Leto XXIIL, št 93 Ljubljana, sobota U. aprila !94frXXl__ Cena cent. 80 Upravniinro: Ljubljana, Puccinijeva olica V Telefon fc. 31-22. 31-23. 31-24 Insframi oddelek: Ljubljana, Poccnujeva afr ca 5 — Telefon fc. 31-25. 31-26 Podružnica Novo mesto: Ljubljanska cesta 42 Računi: za Ljubljansko pokrajino po po&no-čekovnem zavodu k. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con. Post. No 11-3118 IZKLJUČNO ZASTOPSTVO za oglase a Kr. Italije in inozemstva ima Unione PubblicitA italiana S. A MILANO iskala t »a k das časen ponedeljka Naročnina znala mesečno Ik M.—s sa jnmrnurvo vključno s •Pooedetjddai )» trom« Lit 36.50. UtedoiiiTOi Ljubljana. Puccinijeva olica bev. 5. MiefoB fcev. 31-22. 31-23. 31-24. _Rokopisi »e ne mfijo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVa pet la pob- Miciti di pro veni enza italiana ad estera: Unione Pubbliciti Italiana S. A. MILANO Hud! boji v Tunisu Protinapadi na južnem odseku - Pohvala divizije „Pist©ia" - 12 sovražnih letal uničenih Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil danes naslednje 1063. vojno poročilo: Na južnem odseka tuniške fronte se je v teku včerajšnjega dne še ojačil močni pritisk nasprotnika, ki so se mu naše enote uprle v opetovanih protinapadih. Med temi četami zasluži posebno omenitev divizija »Pistolia« pod poveljstvom genera'a Falugija, katerega vojaki so z neomajno trdnostjo vzdržali ponovne napade nad-mfčnib britanskih čet. Tudi na zapadnem odseku, kamor je sovražnik razširil svoj napadalni napor, so v teku hudi boji. V zračnih dvobojih so nemški lovci zbili 6 letaL razen tega so naši lovci kot letalsko spremstvo nekega konvoja pokončali 4 Spitfire. Sovražna letala so Izvršila polet nad Si-racuso, pri čemer so bile ubite 3 osebe, 13 pa jih je bilo ranjenih. Škoda je neznatna. Nad Carloforte (Cagliari) ter v okolici Ca-tanzara in Raguse je bilo tndi vrženih nekoliko bomb, ki so skupno zahtevale kot žrtve 4 mrtve in 14 ranjenih. Obrambne baterije so uničile 2 letali. Eno je v plamenih strmoglavilo vzhodno Siracuse, drugo pa v morje v bližinj Poz-zallo (Ragusa). Čete Osi v Tunisu mirno čakajo na svojo veliko uro Rim, 22. apr. Kakor je že javilo uradno poročilo, se je cdmik i talij ansko-nemških čet na črti pri Enfidavillu izvršil v popolnem redu ter ga je smatrati za taktičen uspeh. Odmik je omogočil, da so se osne si le združile v zgoščeno skupino, da do skrajnosti branijo tuniško področje. O tem odporu piše »La Tradotta«, tednik italijanskih bojevnikov v Afriki, takcle: Okrepit ©¥ ia »Sovražnik hlepi po zmagi, ki bi mu dala videz uspeha, kakršnega ni mogel nikoli doseči. Zato z vso svojo silo pritiska na obrambne črte csi. Karkoli je mogel zbrati na afriškem bojišču, je vrgel proti italijansko-nemškim četam. Toda na trdi cesti, ki vodi k našim četam, je moral zaradi žilavega odpora osnih čet pustiti množice ljudi, oklopnih vez in avtomobilov, da se nam je lahko približal. Vse to bo gotovo imelo posledice v bodoči bitki. Na ozkem ozemlju, ki je posejano s topovi, pričakujejo osne čete svojo veliko uro bitke in slave. Zgodovina je dokazala, da sreča ni niti krivična, niti slepa, marveč nagrajuje vedno one, ki so se v najtežjih trenutkih znali zicperstaviti napadu s pogumom, hrabrim srcem ter z zaupanjem v usodo domovine. To se bo nedvomno zopet ponovilo, kajti Anglo-američani so naleteli v Tunisu na italijanske in nemške vojake. Naj si sovražnik dela še tako očarljive utvare, edina resničnost te ure je utrdba, ki jo ima sovražnik pred seboj ter železna volja za odpjr, ki preveva osne vojake. Bolj kakor kd.vj-koli so se tu izkazale za resnične besede Mussolinija: V tej vojni velikega obsega, ki ga lahko imenujemo nadčloveškega, bo tisti, ki bo nudil odpor četrt ure dlje nego sovražnik, izšel zmagovit iz boja.« (II Pic-oolo.) Nemško občudovanje italijanskih lovcev Berlin, 22. aprila, s. Večerni tisk objavlja obširne in navdušene komentarje k odlični zmagi italijanskih lovcev, o kateri je javilo včerajšnje poročilo oboroženih sil. Podrobnostim o akciji, med katero je bilo sestreljenih 17 Spitfirov in imenom pilotov, ki' so se je udeležili, slede brezpogojni izrazi pohvale italijanskih lovcev in njih visoke tradicije. Pomen nedavne rekonstrukcije — Odobravanje v tisku Tokio, 22. aprila, s. Ves japonski tisk ov celoti odobrava pre osnovo vlaie, ki kaže sklep ministrskega predsednika, da hoče vlado, prilagojeno sedanjim okoliščinam. Usti komentirajo zelo ugodno imenovanje šigemicuja, čigar odlično kariero omenjajo in ga označujejo za najprimernejšega moža sa prevzem odgovornosti za japonsko zunanjo politiko v tem trenutku. Tudi imenovanje Amava za predsednika obveščevalnega urada se prikazuje kot praavično priznanje visokih sposobnosti tega odličnega japonskega diplomata. Tokio, 22. aprila s. Politični konmenta-tor agencije Domei piše: Reorganizacija Tojeve vlade se lahko smatra za željo ministrskega predsednika, ki je hotel ojačiti vlado, da bo lahko učinkovito kos sedanjemu položaju vojne za Veliko vzhodno Azijo, ki je vstopila v novo fazo. Pričelo se je drugo leto vojne. Od vsega pričetka je Tojo vedno kazal svojo spretnost državnika ter se zdaj posveča z vsemi svojimi silami vodstvu narodne uprave. Z razvojem vojne je naravno, da postanejo spremembe v vladi potrebne v svrho obvladovanja spremenjenih okoliščin. V tem smislu so spremembe v notranjem ministrstvu in prevzem ministrstva za vzgojo po ministrskem predsedniku učinek prizadevanja, da se vnese novo življenje v vlado in da se pospešujejo narodna uprava ter vzgojne reforme. Imenovanje To-daja Čase za ministra brez listnice, kakor tudi imenovanje Jamazakija za ministra za poljedelstvo in gozdove, naj se sprejme kot manifestacija vneme ministrskega predsednika, ki hoče ustvariti tesnejše sodelovanje med vojaško vlado in narodom. Mnogo se lahko pričakuje tud; od imenovanja Šigemica za zunanjega ministra zaradi globokega poznanja kitajskih in angleških zadev, katerega si je pridobil, ko je bil veleposlanik na Kitajskem in v Angliji. Končno je bilo ugodno sprejeto imenovanje Amava, bivšega veleposlanika Japonske v Italija in predsednika obveščevalnega urada, zaradi slovesa, ki si ga je pridobil povsod, ko je podal izjave ob priliki mandžukujskega incidenta. Cesarjeva zahvala Tanlju Tokio, 22. aprila, s. Cesar je davi sprejel štiri ministre, ki zaradi nedavne preosno-ve ne pripadajo več vladi. Cesar se je zlasti zahvalil bivšemu zunanjemu ministru Ta-niju za opravljeno delo. Seja japonske vlade Tok^o, 23. apr. s. Pod predsedstvom ministrskega predsednika Toja se je sestal ministrski svet. Tojo je obrazložil namen nedavne delne preosnove vlade ter je znova potrdil neomajno voljo do nadaljevanja vojne do končne zmage. Popolno soglasje trojnega pakta Berlin, 22. apr. s. Ves berlinski tisk objavlja s poudarkom govor novega japonskega zunanjega ministra Sigemicuja. »Berliner Borsen-Zeitung« podčrtava one odstavke iz govora, ki izražajo neomajno voljo Japonske korakati skupno z italijanskim in nemškim zaveznikom. Zatrdila japonskega ministra izražajo trdnost bloka sil trojnega pakta. V odnosih, ki obstojajo med. tremi državami, pravi doslovno berlinski list. ni pridržkov, ki bi se moral' držati v tajnosti in medsebojnega nezaupanj^ ter nasprotujočih se interesov in stremljenj. Njih naloge in cilji s-> natančno za- črtani in njih skupnost interesov ne more ovirati dejstvo, da italijanski in nemški državniki govorijo o novem redu v Evropi, Japonci pa o novem redu v Vzhodni Aziji. Najtrdnejša osnova edinstva sil trojnega pakta, je prav v samoločitvi njih življenjskih prostorov, kar kaže očitno, da nobena od treh sil posamezno in tudi ne vsi tri skupno ne izražajo svoje volje po obvladovanju sveta. Najvišje tajsko odlikovanje za japonskega ministra Bangkok, 22. aprila, s. Semkaj je prispel japonski minister za Veliko vzhodno Azijo Aoki. Na letališču so ga pozdravili zastopniki tajske vlade. Japonskemu ministru je bil za zasluge pri pospeševanju prijateljstva med Japonsko in Tajsko podeljen red belega slona prvega razreda, ki je najvišje tajsko odlikovanje. Odlikovani japonski oficirji Tokio, 22. aprila, s. Minister za mornarico je naznanil, da so bili odlikovani oficirji, ki so se izkazali na Kitajskem in v južnih predelih. Posebna odlikovanja so bila izročena 66 oficirjem, mel njimi viceadmi-railu Tomonu Jamaguki in kontraadmiralu Tomelu Kaku, ld sta se udeležila raznih operacij v vodah Pacifika in v Indiji. Ostalih 64 odlikovancev je padlo v borbah na Kitajskem in na južnem področju . špansklli komunistov se branijo vse države Tanger, 22. apr. s. Kljub opetovanim obljubam,. ki sta jih dali angleška in ameriška vlada alžirski vladi, se vprašanje ureditve položaja tisočev bivših rdečih španskih bojevnikov ne premakne z mesta. Večji del teh miličnikov, ki so po zmagi Fran-ta pobegnili v francoski Maroko in v Al-žir, je še vedno pod stražo v raznih taboriščih in zaporih. Na vprašanje nekega poslanca je britanski zunanji minister 21. t. m. izjavil, da je Mehika- edina država, ki je izjavila pripravljenost, da prevzame iz-vestno število teh komunistov. Njih prevoz pa se ne more izvršiti zaradi pomanjkanja ladijskega prostora. Tudi konferenca na Bermudih se je ba-viia z usodo teh rdečih bojevnikov. Obravnavala je predlog, naj se izpuste na svobodo, da počakajo na prevoz v one dežele, ki jih hočejo sprejeti. Dejstvo pa je, da niti Velika Britanija, niti Zedinjene države ne nameravajo odpreti svojih vrat španskim komunistom, ki jih Giraud noče izpustiti na svobodo, boječ se nemirov in neredov v itak dovolj veliki zmešnjavi v Severni Afriki. (Piccolo.) Skrb za vojne sirote na Madžarskem Budimpešta, 21. apr. s. Soproga madžarskega regenta Horthyja je po radiu imega govor, v katerem je izjavila svojo iskreno hvaležnost nad plemenitostjo, ki jo je pokazal ves madžarski narod, ko se je udeležil zbirke za pomožno akcijo siromašnim družinam v vojni padlih vojakov. Zbrana vsota je dosegla po besedah ge. Horthyjeve 16 milijonov pengov, ki bodo zadostovali za podporo prizadetim ter kažejo obenem neomajno zaupanje madžarskega naroda v svojo pravično borbo. Inserirajte v »Jutru«.9 Nove težke izgube sovražnega ladjevja Nemške podmornice so potopile 16 trgovinskih ladij s l2l*5oo tonami ter 2 rušilca in 1 podmornico Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. apr Nemško vrhovno poveljstvo objavlja naslednje izredno vojno poročilo: Sovražno trgovinsko ladjevje je utrpelo " Sredozemlju in na Atlantiku nove težke izgube, V boju proti močno zavarovanim konvojem so naše podmornice zopet potopile 16 trgovinskih ladij s 121500 tonami, med njimi več ladij, na katetrih je bilo vojaštvo, ter 2 rušilca in 1 podmornico. Dve nadaljnji ladji sta bili torpediranL Na vzhodni fronti ni bilo večjih bojev Hud nočni letalski napad na sovjetsko oporišče Poti ob obali Črnega morja Iz Hitlerjevega glavnega stana, 23. apr. Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: Na vsej vzhodni fronti včeraj ni bilo nobenega omembe vrednega bojnega delovanja. Letalstvo je izvedlo preteklo noč hud napad na oporišče Poti ob obali Črnega morja. Na tuniški zapadni fronti se nadaljujejo hudi krajevni boji. Pri uspešnem napadu, ki je bil javljen dne 22. aprila, je bilo privedenih več sto ujetnikov, razen tega pa zaplenjenih aH uničenih 5 baterij in 50 motornih voziL Hitra nemška bojna letala so razkropila v nepričakovanih napadih iz majhne višine izhodiščne postojanke oklopnih voz in motornih vozil sovražnika. Z znatno nadmočniimi silami izvedeni napadi proti nemško-italijanskim postojankam na južni tuniški fronti so se izjalovili tudi včeraj ob težkih izgubah za nasprotnika. Sovjetska letala so metala preteklo noč brez načrta rušilne bombe na vzhodno prusko ozemlje. Dva Izmed napadajočih bombnikov sta bila sestreljena. Krajevni boji Berlin, 22. apr. Iz vojaških krogov so se o dogodkih na vzhodni fronti izvedele še naslednje podrobnosti: Na jugu cd Novorosijska so se ponesrečili nekateri krajevni napadi sovražnika. Pri zasledovanju umikajočih se sovražnih sil so nemške čete zboljšale svoje postojanke in razen tega zaplenile nekoliko- topov ter veliko množino težkega orožja razne vrste. Na zapadu od Kurska so nemške udarne čete kljub hudemu sovražnemu odporu po hudih bojih osvojile severni del nekega močno utrjenega mesta. Na jugu Ladoškega jezera je nemško topništvo učinkovito obstreljevalo promet v sovražnikovem zaledju. Nemške težke baterije učinkovito razbijajo delavnice v Kirovu in povzročajo velike požare. (Piccolo.) Sovjetske in angleške letalske Izgube Berlin, 22. apr. s. Iz vojaškega vira poročajo, da je bilo včeraj v letalskih dvobojih sestreljenih 77 sovjetskih letal, od teh so sestrelili finski lovci 20. Pogrešajo 2 nemški letali. Ob obali Rokavskega preliva so nemški lcyvci zrušili 8 angleških letal, od teh 6 bombnikov, ne da hi sami utrpeli izgube. Sijajni uspehi divizije „Grossdeutschlattd" Berlin, 22. aprila, s. 838 sovražnih tankov in 757 sovražnih topov uničenih ali zaplenjenih ter 28.483 ujetnikov tvori odličen zapisek pohoda nemške oklopne pehotne divizije »Gross Deutschland«, ki je komaj leto dni stara. Delovanje te hrabre edinice, ki je bila ustanovljena pred enim letom ob Hitlerjevem rojstnem dnevu, poveličuje obširno berlinski tisk, ki prinaša podrobnosti o posameznih dejanjih divizije na vzhodni fronti. Velika škoda v Aberdecnu Stockhoim, 22. aprila, s. Po vesteh »Af-ton-Bladeta« iz Londona je nemški napad na Aberdeen povzročil strahovito škodo in mnogo žrtev. Uradno označujejo ta napad za enega Izmed najbolj silovitih, ki je bil doslej Izveden nad Anglijo. Berlin, 22. aprila, s. Glede napada nemškega letalstva na angleško mesto Aberdeen v preteku noči se doznava, da je bil nemški napad izveden tako presenetljivo, da je sovražno protiletalsko topništvo nastopilo šele tedaj, ko so nemška letala že odvrgla večino eksplozivnega tovora na za-padne in severne dele mesta. Hudo razdejanje je nastalo v zadetih objektih. Odlični pogeji vidljivosti so podpirali nemške pilote pri nj1-h akciji. Bombardiranje je trajalo okoli 20 minut. V glavnem so bile zadete velika elektrarna, pristaniški prede! in velika cisternska ladja v pristanišču. Vsa nemška letala so se zopet vrnila oa oporišča. Najvišje romunsko odlikovanje za generala Paulusa Bukarešta, 22. aprila, s. Kralj Mihael je odlikoval z vsemi tremi stopnjami najvišjega rumunskega vojaškega rela Mihaela hrabrega generala Paulusa, poveljnika junaške 6. nemške armade, ki se je tako slavno žrtvoval v Stalingradu. Sovjetska podmornica napadla norveške ribiče Berlin, 22. aprila s. Neka sovjetska podmornica je 12. aprila napadla, kakor se doznava iz vojaškega vira, skupino norveških ribiških čolnov pri Svejingramu, 15 milj severnozapadno od fjorda Gruyle. Med tem izdajalskim napadomm je bilo ubitih 9 Norvežanov, 4 pa hudo ranjeni. Dva ribiška čolna sta bila poškodovana, eden pa potopljen. Med to akcijo je 18-letni sovjetski mornar Aleks Libikijon padel v morje, boljševiška podmornica pa se je zopet po-greznila pod vodo ne da bi se brigala za rešitev ponesrečenca, katerega sta nato rešila dva poškodovana ribiška čolna. Rešeni sovjetski- mornar je izjavil nemškim vojaškim oblastem, da je napad na norveške ribiške čolne izvedla sovjetska podmornica »K-21« pod poveljstvom kapitana Popova. Finsko vojno poročilo Helsinki, 22. aprila, s. Finski glavni stan poroča: V zadnjih 24 urah so finski protitankovski topovi in metalci plamenov obdelovali sovjetske postojanke ter uničili številne utrdbice in razpršili inženjeroe pri poljskih utrjevalnih delih. Sovjetsko letalstvo je ponovno skušalo bombardirati Kotko, toda protiletalska obramba je poizkus prekršila, Nad Francijo ponesrečena angleška večmotornika Pariz, 22. aprila s. Pri Amiensu se je zrušilo večmotorno angleško bombno letalo. Posadka je bila ubita. Neki štirimotornik tipa Halifax je eksplodiral pri Mont Di-dieru, potem ko se je osvobodil svojih bomb, katere je odvrgel na neko hišo. Sedem članov posadke se je ubilo. Brodolome! s potopljenega ameriškega parnika Lizbona, 22. apr. s. V tukajšnje pristanišče je prispel portugalski parnik »Caritas« s 14 brodolomci z ameriškega parnika »Charles Pinkely«, katerega je na Atlantiku torpedirala neka podmornica Osi. Dr. o letalski in podmorniski vojni Berlin. 