a UuMiani, 9 soboto, 1. decembra 1906, f XXIX. leto, ..xfi..A ml Aatk «v»č«r, <»imši * pra*uA#, h* po pošti •» MVM ogr»*# u&ei« m vm 400 do 9600 K letne plače. Ali ni greh, da vlečejo vse te mastne plače naši narodni nasprotniki, a to iz večine slovanskih prispevkov. Razen uradnikov je polno pomožnega osobja. ki tudi dobiva primerno lepe plače. Določbe glede volitev so v statutih, ki jih mora dobiti vsak član, oziroma jih delojemalci smejo zahtevati od svojih gospodarjev. Najpozneje štiri tedne pred volit vi j o mora zavarovalnica poslati glasovnice vsem delodajalcem in delojemalcem. Delodajalec mora na glasovnici s svojim podpisom potrditi, da je pozval vse podrejene zavarovance k volitvi ter vpiše ime kandidata, za katerega se je večina izrekla. Delojemalci imajo pravico, se prepričati, koga je gospodar zapisal za kandidata. Glasovnice se lahko oddajo osebno ali pa se odpošljejo po pošti. Novi odbor si izvoli načelnika, v čigar rokah je usoda uradništva in zavarovancev. Zato bi se morali zavarovanci že iz stanovskih in gmotnih ozirov brigati za volitve. Vsakomur bo jasno, da se bo njegov krvni brat v načelstvu bolj pravično in sočutno brigal za njegove koriti, kakor pa tujec, narodni nasprotnik. Kako važen zavod je delavska organizacija in kako narašča od leta do leta denarna moč, dokazuje sledeča statistika: leta 18JJ0. je znašala obveznost zavarovalnice 184 881 K, leta 1895. že 1,391.155 kron, leta 1900. 3,106.266 K, a 1. 1903. celo 4,973.177 kron. Danes presega gotovo že 5 milijonov. In to premoženje, ki se sme imenovati po večini slovansko narodno premoženje, upravljajo tujci, tujci dobivajo visoke plače in dijete, slovanski trpin pa je zato tukaj, da plačuje svoj prispevek ter voli kandidate, ki jih narekuje tuja gospoda. Temu se mora napraviti konec. PredstojeČe volitve nudijo zopet lepo priliko. To ni takozvano drobno narodno delo, temuč pomeni za Slovence in Hrvate življensko vprašanje. Na noge, poklicani činitelji! Pismo iz Hrvatske. (Delovanje sabora, — Kopeniška afera v Zagrebu. V Zagrebu. 29. novembra. Mislilo se je, da se bo po prvih porazih stranka dr. Franka, ki reprezentuje sedaj v saboru opozicijo, spametovala v toliko, da ne bo zavirala in preprečevala važnega delo-delovanja sedanjega sabora. Toda* ta stranka se nikakor ne more vživeti v novo situvacijo in se ne more navaditi vloge poštene opozicije, ki bi korigirala v Še svobodoumnejšem duhu predložene zakonske načrte in stala na braniku v državnopravnih vprašanjih. Taka opozicija bi blagodejno vplivala na narodno celoto, izpopolnjevala bi delovanje veČine, a bi prav ničesar ne izgubila na popularnosti v narodu, marveč baš nasprotno. A kaj vidimo? Večina je pri nas mnogo bolj svobodomiselna kakor opozicija in smatra za svojo najnujnejšo nalogo, da se z obsežnimi svoboščinami ustvarijo temelji ustavnega življenja, do-Čim opozicija ne samo, da zavira to delovanje, ki bi v agitaciji najbrže nji najbolj služil, z raznimi intrigami, marveč predlaga celo takšne zakonske načrte, ki so naravnost reakcionarni. Poročal sem vam že, kakšno strašno skrpucalo zakonskega načrta so predložili o splošni volilni pravici: izpustili so kakih 50 občin, v enem okraju voli že 1000 prebivalcev enega poslanca, v drugem pa 20.000 itd. V soboto so se pa blamirali, predloživši zakonski načrt o temeljnih ustavnih pravicah in o upravnem sodišču. Izjavili so, da so recipirali avstrijski zakon. A v tem njihovem načrtu se nahaja smešno načelo, naj se odpravi robota, izpustili so pa načelo svobode vesti in svobode znanosti. Radi robote so se izgovarjali, da so mislili na Bosno, kjer je robota še v v veljavi, kadar se pa Bosna združi s Hrvatsko, bode pa takoj padla tudi robota. Koalicijsko Časopisje opozarja na to, kako zelo se frankovci sedaj brigajo za Bosno, o katere usodi morajo odločiti vse evropske velesile, dočim napada Dalmacijo, ki pravno po zakonu pripada Hrvatski, ker se meša v naše razmere, kakor je to storil dr. Frank v saboru. A Dalmacija je vsa resolucijo-narska, dočim imajo oni v Bosni med hrvatskim neprosvetljenim življem svoje pristaše, zato obračajo poglede na Bosno, ki visi visoko nam nami, dočim je Dalmacija že po zakonu naša. Evo, tako grade Veliko Hrvatsko. Kar se pa tiče svobode vesti ia znanosti, pa ne smejo zahtevati, ker se nahajajo v sponah klerikalizma. Taka je naša opozicija. V torek se je prigodil zanimiv slučaj v saboru. Frankovci vlagajo v svrho, da zavirajo delovanje sabora, najrazličnejše interpelacije v predmetih, ki jih je često vlada sama že preje prostovoljno rešila. V prvih so se interpelantje zadovoljevali s takimi odgovori vlade. Sedaj se pa poslužujejo druge taktike: interpelantje se ne zadovoljavaj o z odgovorom, vsled česar mora vedno priti do glasovanja. V torek je vložil tudi Khuenovec dr. Sobat interpelacijo o razmerah v pakraški bolniščnici in tudi ni bil zadovoljen z odgovorom vlade. Dr. Sobat je star Khuenovec, in ni niti trenil z očmi, ko je Khuen odpravil najvažnejše svoboščine, marveč j a vedno pokorno glasoval za vsa na-silstva, sedaj pa nenadoma oponira novi pošteni vladi! 2 njim so glasovali štirje ma-džaroni in vsi frankovci. Ako bi ne bila vsa koalicija zbrana, bi lahko slučajno ta interpelacija spravila vlado v veliko zadrego, ker bi to bila nekaka nezaupnica. V saboru je končno rešeno, vsaj s strani vlade, vprašanje o zloglasni Chavrakovi okrožnici. Po volitvah 3. maja je namreč priobčil „Pokret" tajno Chavrakovo okrožnico na višje upravne oblasti, v kateri so bili imenoma proskribirani najuglednejši rodoljubi, zlasti Srbi, označeni kot zarotniki, postavljeni pod najstrožjo policijsko nadzorstvo in izrečeno, da se jim smejo celo odpirati pisma. Ta okrožnica je bila v zvezi z rArgusomu v ^Hrvatskem Pravu", ki je baš v istem času pri-občevalo enake obtožbe proti prvakom koalicije. Sedaj je ban Pejačević, ki je takrat tudi podpisal ono okrožnico, skesano priznal, da se je takrat zgodila velika pogreška; on je odredil sam preiskavo, ker je došla vladi ovadba, sedaj pa mora izjaviti, da so bila vsa ona sumničenja neutemeljena. Naravno — eden izmed proskribirancev je danes saborski predsednik dr. Medaković), drugi je podban (dr. Ni-kolići, večina njih so pa poslanci v koaliciji . . . Koalicijski poslanci so samo zaklicali: Toda z denuncijanti (mislijo se: frankovci) se bomo še pogovorili ! Jutri pride na dnevni red razprava zakonskega načrta o Čistosti volitev. Prihodnji teden bo ves posvečen adresni debati. Koalicija je že obelodanila osnovo svoje adrese. Prvikrat se sprejme adresa, ki odločno in možato govori napram kralju. Narodna reprezentacija hoče imeti sabor, ki bo v vsem in vsakem oziru izliv narodne volje, zato hoče splošno volilno pravico in vse mogoče ustavne reforme. Napram Ma- LISTEK. OB smrti Simonu Gregorčiča. In tudi Vi žalujete po njem . . . < >bupani stojite in potrti ob našega poeta bridki smrti . . . In tudi Vi tugujete po njem . . . Ob odru pesnikovem plakate, krvave solze, ah, pretakate, «»'leti v črna, žalna oblačila . . . Kako Vas smrt njegova je pobila, oznanjate in trobite na glas, da sliši mesto, trg in zadnja vas! In tudi Vi . , . Ob krsti mu stojite, navdušeni ga hvalite, slavite, kak genialen bil je to poet. ki presclil^se je na oni svet . . In v verzih deklamujete in v prozi možje v svečani pridigarski poz\ da šel s sveta brezmadežen je, čist: da mu srce pesniško je gorelo za narod ljubljeni življenje celo, da bil je prerok naš, idealist . . . Vi pravite nam to, Vi, Vi — morilci poetovi zavratni?! Vi, skrunilci njegovega imena, plakate ob mrtvem pesniku?. Vi ubijavei, hinavci, Vi javno solze zdaj pretakate? Fej! S k rij te brž se, skrijte! Bežite proč od odra in — molčite !... Bil čas je v gajih naših rodnih pust Ze dolgo ni oglasil bil se pevec nobeden, čuvstev vročili razodevec. Ze dolgo nismo čuli več iz ust slovenskih pesmi prave, iskrene, žive, zdrave . . . In tiste dni se oglasi poet nov tam v primorskem solnčnem kraju in peval je v domačem svojem gaju . . . Poslušal ves ga je slovenski svet. Te pesmi pela je pesniška kri, enake slišal narod naš še ni. V teh pesmih mu je vtripalo srce, te pesmi bile so odmev življenja, njegovega in našega trpljenja. Vse nade naše, naše vse gorjć, lepoto obožavane očine, planine skalne, plodnare doline opevala je nova pesem krasna, tak čista ko neba modrina jasna; tak bistra kakor sinje Soče tok, tak glasna ko zvonov ubranih zvok . . . Ko ves je narod pevca blagoslavljal, ga ljubil' iz iskrenega srca, pozdravljal ga, navdušeno proslavljal, in hvalil zanj je svojega Boga : Kdo bil tedaj pač poštenjak je tisti, ki gledal nanj je z zlobnimi očmi, ki črtil je poeta iz zavisti? To bili niste farizeji Vi ?! In kdo je metal kamenje in blato pocestno izza plota, mu v obraz ? Svet kazal s prstom je na Vašo jato, in pesnik sam je kazal le na Vas! In kdo ubil naposled je poeta? Kdo ga podrl je s kamenjem na tla? Zločin ima na vesti Vaša četa, u bivši nara velikega duha . . . Ah, višji bil od Vas je pač za — glavo Zavidali ste mu pesniško slavo . . . Odtod demonski proti njemu črt! Zato ste mu zastrupili življenje. Pretežko bilo zanj je to trpljenje — in jarem snela mu z vratu je smrt . . . Prenežen bil za Vas je, prešibak . . . Ni bil Vam kos . . . Odkriti poštenjak je smatral tudi Vas za poštenjake in za prijatelje ko vse rojake. In mislil je, da tudi Vam srce občuti kakor njemu vse gorje, da ljubite Vi tudi — ideale. Kaj Vam so ideali! Pustne šale! Ubogi razočarani poet! Tovariši njegovi Vi domači napadali ste ga ko roko v n jači . . . Tedaj pa mu pristudil se je svet . . . Oko mu podlost Vašo je uzrlo — in klonil mu je duh, srce umrlo . . . In to ste takrat mu storili Vi! Vi geniju ste polomili krila . . . NiČ več ga niso pod nebo nosila tako ponosno kakor svoje dni . . . Sedaj Vam ni na poti pesnik mrtvi . . . Zato žalujete ob — svoji žrtvi. Ob odru solze zdaj pretakate, med pesnika čestitelji stojite in tudi Vi pobožno ga kropite pa molite in bridko plakate . . . Ah, ko dobil bi spet življenja moč, jaz vem, kaj pesnik naš bi z Vami storil! Vstal z odra bi, tako Vas nagovoril: „Proč izpred mene, Vi hinavci, proč ! Poberite, Vi moji se morilci, imena mojega skrunilci! Vsa Vaša žalost je nesramna laž! Vi niste bili moji - jaz ne Vaš! A. Aškerc. džarom se zahteva strogo spoštovanje nagodbe, a po dognanih reformah napoveduje se sprememba tega zakona v nekaterih točkah. H koncu se dotika adresa vprašanja, ki ni spominjano niti v reskriptu: opozarja krono na zakon ter označuje sedaj najpripravnejšo priliko, da se pozo-vejo Dalmatinci, naj se i/reko o pogojih zedinjenja s Hrvatsko. * Ves Zagreb se sedaj najbolj zabava s svojo kopeniško afero, s sleparjem Stras*n orlom. Prišel je v petek kot ministrski svetnik z Dunaja, prijavil brzojavno svoj prihod nadškotu. Ta ga je takoj pričakal z ekvipažo, nastanil ga v sijajnih treh sobanah na svojem dvoru ter se vozil , ž njim v ekvipaži po mestu. Potem je StrassnorV osleparil dva kanonika za 1800 K, ker je enemu obetal škofijsko stolico v Djakovu (a ta je vodja naših klerikalcev), drugemu pa, da postane koadjutor zagrebške nad-škofije. Denar je izvabil s pretvezo, da podkupi dr. Franka in da sklene ž njim pakt za kamarilo. In res je imel s Frankom tri dolge tajne konference . . . Klerikalci in dr. Frank so s tem strahovito blamirani in do skrajnosti diskreditirani. Ta slepar StrassnorV je črtal v novinah, kako zaroto so zasnovali klerikalci proti nadškofu Po-siloviću že povodom vizitacije škofa Palunka, da mu namreč hočejo naprtiti koad juto rja, in da mnogi hrepene po djakovski škofiji. Razen tega je čital t^ali je morda od kod bolje zvedel), da dr. Frank gravitira proti Dunaju. Vse to je izrabil, da vse prizadete osebe navije za denar. To se mu je pri oni dvojici kanonikov posrečilo. Nadškofa Posilo-vića je rešila njegova prirojena sko-post. Posrečilo pa se mu je tudi diskreditirati dr. Franka. Že ta žalitev: kanonika mu dasta denar, da podkupi Franka, a ta se ž njim resno dogovarja v treh konferencah, ko mu je slepar Strassnorl obetal denarna sredstva z Dunaja! Dr. Frank ni nikomur, nobenemu svojemu prijatelju ne pristašu naznanil, da prihaja k DJemu ministrski svetnik, ki se dogovarja ž njim v imenu kamarile! „Pokret" danes dobro piše, da ako bi na kaptolu ne bila navada podkupovati za mastna cerkvena dostojanstva, ako bi dr Frank res ne nastavljal ušes raznim političnim špekulacijam, potem bi jih ne bil mogel vseh skupaj prevariti kak Strassnorl. A Državni zbor. Dunaj 30. novembra. Danes so se nepričakovano vrnili v avstrijski parlament odnosaji iz Badenijeve dobe. Dolgo so se pritajevale strasti, danes pa so bruhnile na dan z elementarno silo. Padale so zaušnice, da je odmevalo po dvorani, praskali in suvali so se zastopniki naroda, a reševalno društvo je prihitelo s svojim vozom pred K Štirideseti izđoji Koce-novega atlanta za srednje šole. Objavil Sevničan. Slovenci so izvrstni pedagogi ter množe vedno in vedno nemško učno literaturo. Kaj je ustvaril Nemcem Vega, kaj Močnik, katerega učne knjige aritmetiške in geometriške vsebine se uporabljajo na avstrijskih šolah, počenši od prvega razreda ljudskih šol, pa do osmega razreda gimnazije ? Zemljepisni atlas štajerskega Slovenca Blaža K o cen a je ravnokar izšel v 40. jubilejni izdaji in se rabi že 43 let na avstrijskih srednjih šolah, zato je tudi Kocen za nas Slovence neizmerne kulturne važnosti. Slovenec Kocćn je sploh prvi avstrijski kartograf, ki je izdal popolni atlant o naši državi. Pred Kocenom je bil v porabi edino le atlant nemškega državljana in geografa Stielerja. Kocćn je bil porojen 24. januarja 1. 1821. v Hotunju pri Ponikvah zelo ubožnim staršem. Po dovršenih po- parlament v nadi, da bo imelo kaj opravka. Že v začetku seje je vladala v zbornioi velika napetost. Posl. H o -lausk v si je izmislil posebne vrste obstrukcijo s tem, da je najprej predlagal dobesedno preČitanje došiih vlog, potem pa je zahteval pri vsaki peticiji posebej konstatiranje glasov, ali se naj peticija natisne v zapisniku. Potem se je začelo glasovanje o številu mandatov in o razdelitvi volilnih okrajev na Češkem, Moravskem in vŠleziji. češki minoritetni predlogi so bili po vrsti odklonjeni, ker so Poljaki in Italijani glasovali z Nemci. Toda situvacija se je hipoma prevrgla, ko so prišli na vrsto češki predlogi za neke spremembe volilnih okrajev. Predloge je podpiral tudi poročevalec dr. Liicker. Pri tretjem Češkem predlogu je naenkrat nemški zapisnikar posl. Albracht naštel 168 protigla-80v in le 126 glasov za predlog, dasi so za predlog glasovali razen ostalih Slovanov tudi Poljaki in Italijani. In to je bil povod, da je nastal nečuven pretep v prvi vrsti med češkimi radikalci in Vsenemci, a ker so obojim prihiteli na pomoč rojaki, zgrabilo in pretepalo se je kakih 40 poslancev. Ko so se pretepajoči se poslanci utrudili, se je vrnil zopet mir in glasovanje o poedinih predlogih se je nadaljevalo. Glasovanje je trajalo celi dve uri, ker je posl. Mali k v svoji nagajivosti pri vsakem predlogu zahteval konstatiranje razmerja glasov in od Časa do časa konec seje. Vsi spreminja valni predlogi so bili odklonjeni, sprejeta pa je bila razdelitev volilnih okrajev, kakor jo je izdelal odsek. Nato se je začelo razpravljati o razdelitvi volilnih okrajev za Galicijo in Bukovino. Posl. G labinski je utemeljeval svoj predlog, naj se drugemu volilnemu okraju \ čr-novicah priklopijo štiri poljske občine, da bo moglo poljsko prebivalstvo pripomoči k zmagi le takemu kandidatu, ki ni sovražnik Poljakov. — Posl. Was tian je utemeljeval predlog podpredsednika K a i s e r j a, naj se v Galiciji osnuje en nemški mandat. Za generalnega govornika pro je bil izvoljen posl. Skedl; contra se ni nihče oglasil. Pri glasovanju o Galiciji in Bukovim sta bila odklonjena predloga Glabinskega in Kaiserja, sprejela pa se je razdelitev, kakor jo je izdelal odsek. Na vrsto je prišla razdelitev volilnih okrajev za Spodnjo in Gornjo Avs trij o , S o ln o g raško, Tirolsko in Predarlsko. Posl. M al i k je govoril do polu 11. obstrukcijski govor, dokler mu ni večina obljubila, da bodo nekateri njegovi spreminjevalni predlogi glede razdelitve volilnih okrajev na Tirolskem sprejeti. Glasovanje bo menda šele jutri. Kancelparagraf. Dunaj, 30. novembra V današnji seji volilnega odseka se je razpravljalo o kancelparagrafu. Poslanec četnih šolah je vstopil v celjsko gimnazijo, kjer je mnogo gladu pretrpel. V Gradcu je študiral filozofijo, v Celovcu teologijo. L. 1845. je bil v Št. Andražu v mašnika posvečen. Kot kaplan je duše pasel v Št. Ru-pertu nad Laškim, v Šoštanju in naposled v Rogatcu: od tod je bil pozvan kot namestni učitelj za pri-rodoslovje na celjsko gimnazijo. Po dveletnem uspešnem delovanju je šel v fizikalni zavod na Dunaj, da bi se bolj usposobil za svoj poklic. Tu je prebil zakoniti izpit iz prirodoslovja in prirodopisa z odliko. Za tem je služil na ljubljanski gimnazji in bil imenovan za pravega učitelja. Kocen je bil „Jožefinecu, torej svobodomiseln in toleranten duhovnik. Ker je le redkokedaj maše val, se je zameril ljubljanskemu ordinarijatu, ki je povzročil, da je bil leta 1855. prestavljen v Gorico. Kocen je bil skozinskoz čudak. Nosil je na poseben način urezano obleko, v društva ni zahajal, ogibal se eelo svojih kolegov, in hodil vedno sam. Učencem nasproti je bil strog in navidezno osoren; v šoli ni razumel nikake Šale. Imel je Erler je toplo priporočal tozadevni predlog posl. dr. FerjanČiČa, češ, da predlog ne pomeni napada na vero ali cerkvene služabnike, temuč bi le povzdignil spoštovanje pred vero. Istotako so se toplo zavzemali za kancelparagraf poslanci O h o c , L o -oker, Malik in Wastian — Poslanec C h o c je navajal več zgledov, kako je duhovščina zlorabljala vero v agitacij ske namene. Posl. W as tian je rekel, kdor misli, da bo volilna reforma padla zaradi kancelparagrafa, ta nima zaupanja v volilno reformo. Ferjančičev predlog ni nikakor naperjen proti veri ali cerkvi, temuč hoče le privesti duhovnike nazaj k njihovemu svetemu poklicu. Parlamentarni položaj. Dunaj, 30. novembra. Danes zvečer so imeli klubovi načelniki posvetovanje pri ministrskem predsedniku zaradi programa za bodoče parlamentarno delo. Sklenilo se je, ako se v jutrišnji seji volilna reforma sprejme v tretjem branju, da se skliče za ponedeljek proračunski odsek, ki bo zboroval do 17. t. m , da dožene proračunski provizorij. Od 17. do božičnih počitnic bo potem zbornica rešila pogodbo z L 1 o y d o m in proračunski provizorij. Po konferenci so bili Juge-s 1 o v a n i pri ministrskem predsedniku zaradi razdelitve volilnih okrajev na Koroškem. Izjavili so, da bode njihovo postopanje v tretjem branju odvisno od tega, ako se dovoli za Koroško drugi slovenski mandat. Ministrski predsednik je odgovoril, da se ne sme kršiti kompromis zaradi planinskih dežel, ker bi prišla sicer cela volilna reforma v nevarnost. Takoj za Jugoslovani je prišel k ministrskemu predsedniku posl. D o b e r n i g, ki je grozil, da bi pomenil drugi slovenski mandat na Koroškem casus beli za Nemce. Novo ministrstvo v Črni gori C e t i n j e, 30. novembra. Knez je sprejel demisijo celokupnega ministrstva ter imenoval sledeče ministre: za ministrskega predsednika in ministra zunanjih del Marka Radulo-vica, Člana državnega sveta; za finančnega ministra Mitra G j u r o v i ć a, Člana velikega suda ; za vojnega ministra Danila G a t a 1 a, poveljnika artiljerije; za ministra notranjih del Mihajla I v a n o v i ć a, člana velikega suda; za ministra pravosodstva in zastopnika naučnega ministrstva Mi-losava Raj č e v i 6 a, predsednika sodišča v Nikšiću. Poznanjski Poljaki in pok. nadškof Stablevvski. L v o v, 30. novembra. Kaj je preganjani poljski narod na Nemškem izgubil s poznanjskim nadškofom dr. pl. Stablewskim, povedal je prost M i-h al s ki pri pogrebu rodoljubnega nadškofa. Rekel je: „Celo pokojni- navado, da je med šolskim poukom in predavanjem hodil po sobi in neumorno zabeleževal v svoj katalog pike hudomušnim učencem. Čimveč pik je imel kak učenec, tem strogejše ga je prijel pri izpitu. Vendar je bil kljubu svoji navidezni odurnosti blaga, poštena in pravična duša. Doma in kadar je bil prost, se je vedno le bavil z zemljepisjem. V programu goriške gimnazije je objavil 1. 