MB
Jxhaja
ivik retina ied^n: ir torek, ceMelt, soboto.
Ihreetim« a week Tu cs dajy, Th urs d Scxlardaij.
GLASILO SLOVENSKEGA KATOLIŠKEGA DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO SLOVENSKE POD PORNE DRUŽBE SV. MOHORJA V CffiCACO
(No.) 22.	rUTf»	TT T mnn^rr	. »	____________________I__"
ŠTEV. (No.) 22.
CHICAGO, ILL., TOREK, 20. FEBRUARJA — TUESDAY, FEBRUARY, 20, 1923.
LETO CVOL.) IX.
IZ ZASEDENEGA RURA. ŽRTVE Z™™GA v°-;
Nemško policija izzivlja Fran-
Chicago, 111. 19. febr. — Poli-1
KRATKE AMERIŠKE VESTI.
HAVAJSKI OGNJENIK ZOPET BRUHA.
ooze. — Francozi zahtevajo od cijska kronika v Chicago objav-mesta Gelsenkirchen 100 mili- li n nnrnrilo L-i	A^ um^ ..
Honolulu, 19. febr. — Glasom
mesta Gelsenkirchen 100 mili jonov mark odškodnine. — Banke in trgovine na stavki. Francozi pošiljajo ojačenja.
Gelsenkirchen. 19. febr. —
lja poročilo, ki kaže, da je bilo v tekočem letu 1923., že 79 oseb u-bitih od prehitro in neprevidno vozečih avtomobilov. Torej 79 Smrtnih slučajev v dobrih šestih tednih. To je vsekakor pre-
0 SDBVENCNI PREDLOGI.
Glasom najnovejših poročil iz več in mestne oblasti so odgo-zasedenih okrajev nudijo Nem-|vorne zato, ker ne poskrbe, ca! ci proti Francozom čezdaljejbi se po obljudenih ulicah vozi-! večji odpor. Zadnje dni je v večjlo nekoliko bolj pametno in pre-! krajih prišlo do javnih pretepov vidno, v zasedenih krajih, v katerih se | je postavila prvikrat proti Francozom nemška policija. Vsled tega je odredil francoski generalni štab okupacijskih sil, da se ima razorožiti vse nemške policaje. Kakor hitro pa je bilo izdano to povelje, so nemški policaji pričeli nositi civilne obleke in so v službah brez orožja. Francozi pravijo, da bodo izdali na nemško policijo poziv, da oddajo vse orožje iz rok. ako tega ne bodo storili, bodo vprizorili po celem zasedenem ozemlju hišne preiskave.
Mestu Gelsenkirchen naložena odškodnina.
Gelsenkirchen. 19. febr. — Francosko vojaško sodišče je obsodilo mesto Gelsenkirchen za too milijonov mark odškodnine, ker je nemška policija in nemški izgred ni ki poškodovala in ranila pri zadnjih spopadih več francoskih carinarjev in vojakov.
Y mestu je proglašen preki sod, ker sovraštvo med Francozi in Nemci je na višku, in bati se ie novih izgredov vsaki trenutek.
Policaji trdovratni.
Essen, 19. febr. — Iz verodostojnih krogov se poroča, da so j se nemški policaji poskrili v svoje kasarne, se zabarikadirali in izjavljajo, da ne izroče orožja Francozom pod nobenim pogojem. Ker se pričakuje gotove hišne preiskave po zasedenem ozemlju se vsled tega pričakuje krvavih spopadov med Nemci in I francoskim vojaštvom.
Banke in trgovine na stavki.
Gelsenkirchen, 19. febr. — Kakor hitro so Francozi ponov-Ino zasedli zadnji petek večer Imesto so Nemci pozaprli mest-|ne banke in vse večje trgovine so ostale zaprte skozi celi dan [zadnje sobote in izjavljajo, da [jih ne odpro, dokler bodo Francozi v mestu. Istotako je ustavljen promet na poulični železnici in občinstvo se ne sme zbirati med 7. uro zvečer in 7. uro [zjutraj na nobenih prestorih.
Francozi ojačujejo svoje posadke.
Bochum, 19. febr. — Iz Esse-je odšlo včeraj zjutraj tri
Washington, D. C. — Kakor smo že zadnjič omenili, da vlada proti predloženi subvenčni predlogi velika opozicija in da ie le malo upanja, da bi dobila potrebno večino v kongresu in senatu, to se ie uresničilo in sedanja administracija to uvideva, zato je pričela predlogo prede-'avati, da bi tako modificirano oorinila skozi kongres in senat v veljavo.
Senator Jones je v svojem a-mendmentu znižal prej določeno svoto. V njegovem novem oredlogu so secky vključene samo manjše ladije, ki ne vozijo več kot 12 vozlov na uro. Te vr-j ste ladije serabi po večini za prevažanje ameriškega žita in Irugega blaga. S tem pravi Jo-les v pojasnilu, bo veliko poma-Tano farmarjem, ker žito se bo lahko ceneje prodajalo na zunanjih trgih.
Vendar pa kljubtemu vlada še i velik dvom, ako bo predloga I prodrla v kongresu, kjer je večina proti.
JUGOSLOVANSKE NOVICE '"S1 VVLRAGKLI s
Proti tihotapstvu z valutami °Ub'in' feJ?r' "T.. Poštni
vlak, ki vozi med Dublmom in
-o-
ZASLUŽEK JE VEČJI, A DELAVEC JE VEDNO NA ENEM MESTU.
s Washington, D. C. 19. febr. — Delavski department je izdal poročilo, v katerem razlaga, da delavstvo danes zasluži 101 odstotek več, kakor je v letu 1914. namreč pred vojno. To je resnica. In druga resnica je pa, da je vse kar delavec rabi za syoje življenje blizu 200 odstotkov dražje, kakor je bilo pred vojno. Od meseca januarja 1922. pa do 31. dec. lanskega leta so poskočile cene življenskim potrebščinam skoro za celih 14. odstotkov. Nasprotno pa so se delavske plače skozi celo leto zniževale in delavstvo zasluži sedaj skorO eno četrtino manj kakor o a je zaslužilo koncem vojne v letu 1919.. in 1920.
Taka je slika te spremembe in če bo šlo tako naprej ne boj dolgo, ko bodo delavske stavke zopet na dnevnem redu. Pov-
tnije vojaštva v Gelsenkir- j zročil jih bo sistem v katerem se
in tamošnjo okolico, da o-tamkajšne posadke, ki se shajajo v nevarnosti pred iz-redi. Poveljnik v Gelsenkirchen je že konfisciral velik mestni hotel, kjer se nastavi glavni ttasni urad francoskega povelj-*va v tamošnjem okupiranem rtorju.
'rancozi zaprli nemškega župana.
Duisburg, 19. febr. — Belgii->-francoska ekspertna komisije zaukazala aretirati tukajš-ra mestnega župana, ki je na-Potoval nienemu delovanju. Obsojen je bil na en mesec ječe tozadevne &odne stroške. Na-lje so Francozi obsodili v eno lesečno ječo v Essenu višjega
nahajamo. Delavec mora živeti. Njegov želodec ne vpraša, kje naj vzame, ampak zahteva vsak dan ta svoje in delavec mora i-meti kar zahteva ta, ker gre za življevnje.
Toda kapitalisti se niso ničesar naučili. Bolj kot kedaj dela-io načrte za svoje žepe, kako bi :ih napolnili na račun delavskih ruliev. Staro .pot lakomnosti in sebičnosti ubirajo, a ta vodi vedno k novim sporom, kakor je vodila v preteklosti, tako bo v '^odoče. kdorkoli se jo bo posluževal. Kapitalisti kot izgleda se Sodo posluževali te poti, ker bo-^zen lakomnosti jih tlači in sili k temu bolj kot kedaj prej. Razmere v človeški družbi pa osta-
policijskega uradnika, za istijneio kot so bile, danes smo na (Dalje na 3. strani.) • 1 ležju. jutri pod tfapom itd . . .
—	Vladni krogi v Washingto-nu so baje ^alarmirani, ker je britsko časopisje pričelo ljuto to napadati washingtonsko raz-oroževalno konferenco in namiguje, da se na njo sploh nihče ne ozira.
—	V senatu se je pričelo zavzemati več senatorjev, da naj se skliče skupno svetovno gospodarsko konferenco. Predsedniku Hardingu so predložili v ta namen zopet posebno rezolucijo. Ako se Harding povoljno izrazi in odobri njihove ideje, se bo izdalo poziv na vse narode in'države, da se udeleže omenjene konference.
—	Statistikarji mesta Chicago izjavljajo, da bo mesto štelo leta 1950. 6 milijonov prebivalcev. Leta 1970., pa bo najbrže Chicago že največje mesto na svetu, ako bo napredovalo po številu prebivalcev, kakor napreduje zanjih 30 let.
—	Henry Ford znani izdelovalec avtomobilov je dal svojim delavcem za lansko leto 1922. celih $4,500,000.00 bonusa.
—	V Columbus, Ohio je zadnji petek bil usmrčen na električnem stolu 30-letni Charles Ha-big, ker je umoril mestnega po- l^rao začetek
« • ■	• 1	•	-	— . liMapv^ * <r**vv Ivu
lica j a v mestu Clevelano.
—	V New Yorku so neznani banditi zopet oropali denarnega sela tamkajšne podružnice od Pacific Banke. Sel je občutno ranjen in banditje so mu vzeli $10,000.00 v gotovini.
—	V Point Marion, Pa. je uničil požar več trgovin v sredini mesta. Povzročena škoda se ceni nad $300,000.00.
—	V Los Angeles. Cal. je bil zadnji teden ustreljen od zlobne roke tamkajšni ugledni trgovec in avijatik Earl Remington. Našli so ga mrtvega s prestreljenim srcem v njegovi zrakoplov-ni garaži.
