it. 41. V Gorici, v torek dne & aprila i 902. Te^aj XXXII. fahaja trikrat na tedea t Šestih tedanjih, in sioer: vsak torek, Četrtek in soboto, sjatraaje li» daaje opoldne, veeerno tedanje pa ob 3. uri po-poldne, in stane z turedniSkimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom" ob novem leta vred po poŠti pre-jetnana ali v Gorici na dom poSUjana: Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6-60 pol leta........6 , 60 , . , 330 četrt leta..........3., 40»,, , 1*70 PoaamiSne Številke stanejo 1Q vin/ **-"- ¦¦•:-¦ -.. Naroonino sprejem* npravniStvo v Gosposki ulici žtv. 11 v Gorici v cGoriSki Tiskarni* A. Gatrsček vsak dan od 8. ure zjutraj do 6. zvečer; ob nedeljah pa ot 9, do 12. ure. Na nareeila frres doposlaae naročnin« 4A ne oziramo. Oglasi In poslanica se raCunijo po peut-vrstah, če takano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. VeBkrat po pogodbi. — Večje črke -f* -prostora, — Reklame in spisi v uredniškem delu 15 kr. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Naročnino ta oglase je plačati loee Gerlea. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K. Lavrii. Urednifitro se nahaja v Gosposki ulici gt 7 v Gorioi v L nadstr. L urednikom je mogoče govoriti vsaki lian od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. Upravni.tvo ¦se nahaja v Gosposki ulici it It. Dopisi naj se poSHJajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se poSiljajo le upravnlštTu. _ »PRIMOREC« izhaja neodvisno od «So5e» vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. 1-60. «Sooa» in cPrimoreo* se prodajata v Gorioi v to-bakarni 8chwarz v Šolski ulici in Jellersitz v Nunski ulici; — v Trsta v tobakarni LavrenSifi na trgu della Ctterma in Pipan v ulioi Fonte della Fabbra. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. (Večerno Izdanje.) »Gor. Tiskarnac A. GabrsSek (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal. Še par besed o Celju in o Pazinu, V Gori«, &H 7, aprila 190S. Jutri se zopet snide državni zbor, katerega čaka še mnogo vsestranskega posla. Da bo zbornica poslancev delovala, takisto prisiljeno, nerado, ali vendar le, o tem skoro ni dvoma. Nemci so res ropotali Veliki teden ter grozili z opozicijo in obstrukcijo, ker se jim «5 uresničila najsrčnejša želja, da bi bilo padlo Celje, ali fz tistega ropotanja bržčas ne bo nikakih takih posledic, katere bi ovirale delovanje zbornice tako, da- bi prišlo do kake katastrofe. Nemci pa tudi nimajo pravega vzroka za obstrukcijo. Da so ropotali, to se smatra le bolj za domač prepir med nemškimi strankami in nemško vlado, katera jo bila baje angažovana, tzposlovati padec Celja, aH se to vendarle vsled konste-lacije, ki je nastala malo pred glasovanjem, ni zgodilo. Nevolja Nemcev se bo gotovo kazala nekaj časa v državni zbornici, skoro gotovo bodo iskali tudi kak »flajštorčok« za rane, katero jim j«) usekalo razža-Ijenje, da ni bila sprejeta Stiirgkhova resolucija, vlada jim utegne tudi ugoditi v čem» ali državne zbornice ti bruhajoči T«vtoni ne prekucnejo. Na eni strani jih drži od tega zavest, da je sedanja vlada tako nemška, da ne more biti bolj; torej jim ne kaže, strmoglaviti jo, ker je več kot gotovo, .da ne bi dobili za njo bolj nemške, na drugi strani pa grozi sistiranje ustave, katero bi se skoro gotoveje izvršilo nego sestavila nova vlada, Glavno, kar jim ne narekuje obstrukeije, pa je prav tisto Celje, radi katerega so jo napovedali. Nemci računajo z vsolahkotjo na to, da Celje pad« prej ali slej. Da sedaj ni prodrla StiirgKhova resolucija, je bil le slučaj, ker so Lahi glasovali proti resoluciji, razdraženi, da Nemci niso hoteli uslišati njihovih Želja glede odprave hrvatskega gimnazija iz Pazina. Ako bi ostalo celjsko vprašanje tako, kakor je, ter bi se sedaj nameravani kompromisi razbili, potem je več kot gotovo, da se Nemci Črtice z ogljem. Povest, poljski spisal Henrik Sienkiewicz. Posl. Podravski. (Datfe.) »Saj vi jemljete od dohodkov več nego jaz.« »Jaz ne govorim o dohodkih, marveč o rečeh nekoliko starejših, c »Ne bojim se! Kar; so mi ukazali, to sem delal.« »Nu, opravičevali se boste nekje drugje.« Po teh besedah je vzel zeleno kapico z okriljem ter odšel iz pisarne. Solnce je bilo že zelo nizko; ljudje so se že vračali s polja. Najpoprej je srečal pet koscev s kosami na ramenih, ki so ga pozdravili z navadnim; »Hvaljen bodi !« Gospod tajnik je samo po-kimal nekoliko s svojo pomadovano glavo ter ni odgovoril »Amen na veke!« Sodil je, da je to za izobraženega člo-eka neprilično. Da je pa bil gospod Zolzikievič izobražen človek, to je bilo vsem znano in dvomiti o tem so mogli samo zavidneli in zlobni ljudje sploh, katerim je vsak človek, le nekoliko nad- pripravijo za prihodnji budget z vso močjo, da vržejo Celje. Morda bo nekaj Nemcev, ki bodisi iz takega ali takega vzroka ne bi glasovali tudi prihodnjič v takem Bltjčaju proti Celju, ali kakor se je pred VelikonoČjo pokazalo, so taki nemški glasovi docela negotovi, in bi se smelo skoro trditi, da prihodnjič pritegnejo skupno vsi, morda le z malimi izjemami. In ako bi oni Nemci, ki so zanesli gonjo proti Celju v zbornico, vendar ne bili gotovi na to stran, se obrnejo do, Lahov, s katerih pomočjo potem vržejo Celje. Glasovanje pri Stiirgkhovi resoluciji je pokazalo jasno, da so Lahi tisti jeziček na vagi, ki v tem vprašanju lahko odloči v prilog nemški zahtevi za odpravo slov. paralelk v Celju. Torej leži na dlani, da si Nemci zagotovijo laške glasove, da strmoglavijo Celje, ako seveda medčasni kompromisi ne zabranijo temu perečemu vprašanju zopetne poti v zbornico poslancev. Lahi pa bo pripravljeni glasovati proti Celju z Nemci lo, ako oni glasujejo za odpravo hrvatskega gimnazija v Pazinu. In tako bi se utegnilo zgoditi, da izgubimo Celje in Pazin, ne dobimo pa ničosa za to. Ta velika nevarnost govori jasno za lo, da se splača trezno razmišljati o celjskem vprašanju. Morda bi so vendar dalo isto rešiti tako, da bi ne bilo poniževalno za Slovence, vsled česar bi bilo to vprašanje odpravljeno iz zbornice poslancev in bi štajerski Slovenci imeli nekaj, kar bi ne viselo vedno v zraku, ob enem pa bi bil osiguran obstoj hrvatskega gimnazija v Pazinu, kateri začenja biti negotov prav radi Celja. Po rešitvi celjskega vprašanja pa Lahi sami ne opravijo nič% Pazinom. V Četrtek bo v Celju v »Narodnem domu« zborovanje, na katerem se izreče od strani štajerskih Slovencev končna beseda, kako in kaj je smatrati pereče celjsko vprašanje ter kako se bodo ravnali glede tega v bodoče Štajerski državni poslanci. Obilo se je pisalo o tem, obilo