wz frabflghad and (PiMwted mfltf permfl fffa. 8MT mlfcottaad by th& Id qf Mil^oaBBtalBMgo^OHlgxtf BwrYot^g.Y^Byortoof GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki. Telephone: CORTLANDT 4687. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, At the Post Office at Hew York, N. Yn nnder the Act of Congress of March 3, 1*79. Telephone: 2876 CORTLANDT. NO. 282. — ŠTEV. 282. NEW YORK, .MONDAY, DECEMBER 2, 1918. — FONDBLJEK, 2. DECEMBRA, 1918. VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL "Ne izrabljati potrpežljivosti svobodnega jogosl. naroda!'' TE BESEDE SO BILE GESLO GOVORNIKOV IN VSEH, KI SO SE j UDELEŽILI VELIKEGA SHODA V NEWYORŠKI AMSTERDAM1 OPERA HOUSE. — JUGOSLOVANSKA INFORMACIJSKA PISARNA JE IZBORNO ZAČELA SVOJE TEŽAVNO DELO. — PO ROČILA V NEWYORSKIH DNEVNIKIH- BESEDILO RESOLUCIJE PRIOBČENE V "NEW YORK TIMES" DNE 2. DECEMBRA. — RESOLUCIJA JE BILA SPREJETA NA VELIKEM JUGOSLO VANSKEM SHODU. KATERI SE JE VRŠIL V AMSTERDAM OPERA HOUSE V NEW YORKU. Newyorska jugoslovanska naselbina je včeraj zvečer jasno dokazala, tla razume jHimeu >kupnega delovanja. V New Yorku pre-bova približno 4000 Slovencev. Hrvatov in Srbov. Raztreseni so po sedem mil jonskem mestu in nobena agitacija jih doselej še ni mogla zediniti. Whereas, We are in perfect accord with the just principles oi our great President "Wilson, who lias repeatedly stated and emphasized that the rights of any nation must not be curtailed; that no one can force upon it a ruler or government which it does not dc ire and that Stales which alread\ exist or will be created must represent national units, respectively peoples who of their own motives aspire for mutual unity, and. Whereas, We a* citizens of the United States have, during the war. sacrificed moie than was demanded of us by our adopted country, be it either in blood or materially, and fully eon eicus oi the unselfish principles and causes for which our great Republic entered into the war and which it so gloriously won,, and Whereas, We ar • fully prepaied to give our lives and shed our -guarding of the- principles for which America ght. VOJAKI SE VRAČAJO Sinoči je pripeljala Mauritania iz Anglije 3,999 ameriških vojakov.] — Vojaki so vprašali, ako je de-Ž3la postala suha. Nemčija ob premirju ČASNIKARSKI POROČEVALEC ARNO DOSCH-FLEROUT JE IMEL POGOVOR Z ERZBERGERJEM__NEMČIJA NE BO MOGLA IZPOLNITI VSE POGOJE PREMIRJA. — ZASTOPNIKOM NI KAZALO DRUGEGA KOT PODPISATI TEŽKE POGOJE. Toda zedinila jih je skrb za naš narod, ki se je ravnokar opro- m^j for vafe sni vseh svojih vezi iu spon, pa je v nevarnosti, da pride v hujše fought and spone kol so bile one pod katerimi je stokal stoletja in stoletja. \Vi r- x . * .. ... , - I v ... . . . J J Whereas, We are f.rmly eonvniced that there will be no lastni«-J / .,oVtntl Hrvan s<* s|»znali nujno potrebo, d.a se peace utiles the principle of the "Balkans to ihe Balkan peoples"' mora lnionrali javnost, auai • »■«■•«— — -— -—=— - » •• » - - - ------11 tjl«; ljU:ljr *** Se in jukal1' ko so >s completely followed and as we fear that due to dissatisfaction, tali danzadnem poroda v najuglednejših newyorskih časopisih gle- and injustice another such conflagration, as has raged over almos ; i.e nase zemlje, nail h krajev ter glede našega ubogega naroda, ka- the whole world during the paM four vear.s. will break out and t ere m u je italijanska propaganda vzela ti^to Tesar mu krvoločna >vi n i ♦ « ♦ j * r r. * . - t 1 \vtitrii i >>; • ar mu Knoiocna Whereas. Our hatred towards our former Government which .wsiiija ni niogia vzeti,----ime. i , , , . - , . , . . , rp . , . . . . (enslaved u.s and denied us our rights, is known to everv one, it mu-' I oda kaj mho hoteli. Kot so dokazali govorniki na včerajšnjem j be included that this very same hatred will be renewed against shodu, so žrtvovali 11 a,i jam na mdjone in mdjone, hoteč prepričati aily Government an 1 anv nation which would endeavor to deprive m roko ameriško javnost, da je italijanska vsa Primorska, da je itali- r)1P t11(Tfl janska Dalmacija, da >o v l*iri l.ahi gospodarji ter da je janske meje *ele v Logatcu. Idriji in Postojni. Italijani so delali. Lagali so njihovi požrtvovalnosti. Lahko so -e veselili, kajti rešili so K konec itali- the Jugoslav nation of its rights and territory; we Resolve in our name and in the name of the free Jugoslav , people in the old countrv to combat with all means the unjustified leer in delali nepošteno, toda čast | elaims cf cert ain Italian circles who support their claims with false n .i.wr,. -„)■ - ' ~~ svojo hoods when tfaev state that Gorizia, GradLska, Trieste, Dalmatia nalojro. Prepričali so amemko javnost, prepričali .so velike newyor-1 