22. apr. s. »Das Reich« objavlja članek nemškega propagandnega ministra dr. Gobbelsa o vprašanjih, ki so nastala z ojače-njem letalske vojne. Članek obravnava zlasti njen mogoč razvoj v bodočnosti Po brezpo« gojnem priznanju junaštva nemškega civilnega prebivalstva, ki je prizadeto po sovražnih terorističnih napadih, ugotavlja dr. Gobbels, da se sovražnik zelo moti v ocenjevanju če misli, da njegovi napadi lahko zrahliajo moralo nemškega prebivalstva. To prebivalstvo ve, za kaj gre, in je imelo razen tega priliko spoznati sovražnika ne po običajnih frazah človečanstva hi lažne pravičnosti, temveč po vse i njegovi brutalni krutosti. Minister Gobbels omenja, da se angleška javnost zaradi velikih izgub letal ob napadih zlasti v zadnjem času že sprašuje ali se izplača nadaljevati z napadi v sedanjem obsegu zaradi njih majhnega učinka. Dr. Gobbels trdi, da je Nemčija dokazala, da je pripravljena na vojno in da lahko zoperstavi podmorniško orožje, ki zadeva Anglijo mnogo bolj kakor letalska vojna Nemčijo. Nato zatrjuje dr. Gobbels, da se pedmorniška vojna bije »a oceanih in torej izključno med možmi, teroristični na» padi sovražnika pa se raztezajo na civilno prebivalstvo in v glavnem na ženske> in otroke. Naravno je. zaključeju minister, da se nemške mere proti letalski vojni Angležev ne omejujejo samo na obrambo. Ni še prišla uri, da bi govorili o tem, kar se pripravl ja m dela za zadnji pravični in zasluženi odgovor sovražnikom na njih teroristične napade. Nemška vo« jaška poveljništva navadno ne razpravljajo o svojih namerah in dajejo prednost zgovornosti dejstev. Nezadovoljstvo emigrantskih vlad v Londonu Stockhoim, 22. apr. s. Kakor piše današnji »Manchester Guardian«, kažejo begunske vlade zasedenih držav, ki sedaj bivajo v Londonu, vedno bolj mrzlo in sovražno zadržanje nasproti svojim tako imenovanim zaščitnikom Zdi se, da se te vlade v nekem smislu čutijo razočarane in osleparjene in ne skrivajo teh svojih občutkov. Male države so v zadnjem času povzdignile svoj glas in zahtevajo svoje pravice ter izpolnitev obljub k, so jih dobile od Anglije v slovesni oblik; pred začetkom vojne. Pač priznavajo zavezniškim velesilam vlogo vodnika, opazile so pa tudi. da imajo velesile namen enostavno diktirati mirovne pogoje ter zagospodovati nad Evropo, ako bi bilo njihovo orožje zmagovito. Proti takim namenom se upirajo vlade malih držav z vsemi silami ter zahtevajo polno priznanje žrtev, do» prinesenih za skupno stvar. Papež pri obreffih velikega četrtka Vatikan, 22. aprila, a. Papež Pij XII. se je davi udeležil maše na Veliki četrtek, katero je opravil kardinal Granito di Be>-monte v Sikstinski kapeli. Po mafll je Pij XII. za procesijo, v kateri so bili vodje verskih redov, škofje, nad. škofje ln kardinali, nesel najsvetejše T Paolinsko kapelo, kjer je bil prirejen, božji grob. Papež je stopal pod baldahinom, katerega je nosilo 8 škofov. Ljudje v procesiji so nosili sveče in prepevali. V kapeli je papež postavil keHh na oltar. Po petju »Tantum erga« in molitvah pred Najsvetejšim se je papež vrnil v svoje zasebne prostore. Razen kardinalov so se sv. obreda udeležili številni visoki prelati, diplomatski zbor pri sv. stolici, družina Pac-celli, zastopstvo malteškega reda, patricijl in rimsko plemstvo. V vojvodski in kraljevi dvorani je bilo ob prihodu sv. očeta navzočih več sto vernikov. Princ Piemontski v neapeljski bolnici Neapelj, 22. apr. s. Vis. princ Piemontski se je podal danes v cerkev, nato je pa odšel v bolnico, kjer je obhodil razne oddelke. Vzvišeni princ se je pomudil ob zglavju bolnikov in jim želel zdravja in jih vzpodbujal. Ducejeva čestitka nac. svet. Paceju Rim, 22. apr. s. Duce je poslal nac svetniku Biagiu Paceju, arheologu, naslednjo brzojavko: »Želim Vam čestitati k nagradi, katero Vam je na Campidogliu podelila Akademija Italije. Mislim, da Akademija ni hotela nagraditi sa* mo slavnega arheologa in zglednega učitelja, temveč tudi sina otoka, ki je dokazal s pre-kaljcnostjo svojega ljudstva pod neprestanim mučenjem sovražnih letalskih napadov, da je resnično »junakov stara mati«, kakor ga v poveličevanju imenuje pesnik. — Mufcsolini.« Japonski veleposlanik za Rim prispel v Budimpešto Budimpešta, 23. apr. s. Iz Sofije je prispel novi veleposlanik Japonske v Rim* Hitaha, ki bo nadaljeval pet v italijansko prestolnico v soboto. Raport federacij poljedelskih delavcev Rim, 22. aprila, s. Predsednik fašistična konfederacije poljedelskih delavcev je skfi-oail k raportu tajnike narodnih federacij ta kategorije, predstojnike konfederalnih uradov in šefe uradov za vzporejanje. V imen« poljedelcev je predsednik goreče poairav* novega tajnika Stranke Carla Zcorzo in novega ministra za korporacije Tullaa C3a-nettija. Poudaril je, da se morajo navodila tajnika Stranke takoj izvesti v celoti r okviru poljedelskega strudikalizma, katerega. predstavniki morajo prilagoditi svoje življenje in svoje dejanje duhu in besedi objavljenih točk. Nac. svet. Bignardi je nato naznanil, da konfederacija zbira podatke o poljedelskih delavcih, ki so padli v vojni in ki so bili odlikovani za vojaško hrabrost, da bo ovekovečila dostojno njih spomin ln da bodo njih imena za zgled poljedelskim generacijam. Posmrtna odlikovanja s srebrno kolajno za hrabrost Rim. 22. apr. s. S srebrno kolajno za vojaško hrabrost so bili odlikovani po smrti kapitan Colosio Antonio Ernestov, rojen v Mila« nu. podporočnik Cartella Walter, Petrov, rojen v Castelletto Derro. Alessandrija. narednik Giudice Eugenio, Francov, rojen v Genovi, narednik Braghi Adelio, Ivanov, rojen ▼ Sarsini-Forli, korporal Perego Pacle, Jožefov, rojen v Merate Como. takovec Miliavapca Pietro pokojnega Josipa, rojen v Triulziu, P*» via, pešec Faboadia Francesco, Rachela, rojen v Lenoli Vittoria, tankovec Pecorari Pietro pokojnega Danteja, rojen v Golese L. Parma, tankovec Panatonij Roinolo, Oresta, rojen ▼ Castelvecchio Pascoli. Lucca, in tankovec Co-sono Mario, Pavla, rojen v Belgiocsu, Pavi«. Razen tega je bilo podeljenih mnogo brona, stih kolajn in križev za vojaško hrabrost padlim in ujetim. Procesija za zmago v Turina Turin, 22. aprila s. Ob udeležbi kardinala nadškofa in prisotnosti 100.000 vernikov, je bila danes procesija za zmago. Tx stolnice sv. Ivana je odšla procesija po mestnih uliicah v baziliko, kjer je kardinal nadškof govoril množicj vernikov in nato podelil škofovski blagoslov vsem navzočim in tistim, ki se bore jca zmago Italije. ^m^^^mm^^m Tajsko priznanje Hrvatske in Slovaške Bangkok, 22. aprila, s. Šef obveščevalnega urada v Bangkoku je sporočil, da ja siamska vlada sklenila uradno priznati hrvatsko in slovaško Vlado. Vojni krediti v Turčiji Budimpešta, 22. apr. s. Turška vlada J• predložila narodni skupščini v potrdilo nora vojne kredite v znesku 90 milijonov turških Ur. Znesek se bo v celoti uporabil za Oborožitev tuziSke vojake. Sprejemi pri Visokem komisarju Eksc. Grazioli je sprejel dirigenta Sljanca ter predsednika Zveze proSesionfstcv in umetnikov Visoki komisar je sprejel dirigenta Draga Marija Sijanca, ravnatelja Ljubljanskega simfoničnega orkestra, katerega je spremlja' prof. Franc Capponi Ušak, npravnfk istega orkestra. G. Šijanec je poročal o dosedanjih ljudskih koncertih, ki so se vršili pod pokroviteljstvom Glasbope matice. Ekscelenca Grazicli je izrazil zadovoljstvo nad izvršenim delovanjem na umetniškem polju in nad sijajn:m uspehom dosedanjih koncertov. Podal je navodila za njihovo nadaljevanje z žeijo, da bi se obdr> žali na isti umetniški višini V ta namen j* dal svoj prispevek 15.000 lir. * * * Ekscelenca Grazioli je sprejel predsednika Zveze profesionistov in umetnikov ing, Pirk-majerja v spremstvu tajnika Prunka. Predsednik mu je poročal o vprašanjih, ki se nanašajo na omenjeno Zvezo s posebnim« ozirora na brezposelnost med profesionisti in umetniki Visoki komisar je za nastopajoče praznike podari! 25.000 lir, da jih razdele med najbolj potrebne. Nagrada ob primd rofstva dvojčkov Visoki komisar Je iz Ducejevega sklada podelil zakoncema Fabjan Antonu in Ka> roHni, Ljubljana, Celovška cesta 43, ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znisku 600 lir. Položa vzhodu Zmagovita japonska zlepiva ch Indijski meji — Ameriško-avstralske Izgub-s ssa Pacifiku Znane so sedaj podrobnosti c zmagoviti japonski protiofenzivi v Arakanu na mdijsko-birmanski meji, kjer so Japonci v kali zatrli britansko -bojevitcst ob bengalsk; obali Ozem-Ijfe je na tem področju zelo težavno ker je le malo cest in je prostOT proti vzhodu zaprt v gorskim grebenom Arakan. Angleži so tam vrgli v boje dve dobro opremljeni edinici- 14. divizijo pod poveljstvom generala Llovda n 6 avtonomno brgado pod poveljstvom generala Cavendisha. Obe edinici sta bil; sestavljeni iz Angležev in Indijcev Znano je. da so proti koncu lanskega leta sorazmerno majhne japonske sile zaustavile napredovanje teb bri= tanskih čet ob indijsko-birmanski meji na rekah Maju in Koladan VVavellove edimce so ostale na teh položajih, keT se niso megle odločiti niti za napredovanje niti za umik. V dneh od 24. do 26 marca s« japonske edinice prekoračile reko Maju in ko so porazile 14. divizijo, se flm je posrečilo obkoliti še 6. brigado, ki je bila popolnoma uničena, njen poveljnik pa ujet. (Kmalu nato je umrl v neki vojni bolnišniei. zadet od britanske krogle.) Angleži so pustili na terenu 420 mrtvih, po večini Angležev. Japonci pa so ujeli 500 ujetnikov in zaplenili 150 tepov in 50 tankov. Med operacijami so Japonci nadalje potopili še 5 prevoznih ladij, 29 pa poškodo* vali, medtem ko je bilo 460 britanskih letal sestreljenih ali uničenih na tleh. Pri tem so Japonci skupno utrpel1! 400 mrtvih in 50 letal. Bil je torej pravi poraz britanskih edinic. ki jim njihov peskus za vdor v Birmo in osvoboditev birmanske cešfre ni uspel. Ko so tako Japonci na tem področju obračunali z britanskimi silami, so Američani in Avstralci polagali obračun svojih izgub na južnozapadnem Pacifiku, pri Guadaleanaru ;n ob obali Nove Gvineje, kjer so z velikim ropotom Začeli svojo ofenzivo. Neko ameriško uradno poročilo je namreč ugotovilo, da so Američani in Avstralci pustili v teh bojih na teienu nad 4500 mrtvih, izločenih iz borbe pa je bilo okrog 6000 vojakov, med njimi več Ko polovica Avstralcev. V razmerju z izostal'm uspehom so te izgube zelo visoke. Mac Arthur je prepozno spoznal, da je bil namen Japoncev na tem področju, kjer so zaposlili le majhno število svojih čet pridobiti na času. da bi medtem utrdili svoje postojanke na drugih otokih v tem pasu, obenem pa. da bi 'zvabili ameriške pomorske sile v območje njihovega lahkega topništva in letalskih sil, pri čemer so sovražniku brez velikih lastnih tveganj pri zadejali hude izgube. Sedaj je tudi sam Mac Arthur ki je sicer vedno optimist, resno zaskrbljen spričo dveh nevarnih razvrstitev japonskih letalsko^pcmor-skih in kopnih sil na Karolinškem otočju 'n pri Rabaulu na otočju Bismarck. Posledice tega japonskega osredotočenja sil so se kmalu pokazale: japonska letala so dne 11. aprila t. 1. močno bombardirala Po-rt Moresbv in Oro Bav, pri čemer so bile potopljene štiri prevozne ladje in en rušilec, dočim je bilo sestreljenih 49 ameriških letal. Te izgube sc se pridružile onim z dne 7 aprila t. L, ko so japonska letala v nekem ameriškem konvoju pri otokai Floridi potopila 10 prevoznih ladij, eno križarko in en rušilec. Pri luki Mullins v zalivu skrajne vzhodne točke Nove Gvineje so japonska letala dne 14. aprila t. 1. presenetila in napadla neki drugi konvoj, od katerega je bilo potopljenih 11 prevozn;h ladij in več jpanjših edinie v spremstvu sestreljenih ali uničenih na tleh pa 54 amerišk:h letal Tudi tu so bile japonske izgube neznatne, omejujoč se le na nekaj letal. Tako skuša japonsko vrhovno poveljstvo izolira« ameriške in avstralske čete na Novi Gvineji in Salomonih, ker jih odrezuje od dobav in oskrbe Po japonskih računih je bilo samo v prvi polovici aprila potopljenih pri= bližno 100.000 ton sovražnega brodovja. Po vsem tem je seveda razumljivo, ako so Avstnalci zelo zaskrbljeni in vedno znova za-ntevajo ojačenja. preklinjajoč Rooseveltovo strategijo, ki zbira glavne zavezniške sfle proti Evropi. Predsednik avstralske vlade Curtin je nedavno v svojem govoru, ki ga je imel na obletnico padca ameriške trdnjave na Filipinih Betaana. dejal med drugim, da je postal Pacifik — bojišče ugodnih, a zamujenih prilik. Upajmo pa je pripomnil, da se ne bo spremenil v bojišče, na katerem bomo izgubili vojno Vojni minister Forde pa je v svojem opozorilu na zbiaanje jakonskih sil v avstralski bližini dejal med drugim: »Vprašujem ie. ali' se tudi Američani, kakor mi v Avstralni. zavedajo vedno bed j naraščajoče japonske moči. Nobenega dvoma namreč nv da postaiajo naši sovražniki strahovito močni« Na dlani je. da ta položaj na južnozapadnem Pacifiku ne ostaja brez vpliva na položaj Cankgkaj^kove Kitajske, ki zaskrbljeno opazuje okrepitev nankinške vlade in. njen vstop v vojno na strani sil trojnega pakta. Pri vsem tem pa ima Čungking še velike težave s pre« hrano prebivalstva, odkar je zlasti notranjost države skoraj popolnoma blok rana in izčrpana po dolgih lerih vejevanja, ki je veljalo Kitajce toliko žrtev. Po neuspehu ameriške misije Čangkajškove gospe se je sedaj tudi čungkinški vojni minister Sjung Sukaj po 'etalski poti vrnil v Čungking, ker ne veruje več v pomoč Zedinjenih držav Lahko si predstavljamo, kakšno je sedaj razpoloženje v krogih ekrog maršala Čangkajška * JapaztSke podmornice ob avstralski cball Lizbona, 22. aprila s. Iz Washingtona javljajo oživljeno gibanje japonskih podmornic ob avstralski obali. Neka ameriška trgovska ladja je bila torpedirana komaj 70 km od Sydneja. Izbruh anglosaškega ©sss9s5sglega besa Šanghaj, 22. apr s. V zvezi z napadom, k so ca sovražna letala izvršila na japonsko bolniško ladjo »Fuzu Maru«. je zastopnik japon* ske mornarice naštel mnogoštevilne prece-denčne primere, ko so ameriške obrežne baterije, podmorirce in bombniki streljal' na ja-penske bolniške ladje. »Fuzu Maru« je že sedmi primer te \Tste, ki so ga zagrešili Anglo-američani. Zastopnik ministrstva se je nato spomni hudih porazov na morju m v zraku, ke so jih pretrpeli Angleži in Američani ter pojasnil, da anglosaški bes ni le slučajno na» perjen na bolniške ladje, marveč se pojavljajo taki mednarodnemu pravu nasprotujoči čini pc vsakem anglosaškem porazu. Novozelandski gretest v Wash!ngtonu Buenos Aires, 22. apr. s. Iz Wash ngtona poročajo, da je poslanik Nove Zelandije pri ameriški vladi Mash energično protestiral v zunanjem ministrstvu zaradi načina vojevanja na Pacifiku. Nova Zelandija zahteva naj se operacije proti japonski takoj ojačijo. V ta namen naj bi se ameriške sile ojačile med tem letom, da bodo lahko pričele z ofenzivo in odstranile japonsko nevarnost. Upor komunističnih čet prsti čangkajšku šanghaj, 22. aprila, s. Javljajo, da je 2000 mož 4. k;ta'ske komunistične armaie nezadovoljnih zaradi ravnanja čungk'nške vlade, ki jim je obljubila živež in strelivo, napadlo v okolici Laošikch:na čungk^n-tae sile. Izgube na cbeh straneh s« bile izrsd no visoke. Jeruzalemski veli muslimanov ¥ Berlin, 22. aprila, s. Veliki mufti iz Jeruzalema je podal, ko se je vrnil s pot. va-nja* po Hrvatskem, nekaj izjav inozemskim novinarjem o trpljenju, ki ga morajo muslimani prestajati zaradi komunističnih in srbsk;h upornških tolp. Veliki mufti je reke^ da je navezal stike s hrvatskimi oblastmi ln da se je z njimi sporazumel giede ukrepov, ki bodo zajamčili varnost muslimanskega prebivalstva. Glede potovanja po raznih področjih Hrvatske je izjavil, da je bilo nad 100.000 muslimanov, moških, žensk in otrok brez usmiljenja poklanih, nad 200 tisoč muslimanov pa je moralo zapustiti svoje hiše, njih premoženje pa so opusto-šile komunistične in srbske tolpe, ki -u-š'jo mošeje in svete kraje ter žalijo lelo versko čustvo muslimanskega prebivalstva. To ima očiten namen uničiti islamsko prebivalstvo, kj prebiva na Huvatskem, kakor izl*aja jasno iz izjav članov tolp. katere češ ovm vodi, kakor je zneno, general Mihajlovič, in iz vsebine letakov in zatrditev sr.mega generala Mihajlcvča. Naravno, srbske in komunsticne tolpe ne predstavljajo drugega kot izvrševalce uničevalnega načrta, za kateresra s; v prvi vrsti odgovorni Rusi in Angleži, ki po izjavah angleškega zunanjega minstra v