izbruhalo, tako, da je soditi, da bo zborovanje hrupna klerikalna de- krilujoč druge, takoj sol za oči, ki jim ne da" mirno spati. Ako bi imeli, kakor bi bilo treba, životopise vseh naših znamenitih ljudij, pa b| čitali v životopisu tega ne baš vsakdanjega Človeka, da je prve šole obiskoval v Oslovicah, v glavnem mestu osloviškega okraja, v katerem je ležala tudi vas Ovčja glava. V sedemnajstem letu je dospel Zolzikievič v drugi razred in bil bi bržkone dospel še više, ako bi ne bili nastali nakrat burni časi, ki so pretrgali njegovo izobrazbo. Prevzet od mladini prirojene vneme, je gospod Zolzikievič, katerega so vrhu tega že poprej proganjali krivični profesorji, stopil na čelo enako mislečih in čutečih tovarišev ter napravil mačjo godbo svojim proganjalcem. Na to je raztrgal knjige, zlomil ravnilo in peresa ter za-pustivši Minervo, nastopil novo pot življenja. Korakajoč po tej novi poti, je dospel do občinskega tajništva ter sanjaril celo o službi podrevizorja. Toda tudi v službi tajnika so mu ni godilo slabo. Temeljito znanje si zna povsod pridobiti priznanje! Ker pa je — kakor sem že omenil — simpatičen moj junak vedel nekaj skoro o vsakem monstracija, ako pridejo do veljave tisti, ki so vozuvali po »Slovencu«. Toda morda bo mogočo tudi kaj pametnega govoriti, ker zadnja »Domovina« govori v vse drugačnem tonu nego kričači po »Slovencu«. Gospodje naj ne pozabijo, da gre s Celjem obenem za Pazin, in da ako mi sami ne spravimo izven parlamenta celjskega vprašanja na čiBto, je več kot gotovo, da zgubimo Celje in Pazin. Nemci ne odnehajo poprej, dokler ne pade Celje, in ako pustimo isto zopet v parlament v sedanji obliki, pa utegnemo zgubiti Celje in ž njim še Pazin. Nemci in Lahi bi triumfovali, mi pa bi stali tu — praznih rok. Resni časi so nastali za nas, zato pa naj najdejo — resnih mož! Zadnja celjska .Domovina" je objavila povsem dostojno pisan članek, ki seveda zastopa stališče, da slovenska gimnazija mora biti v Celju, — Zakaj niso govorili Štajerci takoj od začetka v tako dostojni obliki, kakor se spodobi o tako važnih vprašanjih in nasproti stranki, ki je vedno dokazala, da zna in hoče braniti narodova prava ter pospeševati pravi napredek proti vsem nasprotnikom? Namesto take jasne in dostojne besede pa so prihrull na dan z .izdajalci", udrihali so po ,S. N.' in še posebe po dr. Bavčarju, kakor da je on sam že prodan Nemcem, dočim je res, da je prav veliko Slovencev enakega mnenja. In po vsem vrhu Se sramotna klerikalna gonja proti naprednjakom, a tej so se pridružili Štajerci, ki sicer kaj radi naglašajo, da niso klerikalci. — Ko je dr. Šusteršič proglasil Celje za .fremdes Gebiet", ni bilo toliko ogorčenosti, alt vsaj ne toliko poguma, da bi bili po vrednosti zavrnili tako »izdajstvo*! Ves pogum pa kažejo proti naprednjakom! In tako postopanje opazujemo ob vsaki priliki'. Nasproti klerikalcem vse možne obzirnosti, po napred-njakih pa takoj s kolom; klerikalcem kaj radi oproSCajo i velike grehe, naprednjake pa na kriz za nič! Dunajski listi poročajo, da hoče vlada posredovati za sporazumljenje med Slovenci in Nemci v tem smislu, da slovenske paralelke v Mariboru se pretvorijo v samostojno v išjo bivalcu osloviškega okraja, so se obnašali ljudje proti njemu nekako spoštljivo, ob enem pa tudi previdno, da bi ne razžalili z ničemur takšno nenavadno osebo. Radi tega so ga pozdravljali ljudje inteligentni, kakor tudi kmetje, ki so se mu odkrivali že od daleč, pozdravljajoči ga: »Hvaljen bodi«. Vidim pa tudi, da je čitatelju treba jasnejše in obširnejše razložiti, čemu gospod Zolzikievič na ta pozdrav ni odgovoril z navadnim »Amen na veke«. Omenil sem že, da je sodil, da je to za izobraženega človeka neprilično; toda bili so še drugi razlogi. Duhovi, vseskozi samostalni, so navadno pogumni in radikalni. Tako si je tudi gospod Zolzikievič pridobil prepričanje, da »duša je samo sopara in basta«. Vrhu tega je gospod pisar Čital uprav takrat knjigo, izdano v založbi varšavskega knjigarja, gospoda Breslauerja, z naslovom: »Izabela španska ali tajnosti madridskega dvora«. Ta v vsakem oziru preznamenit roman se mu je prikupil in ga tako prevzel, da je enkrat sklenil, vreči vse od sebe ter iti na Špansko.« »Ako se je posrečilo to Mar-forimu,« si je mislil, — »čemu bi se ne gimnazijo (5. razred bi se že na jesen otvoril), a v Žalcu samostojna nižj a gimnazija mesto tistih celjskih paralelk s tremi slovenskimi predmeti. •Slov. Narod" dostavlja, da je tak predlog za Slovence nesprejemljiv, ker celjski okraj mora dobiti celo višjo gimnazijo, — Mi smo popolnoma istega mnenja, in sicer iz razloga, ker z nižjo gimnazijo Slovencem ni nikjer nič pomagano, pač pa se jim delajo nove težave in nevarnosti ob prestopu na kako višjo gimnazijo, kjer je učni jezik nemški. — Ako pa bi dobili samostojno celo gimnazijo v Mariboru in Žalcu (ali kje drugod v celjskem okraju), bi bilo tako ponudbo sprejeti z vsemi Štirimi, To naglašamo brez strahu pred »izdajalci*. Kdor bi take ponudbe ne sprejel, dokaže, da nima pred očmi koristi narodove, marveč da ga vodijo kaprice, narekovane od slabo utemeljenega lokalnega palrijotizma. — Ali mar bi polna gimnazija v Mariboru na imela dijakov? Imela bi jih! In kolike koristi bi imel narod od nje II Enako od polne gimnazije kjerkoli v celjskem okraju! Tudi ta bi donsiala narodu tisočkrat več koristi nego tisti trije predmeti v slovenščini na nemški gimnaziji v Celju, ki bi po vrhu Se danes ali jutri padli ter potegnili s seboj Se hrvatski gimnazij v Pazinu. Kratkovidni bojeviti Ahiloji pa so utemeljevali svoje »justament-staliSco" tako nespretno, da dajejo Nemcem le orožje v njihovem boju, čeS: da hočemo Slovenci s to gimnazijo posloveniti nemSko Celje. Mi pa rekajmo, da je slovenska srednja šola kjerkoli le kulturen zavod, ki nam tiče, ter smo daleč od misli, da bi nam mogel kaj pomagati v boju proti Nemcem ali Lahom. — Zato bi nam prav dobro služila polna gimnazija tudi v kakem trgu celjskega okraja, — v boju za Celje pa imajo štajerski Slovenci dovolj drugih sredstev, ako jih le hočejo rabiti! — Naravnost čudno je, kako zgovorno naglašajo prednosti Celja za dijake n. pr. pred Žalcem, dočim je res, da bi se dijaki v narodnem pogledu čutili v Žalcu veliko bolje nego med napetimi Nemci v Celju. In končno, kakošno veliko mesto pa je to Celje? Komaj tretjina Gorice l! Pa glejmo, kako se tam Nemci obnašajo proti Slovencem! Vsi živd od Slovencev, posrečilo tudi meni?