—	V Lincoln, Nebr. so banditje oropali tamkajšno državno banko in odnesli nad $5,000.00 v gotovini in za več tisoč vrednostnih papirjev.	*
—	V državi North Carolina so sprejeli v zbornici tajno predlogo, na podlagi katere bodo mogle oblasti nastopiti proti tajnim organizacijam, kakor Kluk-luksklanom. Vsebina predloge ni objavljena, le toliko se ve o nji, da daje polno moč državnim organom za nastop proti tajnim organizacijam.
—	V Rockfordu, 111. so prohi-bicijski detektivi zavohali pri Italijanu Innocenzio Campisi več sodov na italijanski način narejenega vina. Neusmiljeneži so vse vino. ki ga je bilo več sto galonov izpustili iz sodov pred očmi Campisija.
—	V zbornici države Arkansas imajo pravkar na razmotri-vanju predlogo, ki prepoveduje ob nedeljah vse prireditve, piknike, igre in sploh vse zabave te -»li one vrste. Nedelja je Gospodov dan, ki je določen za počitek in kot takega hočejo prazno-
vceraj vržen iz pomiki nalašč raz-železniško progo ne daleč
poročil iz okolice znanega ha- v priporočenih pismih. Pošte so Qa]way e
vajskega ognjenika Kilaua ie ministrstva dobile nalog, da .. [y' jC 1 1 1 ••	•»«....	• » ' .	. tira, ko so upe
slednji zopet pričel bruhati iz pazijo na priporočena pisma v 1- drH že]eznišlf0
sebe lavo v velikih množinah, nozemstvo. Ako sumijo, da je v , c. ,	»c "dlct
r^t , v	, " iiuiuiuidu.	j » j . od Streamstown postaje. Upor-
Okolicani so v skrbeh, ker bru- kakem pismu zarava valuta, pis- nl]el _ _	,
hanje je cel včerajšni dan naraščalo. Raziskovalci, ki so se podali v bližino poročajo, da se sliši iz zemlje v bližini ognjenika močno gromenje.
NOVA IZNAJDBA.
Pariz, 19. febr. — Ko smo pred leti čuli vest, da so iznajditelji odkrili sredstvo, s katerim se da slikati skozi druge predmete, kot notranje dele v človeku in drugo smo zazijali in zdelo se je nam skoro nekaj nevrjetnega. Istotako smo se čudili brezžičnemu brzojavu in telefonu. Danes človek sedi lahko po 1000 milj proč od kakih koncertov in 'prireditev, pa se vsede, natakne na svoja ušesa poslušalnike brezžičnega telefona in sliši govore, lepo umetno petje, godbo, doma za pečjo. Človek se dviga s zrakoplovom kot ptica proti nebu. Velike in občudovanja so vredne iznajdbe, ki jih je človek odkril do danes. In vendar to je
Zadnji teden je objavil francoski iznajditelj Edouard Belin vest, da se mu je posrečilo odkriti že prve stvari pri grajenju svojega stroja, s katerim se bo videlo^ lahko po celem svetu. Človek bo sedel lahko doma za oečjo, pa bo gledal na steno in tam bo videl vse karkoli se bo v istem hipu godilo po širnem svetu. Na manjše daljave se mu ;e to že obneslo, kar je znamenje, da se bo po temeljitem proučevanju izpopolnilo. Iznajditelj Belin gradi stroj na način, ki bo proizvajal na steni vsa gibanja, ki se bodo faktično vršila na drugem koncu. Vojske in spo-oade na frontah bomo lahko videli doma. Stvar ie velikega pomena in je vzbudila po širnem svetil veliko zartimanie.
ma ne smejo odposlati, ampak ga vpričo pošiljatelja odpreti.
Vojaške begunce vklepajo z žico. V varaždinski županiji so se dogodili v zadnjem času slučaji, da so orožniki in vojaške patrulje zvezali vojaške begunce ne z verigami, ampak z žico, ki se zajeda do krvi v meso. Potniki, ki so videli to barbarsko postopanje so se ogorčeno in upravičeno zgražali nad tako nečloveškim postopanjem z ljudmi.
Izpremembe v politični službi.
Vodstvo politične ekspoziture v Mozirju je prevzel okrajni komisar dr. Anton Farčnik iz Celja ; dosedanji vodja ekspoziture dr. Janko Ši-ška je premeščen k okrajnemu glavarstvu v Ptuju. K okrajnemu glavarstvu v Celju je premeščen konc. prakti-kant Dragotin Škrinjar iz Ljubljane. Okr. glavarstvo v Ljutomeru prevzame dr. Josip Hubad, dosed a j vodja okrajnega glavarstva v Konjicah.
Umrla je v Rušah ga Ema Goriškova, vdova zdravnika in mnogoletna žup g ivne
niki so se približali oboroženi s puškami in zahtevali izstop vseh potnikov, ki so se vozili na vlaku. Nato so pobrali vso uradno oošto proste države, ter z njo izginili v gorovje.
PO SVETU. *
UKRAJINCI IN POLJAKI V LASEH.
Glasom poročila iz Dunaja se je završil v mestu Sabor v za-padni Ukrajini velik spopad med Poljaki in Ukrajinci. Slednji so masakrirali celo stotnijo poljskih vojakov, katera je štela nekako 60 mož.
Poljska vlada je podvzela takoj potrebne korake in vojaška ojačenja prihajajo na pozorišče za slučaj, da nemiri ne pojenjajo.
-o-
TUDI LITVINCI IN POLJAKI SE TEPO.
Izpred sodišča. Josip Logar z Brezovice je na goljufiv način izvabil od Jerneja Rodeta blaga v vrednosti 4086 K. Sedel bo za 3 mesece v ječi. — Ernest Kroell ie ukradel Edvardu Černiču v Zapužah kolo, vredno 6000 kron. Ogoljufal je tudi natakarico E-leonoro Verdal v Celju za 870 kron. Sodišče je Kroella obsodilo na 4 mesece težke ječe.
Staro sovraštvo. Ivan Bre-gar. posestnik iz Malega Gabra, je imel lansko leto opravka pri
MUSSOLINI PRAVI, ITALI-T3odišču- Kot Priča ie bil uslišan JA SE NAJ OBOROŽI. 'tudl nie§T°v sosed, posestnik Anton Strojin. ki pa je izpovedal zanj neugodno. Bregar se je sklenil zato nad njim maščevati. Usodepolni dan je prišel v torek zvečer. Ko se je Strojin
Pariz, febr. — Francoski zunanji urad je bil sinoči obveščen, da so Poljaki napadli Lit-nmogoieuia zup g ivne	vince v okolici mesta Orany ob
mnogoletnega župana v Rušah,« železniški progi Grodno Vilna. dr. Milana Goriška.	j Boj se srdito nadaljuje in dose_
Napadena je bila v okolici j daj je padlo nekako 25 mrtvih
Brezi j pri Mozirju Jerica Sle-1 in nad 200 mož je ranjenih, menšek. Napadel jo je neznan, Iz Kovno se poroča, da je Lit-oribližno 19 let star fant. manjše vinska vlada poslala danes apel krepke postave, temnega obraza na vrhovni svet zveze narodov, in ČNiih las. *	[ s katerim apelira, da naj zveza
narodov podvzame potrebne korake. da se resno vojno, ki grozi
vati.
—	V Hammond. Ind. je bil zadnji teden ubit v tovarni General Amerikan Tank Co. Andrej Faurich, baje Jugoslovan, Vi je pred nedolgim dospel iz Clevelanda, Ohio.
—	V Marion. Ia. so postavili za županskega kandidata žensko Mrs. L. Moere, ki je sprejela kandidaturo in se sigurno nadeja, da bo izvoljena za mestnega župana.
Rim. 19. febr. — Italijanski fašistovski diktator Mussolini ie izjavil pred italijanskim parlamentom.. "da italijanski narod naj nikar ne misli, da se bo Italiji odpustilo vojni dolg. Italija ie dolžna in kolikor je dolžna, bo tudi plačala do zadnje lire. kakor hitro ji bo mogoče." Nadalje je tudi povdarjal, da je za Italijo nujno potreba, da oskrbi svojo armado kar naj-boli mogoče moderno* Vojaško zrakoplovstvo se mora dvigniti, da bo vsaj še enkrat tako močno kakor je. Tako torej italijanski ministrski predsednik pov-'larja o potrebi oboroževanja. Mussoliniju se najbrže tresejo hlače pred jugoslovanskimi pestmi. Sveža nova jugoslovanska generacija je pričela rasti in te se Italija boji, ker dobro ve. da ta bo odločno spregovorila glede slovenskega primorja, ki sedaj ječi pod italijansko peto.
SLOVENSKIM VOLILCEM!
Prihodnji četrtek ob 8. uri zvečer se vrši v cerkveni dvorani sv. Štefana javni shod, katerega nriredi Slovenski demokratski klub. Na shodu bo govorilo več govornikov. Vsi državljani in državljanke so vabljene, da se shoda vdeleže!
obema državama zaustavi.
Litvinska delegacija v Parizu ie dobila poročila od svoje vlade, da Poljaki pošiljajo na pozorišče velike enote vojaštva, kot pehoto, topništvo in konjenico, kar pomeni, da slednji nameravajo na resno vojsko.
-o-
IZ BLIŽNJEGA VZHODA.