Mri and ške dnevnike, da so kraji, kater* rajo priti pod italijansko vlado. zahtevajo, italijanski, ter da mo- tite eastern part of ("arniola are, according to population and character. Italian territory. We respectfully petition our great and just President and tli« i, • . . , . ,. \\e resneciluiiv neiiium our virai v ' • Ti»w> 11 * * > .. ry - V M., !J taken ill all those lands which Italy wishes to annex m order tha' u c alike % T.mesu , Sun . Tribuni * Heraldu \ uvazuje , iuhabitailts thereof may be permitted to make known their jih m deloma uravnava po njih tudi svojo politiko. w*hes as tQ whether th Vsili to be free anJ independent or Silna bolest, og »reenje napram krivičnim italijanskim zahtevam uhether thev desire to be" annexed to Italy. 111 tdia globoka ljubezen napram narodu v domovini so rodile naj _*___ večjo potrebo v >eda:ijein .'-asu : — Jugoslav Information Bureau. in cenzura Niti wasKlngtonski niti čikaški jtolitiki ga niso osnovati. ! Q\f[){[ ROflfGrBllCd •juje mu navdušen Hrvat, ki /i\i že skoraj 40 let v Združenih drža \j.h. Mr. Špiro Kučič. mož v pravem pomenu besede, poštenjak od nog do glave, ki ni šc nikdar pripadal niti tej niti oni stranki, odobraval \ -e. k-ir ,je bilo dobrega na tej in na oni strani, ter stopil na - površje v pravem trenutku: ko j*- treba rešiti, kar se da rešiti. Francija Me zavzema za to, da K Jugoslovanska informacijska pisarna nima podpore od nobene razveljavi cenzuro z ozirom na mi strani. Ne plača je niti >rb«ka niti nobena druga vlada. Vpa pa, da rovno konferenco. _ Javna raz \»o imela podporo od \>akogar. ki je prepričan, da Italjani nimajo prava glede ciljev zaveznikov bc pravice lastiti >i naš h tal - to se pravi, da jo bo podpiral v Zdra- dovedla do veliko boljšega spojenih državah vsak Hrvat in vsak Slovenec. razuma. Po včerajšnjem >h«>d!i <-nio tt kom štirih let svetovne vojne čitali _ v največjih ameriških dnevnikih poročila, ki bodo dokazala italijanski propagandi, da Jugoslovani ne spe ter da zahtevajo pravico. — ničesar več in ničesar manj. V New Yorku bil zadan prvi in močan udarec italijanski propagandi. I darec je nameril in izvedel Jugoslav Information Bureau. Shoda se je vdeleiilo do dva tisoč oseb. Govornika sta bila dva. V imenu Hrvatov je govoril I le Despot Viterski, v imenu Slovencev pa Ignac Ilude. Oovimika sta povzela svoja govora iz duš navzočih ter ponovila Pariz Francija, 1. decembra. —. Pariz je čtil z velikim zadovoljstvom ves, da sta na prošnja pred sednika Wilsona francoska in angleška vlada olajšala vso cenzurc poročil v Združene države, tikajo čih se mirovne konference. To otvarja pot k temu, kar jc z besedo, kar se je pritajeno skrivalo v onem kotičku srca, ki je do" j bil° dosedaj nemogoče, — namrei ločen ljubezni napram narodu. k Prostl »menjavi mnenja mec Navdušenja ni megoče popisati. Ljudje so jokali in svečano ob- treml veliklmi zavezniškimi naro, ljubijali, da so pripravljeni dati svoje življenje za Ameriko in svo- dl v °koliacmah, ko je absolute hodno domovino svojih rojakov onstran oceana. potrebno proste izmenjave nazo rov in razprave. Tukaj ae splošno domneva, d; Amerika in Anglija ne vesta zr francosko mnenje glede številnil ejo našim provincam*'--med drugim j vprasai^3> s katerimi se bo treba tudi sledeče: " 1 Govornika sta povzela svoja govora iz duš navzočih ter ponovila Če bodo hoteli Italijani obdržati slovenske in hrvaške province. Italija je sovražnica Slovencev in Hrvatov, ker jim poskuša vzeti nekaj, kar ni njena Ia*t. Italija hoče kontrolirati Jadransko morje in hoče /ase Dalmacijo, češ. da je prebivalstvo Dalmacije italijansko. Ho je lai! Po zadnjih avstrijskih štatistikah je v Dalmaciji in Istri samo___________ dva odstotka Italijanov. Slovenci in Hrvati imajo največje zaupanje'na jasnem glede naziranj \ predsednika Wilsona. l e bodo pa Italijani vseeno ugrabili sloven-j drugega. Francosko javno n Ker hočemo biti popolnoma nepristranski, ne bomo pisali last ne ocene, pač pa navedli par odstavkov iz newyorskih dnevnikov. Newyorska "Tribuna" je priobčila na uvodnem mestu pod glavnim naslovom 44Jugoslovani groze Italiji z vojno. Ilija Viterski po-i /iva Italjane, da se ml reče i o našim provincam"--med drusrim! iske in hrvaške dežcie. bo znova napočila šentjernejski* noč "New York Herald" piae: Jugoslovani zahtevajo pravico proti neupravičenim italijanskim zahtevam. — Jugoslovani protestirajo proti onim italijanskim kro-gom, ki zahtevajo zase Gorico, (iradiško, Dalmacijo, Istro in vzhodni uel Kranjske. "Times" je priobčil natančno poročilo o shodu ter besedilo resolucije, ki je bila sprejeta. Resolucijo, povzeto iz "Timesa" priob-čamo na drugem mestu. O zborovanju je pisal tudi "Sun", "Amer