« Bil bi se nemara že celo podal na pot, ker si je bil vtepel v glavo, da »v tem bedastem kraju človek kar segnije,« toda na srečo so ga pridržale druge okoliščine, na katere še naneso govorica v tej povesti. Pod vplivom onega berila »Izabela španska«, izdava nega periodično pri gospodu Breslauerju na". veliko slavo naše književnosti, se je gospod Zolzikievič oziral kaj skeptično na duhovščino in ob enem s tem ha vse, kar je bilo ž njo v posredni ali neposredni zvezi. Radi tega ni odgovoril koscem navadni »Amen na veke«, marveč korakal molče dalje... Šel je in šel ter končno srečal deklice s srpi na rokah, vračajoče se od žetve. Korakale so uprav mimo Velike luže, radi tega so Sle druga za drugo po vrsti, kakor gosi, dvigajoče pri tem svoje jopiče in kazajoče sreča-jočim svoje rdeče noge. Še le sedaj so ZolzikieviČu odprdusta: »Kakoše imate, sinice?« je dejal ter obstal na tej stezici, in kadar je smuknila katera deklica mimo njega, J0( je prijel okrog pasu, jo poljubil in na to porinil v mlako, a vse to na videz le v šali. Dekleta so kričala: »0!, 6'!« ter se smejala* na vse grlo. katerih gravituje proti Celju veliko več nego pri nas proti Gorici, pa blagostanje je tam mnogo :bolje, in Nemci bi morali biti lepo krotki, ako bi bfli Slovenci količkaj možje. Da je "Gorica le Celje» to bi pri nas že davno naredili prav kratek račun, — in vendar smo si ustvarili tu veliko znosnejše stališče nego ga imajo Slovenci v tistem zagrizenem celjskem gnezdu. Da tega ni, je kriva tista klerikalna politika, ki se udaja le v božjo voljo, obeča štajerskim Slovencem veCno plačilo onkraj groba, uči krdtkost in prizanesljivost, mesto da bi jih učila politike: zob za zob! O tem bi lahko mnogo govoril ! — Dopisi. Is Mavhfnja. — Dne 2. aprila se je vršila volite^ novega županstva v navzočnosti c, kr. okrajnega glavarja g. A. Rebeka. Ob pol enajstih pripeljal se je okr. glavar. Na trgu ga je pričakovalo novo zastopstvo in mnogo občinstva, ter naša veteranska godba, katera mu je zasvirala cesarsko himno. Točno ob enajsti uri pričela se je volitev. Izvoljen je županom gospod Alojzij Pipan enoglasno, podžupanom gospod Josip Kobencelj iz Mavhinja, Tomaž Legiša, Gerovlje, Franjo Blazina, Vižovlje, Po dokončani volitvi je gospod okr. glavar podal roko najpred g. županu, potem pa g. podžupanom v znak prisege, potem je obiskal šolo in cerkev; obedoval je pri g. vikarju. Novo zastopstvo, na čelu naše vrle godbe, in drugi smo se podali v krčmo g. Ivana Terčona in tam se je zmirora kakšno zapelo, in godba nam je tudi zmirom kakšno veselo udarila. Ob pol peti uri smo šli občinarji in novo zastopstvo na trg, da počastimo se enkrat g. okr. glavarja pred njegovim odhodom. Ob peti uri se je poslovil od novega zastopstva in muogo broječega občinstva, na kar mu je godba zasvirala cesarsko himno potem pa veselo koračnico. Odpeljal ga je novo izvoljeni gospod župan na postajo v Nabrežino, mi drugi pa smo se veselili še pozno v noč. Več domačinov. Brje pri Rihembergu, 5. aprila 1902. —- Menda ni stvari, ki bi tako vznemirjala ljudstvo po deželi, nego volitve. Dobro znamenje 1 Kakor si kedo postelje, tako bode počival. Toda posameznikov ne podžiga k agitiranju le dobra stvar in korist ljudstva, ampak so večkrat orodje gotovih koristo-lovcev in častihlepnežev, katerim je Vse kaj drugega nej> dobrobit volilcev pred očmi. — Občina Rihemberg in Brje bode volila sedaj 30 starešin. Upali smo, da župan Pavlica pusti sedaj vsako agitiranje, ker ve, da zlasti občina Brje je z njegovim gospodarstvom prav lahko popolnoma nezadovoljna. Ve, da nabiranje za novo farno cerkev, krivična razdelitev raznih podpor, pokopališče, poti itd. ne pridejo prizadetim tako kmalu iz glave. — Vendar pa se agitira že na. debelo. Razni Nandeti in Ceneti plazijo se v imenu županovem kakor maček o pustu po vaseh in krčmah ter prodajajo svojo ceno in puhlo robo. — Za sedaj toliko in naj bi zadostovalo. Ko so bila že naprej, je začul gospod j pisar z zadovoljuostjo, kako je dejal? ' jedna drugi: »Ta naš pisar je vendar-le j čeden fant U ~ »A rdeč pa, tudi je j kakor jabelko U Tretja pa je dodala: »A glava mu duhti kakor roža; ko te objame okrog pasu, zdi se ti, da se zadušiš od vonjave! Gospod tajnik je korakal dalje, poln prekrasnih misli j. I Toda stopajo- mimo hiše, je začul raz- I govor o sebi, radi česar je f obstal za plotom in poslušal. Za plotom, na drugi strani, je bil sadnik poln višnjevega j drevja; uf. sadniku je stal čebelnjak in ne dak<7 od njega sta stali dve ženski ter se razgovarjali. Jedna je držala v > predpasniku krompir, lupila ga ter I dejala: ¦•;... j »Oh predraga Stahova, tako se bojim, da mi vzamejo mojega Franceta I k vojakom, da mi kar mravljinci go- j maže" po koži.« ; J A Stahova ji odvrne na to: j »K tajniku morate iti, k tajniku, j Ako. vam on ne pomore, ne pomaga j vam nihče.« .,.-.- I »Toda s čimi moja draga, naj grem k njemu ? Z golimi rokami k njemu iti ne morem. Župan je boljŠL, Ako mu I prinešeš rakov,, ali masla, ali lanu pod 1 Vipavsko, 5. aprila 1902. — Ko so I se naša bralna društva v ajdovskem okraju letos vsled potrebe in po inicijativi marljivega našega g. Antona Vrcona skupno organizirala in pripravila na skupneje delo, ni I se še mislilo, da bo prvi sad te zadružnosti naših oživelih bralnih društev tako kmalu dozorevaL Jaz pač danes nimam namena in I tudi ne smem razkrivati, kaj se kuje in snuje. I Toda nekaj nenavadnega bo; Vipavska še ni I videla takega narodnega praznika, kakoršen I se namerava prirediti vsled solidarnosti, I nevmornosti in požrtvovalnosti zato določe- I nega odbora in društev ter sodelovanja I slavnih društev sirom domovine. Pomembno j stikanje glav med odborniki in posamniki, i skrivna navdušenost in razna znamenja ka- j žejo, da neki dan poleti bo pravo pravcato I preseljevanje ljudstva..... Velike in lepe ve- J lice, ki so se tako t to izvršite ob svojem j času, dajejo pogum k novim še popolnejšim J nastopom. Dal Bog! J S Srpenlce. — Sklicujoč se na § 19. j tiskovnega zakona zahtevam, da sprejmete z I ozirom na dopis: S Srpenice v 36. številki ; .Soče* z dne 27. marca t. i. v zakonitem j roku na istem mestu in z istimi črkam sle- I deči stvarni popravek: J Ni res, da sem menda sestro ranj. J podžupana osorno zavrnil, da ne grem; res J je, da sem mirno in dostojno rekel, ako prav I tirjate, grem, a rad ne grem. I Ni res, da je ranjki podžupan svoje-časno Ivančiča pri neki volitvi ožehtal; res I je, da nisem z ranjkim nikdar govoril o vo- j litvah in ničesar imel ž njim opraviti v vo- j lilnih zadevah. I Ni res, da sem se ostentativno proč j obrnil, ko so ranjkega pred cerkev prinesli; I res je, da sem se odkril in potem šel po I svojem opravilu. J Srpenica, dne 4. aprila 1902. I Matija Ivančič, kurat. I K Gornjega Štajerskega. — Kakor I vsako Jeto tako tudi letos že zahteva hribo- I laztvo svoje žrtve. Na Velikonočno nedeljo J je bilo sedem hribolazcev skoraj plen — tega j krepilnega, duh rzvedajočega .