Carigrad. 19. febr. — Položaj na bližnjem vzhodu, ki je pred par dnevi grozil, da zaneti novo vojno mej Turčipo in zavezniki je nekoliko potihnil. Turška vlada in njeni strokovnjaki sedaj delajo načrte na podlagi poročil, ki jih je prinesla Turška delegacija domov iz Lausanne. V krat-
Dalmacija dobi poštne avtomobile. V Split je prišlo iz Nemčije na račun reparacij devet velikih poštnih avtomobilov. V celem hočejo predati poštnemu orometu v Dalmaciji 25 avtomobilov,; ki bi vozili v smeri od O-brovca do Metkoviča. Vsak tak avtomobil ima prostora za 12 ootnikov. za- pošto in prtljago. Dalmatinci pa si tudi od teh ooštnih avtomobilov «e obetajo zboljšanja prometa, ker so ceste po Dalmaciji v tako slabem stanju. da avtomobili niti voziti ne bodo mogli.
zvečer vračal domov, je pred kem bodo prišli Turki s formal-njegovo hišo nenadoma skočil no ^ končno iiavo na dan. pred njega Bregar ter zakričal: "Danes ti pokažem hudiča!" V trenutku je nameril nanj samokres in tudi sprožil. Krogla je zadela Strojina v spodnji del telesa in je padel takoj v nezavest. Še predno so prišli sosedi pogledat, kaj se je zgodilo, je Bregar že izginil. Strojinova rana je zelo nevarna, ker mu je odteklo precej krvi, predno so ga od-oeljali v ljubljansko bolnišnica. Bregarja so pozneje aretirali o-rožniki in g-a izročili sodišču.
DENARNE POŠUJATVE.
Vaš denar, ki ga boste poslali za Velikonočne praznike svojim domačim v staro domovino bo najhitreje na svojem mestu, če ga pošljete skozi naše podjetje.
Včerajšne cene so bile jugoslovanskim dinarjem:
100 — Din.......$ 1.33
500 — Din.......$ 5.7s
1000 — Din....... $11.50"
2500 — Din- ...... $28.00
5000 — Din.......$55-00
Za italijanske lire:_
50 — Lir ........ $ 2.95
100 -r- Lir ----.... $ 5.60
300 — Lir ........ $1590
500 — Lir ........ $26.00
1000 — Lir ........ $51.00
Pri večjih svotah, ki presegajo 20 5 tisoč Din. ali 2 tisoč lir, damo še posebni popust. Predno pošljete denar črez druge tvrdke se spomnite na naše podjetje, ki bo Vam poslalo Vaš denar v stari kraj ceneje in hitreje, kakor kje drugje. Naše cene so vedno najnižje!
Vse pošiliatve naslavljajte na: BANČNI ODDELEK EDINOSTI 1849 W. 22nd. St. Chicago, HI.
/
V
"EDINOST"
EDINOST
(UNITY.)
Izhaja vsak torek, četrtek in soboto. — Issued every Tuesday Thursday
and Saturday.
PUBLISHED BY:
Edinost Publishing Company
1849 West 22nd Street,	CHICAGO, ILL. ___Telephone: Canal 0098.
Cene oglasom na zahtevo	Advertising rates on application.
NAROČNINA: Za Združene Države za celo leto............................$3.00
Za Združene Države za pol leta................................$1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo za celo leto ....	$3.50
Za Chicago. Kanado in Evtropo za pol leta	$1 75
aUBSCRIBTION: For United States per year ............................$3.00
For United States for half year........................$1.50
' For Chicago, Canada and Europe per year..	$3.50 ___Chicago, Canada and Europe for half year..	$1.75
ŠTEVILKA POLEG VAŠEGA NASLOVA ZNAČI DO KDAJ JE
PLAČAN LIST.
- „---—---- »_____
Kadar se preselite sporočite nam takoj vaš NOVI naslov in poteg tega tudi vaš STARI naslov. S tem prihranite nam mnogo dela.
Dopise in novice objavljamo b^h^7~Na dopise in poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisov ne vračamo.
Dorns! 7i torkovo številko morajo hiti v uredništvu najkasneje do J2. uro rlonnldne V soboto. 7a četrtkovo številko do 12. ure ure dopoldne V T,,r. ': ,n ^hot^jtevnko do 12. ure v četrtek dopoldne.
Fnt. r- ' «t.COTld r1nss matter October nth 191Q, at Post Office at Chicago. HI, under the act of March 3rd 1879.
Bonar Law o Franciji in Nemčiji.
Minitrski predsednik Velike Britanije Bonar Law je imel Zadnji teden pomenljiv govor v angležkem parlamentu, mej katerim je zlasti povdarjal, da v Evropi umira morala, in da se je bati v bližnji bodočnosti strašnega kaosa mej evropejskimi narodi.
Nadalje je tudi temeljito pretresal sporno vprašanje mej Francijo in Nemčijo glede reparacije in zasedene Rurske indu-strijalne doline. Bonar Law je rekel: "S.vet so.di dandanes Francijo prečrno, dasi rad priznam, da njeno ravnanje je precej d-stro. Toda razumem pa tudi. zakaj Francija tako nastopa. Ona prav dobro ve, da bo Nemčija nekega dne planila na njo in se bo maščevala nad njo. Zato zahteva, zanesljivo zzemljepisno mejo. ki bo strategično mejila sovražnega soseda od nje.
Nadalje francoski strokovnjaki prav dobro vedo, da je Nemčija na. močnih industrijalnih nogah, s katerimi bi v kratkem času izšla iz zagate v normalnost, ako bi se Nemčijo pustilo prosto. Francija krvavo potrebuje denar, katerega ji Nemčija dolguje na podlagi mirovne pogodbe, toda noče pa. da bi Nemčija že do jutri obogatela in ji zamogla ta dolg odplačati. Če se to zgodi, bo Nemčija izvršila obljubljeno maščevanje v kratkem času.« Francija ima namen tiščati Nemčijo k tlom vsaj za dobo ene generacije. Zato ni okupacija Rura toliko ekonomske važnosti, kot politične za Francijo."
Dalje je govoril o raznih sugestijah, ki jih razni državniki dajejo za izboljšanje razmer v Evropi. O tem je rekel: "Francija in Nemčija ste ecHni, ki ogrožate evropski mir. Toda ni ga človek^ pod solncem. ki bi dovedel te dve države do prave pristne bratovske ljubezni. Pri tem zaslužite ostre graje obe. Wilso-nove mirovne predloge je uničila v največji meri francoska politika do Nemčije iz strahu pred prehitrem maščevanjem. Iz tega stališča se ne da dolžiti Francije, ker ona je vsled okoliščin, ki sem jih že omenil prisiljena vstrajati na takem stališču. Čim preje se Nemčija ojači in izkopa iz nadlog, prej bo novo vojska mei Francijo in Nemčijo. Dovesti obe do prijateljskih odnošajev. da bi se resnično prijateljsko razumele na podlagi moralne obveznosti pa ni mogoče pod okoliščinami pod katerimi ste. Ta sovražni razkol mej. Francijo in Nemčijo pa prav slabo vpliva na ostale manjše države in narode. Vse se gleda sovražno mej seboj in morala miroljubnosti propada in umira na vseh koncih."
Tako torej trezen britski državnik o splošnem evropejskem položaju govori. Ronar Law je poznan kot eden najtreznejših in najbolj zmernih britskih državnikov sedanjega časa. Ni naš namen hvaliti Bonar Lawa kot britskega državnika, ampak le kot treznega moža, ki je o sedanjem položaju izrazil trezno in resnično pametno mišljenje.
Francija ima pred seboj zvezanega velikega, močnega roparja in njena naloga je in v njenem lastnem interesu je, da pridno pazi na njega, da se ne razveže prekmalu, sicer bo maščevanje nad Francijo toliko hitrejše. Kdo bo pazil na njega ako ne bo sama?
Xfc- 4> * 4- * * * * * * * * 4»4 4 4 4 4 4 * 4 4 * X
I IZ SLOVENSKIH NASELBIN, t
_ ^
--—-—---- ^
"COAL EMBARGO BILL."
Koncem zadnjega tedna je bila predložena v kongresu ta-kozvana predloga "coal embargo bill." to je izvozna prepoved na premog. ATa pritisk senatorja Walsha. da je v Novi Angliji veliko pomanjkanje premoga je povzročilo v merodajnih krogih precejšno senzacijo. Ker izvažanje premoga iz dežele v veliki meri ni bila merodajnim krogom neznana stvar.
Znto se je takoj napravilo potrebne korake, da se je sestavila predloga za prepoved izvoza premoga iz dežele za dobo 6 mesecev.
Predloga je popolnoma na mestu in to še toliko bolj. l:er se je izvažalo premog namenoma, da se ga je na domačem trgu lož-je dražilo ameriškem konsumentom. Premogarski magnatje. prav dobro vedo, če bf jim preostajalo premoga na roki, da bi Istega ne mogli dražiti samopoljubno. Zato so ga rajši prodajal; v tujino, da so imeli ugodnejše polje na domačem trgu. da so doma lahko nastavljali poljubne cene na premog.
Le ena stvar je obsojanja vredna in ta je, da se mer-vlajni krogi, ki bi morali stati na straži in bi sploh ne smeli dovoliti da bi se godilo kaj takega, kar se le rado prevečkrat zgodi, namreč .da se pusti verižnikom prosto svobodno pot, da verižijn samopoljubno za svoje nikdar polne malhe. Koliko gorja in neprilik bi se lahko s tem prihranilo v vsakem slučaju, ako bi se pazilo da bi se taki-le slučaji sploh nikdar ne dogSdili. Ampak pri nas je
ze v navadi, da se prične zvoniti tedaj, ko toča že pobije in ko se nebo ze jasni.	•
So. Chicago, 111. — Že precej 1 časa je minilo, ko sem poročal novice iz naše naselbine. Pri sv-Juriju se farani prav krepko gibljejo tako mladi kakor odrasli. To so pokazali na pustno nedeljo zvečer v Ewing Hall, ko je bila veselica v korist cerkve in sicer da se osnažijo in zboljša-jo orgije. Zavedali so se farani, da je to skupna zadeva vseh v slovenski naselbini, za to so prišli na zabavni večer v tako obilnem številu, da je bila dvorana premajhna. Vladalo je splošno veselo razpoloženje. Kaj tacega pa še nismo v tej dvorani doživeli, odkar smo v naselbini sv. Jurija — to zatrdilo gre od ust do ust. Pa tudi res je bilo fletno. Srčno in veselo so dek-klice in dečki nastopili z dekla-macijami. Pevski naraščaj po številu j8 članov je na zadovolj-nost občinstva lepo popeval domače pesmice. iNad vse smo bili pa razočarani, ko je mešani zbor odraslih nastopil in sigurno ter pretresljivo lepo zapel naše vedno lepe pesmi. Bodi na tem mestu izrečena pohvala v prvi vrsti Mr. organistu Jakob-u Smre-kar, ki se je potrudil, da je zbral skupaj toliko pevskih moči in jih priučil. Ne smem zamolčati, da so dvorano tudi obiskale maske, ki so povzročile obilo smeha in bile za to tudi z nagrado poplačane.