iean" in vsi drugi večji newvorški dnevniki. S prvim uspehom je "Jugoslav Information Bureau" popolnoma zadovoljen. Pozabiti ne smemo slovenskih tamburašic, ki so s svojim per-fektnim igranjem popolnoma rešile svojo nalogo. Čast jim, ker so vedno na svojem mestu, ko gre za narodno stvar. Prepričani smo, da tudi newyoraki pevci pod vodstvom Mr. Hu-deta niao ae nikdar peli tako iz duše kot včeraj zvečer. Ko »o zapeli Morje Adrijansko, je navdušenje, ki je nastalo v dvorani prepričalo tujce, ki so bili navzoči, da je Jadransko morje res naše, da bo naše Primorska, Kranjska in Istra ter da rajse pade zadnji Slovenec oziroma Hrvat v zadnji slovenski ali hrvaški vasi kot da ae podvrže zopetnemn jarmu. pečati na bodoči mirovni konfe renči. Dovolj povoda je za misel da je to domnevanje v soglasju : dejstvi. Amerika 111 Anglija, kjer ni bile tolikih ovir z ozirom na oboje stransko izmenjavo nazorov, sta s dru? mnenje KABOČAJTK S OLA8 NlEODi", V ZDE DltiVAH pa je nasprotno še vedno precej \ temnem glede tega, kaj mislita Amerika in Anglija, posebno z ozirom na probleme, kojih rešitev j življenjskega pomena za Fran cijo. To nesrečno stanje stvari je -glavnem pripisovati želji Franco zov, da postopajo s svojimi zavez niki na popolnoma korekten način Dokler je obstajala cenzura je bi Io popolnoma upravičeno domnevanje v Ameriki in Angliji, da francoska vlada na tihem soglaš? z vsakim ugotovilom, tikajočim sc tukajšnjega mnenja, katero se j< poslalo v inozemstvo. V drugačneu slučaju bi ne moglo tako sporo čilo iti skozi cenzuro. Nevarnosti, ki bi se lahko izci-mile iz takega stanja stvari, je brez dvoma spoznal predsednik Wilson. Akcija, katero je vprizo-ril, da zagotovi prosto in neodvis no izmenjavo nazorov, ni zadnja med uslugami, katere je napravil trati am ■ - Korak predsednika bo imel bre; dvoma za posledico popolnomi zdravo kritiko glede njegovih lastnih predlogov, tikajoeih se miru Lahko se reče brez obotavlja nja, da je prevladovala tukaj sko zi več tednov velika nervoznost ozirom na nalogo, katero bo igra* predsednik Wilson na mirovn konferenci. Ljudje so se bali, di bo neprimerno popustljiv naprair Nemčijn in da ga bo njegovo po polno nepoznavanje resnične nara ve nemškega naroda do vedi o d« tega, da bo ignoriral nevarnosti, i katere bi lahko zavezniški zašli vsled tega. Vsak Francoz je prepričan, di je nemogoče postopati z Nemci ko z ljudmi, ki bi imeli iste nravstve ne nazore kot jih imajo difagi ev ropski narodi. (O tem so v ist meri prepričani tudi vsi Slovani Opom. ured.) Francozi niso le po polnoma prepričani, da so Neme povsem različni od drugih evrop skih narodov. Vedo nasprotno, dr je absolutno dejstvo. Ta sklep pa ne predstavlja 1-plemenskega predsodka, temvet je posledica dolgega spoznavanji, ter hladnega znanstvenega opazo vanja. Povprečni Francoz ima ve liko preveč čuta za pravico, da b se pustil obvladati edinole od stra sti. Pred nekaj dnevi sem govoril i nekim Parižanom srednjega razre da ter ga vprašal, če bi hotel i^at Nemčiji iste pogoje kot jih je sta vila Nemčija Rumunski. — Ne, — je odgovoril — kajti to bi ne bilo pravično. — Ta mož je bil dober zastopnik svojega na roda. Francozi kot narod so prepriča ni, da se Nemcev ne more meriti z istim merilom kot ostale narode Boje se pa, da predsednik Wilsor tega ne spoznava. Francori so nadalje akrajno nervozni glede ekonomskih predlogov glede katerih domnevaj, da jih bo spravil predsednik Wilson na mirovno konferenco, posebno glede onih, tikajoeih se Alzacije in Lotarinake. Splošno se domneva da je predsednik zagovornik proste trgovine glede katere se tuka/ domneva, da bo skrajno koristne za Nemčijo. Kljub vsemu temu pa pričakuje Francija z največjim navdušenj err trenutek, ko bo mogla pozdravit? predsednika Wilsona y osebi. Ne-glede na sovdeleibo Ameroke v vojni, katere ne bo Francija sik-dar podcenjevala, ga je uloga* ka- ši nor-1 se je pripeljalo v newvorsko pristanišče na velikem an-j gleškem parniku "Mauretania" 3.V99 ameriških vojakov. Rili so "tam. onstran morja**. Danes so zopet doma. ali skoraj doma. Zopet bodo stopili na rod-' na tla. Kmalu ko se j« zmračilo, je prišla "Mauretania" v Gravesen l Bav. Danes ob devetih dopoldne bo pristala na pomolu št. 54 pri zapadni 13. cesti, od koder se bodo vojaki odpeljali z vlakom v Camp Mills. To je prvi večji oddeLek ameriške ekspedicijske armade, ki se je vrnila v Ameriko. Na Mauretaniji je 165 častnikov, 3,834 vojakov in 116 bolnikov in ranjencev. To niso. vsaj povečini vojaki, ki so se vdeležili bojev, temveč so bili večinoma nastanjeni v Angliji. Večinoma so zrakoplovcl in telegrafisti. Na pomolu je sprejel dosleee županov odbor in ko je načelnik odbora Whalen skozi megafon za-klical: Županov odbor vam kliče: Dobrodošli, — je prišel odgovor z Mauretanije: 1— Kdaj bomo jedli? Nato pa je kakih osem vojakov pričelo peti ono staro pesem: — Nobody knows how dry I am. (Nikdo ne ve, kako sem suh). Najprej se je izkrcal admiral Mavo, katerega so vojaki burno pozdravljali, ko je zapuSčal la-1 jo. Nato so šli na Mauretanijo županovi zastopniki, da pozdravijo došlece. Whalen je nagovoril vojake s sledečimi besedami: — V imenu župana Hvlana vam prinašam najiskrenejŠe pozdrave in zagotavljam vam, da je New Vork na vas ponosen in smatramo ^a posebno čast. da smo prvi javni uradniki v Združenih državah, I a vas pozdravimo. Vojaki so pripovedovali, da so imeli zelo burno vožnjo; skoro vsi ^o imeli morsko bolezen. V petek je bilo morje tako razburkano, da ie padlo z miz 15 pisalnih strojev. Ko se bodo danes izkrcali, ne bo dovoljeno sorodnikom in prijateljem priti na pomol, temveč bodo vsi prej zdravniško preiskani, nakar bodo odpuščeni domov. Wilsonov odhod Washington, D. C-, -1- decembra. — Predsednik Wilson je danes dokončal svoj govor, katere-ra bo imel jutri na kongres na predvečer svojega odhoda v Fran cijo na mirovno konferenco. Vsebina njegovega govora, ki ;e bil danes popoldne odposlan ča-' sopisom. se drži strogo tajno. Go-i-or ne bo objavljen, dokler ne bo Wilson ob eni popoldne pričel govoriti pred kongresom. V Washingtonu vlada med republikanskimi zastopniki in nekaterimi demokratičnimi zastopniki velika opozicija proti Wilso-novemu odhodu v Evropo. Mnogi •senatorji so posebno nevoljni, ker je imenoval ameriško mirovno delegacijo brez posvetovanja s senatom. Senator Knox bo v ostrem govoru kritiziral predsednika Wilsona, ker ameriški senat ne bo zastopan na mirovni konferenci. — Knox bo predoeil kongresu, da M bila morala biti senatu priznana pravica, da je oblast, ki po ustavi sklepa mir za narod m da bi zaradi tega moral biti zastopan. tero je igral predsednik, stavila t prva vrata zavezniških državni kov. Berlin, Nemčija, 1. decembra. — Mnogi člani nove nemške vlade so mi povedali, da Nemčija nikakor ne bo mogla izpobiiti vseh pogojev, katere so ji stavili zavezniki. Eden nemških delegatov, Matija Erzberger, mi je dovolil avdi-jeco in mi je pri tem rekel: — Premirje sem podpisal, ker mi m preostajalo drugega, — je pričel. — Premirje smo iskali v največji krizi nemške politične situacije. Nikakor nismo mogli iziti brez nesreče. Toda celo tedaj, ko seru podpisal premirje, sem se bal, da ne bo mogoče dobesedno zipolniti pogoje. Pa, kakor sem rekel, drugega nam ni preostajalo. Maršal Foch ni vrjel v našo odkritosrčnost pri zahtevi premirja, tudi ni vedel, kako zelo ga potrebujemo. Prepričan «em, da je mislil, da je to nemška zvijača, ki ima namen dobiti nekaj tednov časa in da se pripravi na nov napad. Najbrže niti on niti drugi niso bili uverjeni, da smo bili prisiljeni podpisati premirje, četudi so bili pogoji trdi, kajti Nemčija je morala imeti mir. Zdaj pa pride na vrsto način, kako izpolniti določbe premirja. Nikakor ne vem, kako bi tO storili, razun da oslabimo deželo tako, da bodo nastale težke politične posledice. Izpraznenje severne Francije in Belgije v določenem času je skoro nemogoče. Poskušamo vse, kar je v naši moči. Ako ne bomo preveč pritiskam, bomo srečno prišli čez Ren. Vendar pa računam na gotovo vojaško uljudnost, da da bolj počasnim divizijam, da se umikajo pred zavezniškimi kolonami, če so tudi malo pozne. Vse armadne zaloge moramo pustiti za seboj, dasiravno so te zaloge večje kot v Nemčiji, kjer vsega tako zelo manjka. Mislim, da temu ni mogoče odpomoci. Vojakom dajemo vse, kar morejo nesti in jesti na potu. Bojimo se pa, da se bodo naši vojaki, ki so najbolj oddaljeni od Rena, zbegali, boječ se, da ne bodo nikdar prišli do Rena ter da bodo internirani ter bo s tem o\4rano redno praznenje druge in tretje črt-^. Ako se bo to zgodilo, bo zavladala med armado tako zmešnjava, da bo zelo škodovala mladi nemški demokraciji. Se bolj težavno pa bo izročiti železniško opremo v času. katerega določajo pogoji premirja. Ako bi se ta izročitev odločila talio, da bi se premostila kritična situacija Nemčije glede hrane, potem bi se vse izvedlo lahko in prostovoljno. Nemčija ima okoli 900 tisoč železniških voz, od katerih jih je 2^0 tisoč na Poljskem, v Ukrajini, Ogrski, Bolgariji in Rumunski. Ta del je za nas brez vsake koristi. Ostali vozovi so nam pa največje koristi. Vsako jesen se čuti v Nemčiji veliko pomanjkanje železniških voz. Ravno letos pa je to pomanjkanje izvanredno veliko. Nemogoče je bilo naložiti in prepeljati tolike množine živeža, kolikor ga imamo. Ako se v določenem času izroči 150 tisoč voz, bo nastal v notranjosti Nemčije najbolj težaven položaj. Naša