV LETNI DOHODEK SREDIŠČE MOLDAVIJE VEK OB^JE POŽELEKIE OČIVIDEC StA E' D0G0WA Wa,ki Wmk teče SKOZI AMSTERDAM Mesto v , 4l ^STRt]| Radgona: Novost vode je skrb zbujajoča h,;, meritvah vzorcev vode iz zajetja v Podgradu je v vodi 49 iJ? nitratov na liter. Med prejšnjo meritvijo je bila vsebnost le 26 'hov.pri istočasni analizi vode iz zajetja v Segovcih je bila ugotovi "^nnst nrtraim v višini 79 miligramov na liter, ob prejšnji meritvi vU ** vsebnost 81 miligramov. Kot menijo zdravstveni strokovnjako- '(Jo z 50 miligrami nitratov v litru prepovedano dajati Mpo - enega leta. Za nosečnice in doječe matere pa se ^eij?' oskrt>a zdravstveno ustrezno pitno vodo. Tako je voda iz Wad na robu ustreznosti, voda iz zajetja v Segovcih pa popol-’iabr Občina Gornja Radgona že tretje leto zapored zagota- ta (^ ^'-nu razdeljevanje izvirske vode ogroženim kategorijam ljudi kjer se oskrbujejo z vodo izzajetja v Segovcih F. KI. Nagrajenci Vestnikove križanke Rešitev križanke: ptičja gripa, labodi 1. nagrada KNJIGA LAHKO JEM. mag. Branislava Belovič: Alojz Hriberšek, Dijaška ulica 10, 9000 Murska Sobota 2. nagrada KNJIGA BOUG ŽEGNJAJ, Branko Časar: Blaž Berden, Vrtna ulica 8, 9000 Murska Sobota 3. -7. nagrada majica Ida Ozvatič, Vanča vas 19 b, 9251 Tišina Nikolaj Bačič, Prešernova 4, 9000 Murska Sobota Biserka Rumič, Prosenjakovci 50, 9207 Prosenjakovci Viljem Oškola, Križevci 152,9206 Križevci Samo Kolar, Ulica Slave Klavore 2, 9000 M. Sobota <0 HO £ S Q K ra •Q S! *•4 M o TO ra ob ra Nagrade za izžrebane reševalce — 1, nagrada: knjiga Lahko jem, mag. Branislava Belovič, 2» nagrada knjiga Boug žegnjaj, Branko Časar, in 3,-7. nagrada je praktična. Rešitev: ------ Inv in priimek; Naslov: Pravilno rešitev - označena polja - napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, do petka, 24. marca 2006. ft J ° •m 0^ \ -Jf ONA: Pred vami je teden, ki si ga boste jd ze lo zapomnil i, pred vsem za radi prijetnega neznanca, ki vam bo življenje do bese-0 postavil na glavo. Toda kar brez skrbi, saj bo Cvetje več kot prijetno. ON: Zaljubljeno se boste । ^sdovali z znanko, ki vam je zadnje čase kaza-$Kar Precejšnjo naklonjenost. Interes je obo-anski, zato ni pričakovati kakšnih večjih ovir pri ^^zbližanju. ONA: Pazite se, da vas ne bodo prehitro t . razkrili, saj bi se vam lahko to še hudo , otepa lo, U p o ra bite raje d iskretne jš i pri - h k celotni zadevi, ki je vse prej kot enostavna, jasi h je pa£ potrebna večja previdnost. ON: Po s.rlcn«m premisleku se boste vendarle uspeli iazni^2 ,la^Wirn položajem« Konec koncev ste SedV' V5BfinQ 56 boste imenitno zabavali, saj aj re$ ni pravi čas, da bi zapravljali te dragoce-Z^nutke. ONA: Prijazni boste do ljudi, spravljali jih I (j । boste v dobro voljo in na splošno dajali ^nie v da veste odgovor na vsako vpra-_ ’v zadrego vas bo spravil šele vaš partner, ki je ° pripravil prijetno presenečenje. ON: Prišel 51 1 -^1 11 odpočijete in poberete sadove J de^a'ln n'kar ne imejte zaradi tega slabe okoristite prijeten konec tedna za še Driipi opravila. Vsako prijetno stvar Je še početiv dv<# Nepričakovan obisk vam bo prine-‘sel izredne novice, ki vam bodo v bližnji skif) Prihodnosti pomagale pri vaših »osvajal-avan?lod,h* Vendarse nikar ne spuščajte v divje ^rečaij^* ^er ^hko zaidete v velike težave. ON: svqe /boste 5 starim prijateljem in mu zaupali e> ^l^’^tev ljubezni. Vsekakor vam svetovati, tako da boste kaj hitro ravo Pot iz trenutnega položaja. . ' ONA: Ne prehitevajte dogodkov in ne silite v nekaj, kar vas lahko drago stane. Za-deva se bo kmalu razjasnila, zato ne bodite nestrpni, kajti rezultati bodo veliko boljši, kot ste morda pričakovali. ON: S paniko se ne da ničesar rešiti. Bodite previdni tudi pri zadevi, ki vas čustveno in življenjsko ogroža. Predvsem pa temeljito premislite, preden naredite naslednji korak, saj vas lahko stane celega premoženja. ONA: Mislili ste že, daje vsega konec, pa a se je v vas znova silovito prebudilo nek-ir danje čustvo. Mogoče vam bo celo uspelo, saj je prijatelj sedaj veilko manj trmast. Seveda pa bodite previdni in predvsem realni. ON: Prišel bo dolgo pričakovan odgovor, toda nikar ne pričakujte preveč. Prav hitro boste lahko razočarani. Sprejmite ponudbo, ki vam je na voljo že dalj časa, saj se za na videz nezanimivo rečjo skriva cel kup prijetnih stranskih učinkov. ONA: Ljubezen, ki ste jo toliko Časa za-tajevali, bo postala nevarna za vašo ka-riero, zato bo najbolje, da čustva nemudoma potlačite. Ježe tako, da ena stvar potegne za seboj še cel kup posledic in precej nezaželenih stranskih učinkov, ON: Potruditi se boste morali, da bo ljubljena oseba vašo naklonjenost pravilno razumela, drugače boste doživeli popoln neuspeh. Poskrbite tudi za finančno plat, saj vam kaže precej slabo. gpv J ONA: Zaradi skrivnostnega neznanca y vam bo srce hitreje utripalo. Poskusite, SmB več kot spodleteti vam ne more, pri tem pa sploh nimate tako majhnih možnosti, kot si mislite. ON: V prijetni družbi bo nekomu zelo nerodno, vzrok pa bo znan samo vam. Toda nikar se ne izživljajte, saj se vam lahko to še zelo maščuje. Raje mu pomagajte iz nastale zadrege, saj bo to znal še kako ceniti I Gl ONA: Življenje in ljubezen sta pogosto za moškega dve stvari, za žensko pa ena sa-* ma. Že dalj časa zapostavljate svojega partnerja, zato se mu poskušajte čim bolj posvetiti. Hvaležen vam bo, in to na najlepši možen načini ON: Dogodek, ki bo Imel v vašem življenju poseben pomen, vas ne sme preveč razburiti, saj bi tako kaj hitro pokazali svoje ranljive točke. Počakajte na ugodno priložnost in stvari se bodo uredile kar same od sebe, fct* ONA: Pri partnerju boste ugotovili, da R* T ima veliko več dobrih lastnosti, kot pa ste si predstavljali na začetku. Prijeten konec tedna v dvoje vaju bo ponovno zbližal in ni se bati, da bi ga lahko izgubili. ON: Tokrat boste končno poslušali nasvet osebe, ki vam že dalj časa želi odkrito pomagati, vi pa je enostavno niste želeli poslušati. Prav kmalu se bodo pokazali tudi konkretni rezultati, ki bodo predvsem posledica novega pristopa. ONA: Doživeli boste prijetno presen« Ul čenje, ki bo popestrilo sicer dolgočasen ■ : teden. Odpočijte si, privoščite si sprehod v naravo in si naberite svežih moči za nove podvige, ki so pred vami. Koristilo vam bol ON: čeprav ste prepričani, da vas zasleduje smola, se bo izkazalo, da vendarie ni tako. Z novo prijateljico sevam obeta tudi kaj več kot samo prijateljstvo. To je vaš srečni teden, zato ga kar najbolje izkoristite. F' ONA: Šele takrat, ko prijatelj odide, spoz-, ' i naš, koliko ti je v resnici to prijateljstvo “ pomenilo. Skušajte se izogniti tej preizkušnji in popravite napake, ki ste jih storili. Seveda pa nekaj,podobnega velja tudi za nasprotno stran. ON: Zaradi nepomembne avanture ste izgubili zaupanje vaše partnerke, sedaj pa vam je žal. Poskusite se odkrito pogovorih z njo in z majhno zvijačo vam bo morda uspelo rešiti neljubo situacijo, Prihodnjič pa raje dvakrat premislite! Brat Džouži Cejli paket papemati robčeko/je Belekova sousida kujpila za svojoga zdavanjskoga, ka de si skuze brisa. Tak strašno močno so ga skuze pobile, gda je zvedo z medijo/, ka namejnijo sodnikon plače znižati. Kumaj gaje malo potroušto sousid Bela, gda njemije raztok mačo, ka de pejnez za sodstvo glij telko, kak do zdaj, samo ka do tisti menje doubili, Steri do menje delali, ovi, ka do pa več delali, pa dobijo cilou vek jo plačo kak do zdaj. Či bi tou rejsan tak bilou, ka bi bilij po deli plačani, bi bilou preveč lipou.je pravo, samo sto de sposoben tou delo zvagati, se je pijto. Bela sije pa spopejvo: Oj pravica, ge si zdaj, tirajo od nas te/kraj, te vličejo/kraj od nas, geje zdaj tvoj močen glas? V pra vosodji je zdaj krt, prerovati šče sodni vrt, plače znižo de tan vsen s ten pomogo de liden; tak tolmači nan oblast! Lepotilna touJe past, pejnez v sodstvi de pa se ostalo telko, kak zdaj je. Oblast se dela lejpa s ten, ka prikaže tak liden: »Poglente zdaj volilci vi, kak močno nas za vas skrbi.