Nič za to, ako povem, da je živahni ples mladini najbolj u-gajal saj je bila pustna nedelja in za to je bilo razpoloženje za ples podvojeno. Ker je vladalo tako navdušenje za veselico, za to je tudi finančni vspeh nad vse pričakovanje dobro izpadel. Čisti dobiček znaša $654.41. K tej veliki denarni svoti sta pripomogla Mrs. Anna Benkovich, ki je kljub svoji bolehavosti delala kontest in nabrala svoto^$i 59.19 in pa Mr. Louis Span, ki se je zelo potrudil za kontest in nabral svoto $268.97.
—	Ne smem pozabiti iyi naše pridne "Marte." ki so rade šle od hiše do hiše in so obilno na-kolektale za grlo in za zobe. Hvala njim in onim. ki so kaj darovali v ta namen. Opetovano še enkrat vsem udeležencem zabavnega večera kličem : prav leno hvalo in na veselo svidenje še kedaj na kaki podobni zabavi.
1
Poročevalec.
La Salle, 111. — Iz dopisov razvidim. da so se rojaki po raz- ' nih slovenskih naselbinah letoš- j nji predpust prav fletno zaba-; vali. Pa tudi mi v naši naselbini1 nismo držali križem rok, ampak smo pridno porabili letošnji na kratko odmerjeni predpusti čas.
—	Dne 3. februarja smo imeli v Narodnem domu v prid slov. cerkvi predpustno veselico. Radi nenadnega nastoplega' mrzlega vremena je bila vdelež-ba bolj slaba in zato ni bilo beležiti veliko čistega dobička.
—	Dne 9. februarja je pa priredila naša nadepolna mladina "Bunco party" v cerkveni dvorani, ki je privabila veliko množico drugorodcev mladeži in tudi precej domačih ljudi, da je bila dvorana polna, zabava iz-borna — čisti dobiček namenjen za cerkev pa obilen. Naši marljivi in za cerkev vneti mladini izrekamo zato najlepšo zahvalo.
—	V nedeljo dne 4. februarja sta se poročila v naši cerkvi sv. Roka Mr. Jožef Piltaver in Miss Marija Pavlak. — ženin naš r>-jak. nevesta rodom Poljakinja. —V torek dne 13. februarja pa sta se poročila Mr. John Piltaver — Boilermaker — iz Chicago in Miss Josipina Koplenik iz La Salle. Prvi parček bo gnezdil tu doma, drugi pa v Chicago.
—	Dne 12. februarja je bil v tukajšni St. Mary's bolnišnici o-periran na slepem črevesu John Hrovat sin i^aše dobre faranke vdove Marije Hrovat. Vse se je posrečilo in bolni mladenič bo
kmalu okreval, ako ne -varajo vsa .tozadevna znamenja.
— C) delavskih razmerah nimam za poročati nič, ker so na vedno eni in isti stopinji. Kaj več zopet prihodnjič!
Poročevalec.
-o-
Indianapolis, Ind. — Prosim. :a bi priobčili en par kratkih vrstic v Vaš cenjeni list Edinost. <e dolgo časa sem odlašal, zdaj sem se pa odločil napisati en par kratkih besedic.
Kar se tiče delavskih razmer so še precej dobre. Seveda za le nuhe in postopače pa sploh ni nikdar dobro ako prav tovarne z vso paro obratujejo.
Omeniti moram tudi, da smo imeli dne 10. februrja zazbavno veselico, ki jo je priredil naš mladinski dramatični klub v prid naše cerkve sv. Trojice. Nastopili so pevci našega mladinskega oddelka. Prav krasno so zapeli pesmico " Ljubezen do domovine." Drugo pesem je zapela Marijina družba ''Kako bom ljubila."
Za tem se je vprizorilo pod vodstvom Louise M. krasno igro, katero so igralci prav izvrstno igrali. Zlasti, je bilo nekaj krasnega kvortet štirih črncev, ki so zapeli več krasnih angleških pesmi. Mejtemi se je zlasti odlikoval s svojo ulogo Lotlis L. Cela prireditev je jako po-voljno izpadla in na zabavi je bilo dovolj fletne zabave in smehu.
Po končani igri je pa nastopil naš veliki pevski zbor s svojimi pevskimi močmi, ki so zapeli, da je orila slovenska pesem, kakor o kakih velikih praznikih.
Tako smo zaključili predpustno dobo, ki je bila letos bolj kratka.
Predno skončam ta svoj dopis se najlepše zahvaljujem vsem igralcem in pevcem, ker so pripomogli s svojo požrtvovalnostjo, aa je prireditev tako fino izpadla.
Pozdravljam vse čitatelje in čitateljice tega lista, kateremu želim mnogo napredka in vspe-ha.	Frank Markič.
-o-
KRIZA PREMOGOVNE INDUSTRIJE.
Gilbert, Minn. — Iz Eveleth-ske naselbine sem jo mahnil na tukajšno- bližnjo slovensko naselbino Gilbert,- ki je oddaljen le par milj od Eveletha.
Ob eni osmi uri sem dospel k tukajšnjemu soprogu naše marljive zastopnice Mr. Pregletu, ker me je z veseljem sprejel in mi takoj preskrbel spremljevalca, da mi je pomagal po hišah agitirati za naše liste. In to je m'I Mr. Ulčar. ki me je pozneje Mr. Preglet odpeljal k njemu.
Mrs. Angela Preglet se sedaj nahaja doma. Zdravje se ji nekoliko boljša. Ko se nekoliko o-pomore, bo šla zopet na opera- I cijo. Želeti je, da bi srečno prestala in skoraj okrevala.
Dolžnost me veže, da se najlepše zahvalim Mr. Ulčarju za njegovo izdatno pomoč, ko me ie vodil okoli tukajšnih Slovencev, da je bilo mogoče tako doseči večji vspeh. Istotako iskreno hvalo Mr. Antonu Urichu in njegovemu sinu, ki sta mi pomagala pri razširjanju naših listov. Bog povrni in plačaj vse, kar ste storili dobrega za dober tisk.
Na Elcorju se pa najlepše zahvalim Mrs. Filipčič za postrežbo "in pomoč. Prisrčno se tudi zahvaljujem Mr. Antonu Lap za prenočišče in postrežbo, ki so mi jo dali brezplačno. Bog plačaj vsem dobrotnikom, ki ste mi stali ob -strani v času moje agitacije za katoliški tisk.
Zima je sedaj tu gori nastopila z vso svojo "prijaznostjo." Zadnje dni smo imeli velike snežene žamete in mraza pa "samo" 45 stopinj pod ničlo.
Danes se vrši v Virginia pogreb, pok. Math Kastamšeka, :ti je po kratki bolezni v Virginia umrl za pljučnico.
Končno še enkrat najlepše za-
O zaključku lanske premogar-ske stavke je federalna vlada u-stanovila poseben odbor, ki naj preišče in prouči stanje premogovne industrije, v s vrh o, da se na podlagi vgotovljenih dejstev najde način, kako naj se pride r'° zdravih razmer v tej industriji. Ta odbor, takozvana United States Coal Commission, je •>edaj izdal svoje prvo poročilo.
V istem je rečeno, da premo-gova industrija vsebuje pravza-nrav tri medsebojno odvisne industrije : izkopavanja premoga, prevažanje in razpečavanje. Kar se tiče števila zaposljenih oseb, premogove industrije prednjači vsako poeoino tovarniško industrijo in prihaja takoj za prometom in poljedelstvom. Okoli tri četrtine miljona ljudi je zapos-Ijenih v tej industriji, od katerih 90 odstotkov dela v jamah..Investiran i kapital se ceni na 2,330 milijonov dolarjev, od katerih je 430 milijonov vloženih v antra-citne *n ostalo v bituminozne premogovnike. Imamo le 174 oodjetij za izkopavanje trdega premoga in od teh osmorica kontrolira čez 70 odstotkov vse letne proizvodnje; na drugi strani ')a imam3 najmanj 6,000 podjetij, ki producirajo mehki premog v trgovinske svrhe, ne da bi vpoštevali tisočero malih zasebnih jam. Ves izkopani mehki oremog se vporablja približno v dedečih odstotkih: železnice 28: tovarne 25; industrija koksa 15; hišne potrebe 10; železarne in ieklarne 7; javne naprave 7; izvoz 4; parniki 2. Približno 180 železnic prevaža premog iz premogovnikov v razne kraje. Ker so železnice največji odjemalec mehkega premoga, in ker premog — mehki in trdi — predstavlja tretino vseh železniških nakladov, je vprašanje železnic tesno spojen o z onim premoga, in interesi teh dveh industrij so vzajemno odvisni. Pa niti s prevažanjem ni še izčrpano vse polje premogove industrije. Računa se, da je po vseh Združenih Državah preko 90,000 kupoval-cev premoga na debelo, in da se te spravlja v zvezo s producenti premoga, treba precej razvitega sistema razpečavanja. Poleg nekolikih stotin veletrgovcev je še kakih 3.500 manjših posredovalcev. Prodajalcev premoga na drobno pa je kakih 38,000. Ti razpečavajo približno 130 miljo-nov Ion premoga, t. j. 14 odstotkov vsega bituminoznega premoga in dve tretjini antracita. Skupni stroški ki jih računajo železnice, prodajalci na veliko in oni na drobno, večinoma presegajo ceno premoga ob premogovniku.