1857. svoje prav učeno delo: „Das Klima von Gbrzu. Leta 1858. so premestili Kocena iz Gorice na nemško gimnazijo v Olomuc, kjer je izdal istega leta zemljepisno knjigo naslovljeno: „Grundzuge der Geographie". Odlikuje se posebno po izvrstni metodiki in je doživela do današnjega dne 12 izdaj. To knjigo je popolnil, oziroma razširil naš rojak štajerski Slovenec dr. Konrad Jarc za na-daljša 3 dela. Kmalu za to knjigo, ki je vzbudila med zemljepisnimi strokovnjaki splošno zanimanje, je počel risati in izdajati stenske karte Moravske, Češke in Koroške itd. ter mali atlant. Ti so razglasili njegovo ime po vsej Avstriji in Nemčiji. Za kovo delovanje je dokaz, da je nosil v srcu veliko ljubezen do domovine. Kot veroučitelj je navduševal mladino v patrijotični ljubezni, vzgajal je mladino v vernosti za vero svojih očetov in v ljubezni do materinstva. Poljski duhovnik, ki se ne bavi s socialnimi in narodnimi stvarmi, je slab duhovnik. Ne glede na svoje osebne koristi je storil vse ter je žrtvoval celo svoje življenje za svojo čredo. Padel je v boju liki zrel klasu . B e r o 1 i n, 30. novembra. Glede šolskega štrajka poljskih otrok je pisal pokojni nadškof par dni pred svojo smrtjo tajnemu vladnemu svetniku Wittingu: „Vaše blagorodje ste mnenja, da vlada ne sme popustiti. Toda jaz morem še manj popustiti, ker se tu krši pravica cerkve in staršev glede vspešne vzgoje otrok. Dobre volje mi dosedaj ni manjkalo. Naj mi tudi vlada pokaže tako dobro voljo. Ako vlada ne pripusti veronauka v materinem jeziku, naj verouk prepusti cerkvi. Za nas pomeni to veliko žrtev, toda prosti bomo vsaj neprestanih bojev in tožb. S tega mojega stališča me ne spravijo naj-hujše kazni". Dogodki na Ruskem. Petrograd 30. novembra. Car je odobril sklep ministrskega sveta, da se uvede v vseh industrijalnih podjetjih za rokodelce 12urni delavnik z dnevnim odmorom za kosilo. Zakon stopi v par tednih v veljavo. Odesa, 30. novembra. Namestnik v Kavkazu grof Voroncev-Daškov pride prihodnje dni v Petrograd ter se ne vrne več na svoje mesto. Petrograd, 30. novembra. Vse politične stranke so imele že posvetovanje glede novih volitev. Vse stranke razen soc. demokratov so se zedinile za sledeči program: n e r a z-delitev Rusije in izvedba carskega manifesta z dne 30. oktobra 1905. Židom se naj volilna pravica odtegne, a državni dumi se prepuste le posvetovalne funkcije. Soc. demo-kratje so sklenili, da nastopijo povsod z lastnimi kandidati ter ne sklenejo kompromisov. Novo ministrstvo na Španskem. Madrid, 30. ro^embra. Kralj je odobril sledeče ministrstvo : M o r e t predsedstvo; Caballero zunanje stvari; B a r o s s o notranje stvari; Eleuterio Delgado finance: G a s s e t javna dela; L u g u e vojno ; A1 b a mornarico ; Rananones pravosodstvo. Naučno ministrstvo še ni zasedeno. — Ministrska kriza je nastala zaradi Maroka. Obrtni vestnih. O o b r t n o n a d a 1 j e v a ln i h šolah. Obrtnonadaljevalne šole so dolžni obiskovati obrtni in trgovski vajenci. Obisk obrtnonadaljevalnih šol je obvezen. In sicer je dolžnost obiskovati te šolske zavode utemeljena v določbah obrtnega reda, ki v paragrafu 100 nalaga učnim gospodar - te svoje zasluge je dobil naslov šolskega svetovalca. Koc«'n je bil vedno rahlega zdravja, še najboljše se je počutil v Gorici. V Olomucu je začel bolehati na pljučih in prosil odpusta, ki ga je tudi dobil leta 1870. Da bi lažje nadziral kartografska dela v Holzlovem zavodu na Dunaju, se je preselil na Dunaj, kjer je stanoval v Hernalsu, a dunajski zrak mu ni ugajal ter bolezen še bolj pospeševal. Umrl je za jetiko 29. maja 1. 1871. in je pokopan na hernalskem pokopališču. Koc»'n se je bavil z zemljepisnimi študijami že kot kaplan, a svoje delovanje na zemljepisnem polju je začel 1. 1858. s knjigo: rGrundzuge der Geographie". Važnejša kot Koce-nova naznačena knjiga so njegova kartografiška dela, za katera je gorel. Kakor Vega na matematiškem, baš tako je bil Kocen na kartografi Škeni obzorju samouk in ne strokovnjaško naobrazen kartograf, vendar je dosegel na polju kartografije najsijajnejše uspehe. K#c^qov atlant (Schulatlas fur jem dolžnost, da dajejo svojim vajencem potreben čas za obiska vanj-šole ter da skrbe za redno obiskovanje šolskega pouka. O dolžnosti vajencev, hoditi redno t šolo, govori nadalje § 99 obrtnega reda, ki se glasi: n Vajenci, ki Še niso z uspehom dovršili obrtnonadaljevalnega pouka, so dolžni redno obiskovati obstoječe splošne obrtnonadaljevalne šole (oziroma pripravljalne tečaje) kakor tudi strokovne nadaljevalne šole na način, kakor ga predpisuje učni načrt.u Splošne obrtnonadaljevalne šole so tiste, ki so ustanovljene za vse ob'tne in trgovske vajence kakega kraja ali okraja, brez razlike obrta. Strokovne obrtnonadaljevalne šole so pa one, ki so namenjene le za vajence kakega posebnega obrta. Število strokovni L obrtnonadaljevalnih šol, ki imajo to prednost, da se morejo ozirati pri uredbi pouka v prvi vrsti na posebne potrebe onib obrtnih vajencev, kateriiu so namenjene, je razmerno jako majhno. Take šole je moč iz naravnih razlogov snovati le v večjih centrih, kjer je kak obrt posebno močno razvit in torej število vajencev zadostno. Običajno snujej » take strokovne šole obrtne zadruge, odnosno trgovski gremiji, ki razpolagajo z zadostnimi denarnimi sredstvi. Pri »as na Kranjskem imamo povsod le splošne obrtnonadaljevalne šole, izvzemši le grerni-jalno šolo za trgovske vajen« e v Ljubljani, ki jo vzdržuje gremij trgovcev. Spričo okolnosti, da prihajajo v splošne obrtnonadaljevalne šole vajenci najrazličnejših obrtnih strok, je seveda jako težko prilagoditi se v pouku posebnim potrebam posameznih obrtov Ne preostaja drugo, kakor omejiti se v pouku na predmete, katerih poznavanje je potrebno vsakemu obrtniku. Vendar pa si posamezni zavodi pomagajo na ta način, da uvajajo ali posebne tečaje ali pa razdele v višjem letniku acence po oddelkih. Tako imajo pri na> na Kranjskem nekatere obrtnonadaljevalne šole poseben trgovski tečaj za trgovske vajence: ta ureditev se j<-prav dobro izkazala. Na obrtni na-daljevalnici v Ljubljani pa se od drugega razreda dalje poučuje v treh oddelkih, in sicer se uvrste v prvi oddelek učenci umetnih obrtov, v drugi učenci stavbnih obrtov, v tretji pa učenci mehaniškotehniških obrtov. Glede razlikovanja med obrtnonadalje-valnimi in obrrnopripravljalnimi šolami je pripomniti, da je pri nas na Kranjskem izredno le v Ljubljani; v obrtno nadaljevalmco, ki je na višji realki, se sprejemajo vajenci, ki st dovršili četrti razred ljudske šole. ostali obiskujejo obrtne prioravljal-nice, ki so tri in sicer na treh mestnih deških ljudskih šolah. Na deželi imajo obrtnonadaljevalnešole navadu pripravljalni tečaj, v katerega se uvrščajo oni vajenci, ki ni*o dovršili štirirazredne ljudske šole. Dolžnost vajencev obiskovat i obrtnonadaljevalno šolo ali pa pri-pravljalnico nastaja s pričetkom učnega razmerja; preneha pa, kadar je vajenec prestal učno dobo ali pa dovršil šolo. Ce učni gospodar ne iz-polnuje dolžnosti, ki mu jih nalaga zakon, mu sme odvzeti obrtna • blasr pravico, imeti vajence, more pa mu naložiti tudi globa. Ako pa vajenec po svoji krivdi zanemarja pouk, je po izrecnem določilu obrtnega reda obrtna oblast upravičena podaljšati učno dobo za največ eno leto. Poleg gremijalne šole aa trgovska vajence je bilo na Kranjskem v šolskem letu 1905 6 izven Ljubljane 17 obrtnonadaljevalnih šol, in sicer na Bledu, v Cerknici, Idrij«, Kamniku, Kočevju, Kranju, na Krškem, v l£et- MBT* Dalje v prilogi. ~Wm) den GebraucU an Mittelschulen) je bil izvršen 1. 1863. in je štel 48 kart Bil je mnogo preglednejši in očem prikladnejši kot Stielerjev, zato je kmalu izpodrinil Stielerja iz srednjih šol, v katerih se rabi Kocen Že 43 leto- Zadnja štirideseta jubilejna izdaja obsega 84 kart, ter je popolnoma predelana (vollstandig neu bearbeitet von V. von Hardt umi W. Schmidt). In kaj smo storili Slovenci, da ohranimo v narodu spomin na tega učenjaka? Dne l(i. oktobra l. 1848. so vzidali štajerski Slovenci neznatno spominsko ploščo na Koci no vi rojstni hišici. Hribarjev narodni koledar za leto 1899, „Dom in Svet-(letnik 1898) in „Ljubljanski Zvon-• letnik 1899) so prinesli kratke črtic-■ o Koct-novem življenju, toda vsestranskega, obširnega življenjepisa iz peresa pisatelja-strokovnjaka pogrešamo do današnjega dne. Niti v Matičnih, niti v knjigah družbe sv. Mohorja ni našel slavni rojak najmanjšega prostorčka. Pojdite se pie-tete do umrlih učenjakov učit k Hrvatom in Čehom. L Priloga ..Slovenskemu Naroda" St 276, dne 1. decembra 1906. bki, v Novem Mestu, Postojni, Radovljici, Ribnici,Skotji Loki, Smartueni pri Litiji, Tržiču, Št. Vidu nad Ljubljano, v Zagorju ob Savi: v Ljubljani je ena obrtna nadaljeval, in tri obrtne pripravljalnice. Število učencev na vseh obrtnih nadaljevalnih in pripravljalnih šolah na Kranjskem je znašalo koncem preteklega soškega leta 1607; v Ljubljani sami je bilo 553 učencev. Poleg teh je obiskovalo gremij al no šolo v Ljub j an i 131 trgovskih vajencev. Zanimivo je vedeti, kako so bili zastopani na deželi izven Ljubljane vajenci posameznih obrtnih strok, Cev jarskih vajencev je bilo 135, mizarskih 190 (od teh v št. Vidu nad Ljubljano 90\ krojaških 79, ključavničarskih 67, klesarskih 16, pekovskih 43, kovaških 64, mesarskih 25j knjie:nveski 4. tiskarskih 8. kotarskih 28, sedlarskih 30, slikarskih 4, pleskarska 2, sodarskih 7, urarskih 5. fotografski 1. jermenar^ka 1, sladčičarska 2, zidarskih 19, tesarskih h. kamnoseških 7. vrtnarska 2, dimnikarskih 8, vrvarski 1, usnjarskih 21, brivskih 6, podobarskih 5, steklarjev in brusilcev stekla 33, tapet-nika 2. kavarnarja 2, klobuča^ki 3, prelcev 11, tkalec 1, trgovskih vajencev 105. — Število šol je ostalo v minolem šolskem letu v primeri s prejšnjim šolskim letom neizpreme-njeno. Pripravlja se pa za bližnjo prihodnjost ustanovitev obrtnih nadaljevalnih šol v Radečah pri Zidanem mostu, v Mengšu in na Jese nicah. Delavska zavarovalnica zoper nezgode v Trstu, v katere okoliš spada tudi kranjska dežela, je izplačala v poslovnem letu odškodnin v skupnem znesku 874/277 kron, in sicer vdovam, otrokom in staršem zavarovancev 103.131 K, poškodovanim po nezgodah rent v izmeri 043.34S kron, odpravnine za 125.813 kron. Upravni stroški so znašali 138.661 kron, od te vsote odpade razmerno jako visok znesek za tekoče upravne stroške 106.175 kron, znesek 4.199 kron za razsodišče ter znesek 26.887 kron na stroške, ki so nastali vsled poizvedb pri nastalih nezgodah. Prispevki zavarovancev so znašali skupno 1,544 408 kron. Premoženje zavarovalnice je koncem leta 1905 sestajalo iz gotovine v znesku 8.123 kron, iz vlog v znesku 152,058 kron, vrednostnih papirjev v vrednosti 1.905 335 kron, iz hiš, ki so vredne 753.090 kron. iz terjatev na zastalih premijah v znesku 933 430 kron, iz posojil na hipoteke v znesku 1,684.509 kron, iz različnih drugih terjatev in inventarja v skupni vrednosti 9.099 kron. Primankljaj zavarovalnega zavoda, ki je koncem leta 1904 znašal 1,271.8S7 kron, je koncem leta 1905 narasel zopet za znatno vsoto 280 311 kron, tako da so presegala pasiva aktiva za znesek 1,552 198 kron. Deficit konstantno rase kljub dejstvo, da se množe dohodki iz premij. V letu 1905 so se dohodki iz premij dvignili za znesek 127.022 K. Katera obrtna podjetja je smatrati za tovarne? Niti obrtni red niti kak drug zakon, ki se nanaša na obrtovanje, ne podaja de-tinicije pojmu tovarna, dasi je obrtni praksi zopet in zopet treba odločiti, ali je kako podjetje smatrati za tovarno. Vprašanje je zlasti glede nezgodnega zavarovanja važno. če torej nastane dvom v kakem konkretnem primeru, je treba vprašanje rešiti in-^tančnim potom. Najčešće pride do takih sporov tedaj, kadar treba odločiti, ali je kakšnemu podjetniku za-vaiovati svoje delavce proti nezgodi. Ministrstvo je sicer svoj čas, ko je izdalo izvršilni ukaz k zakonu o nezgodnem zavarovanju, podalo navodila podrejenim uradom, ki pa nimajo moči zakona, in katerih zlasti upravno sodišče ne smatra za obvezna. Nedavno se je upravno sodišče vsled podane pritožbe proti uvrstitvi nekega podjetja med ona, ki so dolžna zavarovati delavce proti nezgodam, v tem zmislu zopet izreklo ter hkratu v utemeljevanju svoje odločbe povedalo svoje mnenje glede tovarn. Za tovarne je smatrati podjetja, ki imajo namen, izdelovati ali popolnjevati obrtne izdelke v velih množinah, ki imajo v ta namen v službi večje število delavcev, zaposlenih po načelu delodelja, v zaprtih prostorih ter vpo-rabljajo pretežno drugačne stroje in motorje, kakor se običajno rabijo v rokodelskih obratih. Pri tem velja kot posebnost tovarniškega obrata proti rokodelskemu zlasti investiranje znatnega obratnega kapitala, izdelovanje izdelkov kot blaga za zalogo, nadalje iz delodelja izvirajoče različno kvalificiranje delavskih skupin ter omejitev podjetnika na vodstvo obrata, pe da bi sam sodeloval pri proizvajanju. Nikakor ni treba, da bi bili v vsakem primeru dani vsi navedeni znaki, prav tako pa ni izključeno, da se smatra kakšno podjetje za tovarniško tudi, če ni dan kateri navedenih znakov, marveč je presojati podjetje po svojem bistvu in v celoti ter se po tem, ali prevladujejo kriteriji tovarniškega ali rokodelskega obrata, odločiti za tovarno ali za rokodelski obrat. Glasoui iz Idrije. Iveri iz zadnje občinske seje. C e 1 o t en v ti s k. Živimo v dobi delavnosti. VeČina odbornikov je jako pridna in vestna. Odseki delujejo kakor nikdar prej. Jeden hoče prekositi drugega. Hvale vredno. Le škoda, da se včasih jaha na takih malenkostih, ki vse dobre in poštene namene samo osmešijo. In pa malo preveč „po domaČeu se nam zdi pri občinskih sejah. Klerikalni virilisti in saniranje občinskih financ. — Klerikalcem se je po krivici očitalo, da samo vpijejo o slabem tinancijal-nem stanju občine, da pa ne povejo, kako bi se to zlo d^lo odpraviti. Klerikalni virilisti so pri zadnji občinski seji sijajno dokazali, da niso kaki zlobni kričači, ampak, da so „možie na mestu,44 dobri financirji in iznajdljivi nacijonalni ekonomi, za mestno občino pravi rešilni angeli. V tej seji so prišli na dan sicer samo z nekaterimi predlogi, ali soleč po teh vendar smelo upamo, da se bliža Idriji — zlata doba. Toda dovolj slavospevov, naj fakta govore. Neumoren virilist KavČiČjekoj začetkom debate združil ves odbor s svojim predlogom: naj se pasji davek zviša od 2 na 6 kron. Kavčiču se vidi, da gleda v bodočnost. Rudnik propada in prišel bo čas, ko ga ne bo več. Pse bodo pa ljudje redili (če ne pride mednje kaka kuga , dokler bo stal svet. Občini se je s tem odprl nov in neusahljiv (in to je glavno!) vir dohodkov. — Manj sreče je imel virilist Goli. Občina naj Štedi pri svojih uslužbencih! Čemu treba toliko pisarniških moči, zlasti je prevelika postavka za 2 cestna pometača. Kje na svetu zasluži cestni pometač po 500 kron na leto V! Občinski odbor za sedaj še ni ugodil Golijevim zahtevam ; prepričani smo pa, da se bo to zgodilo pri prihodnjem proračunu: naj g. Goli le ostane dosleden kakor že par let sem. Proč z občinskimi uslužbenci, proč s cestnimi pometači, ki samo žro, žro, in žro! Virilist Didič se je za enkrat omejil samo na kratko vprašanje: kdo kupuje električne žarnice občina ali Kogovšek ? Prebrisani Didič je pogruntal, da bi občina lahko mnogo prihranila, ako bi namesto nje Kogovšek kupoval žarnice. V resnici ženijalna ideja! — Torej trije sami gospodje so v eni sami seji pokazali toliko bistroumnosti, da smemo biti upravičeno radovedni na prihodnje seje! Kno pa je že danes gotovo, da „zlati vek zdaj tdrijčanom pride". Novo posojilo. Predlog, da