« ■ 16. marec 2006 - VES« motoma vozila storitve KUPUO ZASTAVO 101, 128 IN JUGO VSE TIPE. Tel.: 041 675 652. m24801 FORD MONDEO TDI. letnik 2001, novi model, modre barve, odličen, prodam ali menjam za 2.050.000.00 srt. Tel.: 03 752 0140 ali 070 752 140. m24946 GOLFU, bencinski, 1,3, letnik 1988 reg. do 10. aprila 2006. ugodno prodam. Tel.: 041838 575. m24962 HYUNDAI Cupe. 1,6. 1. reg. 2000, 80.000 km. reg. do 10/06, klima, brezhl-,ben, 1.450.000 SIT, prodam. Tel: 041 406 612. m24973 SEAT IBIZO, 1.4,16V, 1.2005. in Daewo Lanos, 1,5,1.1999, prodam. Tel.: 568 15 72,041806 617. m24974 živali NESNICE, MLADE, HISEX, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja. prodaja Farma pri Mostu, Vzreja-lišče vseh vrst nesnic. Naročila Gostilna Horvat Nemčavci, tel.; 528 11 90, Franc Movrln, Petanjci, tel.: 546 15 05, Gostilna Železen Beznovci, tel.: 549 10 25. Gostilna RajsarGrad, tel.: 553 11 48, Gostilna Čeh, Nedelica.tel.: 573 51 53. m24787 NESNICE. rjave, grahaste, črne, pred nesnostjo. in kletke za nesnice: Vzreja nesnic Tibaot Babinci, tel.: 582 14 01. m24917 MLADO BREJO KRAVO prodam. Tel.; 031 795 180. m24965 BoBo - en mož orkester. Dobra zabava za vse okuse zagotovljena. Rezervirajte čim-prej. Bojan Lukač, s. p., Dokležovje, Glavna 50, 051 227 775, www.bobo. gajba.net m24961 kmetijska mehanizacija KUPIJO TRAKTOR IMT URSUS, PLUG IMT, KOSO DUBRAVA. OBRAČALNIKE, TROS IL-NIKE GNOJA IN CISTERNE. Tel.: 041 579 539. 0124893 NAKLADALEC HLEVSKEGA GNOJA, optični rezalnik kovine in traktor John Dere, motor z okvaro, ugodno prodam. Tel.: 041417 562. m24949 PREDSETVENIK 220,2 valja, škropilnico. 8 m, plug 12 «, visok, prekucno prikolico, 41, dvoosno, 2-redni kultivator, prodam. Tel.: 031263 181.0124955 KMETJE, POZOR! Kupim cisterno, trosilec. sadilec in izkopalnik za krompir, traktor, ŽITNI KOMBAJN, ballrko, obračalnike, kosilnice, prikolice in drogo kmet mehanizacijo. Plačilo takoj. Tel.: 041282 110. m24956 CISTERNI ZA GNOJEVKO, 3000 in 40001, ter samo nakladalko. 10-kubično, hribovsko, in prikolico za prevoz živali prodajo. Tei.: 041 969553. m24957 SEJALNICO ZA ŽITO, 3 m širine, kot nova, prodam. Tel.: 051325 406. m24968 Vestnik lahko kupite tudi na večini pošt v Pomurju. rt ifciinjim, Uln »miteUU fUwika 13, Mbtsaj Sesat* BUŠK MONTAŽA, d. d., Plese 9,9000 Murska Sobota Na podlagi 28. člena statuta delniške družbe Blisk Montaža inštalacije, krovsko-ideparska dela in zaključna dela v gradbeništvu, d. d., Murska Sobota, Plese 9, uprava sklicuje 8. sejo skupščine družbe BLISK MONTAŽA, d. d., ki bo v torek, 18. 04.2006, ob 16.00 v sejni sobi Blisk Montaže, d. d„ Plese 9,9000 Murska Sobota. I. DNEVNI RED IN PREDLOGI SKLEPOV 1. Izvolitev organov skupščine PREDLOG SKLEPA Izvolijo se organi skupščine. 2. Sprejem letnega poročila o poslovanju družbe za leto 2005 PREDLOG SKLEPA Na predlog uprave in ob pozitivnem mnenju nadzornega sveta se sprejme predlagano letno poročilo o poslovanju družbe Blisk Montaža, d. d., za leto 2005. 3. Sprejem sklepa o uporabi bilančnega dobička ter o podelitvi razrešni-ce upravi in nadzornemu svetu PREDLOG SKLEPA Bilančni dobiček na dan 31.12.2005 v višini 88,047.382,25 SIT se uporabi: - Del bilančnega dobička, ki izvira iz čistega poslovnega izida Iz leta 2005 v višini 35,000.000,00 SIT, se uporabi za izplačilo dividend. Dividende se izplačajo do konca leta 2006, izplačilo pa ne sme ogrožati likvidnosti podjetje. Dividende se izplačajo tistim delničarjem, ki bodo kot lastniki delnic knjiženi v Klirinško depotni družbi na dan sklica skupščine 18. 04.2006. - Del bilančnega dobička, ki izvira iz čistega poslovnega izida leta 2005, se uporabi za izplačilo nagrade uprave v višini 2,400.000,00 SIT bruto in za nagrade članom nadzornega sveta v višini 3,600.000,00 SIT bruto. - Preostali bilančni dobiček v višini 47,047.382,25 ostane nerazdeljen. Skupščina podeljuje razrešnico upravi in NS družbe za leto 2005. 4. Določitev sejnin članom nadzornega sveta PREDLOG SKLEPA Na predlog uprave in nadzornega sveta skupščina določi višino sejnin v višini 32.000,00 SIT bruto, ki se usklajuje z rastjo tečaja evra. II. VPOGLED GRADIVA Gradivo za skupščino je delničarjem na vpogled na sedežu družbe (tajništvo) BLISK MONTAŽA, d. d„ Plese 9, Murska Sobota, od 12.00 do 14.00 od dneva objave sklica do dneva zasedanja skupščine. Ill, POGOJI UDELEŽBE Skupščine se lahko udeležijo in uresničujejo glasovalne pravice poleg delničarjev tudi njihovi pooblaščenci in zastopniki, ki se pisno prijavijo. Prijave morajo prispeti s priporočeno pošto na sedež družbe oz. morajo biti osebno oddane najkasneje tri dni pred skupščino. IV. ČAS SKUCA Skupščina je sklicana dne 18.04.2006 ob 16.00. Če tedaj ni dosežena sklepčnost, bo ponovno zasedanje istega dne v istih prostorih ob 16.30 ne glede na višino zastopanega osnovnega kapitala. Sejna soba bo odprta 30 minut pred začetkom zasedanja skupščine. Predsednik uprave Predsednik nadzornega sveta Boris Goldlnskij Rudolf Horvat VINOGRADNIŠKI TRAKTOR Antonio Carraro Country 4300/35 PS, letnik 2004, cena 10.000 EUR. in vršičkat Binger. L-izvedba, 2.000 EUR, prodam. Tel.: 041 421252. m24972 ŽITNO SEJALNICO, širine 3 m, prodam. Tel.: 041543 684.m24975 ENOREDNI KOMBAJN za silažo koruze, SIP Šempeter, prodam. Tel.: 051 209 450. m24979 BECKER ZA KORUZO, Panonija, nov, žitno sejalnico, roto brano, rotacijsko koso, pajka za seno, cisterno za gnojevko, obračalne pluge, trosilec hlevskega gnoja, mlin za zrnje in drugo kmet mehanizacijo prodam. Tel.; 558 82 79. m24980 razno SEDEŽNO GARNITURO ZA DNEVNO SOBO, malo rabljeno, prodam. Tel.: 041 661 576. 0124932 Žensko, lahko z otrokom ali upokojenko, iščejo za družbo in manjšo pomoč starejši osebi v M. Soboti. Za plačilo stanovanje in ves drugi komfort. Tel.: 031 796 983. m24943 KUPUO RABLJENO BOLNIŠKO POSTELJO. Tel.; 570 1139. m24976 posesti PARCELO V VEČESLAVIH, 72 arov, prodam. Tel.: 5588138. m24947 GARSONJERO v Vrtni ul. 8 v M. Soboti, delno opremljeno, damo v najem. Tel.: 561 19 80. 0124951 VINOGRAD s hišico v Moravskih Goricah prodajo. Tel: 52612 95. m24959 ENOSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti dam v najem. Tei.: 522 1792. m24964 SADOVNJAK v polni rodnosti, 60 a, v k. o. Filovci. Tmavski breg, prodamo za 600.000 SIT. TeL: 532 10 75, zvečer. m24970 APARTMA V DOBROVNIKU dajemo v najem in prodamo vino z analizo. Tel:. 