športa*. Odšlo j je sedem mladih turistov z juž. želez, postaje I Mfenitz na Gornjem Štajeskem v nedeljo I jutro na visoki Lanč. Toda .pot jim je pre- I strigel — velik kamenit plaz. Burja je močno I brila in nobeden ni slišal, kako se je lomilo I skalovje in drevje nad njimi. V skrajnem j hipu so opazili grozno nevarnost, v kateri so i se nahajali — a bilo je že prepozno; zdrav «h J kosti niso mogli odnesti. Dva sta bila hudo i ranjena po glavi, rokah in nogah, tako da I so ju morali prenesti na železniško postajo, I odkoder sta bila prepeljana k zdravniku. i Ostali so bili tudi ranjeni, a imeli so I le male nenevarne rane. En trenotek, da bi I zamudili in zajel bi jih velikanski plaz ska- j lovja popolnoma. A vendar so še precej t 3rečno — odnesli pete; j Na gornjem Štajerju je krasno pomla- j dansko vreme, toda oba praznika velikonočna j smo imeli sneg. i pazduho, ali kokoš, on vzame vse ter si ne izbira. Toda tajnik se niti ne ozre na to. Vrhu tega je še grozno domišljav človek. Pri njem je treba razvezati škric ter izvleči rubelj ?< »Tega že ne dočakaš,« zamomlja pisar sam za-se, »da bi jaz jemal od vas jajca, kokoši. Sem mar jaz nekak podkupljenec, ali kaj ? Idi le s svojo kokošjo k županu.« Tako razmišljajo je odgrnil višnjeve veje in Že je hotel ogovoriti ženski, kar začuje za seboj ropot koleselja. Tajnik se obrne ter gleda. V koleselju je sedel mlad akademik s kučmo, por makneno na uho, in s smodko v ustih; kočijažil pa mu je oni France, o katerem sta se ženski pred trenutkom razgovarjali. Akademik se je odklonil s koleselja, zagledal Zolzikieviča, pomignil mu z roko ter zaklical: . i »Kako se imaš, Zolzikievič. Kaj poslušaš ondi? Ali se še zmerom mažeš s ppmado dva prsta na debelo ?< »Sluga sem!« oglasi.se Zolzikievič, globoko se priklanjajo. Ko pa je bil koleselj že precej daleč, zakliče za njim potihoma; DeMte is razne novice. I Drago četrtletje v 1. 1902. smo že nastopili, kar so prezrli mnogi gg. naročniki, ki niso se doposlali naročnine od 1. t. m. naprej ali pa so dolžni celo za preteklo I dobo in nekaj njih tudi za več let Ali res ni mogoče pri nas Slovencih držati reda, ki j je že davno uveljavljen med drugimi narodi?! — Nam je prav sitno in nučno tako opo- I zarjanje...... zato prosimo, naj bi vsak dolžnik izpolnil svojo dolžnost! j Smrtim kesa. — Včeraj poporodne so pokopali v Gabrijah pri Mirnu gosp. Franca Pavletiča, posestnika, ki je umrl v Gorici v starosti 73 let. Pokojnik je bil znan in I čislan mož. Bodi mu lahka zemlja domača! I Preostalim naše sožalje! I V Vipavi je umrl v noči od sobote na nedeljo gosp. Josip G o t i č, oče gosp. Maksa j Cotiča, glavnega urednika .Edinosti". Do- j s*gel je starost 82 let. Bodi mu blag spomin, preostalim naše sožalje! j Volitve v trgovinsko In obrtno zbornico. — Včeraj so se vršile volitve v od- I delku za trgovino. V kategoriji .Velika trgovina" so izvoljeni: Bozzini Alfred, Jona Sa- I muel, Orzan Anton, Venuti Josip. V kategoriji I B (mala trgovina): Bombig Jurij, Lovisoni j Alojzij iz Červinjana, Seppenhofer Anton in | Vernig Ernest iz Tržiča. Volitev je pričela ob j 9. uri ter je bila zaključena opoldne. Skru- I tinij je trajal do 6. zvečer. .Narodni sklad". — Vsi naši gg. naročniki zunaj Gorice (v Avstriji) dobe položnice poštne hranilnice. Prosimo J prav uljudno, da je riikdo ne zavrže ali založi kam, marveč da jo gotovo porabi za j dopošiljatev kakega prispevka. Kdor sam ne I more ali noče, naj nabere kaj med znanci. J Vsak darček hvaležno sprejmemo. Gg. dobrot- I niki naj bodo prepričani, da njihovi darovi 1 obrodč krasen sad v korist goriškim Slovencem, j .Trgoviko-obrtuazadruga".—Novo I načelstvo je imelo svojo prvo sejo v peiek j večer, kakor doslej. Sestavilo se je tako: J Načelnik je veleposestnik in veletržec g. J Anton Pečenko, prvi namestnik dr. R. I Gruntar, drugi namestnik pa posestnik in trgovec g. Anton F on. —• Načelstvo bo poslovalo tri leta, nadzorstvo pa se bo volilo od leta do leta. Delokrog načelstva pa je I omejen na najnavadnise posle, dočim bo re- j sevala vse važnejše zadeve skupna seja na- I čelstva in nadzorstva, ki bo redno vsak mesec, i Obsojen odgovorni urednik. — Kako i težko je iskati zadoščenja za žaljeno čast v j »Gorici*, je dokazal g. učitelj Šinigoj. Tožil I je »Gorico", ali ostal mu je za tožbo edini i odgovorni urednik Maruši č. Ali še ta je I izjavil, da rokopisa niti ni čital in je na vsej J stvari povsem nedolžen. To mu radi verujemo. J Zato je postala tožba pred poroto skoro ne- j mogoča in tožitelj se je .moral zateči k do- J ločbam o — zanemarjeni dolžni paznosti. J Pa še radi tega se je moral tožariti p o novno J v obeh instancah, no konečno je bil MarušiC j obsojen na — 40 K globe. ,1 Klnematograflčne predstave so pri- I cele v nedeljo v fotografskem ateljeju g. A. I Jer kič a (hiša .Goriške ljudske posojilnice"). I Tu se nam kažejo prizori iz življenja ali hu- J »Bog, da si poprej zlomiš vrat, J predno dospeš.« j Tega akademika gospod tajnik ni mogel trpeti. Bil je bratranec gospode Skorabevskih, h kateri je zahajal vsako j leto. Zolzikievič ne samo, da ga ni j mogel trpet*, marveč se ga je celo bal j kakor ognja, kajti bilje šaljiv in zbadljiv i človek. Zlasti je rad zbijal šale z Zolzi- j kievičem ter sploh bil jedini človek v j vsej okolici, ki se ni zmenil za njegovo jezo. Enkrat je celo dospel k občinski J seji ter rekel Zolzikieviču naravnost, da J je bedast, kmetom pa, da jim ni treba j ga poslušati. Gospod Zolzikievič bi se | bil kaj rad znesel nad njim, — toda... kaj mu je mogel? O drugih je vsaj nekaj vedel, o njem pa ni vedel ničesar. Prihod tega akademika mu ni bil j baš po godu, radi tega je z mračnim I čelom korakal dalje in ni ostal poprej J nego pred jedno kočo, stoječo ob cesti. | Ko jo je zagledal, se mu je čelo znovič I zjasnilo. Bila je ta koča nemara še I ubožnejša od drugih, toda pri tem je j bila snažna in v nj«j je bilo vse v naj- j lepšem redu. Smetje pred kočo je bilo čisto pometeno, dvorišče pa je bilo nastlano s trsičjem. Pri plotu je ležala kopica drv in y jednem polenu je še I i moristične slike... kakor bi se vse godilo pred,našimi očmi. Ob prenehljajih pa svira i ali poje conofon skoro z navadno močjo. i Nikomur ne bo žal za par desetič, kdor gre I pogledat te dve