se najame posojilo v pokritje primanjkljaja, je bil sprejet soglasno. Dvomimo, da bi bili vsi odborniki za posojilo in čudno se nam zdi, da ni nihče imel poguma pledirati za povišanje doklad ; kajti že bližnja bodočnost bo pokazala, da ta sklep — ni bil pameten. „Kdor je dolžan, je na zdravju bolan." Erarja bi se ne smelo izpustiti, dokler se še da dobiti kak vinar od njega; zaslužili so ga itak idrijski žulji. Klerikalnega koncerta na Čast sv. Cecilije seje udeležilo tudi mnogo napredne inteligence, f^uspoda najbrže misli, da take priredbe niso politične. Toda kdor pozna klerikalce tako natanko kakor jih poznamo mi, ta ve, da je edini cilj njegovega delovanja na katerem koli polju: podjarmiti in ukleniti napredni duh v klerikalne spone. — Ce dobiš vabilo, še nisi zavezan vdeležiti se. Klerikalci itak vabijo vse, kak kalin se že ujame Kurtoazija mora prenehati, kjer ima trpeti stranka; in stranka trpi gotovo, vsaj moralno, če njeni pristaši delajo štafažo na klerikalnih veselicah. V času, ko narodno napredna stranka napoveduje klerikalizmu boj na življenje in smrt, tako postopanje — ni na mestu. Bojmo se sladkih posvečenih obrazov po starem rimskem izreku: Hic niger est, hunc tu, Romane, caveto! (Todbeno društvo je tudi napravilo veselico na čast sv. Cecilije kot zaščitnice godbe. Pa naj kdo reče, da Idrija ni napredna! Glasovi z Jesenic. — Občinski proračun za leto 1907 leži razpoložen v občinski pisarni. Vsakdo si ga lahko ogleda v navadnih uradnih urah. — Slovensko kmetsko društvo. V kratkem se skliče na Jesenicah shod kmetovalcev in hišnih posestnikov v svrho ustanovitve slovenskega kmetskega društva za občine Jesenice, Dovje in Koroška Bela. Namen društva je: Zasledovati stanovske interese slovenskih kmetov ter jih organizirati za politične nastope v svrho njih stanovske osamos/ojitve. Upamo, da se vabljeni tega shoda polnoštevilno udeleže. Preteklo nedeljo ni bilo shoda, o katerem ve poročati lažnjivi „Slovenec". Shod je bil res nameravan, a je bilo prepozno razdeliti vabila, ker bi se bil shod vršil po § 2., vsled česar bi imeli le vabljeni vstop. Zabukovec naj bo prepričan, da se zadeva povoljno izvrši in če on še toliko kokodajsa po „Slovencu". — Prvo delavsko podporno društvo je imelo v nedeljo 25. nov. svojo veselico pri „Jelenu" na Savi. Veselica je bila nenavadno mnogobrojno obiskana, kar je pač oČividen dokaz, da veje v zadnjem času med delavstvom nov duh in da vspevajo tudi stvari, ki se ne vrše pod pokroviteljstvom črnega klerikalnega „Strokovnega društva," kakor je bila doslej navada. Društvu želimo kar največ vspeha v korist svobodomiselnemu delavstvu. Voditelje društva pa svarimo že sedaj pred vsako stiko s tovarniškim uslužbencem Pongrat-z e m, ker izreče društvo s tistim trenutkom smrtno obsodbo nad seboj, kakor hitro bi začel ta človek vtikati svoje prste v društvene zadeve. Torej pozor in čvrsto naprej! — „NaŠa moČu, znani klerikalci listič za po-neumnevanje delavstva je agitiral in pisal proti veselici delavskega podpornega društva. To je pač najboljši dokaz, da je društvo na pravem potu, ker ga napadajo po listih junaki nSta okovnega društva" iz vrste C e-b uljev, Glavičev in Krivcev. — Ločitev cerkve od države. To je pa zopet nekaj za naše klerikalne bisagarje. Sobotni „Slove-nec" naznanja Jeseničanom s strašnim javkanjem, da je jeseniški župan Član izvrševalnega odbora narodnonapredne stranke, ki imS v svojem strankinem programu tudi točko, ki zahteva ločitev ceikve od države. Kaj pa je to tako strašnega, Jeseničani ?! Danes je država prava dekla takoimenovane katoliške cerkve. Največ državnih davkov se porabi za vzdržavanje cerkva in duhovščine, ki je pač najnepotreb-nejši stan na svetu. Večina duhovnikov — za zgled vam služijo Jesenice — porabi svoj štiriindvajseturni prosti Čas za hujskanje prebivalstva, ker drugega potrebnega opravila pač nimajo na svetu. In ti mastno plačani ljudje hočejo potem komandirati celo državo, in dobiti vso oblast v roke, da bi še lažje molzli uboge davkoplačevalce in polnili svoje žepe. Kdor stoji na stališču ločitve cerkve od države pa pravi: kdor rabi cerkev in duhovnika, tisti naj ga tudi plača, ker vera je zasebna stvar in državo nič ne briga. Glavna stvar je, da si pošten človek. Veliko je v državi ljudi, ki lahko srečno in zadovoljno žive brez cer k ve, a morajo vendar izdajati za to tisočake v obliki davkov. Na Francoskem je pred kratkim izšla postava, ki je iztirala vso duhovščino iz državnih služb ter jih kot take tudi več ne plačujejo iz državne blagajne. Državljanom je dano na prosto voljo, Če si hočejo sami vzdrževati drago duhovščino na svoje stroške. Torej bodo morali v bodoče vstanavljati verske družbe po načinu kakor v naši državi razna društva, Če bo seveda kdo Čutil potrebo za to. Pri nas bo steklo seveda še veliko vode v morje, predno se bo to zgodilo, ker imamo v državi še preveč zabitih ljudi, od katerih neumnosti se masti hujskajoča duhovščina. Prišlo pa bo enkrat gotovo, kakor gotovo n. pr. čez sto let ne bo duha in ne sluha o Zabukovčevih premodrih možganih. — Zakaj država podpira duhovščino? Kolikor neumnejše je ljudstvo v državi, tem lažje se ga odira in z njim gospodari. Državne oblasti gredo duhovščini povsod na roko ter jo podpirajo vedno in povsod. Zakaj ? Duhovnik slepari ljudstvo z boljšo bodočnostjo na „onem svetu" in mu vedno vbija v glavo slepo pokorščino. No, kmet in delavec mu navadno verjameta ter potrpežljivo pričakujeta veselejših dni na drugem svetu, duhovščina in z njo zvezana državna oblast se pa smejeta rado-voljno v pest, ker si na ta način drug drugemu olajšujeta prijetno in udobno življenje, prepuščajoč nepoznato nebeško veselje zabitemu kmetu in delavcu. To je torej tista korist, ki jo ima ljudstvo od klerikalne duhovščine ! — „Slovenski Narod" se razprodaje v trafiki g. J. Mesarja na Jesenicah, v trgovini gosp. Š t. Podpaca na Hrušici in v trgovini gosp. L. Z ore ta na Javorniku. Somišljeniki razširjajte napredno časopisje! Dnevne vesti. V Izubijani, 1. decembra. — Dr. Šusteršičev klub je včeraj pri glasovanju za pomnožitev čeških mandatov na CeŠkem tako proti Chocovemu kakor tudi proti dr. Kramarevemu predlogu hladnokrvno glasoval in s tem na sramoten način Cehom poplačal ljubezen in podporo, katero so dr-žavnozborski mladočeški poslanci jugoslovanskemu klubu tako radovoljno izkazovali. S tem so dejansko dokazovali slovansko solidarnost in svojo zvestobo proti vladi in nezvestobo proti češkim bratom in zaveznikom. Narod češki bode vedei ceniti veliko vrednost češko-jugoslovanske zveze. Svobodomiselni Jugoslovani so glasovali za oba predloga. — Kraljevski dar ljubljanskemu Škofu. Izredna velikodušnost, s katero je vlada darovala ljubljanskemu škofu 150.000 kron, je našla med občinstvom primeren odmev. Prava sreča je, da vladni možje ne vedo, kaj in kako govori občinstvo o njih iu o tem kraljevskem darilu ljubljanskemu škofu. Kar tema bi bilo tožba zaradi žaljenja na časti in poštenju. Ljudstvo tudi Čisto natančno čuti, da je ta dar simptom novega kurza v državi. Prej je veljala vsaj v davčnih rečeh postava, zdaj pa je postava čisto postranska stvar, kadar se gre za močne podpornike vladnega sistema. Dunajska vlada je vzela slovenske klerikalce v svojo službo in jih mora seveda plačevati. Malim možem je vrgla skozi kanal „Zadružne zveze" 20.000 K, poglavarju je morala seveda bogato p 1 ač a ti in darovala mu je 150 000 K. Zdaj bo ta poglavar že skrbel, da bodo njemu podložni klerikalni poslanci lepo pokorno plesali, kakor jim bo vlada godla. Škof ima kot poglavar klerikalne vojske v sedanjih razmerah veliko moč. Lahko bi se to in ono doseglo v narodnem in gospodarskem oziru, a škof si misli : prva reč je moj žep in je po tem uravnal svoje postopanje. In z uspehom, kajti 150.000 K dobiti v dar, to niso mačkine solze, posebno če se pomisli, kako kruto je vlada postopala s prošnjami za odpis potresnih posojil. — Vesela vest iz tuine Koroške. Slovenci na Koroškem so te dni izvojevali znamenito zmago. Dne 22. t. m. so bile v Spodnjem Dravogradu, v trgu ob koroško-štajerski meji, ki je bil dosedaj v nemškonacionalnih rokah, občinske volitve. Slovenci so se za občinske volitve skrbno pripravili in so zmagali naravnost sijajno. V III. razredu so dobili Slovenci 100 glasov, nemškutarji 52, v II. •razredu Slovenci 30 glasov, nasprotniki 11, v I. razredu Slovenci 11 glasov, nemČurji pa 12 glasov. Slovenci so torej zmagali v III. in II. razredu, v I. razredu so pa propadli samo za en glas! Spodnji Dravograd, dosedanja nem-škutarska trdnjava ob štajerski meji, je srečno prešla v slovenske roke! To je vest, ki bo razveselila vsakega Slovenca. Naj bi Slovenci ohranili to važno narodno postojanko vsekdar v svojih rokah, saj je Spodnji Dravograd ključ do slovenskega dela Koroške ! — »Slovenec11 in pogrebna bratovščina sv. Jožefa. Piše se nam: ^Slovenec" z dne 26. novembra je prinesel dolgo klobasarijo o bratovščini sv. Jožefa. Za danes se ne bomo spuščali v podrobno prere-šetavanje tega spisa, ker bo stvar že o pravem Času dozorela in se na pravem mestu pojasnila. Le nekaj malega naj omenimo Torej pred sedmimi leti je vložil v blagajno tedanji predsednik neko vsoto, pravi „Slo-venec". To je nekaj novega ! No, g. P. Velkavrh je bil pač le zato predsednik, da je podpisaval letno poročilo. Presneto lep predsednik, ki le podpisuje, kakor kak cerkveni ključar račune. G. gvardijan frančiškanskega samostana je v navzočnosti dveh prič izjavil, da ni imel samostan nič z denarjem opraviti. P. Vel-kovrh pa tudi pravi, da ni imel nič z denarjem opraviti. „Slovenec" trdi, da je imel Velkavrh samo nalogo podpisavati razne kozle. Zaboga, vsaj menda vendar ni sveti Jožef vse lastnoročno oskrboval'? Enkrat se trdi, da frančiškani niso imeli nič opraviti s premoženjem — drugič se pa trdi, da so frančiškani izročili premoženje. „Slovenec** trdi, da je Velkovrh odstopil! Le počasi! P. Velkovrh se je zelo branil, da bi se vršile volitve. Ali se ne spominja viharja, ki je nastal, ko se je upiral novim volitvam, in je moral sam zastopnik magistrata odloČiti, da so se potem volitve izvr- šile ? G. P. Velkovrh je potem lahko odstopil, ker ni bil več izvoljen. „Po-slanou trdi, da je novi odbor prevzel premoženje od Velkovrh a. Kako je pa to mogoče, ker ta ni imel drugega kot podpisavati letno poročilo? Tudi se je že zadnjič pojasnilo v tem listu nekaj točk, katerih se ogiba teh „več društvenikovu, kakor mačka vrele kaše. Člani pa hočemo brez vse šale izvedeti, kdo je pač gospodaril, kajti eden trdi tako, drugi drugače. Tistih „več društvenikov" bo morebiti vedelo povedati, na kak načinje oživel oni Član, ki je že umrl pred nekaj časom — letos pa je zopet prišel plačat letnino. To navado, da bi dru-štveniki umirali in zopet oživeli, polagamo novemu odboru na srce, in smo tudi prepričani, da se novemu odboru ne pripeti kaj takega, če so društveniki Še tako razburjeni, kakor trdi tistih „več društvenikov". Če bode ropotanje na občnem zboru, se bode že videlo, katerega bode tisto ropotanje razburilo. Pa za sedaj naj to zadostuje. Več še nepokopanih članov. — Idrijski klerikalci se hočejo zopet proslaviti z lepim delom. Kakor znano, je dobil učitelj pripravljalnega razreda na idrijski realki Engelbert Gangl od Mohorjeve družbe prvo nagrado 3000 K za najboljšo povest. Oswald je že povedal v idrijskih „Slovenčevih" novicah, da mu jih ne privošči, sedaj pa čujemo, da nameravajo idrijski klerikalci celo Mohorjevo družbo bojkotirati ter podpirati Jožefovo družbo, ki je nemško konkurenčno podjetje Mohorjevi družbi in res že love klerikalci naročnike za nemško družbo v slovenski Idriji. To menda vse zgolj iz zavisti, ker je Gangl u priznala družba sv. Mohorja prvo nagrado. Dalje pač že ni možno iti v strankarski strasti, v tej so idrijski klerikalci dosegli rekord. Tako početje ni samo največjega obsojanja vredno, marveč je tudi naravnost smešno, znašati se nad Mohorjevo družbo, ker je nje odbor prisodil nagrado neklerikalcu. Odbor je razpisal javno nagrade, smel je tedaj za nje tekmovati vsak slovenski pisatelj, in odbor je nagradil povesti po vrednosti, ne da bi poznal avtorje. Upamo, da ta bojkot Mohorjevi družbi ne more škodovati, kakor tudi nemška Jožefova družba ne bo obogatela z judeževimi groši idrijskih klerikalcev. — Duhovsko divjanje v spo-vednici. Z Notranjskega se nam piše: če bodo duhovniki še kaj časa tako delali, kakor delajo sedaj, se bo naša Notranjska imenovala tužna Notranjska. Tuga in srd obhaja namreč človeka, če gleda duhovsko divjanje in globoko usmiljenje ga obide s temi ubožnimi žrtvami, s kmetskim ljudstvom. Kako se že postopa, kaže naslednji slučaj: Na meji naše Notranjske leži prijazna vasica, kjer prebivajo skoro sami napredni možje. Klerikalni vihar buta že dolga leta v to napredno trdnjavico, a vsi navali so se razbili ob kraških stebrih, ki stoje trdno za svoje prepričanje. Glava teh mož je vaški oštir, ugleden in razumen mož. Ker nasprotniki z običajnimi sredstvi niso ničesar dosegli, so se oprijeli drugega orožja. V zadnjem času prihaja pogostoma neka gospoda iz Ljubljane, ki ni pri naših možeh nič priljubljena in pred nekaj tedni je škof osrečil ta kraj s „svetim" misijonom. Škof je naenkrat spoznal, da naš osiveli gosp. župnik, pristen Gorenjec, pošten in dober mož, ne dela tako, kakor novodobni petelini, hujskači in razgrajači v duhovski obleki in poslal je v to vas znanega jezuita patra Kunstlja in 2 pomagača. Pri enem teh tujih gospodov je bila pri spovedi dekla omenjenega oštirja, soproga njegova je pa trenotek prej opravila spoved pri domačem duhovniku. Sedaj 1 pa čujte in strmite, kaj se je zgodilo. Pater je vprašal deklo, odkod da je in iz katere vasi in pri kom služi. In ko je dekla vse povedala, tudi da služi pri omenjenem oštirju, seje pater zadri: Tako, v tisti črni hiši, v hudičevi luknji služiš? Če ne odpoveš službe, ti ne dam odveze. Dekla je patra zagotavljala, da se v hiši njenega gospodarja nikdar nič napačnega ne zgodi, da se tam redno moli in da ji daje gospodinja same dobre nauke. To ni vse nič pomagalo. Pater je potem vprašal, Če je bila gospodinja že pri spovedi in pri kom. Ko je dekla povedala, da je bila gospodinja pri domačem gospodu, je pater rekel: Povej ji, da to niČ ne velja: k meni mora priti in Če ne pride, reci ji, da je svinja!! Dekle je prineslo „ta suho" domov. Punca je bila tako preplašena, da dlje Časa ni ničesar povedala o tem dogodku. Ko bi bila prej govorila, bi bil nesramni jezuvit najbrž ucakal posebno presenečenje. Šele dolgo potem, ko so jezuvitje odšli, je dekle povedalo, kaj se je zgodilo. Žal, da je bilo že prepozno za tožbo. Objavljamo pa slučaj, da vidijo ljudje, kaj se počenja po spovednicah in kake božje nauke razširjajo jezuvitje med mirnim ljudstvom. Pošteni gospodarji — svarite svoje otroke in svoje posle pred Čruuhi. Opazovalec. — V Dolenjsko-topliškem kon- SUfflU Straši. Že nekaj dni gre po topliŠki dolini žalostna novica, da v konsumu straši. Cele noči baje neki zli duh pili in žaga ob železo tako, da v obližju stanujoči niti spati ne morejo. — Kaj neki to pomeni? Gotovo se že hudobni peklenski duhovi vesele prelepih razmer v našem konsumu. Morda so našle celo besede, izgovorjene na prižnici v začetku tega leta, da ima konsumno društvo v pre-teČenem letu Čistega prebitka čez 3000 K, tako hud odmev, da so pričele sedaj, ko se je dobiček izpre-menil v 45 tisoč K primankljaja, razsajati po noči nad neresnico, ki je imela najbrže namen le varati že itak ubogo, presljepljeno ljudstvo. — Zakaj konsum je po mnenju gospodov edina sila, ki vzdržuje klerikalno stranko. Ce pade konsum. pade tudi trdnjava. Vse je šlo lepo gladko, dokler je vodil knjige kaplan g. P. Natlačen. A ko je on odšel in bi moral prevzeti novodošli kaplan knjigovodstvo, se je takoj spoznalo kje in kakšen je dobiček, kolik je prebitek: ! Nato je zavrelo in sedaj vre. Odborniki se prepirajo, dolže drug drugega krivde. Gospod prodsednik se je odpovedal predsedstvu. Kdo naj bo sedaj predsednik? Nihče noče biti, dasiravno se ponuja Častno mesto mnogim. Društvo brez predsednika čaka tako svojega slavnega konca, in veličastnega pogreba, kjer bodo svetili in peli nadgrobnico gospodje Jožef Henigman, Ivan Sitar, kateri bode lahko zastopal tudi občino kot župan, in drugi. Pa saj ni čuda, da je ob razmerah kakoršne so tu vladale prišlo tako daleč. Lepe reči bi se lahko naštele in opisale — pa saj se jih gospodje sami dobro spominjajo. Opozarjamo slavno sodišče da se nekoliko ozre na topliški konsum in pregleda, če je vse to kar se govori in sliši resnica, da tako prepreči veliko zlo, katero utegne nastati, če se še nekaj časa tako dalje vleče. Dolgo itako ne more več iti, zakaj vsakar stvar, ki se nagiblje — pade. — Novi šolski in učni red je v veljavi sedaj. Treba je in bode raznih novih tiskovin. Opozarjamo vse pristojne Činitelje, da so ob tem ak-tuvalnem prasanju čuječi ter da ne bodo pripustili, da bi se nas jezik spet zapostavljal, kakor je to že tako navada ob takih prilikah. Vsi krajni šolski sveti, vsa šolska vodstva itd. na Slovenskem, bodite vsi marno pazljivi na braniku naše narodnosti! — Razmere na celjski gimnaziji so naravnost neznosne za slovenske dijake. Ravnatelj Prof t pritiska povsod, kjer le more, na Slovence, saj je celjski mestni oče in kot tak mora z vso navdušenostjo delovati proti slovenskim dijakom. Naravnost nesmisel je, da jih poučuje človek, ki agitira z vsemi silami za šulferajnsko šolo. Kako sovražen je Proft slovenskim dijakom, dokazuje, da je pred 2 leti dobilo 25 slovenskih gimnazijcev karcer, ker so šli v „Narodni dom" k „slovenskomu raju". — Po šolskem redu je dovoljeno di-jako obiskavati plesne vaje. Proft jih je pa Slovencem prepovedal! Tudi ne smejo v telovadnici imeti sokolskih hlač in srajc, dočim je bilo pred njim vse to dovoljeno. Na Prof- tovi strani stoji zvesto profesor K u r z , istotako silno sovražen Slovencem. Pred nekaj Časom so mu bile pobite šipe. Obdolžil je takoj slovenske dijake, da so mu jih pobili, preiskava je pa dognala, da so bili takrat vsi slovenski dijaki doma in da jih je pobila nemška drhal z namenom, da bi padel sum na Slovence. Sicer je na tej gimnaziji nekaj dobrih nemških profesorjev, a te sovražijo nemški dijaki. Prav bi bilo, če bi se naši poslanci pobrigali za te škandalozne razmere, ki kriče po saniranju (Je bi kaki slovenski profesorji z nemškimi dijaki uganjali take reči, kot Proft in Kurz s slovenskimi, morali bi izginili čez noč. Tu pa smeta nemška nacijonalca pred vso javnostjo početi, kar hočeta, in ne skrivi se jima las za vse njihove krivice. — Kako je okrajni glavar v Brežicah razdeljeval podpore ? Namestništvo v Gradcu je 1. 