spodnji zbornici 27 januarja 1943 oskrbujejo z orožjem in strelivom komunistične in srbske tclpe. Vel ki mufti je zatrdil, da ves islamski svet s strahom sledj dogodkom v Bosni in Hercegovini in je rekel, da je ogorčenje muslimanov vsega sveta proti srbskim in komunističn m fo:-pam zaradi krutega barbarstva v škodo prebivalstva teh pcdročj;h, ogromno. Velik-; mufti je zaključil s pozivom vsem muslimanom vseh držav, naj manifestirajo svojb vzajemnost z zatiranimi brati v moralni in gmotni cbl'ki, s katero se lahko pomaga ln olajša trpljenje teh muslimanov. Odpor Arabcev proti Angležem Ankara, 23. apr. s. V Libanonu ima stranka muslimanskaga bloka vedno več pristašev navzlic težkočam, ki jih stranki deia-jo anglodegolističnl organi. Propaganda zaveznikov skuša z vsemi napo»i zeperstaviti stranki tak* zvano libanonsko stranko, obenem pg. podpira kommnistično stranko, ki se ji zdi posebno pripraven element za ne"$tralizacijo arabskega nacionalističnega gibanja. Ankara, 23. apr. s. y Iranu so se pričela aaradl številnejših sabotažami dejanj in spopadov z angleškimi stražami pogajaaja ined iransko vlado in angleškimi oblastmi, ki so zahtevale učinkovitejšo aksijo vlade preti saboterjem. Angleško poveljništvo ja izdalo stroge odredbe za zaščito vojaških naprav. Objavljeno je bilo, da bodo odslej straže streljale brez opozorila na vsakogar, ki bi stopil na prepovedana podreja Ankara, 22. aprila s. Jemenska vlada Je odklonila ameriško ponudbo, da se pošljejo tehnični in poljedelski strokovnjaki za organizacijo gospodarstvi v Jemenu. Zdi se. da je razlog za odklonitev v slabi izkušnji, ki jo je napravila Saudova Arabija z ameriškimi tehniki, katerih delovanje je popolnoma zatrlo vsako domače gospodarsko udejst-vovanje. Jemenske oblasta so v svojem odgovoru navedle, da se bodo po strokovnjake obrnile na druge arabske države, kj so naprednejše in bolj razvite. Prireditve Dopolavora za praznik dela Rim, 22. aprila, s. Dopolavoro se je v proslavah 21. aprila z najbolj prisrčno vzajemnostjo pridružil tovarišem, ki so v obratih in na poljih z dnevnim delom dokazali svojo zvestobo delu na ta daa, ki ga je Duce hotel povzdigniti v simbol dela ln ga napravil za narodni praznik delavcev. Dopolavoro je sklical okrog sebe tako v velikih središčih kakor v majhnih naseljih tovariše, ki so se ponesrečili pri delu in v priredil zanje umetniške in raavedrilne prireditve. Po smernicah nacionalnega predsedstva in v soglasju z odločbami tajnika Stranke je vsak pokrajinski Dopolavoro v podjetjih v plemeniti tekmi priredil posebne prireditve, ki so vbudile največje navdušenje pri tovariših delavcih. V podjetniških Do-polavorih v glavnih mestih so delavci med obedi proslavili obletnico 21. aprila. Orkestri so ievajali narodna skladbe in patria. tične pesmi so peli zbori, v mnogih obed-nicah pa so saimi delavci govorih o slavnostnem dnevu. V številnih menzah so do-polavoristi čitali svoje sestavke o zgodovinskem datumu. Jasne, preproste besede delavcev, zlasti starejših, ki nadomestujejo z najmlajšimi v podjetjih svoje sinove, ki so na frontah in se borijo za veličino in neizbežno zmago d<*novine, so bile s posebnim zadovoljstvom sprejete od delavskih množic, ki s« izražale z manifestacijami ver® v fašistični narod. Španci o pokolu poljskih oficirjev UTadrid, 22. aprila s Komentirajoč pokol 12.000 poljskfh ofic rjev v gozdu Katynu pišejo listi, da vzbuja gigantski zločin grozo, toda rie preseneča sveta, ker predstavlja del boljševiškega sistema. Kdor pozna, kakor Spanja, ta sistem, pišejo »Informaeiones«, se ne more čuditi, kajti mori'ci 12.000 poljskih oficirjev so isti, kakor so bil pri Čeki v Madridu in Barceloni. in sistem ie tisti, po kakršnem se je delalo Dri pokolu of cirjev v gorskem predelu Paraquelsa v Jarani. Tisti, ki še veruiejo v hinavsko komunistično propagando. imajo zdai priliko, da popravijo svoje mnenje spričo grozotne resnice. Ob zakliučiru zatrjuje l;st. da čaka tragična usoda 12 0^0 poljskih oficiriev vsako državo. bi prišla pod bo" jševiško oblast. priključitve juž»?!i krajev k Madžarski »Pester Lloyd« piše v svoji izdaji od 16. aprila: Minili sta dve leti, olkar se> bili bp 23-letpem trajanji tujega gospodstva osvobojeni južni kraji, ki so sto in stoletja pripadali k Madžarski. V teh dveh letih je madžarska vlada rešila v prvi vrsti najbolj pereča vprašanja. Politika pomirjenja je bila nasproti nsirodnim manjšinam v vseh ozirih uresničena. Dr. Leo Deak, veliki župan v Bački je izjavil, da Madžarska vlada zrisleduje politiko enakosti proti vsem ter ne poiit v Bački, dr. Irinej Cirič, je bil celo imenovan za člana rrta^&ž--irske gosposke zbornice. Pod vodstvom komisarja, ki ga jI je dodelila vlada, dr. Paula BnJle, je tudi Srbeča Matica v Novem Sadu, ena najstarejših ustenov srbskega slovstva in kulture, lahko obnovila svoje delovanje. V ostalem so Izza priključitve južnih krajev izšle v srskem jeziku mnoge knjige, med katerimi vzbujajo pozornost posebno Mikinove »Povesti«. Srbi vzlržujejo tudi živahne kulturne stike s Srbi izven državnih mej. Tisk Srbov v južnih deželah je prav živahen in list »Nova Pošta«, ki izhaja v Novem Sadu, je na visoki stopnji. Iz izjav Srbov, ki pripadajo madžarski agrarna stranki ter iz mirnega obnašanja srbskega prebivčJstva je videti, da Srbi umejo ceniti politiko madžarske vlade. Maksimalni cenik Maksimalni cenik štev. 9, ki velja po na-redbi Visokega komisarja za Ljubljansko pokrajino ed 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednje cene na drobno (z všteto trošarino): 1. Kruh iz enotne moke v kosih do 400 g 2.30 lire, v kosih od 400 do 1.000 g 2.20 lire; tSstealne iz enotne moke 3.90 lire za kg; enotna pšemčna moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg. 2. Jedilno olje (olivno) 14*70 Mre za liter; surovo ma$lo 28.40 lire za kg; slaaina so-ljena 19 lir za kg; mast 17 lir za kg. 3. KI*, 4% vinski 6.35 lire za liter. 4. Mleko 2.50 Ure za liter; kondenzlrano mleko v dozah po 880 g 15.96 lire za dozo, v dozah po 385 g- 7.55 lire za dozo. 5. Sladkor: sladkorna sipa 8*5 Ure za kg, v kockah 8.35 lire. 6. Mehka drva, jrazžagana, franko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 Ure za stot; mehki robland (žamanje), približno 1 m tolgi, franko mestne skladišč« 40 Ur za stot; trda razžagana drva 40 lir za stat; enotno mil«, ki vsebuje 23—27% kisline. 4.10 lire za kg. Gospo Obveznost popolne obdelave kmetijskih zemljišč radi oskrbovanja Smatrajoč za potrebno, da se kmetijska zemljišča v pokrajini popolnoma in izčrpno Izkoristijo za proizvodnjo in oskrbo, je Vise ki komisar za Ljubljansko pokrajino izdal naredbo o obveznosti popolne obdelave kmetijskih zemlji#č zaradi oskrbovanja, ki je objavljena v »Službenem listu« 21. t. m. in je stopila v veljavo z dmem objave, ko so bile obenem razveljavljene vse njej nasprotujoče ali z njo nezdružljive določbe. Člen 1. Vsa kmetijska zemljišča v pokrajini, ki se dajo uspešno obdtelovati, se morajo izčrpno in umno obdelatL Lastniki so zate zaveasbii poskrbeti, da se ta zemljišča kar najbolj obdelajo, ne da bi se kaj neupravičeno ln na škodo opuščalo ali odlašalo. če lastnikov ni, ker so olsotnl aH iz kakršnega koli razloga ne morejo poskrbeti za obdelavo svojih kmetijskih zemljišč, zadeva ta obveznost njih domače, ki bivajo v pokrajini. Cl«n 2. Ce bi lastniki za obdelovanje sposobnih kmetijskih zemljišč ali njih domači ne spolnih ali ne mogli spolni ti obveznosti iz prednjega člena, so okrajni civilni komisarji pooblaščeni izdati odlok, s katerim se iz javnih odrov zasežejo zapuščena aOi zanemarjena. zemljišča in se izročijo drugim v obdelavo. V odloku se pooblaste župani pristojnih občin, da izberejo tiste osebe, katerim se na prošnjo lahko od kažejo zasežena zemljišča proti plačilu primerne odškolnine lastnikom. Odškodnino določi ravnateljstvo kmetijske in veterinnarske službe pri Visokem komisariatu ob koncu vsakega kmetijskega leta. Zoper zaseženi odlok je dopustna v 15 dneh od vročitve pritožba na Visokega komisarja, ki odloči dokončno. Člen 3. Lastniki, če so ti odsotni pa njih domači, ki bi brez opravičenih razlogov opustili ali zanemarili vzdrževanje, obdelavo ali ukoriščanje zemljišč, važnih za kmetijsko proizvoinjo pokrajine, tako da bi oškodovali njene proizvajalne potrebe, se kaznujejo po postopku lz naredbe z dne 26. ja-nuanga 1942-XX št. 8 z zaporom do 2 mesecev in v denarju do 5.000 lir, nekvamo zasegi zemljišč brez praviee do odškodnine. člen 4. Ta naredba, s katero se razveljavljaj« vse njej nasprotujoče ali z njo ne združljive določbe, stopi v veljavo cd dne objave v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Oib3r za propagando in turistično dbveš^a^ o Ljubljanski pokrajini Glede na svojo naredbo z dne 8. februarja 1943/XXI. o prevzemu Potovalnega in turističnega urada v Ljubljani po družbi »Compagnia Ital ana Turis»o«y je Visoki komisar p: zaslišanju pz-izadetih ustanov izdal odleičbo o imenovanju cdbora za propagandno in turistično obveščanje o ljubljanski pokrajini, predvidenega v omenjeai nareobi. V »Odbor za prepagano in turistično .-b-veščanje i Ljubljanski pokrajin'« se imenujejo: 1. faš st odv. Karel Chersi, predsednik, 2. fsšist Gvidon Ca«drini kot predstavn k družbe »Cempagnia Italiana Turismo«, 3. dr. Franc Ratej kot predstavn k Po-kra insicega poverjeništva za tujski promtt, 4. dr. Cirl Pavlin k:t predstavnik Pokrajinskega odbera CONI, g. g. Jakob Birimiša kot predstavnik K. A. C. I. 6. Ciril Majcen kot predstavnik Združenja trgovcev Ljubljanske pokrajine, 7. dr. M^an Dular kot predstavnik Vzorčnega velesejma v Ljubljani, 8. tir. Josip Pretnar kot predstavnik venskega planinskega društva. Ta odločba je takoj izvršna !n se objavi v Slnžbenem listu za Ljubljanske pc krajino. rstvo nio- | Nova nemSko-turška trgovinska pzgočba Te dni je bila v Ankari sklenjena nova nejjikc-turška trgovinska pogodila, ki ji posvečajo turški listi veliko pozornčSt. Nemčija je leta 1941, kmalu po sklenitvi nemško-tur= škega prijateljskega sporazuma, sklenila s Turčijo trgovinsko pogodbo, ki je pomenila novo razdobje v nemško-turskih trgovinskih odno-šajih. Med obema državama je b 1 pre i trgo* vinski promet razmeroma slab v letu 1941. pa zlasti tudi zaradi tega ker je bila po razstre-litvi mostu preko Marice ob turško-bolgarski meji prekinjena neposredna železniška zveza z evropsko celino. Ta most je bil spomladi lanskega leta zopeet obnovljen in glede na bližnjo možnost vzpostavitve železniške »veze je bila v nem«ka-turški trgovinski pogodbi z dne 9. oktobra 1941 predvidena izmenjava dobrin v znatnem obsegu, namreč v višini 96 milijo= nov turških funtov (192 milijonov mark) za dobo poldrugega leta Ker se je v tej debi izkazalo, da predviden obseg blagovne izmenjave ustreza potrebam in možnostim obeh narodnih gospodarstev, je bil v novi trfovin-aki pogodbi predviden obseg blagovne izmenjave v višini 62 milijonov turških funtov (124 milijonov mark) in sicer za dobo enega leta do 31. maja 1944 (kar ustreza % milijonom funtov za dobo poldrugega leta)). ' V novi pogodbi so načelna vprašanja, ki se tičejo blagovnega prometa, urejena s po* sebnim sporazumom brez časovne omejitve, prav tako z drugim sporazumom vprašanja plačilnega premeta. Glede cen ie v novem sporazumu dogovorjeno, da se obdrži ureditev tega vprašanja na dosedanji način Tudi blagovni kontingenti se nanašajo na iste proizvode m skupine proizvodov kakor doslej kar pomeni, da bo Nemčija nadalje dobavljala Turčiji predvsem industrijske izdelke, tehnične in farmacevtske proizvode medtem ko bo Turčija uvažala v Nemčijo industrijske surovine, živila, tobak, bombažne odpadke, strojila itd. Pogajanja je za Nemčijo vodil poslanik dr. Clodius. za Turčijo pa predsednik odbora za gospodarske in finanene pogodbe Burhan Sa-nus. Zunanji minister Menemedžcglu se je od početka pogajanj osebno zavzemal za uspešen potek, tako da je uspelo pogajanja zaključiti v dveh tednih. Nova pogodba jamči nadalje zdrav mzvoj trgovinskega prometa v korist obeh držav. Gospodarske vesti =r Obdavčenje vojnih dobičkov v Itaijji. Kakor smo Je povečali, je splošna proračunska komisija zbornice fašijev hi kor. poracdj te dni odobrila ministrstva. Pri tej priliki je finančni minister Acerbo med drugim omenil, da je v novem letu povišek dohodkov pričakovan predvsem od večjega donosa davkov v znesku 4 in četrt milijarde lir. Novi davčni ukrepi se nanašajo predvsem na obdavčenje vojnih dobiškov. Kakor v drugih državah se morajo tudi v Italiji finance prilagoditi- novim razmeram. Postopno pevi, šanje davčnih dohodkov je bilo doelej v Italiji manjše kakor n. pr. v Nem#ji, Angliji in Ameriki. Nova bremena bodo zadela predvsem one dobičke, ki izvirajo m vojne konjnnkture. Napovedani novi davčni predpisi so bili medtem že objavljeni v rimSkem uradnem listu in prinašajo deloma povišanje neposrednih davkov, deloma pa nove davke. = Sofijska mestna uprava Je naročila tramvajske vozove v Italiji in Nemčiji. Sofijska mestna uprava je te dni sklenila'dobavne pogodbe za tramvajske vozove, ki morajo biti dobarljeni do jesem. Italijanske tvrdke bode dobavile 12 vozov, nen>-ške pa 16 vozov. = Iz trg0vinskoga registra. Vpisala se je tvrefka 2tižek Jože, knjigarna v Ljubljani (založništvo, trgovin^ s knjigami, grafično artističjrmi izdelki, pisarniškimi in šolskimi potrebščinami), — Pri tvrdki Saturnu s d. d. za industrijo pločevinastih izdelkov v Ljubljani je bil izbrisan član upravnega sveta Vili Reeser, vpisan pa je bil član upravnega sveta Rudolf Stermecki, veletrgovec, stanujoč sedaj v Poodpeči, pošta Preserje. — Pri tvrdki Tvornica drož in špirita Makso Zal;ker, d. z o. z. v Ljubljani, sta bili izbrisani poslovo^jj Makso Zaloker :n Mar:;^ Zaloker, vpisana pa sta bila novo pc-stavljena poslovodji Ivan Jela-čin, veletngovec, in Anica škufca, trgovska prokuristinja in posestnica, oba v Ljubljani, = Novi nemški predpisi z» promet, s kmetijskimi nepremičninami. Te dni je oi-la izdana v Nemčiji nova naredba o omejitvi kupoprodaje kmetijskih nepremičnin, ki ima namen preprečiti spekulativne nakupe takih nepremičnin. 2e leta 1938, torej pred sedanjo vojno, je nemška vlada v interesu zdravega razvoja kmetijstva izdala naredbo, po kateri je za nakup kmetijskih in gozdn h nepremičnin v obsegu preko 1 hektarja potrebno oblastveno dovoljenje, ki se lahko odkloni iz razlogov javnega agrar-nopolitičnega interesa, predvsem v primerih, kjer gre za spekulativni nakup. Pozneje s: bili ti predpisi izpopolnjeni v tej smeri, da se nakup odobri le, če je kupec kme-tc-va!ee in mru je kmetijstvo glavni poklic. Nadalje so bili izdani predpisi proti «razr kcsr„njy kmetij, obenem pa s« bile cehe maksimirane v predvojni višini, ker bi sicer dviganje cen dovedlo do nesorazmerja glede r.a d^n.sno vrednost kmetij. Naialje pa je črtala v veljavi določba, da se na-nažajo te omejitve le na nakupe nepremičnin preko 1 ha, kar je imelo za posledico, da se -je špekulacija obrnila' na take%majh-ne kmetijske nepremičnine. Zlasti v okol-ci mest so se množili taki nakupi, tak© n. pr. na Dunnju nakupi vin">gradov do 1 ha, Z novo naredbo-z dne 17. marca t. 1. je sedaj aa vsak nakup kmetijskih nepremičnin tu* di izpod 1 ha poti«ebno oblastveno dovoljenje. ki se izdaja po enakih načeli^; kakor doslej. Omejitev pa se nanaša samo na kupepr čaje nepremičnin, ne pa na zakupe. = Olajšave za potrošnjo fotografskega materiala v Nemčiji. Kakor je znano, je nemšk; državni urad za kemijo v začetku marca izda-! odredbo o omejitvi proizvodnje, prodaje in uporabe fotografskega materiala. Po tej odredbi se fotografski material ne sme več prodajati in trositi za nepoklicne svrhe Prepovedano je tudi obrtno razvijanje in kopiranje za nepoklicne svrhe. Te doioebe so bile sedaj ne-kol ko omiljene. Fotografski material, ki ga že imajo fo+oamatorji, se sme porabiti, razvijati in kopirati do konca junija t L, tudi ee se ma-terial ne uporablja v poklicne svrhe. Vrhu tega so določene druge olajšave. Tako je dopustno razvijanje i» kopiranje osebnih posnetkov, namenjenih vojakom na fronti, da se vzdržuje zve^p med fronto in domovino. Amaterski per snetki sorodnikov, ki se pošiljajo vojakom na fronti, se emejo torej nadalje razvijati kt kopirati, kar pa ne velja za sfcupmv-ske posnetke družabnih prireditev. = Poslovanje zastavljalnic v Nemčija Nemški državni gospodarski minister je is-dal navodila glede poslovanja zastavljal* n e, p: kate*h bodo navzlic ukrepom konca vojne ne smejo dati na dražbo, razen če je dotičnl vpekfricanee ob shranitvi na to izrecno pri1-stal. V vsej Namčiji je_ bilo sredi leta 1938. 