545 12 94. 0124977 POSLOVNI PROSTOR v Murski Soboti, Lendavska 20, velikost 34,82 m2, vrednost 14.000.000,00 SIT, prodamo. Kontakt; ga. Judita Bencik, tel.: 02 521 49 02. m24983 OBNOVLJENO TRISOBNO STANOVANJE v M. Soboti prodamo ali damo v najem. TeL: 530 00 50. m24934 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE v Murski Soboti dajo v najem. Tet: 040 283 179 ali 545 11 56. 0124929 DVOSOBNO STANOVANJE v bloku v Puconcih oddam v najem. Tel.: 041 942 860. m24930 DVOSOBNO STANOVANJE v središču Mur ske Sobote prodam. Tel.: 565 11 38. 0124938 srečanja Če si osamljena, razočarana v ljubezni, preprosta, razumevajoča Prekmurka ali Pomurka, stara do 45 let, in si želiš iskrenega in poštenega prijatelja, potem pokliči dobrosrčnega 38-letnega Prekmurca za občasna srečanja. Tel:. 031235 578. m24937 delo Hlebček d.o.o. vabi k sodelovanju vse voznike - prodajalce, ki so zainteresirani za prodajo v potujoči trgovini MOBIPEK. Prošnje pošljite na Hlebček d.o.o., Ptujska c. 74,2331 Pragersko, do 24.3. V tihi mali tej vasici so za mene ostali nepozabljeni spomini V SPOMIN 21. marca bodo minila štiri leta od takrat, ko nas je zapustila draga žena, sestra in sorodnica Marija Črnko iz Šalovec 216 . Hvala vsem, ki se z lepo mislijo in prižgano svečo spomnite nanjo. Žalujoči: mož, sestri in sorodniki KOMPLETNE POGREBNE STORITVE, VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC, BREZPLAČNI PREVOZI KRST NA DOM, BREZPLAČNI PREVOZI DO 40 KM. PLAČILO TUDI NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI DAMIR BANFI . p eščica TEL: 02 S3 4B 060, FAKS: 02 52 51 170, 9000 MUKSKA SOBOTA KOMPLETNE POGREBNE STORITVE UREJANJE POKOPALIŠČ IN ZELENIC Brezplačni prevozi opreme na dom, brezplačni prevozi do 40 km, plačilo na več obrokov brez obresti Vladimir Hozjan, s. p. Šulinci 87 a Te).: 02 55 69 046, GSM: 041 712 586 POGREBNE POTREBŠČINE - PREVOZI POKOJNIKOV IN UREJANJE ZELENIC MILORAD JURIČ, s. p. Ravenska c„ MRLIŠKA VEŽA, 9231 BELTINCI Tel: 02/542 22 40, GSM 041/641 148 V NUJNIH PRIMERIH OB VSAKEM ČASU PO TEL: 02/52317 01 Nagrobni spomeniki, tlaki, stopnice, okenske police, kamnite mize, pulti, vaze in drugi izdelki iz granita in marmoija Tel: 02 542 10 24. faks: 02 542 20 24, GSM: 031876 949 KEB - kamnoseštvo Erjavec, Marjan Erjavec, s. p., Ribiška pet 1 a, 9231 Beltinci KOMPLETNE POGREBNE STORITVE; UGODNA PRODAM PCCREBNE OPREME BREZPLAČNI PREVOZI 00 30 km ORODAJA VENCEV IN DRUGEGA CVETJA KOMUNALA JawpodjBlje.d.B.*., Kwl&rt ul. 2 MvrUa Soticla D. L POGREBNIŠTVO Meta 02 $2137 00 UREDITEV DOKUMENTOV 08JAVA OSMRTNIC V JAVNIH U EDIJIH UREJANJE ZELENIC PLAČILO NA VEČ 08R0K0V BREZ OBRESTI 24-URNA DEŽURNA SLUŽBA, GSM: 041 631 443 V SPOMIN Leta so naokrog, a še vedno si z oa01 Tvoja neizmerna ljubezen nas še vedno spremlja, in ko se ustavimo^ tvojem preranem grobu, se šele zavemo, da si zelo od nas, saj 17. marca minevajo že W leta od takrat, ko si nas zapustila, draga žena, mama in babica Katarina Vohar iz Hrastja - Mote Za lepo misel ob njenem grobu, položen cvet in prižgano svečo vsakemu posebej najlepša hvala. Z ljubeznijo se te spominjamo in te pogrešamo vsi, ki smo te imeli radi. Mož z vnuki Vsak človek je za sebe svet, čudežen, svetal in lep kot zvezdn i utrin ek, ki je in že ga več ni. ZAHVALA V 65 letu nas je zapustil dragi Ludvik Zrim iz Doliča 97 Ob nepričakovani smrti dragega moža, očeta in dedka se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali vence, sveče in v dobrodelne nam^c ter ga pospremili na zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Tako kot reka v daljavi se izgubi, odšla si tiho, brez slovesa ti, tja, kjer ni več bolečin, a nate v naših srcih večen bo šport1 Čeprav si morala veliko trpeti, s teboj nam je bilo lepo živeti. ZAHVALA V 77. letu nas je mirno in tiho po hudi bolezni zapustila dobra mama, tašča in stara mama Marija Zrim iz Kuzme 52 Z žalostjo v srcu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znanc^ ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete m1 in jo pospremili na njeni zadnji poti Iskrena hvala duhovnikoma.g. Zrimu in g. Ficku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in nečaku Jožetu za ganljive besede slovesa. Lepa hvala vsem, ki ste jo med boleznijo obiskovali in tolažili, prav posebna hvala pa negovalki Zdenki. Hvala tudi vsem sodelavcem žalujočih hčera in sinov ter pogrebništvu Hozjan iz Šulinec. Vsem prav iskrena hvala! Žalujoči vsi njeni Vse odhaja kakor reka, le spomini spremljajo človeka V SPOMIN V tihem spominu nas spremlja bolečina od takrat, ko nas je te dri1 pred enim letom zapustil dragi mož, oče in sorodnik Štefan Gomboc iz Pečarovec 42 Težko je pozabiti nekoga, ki ti je drag, a najtežje je živeti brez njega. Iskrena hvala vsem, ki z lepo mislijo postojite ob njegovem grobu. Fs/ tvoji naj dražji VESTNIK-16. marec 2006 25 Bila si cvetlica naša, ki krasila je naš dom. Bila si žareča mati, ki ljubila je toplo, a zdaj si ljubeči angel, ki pazi nas srčno. ZAHVALA V 53. letu nas je zapustila naša draga Milena Svetec iz Šalovec 210 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in botrini, 1 s,e |0 v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrekli besede sožalja in tolažbe. osebej hvala sosedoma Horvatu in Lainščku ter Marjanci, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani in nam pomagali. kepa hvala sorodnikom iz Švedske, Nemčije in Avstrije ter družini Solar - Boldižar. Hvala RIS Gornji Petrovci - Prikrojevalnici, 8- upniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, osebju gi nekološko-kiturškega oddelka M. Sobota, dr. Marjeti Šbull in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo jo imeli radi DRAGA BABICA NENA! Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč je... Tvoj najdražji vnuk DOMINIK i. marca bosta minili dve leti od takrat, ko nas je zapustil dragi oče, tast, dedek in pradedi Ti v grobu spiš, a v naših srcih še živiš. Ni ure, dneva in noči, povsod si v naših mislih ti. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, ostala je praznina, ki hudo boli. V SPOMIN Jožef Bunderla iz Vidonec 60 Bila si cvetlica naša, ki krasila je naš dom. Bila si nam žareča mati, ki ljubila je toplo, a zdaj si ljubeči angel, ki pazi nas srčno. V SPOMIN 25. februarja so minila štiri leta, odkar ni več med nami drage mame, tašče, babice in prababice H Marije Bunderla a vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njunem grobu ln s prižgano svečo počastite spomin nanju. Vsi njuni Ni te na pragu, ni te v hiši, nihče več tvojega glasu ne sliši. Ostalo grenko je spoznanje, da te več ne bo, ker za vedno od nas si vzel slovo! ZAHVALA v 83. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, dedek in pradedek Alojz Jeneš Iz Lipovec 113 težkih '^^1 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v PfisPev .