1990. dovolilo iz „zaklada zoper bedo" <>000 K podpore po viharju poškodovanim posestnikom v okraju Kozje ter poslalo ta denar okrajnemu glavarju v Brežicah Juliju pl. Vi-stariniju, naj to vsoto razdeli med podpore potrebne posestnike. Okrajni glavar je kasneje predložil izkaz o razdelitvi podpor namestništvu v Gradcu. V tem izkazu je navedeno, da je v občini Buče razdeliti 1340 kron, dočim se je v tej občini taktično rezdelilo samo 190 kron; v občini Drensko rebro bi se imelo razdeliti 5 70 kron, razdelilo pa se je samo 100 kron; vVirštajnubi se moralo razdeliti 2 50 kron, razdelilo se jih je pa samo 3O kron. Razloček med dejansko in izkazano razdelitvijo v teh občinah znaša torej IS 4 0 kron. Tako piše „Novi Slovenski Štajerc" in vprašuje, kam je prešel ta denar, ki je v uradnem iz-vestju izkazan, da se je razdelil, dejansko ga pa nihče ni prejel. Stvar je precaj temna in okrajni glavar Vistarini v Brežicah bi storil dobro, ako bi pojasnil to temno zadevo. — Sodne vesti. Sodni pristav dr. Henrik Toman v Ajdovščini je premeščen v Gorico. Za sodne pristave so imenovani avskultanti d r. Anton Marinec za področje tržaškega višjega deželnega sodišča,. dr. Leopold Jerovšek za Pazin, dr. Josip Leoncellis za Ajdovščino, Franc Vidmar za Matovun in Franc Požega za Kanal. Kan-celijski predstojnik pri okr. sodišču v Novem mestu g. Josip Lošak je imenovan za vodjo zemljiške knjige in premeščen v tej lastnosti v II. Bistrico. — Za pravnega praktikanta pri deželnem sodišču v Gradcu je imenovan absolviran pravnik g. Josip Tombak. — Profesorska vest. Gospod Ivan Leban, profesor na ženskem učiteljišču v Tridentu, je pomaknjen v VIL čin. razred. — Železniška vest Predstojnik sekcije železniškega vzdržavanja na Zidanem mostu je postal inženir Evgen Stern namesto dosedanjega predstojnika stavbnega komisarja Al o j zij a Jab r a. — Skušnjo usposobljenosti so prestali v Mariboru gg. in gospodične: Henrik Druzovič (Ptuj) za meščanske šole; za ljudske šole: Marija Gajšek (Kalobje;, Marija P aulo Šič (Nova cerkev;, Josip Ž ager (Celje okolica), Antmija Ježovnik (Mozirje), Andrej Lesko vse k (M. Puščava;, Friderik Lešnik (Poljčane), Sestra A. Železni k (Sv. Peter p. M.), Francka Podobnik (Sv. Bene-dikt v Slov. gor.), Štefanija Šeligo (Videm), Fran & e g u 1 a (Majšperk), Justina Coretti (Fram), Marija Čolnerič (Brunsee), Franc Fink (Sv. Urban p. Pt.) z odliko, Martin Koren (Nova cerkev p. F.), Franc Košir (Ptuj okolica), Anton Kova-čec (Št. Vid p. P.) Ana Mešek(Sv. Marjeta), Radovan Mejovšev (Reka), Marija P irk m a j er (Fram), Martin Stan te (Celje okolica), Jožef Va-lenčič (Celje okolica), Gustav Vo-dušek (Trbovlje-Vode). — „Osa11. Stev. 4. Vsebina: Gospe tercijalki. — V prijateljskem krogu. — Župnika Pečenkarja nerodne sanje. — Kopenick v Zagrebu. — Iz pridige k j.....kega župnika. — Klerikalnih backov koračnica itd. — Podobe: Usmiljeni lovec. — Odkritosrčni berač in skopi Bisagar. — Iz pisarno slovenskega gledališča« Nocoj se poje novo-vprizorjena Bizejeva romantična opera „B is eri". — Za torek se pripravlja komedija „Marietta" italijanskega pisatelja Giulia Galline. V naslovni ulogi nastopi naša prva naivka, gospa Bar jak taro viceva, ostale večje vloge so v rokah gospe Danilove ter gonpodov Danila, Verovška in Dragutinovi č-a. — Druiba sv. Cirila in Metoda V Ljubljani opozarja vse zavedne Slovence, da so v dveh raznih vrstah že izšle družbine razglednice, namenjene za Božič in za novo leto. Posamezne razglednice se bodo prodajale pri trgovcih po 10 v. komad. Trgovcem dovoljujemo radi primeren popust; vendar tega opozarjamo, da oddajamo razglednice le proti gotovemu plačilu in ne pod 100 komadov skupaj. Naročila naj se našlo v-ljajo na: „Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani". Slovenci! Segajte po tem domačem in ob enem toliko domorodnem blagu. Vodstvo družbe sv, Cirila in Metoda. — Miklavžev večer. V sredo, dne 5. t. m. priredi ljubljanski „Sokol" običajni „Miklavžev večer" v telovadnici „Narodnega doma". Za ta večer je sveti Miklavž že napovedal svoj osebni nastop v sijajnem spremstvu. Spremljal ga bode nežnomili venec rajskih angeljcev, seveda pa pripelje seboj tudi kopo vklenjenih hudobcev. Ob tej priliki obdari pridne z nebeškimi slaščicami, poredneža pa pouči in posvari, ali pa pusti po hudobcih odvesti v pokorišče. Da se pa sv. Miklavžu skaže posebna čast, svirala bo med programom popolna Društvena godba. Posebna darila naj se oddajajo pri gospe »ešarkovi v Selenburgovih ulicah. Imena naj se veliko in vidno pišejo. Pričetek bo ob poluosmih. Vstopnina za člane in nečlane 50 vin., otroci so prosti. — V spomin Simona Gregorčiča. Ob začetku seje odbora družbe sv. Mohorja dne 29. novembra se je družbeni predsednik, preč. gospod Jan. Vidovic s srčnimi besedami spominjal nenadne smrti našega od ličnega pesnika S. Gregorčiča in izrazu sožalje družbenega odbora ob bridki izgubi, ki je zadela naš narod slovenski. Odborniki so se v znaK sožalja dvignili s sedežev. — Pevsko društvo ,,Slaveclc ima v nedeljo dne 2. decembra pevski večer v prostorih A u r o v e restavracije v Volfovih ulicah. Društveni člani in gostje dobro došli. Vstopnine ni. — Pevskega društva „Ljubljane" izvanredni občni zbor, ki se je vršil v sredo dne 28. listopada v restavracijskih prostorih „Narodnega domau, je bil jako številno obiskan. Vsled nenavzočnosti predsednika je vodil občni zbor podpredsednik gosp. R a d o Š t u r m, ki je v svojem pozdravnem govoru orisal namen zborovanja, ter konštatujoč sklepčnost prešel na dnevni red. Kot prva točka dnevnega reda je bila volitev predsednika in podpredsednika. Na predlog g. J u v a n a, ki so ga podpirali tudi gg. Kobal, Pavšek in Vovko izvoljena sta bila ob živahnem odobravanju soglasno predsednikom g. R a d o Š t u r m, podpredsednikom pa g. Slavo j Polašek. Tretja točka dnevnega reda je obsegala premembo pravil, ki jo je utemeljeval g. Rado Šturm. Predlog je bil sprejet. Pri četrti točki raznoterosti se je razmotrivalo največ glede 6. prosinca 1907 vršeče se društvene petnajstletnice. Ker se ni na to ogla--sil nikdo več k besedi je zaključil predsednik, poživljajoč pevce do vstrajnega dela, izvanredni občni zbor. — „Miklavžev večer", ki ga priredi jutri pevsko društvo „Ljubljana" v areni „Narodnega doma", obeta biti na podlagi bogatega sporeda vrlo zabaven. Pripomniti moramo, da je začetek določen na 5. uro popoldan, vsled česar je dana starišern jako ugodna prilika, da se ga s člani svojih rodbin in otroci lahko udeleže. Arena bo dobro kurjena Vstopnina GO v. Člani in otroci v spremstvu starišev so pa vstopnine prosti. — Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo priredi na Štefanov dan, t. j. 26. t. m. običajno božičnico na korist bolniški blagajni tega društva. Da bode uspeh božičnice tem ugodnejši, dovolili si bodo pribodnje dni nekateri člani znane p. n. dobrotnike društva obiskati ter se že danes prav toplo priporočajo njihovi blagonaklonjenosti. — Pevski klub c. kr. poštnib in brzojavnih uslužbencev v Ljubljani priredi 5. decembra t. 1. „Miklavžev večer" v dvorani „Pun-tigamske pivnice, Turjaški trg. št. 1. Miklavž s svojim spremstvom nastopi točno ob poluosmih zvečer. Na večeru svira godba. Vstopnina za osebo 20 v, otroci, ki pridejo s svojimi roditelji, so vstopnine prosti. P. n. stariši, ki žele, da dobe otroci posebna darila od Miklavža, naj jih prineso tisti dan od 4. do 7. ure v „Katoliški dom" I. n. — Mestno drsališče. Mestna občina ljubljanska je prevzela drsališče in ribnik pri Tivolski graščini v lastno upravo. Pristopen bode sedaj ta prostor vsem slojem prebivalstva brez razločka narodnosti. V interesu zdravju koristnega in zabavnega športa drsanja in vesljanja, ki ga moderno in napredno mesto Ljubljana nikakor ne more pogrešati in z ozirom na velike troške in breme, ki si ga je naložila mestna občina s tem podjetjem, pričakovati je, da se prijatelji tega športa v obilem številu oglase in vsak po svojih močeh podpira nadaljnji razvoj tega podjetja. Letne vstopnice se dobivajo pri mestni blagajni in pri hišniku na drsališču, dnevne karte pa pri blagajni na drsališču. Staršem in prijateljem mladine se nudi sedaj, ko se bližata Miklavž in Božič, najlepša prilika, podariti mladini kot primerno darilo letno vstopnico za drsališče. — Posestniki rakev na pokopališču pri Sv. Krištofa so sklicani vsled razglasa mestnega magistrata št. &2S18, z dne 7. novembra t. 1., da se posvetujejo o primerni prehodni dob* onih rakev in grobnic, katere še niso prenapolnjene, in sicer na dan 5. decembra t. 1. v veliko dvorano ^Mestnega doma". — Posestniki rakev in grobnic, kateri so svoje pravice že od julija 1904. sem z vlogami in protesti izražali, opozarjajo se, da se snidejo omenjeni dan k temu posvetovanju, da se na tem zavza-mej° glede nadaljne porabe še ne napolnjenih rakev in grobnic, katere so si napravili s tolikimi stroški. Akoravno je bilo pokopališče pri Sv. Krištofu tako nenadoma zaprto, z motivacijo, da je zemlja že prenapolnjena z organičnimi snovmi, vendar se pa ta ukrep ne more raztezati na rakve, posebno tiste ne, katere še niso polne. Posestniki rakev so imeli premalo časa napraviti si novih rakev na pokopališču pri Sv. Križu. V vseh drugih mestih se jemlje v takih slučajih ozir posebno na one grobnice, katere odgovarjajo predpisom v zdravstvenem in stavbno-teh-ničnem oziru, ter se dovoli za premestitev večleten rok. Zato bi bilo na mestu, da bi se premestitev rakev polagoma izvrševala, da bi se mogle med tem časom napraviti nove rakve na novem pokopališču — Pokopavanje mrtvecev se je protestantski občini na njenem starem pokopališču še na nedogleden čas dalje dovolilo, z motivacijo, da se v tem kraju v dogled-nem Času še ne bo zidalo, oziroma mesto razširjalo. Pri Sv. Krištofu se ne bo in še tudi ne sme določeno dobo zazidavati, zato ta ukrep nikakor ni na mestu, ter se vsled tega vabijo vsi posestniki rakev, da se tega posvetovanja mnogobrojno udeleže, ter na njem izrazijo in zahtevajo, da se jim dovoli primerna doba pokopavati svoje mrtvece v stare, še ne napolnjene rakve pri Sv. Krištofu, ter da se jim odmeri primeren rok za napravo novih grobnic na novem pokopališču. Zadruga gostilničarjev, krč-marjev, kavarnarjev, žganjetoč-nikov in izkuharjev v Ljubljani je imela v četrtek popoldne v veliki dvorani „Mestnega doma" izreden občen zbor, ki je bil prav dobro obiskan. Navzočih je bilo do 250 Članov. Načelnik g. To s ti je pozdravil ude-ležnike in o tvoril zborovanje. Predstavil je g. Franc het ti j a kot načelnika zveze kranjskih obrtnih zadrug, zadružnega inštruktorja g. dr. B l o d i g a ter zastopnika politične oblasti g. Jančigaja. Opozoril je navzoče, da delujejo za povzdigo svojih stanov. Nato se je prečital zapisnik zadnjega rednega občnega zbora in se odobril. O ureditvi cene piva je poročal g. Novak. Ako Ljubljana potrebuje na leto 50.000 hI. piva in bi se to pri vrčku 1 kr. dražje točilo, bi imeli gostilničarji 200.000 K več letnega dobička. To povišanje se mora izvršiti povsod. G. Trontelj se je tudi zavzemal za to povišanje. Večje gostilne in restavracije že itak točijo pivo po 11 in 12 kr. vrček, istotako ga morajo tudi manjši gostilničarji. Naj se kaznuje oni, ki bi je točil pod 11 kr. Za predlog sta govorila še gg. Zaje, D a ch s. Dachs je dejal, da bo povišanje cene piva jako dobro vplivalo na delavske sloje, ki bodo lahko pritisnili potem na svoje delodajalce, da jim povišajo plačo! Kaki katoliški backi bodo že verjeli tem besedam, ki jim jih bo kvasil Dachs,kadar bo na katoliški podlagi kandidiral v občinski svet in trgovsko zbornico. G. J a n -čigaj opozarja, da bi šlo to podra-ženje nekoliko predaleč; naj se ne pritiska na gostilničarje, in naj bi se ne sklepalo o tem. Ne strinja se, da bi zadruga posegala v osebne gostil-uiČarske zadeve, kar se je zd#lo neu-mevno g. To s ti ju, češ zakaj ne bi smeli gostilničarji povišati cen pijače, če smejo mesarji zviševati cene mesa. G. Bergant je dejal, naj bi se vsi gostilničarji zavezali, da plačajo po 5 K v mojstrsko bolniško blagajno, če bodo pivo točili ceneje nego po 11 kr. vrček. Predi g Novakov je bil sprejet z dostavkom da se vse pivo tudi ono čez ulico podraži s 1. januarjem 1907. 5 K plača, kdor hoče. Glede ureditve prodaje smodk in sval-Čic v gostilnah je poročal g. Dachs. Predlagal je, da se si. januarjem 1907 ustavi prodaja smodk po vseh gostilnah toliko časa, dokler fin. ministrstvo ne odgovori na resolucijo zadnjega občnega zbora v tem oziru oziroma dokler ne da zopet onih pravic, ki so jih nekdaj imeli gostilničarji. K tej točki so govorili še gg. Franchetti,Zajc, Trontelj. Predlog je bil sprejet. O spremembi § 4. zadružnih pravil je poročal g. Trontelj. Predlagal je, naj plača v zadrugo mesto 10 100 K vsak, kdor začne gostilničarski obrt. Sedanjih članov ne zadene to. Za zvišanje te vstopnine se je zavzemal tudi dr B 1 o d i g , toda ustanovili naj bi se dve vstopnini. Kdor hoče sam izvrševati gostilničarsko obrt, naj plača 100 K, zakupniki pa po 150 K, iz-vzemši one, ki nadomeščajo vdove ali mladoletne. Kdor hoče poleg ene gostilne imeti še eno, plača tudi 150 K. Kdor pred pretekom enega leta proda koncesijo, plača tudi 150 K Kdor opusti obrt in jo pred 6 meseci zopet začne, ne plača nič vspre-jemnine. (Zadnji predlog je bil D ao h -s o v.) Sprejet je bil predlog Tront-Ijev. Glede proste policijske ure je poročal g. Tosti. Doslej so imeli gostilničarji in kavarnarji vsako leto o Božiču, Novem letu in pustni večer odprto vso noč. Lansko leto so jim pa to prepovedali. Naj se sprejme resolucija, da deželna vlada vpliva na magistrat* da da gostilničarj-m prosto celo noč o Božiču in Novem letu. (Dachs se je moral pri tej priliki zaleteti v „Narodni Dom.") Istotako naj se sprejme resolucija, da se uvedejo kuponi, ki jih naj za vsako uro plačajo gostje, Če hočejo čez policijsko uro biti v gostilni. Sprejeto. Glede prvega kranjskega gostilničar -skega shoda v Ljubljani je govoril g. Zaje. Potreben da je, da se vsi kranjski gostilničarji združijo v krepka organizacijo. Odbor zadruge ljubljanskih gostilničarjev seje zavzel,da s e p<-nižjeavstrijskem zgledu priredi kranjski gostilničarski shod. Naj «e izvoli pripravljalni odbor, ki naj dela na to, da se shod vrši prihodnjo pomlad. G. dr Blodig seje zavzemal, naj bi se po vsem Kranjskem ustanovile strokovne zadruge gostilničarjev, kar bi pospeševa* ta shod. Sprejet je bil predlog Zajcev. V pripravljalni odbor se pokliče poleg sedanjega zadružnega odbora še pomožni odbor. O prodaji piva v steklenicah je poročal g. Tosti, ki se je zavzemal zato, da pivovarnarji ne bi smeli prodajati pivo v zabojih privatnim osebam. Pivovarnarji so se že zavezali to storiti od 1. novembra t. 1. dalje Članov dolžnost je, da pazijo na vsak slučaj, Če bi se prodajalo pivo privatnikom. Katerega pivovarnarja zaloti pri tem, se ga bojkotira. O ba-rantijah s koncesijami in njih pode-ljeuju je poročal g. Dachs. Predlagal je, naj se naprosi mestni magistrat, da prepreči vsako zlorabljanje koncesij. Sprejeto. Glede privatnih izkuhov in vinotočev je poročal g Z a j o. V Ljubljani imajo nekatere ženske po 20 do 30 oseb na hrani im delajo s tem občutno škodo gostilničarjem. Mestni magistrat te poživlja, da stori potrebne korake v obrambo gostilničarjev. Nato je govornik napadel kmetijsko družbo zaradi nameravane ustanovitve založne kleti v Ljubljani in zaradi vinskih p o skušenj. Kmetijske družbe kot mešetarja med vinorejcem in gostilničarji ni treba. Nato je napadel v naj ostrejšem tonu Tirolce in dalmatinske milijonarje, ki uganjajo nesramno konkurenco, ko prodajajo vina po izredno nizki ceni, s čimer hočejo uni-Č>ti domaČe gostilničarje. Zastopnik bratov Novakov i će v g. Jak«>b Bole je protestiral v varstvo svojega gospodarja, da bi se trdilo, da se v gostilni Novakovićev v Sodnijskih ulicah uganja nesramna konkurenca, ker se tam točijo pristna vina po nizk ceni. Da predgovornikove besede lete na to gostilno, ve vsak, kdor pozna razmere. Kar je pa predgovornik preveč rekel, bo že dajal odgovor drugod. Tu je nastal silen vihar v dvorani. Dachs, ki je predsedoval, je vzel govorniku besedo, zadaj so p h vpili: Ven ž njim! Dasi je gospod Bole kazal postavno pooblastilo, mu Dachs ni dovolil več govorti. Glede privatnih izkuhov je izjavil g Jan Čigaj, da se magistrat drži vedno le zakona. Od takih izkuhov se sicer pobira davek, koncesije pa ne potrebujejo. Pri raznoterostih se je načelniku g. Tostiju naklonila nagrada 600 K za njegovo uspešno delovanje za zadrugo. G. Zaje ji govoril glede položnine za steklenice, ki jih dajo gostilničarji čez ulico. W*TT Daljo v prilogi. H 2 Prilog- ..S ove >s*emu zarodu" št 276, dnć 1 decembra 1906. Končno si je g. Tosti privoščil časopisje, češ, da dela zdražbo s tem, da brezobzirno priobčuje razne pretepe in druge podobne gostilniške dogodke ter izrazil željo, da bi se to v prihodnje docela opustilo, ker je na škodo gostilničarjem. Gosp. Tosti nam gotovo ne zame;i, Če mu povemo, da tistih gostilniških pretepov nismo krivi mi! ,118.154 K 77 h prometa. — Rojanska čitalnica priredi Ki. t. m. v Barkovljah dramatično predstavo. Uprizore se