Od 1. 1916. naprej smo imeli tri dobe visokih cen premoga in Coal Commission trdi. da v dveh slučajih izmed teh treh treba vzrok draginje pripisovati delavskim sporom. Kjerkoli naj bo vzrok in vpravičenost teh sporov. je jasno, da večina ponavljanje teh kriz produkcije in razpečavanja premoga bi bilo neznosno. Odgovornost za poravnanje sporov je v prvi vrsti stvar industrije same. Komisija pri tem omenja, da ima dober razlog verjeti, da se bo v najbližji bo preprečil obsežen zastoj dela
komisi"
'adome.
v unijskih premogovnikih
aprila in s tem zagotovil no zalogo premoga vsaj go nadaljno leto.
V zaslišanjih pred navadno trdi, da temeljni pomanjkanja in visokih c moga je pripisati nezad prometnim sredstvom. PQ nju komisije pa "pomanj kar" ni vedno posledica o ne, da imajo železniške nezadostno količino voz za važanje premoga. "Pomanj kar" je deloma pripisati ok ni, da je bil promet na. preobložen s prevažanjem -moga. Le s tem, da bi žeLe— družbe vložile denar v zgr voz daleč čez primerno potr bi se — po mnenju komisije moglo pričakovati, da bi želez ce utegnile v par tednih n stovati posledice večmesečno stavke.
Po mnenju komisije so delay-ski spori in prometne tež neposredni razlog za po m ar nje in visoke cene premoga, ^ temeljni razlog za vse to nerednost popraševanja in tirani razvoj premogove indu-stri je. Leta 1920. se je vporabib mnogo premoga, ali premoc so delali povprečno le po 220 na leto; leta 1921. ki je bilo bo leto, kar se tiče povpraš nja po premogu, pa so premo ji delali povprečno Ie po 149 To nizko število delovnih ie posledica pretiranega raz industrije. Imamo več pr govnikov in premogarjev, • odgovarjajo potrebam d Celo v časih največjega po ševanja po premogu, premo niki v celoti ne obratujejo polni čas. Dasi dežela ni nikdar v stanu, da bi tekom dni vporabila več kot 579 nov ton mehkega premoga, dar današnja izdatnost vseh mogovnikov znaša čez 800 m nov ton. Tekom zadnjih š let je število bituminoznih mogarjev stalno raslo, dasi povpraševanje po premogu lo. Vzdrževanje prerazvite i strije pa se zrcali v visokih oremoga. ki jih občinstvo plačevati. Kako breme tel industriji vsled pretiranega voja. si — po mnenju komi; — lahko predstavljamo, ako mislimo na prebitek investiral ga kapitala in na prebitek cla 200,000 premogarjev z nji: vimi družinami vred. ki. jih i lustrija mora vzdrževati.
Nerednost povpraševanja se po mnenju komisije zna odpravila, ako bi se prizade tekom spomladi in poletja, bi shranili v skladišča premog ;esensko in zimsko rabo. To priporočuje vsem konsii tom — železnicam, javnim pravam. industrijam in p cem, ki potrebuje premog za hi no rabo. Cim bolj se bo ino ]a in občinstvo ravnalo po te?? priporočilu, tem bolj je pričaka vati večjo rednost v razpecav? nju premoga in nižje cene tekon sezone največje potrebe. To tw tudi prispevalo k bolj stalnem* obratu premogovnikov teko ooletja vsled boljšega zenačeni zapcfsljenošti skozi vse leto i tako pospešilo stabilizacijo t industrije. Železnice bi tudi mele korist od tega, ker bi prf važanje bilo bolj enako skozi vs leto. To bi mnenju komisije vp'-valo na znižanje cene _za konzii mente.
h valj ujem vse naše cenjene dobrotnike in vse rojake, ki so mi šli na roke in se tako pridno naročali na naše lepe liste. Vsem najprisrčnejši pozdrav!
Leo Mladich, pot. zastop.
Mr. Frank Nilles umrl. —
Zadnji petek je nenadoma umrl zadet od srčni kapi, Mr. Frank Nilles, trgovec z železnino na svojem domu na 1842 W. 22nd Street.
Mr. Nilles je bil rodom Nemec. a je bil vedno naklonjen Slovencem v naši naselbini zlasti slov. župniji sv. Štefana. Pogreb se je vršil včeraj. Na pokopališče ga je spremil k zadnjemu počitku Rev. Father Leo, O. F. M.
Ranjkemu podeli Bog raj in
pokoj!
Hudobni ljudie si predsl io svoje bližnje za hudobne, mislijo, da boljših ljudi, kakor: •^ni na svetu ni.
Nekateri liudje so zelo ' ieni. s prikrivaniem n|! preteklosti, vsled tega tudi maio časa delati načrtov za ločnost. Veseli so, da se jib ^ti na miru.
-o-
' Moder.človek kuje železo« dar ie razbeljeno. Bedaki i>a ti ne poznajo razlike rnedf" lim in vročim železom, kadar! vidijo.
Kadar stare device dobe uoanie, da bo kateri pri nje in jo povabil v zi stan. tedaj navadno naš tisoče vzrokov, zakai se ^možila.
Ste
V NEDELJO POPOLDNE.
Piše Rev. J. C. Smoley.
m

TEDENSKI KOLEDAR
2. postna. — Jezus se spremeni na gori. Mat. 17.
25	Nedelja — Valburga, opa-tinja.
26	Pondeljek — Fortunat. A-
leksander. Nestor.
27	Torek — Leander, škof.
28	Sreda — Roman, opat.,
1	Četrtek — Albin, škof.
2	Petek — Simplicij, papež.
3	Sobota — Kunegunda, kraljica.
-o-
10. — DRUGI ČLEN VERE.
— OSEBA JEZUSA KRISTUSA.
Jezus Kristus, naš Gospod, se ie včlovečil za nas.
Če premišljujem Boga Sina, odetega z našo človeško naravo, razločujem v njem eno samo o-sebo in dve naravi.
i-— Njegova oseba je ena sama. kakor pri vsakem izmed nas ; ta oseba je božja oseba. Če imam v mislih Jezusa, Sina Marije. vidim in mislim na Jezusa, na drugo božjo osebo v Naj-
-SR
pno z Očetom in svetim Duhom vstvaril ta svet in vse, kar živi in diha. Kako blazen je boj brez-božnežev proti Kristusu, ki napadajo v Kristusu njegovo božanstvo.
2. — On ima človeško nara-
verci živeli logično po svojih i IZ ZASEDENEGA RURA.premogarji mehkega.
načelih, bi morali postati naj- (Nadaljevanje s .1. stranU
cloKči 1111n i n Iro^ Kro>7	IP i	'J
slabši ljudje, ker brez vere je vsak sistem nravnosti
PREMOGA NE BODO STAVKALI LETOS.
i nemogoč, [slučai Z-item - 1 t • I Washington, D. C. 16. febr, — To sem že dokazal v prvem delu 'dve lrfi	^ SbJ?E*! na i.°P^atorji in premogarji meh-razprav pod naslovom: "Vera --zasebna zadeva". Ti ljudje stoje pa še vedoma ali neve-doma pod vplivom vere, pod vplivom krščanstva, ki deluje tudi v modernem svetu.
Ako na večer solnce zaide, ne postane takoj tema, ampak je še le mrak. Tako je tudi pri člo-
vo, to se pravi, ta vsegamogoč- i veku. Vera se je morda že izgu-ni Bog, je resnično človek, ima bila, a še vedno odseva in vpli-
telo in dušo, kakor mi.
va na človekova dejanja. Duh
Njegovo telo je bilo za časa i krščanstva še vedno človeka pre-njegovega življenja na tem sve-|vara-
mark treovec Cu trilijonov kega premoga so prišli do so-Essena k7t CUyC" mesta. klasja in s tem je odstranjen
larie med n^T ^	StFah Pred morebitno premogar-
med obcinstv° m istega sko stavko na polju mehkega
premoga, tako se glasi poročilo delavskega departmenta iz Wa-shingtona.
Javnost jemlje to poročilo z
podpihoval k vstaji in odporu.
ZA IZTIRJANJE FRANCOSKEGA DOLGA.
Washington, D. C. 19. febr. — Kongresnik Manuel Herrick iz Oklahome je predložil zadnjo soboto v kongresu rezolucijo, da naj Zedinjene države s silo iz-tirjajo vojni dolg od Francije.
m«__;__» 1	J
POZOR CHICAŠKI SLO* VENCI.
Že danes opozarjamo vse ChU caške in okoliške sorojake na veliki dobrodelni prireditvi, ki
bosta v soboto in nedeljo, 24. in 25. t. m., pri sv.-Štefanu. Gre za to, da se tudi Čhicažani kar naj-častneje izkažemo sirotni in zanemarjeni povojni deci v stari domovini. Druge naselbine so se sijajno izkazale z velikim do*
njc^tJNcga. življenja na tem sve-j*"1"-	Qn nr;nnrf • j	.----- J
tu podvrženo trpljenju in boleči- Človeška narava nadalje vsled n{k* Hard ^ ^n *J ?redsed~
nam in smrti; po njegovem vsta- izvirnega greha ni bila popol jenju je postalo nesmrtno, ne more več trpeti, ie slavno, v vsakem oziru nebeško.
veseljem na znanje, ker	zopet- S^dT^ SrČn°Stj°' na stavka, bi povžročila indu- nabral nad $2QOO>
stnji, državi in publiki	velike neprilike.
sv.~ Vid v Clevelandu je Zato, Slovenci v Chicago, v soboto in v j nedeljo vsi na noge!