železniška oprema je bila v vojni zelo izrabljena, zlasti še, ker je nismo mogli popravljati. Vsled premirja smo primorani izročiti najboljše vozove, stari pa. ostanejo nam. Zahteva 5,000 lokomotivov v tem Času je nekaj velikanskega, l:o stoji tretina naših lokomotivov izven porabe. Ako bi se zahtevalo od nas, da izročimo 1,800 lokomotivov in 70 tisoč železniških vozov, katere smo dobili v Franciji in Belgiji, bi naš položaj ne bil tako težaven. Ponavadi je politična vlada odvisna od sorazmerne razdelitve živeža in ako pomislite, kako se mora ra/.vaza ti živež, lahko vidite, v kako težavnem položaju se sedaj nahajamo. — Erzberger je rekel, da bi se vrnitev vojnih ujetnikov znatno olajšalo, ako bi vse zavezniške dežele posnemale Anglijo, ki je poslala v Berlin Rdeči križ. Zelo težko je dobiti ujetnike iz Rusije, ker Poljska, Češka in Ogrska ne bodo dovolile, da potujejo ujetniki skozi deželo. Vsled tega se bo moralo potovanje vršiti po Baltiškem morju, ki pa tudi ni več pod našo kontrolo. Erzberger je bil zaradi premirja bolj v skrbeh, kot sem pričakoval. Pri tem, ko je dvomil, ako bi mogla Nemčija izpolniti vse zahteve premirja, se mu je vendar videlo, da poskuša vse, da bi Nemčija a-godila, kolikor more. Pritožil se je samo v enem oziru. — V premirju, — je rekel, — se nahaja točka o zalaganju Nemčije z živežem tekom premirja. 13 dni od 36. je že poteklo in vendar še ne vidimo praktičnih priprav v tem pogledu, dasi dvoma, da zares potrebujemo hrane. — Začudil se je pa, da se noben Amerikanec ni vdeželi pogajanj za premirje. Pričakuje se, da bo to najbolj dramatična seja ameriškega kon-erresa. ker bodo nekateri govorniki koncem govora stavili na Wilsona razna vprašanja. Zlasti repu-blikanski zastopniki imej a pripravljenih mnogo vprašanj. Dasi je Wilsonov odhod skoro pred vrati, vendar se ne izda javnosti natančen čas njegovega odhoda. Neoficjelno se je danse zatrjevalo, da bo predsednik v torek zvečer odpotoval iz Wash-ingtona proti New Yorku, kjer se bo v sredo vkrcal na parnik G. Washington, ki je že pripravljen v pristanišču v Hobokenu ob pomolu št. 4. S predsednikom se odpeljeta tudi francoski in italjanski poslanik. Bukarešta v plamenih. SESTAV SLOVENSKEGA MINISTRSTVA. Ljubljana. 2. novembra — Jugoslovanski Narodni Svet je imenoval za slovenski del jugoslovanske države naslednjo vlado: predsednik: Josip Pogačnik. Notranje zadeve: M. Brejc. Prehrana: Ivan Tavčar. Izobrazba: Dr. Verstovšek. Pravosodje: Dr. Vladimir Ravnikar: Sorijalna ureditev: Anton Kristan. Finana: Vek. Kukovec. Prometna pota: Pestotnik. Trgovina: Dr. Karol Triller. Javna dela: Romek. Poljedelstvo: prelat Kalan, Narodna obramba: Lovro Po* gačnik. Javno zdravstvo: Brecelj. I "Bela kuga" razsaja predvsem - I mwvmmm »M^M louauja |MCUT»OUI Kodanj, Dansko, 1. decembra. med delavskim narodom. Ali jo — Kakor se poroča iz Berlina, je more podedovati otrok po svoji Bukarešta v plamenih. Poroča se, materi? — Odgovor nato. najdete da so po eeii gomunski Sirijo ve- |v SLOVENSKO - AMERIŠKEM a leto ldlfi. CTJAS NARODA, 2. DEC. 1918. GLAS NARODA" VmUj.) published bf 8L07EHIC PUBLISHING COMPANY. (a. corporation.) _ FRANK SAftSEB. PreiMmi LOUIS BENEDIK, Treasurer. Place of business of tbe corporation and addresses of above officers: 82 Cortiandt Street. Borough of Manhattan, New York City, X. Y. "GLAS NARODA" iahaja vsak dan IzvzemČi nedelj in praznikov. Za celo leto velja list za Ameriko in Za <-eIo leto za mesto New York $5.00 Canado ........................................Za jk>1 leta za mesto New York 3.00 Za pol leta .................. ''.00 Za četrt leta za mesto New York 1.50 Za četrt leta ................ 1.00 Za inozemstvo za celo leto .... 6.00 Issued GLAS NARODA ("Voice of the People**.) every day except Sunday« and Holidays. SubM-ription yearly $3.50 Advert iseaaent tk tih let, bi "omogočili s tem izvršenje velkiega rekonstrueijskega S t Mn. da je prevzela m izvršila nalogo, o kateri bi se nikdar ne domnevalo, da bi jo bila v.stanu izvršiti, je dokazala Italija svojo pravico domačine, kak beli človek usmrčen, ker je Proti suženjstvu. ubil domačina. Največja kazen, katero je dobil kak Evropejec za uboj ali a mor domačina, je znašala triletno ječo. katero pa je dotični le delno odsedel, dasiravno je ustrelil morilec hčer nekega glavarja, ki ni marala postati nezvesta svojemu možu. Marca leta 1904, po 14. letih stare nad 14 let. katere se je našlo hoditi naokrog brez vidnega znaka dela, so Nemci zaprli ko' postopače. Pariz, Francija. 