500 zasebnih zastavljalnic. V zvezi z ukrepi za izločitev Židov iz gospodariva pa aw je njih število skrčilo na 350. = Raci n?ranje čokolade ln slaščic v Švici, švicarski listi napovedujejp, da bo spričo omejene proizvodnje čokolade in sla. ščic v kratkem uvedeno racioniranje čokolade in slaščic. Dctlej pa bodo prišle na trg le r mej ene količine blaga. Razdelitev marmelade za mesec april Prevod javlja: Za mesec april se bo od jutri, 24. t. nu, dalje ljubljanskim potrošnikom začela deliti marmelada po 250 g na vsako osebo. Ker so o J rezki živilske naikaznice že izčrpani, bodo morali trgovci pritisniti lasten žig na hrbtni strani nakaznice. Potrošniki iz pokrajine bodo prejeli map« metodo v isti količini in na isti način, koe kor bodo to določale odredbe, ki jih bodfl izdali civilni komisarji okolišev. Marmelada se bo potrošnikom prodajal* po 16.35 lire za kilogram. Razdelitev sardin Za tekoči mesec april se bo od jutri, L J-24» t m., dalje delila dečkom ln mladaojk čem tdl> 18. leta, ki bivaj« v mestv Ljubljani ter se v posesti pr*4piap» ' - * .' t v v•• • mMm Iz Tunisa: z italijanske protitankovske postojanke opazujejo sovražnikovo gibanja sodišče, na katerega so prešle vse kompe-tence dosedanjih vojaških in vojnih sodišč. Doslej so namreč poleg vojaških sodišč obstojala za ozemlja, v katerih so se vršile vojne operacije, tudi vojna sodišča. Vojaško izobraževanje žensk. Prvi tečaj za vojaško vzgojo ženske ustaške mladine v Zagrebu je zaključen. Naloga tečaja je bila, izobraziti žensko mladino v pomožni službi za vojsko in letalstvo. Nemški filmski igralci v Zagreba. Za premier o nemškega filma »Skrivnostna grofica«, ki bo 24. t. m. v Zagrebu, bosta prišla v hrvatsko prestolnico Marta Harello-va in Wolf Albach-Retty. Igralski tečaj za zasebne nameščence. Te dni se je pričel v Zagrebu igralski tečaj Združenja hrvatskih zasebnih nameščencev. Markov sejem preložen. Zaradi velikonočnih praznikov je bil letošnji Markov sejem v Zagrebu preložen na 27. aprila. fUtdol! Predan pri Abrahama Pisarna Rdečega križa je urad, kjer od jutra do večera vrvi življenje kakor v čebelnjaku. Tu najdemo slavljenca ob blagajni, vedno nasmejanega, uslužnega in pripiavlje- "frMfr-i - v nega pomagati in svetovati vsak dan neštetim, ki prihajajo po nasvete in pomoč In kar ver« jeti ne moremo, da je poteklo petdeset let, odkar st je v Predanovi domačiji na Ptujski gori, tam, kjer stoji staroslavna romarska cerkev črne' Matere Božje, rodil krepak deček Preprosta kmetska hiša je bila miren in tih dom številni slovenski družini. Prrojena pridnost in nadarjenost sta bili najlepše darilo, ki so ga starši dali otroku na pot v življenje. Že v ljudski šoli na Ptujski gori je fant kazal bister razum, tako da so ga starši poslali v Maribor, kjer je obiskoval srednje šole m učiteljišče. Tu je našel pravo torišče za svoje delovanje. Izbral si je poklic, ki mu je ves čas vestno služil: poklic vzgojitelja našega malega človeka, da bi si s prirojenim razumom in trdim pa poštenim delom priboril v svetu boljže mesto. Po prv h letih, ki jih ie kot učitelj preb 1 v vinorodnih Ha'ozah je bil imenovan za učitelja in pozneje za šolskega upravitelja v Ro-gsški Slatini. Na Slatni, ob vznožju pravljičnega Boča, ki ga je iz Ptujske goTC od svo* jeqa doma videl in gledal vsak dan, je vzgojil KULTURNI PREGLED Matija Tome, »Križev pot" Na vok a 1 n o- in s t rum en taln cm koncertu Glasbene Matice na veliki četrtek je bila izvedena Tomčeva kantata Križev pot, veliko, dve uri trajajoče delo za mešani zbor in dva solista s spremljevanjem orkestra. Pravično oceniti to obsežno skladbo je dokaj težka naloga. Predvsem omenjam, da je bila vsa prireditev od skladatelja in izvajalcev do organizatorjev pripravljena od domačih moči, kar je lep dokaz slovenske sposobnosti, že brez ozira na kakovost dela samega. Podobne prireditve niso pogoste niti v velikih mestih v neprimerno večjem in zmogljivejšem kulturnem okolju kakor je naše. Slovenci lahko s ponosom pokažemo na svojo glasbeno kulturo, M je ne precenjujemo na slepo, a o kateri vemo, da se v vseh svojih zvrsteh, tudi v najtežjih, lepo razvija. Postaviti ob stran tistih slovenskih velikih kantat, ki že obstojajo, novo delo, ki naj uspešno z njimi tekmuje, je clanes po tako močnih delih kakor je n. pr. La-jovčev Psalm seveda težka naloga. Tom-čevo delo je bilo svojčas vloženo za nagradno tekmovanje Glasbene Matice in je bilo odkupljeno po sklepu izbirne komisije. Skladatelj je zložil glasbo na besedilo Vide Tauferjeve, pesnica pa je spesnila besedilo k štirinajstim slikam Križevega pota, ki jih je naslikal pri Stični slovenski slikar iz 18. stoletja Fortunat Bergant. Med izvajanjem so bili predvajani v črno-belih diapozitivih posnetki Bergantovih umetnin in velika škeda je, da nam prilike, deloma pa tudi še ne docela razvita barvno-fotografska tehnika ne dovoljujejo prikazati slik v originalnih barvah. Kajti tisti, ki so ta Križev pot v Stični videli, pripovedujejo čuda o groznem, prepriču-jočem vplivu realističnega izraza Bergantovih podob. Besedilo k njim pa je bolj lirično-opisovalno kakor prežeto s strahoto Kristusovega trpljenja. Nekam poni-žno-pobožno je in se zato skladatelj ni mogel nanj kdo ve kako opreti in uspešno črpati pobudo za svojo glasbo. Iz lastnega doživetja, kolikor mu je to pač bilo mogoče, je moral prikazati Kristusovo trpljenje in človeško bol nad njim. V tem pa je bila tudi glasba preprosto religiozna. Motivika je lahko umljiva in docela dia-tonična, prav tako tudi akordična sredstva. Ponekod dosega skladatelj s temi sredstvi prav lepe detajle (zlasti četrta postaja), v vsem poteku pa postane le enoličen. Zborovski stavek je zvočno dobro postavljen, manj ugodno zveneč je solistični, ki se večkrat utaplja v nekoliko okorni instrumentaciji ravno na tistih mestih, kjer bi bilo treba največ pažnje zarad: j nizke lege pevskega glasu. Orkester sam ; pa barvno ni izrabljen. Instrumentalni part ; je postavljen v nekakšnem vokalnem smislu. Seveda je tako delal tudi Darok, a tu | so rabljene razmeroma dolge notne vred-; noeti, ki delajo vtis počasnega orgelskega i sloga, ne da bi bilo izrabljeno bogastvo i različnega možnega fraziranja. Tak način i se tudi med muziki rad napačno imenuje j »koralen«, kakor da ba bil predpisani obredni koral katoliške cerkve temu kaj podoben. Ne, Tomčevemu delu je ponekod po. dobna sedanja umetna, ne obredna cerkvena glasba, samo da ji večinoma manjka tako sposobnega in pridnega oblikovalca. Gregorijanski koral pa je nasprotno psal-modičen in enoglasen. Pač pa je protestantski koral večglasen in periodično grajen, ker se je naslanjal na takrat visoko »azvito poljudno svetno pesem in na poli. foni slog nizozemske šole. Na tega Tomee-va glasba tu in tam res spominja, dasi ni tako lapidarna v dikciji, sicer se pa drži nekakega hotenega baročnega kontrapun-kta, ki ga večkrat uspešno prekinja ho-mofonija. Najveličastnejša k:ntrapunk'_ ska oblika, fuga. pa ni nikjer do kraja izvajana, ampak je le v začetkih nakazana. Oblikovno se ie Tome lotil skladanja po vzorcu starejših kantat in orator.jsv, kjer so posamezni deli docela lečeni drug od drugega, pač pa imajo lahko podobno ali tudi isto motiviko, zlasti kjer gre za soroden izraz. V posameznih postajah Križevega pota je ta način tudi dobrodošel, dasi bi tu in tam zveza med dvema postajama nudila dobre prilike za ojačenje orkestralne strani skladbe. Posamezne kitice se — skoraj vse — delč na dva dela: s prvimi štirimi vrsticami je opisana slika, z drugima dvema pa je vernku podan poziv za sočustvovanje, premišljevanje in vživetje v Kristusovo trpljenje. Ta razae-litev se tudi v skladbi jasno kaže in čeprav dopušča snov največje dramatične razmahe, se je Tome tega menda namerno vzdr-| žal. Skušal je podati nekg zgolj religiozno in premišljajočo glasbo, ld se odreka vsem zunanjim močnim vzponom (razen na zaključkih posameznih delov) in išče izraza v nadčutnem, mističnem svetu. Kakor je na eni strani tako hotenje plemenito, taiio je na drugi strani nevarnost enoličnosti jako velika, zlasti če vpoštevamo omenjene lastnosti motivike, akordike in instrumen. tacije. Gotovo pa je napak utrujajoče ponavljanje, v katerem je besedilo izdelano skoraj dosledno najprej v homofoniji, potem še enkrat v polifoniji. Tudi pretresljivi trenutek dvanajste postaje je, tako pr:r kazan, ob vsak učinek, ker je predolgove-zen. če bi bili taki odstavki, ki niso ne formalno ne čustveno utemeljeni, primerno črtani, bi bilo delo bolj zgoščeno, prozor-nejše. Obsežna skladba pa kaže na izredno voljo, s katero je skladatelj to svoje prvo celovečerno delo izpeljal 'do konca, naloga, pred katero bi spričo njene kočljivosti to grozeče enoličnosti marsikdo omagal. Izvedbo je.vodil dirigent Marko Polic. Zavzel se je zanjo kakor že za toliko drugih domačih del, katere je z dolgoletnim izkustvom in z dobro umetniško intuicijo izvajal. Prednosti njegove interpretacije so bile vidne zlasti v odgovornem zborovskem delu. kjer je bil besedni in muzi-kalrl poudarek jasen kljub zi^piletenim k; ntro.punktom. Predvsem je v Četrti postaji dosegel na nekaterih mestih z ženskim zborom posebno lep zvok obenem s spremljajočim orkestrom. Zbor sam je bil solidno naštudiran, prav tako orkester, ki tako nima pretežke naloge in je bil po. vsem ustrezen. Harmonij, ki je nadomeščal močno zaželjene orgle, je igral Ciril Cvetko. Oba solista, Julij Betetto to Franja G o 1 o b o v a sta s svojima lepima glasovoma odpela težko vlogo. Posebno basovski part je napisan jako visoko in naporno, med tem ko so altistki pridržana bolj lirična mesta. Oba umetnika sta se izrazno in barvno-glasovno dobro prilagodila resnemu značaju skladbe, saj sta najboljša koncertna in specielno oratorlj-ska pevca, kar jih imamo. Marijan Lipovšek Krstna izvedba velike domače skladbe je napolnila veliko unionsko dvorano. V prvi vrsti so sedeli dostojanstveniki, na čelu jim Visoki Komisar Eksc. Grazioli z gospo in poveljnik XI. armadneg* zbora Eksc. general G a m b a r a. Občinstvo je z očitno zbranostjo poslušalo delo. ki se je s svojo vsebino in močnimi religiozni mi poudarki skladno prilegalo razpoloženju velikega tedna. Po prvem delu kantate je bil ravnatelj Polič s sodelavci živahno aklamiran, ob koncu pa so ovacije občinstva veljale zlasti prisotnemu skladatelju prof. Matiji T o m c u. Dirigent skladatelj ln oboje solistov so prejeli šopke. Koncert se je zaključil nekaj minut po 21. uri. celo generacijo mladine. — V Sod strog, a pravičen, dober pedagog, ki je kot človek naših malih razmer dodobra poznal dušo mladine. je vlival v mlada srca ljubezen do materinskega jezika in veselje do izobrazbe. Ved svoj prosti čas je uporabljal za dela v kulturnih organizacijah, posebno in najrajši se je i»-življal pri telesni vzgoji in narodni pesmi. Ko slavijencu ob življenjski obletnici iskre« no čestitamo, mu želimo, da nam ostane ohranjen še dolgo vrsto let in nam vzgoji ie mnogo naraščaja takega kova. kakor je sktv-ljenec sam. Jurjevo 1943 Sveti Jurij iz Ljubljane jaše belca čez poljane, podkev mer; strme klance za obiske če* Gorjance. Že pred nJim Je Noro mesto, tam se združil Je z nevesto, Jo na sedlo k sebi dvignil, z belcem čez Gorjance švignfl. Je nevesta ndada Ve cvetje trosi roka desna, a zelenje pa levica, sveti ▼ »Sonca se meglica, ki nad tiho Kolpo vstaja, Vesna širni svet pomlaja. JaSe belca sveti Jurij, deca k njemu se požari, se v zelenje Je odela in veselo ga sprejela, Jurij Vesni cvetje kuri, belec ve, nevesto nosi in ponosno dviga glavo, ko čez mlado dirja travo. Sonce vedno više kroži, drevje k Vesni veje proži, ona s cvetjem Jib obsuje, s Vesno Jurij se radnje. Daj, spodbodi belca v novo. da zadirja v vas Petrovo, tam Je draga mi gomila v njej počiva mati mila. Ji nesita pismo zlato čez velikonočno trato, da bo mati moja brala, ko o polnoči bo vstaUk. Naj besede moje čaje, da srce pri njej vasaje in posluša žalostinko, ki jo poje vnuk, moj sinko. Povabita ptičke v petje, dajta groba nežna cvetje, da se njena vsa gomila bo v pomladnem cvetja skrila. Konj že zopet mčri cesto čez Gorjance v Novo Mesto, tam zvonovi vsi veseli alelnjo so zapeli, zavihralo marsiktero je v procesiji bandero, cvetje, petje in zvonjenje Je v Gospodovo vstajenje. Zopet jaše čez poljane in čez klance do Ljubljane, z Vesno Jurij god praznuje, Marko z vuzmom se vezuje in vstajenje oznanjuje. Mara Tavčarjeva. Gradnikov prevod „Jori$eve hčere" Pesnik Alojzij Gradnik si je že pred mnogimi leti zastavil zahtevno prevajalsko nalogo: dati slovensko podobo dramatski mojstrovini Gabriela d'Annunzia »La Fi-glia di Iorio« (Jorijeva hči). To nalogo je dovršil. Sedaj, ko se je v ljubijanski Drami pokazalo zanimanje za nje vprizoritev, je svojo prepesnitev še nekoliko predelal in ugladil. Kdor pozna zapleteno zgradbo in tanko lepoto d'Annunzijevih dramatskih stihov, bo prav tako zvedav glede prevoda, kakor glede vprizoritve; vsekako je slednja še težje in odgovornejše dejanje, zakaj verzi te pesnitve laže zažive na papirju kakor pa v človeških ustih, na odru, v ostvaritvi pesnikovih presunljivih dramatskih vizij. »Jorijeva hči« je po splošni sodbi eno izmed vrhunskih dramatskih del Gabriela d'Annunzia. Luigi Tonelli (II teatro coa-temporaneo italiano) vidi viške"d'Annunzi-eve dramatske tvorbe v žaloigrah »La cittžk morta«, »Francesca da Rimini« in »La Fi-glia di Iorio«, vendar mu je slednja med vsemi najbolj priznana mojstrovina (capo-lavaro). V zborniku »Teatro D'Ai«nunzi-apo« (Milano 1927) piše Ferdinando Paoli-eri v članku »La Poesia nel teatro D'An-nunziano«: »,Jorijeva hči' je tako delo, da ji tudi stoletja ne bodo mog"a do živega. Ko se omenja Aishilos. mislimo na »Pw>-meteja«. ko je besede o Shakespearu, «e spomnimo »Hamleta«; tako bo nekoč ime Gabriela d'Annunzia obujalo v mislih z neubranljivo silo .Jorjevo hčer'. Če sta »Pro-metej« in »Hamlet« žaloigre človeštva, ja »Jorjeva hči« žaloigra plemena; toda kakor imajo vsa plemena svojo zgodovino in vsa vere svoj mit, v katerih spoznavamo po neskončni vrsti stoletij njih temeljno edin-stvo, tako ne more tudi tragedija plemena Naročite DOBRE KNJIGE! j ika * Dan Italijanov v svetu bodo letos obhajati dne 9. maja z geslom »Italija in Afrika«. * Prvo predvajanje filma »Ljudje v zraku«. V rimskem kinematografu »Barberini« je bila te dna prva predstava novega filma »Ljudje v zraku«. Navzoč je bil poleg številnega občinstva tuli mnister za ljudsko kuituro, dalje minister za kolonije, državni pod tajnik zsc letalstvo ter mnogo mišjih »lastnikov O bor« žene sile. Občinstvo je fiim sprejelo s toplimi simpatijami. » Otvoritev razstave v rimski galeriji. V rimski galeriji so otvorili te dni 65. razstavo likovne umetn sti. Razstavljena so aela slikarjev Coetalla, Gigotija, Pizzanellija, Ciarrucch a ter Borga Pisanija ter kipi De-fel ceja in Schiliroija. * Starši obhajajo zlato/ hči pa srebrno porok« Zakonca Pietro in Rosana Oorino iz Ca^telletta pri Valenzi sta obhajala te dni zlato poroko v rodbinskem krogu, ki šteje osem sinov, 15 vnukov ter ogrcmno pravnu-kov. Na isti dan je obhaj3la srebrno poroko hči zlatoporočencev Eliza. * 2015 poročnih posojil v januarju lz Rima porcčajo, da je bilo v mesecu januarju podeljenih italijansk m novoporočen cem 2015 poročnih posojil v znesku 3 milijone 57.000 lir. * Javna dela v Dslmaziji. Takoj po zasedbi Dalmazije je italijanska vlada dala pobudo za zgraditev nekaterih javnih del. Do 15. februarja letošnjega leta je bilo zanje izdanih 90.8 milijonov lir. Med največja dela, ki so že končana, spada dovrši-tev pomola v Sebenicu, volovodi v Zari, Cattaru in Trau ter obrežna cesta iz Zare do Spsiata. V Spalatu je bila poleg tega zgrajena tudi velika bolnišnica. * Nevarna vožnja s čolnom. Neka gospodična iz Milana se je te dni podala s svojim zarcčencem^pa izlet s čolnom v okolici kolonije Lin di ari. Ker niti ženin niti nevesta ni^a bili vešča veslanja, se je čoln prekucnil ter bi bila oba utonila, da jima nista prišla na pomoč dva v bližini se mudeča ribiča. * pomilostitev po 49 letih. Po 49 letih življenja v ječi ja bil pomiloščen zaradi lepega vedenja in delovnega življenja Lucio Pivetti, rojen leta 1871. v San Prosperu pri Modeni. Zaradi umora in ropa je bil obsojen dne 13. decembra 1894 na dosmrtno ječo. Ko je prišel po 49 letih iz zapora, se ni mogel načuditi pridobitvam moderne dobe: električni cestni železnici, avtomobilom in ženskam. Ivi se vozijo s kolesi. * Smrt najstarejšega kolesarja. V bolnišnici v Utrechtu je umrl 941etni Vander-beld, ki se je nedavno poškodoval na vožnji z biciklom. Pokojnik je bil eden najbolj znanih kolesarjev ter med prvimi, ki si je nabavil bicikeli. Ko se je mož začel voziti po ulicah z dvokolesom, so listi zagnali velik krik, da je nastala nevarnost za pešce. Vanderbeli pa se ni dal motiti in je ©stal zvest svojemu kolesu do smrti. < * Izgubljeni testament. Iz Ver orne poročajo, da je obiskal 85-letno go. Critelli, ki je vse svoje življenje trdo delala, predstavnik davčne oblasti ter zahteval od nje milijon Ur. Starka je debelo gledala, Radio Ljubljana SOBOTA, 24. APRILA 1943-XXI 730: Simfonična glasba. 