* ~	. j Natančen spored priobčimo
— Županske volitve v Chica- prihodnjič!
sro, bodo v kratkem otvorjene Glavna tekmeca bosta sedanji chicaški poštar Lueder in demo-
Hardinga pooblasti, da na-
-^d gicna 111 uua pupui- stnni in t	.	I------m urinu-
noma pokvarjena, tako da ne bi	Zat° ®e ™u naJ poveri , kratski kandidat Dever. Obe
mogla več s svojimi nravnimi si-1	J ° m°C- Herr'<* ie kot I stranke np-ilno
pravijo, precej vročekrven.
-o-
ie pričakovati trdega politične-1 —	isra boia za županski stolec.
ZANIKUJE, I — Centralni statistični urad, VSAKO POGODBO Z JA- j za Poljedelske pridelke v Wash-'. PONSKO.	[inetonu poroča, da so bili polj-j
>ki pridelki leta ig22. vredni o-
pod zagrinjalom človeške narave.
2. — In ta ena oseba Jezusa Kristusa ima dve naravi, ki so bistveno združeni in spada druga k drugi; na sličen način je na naša človeška narava sestavljena iz telesa in duše, in telo in duša sta združena v eno osebo.
Ti dve naravi Božjega Sina ^te: (1) božja narava, katero i-ma on že od večnosti sem; in ( 2 ^ človeška narava, kateri vzel na se ob svojem včloveče-nju.
i.— Jezus Kristus ima božjo naravo, to se pravi: ta Jezus, ki ie navidezno tako slaboten, tako ubog, tako reven, je večen,
lami ničesar dobrega storiti, da Njegova duša, ki je imela ra-!si J*e dolgotrajno izpolnjevanje1 BRAZILI zum in prosto voljo kakor naša 1 nravnega zakona brez nadnarav-; duša, je bila podvržena veselju ne milosti Kristusove nemogo-
in žalosti, ni pa bila podvržena če. Zato> ni izključeno, da posa-	........
nevednosti ali grehu. Ravno na- mezni ljudje, ki verujejo v Bo- Washington, D. C. 19. febr. —! koli $iXVio,ooo,ooo"cx) robe: Bogato je bila obdarova- j ^ in v večnost, store marsikaj Brazilski poslanik je danes izro- — V Los Angeles. Cal, sta
dva bandita oropala denarnega sela tamkajšne First National! Bank. Ustavila sta njegov av-j tomobil ga ustrelila in odnesla za 100 tisoč dolarjev raznih vred-j
— ALI STE ŽE PORA V-^ NALI NAROČNINO ZA E-j DINOST?
na z vsemi zakladi vednosti in dobrega jz čisto naravnega stali-- čil uradno noto brazilske vlade
državnemu tajniku Hughesu, v
spoznanja, milosti in svetosti; z eno besedo: Bila je polna vseh darov sv. Duha.
Te polnosti duhovnega življenja bi morali postati tudi mi ce-
šča, in da v posameznih sluča 'ih in ozirih prekašajo celo dobre kristjane.
Produkcija petroleja na Polj-
>vetejši Trojici, dasi se skrival ležni. Zato hitimo k Jezusu, pro- 1 skem. L. 1919. se je produciralo
sitno ga v goreči molitvi, pri
prejemanju sv. zakramentov, da
nam bo podelil milost pravega
krščanskega življenja.
-o-
APOLOGETIKA.
5. — "In kljub temu so boljši ljudje" . . .
Veliko ljudi živi brez vsake vere, brez krščanstva, in vendar so 'boljši ljudje" ko pa kristja-K I ni.
Na to, prijatelj, Ti odgovorim : Niso boljši ko kristjani, ampak samo boljši ko so slabi kristjani. ki po veri ne žive.
In zakaj so brezverci pogosto-1 tna "dobri ljudje?" Ne zaradi
vsega mogočen Bog, ki je sku- svojega brezverstva.
na Poljskem 83.170 cistern, v letu 1920. 76.502 cistern, a v letu 1921. 70.000 cistern. V, prvih sedmih mesecih se je produciralo letos 40.360 cistern, medtem ko je znašala produkcija petroleja lani v istih mesecih 40.796 cisfern.
ampak
- NAZNANILO IN ZAHVALA.
S tužnim in žalostnim srcem naznanjamo vsem svojim so-rr.:!iiikoni, prijateljem in znancem prežalostno vest. da so nam preminuli v starem kraju in zaspali v-Gospodu naš ljubljeni oče
Frank Petrič
pO kratki petdnevni bolezni prevideni s sv. zakramenti v svoji 72. let starosti. Umrii so v vasi Lipsenj na Notranjskem.
Pokojni oče zapuščajo v starem kraju žalujočo soprogo in eney^a sina. V Ameriki pa tri sinove in štiri hčere, katere so omo-7« ne dve v Evelethu, Minn. V Forest City, Pa. pa tri sinove in dve hčere.
Ko to pišem mi srce krvavi, ko se spominjam, da našega do-!>rcga očeta ni več med živimi. Zato ga priporočam vsem v drag spomin in molitev.
Vi dragi oče pa počivajte v miru, do dneva, dokler se zopet nt- snidemo veseli nad zvezdami!
Žalujoči ostali: John, Frank in Matevž Petrič, sinovi. Rozi Grum, Uršula Malinarič, omožene v Forest City, Pa. Neža De-bevc, Frances Gregorič, omožene na Eveleth, Minn.
Eveleth, Minn., dne 13. februarja 1923.
Ke trpite vsled Revmatizma,
živčnega trganja, bolečin v prsih,
otrplih mišic
Vdrgnite
PAIN-EXPELLER
na bolečo površino, da boste ZiičutiJi žar en je, in udobna, pomiri iiv:i pomoč bo . lc-iiiia. Pristni Pain-Expclier nosi SIDRO \ -
kateri brazilska vlada zanikuje, da bi bila ona'kedaj sklenila z Japonsko kako kolonijsko pogodbo, kakor je to neutemeljeno vest razneslo v svet časopisje.
Časopisje je namreč pred dobrim tednom prineslo v svet novico, da ste Brazilija in Japonska sklenile nekak kolonijski pakt, da se bodo Japonci naseljevali neomejeno v Brazilijo. Zedinjene države so to novico vzele na znanje z velikim začudenjem, kar pa se je sedaj na podlagi uradnega zanikanja brazilske vlade same pokazalo kot neresnično.
LUCKY STRIKE
CIGARETTE,
Najboljše
CIGARETE
NAZNANILO IN PRIPOROČILO.
Vsem cenienim naročnikom, prijateljem in dobrotnikom po državi Minnesota in Michigan, naznanjamo, da iih bo te dni obiskal naš potovalni zastopnik Mr. Leo Mladich. ki ie pooblaščen pobirati naročnino, oglase in sploh vse. kar ie v zvezi z našimi listi Edinost. Ave Maria in Glasnik.
Vsem naročnikom, prijateljem in dobrotnikom ga naitop-leie priporočamo in prosimo v^e orav prisrčno, da mu erreio v vseh ozirih na roko pri razširie-niu in aeitaciii za katoliški tisk. Vsem. ki mu bodo izkazali bodisi že kakoršnokoli naklonie-nost se naiprisrčneiše zahvaljujemo že v naprei.
Tiskovna družba Edinost.
— V Louisville, Kentucky je zadel predvčerajšnim vlak na križišču Louisville & Nashville progi v poulično karo. Dva potnika na poulični kari sta bila na mestu ubita in več je ranjenih v bolnišnici.
VSE CENJENE
ZASTOPNIKE
prav uljudno prosimo, da naj nam blagovolijo takoj vrniti vse preostale Koledarje "Ave Maria." Naročila še vedno silno prihajajo, a nam so zadnji že davno pošlji.
Prosimo vse cenjene zastopnike, da upoštevajo to našo prošnjo.
X* * * * * * 4> 4>** *+<*+<* <* * * * **> * * X
ifollti \, I. 11 T/ »
U-li ...t .. Ji ■
■■. >1 't >1
SLOVEČI UMETNIŠKI FOTOGRAFIST
POZOR SLOVENSKI VOLILCI!
NemeceK
1439 W. 18th Street
IZDELUJE NAJBOLJŠE SLIKE!
SVO^ POKLIC VRŠi ŽE S 30-LETNO IZKUŠNJO!

+ * + + + + + * * + + + + + + * + + * + * * * * * + + + * +
Nagrade za nove naročnike ta mes.
ZA ENEGA CELO-LETNEGA NOVEGA NAROČNIKA pošljemo vsakomur, ki ga nam pošlje z naročnino vred, eno izmed sledečih
Knjig:
"SUJšEDOV SIN" krasna povest izpod peresa pisatelja Jurčiča.
"PKiLiKE PATRA BONA VENTURE,"
zanimiva povest. "DVE SLIKI" krasna povest iz pod peresa pisatelja iv. Meškota. ZA DVA NOVA CELO-LETNA NAROČNIKA,
pa damo sledeče nagrade: Vse tri gori imenovane knjige, ali pa krasen in
pripraven moiitvemk "MOJ TOVARlb" s zlato obrezo. Kdor bi raje angleški moiitvemk mu pošljemo "KEY OF .tiLAVliiN, ki je krasen z zlato obrezo, pripraven za mlade fante in dekleta. ZA PET CELO-LETNIH NAROČNIKOV pa damo vsakomur, ki jih pošlje, krasno kniifro "ŽIVLJENJE SVETNIKOV," ki velja: $4.75!
bedaj pa noge! Zavihajmo rokave in korajžno na delo za novimi naročniki! Sedaj imate priliko, da razširite katoliški tisk in poleg tega si zasluzite še krasne darove, ki so razpisani za nove naročnike.