MilČinskega „Cigani". Čitalnica jo povabila gosp. Danila, ki bo pri tej predstavi igral vlogo Radoslava. — Kavarna »Prešeren" v Zagreba. Naš rojak g. Feliks Kobal je prevzel znano kavarno „Bauer" v Zagrebu, ki je bila dosedaj v židovskih rokah. Nahaja se na voglu Ilice in Frankopanskih ulic in je ena najelegantnejših in najbolj obiskanih kavarn v Zagrebu. Gosp. Kobal bo kavarno prenovil in jo prekrstil v kavarno „Prešeren". — „Vest n" policist. Pred kratkim je iz Reke pobegnil 23letni mestni policijski stražnik Evgen Mathis, rodom iz Bolcana na Tirolskem in de-fravdiral 33 K 33 vin., poleg tega pa tudi odnesel par črevljev in službeni plašč. — Roparski umor. Kakor smo svoj čas poročali, je 1. junija t. 1. lGletni Rudolf S t a n i č poneveril odvetniku Reinerju kot njegov pisar v Osjeku 310 K, v par dneh zabil ta denar in da bi prišel do drugega denarja, najel v Zagrebu hjakarja Ferda Horvata, ki naj bi ga popeljal v par ur oddaljene Sesvete. Na poti je Stanič Horvata ustrelil, da je padel s kozla, nato pa zdirjal z vozom v Sesvete, kjer je hotel prodati voz in konja. Stanič je bil pred zagrebškimi porotniki obsojen na 181 etno ječo. Otroci ognjegasci. V Ba-hovčevi izložbi poleg Prešernovega spomenika so razstavljene slike otrok Slovenca g. Turnherr j a, lastnika parne žage v Loškem potoku. Ti otroci so 5. septembra letos v Nemški vasi pri Ribnici z domačo briz-galnico omejili velik ogenj, ki bi bil sicer uničil celo vas. Maščevanje je sladko a včasih tudi bridko. Dninarja Fran Slovša in Anton LampiČ se že precej časa mrzko gledata. Ko je prvi pred nekaj dnevi Lampice ve ga brata na cesti srečal, potegnil je iz žepa nož in mu ž njim zadal rano. Na to mu pa pride nasproti še Anton LampiČ in Slovša se ni mogel vzdržati hude jeze. Brez pomisleka naperi samokres in ga namerj enega proti Lampiču petkrat sproži, a k sreči ne zadene. To ga je pa tako togotilo, da je hotel napraviti sovraštvu konec na poseben način. Sel ie sam na policijo in celo zadevo naznanil, češ, nož in samokres je vrgel v Ljubljanico in močno obžaluje — pa ne čin — ampak, da Lampiča z nobenim strelom ni zadel. — Razburjenega Slovša so vtaknili pod ključ in oddali sodišču, ki bode goiovo pomirilo njegove razburkane živce. — Premog kradejo. V zadnjem času so počele hoditi na južni kolodvor razne ženske in otroci, posebno je teh preoej v Vodmatu in po Zeleni jami, kar z ročnimi vozički krast premog, ki je deloma last južne železnice, deloma pa zasebnih strank. Nekatere so bile že zaradi tega sod-nijsko kaznovane, a še nočejo razločevati, kaj je njihovega, kaj tujega. Tudi te dni je bilo inflagranti zasa-čenih nekaj teh uzmovičov. Opozarjajo se vsi, ki bi hoteli še nadaljevati ta brezvestni posel, da se bode proti njim kazensko postopalo. Ako pa bodo otroci, ki nosijo, oziroma vozijo, ukradeni premog domov, mladoletni, bodo imeli mesto teh pa stariši neprilike pri sodišču, ker dajejo svojim otrokom potuho in jih na ta način navajajo k tatvini. — Delavsko gibanje. Včeraj se je pripeljalo iz Amerike 00 Hrvatov, Slovencev in Macedoncev. 40 Hryatov je prišlo iz Heba, 30 Ogrov iz Tirolskega, 24 Lahov se je pa po- vrnilo iz Kranjskega v svojo domovino. — Rankovec za 10 K je izgubila neka gospodična na potu od glavne poŠte po Knaflovih ulicah in Bleivveisovi cesti do mestne šole na Vrtači. Pošteni najditelj naj denar izroči v upravništvo „Slovenskega Naroda". — „ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer koncert v hotelu „Južni kolodvor" (Seidl) Kolodvorske ulice. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost. — Jutri zvečer se vrši koncert v kotelu „Ilirija" (Kolodvorske ulice), in sicer v korist spomenika Simonu Gregorčiču. — Na razna vprašanja se naznanja, da se vrši v četrtek, 6. t. m. po vinski pokušnji koncert v kavarni „Europa". Začetek ob 9. uri. — Ljubljanski sekstet na lok koncertuje danes zvečer ob 9 uri v „Narodni kavarni". Vstopnina prosta. — Jutri se vrši koncert v meščanski pivarni (Razberger), Sv. Petra cesta. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost. — V restavraciji na kolodvoru se dobi vsak petek ribji brodeto in vsako soboto sveže klobase. VeČ je izvedeti iz inserata. — Izkaz društvene posredovalnice slovenskega trgovskega društva „Merkur12. V službo se sprejmejo: 3 poslovodji, 2 potnika, 2 kontorista, 6 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 4 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 1 pomočnik modne in galanterijske stroke, 3 prodajalke, 7 učencev. — Službe iščejo: 1 poslovodja, 2 knjigovodja in korespondenta, 12 pomočnikov mešane stroke, 3 pomočniki špecerijske stroke, 3 pomočniki manufakturne stroke, 2 pomočnika železninske stroke, 2 pomočnika modne in galanterijske stroke, 11 kontori-stinj, 3 blagajniČarke, 3 prodajalke. — Jugoslovanske vesti. — Hrvatski sabor. V včerajšnji seji je sabor pričel razpravo o zakonskem načrtu o varstvu svobodnih volitev. Kot prvi je govoril poročevalec dr. Dušan P o p o v i o. Govornik je priporočal zakonski načrt v odobrenje ter razpravljal o posam-nih točkah zakonske osnove. Ta načrt je samo del potrebnih ustanovnih reform, ki se morajo šele izvesti. V danih razmerah je bil najbolj potreben zakon o čistoti volitev, zato je tudi saborska večina sklenila, da s tem zakonom prične svoje reformno delo. Zakonski načrt temelji na teoriji, da je vsaka ingerenca na volilni akt kažnjiva. Posl. dr. Vrb a ni ć je izrazil svoje veselje, da se je predložil zakon, ki zagotavlja svobodo volilcev, ter naglaŠal, da ima ta zakonski načrt samo provizoričen značaj, ker bo z. uvedbo volilne reforme, sloneče na načelu splošne volilne pravice, itak postal brezpredmeten. V imenu StarčeviČancev je govoril dr. A. Horvat, ki se je tudi izjavil za vladno predlogo. Nato so sledile interpelacije. Po zaključnem govoru poročevalca drja. Popovima je odbor sprejel zakon v generalni debati. — — Odsek za volilno reformo. V četrtek se je konstituiral odsek za volilno reformo v hrvatskem saboru. Za predsednika je bil izvoljen posl. dr. Fran Vrbanie, za podpredsednika posl. dr. Božo Vinko v i o, za poročevalca pa posl. dr. Ivan Lorkovič in dr. Ž i t h c Pe tričić. — „Zveza jugoslovanskih književnikov in časnikarjev". „Društvo hrvatskih književnikov" v Zagrebu je izvolilo v osrednji odbor Zveze jugoslovanskih književnikov in Časnikarjev tele svoje zastopnike: Ljubomira pl. Babica- G j a 1-skega, pisatelja in narodnega posl. za podpreds., prof. Otona Bošnjaka za tajnika in za odbornike drja. Mili voj a Dežmana, urednika „Obzora", drja. Gjura Š ur m in a, vse-učiliškega prof. in narod, poslanca in Mihovila Nikoli ča, književnika. — ^Jugoslovanski almanah". Jeseni 1. 1904. ob priliki L jugoslov. umetniške razstave v Bel-gradu se je rodila misel, da se izda „Jugoslovanski Almanah", ki bi naj obsegal reprodukcije najboljših razstavljenih slik in književne doneske pisateljev in pesnikov vseh Štirih jugoslovanskih plemen. Almanah bi imel iziti v prvi polovici 1. 1905 in sicer v Belgradu. Slovenski književniki so poslali svoje prispevke začetkom meseca januarja 1. 1905. Toda pretekli so meseci, leto, a o „Almanahu" ni bilo duha in sluha. Slovenci smo opetovano urgirali izdajo, a pomagalo ni nič. Ko smo zahtevali nazaj rokopise, se je nam reklo, da izide „Jugoslov. almanah" ob priliki H. jugoslov. umetniške razstave v Sofiji letošnje leto. A tudi razstava v Sofiji je prešla, o „Almanahu" pa ni bilo ničesar slišati. Danes smo dobili obvestilo iz Belgrada, da se je končno vendarle definitivno opustila misel, izdati „Jugoslov. almanah" in da se pisateljem vrnejo poslani roko* p is i. Ko „Almanah" ni izšel v napovedanem Času, smo vedeli takoj, da ne bo nikdar zagledal belega dne. In bili smo žalostni ter smo se spominjali onih besed, ki jih je rabil kralj Peter v avdijenci jugoslov. umetnikov in književnikov 1. 1904., da smo Jugoslovani enaki peči, ki se hitro razgreje, a še hitreje ohladi. Kralj Peter je govoril prav! Kako hitro se pri nas poleže navdušenje, je pokazal slučaj z „Jugoslov. almanahom41. A še nekaj je vplivalo na usodo „Almanaha", o čemer je tudi treba spregovoriti odkrito besedo. Srbskemu odboru je nedostajalo resne volje in potrebne energije, to je treba odkritosrčno priznati, tudi za slučaj, ako bi bila nevarnost, se komu zameriti. Slovenci nismo bogati in ni-mamo v izobilju denarnih sredstev, to pa lahko trdimo, da bi se pri nas prav lahko našel založnik, ki bi bil svoječasno prav rad izdal — nota bene — na svoje stroške „Jugoslov. almanah!*1 — a v Belgradu? * Najnovejše novice. Umrl je na Dunaju izredni vseučilišČni profesor dr. Karel Garzarolli plem. Thumlack. — Morilka. V Filadelfiji so zaprli neko Bridgetcarev, ki je umorila pet oseb, med njimi tudi svojega moža in dva otroka, da je dobila zavarovalnino. — Grozovit viharje razsajal v Guatemali. Ubitih je nad 50 oseb, nad oOO hiš je zrušenih. — Sleparije z „mastolom". Dunajska židovska tvrdka Ldwy i. dr. je preplavila zadnje čase nekatere dežele, posebno Štajersko, s svojim redilnim sredstvom za živino, imenovano „mastol". To sredstvo je brez vsake vrednosti. Lowyja so zaprli. — Išče se zobozdravnik za — slona. Ravnatelj velikega cirkusa v Barmenu išče zobodravnika, ki bi plombiral največjemu slonu desni zob, levega pa mu do polovice Gdzagal. Dosedaj se še ni prijavil noben zobozdravnik. — Za a d j u t a n t a srbskega prestolonaslednika sta imenovana generalna majorja P op o vi ć in Os t vi č. Za vzgojitelja princu Aleksandru je poklican neki ruski polkovnik. — Dva vlaka sta skupaj trčila v Lynchburgu (Vrrginija). Pet oseb je ubitih, med njimi predsednik železniških družb Spenser. — Za IS milijonov kron je kupila družba Feltrinelli na Sed-mograškem gozdove, ki so bili last vseučilišča v Hermanstadtu. — Pohoten menih. Iz Buda-pešte je izginil menih Barabaš, ki je onečastil več šolskih dečkov. Neki zapeljani deček se je ustrelil, a njegova mati je znorela. — Eksplozija v Tv'ittenu. Dosedaj so našli 30 mrtvih in 140 ranjenih. Mnogo oseb še pogrešajo, ki so gotovo podsute. Več delavcev je zblaznelo. 25 hiš se je popolnoma zrušilo, nad 100 hiš pa je tako močno poškodovanih, da jih bodo morali podreti. Skoda znaša več milijonov. Tovarna še vedno gori. — Ustrelil se je ravnatelj ljudskega gledališča v Budapešti P. Vidor, ker ni mogel plačati 52.000 K najemšČine. * Župnik — babica. Pred porotniki v Montpellieru je bil pretekli teden župnik Cassan obtožen sledečih zločinov: prikrivanja poroda, umora otroka vsled malomarnosti, umora otrokove matere, prepovedanega izvrševanja porodniškega posla. Župnik je trdil preza Niigle se je vozila z doma v New Vork Na parobrodu se je takoj vsem priljubila, ker je znala tako lepo zabavati otroke mnogobrojnih potnikov. Nekega dne pa jo je obšla hipna blaznost, da je zgrabila fantka, s katerim se je igrala ter ga vrgla v vodo. Otrok je utonil, a blazno so zaprli v kajuto. Blaznost pa jo je kmalu minila, a v Ameriki se vendar ni smela izkrcati. * Svinj manjkaf asesorjev pa je preveč. Glasilo kmetovalcev v pruski Sleziji je prineslo članek iz izvestja osrednje zveze pruskih kmetijskih zbornic, kjer se dokazuje da se redi čimdalje manj svinj. — Odstavek niže pa navaja statistiko uradništva, kjer dokazuje, da je z vsakim letom š'evilo asesorjev več je. * Prerokovanja špiritista V berolinskih spiritističkih krogih je poznan v prerokovanju zanesljiv medij pod imenom gospe De Ferieme. V neki špiritistični seji je izrekel ta medij nova prorokovan]a, ki so jih navzoči stenografirali. Medij je zaslovel, ker je prerokoval požar v newyorškem pristanišču, proglašenje Drevfusa nedolžnim in nesreče v rudniku v Mostu, Glasom najnovejšega prorokovanja postane Berolin v nekaterih letih svetovno kopališče. V „Tiergartnuu bodo odkrili zdravilni vrelec, ki bo čudovito ozdravljal bolne na prsih. Leta 1917. bo velika pomorska bitka, v kateri se bo Nemčija proslavila s svojo vojno mornarico. Bismarko e kosti se prepeljejo v Berolin, a papeža bo nekdo umoril. — Kdor hoče verjeti, naj verjame. * Pasja ponižnost. Kakor znano, so bili nedavno v Aacbenu vzeli iz kripte Karlu Velikemu obleko ter jo prenesli v Berolin, da jo fotografirajo v znanstvene namene. Sedaj so obleko prinesli nazaj. Pri tej priliki je imel stolni prost dr. Bellersheim pridigo, v kateri se je takole plazil po trebuhu: „Povodom prenosa relikvij (?) se je dogodilo nekaj tako vzvišenega in pomembnega, da zasluži biti zapisano v letopisih naše bazilike na škrlat z zlatimi črkami. V nedeljo 5. avgusta 190G je sprejel cesar Viljem II. v novi palači v Berolinu tajnega svetnika Lessinga, ki mu je predložil in razložil dragoceno obleko Karla Velikega. Prešiujen (?) o neprecenljivi vrednosti relikvi je cesar izrekel kardinalu Fischerju v Kolinu svojo zahvalo v daljši brzojavki, in jaz čutim v tem pomembnem tre-notku sladko (?) dolžnost hvaležnosti. V imenu celega kapiteljna se ponižno zahvaljujem Nj. veličanstvu cesarju Viljemu II." itd. — In sedaj bo zopet čutil cesar „sladko zavest", da se zahvali za prostovo pasjo ponižnost in tako lahko gre ad infiuitum. * Gozdni orjaki. Največje drevje na svetu je v avstralskem gozdu blizu mesta Melbourne. Drevesa so takozvani evkalipti, visoka po 100 metrov in popolnoma ravna. Eno med njimi je celo 152 m visoko. Njegovo deblo ima poldrugi meter nad zemljo 5 5<> m v obsegu. Drevesa v bližini so vsa po 75 do 90 m visoka. Drugi tak orjak je bil velikanski oreh v Stur-gon Creectu, v grofiji Lee. Ta je imel še v višini 26 metrov 4 42 m premera. Prodan ie bil za 40.000 K. Se višji hrast so našli v strugi reke Rone blizu mesta Culoze leta 1884. Bil je to predpotopui hrast, 37 m visok, a na spodnjem koncu je obsegal 9 metrov. Prodan je bil za 100.000 frankov. Njegovo starost so izračunih na 700 do 1000 let. Prirodoslovci pravijo, da so v Kaliforniji drevesa, ki so stara pet do šest tisoč let. Na otoku Cejlon je sveto figovo drevo, pod katerim je baje ležal Buddha, ko je bil prosvitljen. Drevo je bilo zasajeno leta 288 pred Kristom ter je sedaj staro 2194 let. * Jetičen spomenik. Pred enajstimi leti so v Zgorelcu (Nemčija) odkrili spomenik vojnemu ministru grofu Roonu. Seveda slovesno ob pokanju pušk in običajnih fraz. Spomenik je bil iz brona, kras mestu. Napravil je spomenik profesor Joha-nes Pfuhl. Letos pa se je zgodilo s spomenikom nekaj nenavadnega. Začel se je počasi krčiti; najprej so ministru usahnila močna meča, tudi trebuh mu je začel upadati, iz njega pa se je cedila neka bela tvarina. Nihče ni vedel pravega vzroka tej čudni bolezni; nekateri so pač vedeli, a so molčali. Končno so le vprašali nekega kiparja za svet. Ta je spomenik preiskal ter konstatirali Spomenik, dasi je veljal 23 000 mark, ni iz brona, temuč le s pomočjo gal-vanoplastike z bronovino prevlečeni mavec, ki se je sedaj začel razkroje-vati ter bi se bil kmalu kip zrušil. Seveda so osramočeni meščani j etični kip brž odstranili ter si ga namestili z novim, ki pa je res iz brona. Sicer pa je na Nemškem še več takih spomenikov, ki bi jih ne bilo škoda, ako bi jih snedli Črvi in molji. * Trganje planinskih cvetlic prepovedano. Švicarski državni svet je izdal naredbo, ki prepoveduje redke planinske cvetlice trgati, prodajati, kupovati in izvažati. Orožniki, gozdni čuvaji in carinski stražniki imajo ukaz, povsod paziti, da se naredba izvršuje. Prestopek se kaznuje prvikrat z globo 100, drugič z 20< > franki, oziroma tudi z zaporom. * Prismojeni nemški klubovci. V Gradcu se je „Pfeifenklub Wicken-burg" prekrstil na ime „Hauptmann Ktipenick Klub". Obenem se je sklenilo, da se o tem „gospod" Viljelm Vogt pismeno obvesti, ('udni pojmi kulturonosnega naroda, ki proslavlja sleparje. * Koliko znosijo čebele skupaj. Pri zadnjem ljudskem štetju so našteli v Avstriji 995 281 panjev, iz katerih se dobi v enem letu 56.881 meterskih stotov medu in 3293 met. stotov voska. Ako se računi med povprečno po 1 K, vosek pa po 3 K pri kilogramu, znaša to skupno vrednost 6,666.500 K. Ako bi se hotelo ves vosek in med ene letine odpeljati, potrebovali bi 602 železniška voza, ako bi naložili v vsakega 10.000 kilogramov. Ker pa tovorni vlak na vadno nima več kakor po 20 polnih voz, potrebovali bi -JO tovornih vlakov. In Čebelice so vse to znosile po praških in kapljicah. * 100.000 mark za en rokopis Izak, sin Abrahama, višjega duhovnika židovske samaritanske občine je ponudil londonskemu britanskemu muzeju na prodaj neki rokopis. Izak se nahaja v veliki bedi ter zahteva za rokopis 100000 mark. Ta rokopis je prepis glasovitega 4700 let starega izvirnega prevoda pentateuba iz hebrejskega na samaritanski jezik, ki je bil napravljen pred 1000 leti. Rokopis je dolg okolu 7 metrov v malih poglavjih in pisan s samaritanskimi črkami Rokopis je shranjen v dragoceni škatlji. * Gledališč ni katekizem. A k zoprno motenje razgovarjanja v odmoru. Spomenik: honorar po smrti. Uspeh: kar imajo baje le nespo-sobui. Počitnice: prizauašanje občinstvu. Gostovanje: ako nikakor ne gre več. Literarno: ako nihče ne gre notri. Originalno: kar d ve sezoni ni bilo več na vrsti. Talent, umazano tekmovanje. Graja: je noben igralec ne čita. Pogodba: pred ujem. Dovtip: kar je prišlo drugim na misel. * Drag jajčnik. Neka branjevka na Dunaju je napravila svojim otrokom za večerjo jajčnik Ker pa enemu izmed otrok ni dišal, je podarila jed nekemu delavcu, ki je bil v branja-riji. Prišla pa je ravno takrat v trgovino komisija dunajskega magistrata. Dasi so bile priče, ki so potrdile, da je branjevka jed delavcu podarila, ni nič pomagalo in branjevka je bila obsojena zaradi prestopka obrtnega reda v globo 50 K. * Za to sem jaz tukaj!11 Pred nekim kazenskim sodiščem v Zgornji Šleziji je sedel neki obtoženec, ki se je hotel z dolgim govorom zagovarjati. Njegov odvetnik je uvidel, da si obtoženi na ta način le poslabša svoj položaj, zato ga je jezno prekinil: „Nehajte vendar in ne govorite toliko neumnosti! Za to sem jaz tu!" * Smrt dneh Slovenk v Člkagu V nemški bolnici bile so uposlene štiri Slovenke: Ivana Hribar, stara 20 let; Roza Stufica, stara 21 let; Alojzija Marešič, stara 17 let, in Alojzija Lotrič, stara 16 let. Spale so vse v eni sobi. Zadnji dve sta doma, kakor se zatrjuje, iz Žužemberka, za prvi dve, ki sta šele pred kratkim prišle tja, pa se še ne ve. In ravno prvi dve sta storili žalostno smrt v tujini! — Ker je Alojzijo Marešič za.mstil njen ljubček 20letni Ivan Oemažar, je ona v noči od 7. na 8. t m. iz obupa izpustila v sobi, kjer so vse štiri ležale, plin, in zjutraj so našli prvi dve mrtvi, zadnji dve pa v nezaveti. Alojzija Marešič je pred tem činom še pisala svojemu nezvestemu pismo, v katerem mu očita nezvestobo in se od njega poslavlja. Ko ozdravi, jo bodo izročili sodišču, kjer se bo morala zagovarjati radi umora. Tudi ćemažarja so prijeli in zaslišali. * Saznovana babarija. Neki Švicar v Curihu je imenoval priseljenega Nemca „Chaibe Sohwob". Nemec je seveda takoj tožil. Toženi ovicar si je pred obravnavo tako napil korajže, da ga je sodnik moral obsoditi na 10 frankov globe. Nemec se je zaradi tega škodoželjno smejal. Globa je Švicarja streznila, da je zgrevano ponujal Nemcu 50 frankov, ako odstopi od tožbe. Vkljub sodnikovemu prigovarjanju je oholi Nemec ponujeno svoto bahato odklonil, češ, da ne potrebuje ušivih 50 frankov, ker zasluži kot trgovski potnik mesečno 500 frankov. Sodnik je šel takoj gledat v davčni register, kjer je našel, da oholi Nemec plačuje smešno majhno dohodarino. Brž je poklical mestnega blagajnika, ki je obdaČil Nemca za dohodke letnih 6000 frankov. Sedaj pa se je smejal toženi, ki je bil vrhutega oproščen, ž njim pa tudi vse občinstvo. * Vpliv luči na kri. Dr. Oerum v Kodanju je preiskoval vpliv luči na kri ter prišel do sledečih zaključkov : Tema zmanjša množino krvi v Človeku za 3 do 3:3 odstotkov, rdeča luč ima isti učinek. Solnčna kopel pomnoži krvno množino za celih 25 odstotkov. Živali, porojene v temi ali pa v rdeči luči, imajo drugače večjo težo kot živali, rojene v svetlobi, toda polovico manj krvi kot slednje. * Po običaju starih Slovanov. Madžarski škof Paro je premestil — seveda zaradi panslavizma — slovaškega župnika Mojsa iz Lučkega v Žubricu.JVsi župljani so nato prisegli, da ne gredo poprej v cerkev, dokler se jim ne vrne priljubljeni župnik. V nekem gaju so si obesili sveto sliko na drevo in tam se zbirajo vsako nedeljo k pobožnosti. Ako jim škof v pol letu ne ugodi, prestopi cela župnija k protestantom. Oblasti so poslale v Lučko pol polka vojakov. Književnost. — „Slovenski Sokol" ima v št. 11. naslednjo vsebino: 1. O društvenem ustroju 2 Proste vaje. 3. Vse-sokolski zlet v Zagrebu. 