^futkih stali ob strani, darovali vence in sveče ter ’^ularJ ' dobrodelne namene. Hvala zdravstvenemu osebju ' Beltincih, gospodoma duhovnikoma za sveto maso 'n Pogrebni obred, pevkam in govornici. Vsem še enkrat - iskrena hvala! kujoča žena in otroci z družinami Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal in za vedno nam zaspal. ZAHVALA V 83. letu starosti nas je zapusti! Štefan Ritoper iz Strukovec 5 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom, ki so nam izrekli pisno in ustno sožalje ter darovali cvetje in sveče ter v druge namene Prisrčna hvala g. duhovniku Severju in doktorici Mariji Perič za večletno zdravljenje, gasilskim društvom, pevcem in pogrebništvu Banfi. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Kako bi zabil to gomilo, kjer blago tvoje spi srce, ki mi brezmejno vdano bilo ves čas do zadnjega je dne? (S. Gregorčič) ZAHVALA V 79. letu nas je 5. 3- 2006 za vedno zapustila naša draga Sarolta Zibrik iz Puconec 181 Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hvala vsem, ki ste darovali vence, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje in čutili z nami bolečino slovesa, Hvala g. duhovniku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Posebej hvala osebju H. nadstr. kirurškega oddelka soboške bolnišnice za nego in tolažbo med njeno boleznijo. Vsem še enkrat iskrena hvala! Njeni najdražji Srce je om agalo, dih je zastal, spomin nate bo večno ostal. ZAHVALA V 82 letu nas je zapustil dragi oče, dedek, pradedek in tast Jožef Trboča iz Turnišča Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti ter darovali vence, sveče, za svete maše in v dobrodelne namene Hvala tudi Domu upokojencev Rakičan, župniku, pevcem, govornici in pogrebništvu Banfi. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči vsi njegovi Lela tri že v grobu spiš, a v srcih naših Še živiš. Ni ure, dneva, ne noči, da te z nami ni. Zato nas pot vodi tja, kjer v tišini mirno spiš, kjer tihi dom le rože krasijo in sveče molče v spomin gorijo. V SPOMIN 19 marca minevajo že tri leta od takrat, ko si nas zapustil, naš dragi brat in stric Franc Luthar iz Sebeborcev 9 Hvala vsem, ki se ga spomnite, obiščete njegov grob in prižgete svečo. Es/ tvoji najdražji Vsi ljudje so prah, nekateri so zlat prah. ZAHVALA V 46. letu nas je nepričakovano zapustil dragi mož, ati, sin, brat, zet, sorodnik in prijatelj Vlado Vitez iz Moravskih Toplic, Na bregu 47 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v druge namene ter nam izrekli ustno in pisno sožalje. Posebej hvala g. škofu Erniši za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, Stanku za odigrano Tišino, sodelavcem Tehničnih pregledov Agroservisa in pogrebništvu Banfi. Žalujoči njegovi najdražji Zlatemu atiju večna zahvala in spomin Jernej, Aleš in Mojca Skozi vse življenje svoje boriti si se znal, a V tihi zimski noči nemočen za vedno si zaspal ZMWIKLA V 80. letu nas je zapustil Franc Čerpnjak iz Gerlinec Ob izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in brata se zahvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje, sveče, za svete maše, dobrodelne namene in drugo pomoč. Hvala g. župniku Vinkoviču za pogrebni obred, pevcem in govorniku županu g. Vogrinčiču. Hvala tudi članom Zveze borcev in Društvu upokojencev Cankova, pogrebništvu Banfi in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi Srce je omagalo, dih je zastal, spomin nate pa bo vedno ostal. ZAHVALA V 82. letu nas je zapustila naša draga Marija Antolin iz Murske Sobote Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu Tvoji najdražji Sporočamo žalostno vest, da je umrl upokojeni delavec Policijske uprave Murska Sobota Geza Rituper roj. 28. 07.1936 iz Tihe ulice 7 v Petišovcih pri Lendavi Slovo od pokojnika je bilo 9- 3- 2006 ob 15. uri na pokopališču v Petišovcih, DELAVCI POLICIJSKE UPRAVE MURSKA SOBOTA KL VB MAKSA PERCA 30 OGLASI 16, marec 2006 - VKIB V LESNO-GOZDAKSKA ZADRUGA Gornja Radgona IWTTTFWT1 ODKUP IN POSEK VSEH VRST HLODOVINE NE CENE (TUDI DO 150.000 SIT/NF) PLAČILO TAKOJ ALI V 30 DNEH . TELEFON: 02 564 83 20, GSM: 031 750 034 ali 041 630 705 Jurkovičeva ul. 9,9250 Gornja Radgona (OD, pokojnino, 09) POSREDUJEMO! MEDIAFIN KOM, d. o. o„ Dunajska 21, Ljubljana i Tudi zo tiste s prihodki pod 78.000 SIT! i | Možnost odplačila obstoječih kreditov, j Informacije: 041 274 749 UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT do 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031 797 715,031 589 448 GEO-VRTINA, D. O. O, Obrtna ufitfl «, MM Murm Sobota, 62 538 M 79, fiSM »170 Izdelavo vrtin m vodnjakov za zajem pethemnih vod, 5 piezomcftičnih in ponikovalnih vrtin, geomehanika, ostenja vodnjakov Pt Sir S MIC SUHOMONTA2K« GRADNJA StSTEUI KNAUF, RIGtPS, ARMSTRONG ADAPTACIJA MANSARD SPUŠČENI STROPOV! ZASTOPSTVO ZA ARCOttt PRODAJA IN MONTAŽA UGODEN ZIMSKI POPUST PVC OKNA - VHODNA VRATA • GARAŽNA VRATA Rob«rtKotar,t. p. Mladinska (3 92M Gornja Radgona UL/faks: 02 561 1132 GSM: 041 539 204 PANONSKE TERME GOTOVINSKA POSOJILA IN ODKUPI POSOJIL~| = DO 950.000 SIT DO 36 MESECEV SAVA HOTELS & RESORTS Re Po Za Po m< Ot in pc Ro -1 ft te] oj NA OSNOVI OSEBNEGA DOHODKA, POKOJNINE IN VAŠEGA VOZILA I PE MURSKA SOBOTA, STANETA ROZMANA 16, TEL.: 02 52130 00 Bonafin, d o. o.. Slovenska 2 7,1000 LjubljanFJ VEDEŽEVALKA ZORA, ZNANA PO SVOJIH NADNARAVNIH SPOSOBNOSTIH, VAM BO POMAGALA RAZREŠITI VAŠE TEŽAVE. ODKLANJA VPUV ČRNE MAGIJE IN PREKLETSTVA. POKLIČITE TAKOJ. NAROČILA PO TELEFONU 031 828 675 ali 02 528 14 43 Zorica Horvat, s. p . Ob kapelici 15, Pušda, Murska Sobota MORAVSKE TOPLICE EKOLOŠKO KURILNO OLJE POSREDNIŠTVO KURILKO Tel.: 54 59 280 POREDOŠ, a. p., Brazovci fiGa, 0201 Puconci V Panonskih termah nas je danes 920 sodelavk in sodelavcev, ob koncu leta nas bo že 1000! Zaradi otvoritve novega prestižnega hotela s 5 zvezdicami v Moravskih Toplicah v mesecu septembru 2006 vas vabimo, da se nam pridružite. V matični družbi Naravni park Terme 30^ Moravske Toplice, d. d., iščemo nove sodelavke in sodelavce na naslednjih delovnih mestih H OHMA garažna in industrijska vrata Mestka gardni rat» EPU mnintikMa proizvajate« Hermann z motornim pofomm, maataža In DOT-jam * 2375 z 2000 * 2375 n 2125 , gon ima aa ... I uu it • 2500 x 2000 • 2500x2125 199.900,00 ut j 884,17 m Pooblaščeni zastopnik SPLOŠNO HUMA™ČUSTVO UMIVAT Teodor Horvat s. p. Rožna ulica 8,9224 Turnišče GSM: 031 328 584, e-pošta: horvatteo®volja.nsi r* KURILNO OLJE, I PREMOG UGOONECENEW momopučiu.1 HMM • umu Mk lija, i h L Mria Sl, to. r H H VESTNIK prostovoljne prhpevke nakazujte na račun 02496-0092393969 SVET ŠO LE OSNOVNA ŠOLA TIŠINA razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat za imenovanje na funkcijo ravnatelja mora izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Uradni list RS št. 98/2005 -uradno prečiščeno besedilo) ter imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 iet. Predvideni začetek dela bo 1.9.2006 oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili a izpolnjevanju zahtevanih pogojev (diploma mora biti overjena), dosedanjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja in dela šole za mandatno obdobje pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet šole Osnovna šola Tišina, Tišina 4 b, 9251 Tišina, z oznako »Prijava za razpis za ravnatelja«. Kandidati bodo dobili pisno obvestilo o izbiri v zakonitem roku. SVET ŠOLE OSNOVNE ŠOLE I MURSKA SOBOTA razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidat za imenovanje na funkcijo ravnatelja mora izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Uradni list RS št. 98/2005 -uradno prečiščeno besedilo) ter imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let. Predvideni začetek dela bo 1.9.2006 oziroma skladno s soglasjem ministra k imenovanju. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (diploma mora biti overjena), dosedanjih delovnih izkušnjah, kratkim življenjepisom ter programom oziroma vizijo razvoja in dela šole za mandatno obdobje pošljite najkasneje v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet šole Osnovna šola I Murska Sobota, Ulica Štefana Kovača 32,9000 Murska Sobota, z oznako »Prijava za razpis za ravnatelja«. । Kandidati bodo dobili pisno obvestilo o izbiri v zakonitem raku. 1. VODJA SEKTORJA RECEPCIJE (m/ž) - 1 prosto delovno mesto: • najmanj 5. stopnja Izobrazbe in 6 let delovnih izkušenj v hotelirstvu ali 6. stopnja izobrazbe in 5 leta delovnih izkušenj v hotelirstvu • aktivno znanje nemškega jezika • pasivno znanje angleškega in italijanskega jezika 2. VODJA SEKTORJA GOSPODINJSTVO (m/Ž) - 1 prosto delovno mesto: • najmanj 5. stopnja izobrazbe in 5 let delovnih izkušenj v hotelirstvu • aktivno znanje nemškega jezika • pasivno znanje angleškega Jezika • zaželeno pasivno znanje italijanskega jezika 3. VODJA SEKTORJA STREŽBA (m/Ž) - 2 prosti delovni mesti: • najmanj 5. stopnja izobrazbe gostinske smeri in 5 let delovnih izkušenj v gostinstvu » aktivno znanje nemškega jezika • pasivno znanje angleškega in italijanskega jezika 4. POMOČNIK VODJE SEKTORJA KUHINJA (m/Ž) - 2 prosti delovni mesti: ♦ najmanj 5. stopnja izobrazbe gostinske smeri in 5 let delovnih Izkušenj v gostinstvu • pasivno znanje nemškega jezika • zaželeno pasivno znanje angleškega in italijanskega jezika 5. BLAGAJNIK • RECEPTOR (m/ž) - 9 prostih delovnih mest: • najmanj 5. stopnja izobrazbe turistične, ekonomske ali druge družboslovne smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj v recepciji • aktivno znanje nemškega jezika • pasivno znanje angleškega in italijanskega jezika 6. ČISTILKA -SOBARICA (m/ž) - 16 prostih delovnih mest: ♦ dokončana osnovna šola • pasivno znanje nemškega jezika • zaželeno pasivno znanje angleškega in italijanskega jezika • zaželen opravljen tečaj ali izobraževanje za sobarico 7. PORTIR (m/ž) - 3 prosta delovna mesta: • najmanj 3. stopnja izobrazbe in 2 leti delovnih izkušenj v hotelirstvu ali 4. stopnja Izobrazbe in 6 mesecev delovnih izkušenj v hotelirstvu • pasivno znanje nemškega jezika • zaželeno pasivno znanje angleškega in italijanskega jezika 8. PRALEC - LIKALEC (m/ž) - 3 prosta delovna mesta: ♦ dokončana osnovna šola 9. ANIMATOR (m/ž) - 3 prosta delovna mesta: • najmanj 5. stopnja izobrazbe družboslovne smeri in 1 leto delovnih izkušenj pri animaciji ali 6. stopnja izobrazbe družboslovne smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj pri animaciji * aktivno znanje nemškega jezika • pasivno znanje angleškega in italijanskega jezika • zaželene Izkušnje pri vodenju prireditev In licenca za turisti nega vodnika • zaželen opravljen tečaj za vaditelja fitnessa ali aerobike 10. NATAKAR I (m/ž) - 12 prostih delovnih mest: • najmanj 4. stopnja izobrazbe - smer natakar ali kuhar - f takar in 6 mesecev delovnih izkušenj pri strežbi a la carte • aktivno znanje nemškega jezika • pasivno znanje angleškega in italijanskega jezika 11. KUHAR l (m/ž) - 7 prostih delovnih mest: . najmanj 4. stopnja izobrazbe - smer kuhar ali kuhar -in 6 mesecev delovnih izkušenj pri samostojni pripravi je® • la carte • pasivno znanje nemškega jezika • zaželeno pasivno znanje angleškega in italijanskega jezika 12. POMOŽNI DELAVEC V GOSTINSTVU (m/ž) - 5 prostih delovnih mest: • dokončana osnovna šola 13. SLAŠČIČAR (m/ž) - 1 prosto delovno mesto: • najmanj 4. stopnja izobrazbe - smer slaščičar in 1 leto de^; nih izkušenj pri pripravi posebnih vrst slaščic, sladic, tort it0, • pasivno znanje nemškega jezika 14. MASER (m/ž) - 6 prostih delovnih mest: • najmanj 5. stopnja izobrazbe, opravljen tečaj in izpit za serja ter 6 mesecev delovnih Izkušenj pri različnih vrsta masaž • aktivno znanje nemškega jezika • pasivno znanje angleškega in italijanskega Jezika 15. REŠEVALEC IZ VODE (m/Ž) - 5 prostih delovnih mest: » • najmanj 4. stopnja izobrazbe, veljavna licenca za reševal^ vode - modul A2 program za bazene z globino vode nad ■ m in 6 mesecev delovnih izkušenj • aktivno znanje nemškega jezika • pasivno znanje angleškega in italijanskega jezika 16. VZDRŽEVALEC (m/ž) -1 prosto delovno mesto: ..p • najmanj 4. stopnja izobrazbe elektro, strojne, gradbene a" sarske smeri in 6 mesecev delovnih izkušenj pri vzdrževa1 • pasivno znanje nemškega jezika • zaželeno pasivno znanje angleškega in italijanskega jezIR 17 SVETOVALEC DOBREGA POČUTJA (m/ž) - 2 prosti delovni mesti: . najmanj 5. stopnja izobrazbe zdravstvene smeri in 6■ cev delovnih izkušenj pri wellnessu • aktivno znanje nemškega jezika . pasivno znanje angleškega in italijanskega jezika . zaželen opravljen tečaj in izpit za maserja in za bio vital0 rater ja • zaželen opravljen tečaj za vaditelja fitnessa ali aerobik® n sti 13 l) 11 d! D dis1' Slovencih (Silva Eory) - 08.00 Misel ylmS iluhiwni misel pomurskih duhovnikov - 08.30 - 09.00 Izbor pesmi tedna - 09-30 Sre- h’ Murskem valu - 10-30 Nedeljska kuhinja: Su-123: n ' kmetiistvu (Silva Ebry) - 12.30 Poročila -Etn) °’>Vestila - 13-00 Minute za kmetovalce (Silva '19(v "1 Čestitke, šport - 17.00 Na narodni farmi tulila - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Samo j^ Pcvca in violinista skupine Posodi mi amaBudne- 24.00SNOP 'tu> * 20. marec - 05.00 Vedro v dobro jutro! ‘°stjan - 07.40 Pismo iz Porabja, Marjana Sukič - 1110 Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz srednji val 648 kHz 55*5?* NARODNOZABAVNE GLASBE našega srca 2. na| '° le en cvet - Krjavelj 3,^1! hATup, _ igor in zlati zvoki 4, । 1 bom na okence potrkal - Modrijani 5, t nama še vedno gori - Rubin 1 mr je Štajerka - Pogum "•stili - čebr-1 ■ - Ans. bratov Poljanšek - llkrog.li muzikantje i v le* obmurske ZABAVNE GLASBE J. J N*45« deklico - Halgato Band ^n^^e-Moira na teden - Toti štirje ' Kolektiv Apropos I ^rado (kaseto) glasbene založbe Man-| H-1 ia iz Ljubljane prejme Franc Lutar, a,titanska 48, Bakovci, M. Sobota. pošljite do ponedeljka, Ž0. marca T’Murski vak Ulica arhitekta Novaka p __ ** a Sobota, za glasbene lestvice. glasujem za skladbo Delimo vstopnice za kino Najboljši film po mnenju Ameriške filmske akademije je Usodna nesreča (Crash). Našo nagrado dobi Štefan Gubic, Dolnji Slaveči 8, 9264 Grad. Čestitamo! Naslednje nagradno vprašanje je: Imenujte vsaj enega igralca, ki nastopa v filmu Usodna nesreča! Kupon St 11 ■ Odgovore pošljite do torka, 21. marca, na naš naslov; Vestnik, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 Murska Sobota, ali po e-pošti: tomo.koles@p-inf.si 09 15 Internetna anketa - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 11.00 Poročila - 11.15 Oaj, kak san zlufto! Drugi športi... - 12.00 Poročila -12.05 Obvestila - 12.30 Anketa - 13 00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Za zdravje - 15.30 Dogodki in odmevi -16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 18.00 MV DUR - 19.00 Poročila - 19.15 Krpanke, oddaja o kulturi - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Kak je in-dak fajn bilou, Milan Zrinski - 24.00 SNOP TOREK, 21. marec - 05 00 Vedro v dobro jutro! Pustni torek z Vido, Bojanom - 07.40 Ljubljansko pismo Aleša Kardelja - 08.00 Poročila - 08.30 Besede, besede - 09.00 Poročila - 09.15 Med dvema ognjema -10.00 Poročila - 10.05 Obvestila -10.15 Specialiteta tedna - 10.30 Mali oglasi -11.00 Poročila - 11.15 Kratki stik -12.00 Poročila -12.05 Obvestila - 12.30 Potrošniški nasvet, Andrej Čimer - 13.00 Poročila -1315 1 oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 Sedem veličastnih, oddaja o domači zabavni glasbi, pogovori z najboljšimi - 15.30 Dogodki in odmevi ■ 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17. 