8.00: Napoved časa,- poročfla v italijanščini. 12.20: Plošče. 12.30: Poročila v slovenščini 12.45: Komorna gla&ba. 13.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 13.10: Poročilo Vrhovnega poveljništva Oboroženih sil v slovenščini. 13.12: Klasični orkester. 13.30: Znane pesmi izvaja orkesteT pod vodstvom dirigenta Kramerja 14 00: Poročila v italijanščini. 14.10: Operna glasba na ploščah. 14.25: Orkester pesmi, vodi d rigent Angelini. 15.00: Poročila v italijanščini. 17.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 17.10: Ptt minut gospoda X. 17.15: Koncert sopra-nistke Pavle Lovšetove. 17.45: P:sana glasba. 19.30: Poročila v slovenščini. 19.45: Politični komentar v slovenščini. 20.00: Napoved časa; poročila v italijanščini. 20.30: Devet Beethovnovih simfonij. Simfonija št. 8, vodi dirigent Failoni. 20.50: Pisana »glasba. 21.05: Predavanje v slovenščini. 21.15: Simfonični koncert vedi dirigent Argento. V odmoru: Zanimivosti v slovenščini. 22.20: Koncert orkestra »Anr.onia« ■vodi dirigent Segurini. 22.45: Poročila v italijanščini od kod ta aahteva ter je davčnemu izterjevalcu pojasnila,--da se je najbrže zmotil v osebi, šele pozneje je prišlo na dan, čemu se je mož z davkarije oglasil pri starki. Critellijeva je v svojih mladih letih služila pri nekem bankirju v Napoliju, ki ji je zapustil vse svoje Jmetje. Bankir je umrl že 1. 1907., njegov testament pa se je izgubil in so ga šele zdaj našli ter je izvedela za njegovo vsebino davkarija prej nego dedifitaa. * Plemenita oporoka. Nedavno je umrl v Pirenzi skvadrist Siro Chileri. V svoii »poroki se je spomnil tudi delavcev in delavk, zaposlenih v njegovem podjetju. Zda1 je pokojnikov sin Franc isročil po očetovi volji vsakemu delavcu podjetja po 500 lir. vsaki delavki pa po 250 lir. * Med iztepanjem preprog je padla s terase. V Milanu, via Garibaldi 35 se je primerila te dni huda nesreča. 251etna Magdalena Contini je iztepala preproge, pri tem pa je palla s terase ter je dobila pri padcu hude notranje poškodbe, da so jo »orali odpeljati v bolnišnico. IZ LJUBLJANE u— Nov grob. Med nebeške krilatce se je preselil, ko je komaj dobro zagledal luč sveta Petrček Anderlič. Hudo prizadetim staršem izrekamo naše iskreno sožalje! u— Ali je že konec dežja? Spričo suhega lanskega vremena in letošnje pomladi bi že skoro pozabil: na pomladna deževja, kj smo jih bili vsako leto do grla siti. Zdi se nam. kakor da smo prestavljeni v drugo podnebno območje. Navajen- na star red vselej mislimo, kadar se pooblači, da nas bo močilo teden dni ali še celo del j. Toda letos tq ne velja več. Eden, dva dni kvečjemu, drži pusto oblačno vreme, potem pa že spet sonce začne preganjati oblake. Tudi zdaj je bilo tako. V četrtek zgodaj popoldne se je še ponujal dež, zvečer pa se je začelo jasniti in v petek na-vsezgogdaj je že sijalo sonce. Dopoldne se je začelo spet oblačiti, toda nič kaj ne kaže. da za delj časa. Najvišja temperatura v četrtek je znašala 15.2° C, v petek zjutraj pa je kazalo živo srebro 8.4° C. Danes praznujemo god sv. Jurija. O njem je zlasti med kmečkim ljudstvom razširjenih polno rekov. Med drugimi tudi "naslednji: Ako je na Jurijevo lepo vreme, bo dosti vina: Če pred sv. Jurijem sadle cveti, mimo cgjne leti; Če se o svetem Juriju krokar lahko v žitu skMie, mlatič v jeseni mnogo cepcev razbijemo svetem Juriju visoko žito — leto plodovito; Svetega Jurija moča in svetega Petra suša, to da kruha. u— Občinstvo opozarjamo, da si be lahko ogledalo najnovejše akvarele prof. Ivana K°sa, ki so postavljeni na ogled v izložbah umetnostnega salona g. A. Kosa v prehodu nebotičnika, tudi čez velikonočne praznike. Razstava bo kmalu zaključena. u— Miloš Brišnik je nov slovenski tdnor, ki stopa v naše koncertno življenje s svojim prvim koncertom, ki ga bo prinedil v petek 30. t. m. ob 7. zvečer v veliki fil-harmonični dvorani. Miloš Brišnik je domačin, doma iz Mozirja, glasbene študije je dovršil leta 1935. z diplomo na našem Državnem konservatoriju kot gojenec prof. ge. Fodranspergwe. Nato je študiral nekaj časa pri ge. Dolenčevi in dve leti v Milanu pri znamenitem pedagogu prof. Ghidottiju. Za časa svojega bivanja v Milanu je obiskal tudi Giglijev tečaj za so-lopevce, ki ga je priredil milanski Jjonser-vatorij. Spored Brišnikovega koncerta bomo priobčili jutri. Predprodaja se bo začela danes v Knjigarni Glasbene Matice po običajnih koncertnih cenah. u— Kolektivna razstava del akad. slikarja Riharda Debenjak* v zgornjih prostorih Obersnelove galerije dokazuje, da je mladi umetnik mojster kompozicije, odličen krajinar in hitro se razvijajoč portreti st. Na ogled je postavil 58 olj. grafik in risb. Razstava bo odprta do 2. maju. razen na velikonočno nedeljo. Ogleda ne b; smel nihče zamuditi. ^ CVETJE, VENCI, ARANŽMAJI — • »ROŽ A« — CVETLICARNA u— Koncert novega Komornega tria: flavta, viola, kitara, ki bo v torek, dne 27. t. m. v mali filharmonični dvorani, nam prinaša najprej skladbo italijanskega mojstra Franca Molina. njegov Trio op. 45. Molino je bil mojster na kitari, istočasno pa gledališki kapelnik v Torinu, nekaj ča- sa Je deloval tudi v Nemčiji- Poleg izvrstne šole za kitaro je naolsal kakih 40 skladb za ta instrument, m^l njimi sonate. variacije duete in komorno glasbo, ka so izšli v nemški založbi Breitkopf und Hartel. Molinov Trio za flavto, violo in kjtaro op. 45 je med najpriljubnejši-mi deli za ta sestav in sploh spada med najboljša komorna dela. V torek ga bodo izvajali gg.: Slavko Korošec, Karel Jeraj in Stanko Prek. Začetek koncerta ob 7. uri zvečer. Preprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. u— Tarzan, kralj džungle v novi izdaji je pravkar izšel v Knjigarni Tiskovne druge, Selenburgova ulica. u— Vsem tovarišem, ki so diplomirali lanske jesen na oddelku VPS filozofske fakultete kr. Univerze v Ljubljani. Po nalogu dekanata filozofske fakultete sporočam vsem tovarišem, ki so diplomirali lansko jesen na VPS. oddelku filozofske fakultete v Ljubljani, da so 9edaj diplome v tisku ter da bo stala tiskovina predvidoma za vsakogar po 20 lir, kateri znesek naj mi blagovoli vsakdo nakazati osebno ali po pošti do 1. maja DipL takso bo plačal vsakdo, ko ho dvignil diplomo na dekanatu. — Bratok Rudolf, Ljubljana VII, Ulica sv. Marka 22. u— Rdeči križ poroča: V pisarni I. R. K. a. s. Ljubljana, Via Ariella Rea (Gospo-svetska) 2/II, se naj med uradnimi urami zglase osebe, ki so poslale pakete naslednjim: Kasi Adolf. Zupančič. Svajger Franc, Peterle Alojz, Peršin Gabrijel. Za-lar Matic, Arko Anton, Špreicer Ana, Sta-ruša Ivan, Čop Franjo. u— Prebivalstvu in lastnikom mlekarn. Mestni preskrbovalni urad obvešča vse lastnke mlekarn, da morajo biti po nalogu Prehranjevalnega zavoda Visokega komisariata na velikonočno nedeljo odprte ljubljanske mlekarne od 10. do 12. ure dopoldne. Edino mlekarne Doberlet. Jemni-kar, Vidmar. Potokar in Koplenik bodo odprte od 13. do 14. ure. Vsi potrošniki in upravičenci naj zato gredo po mleko samo ob navedenih urah. sicer jim bo obrok mleka zapadel. u— Za Veliko noč darujte otrokom knjige, ki jih dobite v bogati izbiri v Knjigarni Tiskovne zadruge v Šelenburgovi ul. 3. Opozarjamo zlasti na velik izbor slovenskih slikanic, ki jih izdaja Knjigarna Tiskovne zadruge v »Polici za male«. Do sedaj so izšle: 1. Princeska Zvezdana. 2. Kralj Debeluh in sinko Debelinko. 3. Prigode nagajivega Bobija. Pravkar je v tej zbirki izšla kot četrta slikanica: »BJba« Mare Tavčarjeve z bogatimi izvirnimi le-•orezi inž. O. Gasparija. u— Društvu »Dom slepih« v Ljubljani so darovali v počastitev spomina pokojnega gospoda gradbenega direktorja v pokoju inž. Antona Klinarja njegovi nekdanji uradni sodelavci lir 500. Najlepša hvala. u— Za Veliko noč so najprimernejša darila: lepo, nalivno pero, jezikovni tečaji na gramofonskih ploščah, elegantna harmonika, gramofon s ploščami, hladilna omara za živila itd. Ni Vam treba izgubljati čaea z iskanjem teh stvari, ker je tvrdka »Eve-rest« z vsem tem še najbolje založena ter Vam nuli veliko izbiro po zmernih cer.ah: Vebimo Vas na neobvezen ogled, dokler je lepa zaloga, ker je nakup najboljši tam, kjer ie velika izbira! Everest. Prešernova ulica 44. u— V četrtek popoldne in v petek dopoldne je bilo na klavnici živahno povpraševanje za prašičke, tako da so bili v petek do 10. vsi prodani. Z Goffsnfskega Zasedanje ženskih voditeljic v Radovljici. žensko okrožno vodstvo ter vse ženske krajevne voditeljice iz radovljiškega okrožja so se nedavno zbrale na zasedanje v okrožni hiši v Radovljici. Govorila sta ženska voditeljica Greta Mittenvallnerjeva in okrožni vodja dr. Hoehsteiner. V kranjskem okrožju so od 1. januarja^ lani žene napravile 6000 novih oblek, nad 1000 pa so jih popravile. V nad 10.000 delovnih urah v ženski pomoči in skoraj 8000 delovnih urah v gospodinjski pomoči so izvršile dr gcceno delo. Napravile so 4500 parov copat in 8000 ovratnih rut, napolnile 3300 1, peleg tega pa zbrale mnogo vkuha-nega sad;'a, perutnine, jajc .in cigaret. Oddaja avtomobilskih baterij in aknnm-lat°rjev. Gorenjski tednik objavlja razglas, po katerem mora vsak lastnik v ustavljen položaj stavljenega motornega vezila, od roma posestnik motorne baterije svojo baterijo, oziroma akumulator dati na razpolago vojaštvu. Baterije, czlroma akumulatorje je treba oddati do 25. t. m. Baterije fM Vlttorio Emanuele HI ad una cerimonia militare — Fotografie a colori e riproduzioni fotogra-fiche della guerra — La Valetta senza flotta — La battaglia estenuante sui mari — Churchill e Roosevelt a Casablanca — Manuela Del Rio. la celebre dan-zatriee — Cabaret notturno per soldatl e molte altre interessan-ti documenfcazioni. La storia- di una rivoluzione troncata — Resoconto di una lotta senza esempio del Gruppo »Tirolesi« — Qualche cosa di interessante sul parne di guerra Sulla prima pellicola a colori eseguita con trucco — »L'Euro-pa« non piO grande della Sviz-zera? Risposta ad una domanda che non e affatto ingenua come sembra e moltri altri interessanti articoli. Provvedetevi aneora oggi deirnltima edlzione della grande rivista illuste-ata europea. In vendita ovunque a L. 3,— Su richiesta otterrete un numero di saggio serlvendo a: Bi Conno Milano, Via Settala 19 bodo prevzete proti plačilu kot last vojaštva. Novi grebovt. Na vzhodni fropti sta pad. ,la 22 letni letalski naddesetnik Friderik Lukadell in 22 letni naddesetnik v gorskem topniškem polku Franc Hofma ster. Mladinsko pravo razširjeno tudi na zasedene pokrajine. V uradnem listu šefa civilne uprave z dne 13. aprila je bila objavljena odredba o uvedbi predpisov na področju mlad r.skega prava tudi na zasedenem ozemlju Korcške in Gorenjske. Odredba ;'e stopila v veljavo 20. aprila. V Kranj pride za veliko noč gostovat 13-članska godba. Izvajali belo pester spored priljubljenih melodij. Godbeniki iz Nerotha imajo zlati trak Ostmarke. Nov čas odpiranja in zapiranja trgovin. Kranjsld župan Morth je v gorenjskem tedniku objavil, da je po odredbi leželn. svetnika za kranjsko okrožje poskmii čas za trgovine določen ol 8. zjutraj do 12.30 in od 15. do 19. ure. Odredba, veija do 15. septembra. N°v kino na Jesenfcab. Okrožni vodja je na Jesenicah otvoril nov kino, ki se nahaja v enem najlepših poslopij na Gorenjskem. Za otvoritev so predvajali film »Staro srce je postelo spet mlado«. Šolstvo v Inanjskem okrožju. Po podat-k h »Karawanken Bote« je v kranjske/n okr žju zdai 61 šol in sicer 3 meščanske in 58 ljudskih. Da so bila šolska poslopja primerna urejena, je bilo izdanih 100.000 mark za opremo pa nadaljnjih 20X000 mark! V Kranju, fckofji Loki in nekaterih drugih krajih so bil pri šolah zgrajeni športni prostori. Cene mladim prašičkom In 8v'njam so z razgiasom šefa civilne uprave za Koroško :n Gorenjsko d ločene takole: za prašičke do 20 kg žive teže 3 maike za kg, za prašička dc 30 kg žive teže 2.70 marke za kg. Za mlade svinje do 40 kg žive teže 2.30 marke za kg, za mlade svinje do 50 kg žive teže pa 2 marki za kg. Obrstna nezgoda. Pred dnevi se je pripetila na žagi v Komendi huda nesreča. 20-letni hlapec Julij Urankar je nakladal žaganje medtem, ko je ž; ga obratovala. Hlapec se je preveč približal nezavarovani transmisiji, ki ga je zagrabila in večkrat vrgla po zraku. Nesrečnega fanta srn s polomljenimi rokami in nogami pripeljali v bolnišnico na Golniku. nič ovirati, da bi ne postala nekoč, kakor vsi tudi plemenski izrazi, žalo:gra človeštva.« Na razvoj d'Annunzieve dramatske tvornosti je močno vplivalo pesnikovo potovanje po Grčiji. Na helenskih tleh, pod čistim atiškim nebom j,e vzplamtel tudi v tem poetu tisti čudoviti ogenj, ki je prižigal v tolikih dušah sen o grški antični lepoti. Brez te močne doživljajske izpodbu-de bi se'pesnik takega kova, kakor je bil d'Annunzio, težko navdušil za tiste vrste trageefijo, ki nastaja — kakor je po Nietz-scheju nastala grška žaloigra — iz duha muzike, iz tragičnih zborov, iz dionizijske življenjske volje. Zakaj tudi d'Annunzieva tragedija, ta sočni sad novega »teatro di poesia«, ki se je začel upirati meščanski komediji, obvladujoči tedanje italijansko gledališče, je nastajala iz nekakega muzi-kalnega doživljanja sveta in je rastla od tod v plastične, monumentalne podobe. D'Annunzio je sploh hotel, da naj bi se tragedija začenjala s simfonijo, v kateri bi bili glasbeno naznačeni bistveni motivi poznejšega dramatskega dogajanja. Tudi niemu in prav kakor Nietzscheju, je rastlo tragično iz konfliktov schopenhaueriansko pojmovane volje z naravo, z okoljem, z družbenimi normami. »Jorijeva hči« je izrazita spojitev antičnega vzora žaloigre in sodobnega, romantičnega in celo »dekadentnega« življenjskega čustva ter z njim združenega kulta sile in lepote. Zasnova te dramatske poezije, ni potekla iz resničnosti, kakor katera koli realistična drama, marveč iz sanje, tiste vizionarne pesniške sanje, ki je mati vseh umetnostnih stvaritev. Ne te in ne drugih d'Annunzijevih dramatskih stvaritešv ni mogoče doumeti in do kraja občutiti, če jih ne postavimo v ostro nasprotje z meščansko dramo realistično-psihološke%a značaja in Ce ne pretehtamo v vsej teži žlahtnega elementa poezije, ki preveva delo v njegovi strukturi tja do rahlih vna- njih podrobnosti. Če jjp antična tragedija rastla iz nabožnih, kultičnih potreb grškega človeka in njihovih glasbenih izrazov, je vizija »Jorijeva hčere« pognala iz skrajnega, že do fin de si&cleskega nastroja stopnjevanega poetičnega doživljanja sveta, iz njegovega kulta Lepote in Skrivnosti kot simbolnih izrazov za magične ž: vi jen j-ske sile. »Jorijeva hči« je postavljena v Abruzze, med pastirske in kmečke ljudi, v primitivni svet, kjer se pod skorjo krščanskega verovanja izživljajo paganski miti, kjer vrtin-čijo duše temne strasti, pjjsstari strah pred vsem neznanim in skrivnostnim, vera v moč zakladov in magičnih obredov, mržnja do čarovnic kot izvoljenk Satana, tega velikega borca z Bogom in neuklonljivega del^nika v večnem boju dobra in zla, luči in teme. Glavna junakinja te pastirske žaloigre, Mila di Codra, je tragična postava ne v smislu tistega klasičnega pojmovanja, ki je oplodilo, postavimo, Racinove tragedije, niti ne v sofoklojevskem stilu, marveč v duhu Euripida. pomnoženem z romantičnimi in folklornimi elementi ter z bledimi sledovi tega, kar je prispeval iz svojih