* * * *
i
(Izpolnite ta kupon in ga pošljite nami) ZA EDINOST, 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL.
Priloženo pošiljam $........ za naročnino ____
........naročnika (kov) za dobo
NASLOVI:
Ime naročnika...............
Naslov ali (Box):.............
Mesto "............... Država
Ime naročnika..................
Naslov ali (Box) ..............
Mesto ................ Država
* *
i *
*> * * 4» * ♦
t
t *
+


+
V torek dne 27. februarja 1923. bodo kandidatske volitve za 21st Ward v Chicago. Ta dan je najvažnejši, in dolžnost vsakega volilca je da pride na volišče, da se izbere za razne javne urade A
sposobne kandidate, ki bodo vodili usodo našega mesta in naših1 J*
' +
KUHINJSKO POHIŠTVO.
mestnih okrožij.
Doli imenovani se priporoča zlasti slovenskim volilcem in vo-lilkam za kandidata za aldermana (občinskega svetnika in moža) v 21-tem wardu.
Volišča bodo v torek dne 27. februarja odprta od 6". ure zjutraj do 5. popoldne. Pridite vsi in si izvolite za kandidata v 21-tem wardu:
John J. Lagodny
ON JE MOŽ, KI JE VREDEN VSEGA PRIPOROČILA!
Zopet smo pripravljeni ni Vam postreči z najboljšim kuhinjskim pohištvom. Vsem se naj-topleje priporočamo pri nakupovanju kuhinjskih potrebščin. V zalogi i-mam vsakovrstne . kozarce, kotljev, krožnikov, skled, žlic in vilic in sploh vse, kar potrebujete v Vaših kuhinjah. Naše blago je vedno zanesljivo in po najnižji ceni. Ako potrebujete kaj takega	_____
pohištva, obrnite se na našega Mr. Joseph Kamen, kateri je Vam vedno na razpolago s postrežbo in z njim se lahko pomenite v Vašem lastnem jeziku.
BENJ. EICHHOLZER
527 MAIN STREET,	FOREST CITY, PA.
* * *
t
'EDINOST'
'Tedaj nisi mogel videti
' 'A kaj ? Povej vendar, Janez!"
Rajavec se je pomišljal.
"Pa vendar ne bo taka skrivnost, da ne bi smel povedati. In tako tuja si tudi nisva."
"To ne. A morda verjel ne boš! — Veš, v prvem mraku je drvel čuden jezdec čez polje proti Halozam in proti hrvatskemu pogorju."
"Tako? Nisem videl. Pač jezdijo razni ljudje, poštenjaki in klativitezi tod mimo. In marsikateri izpije pri meni kupico halo-žana. A danes ni bilo nikogar, kolikor vem."
Rajavec je odločno odkimal.
"Ne, to ni bil jezdec, kakršni se ustavljajo pri tebi, Peter."
"Ne? Kakšen pa?"
"Zdel se mi je kakor velikansko mrtvaško okostje, ogrnjeno z dolgim črnim plaščem. Tudi konj je bil samo okostje. Od zemlje do neba sta segala in sta se podila čez ravnino hitreje, nego leti ptica. Okoli nju pa je vse nebo krvavelo."
4'Vsi dobri duhovi hvalijo Gospoda Boga" — se je križal krčmar in je vznemirjen strmel dol po polju. A ko je videl krajino pred seboj mirno in pokojno kakor ob drugih večerih, mu je na srce potrkal lahek dvom.
"Praviš, da si sam videl?"
"S temi očmi, ki z njimi tebe gledam."
Krčmar je dvomeč zmajeval z glavo.
"Kje pa si bil v mestu, Janez?" — je precej neza-upno vprašal soseda, kjer je bila znana resnica, da Rajavec včasih rad posedi s ptujskimi znanci pri rujni kapljici. In brodnjak je prevdar-jal, naj bi li čudne prikazni ne pripisival tej na rovaš.
"Kje sem bil? Pri očetih minoritih!"
Rajavec je odgovoril precej trpko, ker je čutil, kam sosed meri.
"A nikar ne misli, da sem pregloboko pogledal v kupico in mi je to strašno prikazen pričaral pred oči vinski duh. Trezen sem kakor ti."
"Ne umevaj me napačno, Janez."
"Saj te ne. — Razburjen res sem nekoliko. Ker nič dobrih novic nisem slišal danes. Pravkar je prišel v samostan mlad pater z Dunaja. Ta je prinesel vest, da se je na Dunaju in v Dunajskem Novem Mestu pojavila kuga ali kakor ji pravimo: črna smrt."
"Spet? Bog nas varuj!"	✓
"Da, dal Bog, da ne najde poti k nam! In da ni nocojšna prikazen v kakšni zvezi z njo. Lahko noč, Peter."
Brodnjak je zamišljen strmel v noč, ki je zagrnila soseda s temnim svojim plaščem skoro v hipu.
"Zdi se povsem trezen! Morda pa je res videl. — Bog nas varuj hudega! Kaj naj pač pomeni ta čudežni jezdec? Turke? Ako spet prihrumijo v deželo, kdo bo največ trpel? Ali ne mi ubogi krčtnarji? Če zaslišim najmanjše sporočilo o njih, takoj pošljem one sode boljšega vina nazaj v Haloze. Tam so vendar nekoliko varnejši. Onih malo srebrnikov pa bo treba zakopati ... A če bi bila res črna smrt? Pomagaj Bog! Ker proti ti ni ne orožja, ne človeške pomoči."
Počasi je odšel v hišo, v tesnobne misli zatopljen.
III.
" Jezdi, kakor bi jezdil k ljubici!" — je nevoljno godrnjal drugi dan okrog poldneva čuvaj ob Dravskih Vratih, mrko zroč za mladim jezdecem, ki je pognal konja v najhujši dir, komaj da je
VSO ODPRAVO
OD GLAVE DO NOG
si lahko kupite pri nas. V zalogi imamo najboljše trpežne obleke, najboljše vsakovrstne črevlje, klobuke. spodnje obleke, praznične in za na <telo srajce, najboljše ovratnike in kravate za srajce. Kadar kupujete črevlje za praznike ali za na delo pridite k nam in dobili boste najboljše črevlje, ki si jih morete kupiti za vaš denar. Za vaše dečke imamo najboljše trpežne obleke, črevlje. kape, srajce in sploh vse, kar rabijo.
Mi Vam obljubljamo, da v naši trgovini, dobite vedno najboljšo vrednost za "'VAŠ DENAR"!
J- J. DY0RAK & CD.
1853-1855 BLUE ISLAND AVENUE, CHICAGO, ILL.
DOMAČE PIVO!
Si naredite lahko po svojem okusu, ako kupite pri NAS:
"HMELJ IN MALT" Zraven damo navodilo, kako zvariti dobro domače PIVO!
Prodajamo Malt in Hmelj na debelo in drobno.
M AL—TEEN—MALT—EXTRACT CO. Jos. Bielak, lastnik 1942 W. 21st Street,	CHICAGO, ILL.
"Jlr
prijezdil čez most.
"Saj najbrž hiti k nji!" — se je smejal tovariš, dobro rejen in dobrovoljen možak srednjih let. "Ali ga ne poznaš? Dominik je, mestnega pisarja sin. Na Hajdini ima baje bogato nevesto."
"Vsi imajo neveste in ljubice, ti bogati postopači! In brez dela letajo zadnjimi. Mi pa naj se trudimo, jih stražimo in čuvamo, da jih kmetje ne ogoljufajo pri mostnini, in da Turki ne vdero v mesto!" — se je hudoval prvi. Sdrito je vihal dolge brke in je temno gledal čez reko.
Mladi jezdec je res bil Dominik. In na poti k nevesti je bil.
Naglo je tekel vranec, a nestrpnemu mladeniču še prepočasi. Ker srce je hitelo mnogo bolj brzo, mnogo bolj naglo hrepenenje. Že davno so bile vse misli in želje pri ljubljeni deklici, ki je ni videl že pol leta.
"Kakšna pač je sedaj ?"
Kakor on, je bila tudi Rozika zadnja leta od doma, pri do-minikankah v Studenicah. Stric župnik ji je na željo očetovo in na prigovarjanje gospoda Sagadina izposloval mesto v samostanu, da se izomika in se priuči raznim vednostim, ki jo usposobijo za vstop v boljše hiše. Ker že tedaj je računal gospod pisar, da deklica postane kedaj njegova snaha. Tako sta se videla Rozika in Dominik le v počitnicah. Ob prošlem novem letu pa se je za stalno vrnila k starišem. Izpolnila je osemnajsto leto; na-vrh je mati bolehala in je nujno potrebovala pomočnice.
Dominik se je z vsem srcem veselil svidenja. A vendar mu je bilo tudi tesno pri srcu.
4 "Ali je še ona nepokvarjena, otroško vdana in toplo ljubeča deklica, od kakršne sem se poslovil pred pol leta? Ali ni morda te mesece, kar je iz samostana, dihnil na nežni, čisti cvet strup zapeljivih besed \n je omadeževal lilijsko čistost deviških njenih misli, nedolžnost njenih sanj, vdanost njenega srca?"
Nemirno je bilo srce. Bale so se misli, dasi so verovale v njeno zvestobo in so upale, da mu stopi naproti nedotaknjena od vsega nesvetega, najlepši cvet Ptujskega Polja, tako naraven in svež, da bi mu mesto moglo le težko dati sličnega.