znameniti novodobni iznajdbi. Gospod Jerkič je v to podjetje založil lepe svote. Vreden je torej vse podpore občinstva. — Več v oglasih. Žnpnlk Kosec vedno na sodniji. Obsojen. — Kamenjski župnik Kosec je bojevit gospod, ki slovi po Vipavsken. Pa tudi na sodniji v Ajdovščini ga dobro poznajo, Dn6 3. t. m, je imel zopet opravilo na okr. sodniji v Ajdovščini. Tožil je Jožefa Cermela iz Vrtov i na radi razžaljenja časti,, češ, da je ta govoril nekaj o njem v gostilni pri Marcu v Ajdovščini, kar bi se tikalo tistega slove-čega gozdarja Močnika in njegove lepe žene. i Tožil je Cermela med drugim tudi radi tega, ¦ da se je baje izrekel, da živi župnik Kosec j z ženo Močnikovo pregrešno. Ali pri obrav- 1 navi se je pokazalo, da Čermel ni govoril I nič takega o župniku Koscu, vsled česar je I bil Čerrael oproščen in župnik je dobil dolgi i nos. Iz pisma, katero je pisal poprej Čermelu, 1 pa se razvidi, da ima župnik svoje vohune, 1 ki vohunijo okoli, kaj ljudje govorijo, in kateri, ako ne najdejo nič, pa si kaj izmislijo. Tako je bilo tudi v Čermelovem slučaju, Očividno je nekdo nalagal župnika, da je [° Cermel govoril o njem razžaljivo, in Kosec 1 ni imel nujnišega posla nego iti ?a tožit, 1 kjer pa se je korenito blamiral. J Tisti dan pa je bila še druga obravnava 1 v Ajdovščini, tudi radi Kosca. Ali tu je bil i Kosec na zatožni klopi. Tožil ga je Andrej 1 Kandus iz Vrtovina. Župnik Kosec se je bil namreč predrznil reči na dan 13. marca pri ¦] sodniji v Ajdovščini, ko je Kandus imel pri- i seči na Čermelovi prvi obravnavi, katera je bila potem prenesena na dan 3. t. m., da Kandus priseže krivo za kozarec vina. Radi tega je bil Kosec obsojen na 10 dnij zapora ali 50 K globe in 2 K je moral plačati Kan-dusu za pot. Taka so opravila današnje politikujoče duhovščine. Župnik Kosec pa nam sedaj najbrže pošlje poj. avek, da vse to ni res ter da niti ,. na sodniji ni bili Močnik v .Prlsmojencu*. — V zadnjem »Prismojencu« je izlil med svet slavni kamenjski župnik Kosec svoj močnik, obenem pa je bil poslal tudi .Soči" popravek, kateri i j smo priobčili isti dan v zabavo občinstvu j* pod Cavnoro. V tistih popravkih zanika župnik : Kosec vse, prav vse, kar se je pisalo o njem, j o čavenski krasotici in o gozdarju Močniku. Vse zanika, nobena reč ni res. Čitatelj more i misliti, čitajoč Kosčevo popravljanje, da si je cel tisti interesantni romanček o Koscu nekdo f izmislil. Ali pod Čavnora ljudje govorijo vse j drugače nego »ni-resi* Koscevi ter trdijo, da i je res vse tisto, kar je bilo pisano v .Soči* o njem. Ljudje pod Cavnom vedo resnico, in te ne more utajiti g. župnik, ako se tudi '{< vrhu Čavna na glavo postavi. Pa tudi nikak ' pameten človek ne verjame Kosce vi m »ni- j resom", ker kdor zna misliti, ta pač.sprevidi : na prvi hip, da si kaj takega, kakor je bilo pisano v »Soči*, ni mogoče kar tako na ! lepem ^misliti. To ni mogoče. In končno, ako tičala sekira. Nekoliko dalje proč je i bilo moči opaziti skedenj z odprtimi ' vrati, poleg njega pa kolarno, ki je slu- } žila za hlev in za shčaihbe krme ob \ enem. Dalje je bila še pregrada, za katero je konj potresa! glavo ter prestopal z jedne noge na drugo. \ Pred hlevom je bilo veliko gnojišče, i v katerem sta se valjali dve svinji. j Okrog gnojnice sta brodarili dve raci. > Ne daleč med treskami je razkopaval i petelin zemljo ter najdšl zrnce ali črviča, kričal: »ko! ko! ko!« Na to znamenje so priletele skupaj kokoši od vseh stranij ter vzajemno pozobale najdeno slaščico. ! Pred durmi koče je žena trla na trlici konoplje ter popevala: »Oj ta i dada! oj ta dada! da - da - na!« Poleg P nje je ležal pes s stegnjenimi prednjimi tacami ter hlastal z gobcem po muhah, ki so se mu vsedale na raztrgano uho. j Ženska je bila še mlada, nemara j dvajsetletna in mična. Na glavi je imela j navadno žensko čepico, na sebi pa belo srajco, prepasano z rdečim trakom. Bila ; je zdrava kakor riba, široka v plečih in bedrih, Šibka pa čez pas; skratka prava srna. j (Dalje pride.) '' '''¦¦''•' bi bilo kaj laži na tistem romanu, bi bil J gosec, ki tako rad leta po sodnijah in pre- J ganja ljudi, hitro vložil tožbo proti nam radi j #z2aljenja Časti in obrekovanja. Toda mož tega ni storil, ker se boji obravnave pred porotniki, katera bi pokazala, kake vrednosti I so njegovi »ni-resi*. Mi imamo na razpo- J lago prič, če hoče župnik, kakih 40, ki vse potrdijo, da je res, kar .je pisala ^Soča* in I da ni res, kar je popravljal župnik TLo;>c. i Ta junak se je skril za skrivnosti § 19. in I sedaj misli, da se je opral pred svetom. Por pravki sicer niso bili stvarni, ali priobčili smo I jih vseeno v eksempelj, česa vsega je sposoben dandanašnji politikujoči duhoVnik..-;-: j Vrhu vsega je pa Se ujel ubogega gozdarja J Močnika, da mu je moral podpisati izjavo, katero je obelodanil »Prismojeriec*.Ta močnik v »Prismojencu* je obudil pod Cavnom obilo smeha, in ljudje ugibajo, na kak način in pod kakimi .pogoji* je ujel župnik Močnika, da mu je podpisal tisto izjavo, posebno oni, ki so culi Močnika tako govoriti o župniku, kakor je bilo opisano v ,Soči\ Sedaj bi moral župnik tožiti Močnika, ker je prej o njem takisto govoril, sedaj pa ga je ujel za popravek! Pričakujemo, da se oglasi tudi čavcnska krasotica jfama, okoli katere se suče ves Koscev roman, ter tudi ona potrdi vse tiste »nirese* župnikove. Potem bo »špas* na vrhuncu. Kako da župnik Kosec že sedaj ni ujel Močnikove žene za tako izjavo?! Ali si ne upa več pred njeno obličje?! Pa kako hud popravkar je ta Kosec! Rekel je v popravku celo, da ni res, da jo je popihal v župnišče. Kam pa je sel, ako ne v župnišče? Morda zopet na Gaven?! — Ej, gospod župnik Kosec, Vi mislite, da uže-nete nas, pa se jako varate, S svojimi »ni-resi* se le se bolj smešite ter razpostavljate v javnosti. Laž ima kratke noge, in z lažjo še ni nikdo prikril resnice, ker ista prodere prej ali slej na dan. In ljudstvo pod Cavnom ve dobro, kje je v tej stvari laž in kje resnica. Vasi podrepniki in strahopetci, katere lovite s podpisi, Vas ne operejo. Gosp. Kosec, bodite služabnik božji, kakor gre, pa ne preganjajte ljudi, in verjamile nam, da boste imel mirt svoji znpaniji in v vsej javnosti, tudi v slučaju, ako bi se pripetilo, da Vas »zmoti* kaka krasotica! Pod kožo smo vsi krvavi! Koga treba zatreti f — »Prim. List* je izrazil zopet svojo srčno željico, da treba ntreti napredno časopisje, pred vsem seveda neljubo mu »Sočo* in »Primorca*. Pa, čujte, zakaj jih treba zatreti ? Zato, ker sta pisala resnico o politiku Missiji. Vemo, da .Prim. List* in gospoda, ki se