misterijev srednji vek. Ljubezen, ki se razvije med to žensko in Aligijem. kmečkim sinom in pastirjem. Milina žrtev v trenutku, ko preti Aligiju strašna smrt zaradi očetomora, to oboje ima v zvezi s tolikimi značilnostmi patriarhaličnega sveta, s sva tov mi, žetven mi in mrtvaškimi običaji dih plemenske primitivnosti takisto kot neko občečloveško tragike, izvirajoče iz večnih spoprijemov človeka z usodo. D'Annunzieva žaloigra je pwv, kakor na pr. Vojnoviče-se »Smrt matere Jugovičev«, spisana z naslonitvijo na simboliko narodne pesmi, na njeno baladno nazornost in njeno spevno liričnost, Izražajoča se zdaj v slikovitih prispodobah, zdaj v posnemanju starpi iger (med njimi je tudi »most«, kakor ga imamo Slovenci v nekaj inačicah v Beli Krajini) jn pa v vpletanju spevov, ki nas spominjajo davnih obredij primitivnih plemen. Nje značilnost so zbori (sorodnikov, žanjcev, žalovalk), ki so tudi v tej sodobni žaloigri bodisi nosilci in tzra-ženralci sodbe rodovnega ali vaškega kolektiva, bodisi — kakor zbor žalovalk — organ obrednega običaja. Človek in narava, življenjski nagoni in magične sile, volja in moč, vse to in še drugo se medsebojno izprepleta v tej mogočni pesniški viziji, ki obseva realno življenje z magično lučjo Skrivnosti in Lepote. Tragedijo pa more iz polnega uživati samo gledalec, ki je pred gledališkim pragom stresel raz sebe prah vsakdanjih poti in navadnih življenjskih pogledov ter odpri ^rce in duha občutju tajinstvenosti človeškega življenja in posvečujoči sili' poezije. * Pesnik Alojzij Gradnik je zastavil za prevod d'Annunzijeva mo^trovine svojo veliko zkušenost v prevajamu iz Dantejevega jezika. Ni lahko sloveniti stihov pesnika, ki je mojster v ustvarjaju melodičnega verza, v rabi bogatih in svojevrstnih metafor, v izražanju antičnih predstav in alogičnih čustev, ki se tolikokrat odmika-jo preozkemu in nejasnemu obsegu kon-vencionalnih besed in silijo pesnika k rabi nenavadnega, zdaj arhaičnega, zdaj na lastno pest skovanega ali vsaj po svoje uporab-jeneea besedja. Uvažujoč različne stilne poudarke posameznih mest (na»dni običaji, obredja, žalovalni zbori itd), je moral prevajalec iskati slovenščini ustre-zajočih oblik in jih je večidel srerno našel. Dramatični lirizem, ki ga je polno d'An-nunzievo delo in katerega je skušal pisec "kar moči objektivizirati (za razliko od lirike. kjer je lirizem prvenstveno subjektiven), nima v slovenskem slovstvu toliko tradicionalnih ueorcev, kakor drugod in ga za to tem težje obvladuje i prevajalec i igralec. Po pravici smemo s posebnim zanimanjem pričakovati v koliki meri bo bližajoča se slovenska premiera približala d'£n- nunzijevo žaloigro našemu občinstvu in mu dala občutiti v Prešernovem jeziku skriti vonj te dramatizirane pesnitve o plemenski duši gorcev v Abruzzih. Sff&ar Ivan Kos V salonu A. Kos razstavlja slikar Ivan Kos 18 akvarelov, portretov, krajin in tihožitja. Znano je, da pri nas akvarel še nima one cene in veljave kakor drugod, kjer se je akvarelna tehnika enako močno razvila kakor oljno slikarstvo. Kdor ima količkaj razvit čut za umetnost, temu ne more biti ni akvarel niti grafika raanj vreden material. Vendar pa izginjajo predsodki take vrste polagoma tudi pri nas, odkar se je občinstvo bliže seznanilo z akvarelnimi deli M. Sternena, I. Vhvpoti-ča, M. Gasparija, F. Zupana, A Sirka in B. Vavpotiča. da omenimo nekaj izrazitejf ših mojstrov slovenskega akvarelnega slikarstvo. Ivan Kos. ki je preje deloval v Mariboru. se je udeleževal ljubljanskih razstav ob različnih prilikah, a v manjšem obsegu. Zato bi ga morali v Ljubljani bliže spoznati tudi kot slikarja oljnih del in kot grafika. da bi dobili popolnejšo sliko o celotnem značaju umetnikovega dela. Kosova subtilna in tankečutna umetnost je polna lirične vsebine, resnobne, skoraj melanholično trpke narave, predvsem izraz duhovnih odnosov upodobljenih snovi. Te osnovne poteze se izražajo bolj ali manj enako v olju, akvarelu in grafiki. Morda učinkujejo tudi Kosovi akvareli prav zato mnoge težje in tu pa tam na videz manj akvarel-no kakor običajno prisojamo tej veselo razgibani in lahtotni vrsti slikarstva. Kosu ni toliko do bežnih vtisov zunanjih svetlobnih fmpresij, kolikor bolj do končne izgradnje motiva, ki ga razvija in spopol-njuje s formalnimi sredstvi višjeredne komooziconalne preobrazbe, s tedenco moderne barvne dekorativnosti. s ploskovno povezanostjo grafičnega lineamenta in podobno. Viktorja Emanuela m. pri vojaški proslavi — Barvaste fotografije in fotografične posnetke vojne — La Valetta brez mornarice — Deprimirujočo vojno na morju — Churchilla in Roosevelta v Casablancl — Manuelo del Rio, slavno plesalko — Nočno zabavišče za vojake in mnogo drugih zanimivih dejstev. Zgodovino o preprečeni revoluciji* — Poročilo o breprimerni borbi edinice »Tirolesi« — Nekaj zanimivega o vojnem kruhu — O prvem barvastem filmu izdela--nem z montažo — Ali ni »Evropa« večja od Švice? Odgovor na to vprašanje nikakor ni tako preprost, kot izgleda, in mnogo drugih zanimivih člankov. Poskrbite si še danes poslednjo izdajo velike ilustrirane evropske revije. Naprodaj povsod za 3.— Ure. Na zahtevo boste prejeli poskusno številko, če pišete na naslov: Di Conno Milano, Via Settala 19 Spdsija štafsrska Odlikovan rudar. Na obratnem apelu ▼ Piršenbergu pri Brežicah je gauleitej- izročil najuspešnejšemu rudarju v lanskem letu Martinu Hodetu rudarsko obleko. Od tej pril ki je vodja d^lovno-političnega urada za brežiško okr: ž. e pq£al pregled o delu in dolžnostih nemšldh rudarjev v četrtem letu vojne. Novi grobovi. V njegovem stanovanju na Pcbrežju so našli 771etnega oMinskega reveža Franca Ledinka mrtvega. V Maribor« sta umrla 451etna gospodinja Jožefina To-plakova in sinček barvarja Anton Korošec. V Ce&u sta preminila 721etni občinski upokojenec Anton Golob in 841etni hišni posestnik in sodni slnga v pokoju Matij špeglič. V Vuzenici se je smrtno ponesreči; v torek inž. Franc Kollmann. — Na vzhodni fronti je padel 311etni planinski lov c Ivan Jureš iz Ljutomera, na afriškem L vzoru nemške »Kraft durch Freude«), Gledališče je ?ačelo izvajati obsežen prograna z dramatskimi in opernimi deli domačih in tujm avtorjev. Namenjeno je predvs- m delavstvu. FVvj predstavi so prisostvovali tudi predstavi tel j i nemških oblasti. Nova madžarska izdaja Manzonijevega romana. Na Madžarskem so izšli Manzo-ndjevi »Zaročenci« v novem prevodu znanega madžarskega latinista Revaya. Man-zonijevi »Zaročenci« so bili že večkrat prevedeni v madžarščino, kar priča o ten\ da se je knjiga zelo priljubila. v stepi Nemški vojni poročevalec Franz Miin-nich piše z vzhodnega bojišča: Boljševizem, ki ga Nemci in njegovi zavezniki označili za svetovno nevarnost, je nedavno na področju Vjazme doprinesel nov dokaz o svoji neskončni bn.ua ln os U in nenasitni želji po krvi. V teku načrtne izpraznitve posameznih odsekov na sredinem delu vzhodnega bojišča je bilo tudi prebivalstvo mest in vasi razdeljeno na razne kraje v zaledju in uporabljeno pri novih delih. Večina prebivalstva je bila skozi več ^3secev zaposlena v novih obratih, v bolnišnicah, pri železnici. v delavnicah, pri cestnih delih, prj gozdnih delih, pri vojaških kuhinjah in drugod; Povsc^J, kjer je bilo treba delati. So Nemci poskrbeli, da so delazmožni ljudje dobfli zaslužek in kruh. Ti ljudje niso imeli nač nobene želje, da bi se vrnili pod varstvo baljševikov. Zaradi tega so se prostovoljno umaknili z nemško vojsko, ko je ta menjala svoj stan. M&d urnikom, ki se je izvršil povsod v najlepšem redu, je bilo poskrbljeno za te civiliste v pogledu prehrane in prenočišč. Na zablatenih in zasneženih cestah so se opazovalcu povsod nudile slike civilnega prebivalstva; ki je-korakalo ped oddelki nemške vojske s svojimi konji, kravami, ovcami in kozami. Možje in žene z napol odraslimi otrpki so sedeli na težko obloženih tovornih vozeh ter so pomagali pri kidanju sveže zapadlega snega na cestah V gozdo\nh so podirali drevje za kurjavo, čepeli pa pp tudj ob kotlih poljskih kuhinj, kjer so čakali na toplo hrano. Vojaštvo, vrhovno poveljstvo in orožništvo je skr-helo, da niso begunci ostali brez pomoči. Toda vseh prebivalcev seveda ni bilo mo-gqčf vzeti s sebpj. Noseče ženske in mali otrbčSčJci ter bolniki so morali ostati doma, ker z njimi nd bilo mogoče obreme- njevati umika. Takšno prebivalstvo je ostalo v skupnih bivališčih, v Vjazmi n. pr. v domači bolnišnici in v nekem ločenem okraju. Nekaj dni do odhodu nemške vojske so sovjeti vkorakali v mesta in vasd, kjer se bili uničeni vsi vojaški in obrambni objekti. Preostalemu prebivalstvu so boljševiki pripravili strašno usodo. Ljudi, ki se skoraj niso mogiL premikati, se nagnali iz bivališč, jih mufili ter zasliševali. Hoteli so vedeti Dodatke o premikih nemške vojske. s katerimi jim pa zaostali seveda niso mogli posteči. Moške, čeprav niso pnej imeli nikoli orožja v rokah, so pridružili delovnim oddelkom, kjer so večinoma zaradi mraza in naporov na zasneženih cestah umrli. Da so na ta način zaposlili vse za orožje nesposobne moške, o tgm pričajo dokazila, katera so našli pr} padlih v nemških bojnih vrstah. V napadih so boljševiki te ljudi vedno tirali naprej. V nekem odseku so opazovale nemške predstraže v bližini premikalne bojne črte. kako so boljševiki v svoji peklenski mržnji naganjali vpijoče ženske in plakajoče otroke proti miniranemu polju. Siromaki pač niso slutili, kakšna usoda jih čaka. Topo zroč okrog sebe so ti ljudje tapljali naprej proti nemški- bojni črti. Cim pa so stopili na minsko polje so začele mine eksplodirati. Vpitje se je slišalo daleč naokoli. Seveda ie minsko polje pomenilo pokopališče za nedolžne ljudi. Raztrgana telesa so se vrtinčila po zraku, za civilisti nastopajoča vojska pa je motrila to dramo in si ni nič storila iz tega Pot je bila pač odprta. Zdaj ie bilo lahko prodirati prst; nemškim postojankam, kjer so bili boljševiki sprejeti kakor se spodobi Regljajo-če strojnice so kosile napadajoče boljše-vike. da so po vrsti popadali v mehki sneg. Tako se ie ta napad kmalu kopčal. B?e sličici iz Amerik« Argentinski list »La Nicion« objavlja iz peresa, svojega severn« ameriškega dopisnika poročilo o položaju v New Yorku. čeprav se dopisnik na vso moč trudi, da bi prutazal veliko ameriško mesto v ugoini luči, se vendarle med vrsticami razbere, da se je podoba življenja na newyorških ulicah zaradi omejene porabe bencina močno spremenila. Današnji avtomobilski promet v New Torku se nikaksj; ne da primerjati s prometom v mirni dobi. Broalway je ponoči po-polr.onja pokojen. Samo ob zadnjih gledaliških tn kinematografskih predstavah se ulic« nekoliko razžive, drugače so popolnoma mrtve. Zaradi zatemnitve so izginili iz prometa ^i&i rdeči svetlobni signali, katere so skrčili na majcene, jedva vidne križce. Racioniranje bencina je pomelo zasebne avtomobile popolnoma z velikih avenij in da/nes vozijo po ulicah samo še taksiji. Srečavanje avtomobilskih vozil na cestnih križiščih, ki je bil« eno izmed najbolj bolečih ran ameriškega mestnega prometa, je p#p6Inoma izostalo. Pešci lahko brez nevarnosti za lastno življenje, prečkajo ulice in trge, kakor se jim poljubi. Poleg bencina vlada v Ameriki Se po-mankanje drugih industrijskih izdelkov. Najboljše ameriške nogavice. katere so nosile ženske iz boljše družbe, so popolnoma izginile s tržišča. Pojavljajo se celo lepaki s pozivi, naj ženske oddajo stare svilene nogavice državi, ki jih potrebuje za izdelovanje palal. List »E! Pueblo« pa objavlja d^pis iz Mehike, v katerem opisuje položaj v tei deželi. Tudi v Mehiki primanjkuje najrazličnejših predmetov in cene silijo nepretrgoma kvišku. Življenjski stroški so seveda narasli. Najbolj so poskočile eene mesu. tolščam in zelenjavi. To je posebne značilno zategadelj, ker je Meh:ka £gr»arna država Seveda sledijo dvigu življenjskih potrebščin tuSi zahteve delavstva po mezdnih po viški lj. Dogaja se, da v glavnem mestu Mehike primanjkuje me;a, čeprav ss pasejo na mehiških pašnikih ogromne črede goved. V Mehiki je zdaj največji promet z bencinom, kar je razumljivo, saj je Mehika tretja največja proizvajalka bencina na svetuj; naši klopi imele kar tri gospodinje rdeče prste!« Mamica se je obrnila vstran. Odgovorila mi ni nit Pozneje, ko sem dorašftala, j« večkrat omenila o tem. In povedala je tudi, da ml tedaj le zato ni odgovorila, ker jo je tako lomil smeh — ker sem se smatrala že za gospodinjo. Uganke za mladino 1. Crn stražar v rovih podzemskih je gospodar. 2. Bedaček, jaz nisem krojaček. Res polno jaz iglic imam. a tebi nobene dam, drugače bi kužek me »ham«. 3. Po pečini plezam, z brado v travo drezam. 4. Pri Metki je zlata ptica v kletki. 5. Palček skakalček v gozdu živi, mu kapica zlata na glavi iepi. 6 Mrcvar nabada na črne trne urne murne, kobilice, miške in polže brez hiške. 7. Črni petoki iz dalje glad za sabo vlačijo, po vaseh beračijo... 8. Ptičica kraljičica. to naša ie ...? 9. V kletki zla+i piška kolovrati. 10. V klinu se peljejo, snežec steljejo. Rešitev ugank 1. Krt. — 2. Jež. — 3. Koza. — 4. Kanarček. — 5 Kraljiček. — 6. Srakoper. — 7. Vrane. — 8. Siničica. — 9. Prepelica. — 10. Žerjavi. Mani ca: Ko sem barvala pirhe Velika noč in pirhi — to dvoje spada skupaj prav tako, kakor na primer nos ali oči k obrazu. Hej, to je bilo žgolenja njed nami otročaji, ko je mamica izlila pdečo tekočino v lončeno posodo in pripravila kuhana jajca! »Jej, mamica, ali jih bomo? Pirhe bomo barvali, jelite?« »Bomo, bomo. Ampak, ptroci, zdaj pa mir! Da si ne pordečite obleke! Le bolj vstran od mene!« In mamica je vzela Jajce, ga potopila v rdečilo — in pirh je bil gotov. Ah, kakšna radost za nas, neugnane dj-obljančke! • Na neko veliko soboto — n^frda mi je bilo tedaj sedem let — sva bili z mamico sami doma. Mamica je polivala posodo, katero sem ji jaz pomagala spravljati v kraj. »No, ker si danes tako pridna, boš pa ti tfarvala pirhe. Samo pazi na obleko!« In že je mamica postavila predme posodo z rdečilom i* jajca. Jaz pa — v devetih nebesih! Takšno imenitno opravilo, to ni kar si bodi. Qj, s kakšnim veseljem in ponosom sem se lotila dela! inrnmrmRinnnnmnmfmnniimmnimtHninmnnrmsiniiifRnm In to častno delo sem opravila kar dobro Pirhi so rdeli kot rožni evet. Tugi obleke si nisem nič onečedila. Le palček in kazalček sta ostala trdovratno rdeča. Niti milo. niti vroča voda nista odpravila rdečila s prstov Mamica me je potolažila, da bo to izginilo samo od sebe. Drugi dan, to ie na Veliko nedeljo, sem šla v cerkev in sedla v našo cerkveno klop. Ko se je klop napolnila, sem opazila, da imata tudi moji sosedi, obe premožni gospodinji, prav tako pordečene prste kot jaz. To me j® navdalo z neizmernim ponosom- Na široko sem razprla roke po klopi. Naj sosedi vidita, da znam tudi jaz barvati pirhe! Ko sem se vrnila iz cerkve, sem brž zaklicala mamici: »Mama, danes smo pa v Veliki petek Bilo je na Velik-; petgk. Mojček razbija in kriči, da gre skozi ušesa Babici, ki je z njim sama doma. je končno le prevee. »Čuj. Mojček.« ga pokara, »ali te ni sram, da si tako glasen? Ne veš. da je danes umrl Bogeč?« Mojček pogleda jsabico. se zamisli, nato pa odgovori s posmehljivim nijjpeškom: »Ne boš. babica! Bogac je umrl že lani.« "F __ « Spretnim risarjem Nariši vsako teh podobic na skupai sliki z eno samo potezo! Zanimivost! poslabšano zdravstveno stanje Uanskega § kralja. Tz Kodanja javljajo, da se je bolezen danskega kralja Kristijana vnovie poslabšala. Kralj leži v postelji ln je okrog njega stalno zbran zdravniški konz'lij. Predstava »Rlgrletta« v Odesi. V opernem gledališču v Odesi ;'e te dni itilijanski dirigent Frsaeese© Molinari-Pratelli dirigiral predstavo Verdijevega »Rigolettac, nato pa je nastopil še na kcncertnem odru, kjer je dirigral simfonični koncert s sodelovanjem italijanskega violinista Cilaria. Poseben poštni žig na letošnji Hitlerjev rojstni dan. Ob let. šnjem rojstnem dnevu nemškega kancelarja Hitlerja so uporabljali poštni uiadi v Berlinu, na Dunaju, v Sraunau in Niirnbergu pesaben poštn' žig z geslom: »Naš vo;Vja zatira boljševizem.