30 Murski val nagrajuje- 17.40 Mali oglasi- 18.00 Srebrne niti,oddaja za upokojence (Anica Kološa, Bojan Rajk) - 18.40 Prebiranja, drugačen pogled pomurskih avtorjev - 19.00 Poročila -19.15 Eti ta je muzika - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Jukeboks- 24.00 SNOP SREDA, 22. marec - 05 00 Vedro v dobro jutro (Ga-bika in Duško) ■ 07.40 Peter Potočnik iz Beograda -08.15 Veterinarski nasvet - 08.45 Džoužijevo pismo -09-15 Izzivi Duška Radiča - 10.00 Poročila - 10.05 Obvestila - 10.15 Aktualna ■ 10.30 Mali oglasi - 11.00 Poročila - 11.15 Trn v peti, ostro z Natašo Brulc Šiftar, pritožbe, mnenja, prošnje poslušalcev - 12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 12.30 Intervju - 13 00 Poročila - 1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila -14.15 NST-SNMV, lestvica tuje zabavne glasbe - 15.30 Dogodki in odmevi - 17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila -17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila - 1915 Panonski odmevi, ponovitev - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Mursko-morski val, Simona Špindler - 24.00 SNOP ČETRTEK, 23. marec - 05.00 Dobro jutro, Nataša in Dejan - 07.40 Zagrebško pismo, Nadežda Čačinovič -09.15 Kuharski nasvet - 10.00 Poročila - 11 00 Poročila - 11.15 Reportaža tedna - 11.45 Šport za vse -12.00 Poročila - 12.05 Obvestila - 13 00 Poročila -1315 1. oseba ednine - 14.00 Poročila - 14.15 Domača plošča, lestvica - 15-30 Dogodki in odmevi -17.00 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 18.00 Mali radio - 19 00 Poročila - 19 15 Bilo je nekoč (Milan Zrinski) - 20.00 Zadnja poročila - 20.05 Geza se zeza, glasbene želje, nagrade... - 24.00 SNOP Kino Murska Sobot« Četrtek, 16. marca: ob 18.00 ameriška romantična komedija Šušlja se... (Jennifer Aniston, Kevin Costner, r.: Rob Reiner), ob 20.00 ameriška grozljivka Žaga 2 (Donnie Wahlberg, Shawnee Smith, r Darren Lynn Bousman) Petek, 17. marca: ob 18.00 Usodna prevara (Clive Owen, Jennifer Aniston, Vincent Cassel, r.; Mikael Halstrom), ob 20.00 Šušlja se . Sobota, 18. marca: ob 18,00 Žaga 2, ob 20.00 Usodna prevara Nedelja, 19. marca; ob 18.00 Usodna prevara, ob 20.00 Žaga 2 Ljutomer Sobota, 18. marca: ob 19.30 ameriška zgodovinska drama Munchen (Eric Bana, Geoffrey Rush, Daniel Craig, r.: Steven Spielberg) Nedelja, 19- marca: ob 17.30jn 19.30 ameriška srhljivka Usodna prevara (Clive Owen, Jennifer Aniston, Vincent Cassel, r.: Mikael Halstrom) Gornja Radgona Petek, 17.' marca: sinhronizirana družinska pustolovščina Mali pišček (glasovi; Matjaž Javšnik, Ivo Ban ..., r.: Mark Dindal) rZKPL^MPlTl JT^" — —rt,' LENDAVA 18. marec ob !?. uri: SNG Drama: Jez (slovenski abonma in izven). 22. marec ob 18. uri: Skupni koncert Glasbene šole Lenti in Glasbene šole Lendava. Vstop prost- O TVORITEV BELTINCI V petek, 17. marca, ob 18 uri bo v gradu otvoritev razstave likovnih del, nastalih na 42. mednarodni slikarski koloniji Izlake Zagorje 2005. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel Vlado Poredoš iz skupine Orlek. LENDAVA V petek, 17. marca, ob 18. uri bo v hotelu Elizabeta otvoritev razstave makedonskega slikarja Goceta Kalajdžiskega. Razstavo bosta odprla umetnostni zgodovinar Milan Pirker in direktor Galerije - Muzeja Lendava Franc Gerič. Za glasbeno spremljavo bo poskrbel kitarist Goran Djurič. KONCERT MURSKA SOBOTA V četrtek, 16. marca, ob 19.30 bo v Galeriji PAC koncert Terese Kaban (klavir) in Henrvka Blazeja iz Poljske. V četrtek, 16. marca, ob 21. uri bo v MIKK-u defintivno zadnji izmed Mikkovih samostojnih koncertov v klubu pred selitvijo v nove prostore. Nastopila bo skupina Wilderness iz Baltimora (ZDA, post-punk-rock). GORNJA RADGONA V soboto, 18. marca, ob 21. uri bo v prostorih MD Grom hard core koncert s skupinama Fresnel in Jakuzis Attempt iz Avstrije. MARIBOR V torek, 21. marca, ob 20. uri bo v Štuku 9. Prekmurska gibanica, kjer bodo nastopili: Prekmurske mažoretke, Dismissed (s presenečenjem) in Mambo Kings. DOGODEK N ASOVA V soboto, 18. marca, ob 13 uri bo v TK Marko prireditev Materinski dan - dan žena. SPODNJA ŠČAVNICA V soboto, 18. marca, ob 13 - uri bo vTK Benko prireditev Materinski dan - dan žena. BEZNOVCI V soboto, 18. marca, ob 19 uri bo v gasilskem domu prireditev Mati je ena sama, ki jo pripravlja Turistično društvo Vrtnica Beznovd. S skeči bo nastopila domača gledališka skupina, z recitacijami pa otroci iz Beznovec Za glasbo bo poskrbel Leon. RAZKRIŽJE V nedeljo, 19. marca, ob 14 uri se bo začel pred kulturnim domom 8. letošnji pohod v okviru programa Živimo zdravo. DOLINA PRI LENDAVI V nedeljo, 19. marca, ob 14. uri bo v vaškem domu lokalna prireditev ob narodnem prazniku, ki jo pripravlja Kulturno društvo Sandor Petdfi iz Doline ROGAŠOVC1 V nedeljo 19. marca, ob 14. uri bo prireditev Veselo v pomlad, ki jo pripravlja KPD Rogašovci. Nastopili bodo domači humoristi, moški in ženski pevski zbor, dramske skupine in harmonikarji. SOTINA V sredo, 22. marca, ob 8. uri se bo začel monitoring teke Ledave od Sotine do Bemce, ki ga pripravlja ob svetovnem dnevu voda Društvo za zdravo življenje Mavrica iz Lendave. Ob 12. uri bo screening Banffyjevega izvira. MARIBOR V sredo, 22. marca, ob 11. uri bo v Glazerjevi dvorani Univerzitetne knjižnice Forum mladih ob svetovnem dnevu voda, kjer bodo sodelovali tudi učenci osnovnih šol Puconci in Beltinci. VERŽEJ V sredo, 22. marca, ob 19. uri bo v Kovačičevi dvorani Salezijanskega zavoda kulturna prireditev ob 19. Ivano-cyjevem in 10. Kovačičevem večeru Slavnostni gost večera bo mariborski pomožni Škof dr. jožef Stnej. V kulturnem programu bodo sodelovali: Miklavževski oktet od Sv. Miklavža pri Ormožu, Instrumentalna skupina OŠ Veržej z mentorico Ksenijo Seršen in recitatorka Sonja Gerič, dijakinja gimnazije Franca Miklošiča iz Ljutomera. Pogovor bo vodil prof. Jože Zadravec. PLES/FOLKLORA DOBROVNIK V četrtek, 16. marca, ob 16. uri bo v kulturnem domu območno srečanje plesnih in ritmičnih skupin. VERŽEJ V torek. 