4. Vestnik slov. sokolstva. 5 Književnost. — j,Zvonček". Vsebina 12 št.: 1. Božična noč. Josip Van do t. Pesem. 2 Živali — medsebojne prijateljice. Andrej Kap«' Povest. >. Sirota Milica. Ivo Blaži č. Povest. 4. Hojka — božično drevo. A. S p an. Gledališka igra. 5. Pod božičnim drevesom. Podoba v barvotisku. 6. Stari Slovak. Ivau Podgornik. Povest. 7. Vb rni suknji. Silvester K Basen. 8. Igrišče. I. B Zabavni spis s podobo. 9. Spoti. E Gangl. Pesem s podobo. 10. Izgubljeni sin Juraj Pangrac. Povest. 11^ Mladi umetnik- Podoba v barvotisku. 12 Dobra mati, mehka noč Fran Žgur. Pesem. 13. Vrti se kolesje ... Andrej Rape. Pesem. 14. Pouk in zabava. Mladi risar. A Sič. — Rešitev. 16. Ob sklepu sedmega letnika. Izpred sodišču. Izpred tukajšnjega porotnega sodišča. Zastopnik n e mš k e k u 11 u r e — svinjar. Poročali smo pred nekaj časom o svinjarijah, ki jih je uganjal domžalski učitelj Šul-ferajnske šole, 321etni oženjeni Mihael Witzani iz Selz-thala na Štajerskem s svojimi učenkami. Danes sedi Witzani pred porotniki, obtožen, da je vzel k sebi v službo neko svojo učenko, ki še ni izpolnila 14 tet, in štirikrat izvršil na njej nečisto dejanje Kaj se je po Domžalah vse govorilo o Witzaniju, je zuano nekoliko tudi iz „Slovenskoga Naroda". Witzani je steber domžalskih Tirolcev. Vredni so naj-iskrenejšega Čestitanja zaradi svojega sokulturonosca! Porotniki so glavno vprašanje na spolsko posiljenje zanikali, pač pa enoglasno pritrdili vprašanju k zape-lj a vanj u k ' nečistosti. Sodišče gaje obsodilo na 10 tednov težkeječe, poostrene z 1 postom in trdim ležiščem vsakih 14 dni. Tatvina. Na zatožni klopi sedi Štefan Madotto, 27letni brusač iz Rezije, okraj Moaggo, stanujoč v Cer-kovski vasi. V noči od 1. na 2. mal. srpana t. 1. je Madotto na Trati pri Logatcu okradel svojo sestro Anodi L en ar do. Ker so mu bile dobro znane hišne razmere, kjer je sestra bivala, vtihotapil se je v podstrešje, kjer je kramarski zaboj — Ana Le-nardo je kupčevalka z lasmi — s kosom železnega držaja starega dežnika odprl ter pobral iz njega hranilno knjižico z vlogo 2400 K, 350 K gotovine, zlato uro z zlato verižico, prstane in več drugih reči. Pustil je le drobiž za 360 K, ki je bil shranjen v nekem mehurju. Dne 6. vinotoka je pa prodal Madotto v Gorici nekemu urarju nekaj dragocenosti za 16 K. Ko je pa drugi dan hotel prodati ziato uro in zlat prstan, ga je policija prijela. Spočetka je tajil, da je te stvari izmaknil, končno je pa vse priznal. Nerealizovano knjižico je skril med deske Ozvaldovega kozolca v Zgornjem Logatcu, denar je pa zapravil doma v Reziji. Po soglasnem krivdoreku porotnikov je bil Štefan Madotto obsojen na 14 mesecev težke ječe, poostrene z 1 postom in trdim ležiščem vsak mesec. Izpred mariborskega porotnega sodišča. Boj med ženskami. 461etna Ivana Munda iz Runeča se je 22. julija pretepala s palicami z Marijo liižman v Runeču. Tej je prišla na pomoč njena mati, katero je pa Munda sunila v oko, da je oslepela na njem. Munda je bila oproščena hudodelstva težke telesne poškodbe. Uboj vsled neprevidnosti. 56letni Florijan Sabotič v Si-koli je 30. oktobra t. I. v pijanosti začel zmerjati ženo Elizabeto in ko je bilo zmerjanje tudi od ženine strani vedno hujše, zgrabil jo je zadaj za vrat, jo treščil ob tla, ji pokleknil na prsi in jo tolkel v. roko po glavi. Sabotičeva je Čutila notranje bolečine po tem dogodku, tako da je 8. novembra padla v nezavest in 10. t. m. umrla. Pri obdukciji se je dognalo, da je imela rajnica zlomljeno 5. in 4. levo rebro, ki Re je začele* gnojiti, vs ed česar je nastala sološna zastrupitev. Sabotič je bil obsojen zaradi uboja vsled neprevidnosti na 6 mesecev težkeječe. Detomor. Ana Cvetko iz Zabovcev je stala že drugič pred porotniki zaradi detomora. Leta 1902 se je izrezala, letos pa ni šlo tako. Cvetko je sicer že omožena, a je imela po strani otroka z delavcem Alojzijem Vod o. Otrok je prišel na *vet 23. septembra t. 1. in ga je?nečloveška*mati zadušila takoj po porodu. Obsojena je bila na 4 leta težke j ^ č e. Telefonsko m m^mm poročila. Ou"aj 1 decembra Poslanska zbornica je danes nadaiue razpravo o volilni reformi odobrda razde' tev okrajev z\ G rnje in N žie Avstrijsko, Tirolsko, Predarlsko in S Inngra-ško. Pr minjevalm predlogi so bih vsi odklon eni Porera s«i prišle na vrste Štajerska, Koroška in Kranjska Poročen m manjšin, Pio i, Wastiaa m Plan-tan so utmeljevali svoje •ninori tetne predloge, Pl >i za ran drugega slovenskega m.nd ta na Koroškem, Piantan zaradi mestnih mandatov na Kranjskem n Wastian zaradi odprave sedmega slovenskega mandata na ŠDaiersJi „S i m o u Gregorčiča dorau za izobrazbo mlad ne v Gorir Tolminski rodoljubi. Dunaj 1. decembra. Vlada ima nov strah in sicer se zdaj boji, da se ne bo moglo vršiti tretje branje volilne reforme v poslanski abornici, vsaj ne pravočasno. Ounaj 1. decembra Tseoemci so dan^s pr test »vali, &* ie pre-zident Vetter odkazai preračun ski provuorij budgetnemu i dseku ne da bi se bilo prej vršilo prvo branja. Baro lin 1. decembra. „Vor-wiirtsu prijavlja poziv na zbiranje prispevkov za volilni fond ruskih socijalnih demokratov. Berolin i. d ceunbra. Danes se je začela sodna obravnava proti čevliarju Voigtu, ki je nascopii v Kopemcku kot st >tnik, pnp ljal seboj pristno vojaško patruljo, aretoval župana in mestnega bla gajnika ter odnesel več tisoč marfc mestnega denarja. Voigt dela vtisk jako navadnega človeka Na predsednikovo vprašanje je izjavil, da ni bi vojak in da se tudi nikdar ni mud 1 v n« beni vojašnici. Vojaško „izobrazbo", vsled katere je bd v stanu, nastopiti kot stotnik in odpeljati seboj cel vojaški oddelek, si je pridobil v mladosti, ko }e stanoval poleg vojašnice. Gospodarstvo. Trino poročilo. Tekom tedna se pogreša normalna živahnost na žitnem trgu. Obseg kup-:ij je omejen, vendar pa so ostale jene po večini nespremenjene. Fluk-uacije so prav neznatne izvzemši pri , vsu, ki še vedno ne ve, pri čem da je. Nedostajanje vagonov posebno na murskih državnih železnicah je še vedno občutno, transport sam tudi še dolgotrajen — dejstva, ki provzroču-jejo stagnacijo. Zanimanje za nakup je bilo nezadostno, tudi pa ni bilo silnih oferentov, zbog česar se cene niso mogle nagniti niti na to niti na drugo stran. Pšenica tekom tedna na vredni ni nic pridobila, pa tudi nič zgubila — novih nabav ni bilo mno-g pač se dokaj pridno razmotavajo sklepi, v kolikor ne dela temu ovir nedostajanje vagonov. Koruza prav pridno prihaja v . vi kakovosti, ki po vse zadovoljuje občutno pa primanjkuje stare robe, za ktero bi bila poraba še velika, poraba pa je tudi za novo blago dan za dnem večja, tembolj, ker je kakovost lepa in zdrava — pri tem pa »ves še vedno nečuveno drag. Vsled v^čje potrebe pa se je no vej koruzi ;ena tekom tedna dvignila na 5—10 arjev pri 50 ki g. U v e s se ne more stabilizirati. N-mogoče je sicer, da bi se zdržal jno na sedanjej višini — saj je h azji od pšenice — vendar pa v do- nem času ni upati na znatno re-rikcijo cen, ker gre vse razpoložno lago po najvišji ceni hitro izpod tok. Moka vzdržuje svoje cene ter je temeljna tendenca posebno za bele rste kar najtrdneja. Mast in slanina tendirata trdno ter nagibata k poviškom. Petrolej je obdržal za de-ember nespremenjene cene, nasprotno a so cene za prazno posodo redu-rivali. Etiz naznania trdnost v cenah. Sladkor. Dne 2^. novembra se r- vršilo zborovanje, pri katerem pa iso mogli doseči, da bi tovarnarji a surovino pristopili h kartelu. One decembra se vrši zopet zborovanje afinerjev, in se je nadejati posebnih ažnosti. Surovina naznanja višje ene. Kava tarna za slabim konsu-_3m, cene vsled tega ostajajo enake red tedenskim. — Po udbeni razpis za do- lavo lesa. C. kr. trgovsko ministr-naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da se bo pred kratkim naznanjena ponudbena razprava zaradi dobave jelovih kolcev za ograje, katere rabi belgijska drž. fa uznica za 1. 1907 vršila dne 12. le embra t 1. ob 12. uri opoldne na rgovski borzi v Bruselju. Tozadevni gojni zvezek št. 245 je pri c. kr. avstrijskem muzeju na Dunaju na ogled. Mestna hranilnica ljubljanska. Meseca novembra 1906 je vlo-uo v Mestno hranilnico ljubljansko B7 strank 614.862 K 73 v, 905 trank pa dvignilo 556.139 K 08 t. Glavna posojilnica, registr. zadruga z neom. zavezo v Ljubljani Denaini promet do 30 novembra 1906 §aaša 19,016.359 K 37 v. Hranilnih log se je do 30. novembra 1906 vložilo za 2,043 727 K 91 v, dvignilo pa za 1,479 353 K 02 v, torej več ".'►4 374 K 89 v in znaša kupno stanje hranilnih vlog sklepom lovembra 1906 2,663 626 K 31 v. Mestna hranilnica v Kam-Oko. V mesecu novembru 1906 je 165 trank vložilo 90.089 K 08 v, 122 u-ank dvignilo 58.324 K 89 v, 5 trankam se je izplačalo hipotečnih posojil 3500 K, stanje hranilnih vlog ,384.773 K 24 v, stanje hipotečnih ttsojil 1,083.300 K 65 v, denarni pro-aet 436.581 K 37 v. Mestna hranilnica v Kranju. " mesecu novembru 1906 je 361 strank tožilo 105.452 K 33 v, 289 strank mignilo 115.068 K 41 v, 7 strankam 6 je izplačalo posojil 16.000 K, stanje »ranilnih vlog 4,084.102 K 78 v, stanje «*ojil 2,331.610 K 62 v, denarni pro-aet 588.383 K 84 v. Mestna hranilnica v Ra-OvljicL V mesecu novembru 1906 je *Ž strank vložilo 68.838 K 05 v, 06 strank vzdignilo 63.898 K 88 v, ^ strankam se je izplačalo posojil f-620 K, denarni promet 278.613 K » v Mestna hranilnica v Novem testu« V mesecu novembru 1906 je «6 strank vložilo 67.898 K 81 v, J' strank vzdignilo 92.138 K 75 v, lstrankam seje izplačalo hipotečnih ^ojil 17.600 K, 278 menic se je ^omptovalo za 87.805 K, stanje log 2,921.582 K 23 v, denarni pro-!ft 425.723 K 75 v. Vseh strank je do 1158. Vabilo no narotto. Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časn ponove, da pošiljanje ne preneha ln da dobe vse Številke. „SLOVENSKI velja v Ljubljani na dom dostavljen: Vs leto .. K 24-— I Četrt leta .. K 6-— Pol leta... „ 12*— I En mesec .. „ 2a— V upravnlstvu prejeman na mesec K1-90. S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja; Vse leto .. K 25-— I Četrt leta .. K 6-50 Pol leta •.. n 13-— I En mesec .. „ 2*30 Za Nemčijo vse leto 28 K. Za Ameriko ln druge deiele vse leto 30 K. DV" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačUa naročnine. sjcjr List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. ^ Upravn šiva .Slovenskega Naroda". Mnogostranska poraba. Gotovo m domaČega zdravila, katero se da tako mnogo-3transko porabiti, nego ,.Mollo-vo franrosko ismije in aol", ki je takisto bolesti utesu-I oče. ako se namaže ž njim, kadar koga trga, kakor to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim Steklenica K T-90. Po poŠt-aem povzetji poSiija to zdravilo vsak dan eharnar A. MOLL, c. in kr dvorni založnik DUNAJ. Tuchlauben 9. V zalogah po deželi zahtevati je izrecno M O L L - o v preparat zaznamovan z varnostno naroke in podpisom 6 31 16 Notica. Pri zdravljenju različnih ran se mora najbolj piziti na to, da se rana popolnoma zaceli le tedaj, kadar so odstranjeni iz nje vsi nezdravi deli. Kratko rečeno, potrebno je, da se obvaruje rana takoj v pri-četku vsake nesnažnosti in da se uporabijo hladeča, bolečine olajšujoča sredstva proti vnetju. Staro, dobro in zato posebno uspešno domače sredstvo je najboljše znano praško domače zdravilo iz lekarne B. Fragnerja, c. kr. dvor. dobavitelja v Pragi, ki se dobiva tudi v tukajšnjih lekarnah. — Glej inserat. b Božič 1906 ! Znana izvozna trgovina A. Hirschberg na Dunaju, II., Rembrandtstrasse 19, razpošilja kakor vsako leto tudi letos tako priljubljene in zaslovele ameriške garniture iz patentnega srebra, obstoječe iz 42 kosov in sicer nožev, vilic, žlic zajemalk, svečnikov itd. za smešno nizko ceno 690 fl. Opozarjajo se na to ugodno priliko vsi oni, ki bi svojcem radi za majhen denar napravili veselo božično presenečenje. Glej današnji inserat. FRANC JOZEFOVA g'enka voda. Se 1. D. L0VSCG 885 neobhodno potrebna zobna ti šme 33 vzdržuje zobe čiste, bele in zdrave "Smmmms-asc^sanmi ZaMente ilnetrovan cenik elja za žarnice „Ideal" Hugo Pollak DUNAJ, VI. talkam M. Cena, lepa svetloba brez inštalacije in neva uu-ti, P raba I1/« kr. na aro. 3i*ll—5 23 srajce ovrotnike in ntonšeib M. |oss&Lowenstein G h r. dvorna dobavitelja rs raca 1'imlnvno Mrvi no t Mif.il i unarejanjfi in po-■m t i nI« o tanje kstzntvo Edino pristen je Thierryjev balzam le e selenu rnamko „redovnica" ftfaroMlmno, neprekoitn« proti slabemu probavljanju, krčem želodcu, koliki, kataru, prsnim bolesnim, influenci itd. itd Cena 12 majhnih ali 6 dvojnatih ■teklenic tU 1 velika specialna ■teklenica s patent, zamaikom K 6 — franko. Thferrvjevo centifolijsko mazilo, povsod znano kot non plus ultra proti vtem se tako atarim ranam vnetjem, ranitvam, ab-•ceaom iu oteklinam vseh vrst. Gena: 2 lončka m S #iO •e posije le proti povsetja ali denar naprej. Lekarnar A. Tbierry v Pregradi pri Rogaški Slatini. Brošura s tisoči originplnih zahvalnih pisom gratis in franko V aaiogi v skoro vseh večjih lekarnah in medioinalnilt drogerijah. 4u5U— 60 Proti zobobolu m gnilobi zoi Izborno daluja dobre snana antiseptična Melu8ine ustna in zobna voda ki utrdi dimno ln o«0»tr«njaj* ad»|»rtJt»tno napo Im u«t. I ac*lal*n!«sa s aatodom a 14. BI gorodnemn gospođo Hl. Levstiku, lekarnarja v Ljubljani. Vafia izborna Melnsine nstna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zoboboi, jdstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekoaljiv pripomoček proti gnjilobi sob. zato jo vsakemu najtopleie priporočam Obenem pa prouim, pošljite ae 1 steklenice Melaa. ustne in zobne v o e Dovolim, da to javno oznanite, ker te res hvale vredno. Leopold aangi, mestni tajnik Metlika, 24. aprila 1906. Dež. lekarna Mu. Leustefcr t LJubljani, Raslim cisti J! 1 le«? novozgrajenega Fran Jofterovep« »nbp- mn^tn 48 47 Darila. Upravništvu našega lista so poslali: Za družbo sv. Cirila ln Metoda: G. Fran Vesel v Ljubljani 2 K od gospoda G. Sailerja iz Monakovega za dobljeno stavo. Srčna hvala! Za Gregorčičev spomenik: Gospod A. Kocmur iz Št. Petra na Krasu 12 K, pridružujoč se zavednim štajerskim Slovencem vnetim za soho slovenskemu liriku Gregorčiču, nabrali v prijetni družbi v gostilni pri „Reškem mestu" sledeči gg: Robert Herisch, Adolf Savelli, Josip Kreutzer, Ivan Losej, Am. Kocmur in Rozalija Sever. Lepa hvala! Živeli zavedni Slovenci! Borzna poročila. Ljubljanska kreditna banKa v Ljubljani1'. Uradni kurzi dun. borze 1. decembra 1J0« Oenai Blago 99 25 99 45 tO "40j 10C 6 • 99 15' 99 35 tl7f>5 U77fS 95 7» 95 90 11 »i 1 o Naložbeni papirji l*2V« majska renta. . 1-2% srebrna renta . . l°/0 avstr kronska renta. . 4 , „ zlaia „ i ogrska :-ionska renta . I „ zlata ♦ posojilo dež Kranjske \ , posojilo mesta Spljet 41 ,•/- „ m Zad^i 41 ]°/0 bos.-herc. železniško posojilo 1902 . . . 4° 0 češka dež. banka k. o. 4° „ Ž. O. 4l 0zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . pešt. kom. k. o. z 10 pr...... zast. pisna Innerst hranilnice .... zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . z. pis. ogr. hip. ban. obl. ogr. lokalnih železnic d. dr. . . . obl. češke ind. banke b \ prior. lok. želez. Trst- Poreč...... V , prior, dolenjskih žel. . 3 , prior. juž. že!, kup. 'V/j 1' t°,v avstr. p os. za žel. p. o. Srečke. S:ečke od 1. 1860% . . . od 1. 1^64 . . . . 