« V nemških tvrrnicah in gozdevih se ne sme kaditi. V Berlinu je izd:l polici ski načelnik odredbo, ki doleča posebno kazen za oseba. k bi jih zasačili pri kajenju v tvoi-nicah in gozdovih. Kadilcem, ki bi zagrešili prekršek bo v badoče edvzeta nakaznica za tobak. Prebivalci berlinskega živalskega vrta. Iz Berl'na por čajo, da šteje berlinski živalski vrt 2732 ž vali, akviarij pa obsega 6600 primerkov \z življenja v morju. Deževje v Carfagenl. Iz španske province Cartagene poročajo o hulem deževju, ki je povzročilo veliko škodo. Zaradi nalivov se je mnogo hiš zrušilo, viharno vreme pa še sedaj ovira reševalna dela. NOva ležišča železne rude v Turčiji. Preko Aten poročajo, da so v Turčiji odkiili | dve novi ležišči žeezne rude. Ležišči se nahajata v bližini Divrika Poleg tega so zasledili v okolici Vilajeta Hata;a sledove rude, iz katere pridobivajo krom. Riimunski pridelek krompirja. V Bukarešti računajo, da bo vrgla letošnja krompirjeva letina v Rumuniji 70.000 žeezniških vagonov krompirja. To pomeni, da bo Ru-giiinija letos pridelala 72orze. V petek so bile v Sofiji izvršen® prve tri smrtne obsodbe zaradi špekulacij. Industri;ca Leon in Rafael Ar e ter trgovec Slavkov so biii zaradi navijanja milu obešeni. Pes je kradel jajca. Marija Angeli Via-nelo v Benetkah ima kokoši ki znesejo vsak dan precej jajc V zadnjem času je ženska opazila da se ie število jajc znatno skrčilo. Najprej je osumjia služk njo, da j1 krade jajca, teda kmalu se je prepričala, da je njen sum krivičen Nekega dne je namreč zasačila domačega psa ki je vzel prav kar znešeno kurje jajce v gobec ter ga ou-nes?l v posjak Ko s pesjak preiskai'. *o res našlj v n'em nad 100 jajčnih lup n. S tem je bil« dekazano. da se je čuvar kokoSi že dolg« gostil z jajci Hud potres v v*hOdnem Alžiru. Iz ran gerja peroča e. da se občutili v Costanci na czerslju vzlu-dnefa Alžira več močcfn potrssn:h sunkov V naselbini Megianj »e 1» zruš^e vee MS ter so bie ubite tri 'sebe. Poškodovanih je več javnih zgradb ir> tudi železniški promet je začasne prekinjen. »Pa naj bo,« je dejal nejevoljno. »Izro-t čen sem vam na milost in nemilost« »Lahko rečem le to, da se moram vrniti k predmetu, ki je vam tako mučen.« »Nevedna ženska sem, toda v procesu mojega moža je neko mesto, s katerim se nikakor ne morem strinjati. Po mojem mnenju je bila obramba v zmoti.« »V zmoti?« »Ne dvomim o tem, da ga je prva žena zares prosila za arzen, ne dvomim, da ga je res uporabljala za nego polti, ne verjamem pa, da bi pomotoma vzela preveliko dozo, ki naj bi povzročila smrt.« Tako naglo je postavil kozarec na mizo, da je pljusknilo vino na mizo. Njegove oči so se srečale z mojimi, a Jih je takoj povesil. »Kako torej mislite, da naj bi bila umrla?« Je vprašal tako tiho, da sem ga jedva slišala. »Nekds jo je zastrupil,« sem odvrnila. Zganil se je na svojem vozičku, kakor da hoče skočiti na tla, a nepričakovano je omahnil nazaj. »A ne moj mož,« sem naglo dodala »Saj veste, da sem trdno prepričana o njegovi nedolžnosti.« Zgrozil se Je. Z rokami se je krčevito oprijel naslonjala. V tem kritičnem trenutku me je zapustil pogum. »AH ne uganete?« sem dejala Nastala je tišina Nenadoma Je ves vztre-petal: predrami se je iz omrtvelosti, oči so sp mu znova čudno zasvetile. Ali je uganil mojo misel? Da, uganil Jo Je. »Povejte mi po pravici. m'slite neko žensko?« »Da.« »Prva črka njenega Imenn? AH nI B ?« »Da.« »Beauly?« »Da.« Dvignil je roke nad glavo in se nebrzdano zasmejal. »Oh. dovolj časa sem živel! NaSel sem človeka, ki vidi jasneje kakor jaz. Okrutna gospa Valerija! Čemu ste me tako dolgo mučil!? Zakaj mi niste takoj razodel! vaše misli ?« »Torej tudi vi sumite gospo Beaulyjevo?« »Symim!« je ponovil zanlčljivo. »Zame ni niti naimanjšega dvoma: gospa Beauly-jeva 1e zastrupila prvo Evstah!jevo ženo.« Dvajsetdrugo poglavje OBTOŽBA ZOPER «©SPO BEAULT Vstala sem !n gledala Miserrimusa Dexterja. Preveč sem bila razburjena, da bi mogla govoriti. Nisem pričakovala, da bo tako prepričan • tem. Dexter sploh nI dvomil! »Sedite!t je mirno dejal Dexter. »Nikar se ne bojte. V tej sobi naju nihče ne more slišat!.« Sedla sem in se nekoliko zbrala. »Niste nikomur povedali tega kar ste pravkar dejali meni?« je vprašal. »Nikomur.« »Tudi advokatom ne?« »Tudi ne. Ne obstoja noben zakonit dokaz zo^er go<»po Beaulvjevo. Na nič stvarnega se tip moremo sklicevati. Toda vi bi gotovo lahko našli kaj obremenilnega zanjo. ako bt hoteli.« Zasmejal se je moji misli. -■Poglejte! Knko nai bi mogel vršiti raziskovanja čl»vek. privezan na voziček? Z drv*"* rtr^n* pa je preveč znano moje sovraštvo do gospe Bpaulyieve. Ona je bila vedno oprezna pred menoj. Ne bi vam mogel popisati vse njene preveJanostL Povem vam, da sem jaz enkrat, hudič dvakrat, gospa Beaulyjeva pa trikrat preve-jana. Ne, nikdar ne bo mogel noben moftld odkriti njenega zločina, odkrila ga bo lahko le ženska, ki jo bo vedela zasledovati > potrpežljivostjo lačne tigrice, ne da M vzbudila v nji sum.« »Ženska, kakršna sem jaz!« sem ga prekinila »Pripravljena sem.« »Mislite zares?« ^ »Zamislite se v moj položaj, a trdnim prepričanjem, ki ga imam o tej stvari... in videli boste.« »Razumem. Toda povejte mi, kako ste mogli vi, ki ste tuja v tem kraju, priti na tako misel?« Odgovorila sem mu, kolikor sem najbolje mogla, kako sem našla sumljive okoliščine, ko sem prebirala poročilo o procesu, zlasti bolničarkine izpovedi. »Vi ste to opazili?« Je vzkliknil Dexter. »Občudovanja vredna ženska ste! Kaj Je počela tistega jutra pred smrtjo gospe Macallanove, ko je odšla bolničarka k zajtrku? Lahko vam povem po pravici: nI bila v svoji sobi.« »Ni bila v svoji sobi,« sem ponovila. »Ste trdno prepričani o tem?« »Trdno sem prepričan v resničnost svojih besed, kadar govorim o gospe Beaulyjevt, Nikdar ne pozabite tega. Zdaj pa me poslušajte. To je drama in jaz znam s posebno spretnostjo pripovedovati drame. Presodite sami. Datum: 20. oktobra zvečer. Prizorišče, hodnik, imenovan hodnik gostov ▼ Gleninchu. V eni steni okna, ki gledajo na vrt; na drugi strani vrata štirih spalnic s kopalnicami. Prvo sobo ob stopnišču ima gospa Beaulyjeva.. Druga soba je prazna. V tretji sobi je Miserrimus Dexter. Četrta soba je prazna Ura je enajs* zvečer. Dexter je v svoji sobi, slečen. Vstopi Ev-stahij Macallan in pravi: .Dragi prijatelj, skušaj biti to noč miren In nikar ne prevažaj sv >jega vozička po hodniku, ker je bila gospa Beaulyjeva na kosilu v Edim-burgu, pa je prišla rilno trudna nazaj; šla je naravnost v svojo sobo in je takoj legla'. Dexter ironično: .Kakšna je, kadar Je tako utrujena? še vedno tako lepa?' Evstahij: ,Ne vem, nisem je videl, šla je v svojo sobo, ne da bi s kom govorila.' Dexter: ,Ako ni z nikomer govorila, kako potem veš, da je trudna?' Evstahij: .Našel sem tale listič na mizi v pritličju. Priporočam ti tišino. Lahko noč.' Evstahij odide. Dexter gleda listič ia bere naslednje vrstice: ,Ta trenutek sem prišla. Oprostite mi, da grem spat, ne da bi vam želela lahko noč. Do smrti sem utrujena. Helena.' Dexter, ki je že po naravi nagnjen k sumnjičenju, sumi tudi gospo Beaulyjevo, vseeno, iz kakšnega razloga, in si zastavi vprašanje: ,Ali bi utrujena ženska res napisala tak listek?' Zdelo bi se ji manj naporno, enostavno potrkati na vrata salona, ko je šla mimo ter se glasno oprostiti. Ta zadeva ml ni jasna. Prebil bom noč na svojem vozičku. Dexter skuša izpolniti svoj sklep. Odpre vrata, nalahno potisne svoj voziček na hodnik, zaklene vrata dveh sosednjih sob in se vrne nato v svojo sobo. .Zdaj,' pravi samemu sebi, ,ako slišim, da se odpirajo vrata na tej strani hiša, bom vedel, da je to gospa Beaulyjeva.' ! L 7/0.7X7/0.7 je 100. 7 8 9 10 11 Vodoravno: 1. razprava (tujka). 2. trd les. 3. »duša« v sveči; letopisi (tujka). 4. trdovratnost: država v Aziji. 5 poveličujoča pesem, strast; prijatelj (franc.). 8. nji: reka. ki se izliva v Riški zaliv; kratica za »nižjo« stopnjo svetnika. 7. števnik: oče; tuje žensko ime. 8. vaba za past; gorovje v Nemčiji (fonetično). 9 ljudski izraz za debeluha (od zadaj naprej); konice. 10 nabirajo čebele: ženski glas. U. predlog oblika glagola lagati: znak za prvino. Navpično: 1. ruski pisatelj 2. priimek in začetnica imena slovenskega pisatelja 3 pregled, očrt: prvi ilovek. 4. tuje žensko ime: brat ga le ubil, 5. paradiž; oblika pomožnega glagola: pritrdilnica. 6. redko Hrevo s trdim lesom brez samoglasnikov. neglobok 7 družinski ooglavar: IzSel fe novi roman DK s »Prišlo je deievje" ZA &*£EH IN KRATEK ČAS PRED SODIŠČEM »Obtoženec, imate kaj pripomniti v olajšavo kazni?« »Hm .. če bj bilo možno, bi prosil, da postavite naslanjač v mojo celico...« * MED ZALJUBLJENCI »Dragi moj, razume se. da sem vsa tvoja, izvzemši čevlje, katere sem si izposodila od sestre, ker imajo moji raztrgane podplate ...« • ASTRONOMIJA V KRČMI — Veš, Boštjan ko te takole gledam, se ml zdi§ kakor luna. — Zakaj pa? Saj vendar nimam tako okroglega obraza — 2e res, toda ko te gledam takole v krčmi pri litru vinčka: s prvim »firkel-čkom« začneš, potem pride na vrsto drugi, a pri tretjem si — poln. a ŠPORT Tekallšča vabijc. Poziv ljubljanski spoftni mladini — Razpis novega tekmovanja v teku na looo m Spet so ozeleneli travniki, sipet se začenja n,ova sezona za mladino, ki želi krepiti telo in duha v športu na prostem. Mnogovrstno je lahko udejstvovanje v športu, toda izmed vseh panog, ki so znane pri nas ali na svetu sploh, gre prvo in najvažnejše mesto vendarle lahki atlet.ki ali kraljici športa, kakor jo imenujemo nekoliko pesniško, ki bi jo moral gojiti razen svoje posebne stroke sleherni športnik, pa naj bo samo igralec še tako nenap0me igre v športu, še bolj kakor za aktivne pristaše raznih športnih panog pa je lahka atletika s svojimi raznimi koristnimi vajami za razvoj telesa edina prava pcdlaga"za vsakega mladeniča ali dekle, ki sc žcU resno posvetiti športu od prvih začetkov. V svesti si tega je tudi prestavnik vrhovnega športnega foruma Pri nas, zaupnik CONI-a v Ljubljani letos, ko se spet budi življenie na naših športnih terenih, posvetil svejo posebno skrb baš lahki atletiki, ki io hoče obogat;ti s čim številnejšim naraščajem. Pri tem mu ne gre samo za to, da bi v teh mladih močeh dobili naslednike za nekdanje in vsako leto starejše slovenske rekorderje in prvake, temveč prav tako tudi za to, da bi v atletskih vrstah imeli glavni v'r dobrih mladih športnikov, ki bi se pozneje p.svetili kateri koli drugi posebni spertni panogi. V nizu številnih korakov za čim širše udomačenje te najlepše in najbolj zdrave športne panoge je lahkoatletska zveza — gotovo na pobudo zaupnika CONI-a, ki je začasno tudi sam njen predsednik — izdala naslednji proglas, namenjen ljubljanski spertni mladini: LJUBLJANSKI ŠPORTNI MLADINI! Lahkoatletska zveza ima v programu več mladinskih tekmovanj. Pozivamo športno mladino Ljubljane, da goji lahko atletiko z vnemo, kajti ta šport je podlaga fizičnemu razvoju mladega telesa. Da mladino zainteresira za lahkoatletska tekmovanja: je zveza organizirala dve propagandni tekmovanji: eno moško in eno žensko z naslednjim sporedom: a) moška mladina: teki na: 100 m, 300 m, 1000 m; skoki: v višino, v dolžino; meti: krogla (5 kg), kopje (600 gr); dne: 23. maja b) ženska mladina: teki na: 60 m, 100 m; skoki: v dolžino, v višino; meti: krogle (4 kg), kopja (600 gr); dne 30. maja. Teh tekmovanj se lahko udeleže tudi tisti, ki nimajo športne izkaznee; starost ni določena, pripadnost športnim klubom ni obvezna. Pogoj je le, da tekmovalci niso bili že prej vpisani v lahkoatletski zvezi Podrobnosti o vpisovanju, udeležbi na tekmovanjih in o nagradah bodo objavljene v časopisih. Mladeniči in dekleta, ki žele gojiti lahko atletiko, naj se vpišejo v športna društva, ki jim bodo nudila športne učitelje in vo- dje, orodje, opremo itd. V Ljubljani goje lahko atletiko naslednji športni klubi: Moški klub:: Ilirija. Hermes, Planina. Ženski klubi: Hermes. Planina, Dop. tobačna tovarna. V nadi, da bo mladina z veseljem pozdravila organizacijo mladinskih tekmovanj, želimo, da vstopi v vrste mladih la-hkoatletov. * Obenem smo prejeli s prošnjo za objavo naslednji razpis za novo atletsko tekmovanje, kr bo v nedeljo 2. maja popoldne na stadionu v šiški: Izbirno tekmovanje za veliko nagrado na srednji progi Lahkoatletska zveza v Ljubljani bo organizirala na pobudo »Gazzette dello Šport« in s sodelovanjem podrejenih klubov, pokrajinsko predtekmovanje za »Veliko nagrado za srednjo progo« (Gran Pre-mio del Mezzofondo). Tekmovanje bo 2. maja na Hermesu ob 16.45. Dolžina proge je 1000 m. Zbirališče tekmovalcev, razdelitev številk in poziv je ob 16. Prijave se sprejemajo do 30. aprila do 18. pri lahkoatletski zvezi Bleiweisova la. Vpisnina je 1 Liro. Pri vpisnini mora tekmovalec Izjaviti, za katero društvo, ustanovo, šolo. oddelek, Dopolavoro bo tekmoval. Označiti mora številko svoje športne izkaznice Tekmovanja se lahko udeleže atleti, vpisani v katero koli kategorijo lahkoatlet-ske zveze v Ljubljani, kakor tudi atleti III. serije Fidala. Dostop je dovoljen tudi atletom, ki nimajo športne izkaznice; v tem primeru si morajo preskrbeti provi-zorično izkaznico, ]rf jo bo izstavila lahkoatletska zveza v Ljubljani po vplačilu vpisnine 1 Lire. Po pozivu bodo razdeljene številke, za katere se mora položiti 3 Lire. Vplačana vsota bo povrnjena po končanem tekmovanju in predaji številke. »Gazzetta dello Šport« določa naslednje nagrade: prvemu: darilo v vrednosti 50 Lir. drugemu: pozlačeno bronasto medaljo, tretjemu: posrebreno bronasto medalio. četrtemu: bronasto medaljo, petemu: medaljo iz pozlačenega brona 32 mm. šestemu: medaljo iz posrebrenega brona 32 mm. sedmemu, osmemu in devetemu: medaljo iz brona 32 mm. CONI je podaril pokai, ki ga bo dobilo društvo, ustanova, oddelek, šola ali Dopolavoro, ki bo imelo največje število plasiranih. Za primere, ki niso v tem pravilniku predvideni so odločilna pravila lahkoatlet-ske zveze. Morebitne pritožbe je treba oddati vrhovnemu sodniku najmanj 15 minut po tekmovanju ter priložiti takso 25 Lir, ki se vrne, če bo pritožbi ugodeno. Tekmovalci, ki se ne odzovejo poklicu, ne bodo pripuščeni k tekmovanju. Ob pozivu morajo tekmovalci pokazati sodniku izkaznico ali provizorično izkaznico Lahkoatletska zveza ne odgovarja za poškodbe, ki bi jih mogli dobiti tekmovalci ali ostali pred. med ali po tekmovanju. na zelenem polju Turnir štirih za pokal CONI-a, jutri in pojutrišnjem v šiški Prijateljem nogometa je Hermes za praznike pripravil lep spored. Jutri in v ponedeljek bo na šišenskem stadionu tekel pokalni turnir štirih moštev, ki bedo gotovo zaigrala z vsem ognjem, saj se bodo pomerili med seboj za lep pokal ki ga je za zmagovalca poklonil CONI. Prvi dan bosta ob 15. nastopila Tobačna tovarna in Hermes. Že ta tekma bo vse prej kakor ponižna. Hermežani hočejo na vsak na« čin popraviti nerspeh prejšnje nedelje in pravijo, da morajo zmagati. Radovedni smo. kaj menijo Dopolavorišti o tem; verjetno je, da se tudi ne bodo dali kar zlahka. Za njima bosta cb 17. nastopila Ljubljana in Mladika, dva, ki ?e bolj peredkoma srečata na zelenih tleh. Zinago bi prisodili Ljubljani toda papir je le papir, žoga pa je okrogla. Primer zadnje nedelje med Hermesom in Tobačno tovarno je še v živem spominu. V ponedeljek bosta najprej, m sicer tudi ob 15., zaigrala oba premaganca prvega dne* ob 17. pa oba zmagovalca. Oba dneva je poskrbljeno tudi za predtekmi, v katerih bosta nastopila para Hermes rez. — Ljubljana rez. in Hermes mladina — Ljubljana mladina, tako da bo vsakdo lahko na lepem stadionu in ob lepem vremenu imel športnega užitka in raz« vedrila več ko devolj. SLUŽBENE OBJAVE Iz urada CONI-a IZ LAHKO ATLETSKE ZVEZE Objava št. 9. Ljubljana, 23. aprila. Prevzem nagrad. Obveščamo prve tri plasirane atlete v teku čez drn in strn. k; je bil dne 18. t. m., da so nagrade dospele in jih lahko dvignejo v tajništvu zveze. Bleiweisova c. l/a, dnevno od 18.30 do 19.30. Voščilo. Zveza želi vsem športnim delavcem, atletom in športnemu občinstvu zadovoljne velikonočne praznike. s— Zbor lahkoatletskih sodnikov (službeno). Naprošajo se vsi gg. sodniki, naj pošljejo svojo sliko in L 5 za sodniško izkaznico. Slike je treba poslati na naslov zbora. Bleiweisova c. l/a. Vsem gg. sodnikom želimo zadovoljne praznike. s— HrvatsKi avtomobilisti, združeni v Avtoklubu Nezavisne Države Hrvatske pod predsedstvom župana mesta Karlovca dr. Franja Deaka, so imeli pretekli teden svoj občni zbor v Zagrebu, na katerem so pregledali delovanje kluba v minuli sezoni, ki je bilo zaradi splošnih razmer nekoliko manj živahno. Avtoklub NDH šteje sedaj 372 članov, v gospodarskem pogledu pa