zbira okrog n:ega, dela na vso moč, da bi zatrla .Sočo" in J »Primorca*. Toda to se jim doslej ni posrečilo in se jim tudi v bodočnosti ne posreči, ker ljudstvo uvideva vedno bolj in bolj, kdo I piše resnico in kdo laže. Politikujoči nunci j bi radi zatrli resnico, da bi Um lažje potem j slepili ubogo ljudstvo ter je obkladali z lažmi j v svoj prilog in držali v strahu. Krivoverci okoli »Prim. Lista* učijo, da tisti bo »ferdaraan*, kdor ne posluša j nunca pri volitvah ter kdor se sploh ne ravna tako, kakor hočejo farovski gospodje. Včasih so učili po cerkvah besedo božjo in tudi zunaj cerkva so podučevali ljudi lepo, kako se mora živeti, ali dandanašnji pa je vse drugače. Po cerkvah rjovejo proti na- j prednjakom ter tako hujskajo soseda na so* seda, kričijo, da nedolžni naprednjaki pojdejo v pekel, da jih ne bodo obhajali na zadnjo uro itd., po shodih in privatno vpijejo, da tisti je za Boga, kdor voli Ž njimi, in tisti, ki voli proti, je pa za hudiča in bo pogubljen. Kaj je tako učil Kristus? Ali mi tako po- j čenjanje politikujoče duhovščine krivoverstvo? ! Da, nič drugega ni nego krivoverstvo, kajti utikati se v imenu Boga Očeta v volitve, lagati ljudem, da naprednjaki so zapisani hudiču, klerikalci pa da so nekako izvoljeno ljudstvo, to je kriva vera l Tega Kristus ni učil, ali kljubu temu delajo politikujoči nunci tako, ker hočejo s pomočjo vere in cerkve vladati nad ljudstvom. Ali naj služi v take svrhe prava Kristusova vera ? Ne, zato pa je krivoverstvo početje politikujoče duhovščine z vero in cerkvijo. In klerikalno časopisje širi to krivoverstvo po naši domovini, delajoč razdor med domačini ter sploh med celim ljudstvom. Zato pa treba zatreti to krivoverstvo in krivoverske časopise, kakoršen je »Prim. List*. Te treba zatreti, ker zapeljujejo ljudstvo v pregreho in temo, da bi i politikujoča duhovščina tim lažje gospodarila I nad ljudstvom sebi ne v neprilog. In kdor i kaj stori v to svrho, kdor pomaga, da izgine iz te in one hiše krivo verski »Prim. List*, I ta je storil dobro delo našemu narodu. j Rodoljubi! Klerikalci so izdali zopet I parolo, da naj se zatre naše časopisje; dvig- j nimo se torej tudi mi proti njim in glejmo, j da dosežemo vspehe. Proč s klerikalnimi listi, j proč s krivoverci in zapeljivci našega ljudstva, I širimo med ljudi napredno časopisje, da luč j prežene temo, kar je je po naši domovini! I 'B^ffoljnliCnaTreuTHbrno deKrr*Proč s krivo- j verskim »Prim. Listom* 1 j Za škrofalozne otroke. — Predsedstvo kopališča v Gradežu naznanja, da bo tudi j letos, kakor vedno, oddati 50 brezplačnih I -mest v gradežkem. kopališču za otroke od 6. j do 14. leta. Prošnje za sprejem je vložiti do I 15. maja letos pri tukajšnjem magistratu. I i Civilna poroka. — Danes ob 11. uri I se je poročil civilno na tukajšnjem magistratu I Ivan Lisiach (Lisjak), brivec v Gorici, kato- I liške vere, z Adelo Varlengo iz Verone. I Nevesta je brez vsakega veroizpovedanja. Občinsko volitve v Krmlnu razveljavljene. — Namestnislvo je razveljavilo občinske volitve v Krminu iz vseh treh razredov. Vršile so se lani 20., 21. in 22, sept. Nove volitve bodo še ta mesec, gotovo f tako burne in ob taki veliki udeležbi, kakor zadnjič. ! j Škof Mahniti na Krku je izdal sklepe krške škofijske sinode v posebni brošuri, V tej govori tudi o političnem delovanju duhovščine. Razlogi za to bi bili taki; »Politično življenje samo je podložno I moralnim zapovedim, te so pa verske; zato so v zvezi z dubovskim delovanjem. Zdaj pa je državno življenje prepojeno z liberalizmom, i kateri je naperjen naravnost proti temu, da I zaduši cerkveno življenje in katoliško vero. Tu mora duhovnik stati na svojem mestu kot javni branitelj pravice in resnice. Zato ni prav, da se duhovnikom predbaciva po-! svetna gospodstvaželjnost, ako politično delujejo, saj to, kar nam hočejo sovražniki vzeti, je cerkveno, je versko, in zato se tudi duhovnik pri tem poteguje za sveto stvar po svoji dolžnosti.* Posebno priporoča krška sinoda duhovnikom proučevanje socijalnega vprašanja. Duhovnik naj sam brez višjega dovoljenja ne zapusti cerkvene službe, da bi se popolnoma povestil političnemu delovanju. Škof ima pravico slabe liste izrecno prepovedati duhovnikom in ljudstvu. S poukom in dobrim glasom nnj povzdigujejo vinorejo in vinogradar-s t v o, udeležujejo naj se poljedelskih društev in shodov za kmetijski pouk, pri izobraževalnih društvih in čitalnicah naj sodelujejo in jih ohranijo v pravem duhu, skrbe naj za posojilnice in druge socijalne zavode, itd. Pa ne ko bi se Mahnič pripravljal za ] nadškofa v Gorico, da prevzame politično ! dedščino po pokojnem kardinalu?! Prav po tem diši taka pisava. Mrzlek. — Te dni se je mudil v Gorici rudarski nadzornik Čebul, ki je v družbi z inženirjem Batističem pregledaval dela pri Mrzleku, odkoder pričakujemo v Gorici dobre sveže vode. Predor, kateri delajo, je sedaj dolg 44*70 m. Izpred sodnlje. — Včeraj je bila obravnava proti trem Krminčanom: Petarin Gabr., 53 let star, Perin Al., 27 let, in Ja-končič Gv. Obtoženi so: Petarin da je klical po noči 23. jan. letos na ulici: »Viva 1'anar-chia! Viva i'anarehismo !* Perin pa je rekel ; ob tej priliki: »ue o doman butarin par aria* in Jakončič je o Materi božji nespodobno govoril. Tajili so vsi trije. Perin in Jakončič sta bila oproščena obtožbe, Petarin pa je dobil 2 meseca ječe. Državni poslanec Lenassi se baje odpove mandatu ? — Današnji »Gazzettino* I prinaša vest, da se namerava posl. Lenassi I baje odpovedati mandatu za državni zbor, I in sicer z ozirom na zdravje. s I Razpis mesta poštnega odpravnika. J — Razpisuje se mesto poštnega odpravnika j pri c. kr. poštnem uradu v Ročinju (HI/5) J (okrajno glavarstvo Gorica) proti pogodbi in I kavciji 400 kron; letna plača 450 K; uradni j pavšal 120 K in letni pavšal 252 K za lo-I kalno dostavljanje poštnih pošiljatev. I Prošnje v teku treh tednov na poštno I in brzojavno vodstvo v Trstu. I Drobiž. — V ulici Barzellini in na j Solkanski cesti napravijo odslej razsvetljavo I s plinom, katere tam sedaj ni bilo. Na I Solkanski cesti postavijo za sedaj 9 svetilk, I pozneje jih bo 18, v ulici Barzellini pa 2. — I Oglasil se je pri nas tisti mladenič Repič, o I katerem smo pisali svoj čas, da je vzel denar iz tuk. posojilnice na materno knjižico ter i Sel v Italijo, odkoder je pisal, naj se mu j pošlje še toliko denarja, ali se je pokazalo, j da je bil vpis v hran. knjižnici ponarejen. ] Stvar je bila naznanjena policiji. Mladi Repič j pravi, da je bil denar njegov ter da je storil j vse prav! — Tisti človek, katerega so našli I na Oljčno nedeljo obešenega na Mirenski t cesti, je neki Izidor Nadler z J)unaja, roedi- J cinec in trgovski akademik, izraelit, star 35 1 let. V Gorici je živel od inštrukcij. J »Hranilnica in posojilnica v Skrlljah*, j registrovana zadruga ž neomejeno zavezo, I vabi na II. redni občni zbor, ki se bode vršil I v nedeljo dne 13. aprila t. (I. ob 3. uri po- | poldne v zadružni sobi v Skriljah. Dnevni j red: L Poročilo načelstva. 