21. marca, ob 10. uri bo v kulturnem domu območno srečanje otroških in mladinskih folklornih skupin Folklora, naše veselje. MURSKA SOBOTA V sredo, 22. marca, ob 11. uri bo v kinodvorani območno srečanje otroških folklornih skupin. n Napoved prireditev GLEDALIŠČE MURSKA SOBOTA V četrtek, 16, marca, ob 19 uri bo v grajski dvorani gledališka predstava Primer počene zračnice ali Dialog z golobom avtorja Zdenka Kodriča in režiserja Zvoneta Šedlbauerja v izvedbi Umetniškega društva Stara steklarska iz Ptuja. Igra: Irena Mihelič. V torek, 21, marca, ob 9, uri bo v grajski dvorani območno srečanje otroških gledaliških skupin. LJUTOMER V Četrtek, 16. marca, ob 19.30 bo v kulturnem domu premiera gledališke komedije Krivica boli avtorja Toneta Partljiča v izvedbi Gledališke skupine KD Ivana Kaučiča iz Ljutomera. Ponovitev komedije bo v petek, 17 marca, ob 1930. LENDAVA V petek, 17. marca, ob 19 uri bo v sinagogi kajkavska komedija Zlati dečki avtorja Božidara Glavine v izvedbi amaterskega gledališča iz Preloga Predstavo organizira Hrvaško kulturno društvo Pomurje V soboto, 25. marca, ob 19. uri bo v gledališki in koncertni dvorani komedija Spustite me pod kovter gospa Markham v izvedbi Slovenskega ljudskega gledališča iz Celja. Dogodek organizira Rotary klub Martjanci. RADENCI V petek, 17 marca, ob 19-30 bo v kongresni dvorani Term Radenci gledališka komedija Iz nevole v nevoio režiserja Srečka Centriha v izvedbi Gledališke skupine KUD-a Križevci. GORNJA RADGONA V soboto, 18. marca, ob 19. uri bo v Trstenjakovem domu predstava Mala Terezija v okviru Marčevskih Trstenjakovih dnevov. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU V ponedeljek, 20. marca, ob 10. uri bo v kulturnem domu območno srečanje lutkovnih skupin Lutkarije. LITERATURA DOKLEŽOVJE V petek, 17. marca, ob 18. uri bo v dvorani vaškega doma predstavitev najnovejših knjig Karoline Kolmanič Alba in Čakam te, Dolores Z avtorico se bo pogovarjal Ludvik SoČič. Večer so pripravili člani DPM in KS Dokležovje. LENDAVA‘ V torek, 21. marca, ob 1630 bo v kn jižnici Slovenska pravljična ura. PREDAVANJE MURSKA SOBOTA V četrtek, 16. marca, ob 18. uri bo v restavraciji Zvezda predavanje Energija piramid in egiptovska magija. Predaval bo Boris Muževič, edini egiptolog v Sloveniji, prevajalec hieroglifov in avtor knjige Energija piramid. V petek, 17. marca, ob 19. uri bo v mali konferenčni dvorani v hotelu Diana (vhod skozi recepcijo) strokovno in potopisno predavanje Čari Namibije avtorja Petra Eržena. Predavanje pripravlja Društvo geografov Pomurja. V soboto, 18. marca, ob 10. uri bo v Galeriji fotodelavntca za osnovnošolce in dijake na temo Osnove za delo s fotoaparatom in osnove fotografiranja. Fotoaparate je treba prinesti s seboj. Prijave sprejemajo v Galeriji ali po telefonu, številka je 522 38 34. V sredo, 22, marca, ob 17. uri bo v Pokrajinski in študijski knjižnici predavanje Naša Mura avtorja Loranda Klemenčiča. Predavanje je organizirano ob svetovnem dnevu voda LENDAVA V Četrtek, 16. marca, ob 18. uri bo v Centru Banfty (Glavna ulica 32) predavanje Perspektive Republike Srbije (v srbskem jeziku), ob 19.15 pa predavanje Madžarska avtonomija Vojvodine - realnost ali iluzija (v madžarskem jeziku), Predaval bo Dr Tamas Korhecz, pravnik, univerzitetni profesor in podpredsednik Izvršnega sveta (vlade) avtonomne pokrajine Vojvodine. Predavanje spada v ciklus poljudnoznanstvenih predavanj Akademije Banffy V sredo, 22. marca, ob 13. uri bo v DOS 1 predavanje Vodna direktiva avtorja Jakoba Smoleta. GORNJA RADGONA V petek, 17. marca, ob 19. uri bo v Trstenjakovem domu predavanje Trstenjak kot teolog v okviru Marčevskih Trstenjakovih dnevov RAZKRIŽJE V soboto, 18. marca, ob 18 uri bo v kulturnem domu predavanje Ande Perdan ob diapozitivih o vtisih in osebnih doživljanjih ob prostovoljnem delu na potresnem območju v Kašmiru in pri odpravi Tomaža Humarja Nanga Parbat 2005. Predavanje ima naslov Pakistan 2005 - enost in sočutje. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA V Galeriji je do 29. marca na ogled razstava Fotografija Mariborskega kroga, ki so |o pripravili v sodelovanju s Fotoga-lerijo Stolp iz Maribora. V Galeriji PAC je na ogled razstava del akademskega slikarja Jožeta Denka V Pokrajinskem muzeju sta na ogled Stalna muzejska razstava in Hetiške tkanine in vezenine (slednja do aprila). V prostorih soboškega gradu pa do konca marca razstavljajo članice likovne sekcije Društva upokojencev Murska Sobota V MIKK-u je na ogled razstava plakatov, ki so nastali ob napovedih koncertov in predavanj v MIKK-u. V Pokrajinski in študijski knjižnici je do20. marca na ogled likovna razstava članov likovne sekcije Društva upokojencev Murska Sobota. LJUTOMER V lju tomerski Galeriji Ante ja Trsten jaka je do 17. marca na ogled razstava novejših del akademskega slikarja Zlatka Gnezde. RADENCI V Muzeju-Galeriji je na ogled razstava del Ervina Kralja in Nade Zidarič. Razstava bo na ogled do 18. aprila vsak delavnik med 13. in 15 uro. GORNJA RADGONA V avli kulturnega doma je na ogled likovna razstava društva upokojencev Gornja Radgona. PUCONCI V večnamenski dvorani so do konca zime na ogled dela 225, samostojne pregledne razstave Stefana Horvata. LENDAVA V sinagogi je do 24. aprila na ogled razstava pastelov avtorice Ingeborg Bolič. Razstava je odprta do 4. marca vsak delavnik med 12. in 16. ter ob sobotah in nedeljah med 9. in 13. uro. V gradu je na ogled razstava Zgodovina topništva od 15, do 17. stoletja. 32 ZADNJA STRAN 16. marec 2006 - VESI VESTNIKOV KOLEDAR 16. marec, četrtek HILARfJ 17. marec, petek JERICA 18. marec, sobota EDVARD 19. marec, nedelja JOŽEF 20. marec, ponedeljek SREČKO 21. marec, torek BENEDIKT 22. marec, sreda VASILIJ 16. marca bo sonce vzšlo ob 6. uri in 13 minut, zašlo pa ob 18. uri in 9 minut. 22- marca ob 20. uri in 12 minut bo na nebu nastopil zadnji krajec. 20. marca ob 9. uri in 44 minut se začenja pomlad. Menjalniški tečaj tolarja v Banki Slovenije 15. marca 2006 država ozn. val. Šifra enota nakupni srednji prodajni EMU EUR 978 ] 238,8813 239,6001 240,3189 Hrvaška HRK 191 1 32,6349 32,7331 32,8313 Madž. HUF 348 1 0.9023 0,9050 0,9077 Švica CHF 756 1 152,4742 152,9330 153,3918 V, Brit. GBP 826 1 346,8583 347,9020 348,9457 ZDA USD 840 1 199,9341 200,5357 201,1373 Občina Radenci Ožbalt Rožanc zamenjal Danico Sepesy Danica Sepešy, občinska svetnica in ravnateljica OŠ Radenci, je podala pisno izjavo, s katero nepreklicno odstopa kot predsednica statutamo-pravne komisije Občine Radenci. O tem je razpravljala tudi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki se z odstopom strinja. Namesto nje bo do izteka mandata tega občinskega sveta to odgovorno funkcijo opravljal svetnik Ožbalt Rožanc iz Radenec. M. J. Igrajte se z Vestnikovo SESTAVU AN KO Vsi, ki boste 2. in 9. marca, ta teden ter 23. marca zbrali po štiri sličice (skupaj 16 sličic) in jih pravilno sestavili, prinesite sestavljanko v naročniško službo Vestnika, kjer jo do 30. marca lahko zamenjate za VESTNIKOVO MAJICO. ^POMURSKO DRUŠTVO ZA ««J«RALNO PARALIZO prostovoljno prispevke nakazujte na račun: 02496-0092393969 NAROČAM VESTNIK za najmanj eno leto (do preklica): Ime in priimek: Kraj: Ulica: Poštna številka: Davčna številka: Datum: številka: pošta: Pozornost novemu naročniku, ki se na časopis naroča PRVIČ: majica