je njegovo poslovanje nadvse zanimivo; v okviru danih možnosti je klub sklepal pogodbe za izmenjavo mednarodnih prometnih listin. V novi upravni odbor so bili razen predsednika dr. Deaka izvoljeni še mestni tajnik Dostal, gradbeni podjetnik yRemi vdopoouotufk T Pregradi baron Otteo- fete, ravnatelj zagrebškega tramvaja inž. Mayer in še nekateri drugi. Za častnega člana kluba je bil na tem občnem zboru izvoljen državni športni vodja Miško Zsbič. s— Lep uspeh Jeseničanov v nogometa. Glavno srečanje gorenjskih nogometašev .'e bilo zadnjo nedeljo na Jesenicah, in sicer v obliki prvenstvene tekme med starima nasprotnikoma Jesenicami in Kranjem. Zanimanje za ta nastop je bilo izredno veliko m je bilo na tekmi nad 1000 gledalcev. Domačini so to pet zaigrali zelo dopadljivo in so si tesno, toda zasluženo priborili zmago. Izid je bil 2 : 1. Mojstrski Izpiti v Novem mestu Po preteku enega leta so se v Novem mestu na sedežu poverjeništva Združenja obrtnikov in industrijcev Ljubljanske pokrajine ponovno vršili mojstrski izpiti. Zaradi velikega števila kandidatov so se izpiti vršili dva dni. Prijavljenih je bilo zelo veliko novih kandidatov, zlasti iz čevljarske stroke Skupno je delalo in tudi napravilo mojstrski izpit od 60 prijavljenih kandidatov 53. Dolenjsko je tako dobilo spet lepo število novih mojstrov. Odkar je stopil v veljavo obrtni zakon, so postali mojstrski izpiti življenjsko važni za vsakega mladega obrtnika, česar so se le«ti v polni meri zavedali. Novo mesto, glavno obrtniško središče Dolenjskega in Bele Krajine, je v zadnjih letih dalo lepo število novih obrtnikov, ki so preživljali sebe in svoje družine s trdim obrtniškim delom ter se obenem vsa dolga leta neizprosno borili proti šušmarstvu. ki je po Dolenjskem menda najbolj cvetelo. Boj proti šušmarstvu je trajal vse do zadnjih časov in šele racioniranje m zapora nekaterih surovin je v veliki meri zatrla šušmarje. Zaradi zatrtega šušmaretva pa je posebno v čev« ljarski stroki nastalo po Dolenjski in Beli Krajini veliko pomanjkanje čevljarjev. Ljudje so morali po ure daleč nositi čevlje v popravilo. Vse to je napotilo zlasti v čevljarski stroki mnoge pomočnike, ki so morda doslej šušma-rili, da so se prijavili k mojstrskemu izpitu. Tako bodo ti ljudje zdaj lahko kot legalni obrtniki upravičeni do nabave usnja in podeželski ljudje jih bodo sprejeli z odprtimi ro* kami. Izpitni komisiji je predsedoval in vodil potek izpitov odposlanec Pokrajinskega sveta in urada korpoTacij g. dr. Pretnar Jos. Praktično so kandidat je delali izpite že teden dni prej po novomeških obrtnih delavnicah. V soboto dopoldne pa je pred izpitno komisijo vseh zastopanih strok delalo teoretske izpite 15 kan* didatov iz čevljarske, 12 iz mizarske, 4 iz krojaške. 3 iz pekarske, 3 iz brivske. 3 iz mesarske, 3 iz strojno-ključavničarske, 3 iz splošno ključavničarske, 2 iz kleparske, 2 iz klobasičar« ske ter po 1 kandidat iz damako-krojaške, ko-larske, mehaniške. soboslikarske, sedlarske in mlinarske stroke. Mojstrske izpite so napravili: iz čevljarske stroke: Baje Anton iz Sel pri Ratežu, Grahek Anton iz Vojne vasi, Kocijančič Rudolf iz Trebče vasi, Koncilija Franc iz Zahsc. Kotar Alojzij iz Gabrovke, Kovačič Ivan iz Žužemberka, Malnerič Franc iz Črnomlja, Milek Nikolaj iz Gribelj pri Gradacu, Plot Karel iz Žužemberka, Šimc Janez iz Vinje vasi. Šterk Karel iz Kočevja, Zeljko Jakob iz Vojne vasi, Zlemberger Franc iz Gabrovke, Modic Franc iz Mokrega polja in Jakše Jože iz Novega mesta; iz mizarske stroke: Dernovšek Alojzij iz Črnomlja, Doltar Jože iz Črnomlja, Gašper* šič Jože iz Irčfc vasi. Junko Radivoj iz Loke, Kocijan Leopold iz Dolenje vasi, Mušič Franc iz Čudnega sela, Nahti Franc iz Novega mesta, Štraus Jože iz Novega mesta, Švajger Karol iz Črnomlja, Prše Ignacij iz Birčne vasi, Kalčič Jože iz Gotne vasi, Jerman Štefan iz Broua; iz krojaške stroke: Prijatelj Alojzij in Drenovec Vladimir iz Novega mesta. Puterle Drago iz Gornjih Sušic, Zval Stanko iz Št. Jerneja; iz pečarske stroke: Retelj Alojzij, Pc\še Marko in Zupančič Stanko, vsi iz Novega mesta; iz brivske stroke: Rutar Mirko in Klančar Vladimir iz Novega mesta, Rus Franc iz Treb= njega; iz mesarske stroke: Koncilija Franc, Ferlič Ljubi in Perše Jože, vsi iz Novega mesta; iz strojno-ključavničarske stroke: Cigoj Henrik. Intihar Ivo in Mrvar Stanko, vsi iz Novega mesta; iz kleparske stroke. Brodar Miha in Fink Ivan iz Novega mesta; iz kloba-sičarske stroke: Koncilija Franc in Perše Jože iz Novega mesta: iz kolarske stroke: Klobučar Avgust iz Boričevega; iz mlinarske stroke: Kovačič Franc iz Novega mesta in iz damsko« krojaške stroke: Golob Bronislava iz Št. Jerneja. Mojstrske izpite je v nedeljo zaključil predsednik g. dr. Pretnar ter je vsem polagal na srce, naj se vedno in povsod zavedajo, da so danes prejeli časten naslov mojstra, ki naj ga nikoli z nobenim dejanjem ne zlorabijo ali omadežujejo. Obenem je g. predsednik vsem kandidatom iskreno čestital k napravljenemu izpitu in se tem čestitkam pridružujemo tudi mi z željo, da bi mladi dolenjski mojstri delali vselej in povsod v prid in ponos svojega naroda. Časnikarstvo pred 2000 leti Kako S3 se v stari rimski državi širile novice Da bi izhajal' častniki že v pradavnih časih, ko o tiskarstvu ni b'k> še duha m sluha, se sliši pač čudmo in neverjetno. In vendar so imeli častnike že v starem Rimu. Seveda pa niso bili podobni naš'm. tiSKa-nim. Stari Rimljani so imeli javne, po državi pestavlejne ustanove- ki jim je b;la naloga skrbeti za obveščanje prebivalstva prostrane države. Vrhovni svečenik Ponti-fex maximus je moral že v dobi kraljev (733 do 510 pred Kristusom) skrbeti za to, da so bil zabeležen; vsi ^ žnejši dogodki vsako leto s tečnimi podatki in datumi na tablicah. In te tablice so postavljali javno, da so vsi ljudje lahko čitali, kar je bilo na nj'h napisano. To so bli znani rimski annalis maxtmi ali letniki, ki so se nadaljevali približno do prvega stoletja pred začetkom našega štetja. Tudi dnevne novice so se v R1 mu tako sleherni dan javno razglašale, iz Rima so pa šle po vsej š^rni državi. Stari pisatelji so rabili za te najstarejše novi ne najrazličnejša imena. Osnovno ime je bilo »Actat, ki je dobilo razne pridevnike, kakor »Acta diurna urbis« ali »Dnevne mestne novice, Acta diurna« ali »Dnevni obzornik«, ali »Acta popoli«, torej »Ljudske novine« ali pa kar »Diurna«, kar pomeni dnevnik. Kakor segamo zdaj po dnevnem tisku, da izvemo iz njega dnevne novice, tako so tudi stari Rimljani že prebirali te najstarejše časnike. Bili so pa bolj praktični in s či-tanjem si niso kvarili oči. Rimljan iz cesarskih časov je legel udobno na svojo posteljo in poslal po sužnja, da mu je čital novice, on je pa med tem počival. Za čita-nje novic so imeli bogati Rimljani posebne sužnje. Natovorjen z mnogimi belo pobarvanimi lesenimi deščicami, na katerih so bile z ogljem ali rdečo kredo zabeleženi važnejši dogodki pa tudi razne objave }e prišel suženj m jih prečrtal svojemu gospodarju ali gospodarici. Take novine so tehtale navadno nad 10 kg. Vse tablice so bile prepisane z javnih aktov, kar je bilo zelo zamudno in naporno delo. Veliko število kepistov, (seribae) je sleherni dan prepisovalo tablice in sicer v potrebnem številu Izvodov. Javnih aktev vseh vrst Rimljani n4so pisali na lesene deščice temveč na kamen ali kovino. V splošnem so vsebovale rimSke državne novine samo listine in dejstva. Toda iz Curijevega pisma Ciceronu je razvidno, da so bili v Rimu tudi ljudje, ki so proti plačilu prepisovali vse dnevne novice in jih razpošiljali po državi. V velikem delu starejšega Plinia je rečeno, da se je napotil za vladanje cesarja Augusta 10. aprila prebivalec mesta Faesula Chrispinius Hilarus z dolgo procesijo na Kapitol, da bi doprinesel žrtev. V procesiji je bilo 5 njegovih otrok, med njimi dve hčeri, dalje 17 vnukov, 18 vnukinj in 39 pravnukov. V Plinijcvem delu je pa tudi naslednja, čudna beležka: Za vladanja cesarja Cladria, ko je bil on cenzor, so prinesli en primerek ptiča Phonixa v Rim in ga tam pokazali ljudstvu. Morda je bil ta ptič antična časnikarska raca. duhovitega re-porterja, kajti mistični ptič starih Egipčanov, ki se je vsakih 500 let sam sežigal, da se je potem dvignil iz pepela pomlajen- je bil prvotno simbol kroženja zvezd, pezneje pa večnega pomlajevanja. Madžarski list proti Židom Zahteva po strožjih ukrepih in izpolnitvi danih obljub Desničarsko radikalni madžarski list »Ma-gvarszag« je odgovoril v Budimpešti izhajajočemu židovskem tedniku, ki je opozoril Zide, naj se pripravijo na izselitev po vojni. To na-ziranje židovskega lista piše »Magvarszag« se nam zdi pravilno tembolj, ker so se Zidje vedno pripravljali namesto na izselitev na priseli« tev. To se nanaša tako na židovske emigrante kakor na njihove slovaške in druge sonarod-njake. Glasilo madžarskih Židov je nedavno poročalo, da se namerava izseliti iz Pariza na Madžarsko 62 Židov madžarskih državljanov. Naši domači Židje žive tako dobro, piše »Magyarszag«, da je njihovo blagostanje močna privlačnost za Zide sosednih držav. Naši Židje niti ne pomislijo na to, da bi se izselili iz Madžarske, kjer so trenutno izgubili vse življenjske možnosti. Kako širokogrudno je Madžarska obravnavala židovsko vprašanje, dokazuje dejstvo, da so v vrstah članov deželnega sveta madžarskih izraelistov en državni poslanec in trije člani gomje zbornice. Dalje piše madžarski list. da bi morali pripravljati izselitev ne samo Zidje sami. temveč tudi pristojne oblasti, da ne bodo po vojni presenečene po teh nalogah. Izselitev Zidov je vezana na izvestne tehnične pogoje, med dru« gim na točno statistiko in popis vsega židovskega premoženja kakor tudi na ukinitev židovskega katastra. Zaenkrat bi bili zadovoljni, pravi »Magvarszag«, če bi naša vlada čimprej storila to, kar je obljubila za začasno ureditev židovskega vprašanja. Med drugim je obljubila vzeti Židom premoženje, da bi bilo odstranjena za preskrbo države nevarno prevladovanje židovskega imetja in dohodkov. Diuga obljuba se je nanašala na odpravo žalostnih razmer in krivic, ki še vedno vladajo v stanovanjskem vprašanju. Vsi ukrepi za zajezitev židovske invazije so obsojeni več ali manj na neuspeh, zaključuje »Magvarszag«, dokler so pri nas življenjski pogoji boljši kakor v sosednih državah in celo boljši kakor madžarskega prebival« stva samega n Ogromna večina oglaševalcev se obrača na JUTROV" OGLASNI ODDELEK BERITE OGLASE! ČITAJTE »JUTRO«! Umrl je naš dobri oče, stari oče in tast, gospod FBANC ALBREHT POSESTNIK IN BIVŠI ŽUPAN dne 22. aprila 1943 v 95. letu starosti. Pogreb bo na Veliko nedeljo ob 4. uri popoldne na farno pokopališče sv. Janeza v HotedršicL Naj mu Večni da plačilo, ki si ga je zaslužil s svojim plemenitim srcem, Hotedršica, dne 22. aprila 1943. Žalujoči: IVAN, književnik, sin; IVANKA, hči; MARIJA in MARA, sinahi, ter vsi vnuki in vnukinje z ostalim sorodstvom A. ALEXANDER: 24 ZABUENI APEV_ .ROMAN »Če podeduje Dora,« je zašušljala z zmagoslavnim nasmeškom, »nu, tedaj se z njo poročiš, pa bo vse v redu.« Wilbur je osupnil. S polodprtimi usti je pogledal mater in za trenutek pozabil žvečiti. »Da ... kakopak ...« je odvrnil nato. Ko pa je prestregel materin strogi pogled, je hlastno dodal: »Seveda: vzameva jo, dear mother, in stvar bo v redu... To je preprosto kakor enkrat ena!« Gospa Isacik se je že pripravljala, da bi nadrobno razložila sinu svoj vojni načrt, ko je zbudilo njeno pozornost glasno premikanje stolov. Vrata so se odprla in v sobo je stopil notar, M je z nemim priklonom pozdravil rajnikove sorodnike; le-ti so spoštljivo vstali. Za njim je vstopil detektiv in se takisto nalahno priklonil. Notar je položil svojo rjavo usnjeno aktovko na mizico, sedel in pogledal na uro. Vsi, ki so imeli ure, so nehote storili po njegovem zgledu: še tri minute so manjkale do polnoči. Tri minute moreče tišine. Ko se je oglasila stara nihalna ura na steni in jela odbijati polnoč, je vsem odleglo. Vsi so šteli udarce, kakor bi jih skrbelo, da se ura ne bi zmotila. Odmev zadnjega udarca še ni zamrl, ko je notar odločno vstal, odprl aktovko in vzel iz nje velik rumen, s pečati pokrit ovoj. Nalahno se je odkaš-ljal ter izpregovoril: »Spoštovane gospe, spoštovani gospodje! Ni treba, da bi vas spominjal vzroka, zaradi katerega smo se zbrali, saj vsak izmed vas dobro ve, za kaj gre. Torej se lahko brez nadaljnega lotim svoje naloge.« Hitro je raztrgal rumeni ovoj, nato pa dodal: »Prečital bom poslednjo voljo svojega kli-enta, gospoda Fredericka Manhattana...« Navzočni so zadržali dih, obviseli z očmi notarju na ustnicah in prisluhnili, da ne bi izgubili kake besedice. Notar je z enoličnim glasom prečital običajne uvodne stavke, kakor bi hotel poudariti, da gre za nevažne stvari. Potem je prešel k bistvenemu delu oporoke in s počasnim, slovesnim glasom nadaljeval: »... Pred dvema letoma, ko sem se umaknil iz poslovnega življenja, sem naložil večino svojega denarja v varne vrednostne papirje, največ v delnice .Baltimore and Ohio'. Te delnice, kakor tudi velik znesek v devizah, so spravljene v varnostnem predalu pri banki Abrahama Rubinstedna v New-yorku. Želim, da odpre ta predal, čigar ključ je priložen oporoki, samo notar, in to potem, ko bo moj glavni dedič neoporečno ustregel spodaj navedenemu edinemu pogoju...« »Glavni dedič!« je z očitnim zadovoljstvom vzklik- nila gospa Isacik. »Kaj ti nisem zmerom pravila, Wilbur? Ti in nobeden drug...« Nestrpni vzkliki ostalih sorodnikov in notarjev strogi migljaj so vzkipljivi gospe zavezali jezik. Notar je nadaljeval, poudarjaje vsako besedo: »... Moje premoženje znaša okrog deset milijonov dolarjev...« A spet je moral prekiniti čitanje. Odobravajoče mrmranje, ki se je vzdignilo z vseh strani, je dokazovalo, da so Manhattanovi sorodniki zadovoljni z obsegom zapuščine. Notar je moral še in še mahati z roko, preden se je nemir polegel. »... Razen pologa v varnostnem predalu imam pri banki Abrahama Rubinsteina tudi tekoč račun v dolarjih. Od tega računa naj se vzame vsota po tisoč dolarjev, ki jo je neutegoma izplačati vsaki izmed tu navedenih oseb: mojima nečakinjama Dori in Evelini Elmhurstovi; moji popolisestri Ma-ryji Isacikovi in njenemu sinu Wilburju; mojima nečakoma Franku Leroyu in Charlesu de Woodu; in končno mojima svakoma Rolphu Wubbelsu in Henryju Snyderju. Takisto naj se neutegoma odšteje pet in dvajset tisoč dolarjev mojemu staremu sobarju Jacku Hunterju...« Tu je izbruhnil vihar ogorčenja. Wood, Wubbels, Snyder in gospa Isacik so poskočili, kakor bi jih bila pičila kača, in mahaje z rokami obstopili notarja. »Protestiram!« je zagrmel Wubbels s svojim debelim basom. »Ta človek je moral biti blazen!« je kokodajsala gospa Isacik. »Predlagam, da se oporoka razveljavi, oporočnik pa razglasi za neodgovornega!« je zavpil de Wood, od jeze rdeč kakor rak. »To so vam muhe z onega sveta!« je siknil Sny-der, strupeno streljaje z očmi po Luxu. »Navadnemu slugi daje prednost pred lastnimi sorodniki!...« Notar se je nadčloveško trudil, da bi pomiril duhove: »Ali, gospoda moja... Rotim vas!« Bob v steno: krik in vik je bil čedalje hujši! Menda se je prvič dogajalo, da so bili vsi Manhattanovi sorodniki enih misli. Sredi obče zmešnjave sta samo dva ohranila oblast nad svojimi živci: Jack Hunter in Huntington. Detektiv je mirno kadil cigareto in ravnodušno blodil z očmi po razburjeni družbi. Na njegovem brezbrižnem obrazu ni bilo videti nikakega presenečenja, niti ne pritrjevanja ali graje. Lux po svoji strani je udobno zleknjen, z rokami prekrižanimi na trebuhu sedel v širokem naslanjaču in pobožno strmel v veliko oljnato sliko pokojnega gospodarja. »Ali, gospe in gospodje!« je zavpil notar kar so mu dala pljuča. »Saj še nismo prišli do bistvenega dela oporoke! Dovolite mi torej, da nadaljujem!« Vsi so utihnili kakor začarani Samo gospa Isacik je še enkrat zamrmrala: »Oh, ta stari bebec!« Nato je tudi ona utihnila, in notar je končno lahko nadaljeval: »... Ker je moje življenje že nekaj časa ogroženo od skrivnostnih nevarnosti in ker imam — tako mislim — upravičen vzrok za strah, da bom umrl nasilne smrti, zato določam naslednje: Urejuje: Davorin Ravljen — Izdaja za konzorcij »Jutra«: Stanko Virant — Za Narodno tiskarno d. d. kot ttekarnarja: Fran Jeran — Za tnaer&tnl dol Je odgovoren: Ljubomlr Volčič — Vsi v Ljubljani