2. Poročilo nad- i zorstva. 3. Potrjenje računa za leta 1901. 4. Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Morebitni predlogi in nasveti. Za slučaj, da ne pride zadostno število udov, skliče se drugi občni j zbor ravno tisti dan ob 4. uri popoldne. Učinek pražkega domačega mazila | se pokaže posebno v tem, da se rane, pokrite s tem mazilom obvarujejo pred oku-ženjem ter zabranjuje pred komplikacijami vnetja ter zdravi brez bolečin lahko in hitro. Pražko domače mazilo iz lekarne B. Frag-I nerja, c. kr. dvornega zalagatelja v Pragi se I vsled izvrstnega učinka uporablja povsod kot i domače sredstvo ter se ga dobiva v vseh lekarnah Avstro-Ogerske. 1 Razgled po svetu. Izjemno stanje t Trsta odpravljeno. — Po ukazu skupnega ministerstva z dne" 6, aprila 1902. se odpravijo izjemne odredbe, izdane za Trst in okolico. Ta ukaz je priobčen danes v uradnih listih. Zajedno je odpravljena tudi nagla sodba. Časnikarski shod bo letos o Binkoštih v Ljubljani. Lani je bil v Dubrovniku. Upamo, da se ne bodo ponavljali lanski prizori! Na teh shodih ne bomo reševali velikih politiških sporov med slovanskimi vejami in strankami! Imamo drugih nalog dovolj, ki so nam vsem skupne! Deželni iborl bodo sklicani bržčas šele začetkom meseca junija. Proračunske razprave najbrže ne bo mogoče dognati do 5. maja, tako da bo moral skoro gotovo državni zbor zborovati zajedno z delegacijami. Pa tudi j težko, da skonča državni zbor svoje delo do Binkošti; radi tega utegne priti zborovanje deželnih zborov na vrsto šele v juniju. Za pogozdovanje istrskega Krasa je I ministeratvo za poljedelstvo povišalo svoj j prispevek od 18.000 na 24.000 K. Radi tega I je sklenil deželni odbor v Poreču nasveto- I vati deželnemu zboru, naj dosedanji prispevek I od 6000 oziroma 9000 kron poviša na I 12.000 K. Poslanec Hoflca. — Dne 3. t. m. I je umrl v Marsilju na Francoskem mladočeški j I državni poslanec, zastopnik pf ibramske mestne J skupine, Hofica. Ignacij Hofica se je porodil I 28. julija 1852. leta v Brnu, kjer je zvršil J realko. Pozneje se je šolal v brnski ter v j I tržaški kadetni šoli in služil do leta 1884. I kakor častnik v vojski. V tem je zapustil vo-I jaško službo in se je posvetil časnikarstvu. I Leta 1897. pa je bil od mladočeške stranke I izvoljen državnozborskim poslancem. I Radi znane \Volfove trditve v državnem I zboru, da so Čehi manj vreden narod, pozval I je posl. Hofica posl. Wolfa na dvoboj s j sabljami, v katerem dvoboju sta bila oba po-I slanca ranjena. V zbornici je bil zbok svoje I ljubeznjivosti in jovijalnosti priljubljen v I vseh strankah in tudi na nemški levici sami. I Na Češkem je bil Hofica jako poznana I oseba. Njegovo delovanje je bilo zeI6 mnogo-I stransko. Pisal je povesti, potopise, urejeval I liste in izdal tudi več političnih brošur. I Hofica je bil velik prijatelj Jugoslo- I vanom in je govoril tudi hrvatski. I Za mladočeški klub pomenja njegova 1 smrt občutno izgubo; osobito ga bodo težko I pogrešali v razpravah o vojaških vprašanjih. I V takih razpravah je bil pokojni navadno I govornik v imenu Mladočehov. Češka , Matica Škotska*, ki na Češkem I izvršuje isto delo, kakor na Slovenskem I »Družba sv. Cirila in Metoda*, je imela dne I 23. sušca v Pragi svoj občni zbor. Društvo I vzdržuje 5 srednjih šol, 51 ljudskih šol, 44 otroških varovališč in otroških vrtcev, dalje I daje vladi doneske za 3 gimnazije in i I realko, in podpira še 35 otroških vrtcev ter j ljudskih in obrtnih šol. Pet srednjih in 23 I ljudskih šol, katere je ustanovila »Matica*, j je prevzela država v svojo upravo. *Za vzdr-I žavanja šol je izdala »Matica* lani 551.198 j kron. Posnemanja vredno! ljudsko štetje 1900. — G. kr. stati-I stična centralna komisija na Dunaju je izdala ravnokar natančne številke, zadevajoče I ljudsko štetje leta 1900. Iz poročila posne- mamo sledeče: Čehoslovanov je 5,959.825 in sicer v češkem kraljestvu 3,930.071, na Moravskem 1,728.130, v Sleziji 146.382, v Spodnji Avstriji 135.477, v ostalih avstr. deželah 19.785, Nemcev je 9,167.898; Poljakov 4,250.961; Malorusov 3,343.323; Slovencev 1,192.750; Srbov in Hrvatov 711.439; Lahov 727.084; Rumunov 230.962; Mažarov 9512. Je torej 15,622.000 Slovanov. Seveda to je po občevalnem jeziku; nam pa je prav dobro znano, da so vsi Slovenci, ki stanujejo v nemških mestih, v nemških rodbinah, v raznih samostanih zapisani za Nemce, med Lahi pa za Lahe. Bela vrana med škofi. — Škof Tu-rinaz v Nancy je gotovo bela vrana med francoskimi prelati. V svoji škofiji je prepovedal citati lista »La Groix* in »Echo de Fraternites*, ki ju izdajajo assumpcionisti. Kot vzrok svoje prepovedi navaja škof, da porabljajo izdajatelji teh listov ves dobiček v politične, agitatorskeiniilasti v volilne šVrhe i ter s tem škodujejo cerkvi. Mesto da bi podpirali reveže in duhovnike, rabijo assumpcionisti skupiček in dohodke svojih mnogoštevilnih listov le za hujskanje in razburjanje ter za netenje političnih strastij. Tako zlorabljajo ti menihi svoje pobožne liste v nekatoliško politično gonjo, česar škof Turinaz ne odobrava. V Rimu s tem škofom gotovo niso zadovoljni. Čuden bolnik. — Nedavno je bil iz neke bolnišnice v azijski Rusiji odpuščen čuden bolnik, po stanu železniški delavec. Trpel je od redke jako čudne bolezni, Njeha lastnost obstoji v tem, da bolnik nehote oponaša delanje drugih Ijudij s Ako kdo piie, ki je zraven njega, sede bolnik in tudi piše; ako kdo kalija, kalija tudi bolnik, I ako kdo joka, preliva tudi bolnik solze; ako I kdo je v njegovi navzočnosti, začne tudi on I jesti itd. Ali ta bolnik oponaša tudi Živali! I Ko čuje lajanje psa, laja tudi sam i ako poje I petelin, začne tudi bolnik kikirikati. V bol-I nišnico je tega bolnika dovedla razposajenost I njegovih tovarišev, katerim je njegova bolezen I služila v zabavo. Navadno se jih je zbralo I dosti okrog njega in vsak je proizvajal drug glas in drugo delal. In bolnik se je mučil, da bi vse oponašal. V bolnišnici mu niso j mogli pomagati, ker znanost ne pozna nikn-I kega pripomočka zoper to čudno bolezen. I Ta nesrečni človek se je zopet povrnil k i svojemu poslu, da bodo zopet v zasmeh in j zabavo objestnih in hudobnih Ijudij. Bolnik I je star 35 let in drugače povsem zdrav, Slu-I čaji te bolezni so redki; največ se jih dobi I v severni Sibiriji, v jakutskem okrožju in na I Amuru. Tolmači se z vplivom puste in mrtvo sibirske prirode na človeka, zlasti po zimi, kadar brezkrajne snežne in ledene poljane kar prevzamejo ft'"v«ka. Zakon pr» a larhistom. — Guverner Odeli v Newjorlw je podpisal načrt zakona prot anarhistom. Po tem zakonu zadene tiste, ki se storijo krive anarhistične propagande, kazen 10 let ječe, ali 5000 dolarjev globe. Na urednike in izdajatelje anarhističnih publikacij pade kazen 2 leti ječe ali 2000 dolarjev globe. Jednako se bo postopalo tudi proti onim, ki sprejmejo 'anarhiste v zavetje ter jim omogočajo delovati v anarhističnem smislu. V Južni Afriki. — Burska delegacija razglaša, da so Buri pod vodstvom Delareva in Kempa Angleže blizu Lichtenburga popolnoma porazili. 