9 tizske...... , zem. kred. I. emisije „ ogrske hip. banke . , srbske a frs. 100 — turške...... srečke . . . lU'-O 114*60 98-60 99 «0 100-50 101 50 99 30: 100 30 99 8o! 100 80 99 »oj 99 40 99 30 99 80 0' s 'o i /o IOVRO 104-85 HAj — 100--ICO- 100 100 99 90 99 'NI 31475 10M0 217 — 272 154 281 -288 50 B 6 -101 £3 75 22 80 453 -9 89 ^^ -47 7S 28 90 56 71 6 2- 101 f.O K 5 85 101 — 100 25 100 l 0 100 20 101- 100 316 7fi 101 4 i 223 274 -Lfitf ~ 291 298 50 283 109-30 164 5 *4 8 .63 -87 95 -P5 — 49 75 30 90 CO 77 50 612 — Basilika Kreditne , Inomoške , Krakovske , Ljubljanske , Avstr. rdeč. križa , Ogr. „ „ , Ri:dn]fove , Saicburške , Dunajske kom. , Delnice. južne železnice .... 179 _ Državne železnice . . . 678-10 Avstr.-ogrske bančne deln 7.(5_ Avstr. kreditne banke . «c4 Ogrske „ „ . . 823-50 Zivnostenske „ . . »*42 60 Premogokop v Mostu (Briix) 730 Alpinske montan .... Praške žel. ind. dr. ... 57^ Rima-Muranyi..... 5(57 ^q Trboveljske prem. družbe ^4 Avstr. orožne tovr. družbe ^2 - Češke sladkorne družbe . 145 50 Valut«. C. kr. cekin...... 11 3"^ 20 franki....... 19*11 20 marke....... 23 50 Sovereign«....... 24 02 Marke........ d>60 Laški bankovci..... 95 60 Rublji........ 2 53 Dolarji........ 4-84 Žitne cone v Budimpešti. Dne 1 decembra 1906. T«r«a«iti. zenica za april za 50 kg K 7 40 'i a april ... 9 60 B » 6 G 1 «r» B Čas > •paso- 0 vsnjs 30 9. trn 1. ?. a). m *. pop. Stanje barometra ▼ mm 7320 7280 726 3 a 60 28 49 VsCrsvl Nebo al. jsah. sr. ssvsh si. avibod Srsdsjs ▼derajinjs temperatsra: aslt: 0*6° — Psasviaa vam 00 del. jasno oblačno oblačno 2 \\ Zahvala« Za obilne dokaze srčnega sočutja med dolgo boleznijo, kakor tudi ob smrti naše ljubljene hčerke in sestre Mlcl izrekamo tem potom vsem najsrčnejšo zahvalo. Osobito se najtoplejše zahvaljujemo blagorodnemu g. drju. A. Levičniku za požrtvovalni trud ob vsakem času do ge bolezni drage pokojne, nadalje visokorod-nemu g. c. kr. dvornemu svetniku L. Markiju pl. Gozaniju, ter gg. uradnikom agrarskih operacij, gg. pevcem za ganljivo petje, darovalcem krasnih vencev in šopkov, kakor tudi vsem spremljevalcem k zadnjemu počitku. 4322 Žalujoča rodbna Patič Zahvata. Za vse srčne dokaze sočutja povodom bolezni in smrti naše preljube soproge, oz. matere, sestre in tete, gospe rije Simon roj Polanšek kakor tudi za mnogoštevilno spremstvo drage rajnice k večnemu počitku izrekamo tem potom vsem sorodnikom in znancem presrčno zahvalo. Istotako se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem prelepih vencev. Na Vrhniki, dne 1. dec. 1906. 4287 Žalujoča rodbina Smo . Proti kataru sapnih organov, kašlju, nahodu, hripa vosti in vratnih boleznih zdravniki opozarjalo na alkalična kislina ki se rabi uspešno sama ali z gorkim mlekom pomešana. Ima miloraztopljivi, osvežujoči in pomirjujoči učinek, posebno pospešuje razšli* zenje ter je v takih slučajih poznata kot jako dobro zdravilo 94—7 V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh ekarnah. večjih šdeeerijah, vinskih in delikatesnih trgovinah. 4118 Pogačarjev trg. Razstavijeoo od nedelje 2 decembra dn vštete sobote 8 decembra 1906: AMERIKA. tloul Ifork,. Montreal, Uasiiins-ton, Boston. V Lekeui mesta na Kranjskem se odda v najem hiša z urejenim prostorom za maoutakturuo trgovino, dalje s kletmi pripravnimi za vinske trgovino, žgaojarno ali tudi za izdel vanje kisa itd. Zraven hiše je tudi prostoren vrt, in mesto leži v sredini imovite okolice — ter bi se hiša tudi pod ugoduimi pogoji prodala. Naslov pove upravu st v t. „siloven-skega Naroda". 4.94—1 Velika božična nakupna prilika! za suknena krila, bluze in košuhovinaste koljejo za dame In deklice v Angleškem skladišču oblek 0- Bernatovič 4325—1 v Ljubljani. Mestni trg 5* tukaj ali zunaj se Išče naprodaj. Ponudbe pod „Gotov denar** na npravni&tvo „Slov. Naroda44 4265—1 Mlin ali pekarna se kupi takoj. Pisma pod „Brzo11 ua upravništvo „Slovenskega Naroda". 4213 — 1 H 1)1 tukaj ali zunaj se kopi takoj. Pisma pod „Beel", Ljubljana, glavna pošta restante. 4254—1 Učenca sprejme R. & E. ROOSS (nosi.) špecerijska trgovioa z deielnia i pridelki 43 3—1 v Kranja. Duorskf trs št. 3 ucO Narodnn kavarno" Od 2 decembra do 8 decembra 1906: ! Svetovno čudo! Zastonj dobi vsando pristno švicarsko Roskopf potentnu žepno uro s b letnim tvormškim jamstvom in pa pozlačeno oklopno v« rižico, svilnato moško kravato, fin nikjast pisalnik, prima angl. b delni nož* k, prima c g^retno cevko z tantarjem in paima popotno toaleto, kdor kupi od mene za 5 kron 1UU dragocenih razglednic. Razpošilja po povzetju ali denar tudi naprej, tudi znamke. B. Wolf, eksportna trgovina Bielic št 183 (avstr. Šlezija.) Kdor vzame 2 zavitka, mu zastonj priložim ang . britev ali 6 na f žepnih robcev. 432G Fran Kopač v Žir h izvršuje portrete po vsaki fotografiji v poljubnih velikostih po jjiko nizkih cenah (4» X 60 cm 6 K, 6 X 80 cm 8 —10 K) Fotografija « stane nepoškodovana in se takoj vrne. Za podobnost se jamči. Zahvalna in priporočilna pi.sma na razpolago. (Gradec 12. 11. 19 6. Prejel sem od Vas napravljeno sliko, moje soprog in mene, slika }e vrlo lepa in jako natančno izdelana, za kar ee Vam toplo zahvaljujem . . . 4 03-1 J. Reodi, veletržec.) Restavracija Scttrey no Južnem kolodvoru jutri, v nedeljo, dne 2. dec. n vojaške sodbe. Začetek ob 8. uri. Vstopnina 60 vin. Za obilno udeležbo se priporoča 3424 Jos. Schrev. ia razpošiljanje H klobas in #1 sur. masla. I Najpr'pravnejŠa in najcenejša em- | halaza za 5 kg ovoj. H Cene in vzorci na razrolago. H Mastni papir za ovij. klobas. I ergamt. p pir 2a o>ij. sir. ni sla. ■ 43 6—1 Vpraša naj se pri Jvanu Bonacu I kartonatna tovarna B mm w E,Jnb|li»nl. ■■ I M- 849989 Y83S 6 domačo slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev - ..v ■ Številka telefona v Ljubljani, VVolfove ulice stev. 12 — —— Ustanovljena leta 1854. priporoča slavnemu občiustu in spoštovanim g< stiloičarjem »voje BflF" izborno v Ljubljani. Woifove ulice stev. 12 401211 ----— marčno pivo v sodcih in steklenicah. Thtelejeu rozdebelllnl ta! f* znano nspefina specialiteta proti deb**-losti, zajamčeno neškodljiv. Zavitek K 2* . — Prodaja ga lekarna »»P1** Angelu" v Celovcu. 3825 11 Zajčje kože kupuje 4242-3 tvrdka G ČADEŽ Ljubljana, Mestni \rg štev. 14. Uli izurjen železninske in Špecerijske stroke, Žel> sedanjo »lužbo s 1. februarjem 1907 preme niti. Naslov pove upravniStvo „Slov. Naroda*. 4249—3 Dobro Izurjen trroTski mešane stroke, vojaščine prnst, išče službe v kako podružnico (fiiijalko) ali v večjo trgovino. 4321-1 Nasl *v pove nprav. „Slov. Naroda". pozor! Trgovina s hišo ali brez nje se išče naprodaj. Ponudbe pod „Takoj" na uprav- n>štvo „Siov. Naroda". 4256—1 sprejme za dalje časa Ivan Ste le v Krškem. 4301 -1 se sprejme pri 3878—2, H. Suttaerju v Ljubljani d Prodam lavir za 75 kr<>u in 2 stružnici za les« J. OBLAK v Šelenburgovih ulicah št 1 v Ljubljani. 4131-3 i ftavbni risar zmožen obračunov >n proračunov, se takoi Sprejme v stavbni pisarni Jos. Hronek v Radovljici. Najfinejše pivo v steklenicah iz puntigamske = pivovarne == v se dobiva Jvteščanski pivarni na £up. P«tra c. $t. 4£. Dostavlja se brezplačno na dom. Dopisnica zadostuje. Podjetje bi rad kupil kupec, ki ima kapital. Pouudbe pod „Cena postranska stvar41 na npravn. „Slov. Naroda" in modno 3 maso za obleke priporoča firma Karel Kocian tvornica za sukno v JCnmnolcn na Češkem. Tvorniske cene. Vzorci franko. jrrv- f W Ustanovljeno teta 1842. % HAVISOM IN QKBOU 1397 #» \VRATA EBERLl <^ ii/iDimisin Miklošičeva cesta št 6. /• LJUBLJnrln, lgriške ulke Si 6 = v% Lepo stanovanje v I. nadstropin obstoječe, iz 2 sob, kuhinje in pritiklin se za februar termin poceni odda na Dunajski cesti ŠtOV. 69. 4227—2 Poizve se rav notam v pritličju. Sprejme se priden 4292 1 ae zrn bn I K n S T K P< v: učenec v trgovino z meSanim blagom K. W£RLI ? Ce-koici. Jutri v nedeljo, dne Z. decembra je v JVteščanskt pivarni (Hafner) Sv. Petra cesta št, 47 koncert ljubi j seksteta na lok Začetak ob polosmih. Vstop prost. K obilni udeležbi vabi 4315 Easberger, restavrater. Poskusite t ii? priporočite = izdelke = jTijdroDe touarne hrani! I d Pragi VISI. CenoDniiizđsfcnj. Se IS let obstoječa najstarejša ljubljanska josredovalnica stanovanj m služei G.FLUX Gosposke ulice št 6 4297 priporoča Id namfMfi le ho IJ *«- službe iskajoče vsake vrste aii I^JublJuno In drunod. Potni n u lul4«J. — IVfttsnenrlf \ pl»«%ml. Vemnn In koltltor možno Hltrt* poHfrrxbn «n«rt»fo%IJ^nu. Zunanjim dopisom je unložitt znamko za odgovor. dobi stalno službo na Bledu pr;, Antonu Kapusu I kovani v Zacoricah. .j Plača po dogovora. 421C—j Gospod ki dobro slovensko govori, se sprejme k otrokom za vea dan ali vsaj nekaj ur čez dan. Kje, pove upravnlStvo „SIotI Naroda". 4259 ji 2 spretna mizarje S si M 6 tesarje^ s i 4257-1 Proda se popolnoma nov planino po jako ugidoi ceni. Po pogodbi tudi d* obroke. Več pove: 1239 3 L K. poste restante Voloska. istra. Mesečna soba s posebnim vbodom ter ena manjša se oddaste takoj v Kolizeju vrata šr. 64, I. nadstropje na ulico. 4237—2 liielia išče 4323—1 Usojam se vljudno javljati, da sem z današnjim dnem izročil svojo trgovino s špecerijskim in kolonijalnim Nosom gospodu Fr. Sarku (v Kolizefu) Marije Teezije cesta št. It. Najtopleje se zahvaljujoč cenjenim kupovalcem za doslej mi izkazano zaupanje, priporočam tudi svojega naslednika njih prijazni dobrohotnosti, zlasti ker bo p. n. občinstvu lahko postrezal prav pozorno, ker se bo posveti! samo tej trgovini. 1 k, Z velespostovanjem Jos. Zidar žitna agentura in komisijska trgovina na Dunajski cesti št 31. S tem prijazno naznanjam, da sem z današnjim dnem prevzel trjooino s špecerijskim in kolonijalnim Masom Kgosp. Jos. Zidarja (v Kolizefu) Marije Terezije ces a št 11. Trudil se bom, da bom p. n. občinstvu oddajal samo najboljše vrste blago po najnižjih cenah in naj bodo kupo-valci prepričani, da bom skrbel za prav pozorno in prijazno postrežbo. Izvolite se, prosim, za poizkušnjo prepričati o dobroti in nizkih cenah mojega blaga. 4318— Priporočam se z odličnim spoštovanjem Jr. Sark trgovina s špecerijskim in kolonijalnim blagom v Kolizeju. internacljonalna pisarna za službe v Gradcu, zvezaua i zastopstvom nekega duuajskega obratnega biroa. Primerno tudi za dame, ki vodijo pisarno v svoji režiji. Čistih dohodkov je mesečno — to je izkazano — 6 do 800 kron: instrukcija in ooracnn se napravi v tistem času, ki *»- zahteva. Pisarna se mora tudi odkupiti za 2200 K. Natančneje pove Florjan Panagl v Gradcu, Jakomimgasse 12. V zalogi imam letos izvanredno lepe §•* basnim ozadjem. B i Koledarji so popoluoma brez na- i pake. Kirma in reklama vtisne se £ g brezplačno. • *■ Cene n« zahtevo. ^ i Velikanska Ubira boiićnih in no- f E v letnih razglednic. m T. Bonač v Ljubljani. 4317-1 se za Bosno sprejme p™ti dobri plačj Prijave pri inženirju Lacbmlft v Ljubljani, Beethovnove ul. 4. Ti Proda Se prav poleg postaje za bote aLi pensiou pripravna, prav dobn» zidac^ v B 30 sobami, kopelmi itd^ okoli 2TO0e sveta. — Več pove R. K. v Gorici^ via Straži g 44. unu BlosoIniHarko v tem poalu le delujoča, bitra dobra racuuarica, kakor tadi 497S- ti č e ii k «* pridna, podtena in iz dobre mešča • družine, se sprejme takoj pri nesčantil pri tvjj tiia. Nizke cene Jlfrcd Franl;cl komanditna družba prodaja Izdelke najpomembnejše tvornloe za čevlja v monarhiji. Posebno priporočilno. Muški štifljeta' trpežni Damski J g Damski J g lOO lastnih prodajal- nih zalog •".Si. čevlji na trakove modni 25 kr. 4* < i 50 kr. na trakove aenje box. Moški čevlji Si mm trakove, .h.«-«, 7j| to< djear, šivani c ■j tv< ml tiš če se damski čevlji ma trakove, ele*. in lični fOdyear, šiv o ni »i d« K3Q .W D8+C 39635934 30 4VY se sprejmejo v boljšo rodbino pod zmernimi pogoji na stanovanje in brano. 4068-4 Ceno češko posteljno perje! 5 kg novega skubljenega K 960, boljšega K 12—, belega, jako mehkega skubljenega K 18*—, Kj 24-—, snežno belega, mehkega, skubljenega K 30'—, K 36—. Pošilja se franko proti povzetju. Tudi se zamenja ali nazaj vzame proti povrnitvi poštnih stroškov. Benedikt Sachsel, Lobes 35, pošta Plzen na Češkem. 4 m 4 Čudovito po učinku je barvilo za lase r„Kai$ol" Bergmanna & Co., Dečin na Labi. Dobiva se v steklenicah po K 2 50 pri brivcu Otonu FettiGh-Frankheimu- i »IS m 1907 • priporoča : Stenski koledar, 40 vin, Mali skladni koledar, 50 vin. Slovenski sokolski koledar, IK Trgovski Koledar, I K. *»»-a - Po pošti primeroma ved. = Jernej Bohoi/ec v Ljubljani, poleg Prešernovega spomenika, Globoko znižane cene pri 9Vefiki tovarni' LJUBLJANA Resljeva cesta 3 Sv. Petra cesta 37. Priporoča svojo veliko in svežo zalogo konfekcije za gospode in = dečke. , Velikanska izbira konfekcije za dame in deklice. Velika zaloga kožuhovine za gospode. A LUKIĆ, 4202—4 poslov. Če bi radi prodali zemljišče ali obrt vsake vrste tvornico, bižo, vilo, penzionat, graščino, mlin, opekarnico, hotel, gostilno, kme-tiško domačijo hitro in skrivaj ali ce iščete posojilo na posestjo, obrnite se zaupno na slovito strokovno in največje podjetje Jntern. kupčijski Mf Untern. Geschafts-Courlr") centrala na Dunaju glavno zastopstvo v Gradcu, Jakominisasse 12. Zastopstva po vseh deželah Avstro-Ogrske in v sosednih drŽavah. Zastopnik je stalno tu in je brezplačen njegov obisk zaradi onledanja in domenit ve. 4208--3 Vtisnite si podobo in ime j jO 11 ^) ITI Sk 11 (cigaretni papir in stročnice) v spomin, ker hočejo s pona-redbami zavajati konsumente. 13570—8 Domača tiskarna. Vsakdo svol lastni tiskar I Z mojim tiskalnim aparatom iz kavčukovih črk lahko vsakdo takoj tiska po-setnibe in naslovne karte> obvest la, okrožnice uradna povabila td. Enkratna sestavitev se lahko utisne na tisočkrat. Cene z vsemi potrebščiuami: 1- , 90 črk K 1-4 ' 2- , 140 „ 4' , 256 n 6.- . 4«H . JZa2K 65 črk K HO 811 354 60U 10-, hocj 240 480 720 12 — dobite avtomatno stan:-pilijo „8amo-barvar spoljub napisom, plošča za besedilo 38 x PP*3^ I' mm. Velikost 43 (50 x 15 mm)K 3,a (50 x 20 mm) K 4. 1 J. LEVVINSON tvornica stampiiij in livarnica gum. črk Dunaj, I 22 Adlerg. 12 podružnica v Odesi na Ruskem. Meuna|.|oce w: Cenotnlk zastonj. Za K 4. okusno izvršena gumasta štampilij a, do 4 vrste besedila, neomejene Btanovitosti v veleeleg. javor-jevi kaseti z vedoo trajno barvno blazinico; kras za pisal o mizo; s kartonasto kaseto in trajno barvno blazinico samo K 3'—. Zastopniki i« Iščejo. PICCOLO najpreprostejši, najcenejši najzanesljivejši motorni voz; , šoferja ni treba. Izvrsten hribolazec. Najpraktičnejši voz za zdravnike, trgovce, potnike in zasebnike. Zahtevaj te i»K*«»«-»g»«e l«itt«^. 4286 1 Glavno zastopstvo za Avstro - Ogrsko : ALEXANDER HATSCHEK, Dunaj, Magdalenenstrasse 38. „Motorpalast. ii ao Ameriški čreulii pristoje brezhibno ia so nedosežno stanovitni Austrijsko - ameriška zaloga čreuijeu BH Ljubljana ■■ Prešernove ulice št. 50. I tMF~ Prosim, pazite natančno na naslov! "^Ki 99 ceneje zaradi pozne sezone samo Angleškem skladišču oblek": 4205—3 Dolg crn, najfinejši sukneni paletot Riva s svilo podvlečen prej gld. 43'— sedaj gld. 21 50 7? 77 n 77 7? Schlenther „ „ 77 77 „ 3450 77 77 17*25 77 77 77 77 77 Glinther „ „ 77 77 „ 42*50 77 77 2125 T 77 77 77 77 Jani 0 „ „ 77 77 „ 37*50 77 77 1875 77 77 77 77 77 Konigsberg „ 77 77 7, 49 — 77 77 2450 77 77 77 77 77 Tantalus povleka klot. iz ovč. volne „ „ 29 50 77 77 14*75 „ „ „ paletot iz svil. pliša Ilarz s svilo podvlečen „ 77 46-- 77 77 23'— 77 77 77 77 77 77 77 Drau „ „ n 77 7, 35- 77 17 1750 77 r 77 77 77 77 77 Oceana „ „ r 77 „ 32-50 77 77 1625 77 77 77 7? 77 77 77 Hypolit „ „ » 77 7, 30 — 77 77 15 — Najfinejši Črn Figaro »77 77 Pascha „ „ r 77 „ 27-- 77 77 13-50 77 77 77 77 77 77 Leonhard „ „ 71 77 ,7 32-— 77 7? I6-— Angleški modni in double paletoti od 4 gld« naprej. JfajvtSJa izbira moške in deSke konfekcije. O. BERNATOVIČ v £jubljani, jtfestni trg Stev. 5. Ose za polovično ceno! Izprašan mašinist 20 let star, išče službe. Ivan Krebs, Gornji grad, Sp. Štajersko. 4243-3 Trgovski pomočnik vešč špecerijske kakor tndi me&ane stroke želi službo takoj spremeniti. Naslov pove upravništvo „Slov. Narodu". 4231—3 Posojila, predujmi, krediti! Veliki in majhni zneski po najugodneisih pogojih. Nič predznamb. Hitra, točna rešitev, oz r. takojšen predujem na račun. Prikladna večletna vračila. Posebno ugodno za častnike, uradnike na vseh mestih, stanovske osebe, upokojence itd Na dediščine, užitke legate, zaloge najvišje zneske brez uničevanja na 50 0 obresti. (Poštnino za odgovor.) Natančni dopisi pod „Sekretar" na anončno ekspedicijo Edvard Branit na Dunaju, L, Rotenturmstrasse 9' 4034—4 So vinske od 100 do 700 litrov vsebine proda po nizki ceni 3465 27 Vegove ulice štev. IO, Revmatičnim in onim, ki trpe na trganja po kosteh rad zastoDJ sporočim pismeno, kako sem ozdravel popolnoma od svoje mučne trdovratne bolezoi v kratkem času. Karel Bader v Mona- kovem, Kurtiirstemtr. 40a. 3417—6 Veliko množino samih izbranih namiznih jabolk * :____^An: 423-2—4 ima naprodaj J. Krošouic u žalcu pri Celju. Lepi lokali pripravni za vsako trgovino ali za pisarne se dajo takoj v najem. Odda se tudi hlev za dva konja. Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda4*. 2845 61 Colonus shladne koledarje za o d t v g a. v a n J e slovenske, dobavlja ie za leto 1907 največja avstrijska tvornica za koledarje 4247—2 J. L. BAYER v JColinu pri pragi. Podružnica v SPLJETU. v Izubijani, Stritarjeve Ulice Štev. 2. Podružnic« v CELOVCU. DelnlSka Klavnica K «,000.000*—. Rezervni zaklad K «00.000. sprejema od I. novembra t. I. vloge na vložne knjižice in na tekočI račun po 4' . , ter je obresti je od dne vloge do dne vzdlga'; obenem zvišuje obrestno mero starih vlog na knjižice od sedanjih 4% na 4■*/,°/0, začenši s I. novembrom t. I. 3—137 davek plaća banka 1 Delniška družba združenih pivovaren Žalec in Laški trg Telefon št. 163. Iv J ubijani >ripor«6. svofe ===== Telefon št. 163. izborno pivo v sodcih in v steklenicah. UST Zaloga v Spodnji Šiški. — Telefon štev. 187. T»2Q 1606-53 D.9D Korespondent ki je slovenščine, nemščine in lašČine popolnoma zmožen, se sprejme. g? Ponudbe pod „Tovarna" naj ae pošljejo na upravu „Siov. Naroda". 