VESTNIK Naročnino želim plačevati (obkroži): a] po položnici - fotno b) po položnici - polletno Z dvema promiloma in pol v tovornjak Spar Slovenija se širi Zadnjih sedem dni se je zgodilo 29 nesreč, v katerih je bilo ranjenih šest ljudi. Za vzroke nesreč policisti ugotavljajo neprimerno hitrost, nepravilno smer vožnje i n prekratko varnostno razdaljo. Nedavno je šofer avta vTumiščumed prehitevanjem zadel kolesarko, ki je zaradi poškodb iskala zdravniško pomoč. V Rihtarovcih je voznik avta v soboto, 11. marca, povzročil prometno nesrečo, ko je zaradi neprimerne varnostne razdalje trčil v zadnji del avta voznice, kije peljala pred njim. Voznica je bila lažje ranjena, škode pa je bilo za pol milijona tolarjev. Ker je imel 1,34 mgalkohota v litru krvi (2,5 promila), je voznik osebnega avtomobila v Spodnji Ščavnici v soboto zvečer zapeljal na nasprotni del cestišča in trčil v tovornjak ter bil pri tem ranjen. Škode je bilo za milijon in dvesto tisoč tolarjev. Cesta je bila tri ure zaprta za ves promet Na fotografiji je čelno trčenje iz Lutverec, ki se je zgodilo zaradi poledenelega vozišča in prevelike hitrosti. Dva človeka sta bila v nesreči lažje ranjena. Policisti so poleg prometnih nesreč obravnavali še 26 novih kaznivih dejanj ter 11 kršitev javnega reda in miru. Pridržali so tri osebe. - A. B. Na nedavni tiskovni konferenci podjetja Spar Slovenija, ene največjih trgovskih mrež v Sloveniji, so predstavili poslovne rezultate v letu 2005 ter načrte širitve mreže trgovin in logističnega centra. Skupno je v sedmih mega-marketih Interspar in 48 trgovinah Spar zaposlenih 2911 delavcev, ki so ustvarili v lanskem letu 118 milijard tolarjev bruto prometa Polovico od skupno 960 izdelkov Spar proizvedejo slovenska podjetja, njihov delež v skupni prodaji izdelkov Spar pa je višji, in sicer 80-odstotni. Pred dvema letoma so uvedli program Prva cena, v okviru katerega ponujajo izdelke po zelo nizkih cenah. Konec letošnjega februarja je Spar Slovenija začel izvajati Še en dolgoročni projekt, ki so ga poimenovali Prehrani danes, s katerim bodo promovirali zdrav način prehranjevanja in zdrav življenjski slog V letu 2006 bodo odprli najmanj deset novih trgovin Spar in dva megamarketa Interspar. Bernarda B. Peček O- Nove cene potnih listin Z 10. marcem so začele veljati nove cene za obrazec potnega lista z 48 stranmi, ki po novem stane 6.500 tolarjev. S spremembo pravilnika o določitvi cene potnih listin se je cena potnega lista z 48 stranmi znižala s 7.100 tolarjev in je zdaj izenačena s ceno 32-stran-skega, obenem pa je pravilnik ukinil skupinski potni list. Zaradi uredbe Sveta Evropske unije o standardih za varnostne značilnosti in biometrične podatke v potnih listih in zahteve ZDA pa sta zunanji in notranji minister s Cetisom podpisala krovno pogodbo o izdelavi novih potnih listin, ki ustrezajo standardom. M. J. Šest Oskarjev za embalažo Ob odprtju 15. sejma INPAK v Gornji Radgoni so podelili tudi priznanja in nagrade ocenjevanja 31. slovenski oskar za embalažo. Letošnji nagrajenci (ki jih je strokovna komisija izbrala med 26 prijavljenimi modeli) so: sekira v medu (Božnar Čebelarstvo, avtor Dušan Gro-bovšek), KRAŠ (družina embalaže, avtor IMAGO), Hofbauer - Rosette (Mayr-Melnhof Packing Austria GmbH, avtor Lind & Springli Austria), ročka 10 L EURO UN 304.568 KOMBI KPL (plastenka, avtorja Janja Kaplja in Marko Škerlak), embalaža za ročno in avtomatsko pakiranje talilnih vložkov (Tiskarna Rojko, avtor Iztok Rojko) in demonstracijski kovček Intra (Valkarton, avtor Zdene Hrestak). B. B. P, VANBIG-VICI V prihodnje se aričaši^ -bodo sosedje odprli pori'k j račun za boljše ž vlien/t ' pripadnikov v eni od ban1 podružnic bližje gonckem1^ tu narodnosti. Ob tem si11 * hčkem ne »epu odgomid u teri od pripadnikov bo deležen posebneg: slova, da bo lahko prena^ denar. Kot kaže, si tegapb^ tila ne bodo mogli izboriti, nobeden nima take teze id hov predsedujoči v Lends- * * * Zaradi preselitve precst^ upokojenskega podmladki puconske občine p funkcija ponujena trem I realna možnost pa je, a š-’ 'T ’ vzame nekdanja prva dav* P conskega turizma, ce jr ’ angažiral ZPIZ pn upwrfl*i turističnih zmogljivosti. * * * Slovenski orači imajo prilil zeleno luč, da lahko zao*’-’ ’ tenzivnimi treningi za r na svetovnem prvenstva' ’ nju, ki bo leta ZW4 j trening se bo začel na ledini ker je teh trenutno najv^ razpolago. Edini problem, k', ostaja, je izbor strokovnega ' ta pri zvezi za oranje, predse nika sklada, ki bo srb^ U tanje sredstev, m selekt ri* Ji bo problem lažje rešij o pripravlja strokovni semi^^ katerem bodo predsta-n* carske zveze oračem pmdst^ model organizacije in tega delovanja. * * * Dimenzije Štajerca obišče Američan in Štajerec mu razkazuje svoje posestvo: »Vidiš to dolino, to so vse moje njive. Ti griči levo, to so moji vinogradi. Griči na desni, to pa so moji sadovnjaki.« Američan pravi: »Veš, pri meni v Ameriki jaz sedem v svoj avto in se vozim ves dan in vso noč in šele drugo jutro pridem do konca svojega posestva!* Štajerec: »Tudi jaz sem imel takšen avto, komaj sem ga prodal.« Anonimni alkoholiki »Dober dan. Ali je to center za pomoč anonimnim alkoholikom? »Ja. Želite prosim?« »Kako se naredi bovla?« Janezek in Mojca Mali Janezek se pozno zvečer vrne domov in zaskrbljena mama ga vpraša, kje je bil. Janezek: »Z Mojco sva bila v parku.« • c) po položnici - trimesečno Kmalu booiua-^'-^ čaj za nove pevke m murskem pevske« dictate na avdicijah ^1 verjale lokalne koroni bodo izrekle pozitiv^ se bodo lahko začelij vljati s solo nastopi P publiko, ki bo enkrat^ šeni zbrala svojega r-,. da pa tudi kako pevk^ zborsprejeta kakšna to nedvomno pov^. zbora tudi na dižavm * * * rčt metne policije. Pnn“.^ Cestnem podjetju, stoji znameniti tuji poceni medom m' :f/ pripravlja spremembi Pp,/ nega režima. Tako n J vem semaforju, X1 st J ji znamenitega obvezno smer zav ja bodo po novem mb poti iz Murske SobolT zaviti na desno, tis. jajovmesto, PanaJLX še ne pomeni, da kirišču čakali poceniP ali druga bela tehnika- Mama: »Kaj sta pa delala tam?« Janezek: »Veš, mama, sedela sva na klopi. Potem pa sta na sosednjo klop prišla druga dva in se začela poljubljati, pa sva se še midva.« Mama vsa zaskrbljena: »Pa potem?« Janezek: »Potem je striček oni teti vzel dol modrček in jo začel poljubljati po prsih pa sva tudi midva naredila tako. Potem ji je dvignil krilo in slekel hlačke, pa sva midva naredila enako,« »Kaj pa potem?« vpraša prestrašena mama »Pa, potem sta onadva odšla v grmovje... midva pa sva se oblekla in tekla domov, ker naju ni tiščalo kakat« Brezglavo Beži Janez s Škarjami v rokah, kar ga nesejo noge. »Kam pa s tako naglico?« zani-majožeta. »So mi iz bolnišnice sporočili, da visi taščino življenje na nitki!« *** Z V petek bodo di^ ^J sko železniško posMh Irčino kitajske svile, 0 raztovanalikarnekai / čakovatije rahle m® metu. Svila je nam^J^ deiavo svečanih m J Spoštovani bralci, vabimo vas k sodelovanju. Šale, katerim ste se najbolj nasmejali, pošljite na dopisnicah s pripisom; VESTNIK, »Vanekovi vici«, Ulica arh. Novaka 13,9000 M. Sobota. Vsak teden bomo objavljeno šalo nagradili. KEŠE« rt rti