400 Angležev je bilo ubitih, mnogo ranjenih. Kitchener poroča, da je pri Lichtenburgu ob reki Hafte prišlo do bitke. Buri da so naskočili od strani, da so se morali umaknili in se omejiti na defenzivo. Po Ijutem boju so bili Buri poraženi na celi črti. Delarev in Kemp sta se zaman trudila, novic peljati svojih 1500 mož v boj. Buri, ki so imeli mnogo mrtvih in ranjenih, so se umaknili. Tudi Angleži so veliko trpeli; jeden angleški oddelek j,se je bojeval, dokler niso bili vsi vojaki ali ubiti ali ranjeni. Bazne vesti. — Železniški minister Wittek in poljedelski minister Giovanellt sta se vrnila v nedeljo na Dunaj s potovanja iz Dalmacije. — H kronanju angleškega kralja v Londonu pojde kot zastopnik cesarja prestolonaslednik Fran Ferdinand z grofom Festetičem, h kronanju španskega kralja v Madridu pa pojde nadvojvoda Evgen s knezom Palffvjem. — V Šinkovcih se je usmrtil trgovski potnik Kohn, nečak olomu-škega nadškofa Kohna. Sedaj se je imel poročiti, ali nevesta ga je nenadoma iz neznanih vzrokov zavrnila, vsled česar je šel v smrt. — Japonci imajo sedaj okoli 500 časnikov in revij. Ker je japonski jezik jako bogat na izrazih, so velike težave pri stavljenju rokopisa. Radi tega jedna vrsta stavcev samo zbira sproti v predalih znamenja, katera učenci dajejo drugim stavcem, ki potem stavijo. Radi tega je potreba pri listih dvojnega rokopisa. Učna uprava se trudi moder-I nizirati pisavo. — Novejše vesti. — Nemška nacijonalna stranka je sklenila včeraj stopiti v najstrožjo I opozicijo nasproti vladi. Načelniki drugih strank pa so izražali bolj mirna mnenja, J kažoč na krizo, ki bi nastala po taki opo~ ] ziciji ali celo obstrukciji. Radi Celja torej j državni zbor ne bo v nevarnosti. — Burskega j komandanta so Angleži oprostili; imel bi biti J ustreljen ali sedaj ostane le navaden jetnik. — Pred porotniki v Trstu so obsodili na i 9 let ječe in potem na izgon mladeniča Ma- tuccija iz kraljestva, kateri je bil umoril svojo I ljubico Ofelijo Komar, kakor smo svoj čas i poročali, vinski cvet (špirit) um dobi v mlrodllnlcl pri A. JERETlC-U v Gorici - Tržna ulica (poslopje okr. sodišča.) ADOLF HAUPTMANN v Ljubljani. Tovarna oljnatih iiarv, firneža, laka in steklarskega Meja. Zaloga slikarskih in pleskarskih predmetov. Mustrovani ceniki so franko na razpolago. Dr. Rosa balzam I Pražko hišno mamila za iolodtc -- je sploSno, že 30 let zuano domača zdravilo, katero pospešuje tek, olajšuje prebavo in lehko odvaja. Pri rednemu vporabljanju ojačoje prebavne organe in drii r pravem toku. Velika steklen. 1 flW.. mala 50 kr. Za naprej poslan'« znesek gld. 9'28 se pošlje velika steklenica in mala za 75 kr. poštnine prosto na vse postaje Avstro-Ogerske. je staro, najprej v. Pragi iiporal»ijevn*ji) b-isno zdravilo, katero vzdržuje čist e ratie it*, jili tudi obvaruje nečistobe ter mJafcuJoče deluje na vrorino ter bolečine. V škatljah po 35 in 25 i«, s poŠto § kr. \ec. Za naprej poslani znesek pl,], 1 -gg ^ posije *U Skatlja ali gld. 1-68 •/„ Ski»uja. „|j »|,|; 2-80 % Skatlja, ;li gld. 148 »L jkntlin, pogine prosto na vse postaja Av-3iro~<)ge*skfi' Vsi deli zaboja Glavna zalita: Lckama 8. FRAGUER-ja, c. hr. dvornega zalagatelja Hpri črnem orlu" v Mala stara 203, na voglu Spomeruvc ulice, potem v Gorici v lekarnah Cristofoletti, Gliubich, Pontoni it» pl. Gi:r %i» V»jltt. vpeljavo vode z cevmi vsake vrste. V lastni zalogi ima stroje za žvepljmije sodov iz cinkanega železa, Škropilnici* |H'0*(| |>*ronosi>orl ponovljene po Vtrmirelovi sestavi); mehove za žvepljaujo grozdja raznih sistemov ild. Ud, pr* Postrežba točna. — Cene zmerne*. -*m LIHMERT. MFSICI GUMrHS. h Rleht»rJ«v» ItkaftM v Pr«jl pripoznano kot Izvrsta* bol nblažnjoce mazilo; za ceno 80 h, kron 140 in 2 kroni se dobi po vseh lekarnah. Naj se zahteva to splošno priljubljeno domače zdravilno sredstvo vedno le v orig. steklenicah z naio zaščitno znamko s «SI-DKOM" namreč, iz RICHTERJEVE lekarne in vzame kot originalni izdelek le tako steklenico, ki je previdena s to zaščitno znamko. Richterjeva lekarna „pri zlatem tare' r PRAGI. u j Elizabetngasse št. 6. fm m privil. civilni, vojaški in uradniški krojač in trgovec. M. POVERAJ V GORICI na Travniku it. 5. Naznanjam častitim gospodom odjemalcem in damam, da sem se preselil s svojo krojačnico in trgovino iz prejšnjih prostorov na Travniku št. 22 v gorioznačene prostore na Travnik §t. 5. P. n. občinstvu priporoča svojo izborno zalogo vsakovrstnega blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotovih oblek, sobne in dežne plašče, vsakovrstno možko perilo, srajce Jager, spodnje hlače ter nogovice, oficirske in uradniške priprave, sploh vse, kar je treba paradnim oblekam za vsaki stan. Izdeluje se haveloke, sako, pelegrine in fi-nejše obleke za gospe po najnovejši modi. Blago se prodaja na meter tako po ceni, da je z menoj nemogoča vsaka konkurenca. Edina r .< .aja finih dežnikov iz tovarne odlikovane «, zlato svetinjo na parižki razstavi. Vstrežem vsakemu naročilu in po vsaki modi. Anton Pečenko Vrtna ulica 8 - GORICA Via Giardinu.8 priporoča pristna bala ^j*^. briških, dal In črna vina ^v%]fjjM mallnahlb in iz vipavskih, ^Sflfe Istarsklh furlanski h, vF vinogradov. Dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstro - ogerske monarhije v sodih od 56 litrov naprej. Na zahtevo po5ih> tudi uzoree. Caoo zrnom«. Poafražaa poiloaa Zeta 1881. v 6orfei ttslanoyl)«iia Ivr^ (nasproti renski «erlvi> priporoča preč. duhovni im slav. ebčanutvu svojo lastno izdelov&ljiieo u*jiet*jih cvetlična vsakovrstne cerkvene potrebe* Inoa veliko zalogo nagrobnih vencev, asa anrlva^ke Potrebe, voščene sveCe jtd. vse- pa. znt