29. novembra. — Edmond Kost and, eden najznamenitejših francoskih dramatikov je nevarno zbolel. Najprej je ini"l špansko influeiieo, ki se je pa po-v pljučnico. Raznolikost mučenja. Postavo, tikajočo se kaznovanja, niso izvrševali sodniki, tem-' več policija sama. Na priprosto pritožbo, da je de-lavee 4'len in da ne dela dobro", nemškega jarma, je spoznal Sa- ali Ja je nesramen, je imel policij mjr rauel Maherero, glavar Hererov, ski seržant pravico prisoditi pet-j najst udarcev. Bolj resni slučaji, kot naprimer boj popolno uničenje, je vendar j tatvine, so prišli pred okrožnega | Kakor smatral ustajo za boljšo kot pa načelnika. Tatvino suženjstvo. Slabo oboroženi Nemčija vrača denar. Berlin, Nemeija. 1. decembra. — Kakor sr- razvidi iz tedenskega porodila dne 23. novembra, so bile zlate rezerve Državne banke v Berlinu vsled 19. točke v pogodbi premirja znižane za 241, 700.000 mark. Zlata rezerva znaša sedaj 2.808 55S.000 mark. 1. točka določa, da mora Nem-čija vrniti vse zlato, katerega je dobila od Rusije in Rumunske vsled brest-litovskega miru. To zlato se mora izročiti v varstvo zaveznikov, dokler se n? sklene da je njegovo življenje v nevarnosti. Dasiravno je videl pred se- in brez En ver je šel z zakladom. Ženeva, Švica, 1. decembra. — piše ženevska Tribuna, je naprimer ene-j v zvezi z odhodom prejšnjega tur-. : ga para črevljev «0 kaznovali z škega vojnega ministra En ver pa-. _ zaporom 12. mesecev ter dvakrat- še in njegovih tovarišev iz Cari- cije so se pripravljali Heren bičanjem po 25 udarcev. jgra.ia izginilo tudi 25 milijonov v°ino- . v j Jetnike so Nemci nastanili v turških funtov Tali 110 railjonov Hotentoti so s? jim pridružili v kožah v katerih je mrgolelo go- dolarjev ki so bili naloženi v nesreči. | lažni. Po bičanju se je uporablja-' različnih bankah. V avgustu leta 1904 je bila u- ]0 ^ druga mučenja. Večina krši-i List domneva, da je bila ta svo-staja končana in na tisoče je bilo tev je bila posleilica dejstva, da ta najbrže naložena v nevtralnih mrtvih ali ujetih. Nekateri gla- domačini niso mogli razumeti svo- bankah. Berlinska vlada je pozva-varji so x>obegnili preko puščave jega nemški govorečga gospodar- Ih Enver pašo, da naj zapusti Nem ! v namenu, da pribeže pod angle- ja ali raržnje domačinov do ško varstvo. | ralcev. Do onega časa je načeloval kam - panji major Leutwein. Imenovali pa so ga preveč popustljivim in poveljstvo je prevzel von Trotha.i znan vsled svoje brutalnosti v u-' staji bokserjev ter svojih klanj v nemški iztočni Afriki. Pri tem je treba pomisliti, da Je imel po-' sla s sovražnikom brez orožja in m munieije. ki je bil že poražen ter š^j je izgubil svoje najboljše vodite-Ije. Kljub temu je izdal svoje zlo- d glasno "povelje uničenja". Izeo-vor za to povelje je navedel v poročilu v Berlin: — Uveljavljanje pogodb z H*.-reri je nemogoče, kajti skoro vsi glavarji so pobegnili ali pa postali vsled svojih zločinov tekom o- H staje taki krivci, da se nemška p vlada ne more pogajati z njimi. — d Ko so tako Hereri in Ilotento- d ti v aprilu leta 1905 naprosili za K mir, je von Trotba odgovoril, daj B mora biti predaja brezpogojna in 5 da ne bodo dobili nikakega jam- 9 stva, da se bo varovalo njih živ- fl ljenja. Nadalje morajo izročiti vso j « S odpoklican in na njegovo mesto jej stopil von IdndeqmBL Slednji jej potreboval eelo leto, da je ugnal doma fine. za t i- či io in bo v Švico.- skoro»jotovo odnotoval Telefon a rada: Court 34fiS> Telefon na «*nmu: Neville 1870 R F. A. BOO A DEK ATTORNEY AT LAW VRHOVNT ODVETNIK NARODNE HRVATSKE ZAJEDNTCM i03 Rake well Bnildin^. rosa! niamonri In 'i rant ST*. FfTTSBURGH. PA. VturoH Court HooMl ! Boljše zdravljenje ta manj denuja. i Profesor Doktor B, F. Mullin \ S Slovenski zdiravnik-špecg alist " * Pittsburgh, Pa. \ L »oga, vitez Krajski. kaj ov ravno zadoščalo. In prišel je odsodni 26. julij, ž njim — vojna napoved. . ^ Nas Slovence je skoraj najhuje zadela in, da nismo tako nes-kon- mašite, •no žilavi v vsem, zlasti glede svoje narodnosti, —- zdavnaj bi spada-i med evropske narode, ki so bili nekoč in nekje. Po deželi, po mestih so šli nemško-nacijonalni krvosledci za vsa- 0 opazi j i vo sleecim, na kate.n stoji grad moje- lile od dnevno naraščajoč? množice, ki je ni hotelo biti ne konca nc^ra o z preiskovalnih zaporov okrožnega sodišča. Ti so šli — nemi, bledi, lladni. ponosni ali z ironičnim usmehom; zgodilo se je pa, da je ne-adoiua priskočil nemški dijak, udaril biotičnega v obraz, ali pa, da e nemška "trospica" nesrečneža nenadoma* opljuvala. V graških ječaJi j* marskido /.bolel, zdraviliška pomo<" pa je bi-a kljub visokodonečim naslovom posameznih zdravnikov za — psa. Od Štajercev je na posledicah, kolikor mi je znano, umrl slove- lit-bistriški učitelj Josip Stenberger. Bolehal je že preje, a končal . . , , * - - - - - -------tudi v mariborskih je-j voljo m moc. Ako ne, liog vas obrani! ' Mlada hišna je