4279—3 BL Hig. gumijevi i— r predmeti ■ izvrstno krikov os t;, orig. praški, diskretni izbori vzorcev, tucat St. 1 po K 2^0, St. 2 K 3*60, it 4 K 6"—, 3 velefini v z uvi s cenovnikom, zaprto in franko, če se posije K 1'20 v pisem-II 3859—2 skih znamkah. M. RUNDBAKIN, Dunaj IX. Lichtenstemstrasse 23. Zanesljiv stavbi pisar te stroke popolnoma vajen, se sprejme. Vprašanja na stavbnega mojstra Derwnschka v Mariboru. 4263-4 Parna žaga DEGHENGHI v Ljubljani ===== išče _ več zastopnikov ki bi prevzeli nakup hlodov proti proviziji. Gostilničarji v bližini železniških postaj imajo prednost. 42tw—3 Proda se si mrčes nasproti kopališča Kolezija, zelo pripravna za kakega gostilničarja. | Naslov pove npravništvo „Slov. Naroda". 42<3-2 Avtom, pasti na veliko. Za podfune fl. 2--, za iitlai ti. 1'SOi Ujame se jih brez nadzorstva v eni noč. do 40, duha ne ostane, nastavlja se samo ».Urllii**«"". piiMt Jtkh iieurkf, ki jih njame v eni noči na tisoče. Stane fl. 1 '20. Povsod najbolji uspeh. Razposijapo povzetju J. Schiilhr, Dunaj llf Kurzbauergasse 4 30 Premnogo zahval in priznanj. 3120—15 n ■ Prekrasna žepna ura in veri- ■ iica za samo fl. 1*50 Reelno in dobro! 50.000 I naknpljenih zaradi opustitve neke švicarske tvornice za ure, zaradi tega razpošiljam prekr. G1 ori a srebrno 36 urno precizijsko uro remontoarko z lepo pozlačeno verižico s ooeakom, natančno idočo, za kar se tri leta pismeno jamči, za samo 1*50 Po povz. razpošilja I. nemška zaloga blaga S. Kohane Krakov št. 37. Za neugaj*joče denar nazaj. 4273 Mnogo zahvalnih pisem. 1 A/ajnanjam svojim cenjenim podpornikom, da pričnem j de-cembrom v strokovnem tečaju ja dame in gospode /j boljših krogov, ob pondeljkih in petjih, vselej ob osmih, poučevati nove in moderne plese- ooooooooooooooo iar Nova, lastna, specialna metoda ja boston ("ameriški valček), "scu Prijave in vpisovanja vsak dan od treh do petih popoldne v = hotelu pri ^lonu, soba št. 72. - Z odličnim spoštovanjem Giulio ^/[orterra plesni učitelj. 4295—1 Naznanilo. Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim jutri, 2. decembra Na Martinovi cesti št. 15. Priporočam se p. n. občinstvu za obilno udeležbo. Točna in 'prav dobra postrežba v vsakem oziru zajamčeua. S spoštovanjem 4311 Ivan Zupančič, Slika pol prirod, velik. Št. 365 "SU Srebrna damska remontvarka fl. 3*50 Št 322 " " Srebrna moška '"remontvarka fl. 3.50 Št. 337 ~ "~ ~ "JtM Srebrna ankerica 15 kamen o v fl. 5.— Dvojni pokrov fl. 6*50 Št. 341 .v.. "5^0 Srebrna ankerica Dvojni pokrov 15 kameno v, posebno " močan, fl. 7 do 9.50 Zahtevajte, naj se Vam brezplačno dopošlje ilustrovani cenik s preko 1000 slikami. Jamstvo za več let. Vsako ne brezhibno blago se za poln znesek vzame za i. Anton Kiffmann največja zaloga tvornice za ure, zlatnina in srebrnina. Izvoz po vseh deželah. jfiarlbor £. 7. Štajersko. 4319-1 Oes. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1 O d h c il iz Ljubljane juž. žel.: 7*lO zjutraj Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Giandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 11-30 predpoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak. Franzensfešte, Celovec, Salcburg. Inomost. Bregenc. 1*05 popoidno Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 4 00 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel.,, Trbiž, Beljak. Franzensfešte, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7- 08 zvečer. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. 10*23 ponoći. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano juž. žel.: 7*09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8- 44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. oktobra 1906. leta. II15 predpoldne. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2*32 popoMne Osebni vlak iz Straže- Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž.. Trsta c. kr. drž. ž. 8-35 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel., Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. 11-34 ponoči. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž. Odhod iz Ljubljane drž. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. lO 45 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano drž. kolodvor: 6-49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. io 59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 6IO zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. iSamo v oktobru in Ie ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) iAAA A A A 4 A AAAlAAAAAA A A AA A A * A. KUNST l ^ Ljubljana j Židovske ulic©-4. Velika zaloga obuval lastnega izdelka za dame, gospodo In otroke je vedno na Izbero. 3Vsakršna naročila se izvršujejo točno iu po nizki ceni. Vae mere se shranja-<4 jejo in zsznanienajejo. — Pri zunanjih 2 naročilih naj se blagovoli vzorec vpo- * 4 slati. ► C. fer. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta, iiiiiuimiiiiiiiiiniiiumiiimi iiiiiiiiiimim.- ^ \^ Ustanovljeno leta 1845. Edini zavod za kemično čiščenje obleke tep zastorjev, barvarija in likanje sukna = na par. = Poljanski nasip — Ozke ulice št. 4. ji Sprejemališče 11 Šelenburgo*e ulice štev. 3. | I j Postrežba točna. Solidne cene. § = !llllilllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIUIIIIMIIIIIIIIIIllllIIII1lliHliT Spredaj ravna obllUa, no tis6i n^želodee, priporoča v največji izberi /Uojzij Perschč v LJubljani Pred Sfcoffjo ftt. 21. rt? m m m m m m * m m m m i| m m m 9 P e kari j a slaščičarna m kavarna i m j. ZALAZNIK Stari trg št. 21. = JiUjallce: = Glavni trg 6 Sv. Petra cesta 26 J s* 31 i v. ^ Važno I mm Važne I i gospodinje, trgovci is iinjsa. \ Najboljša In najcenejša postrežba aa drogve, kemikalije, zelišča, cvetja, korenine itd. tud' po Kneippu, ustna vode In zobni presek, ribje olje, re-dllne In poalpalne moke za otroke, dišave, mila in sploh vse toaletne predmete, fotograflene aparate in potrebščine, klrurglčna obve- , H zlla vsake vrste, sredstva za desln- r ^ fekcljo, vosek In peste ze tla Itd. — k. ] Velika zaloga najfinejšega ruma in [ ~i konjaka. — Zaloga svežih ml- r ^ neralnlh vod ln sollj za kopel. ^ i Oblastv. konces. oddaja strupov. ± -j SEam *ivinore»Jc© y 1 poaebD«- priporočljivo: grenka sol, t "1 dvojna sol, sollter, enejan, kolmož, r ^ krmilno apno Itd. — Vnanja naročila f- . se izvrsajojo točno in solidno. c ^ -m Drogerija *- 48 ^ j Anton Kane j; ^ Ljubljana, Židovske ulice št.1. [ J Hapuje po najvišji eenl razna L j zeli&ča (rože), cvetjet korenine, se- l •i mena, skorje itd itd. r I Meti Ilirija' Društvene godbe. Ves dohodek Is namenjen fondu za Gregorčičev spomenik, Začetek ob polosinih zvečer. Vstop aina 40 vi a - Cene jedil in pijač brez poviška. Z 4310 K obilni udeležbi k teran koncerta vljudno vabi Fric Novak, restavratei 43(J7 —1 slaščičar u Llubijcni, na Kongresnem trgu stev. 8 priporoča svojo bogato abortirano zalogo različnih lepib Miklavžev in parkljev. Zunanja naročila točno. Zunanja naročila točno. St. 2029. Razpis. 4312 Pri mestni občini idrijski je z dnem 1. prosinca 1907 popoloit novoustanovljeno z letno plažo 720 K, dejalnoHtno doklado 72 K in pavšalom za obleko 80 K Mesto je začasno, vendar more biti po enoletnem vseskoz zadovoljiven službovanju stalno zasedeno. Prosilci za to službo morajo dokazati, da znajo dobro slovensko čitati| in pisati ter računati in da so zdrave in krepke telesne postave. Prednost pa I imajo pr -silci, ki so vojaščine prosti. Pravilno opremljene prošnje naj se vlagajo do 15. grudna 1906 pr f županstvu v Idriji. Županstvo v Idriji, dne 30. listopada 1906. Iz Lovro Pollakovega konkurza se bo prodala iz proste roke zaloga, obstoječa i« manufakturnegn, salanterijsliega in Spe- cerijsKesa bla$a po cenilni vrednosti 2000 kron, istotako tudi kompietnaštacunska oprava Ponudbe sprejema dr. Rihard Zirngast, odvetnik v Kozjem do najdalje ^O. decembra t. I. Sprejem dostojnega ponudka po odboru bode do 15. prosinca 190T določen. — Vse tc stvari se zaranrejn dne 10. decembra t. 1. v hiši krula- torja v Sedlarjevem (okraj Kozje) ogledati. Dr. Rihard Zirngast, 4293 oskrbnik konkurzoe mase. anHHal Tljk prve roke zatorej je mogoče, da je naša božična, priložnostna prodaja nastavljena še po čudovito nizkih cenah. lr» in 84 ein širok; i tkanina iz Krkoaošev. prav priljubljena K 7^0 23 m 78 cm širok canevas, najboljša kakovost....... K IV— 23 m 78 cm širok damastni ffradl. črtast K l3*7f>, z rožicami K um 20 m ostankov flanele za arajce, sortirane, pralne . 20 m ostankov platnenega cefirja, sortiranega, pralnega 20 m ostankov oarhenra za oblake, flortiran«?;^ pralnega K 7*20 K i»S ) K 11-20 Namerjeni ostanki za bluze, vezeni v različnih barvah K 2 00, 4 —, G'— Namerjeni ostanki za bluze iz modnega žameta, prav elegantni . K 6 40 i** modnega blaga po najnovejših vzorcih K 4"&0, 5 50, 6- iz kamgarna, vseh barv K 5-50, 9' — iz damskega lodna, prav priporočljivo K 6' —, 8'50 iz cibelina, gladkega in pisauega K 7* -, 7'70, 1T50. Jedilna garnitura s 6 aervietami, belimi, z ličnimi rožicami K 4 80, B'— Kavna garnitura s H servietami, bela ali pisana z otlim robom K 5 — . Žepni robci z atlasastim robom, samo K 1 35 tucat. Moški modni robci, obrobljeni, z lepimi rcžic:tmi K 1*90 ticat. Damski modni robci z otl'm robom, elegantni vzorci K 3*— tacat ker bo zaradi splošnega draženja cen ta prilika samo do Novega leta: Zbirke vzorcev in ilustrovani cenovniki zastonj in poštnine prosto. Izdelovalnica krkonoških tkanin H&1NKE & BROD, Dunaj L, Augusteng. 2-VIII. 4299—1 Dopisujemo tudi slovensko. 23H 2 9/D Najkoristnejša darila no S1NGFH.1EVI Šivalni stroji. l" Naprodaj bo v vseh prodajaloicah s tem polegstoiecim kazalom. jI rva—4H SiNGER Co., delniška družba šivalnih s rojev Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Filijalke: Postojna, Kočevje, Kranj, Novo mesto. j m Pristne ruske $nloše „zvezdna znamka11 „PRO WODNIK" Riga so najboljše. Pristne le z znamko ZVEZDA. Tvornica Jamci za stanovitnost. Glavna zaloga pri Vaso Petričiču v Ljubljani. Edini kontrahent za Avstro-Ogrs o Herman Hirach na Dunaju. .\*fjcrii^jin vožnju V Auierl**©« E. Kristan uDIastv. koncesijo-nirana potovalna = pisarna = Ameriko v Cjtibljani, kolodvorske ulice šlev. 41. 17«7 M) ^1 r i ^«JceMrj a vi>/nj»» v A m« ril* o, l Sneta Namea hndske šole ni pripravljati troke za srednje SOle. Viha ega so vsi razredi li id*kih Aol v LiuOJjaii i»rt napo'ni* ni, vsttd čr*ar je nči eljstm kl.ub velibemn trudn te»k<> doječi neci smoter, kar je posebno v kvar učencem, ki prestopi|0 v srednje Šole. M ogn mešČaEOV je že i^raialu željo po ustanovitvi mm asebne deške ljudske šole. Da se tej želji a*treže, rp namera a začetkom ŠoL leta 1907 8 usta viti v Liuhiiam zasebna deška ljudska šola s slovenskim učuitu jezikom, t»>nč> ala bi se tudi nemščina au obvezen predmet. L'sr aovilo hi ne tuliko razredov, koiikoi hi >.{, potrebno; k* vsakih 15 do 20 učencev po en razred nad 20 učencev bi se ne sprejelo v en razred. Uctei|-»tvo bi *e«t«»i»»l« 'z voditelja, * bi i»*n a.i|«» n nadzoroval pouk, kateheta »n toliko izprasanih, uaj0ul,t kvalifikovanih učiteljev, kolikor bi bilo ruzrrdnv. Da bi «e m«g!e pravocasao izvršiti vne predpriprave za pravočasno tvorite? kaki»r: obla^ eno dovoljenje, šnUki prostori, uč-telj-itvo i. dr., naj bla-» volijo oni p. n starši« ki bi želeli vpisati otroke v to ŠjIo, to naznaniti, jajkasueje do 15. decembra 1906 ter označiti v kameri razred bi vstopil dotični < trok g prČefkom šolskega leta 1 i'7 8. Spreiemah se b«do otroci v I., II, III in IV. ra/red Eventualno se otv-n todi pripravljalnica za srednje šole za one otroke, ki s<* že dovrftib IV. ra/red pa su, ali še premladi, ali pa Se nespe- sobni za vstop v srednje šole. Na zahtevo se vpo-Ij« j» natančni prospekti. Sprejemajo se tadi otroci z tieiele. ka'enm ne preskrbe na željo tudi dobra stan » anja. 42 s 2 Eventualna vpradauja pod naslovom „Zasebna deška ljudska šola" upra»ni*tv«> tega lista. Ljudevit Borovnik liiiAltitr v Horo« IJatH ( Veri »«• li> Huruitlifin te priporoča v izdelovanje vsakovrstnih puiek za lovce *.n strelce po najnovejši r sistemih pod popolnim jamstvom Tadi predeluje stare samokreanice, ssprejema v»aK;■ /rstiia popravila, ter jih točno in dobre zvt&a e. Vse uafike bo na c. kr. preskaSe alinei m od mene prsatosene llustro ^hi *«nl ceniki zastonl 48 4i samo, ampak poizkusiti morate staro pre zkušeno Edravilao I lis omlucnaom oS?8ckonofe d B erg mauna ft Co., Draidane In Dećin na Labi prej Bergmannovo lilijskomlečnato milo (znamka 2 škrata), da dobite belo polt brez peg in nežno kožo na obrazu. 23 Po 80 vin. ga prodajajo v Ljubljani lekarnar J »AYR, droug A. KANC* VIKTOR SCH1FFER, pari OTON FE rTICH-FRANKHEiai. „Pri zlatem čevlju" Ljubljana Stari trg št. 9 velika 2aloga 4a čevljev domačega in tujega iz&fta. Trprz o biago - Cena s lidne. Točna postrežba. 30 © o _ cT n O i 3 ,,. E«-o2«c*o> L|_ £ E C n »CO '-ril TO U 0 "TJ O CL CL Prostovoljna prodaja. V Šiški pri Ljubljani so prostovoljno prodaja enonadstropna hiša, gospodarsko poslopje pri cesti in nekaj stavbišč pod ugodnnimi cenami. Hiša je pripravna tudi za vsako 4207 -2 V hiši se izvršuje gostilniška obrt. -drugo obrt. Natančnejša pojasnila v pisarni gosp. dr Albina Kapus, od?etnika ▼ Ljubljani. = r^njižna ncuc^t: ===== Ljudmila Poljan« Poezije. V tej lično opremljeni knjižici je izšla zbirka poezij pesnice, ki jo je poznalo doslej občinstvo pod pseudonimom Nataša kot odlično so-trudnico slov. leposlovnih listov, zlasti »Ljubljanskega Zvona". Mehka lirika, polna globokega Čuvstva, se bo s svojim mehkim elegičnim tonom brez dvoma prikupila vsakemu čitatelju. - Priporočamo jo posebno slov. naobraženemu ženstvu. &4 110 Gena broš. K 2'—, po pošti E 2-10, eleg. vez. K 3-—, po pošti K 310. ZoložnKtuo L. SCHUEHTHER o LJubljani Sta i trg št. I. g rt w rt rt rt Pozor! Pod Trančo. M Vsled opustitve manufakturne trgovine se pod lastno ceno prodaja blago, obstuješe iz ra^u h predmetov, pt>8ebuo vneh vrst snkno za muške obleke iu volneno blago za ženske obleke, kovtri, k*»ei, garniture in preproge, Jagrovo perilo, btle srajce, ovratniki, zapeatniki in kravate. Nihče naj ne zamudi te redke priložnosti! Franc Dolenc S spoštovanjem 4126 3 Stari trg št. I. 9 »»»» Št. 173. Razpis. 4ž5U—3 „Slovenska Matica" v Ljubljani razpisuje službeno me CZ trn P o N «5 N oo OS O. o o «0 dE o '0 irl t—I o III) si H H i « •t v ■', s s 9 Vanltovrfitne H . >f; pr«d vsako u* sim^o kf.r m po :ci la'ko »saKj. tudi najmanjša runa r^vi]o v mIo hodu, tenko ozdravljivo rjjio. Že 40 1. t se ju izkazalo mečilno vlacno mazilo, tako imenovano prasko dviinice lUHKilu kot zanesljivo sredstvo za obvezo. To obvaruje rjuip, olajšuje vnetje in bolečine, hladi in pospešuje zaceljenje- Lk_2~ R**xpo*llJi» h« v tak l;tn "TfcJB 1 cela pušica 70 v, 1 /i pušice 50 T. Proti predplačilu 3 K 16 v po pošti se pošiljajo 4 pusice, proti predplačilu 7 K 10 pušic poštnin« prosto na vsako po a ta j ci avstro-ogrske monarhije. ■ '•»" Vni «l«»lt fmbalate inmio zakonito jjg I l . i <~ - ponovnu«) varstveno tnamko (;iavn» z»loe» B FRAGNER, s. kr. dvorni dobavitelj Irkarnn „prl ernrn« orlu'* ICi» 3352-6 Mala strana, ogel Nerudove ulice 203 9 Zalogu v lekarnah avstro-Ogrska I V LJubljani s« dobiva pri go I spodih lekarjih. G. Piccoll, U. 5 pl. Trnk6czyt M. Mardetschla- V.. VVolfove ulice 12 se priporoča slavnemu občinstvi za obilen obisk in naznanja, da im vedno na razpolago sveže pivo v steklenicah in ga na zahtevo na ===== dom pošilja. == 4«5 S spoštovanjem Jakob 7rontetj, restavrate C a. v v darila! zioniinnovoie«, klobuke, klobuke iz pllšn, čepice, razno moško perilo, o • • B :| kravate, ovratnike, Slace in druse roltavice i. t. d. | ^eri ^ priporoma -.S S. Cadež u Ljubllani i28i—i na Mestnem trgu št. 14. Kožuhovina 5 "a Vjg 4281 — 1 -S -49 -a l3' stitve odda po jako znižanih K u o cenak. Za Miklavža! Velika ixbu- ^ i daril za Miklavža Uakor tudi raznih > O 73 O O) 03 N predmetov za okrašen je božičnin drevesc IflMlnoffa In (oiDriilNkfsu 1/drHtii Nadalje se priporočam slav. p. n občinstvu za naročila raznih najfinejših tort in vsakovrstnega okusnega peciva. — V zalogi imam različnih desertnih in čokoladnih bonbonov ter po-strezam tndi s finimi dosertnmi vini in raznimi likerji. OF 3Fini turinskt pelinkovec. ""^H Vsak dan sveže medene, orehove in rosinove potice, darkelj pince in drugo pecivo, v pekarni pa lin domač rien kruh. Slaščičarna, kavarna in pek arija Jak. Zalaznik Stari trg štev. 2i. . Mestni t tj št 6. Sv. Petra g. 26. i N CD 3 O < O o o Za Božič! Lepa božična in novoletna darila ceno i Urar in trsooec z zlatnino in srebrnino FR. ČUDEN v Ljubljani nasproti Frančiškanske cerkve Št. J0C4. Nikljasta Koskopt gld. 210, boljše vrste gld. 3o0, — srebrna cilinder rem. gld. a*80, prav fina gld. 8*—. Največja in najbogatejša na novo založena tvorni&ka zaloga vsakovrstnega blaga je deloma razvidna iz novib velikih cenikov s koledarjem za leto 1907, ki izide s 1. decembrom —— in kjer je velika izbira raznovrstnih daril za razne o o o o o spomine^ o o o o o l mfflB Št. 1005. Srebr cil dani. 4*60, z dvoj. pokr. krtkor podoba %hl 6*40, zlata cil. rem. gld. 12—, z dvoj. pokr gld. 19*—. Posebno priporočam fine precizijske zlate in srebrne ure, ki sem jih sam osebno v gvici izbral v najimenitnejših tvornicah. Cene so najnižje, ker iščem le majhnega dobička. Poleg teh ur imam v zalogi tudi tu navedene po najnižjih cenah. Prosim, zahtevale veliki nori cenik s koledarjem za leto 1907, kjer je razvidna velika moja Izbira. Razpošiljanje na vse kraje sveta. —_Blago, primerno za vseh vrst spomine._ Št \0ik\ Srelura tula auker s tr-..■jnir.i pokrovom gld 5«». 14 kar. alata gld 38- , prav močna zlata gld. 54* — rsEHa.ift.f-.Al i in odgovorni mednik: Ras t o PustoslemSek. Lastnina in tisk rNarodne tiskarne4.