In res, ni varala vera, ni se motilo upanje. Ker gori na Hajdini je drhtelo mlado srce v istem nemiru, v istem sladkem upanju in pričakovanju.
KAJ YSE LJUDJE JEDO.
slaščico. Kako se jih pripravijo, je sicer tovarniška skrivnost, vendar poznamo način konservi-Čim manj kulture, tem navad- ranja. Jajca obdajo z mešanico nejša je hrana. Okus je pa zelo pepeli, luga, prsti, riževih lupin, različen. V srednji Afriki je apna in vode ter jih položijo po gnijoče meso največja slaščica,' 500 do 1000 v veliko posodo, jih zlasti če je poln črvov. Črnci in j pokrijejo zopet z ono mešanico
Arabci v pu_ ter jih •pustijo ležati več let, ce-
severnoafrikanski ščavi napravijo iz kobilic in ne ke vrste muh nekak kruh, drugje pa zažgo domačini griče ter-
lo 10. do 15. let. Ko jih odprejo, so čisto segnita, neznosno smrdeča; notranjščina je popol-mitov in jedo le-te pražene. Na noma izpremenjena, trda in splo-otočju Samoa se sladkajo z ne- šno rjavkasto-zelenkasta. Kak-
kim črvu podobnim morskim proizvodom, ki se naziva "pa-lolo." Menda je to isti kot tre-pang. V Petagoniji in ob obrežju Rdečega morja zagrebajo ribe in jih použijejo še le potem, ko imajo primeren "duh". Da so papagaji povsod dobrodošli, je znano ; manj Čitamo o raznih martinčkih, a jih povsod jedo, zlasti leguana, krokodila in aligatorja. Opice so priljubljene vsepovsod.
Pri Rajavcu so bili tisti dan vsi vznemirjeni. Rajavec ni mogel skoro vso noč spati, ker je še vedno gledal pred seboj 0*10 čudežno prikazen in je venomer razmišljal, kaj pač pomenja, kaj naznanja. Tako je zjutraj vstal utrujen in pobit.
S
John Gornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
6217 ST. CLAIR AVE., CLEVELAND, OHIO.
se priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPR AVE. Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno
in ceno.
M
šen je okus, o tem ne zvemo ničesar. Zmeraj so v njih bakteri je, a ljudem nič ne škodujejo, vsaj dosedaj niso mogli zaslediti nikakih tozadevnih znakov.
Tako se sladkajo z raznimi specialitetami razni prebivalci po raznih krajih. Jaz za svojo osebo imam še najrajše pravo domačo kranjsko klobaso in nje ne zamenjam za ničesar!
Kakšen čuden okus imajo Kitajci. o tem čitamo vsak dan; psi, mačke, podgane, miši, vse je dobro. A ne samo to, prirejajo na več načinov plavuta morske^ ga soma, trepang, salangina gnezda, mladike bambusa, lilij— ne gomolje itd., slaščice, ki se jih navadijo polagoma tudi Evropejci in drugi. Zelo radi imajo Kitajci tudi belega debelega čr va, živečega v bambusu. Mi bi rekli: "brrrrr!" Ko bi nam kaj takega ponujali.
Japonci zopet drugače. Ti pri- I neso na mizo nekoliko opečeno • ribo, ki se mora še gibati, ko jo režejo. Sicer so pa v Evropi o-kofi leta 1500 gosi ravno tako mučili. Tudi želvino meso režejo doli na jugu navadno iz živega ven; pravijo, da drugače smrdi. Želva torej ne sme smrdeti. Avstralski črnci pojedo vse črve; da bi jih le dosti bilo! Tudi neka vrsta prsti ima svoje odjemalce. Vsak po svoje. Da so oriprave včasih dolgoletne, nam poročata n. pr. H. Dold in Li-mejling v Šanghaju; preiskovala sta gnila jajca, znano kitajske
J. KOSMACH
Gospodarja, če ni žensk doma.
Janez je prišel v vas k Jer-nejcu in ga pozdravil: "No, Dobro jutro Jerneje! Kako je prijazno pri vas? Ali si sam doma?
Jerneje: "Da, sem hvala Bogu! Saj gospodar more itak biti doma, da pazi na svoj dom! Žena je šla v mesto in jaz gospodarim doma!"
Jerneje: "Pri meni ravno tako, tedaj me pusti gospodariti doma, kadar gre ona z doma, drugače je pa ona gazda pri hi-
IZPLAČILA



LIST "EDINOST" JE LIST ZA RESNICO.
Toda ima bratca, ki se drug drugega izpopolnjujeta, da poročata celo resnico. In ta njegov bratec je
"A V' E • M A R I A"
Zato nima popoln list "Edinost." kdor nima še lista "Ave Maria" poleg.
Imaš ti oba brata naročena? Takoj si naroči še. list "Ave Maria," ki stane $2.50 na leto pri	,
AVe MARIA 1852 W. 22nd PI. CHICAGO, ILL.

GLASNIK PRESV. SRCA JEZUSOVEGA
je posvečen zlasti češčenju presv. Zakramenta.
Ta list bi ne smel manjkati v nobeni slovenski katol. hiši.
Ali ga imate pri Vas? Zakaj ne? — Takoj ga naroči! Stane sam^ $1.00 na leto. Naroča se
GLASNIK 1852 W. 22nd Place.
1804 W. 22nd St. Chicago, 111
Rojakom se pri poročam pri
nakupu raznih BARV. VARNIŠEV. ŽELEZ TA, KLTUČAVNIC IN STEKLA. Prevzamem barvanie hiš zima ; in znotraj, pokladam stenski ; napir.
Najboljše delo, najnižje cene Rojaki obrnite se vselei.na svojeea roiaka!
v ameriških dolariih še vedno izvršujemo v zasedenem ozemlju v Italiji. .Nemški Avstriji in drueod.
V Tueroslaviii ie začasno ne-moeroče lokalnim bankam izplačevati ameriške dolarje, ker to sedai izvrši edino Narodna Banka v Beojjradu. Vendar oa potnikom, ki rabiio dolarje za na pot preskrbimo dolarje. -
Dolarske čeke pa še vedno lahko izdajamo in iste vnovči-io v stari domovini j>o dnevnem kurzu v jugoslovanske krone.
Za dolarske pošiljat ve računamo sledeče pristojbine: da Si^.oo po qo centov. — >d Si^.oo do $30.00 po 7=; centov. — od $30.00 do $^0.00 po $i.oo„ ::ti izplačila, ki presedaio Sso.oo mčunnmo 1 cent in pol od «'o-^ria. ali po $1.^0 od sto dolar •ev. II tem pristojbinam je še '^ridiati za vsako posamezno nino.
-»ošilintev entoi' za r>« št-
BANČNI ODDELEK EDINOSTI
1840 West 22nd Street. CHICAGO. ILL.

Dolžnost Slovencev v Chicago
je, da dajo svoje perilo oprati v SLOVENSKO PRALNICO "LAUNDRIJO." Ne podpirajte več tujcev, ko imate v svoji sredi svojega lastnega rojaka, ki vodi to obrt. Kadar imate pripravljeno svoje perilo, pokličite na telefon, da pride na Vaš dom voz Slovenske pralnice. #Mi peremo oblačila in vse, kar je za prati. Čistimo obleke "Dry cleaning," čistimo karpete, zavese in sploh vse, kar se da čistiti. Kadar imate kaj za prati, čistiti, ne pozabite na naše ime. Pokličite nas po telefonu.
* *
SOUTH—WEST LAUNDRL CO.
JOHN ČERNOVICH,- lastnik. 255 W. 31st Street,	CHICAGO, ILL.
Telephone: Yards 5893.
♦ ♦ * + + * * * + * * + *
+ * * + + + + + + + + * * + + + + *
c» +
+ * + *
•b •Jf
List Edinost
je last slovenskih katoliških delavcev v Ameriki." Za njih korist se izdaja, da brani njih pravice in jim kaže pravo pot do pravega napredka. List Edinost zahaja skoro v vse slovenske naselbine po Ameriki. Vse zavedne slov. družine so nanj naročene, in ga pridno čitajo, ker v njem najdejo največ pravega poduka, mnogo zanimivih novic in zabavnega čtiva.
ZATO SO OGLASI V LISTU "EDINOSTI" USPEŠNI.
Trgovci, ki imajo svoje trgovine naj poizkusijo oglašati v listu "Edinosti" in prepričani smo, da bodo potem v Edinosti stalno oglašali.
DRUŠTVA SE BODO POVZDIGNILA DO VSPEHA,
ako ob raznih prireditvah in kampanjah oglašajo v našem listu. Poizkusite in prepričajte se enkrat. Po-služite se lista za Vašo reklamo, da jo list ponese na slovenske domove pred oči slovenskih rojakov, da bodo znali, kaj prirejate in kdaj!
NAŠA TISKARNA
je sedaj skoro najmodernejša slov. tiskarna v Ameriki. Tiskarska dela izvršujemo lično in točno. Vsem slovenskim čč. gg. duhovnikom, cenjenim društvam, trgovcem in posameznikom, se najtopleje priporočamo, da se spomnijo na nas, kadar potrebujejo, kakih tiskovin.
Ničesar drugega ne prosimo Vas, kakor vprašajte nas za cene, predno oddaste naročilo drugam. Ako le to storite, smo prepričani, da bomo vedno tiskali Vaše tiskovine mi!
Mi izvršimo vsako tiskarsko delo. Najsi bo še tako
malo ali veliko. Poizkusite pri nas!
TISKOVNA DR. 'EDINOST'
*
4-
4-*
4-4> 4* 4* 4*
4-4*
4* +
4-+
4-4" 4-4* 4-4-
1849 W. 22nd Street Chicago. 111.
Phone: Canal 0098.
1	m