prišla klicat k obedu. "Kar je bilo, naj ostane med nama. Prepričali se bodete, da imam dobro voljo. Da jo bodo imeli tudi drugi, poskrbite vi. Sedaj pojdiva!" :n vitez prime preplašenega vikarja pod pazduho ter ga odvede v obednico. Krištof je poznal svojega starega iznanca iz Koroške in zato je tako ostro n&stogpil. Vedel je, da ie boljše, ako vikarja zastraši. kakor da bi niu na lahko prigovarjal. In res je njegorv nastop dobro vplival na vikarja glede dedne pravice. Toda mačeha Po-liksena je imela skoro neomejeno oblast v gradu in vse njeno postopanje je merilo, na to, da. ae Krištofa iznebi — ako ne zlepa, pa zgrda. Miza je bila pripravljena in za je Gradec. Škandalozne so bile razmere ali; tu ven je vsakdo prihajal več ali manj bolan. Konec trpljenja in preiskav je bil pri večini, da so jih po m> ecih izpustili kot p. v." ali "p. u." Svoi narodni Golgota smo vendarle prekoračili in pred nami je t zšlo novo solnce, žarko solnce in nam dalo dne 30. maja 1917 na-io Jugoslovansko Deklaracijo. Zato pa je prišel v nas duh svobode, ki hoče slovenskemu na-odu res svobodo in prostost v jugoslovanski državi — Slovencev, Irvatov in Sr&ov. Za staro pravdo POVEST IZ LETA 1516. Spisal Peter Bohinjec. Nekoliko tremo*kov pozneje pa e stoji Damijan pri želeianih vra-ih. zasadi ključ v ključavnico. >dpre vnrta ter za kliče; "Tomaž, pojdi venkaj1.*' In Tomaž hitro odide k temne eec ter stopa zamišljeno za oskrb-likonL Že si a v gtasčakovi pisarni. "Tomaž! Tvoj prijatelj,imoj in Krištof, je prišel prosit zate, a te izpustim. Cslišiin torej nje-rovo prošnjo, le štiri oglejske gol-linarje kazui boš pkučal, ker si ne oni večer na potu iz Radovljice tako razžalil. Sicer bi bil na-nanil tvojo upornost tudi v Bri--sen, da se ti vzame svoboda ter :voje posestvo zapleni; tod;i ker i bil takrat pijun, ti prizanesem. Ddločno pa ti povem, da nimaš nojega siua nikdar več vabiti v :vi>jo hišo, in če le kaj še izvem, e ti bo godilo slabo. To ti povem, a ne mladi gospod, ampak jaz ein tvoj gospod- Zdaj pa idi'*' In Tomaž se globoko priklonit a obe koleni ter odide. Cwtf.il »ej e grasčakovi izpreiueiubi, in da-.i e njegov jezik migal, da bi go-roril, se je vendar le premagal, edel je, da grawčal. takoj izpre-leni svojo sc*ll>o, ako se mu ko-ičkaj postavi po robu, in zato jc irevidno molčal. Zlasti ga je ea-liln Kri-štofova ljubeoan in oziral |se je plašno okrog sebe, ko je odhajal i/, grada, ako bi ne ,«agledat svojega prijatelja. Toliko mu je niel povedati. Toda uieuil je: saj e bo dolgo, da se vidimo; in te-aj nui pokažem svojo hvaležnost. Mladi Krištof pa je skrivaj zri za odhajajočim Tomažem tam is grajske line. Vesel je bil, da ®e časno nad ječo vikar Jernej Singer, ker aii bilo še v gradu žup-nišča. Prijazno se pozdravila. Vikar posadi Krištofa na naslonjač ter ga radovedno izpmžuje. Ah, kak e mu dobrika duhovnik, ki je foil, A . . „ . „ „ .. veuke, krepke postave, okroglih j otroci so ze eakali. Prijazno jk> lie, črnih dolgih las in gladko o brite brade. Pohrkaval je z glasom. ki je prihajal iz napetega vratu. 4 * Tudi vi se niste postarali, vaša častit ostodurne Krištof. "Toda kaj — vam tse godi dobro, ker ste tako hitro postali .samostojni. Moja prihodnost je zavita v gosto meglo. Vsake vrste misli mo mi že i-ojile po glavi in ta ni brla uajzadnja, da bi se pome-nišil.'' "E, pojte no, gospod Krištof! Le ne precej obupavati iti ne pre- zdravijo dubovnioga očeta, v Krištofa pa se boječe ozirajo. Tudi ."ajrtarejši sin Poliksene, Uart-mau, stopi medtem v sobe, pozdravi vikarja in svojega mlajšega mlajšega brata ter sestrice, a polbrata Krištofa ne pogledia. Krištof je stal v kotu prostrane dvorane ter ogledoval slike na stenah in štel tramove na stropu. Duhovni oče je mučno gledal ta prizor. A čakal je boljše prilike. Kmalu vstopita atari Jurij Krajski in Poliksona. Otroci se usujejo okrog njih in mati jih poljubi na čelo. Tudi Hart mana pc- Krištol se molče prikloni svoji tanko občutiti! (Jas je najbodj& » , ... - iiubi na celo •zdravnik in ozdnavi vwe rane, tudi J , vaše" ivristoL se _ ^ "To je že res! Ali moja'l^ ™^' .ki so ^^ bežean najkrepkejšo dobo svoje- » J^ro^jal zlat skle^- ga žKljenja bom zapmvil s po- Pas« ^ stopanjem. Sklenil sem, da «nem ^ ^ l ot prostovoljec v cesarjevo voj-|4°^f ^ 7J? 11M)rm obraz" sko na B«M*ko. ako doma raz-j.^le ** koJiec S™ mere v kratkem ne izpremene. ' fak zra,v^1 ^ dve dfUei se" • K, le počasi, gosjx^d Krištoflevo. sino^ oa desne, vi- Saj ni tako hudo, loikor si vi mi sliie. Držite se doma, pravite se z gos|>o Polikseno. svojo mačeho, in vse se bo prav izteklo." "Voljo imaju 2e, vodjo, duhovni oče! Toda tega ne vem, če jo ima jo drugi *, odvrne Krištof srleda- kar na drugi konee mjze. Poliksena se obrne do Krištofa ter mu molče pokaže prostor po-ieg vikarja. Hišna je odnesla posodo za ^juho. družina pa zajema iz svojih 1'skledic. V popolnem soglasju z Vašim pravilom pravit-e .:a vse narode, velike in ma«e. mi nižje podpisani župnik in odbor, .iti cerkve prestV. >rca Jezusa v McKeesport, Pa., prosimo Vas, g. predsednik, da blagovolite vpoštevati naš protest proti impemlistio^ia pohlepom iUb-jansk^ vlade sa jngoeiovaiukim narodnim osemljam OoriikMkndi-ške,.^rsu, Istre, Reke s h^rvatskun ^runorjem in Dalmacije z otoki, bodifli, da italijanske i m perij alist ič ne imkane nameravajo, zavzeti .ee-io to pbalo. ali pa samo del Jugosl. Primorja. Svoj protest utemeljujemo z naslednjimi dejstvi; 1. Narodno so te primorske dežele jugoslovanske z razloga, da je večina njih prebivalstva jugoslovanska; jugoslovanski značaj te večine je edeninisti s čLsto Jugoslovan skim prebivalstvom dalje proti severu, vzhodu in jugu. Ma le lokalne italijanske večine se nahajajo samo v mestih Trst in Beka, pa še te večine so le navidezne, ker jih deloma tvorijo poitdlijančeni Jugoslovani; avstrijski način vlade v primorskih deželah je bil namreč naklonjen Italijanom na škodo Jugoslovanom. V dokaz naše trditve navajamo dejstvo, da «0,000 Jugoslovanov v Trstu ni imelo niti ene javne šole, niti se je učil kak jugoslovanski jezik v državnik učnih zavodih y Trstu, Pnlju ali Reki, ampak samo italijanski in nemški, čeprav je bilo tam ponavadi večina jugoslovanskih dijakov. 2. Gospodarsko (ekonomično) spada ta obala, zaeno s pristanišči, posebno z lukami Trst in Reka, v jugoslovansko in srednje-evropejsko indutsrijalno sfero. Ta dva pristana sta naravni izhod za Jugoslavijo, v koje ozemlju se nahajata in za Oeško-Slovaško, za Madžarijo in za nemške Avstrijo. Ali naj vsi ti narodi trpe samo da se zadosti nepravičnim italijanskim zahtevam? Češko-Slovaška. M ažarija in nemški del Avstrije so že sedaj vezane s Trstom in Reko potoni velikih industrijahuh žil; potom železnic, ki tečejo čez jugoslovansko ozemlje k morju tako na svetovni trg. Le ]w*gled na zemljevid dokazuje našo trditev, da more rabiti ta dva pristana samo Jugoslavija in i>otom Jugoslavije srednja Evrupa, ter da ste te dve luki Italiji odveč, ker ima mnogo bolj pripravnih luk drugje. Medlem, ko predstavljata Trst in Reka kar najbolj potreben predpogoj za razvoj jugoslovanske in srednje ev copske industrije, jih ne more rabiti Italija v nobeno tiru go svrho kot da zamori tak razvoj. Da. Italija ua jugoslovanski obali pomenja italijansko ekonomsko nadvlado v Jugoslaviji in srednji Evropi ne postavno nadvlado boljše industrije nad.slabšo, ampak nadvlado roparske ladje na»l trgovsko; pomenjalo bi nož na sree cele srednje-evropski industrije. 3. Zemljepisno spada jugoslovanska obal ne k italijanskemu Apeninskemu polotoku, ampak k Balkanskemu. Jugoslovanska B -: Katol. Mota UstaaovJvcsa trta 1898 Glavni urad lakorporinma let* 1900. 5X.Y, MINT4J - ■ GLAVNI URADNIKI: Predsednik: MIHAEL ROVAN^EK, box 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, box 106, Pearl Ave., Lorain, Ohio. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. L. BROZICH, Ely, Minn. Bfcfajnik neizplačanih smrtnin: LOUIS COSTELLO, Salida. Col«. VEHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. V. GBAHEK, 843 E. Ohio St., N8. Pittsburgh, Pa. NADZORNIKI: JOHN OOUŽ1, Ely, Minn. ANTHONY MOTZ, 9641 Ave 'M', So. CUeago, EL IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa- POROTNIKI: GREGOR J. PORENTA, box 176, Black Diamond, Wash. LEONARD SLABODNIK, box 480, Ely, Minn. JOHN BUPNtK, S. R. box 24, Export, Pa. PRAVNI ODBOR: JOSEPH PLAUTZ, Jr. 432-7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624-2nd Ave., Duluth, Minn. MATT POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chicago, HI. ZDRUŽEVALNI ODBOR: RUDOLF PERDAN, 6026 St. Clair Ave. N. E. Cleveland, O. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Sta. box 63, Denver, Colo. GREGOR HREŠČAK, 407 - 8th Ave., Johnstown, Pa. -Tednotino Glasilo: GLAS NARODA. Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev kakor tudi denarne poiiijatve naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora. Na oaebna ali neu rad na pisma od strani članov se ne bode oziralo. Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Jednota posluje po "National Fra ternal Congress'* lestvici. V blagajni ima okrog $300.000 (tri-itotisoč dolarjev). Bolniških podpor, poškodnin in amrtnin je že Izplačala do $1,500.000 (en miljon in pol dolarjev). Bolniška podpora je centralizirana. Vsak opravičen bolnik ti je svest da dobi podporo, kadar jo potrebuje. Društva Jednote se nahajajo po raznih naprednih elovea-«kih naselbinah. Tam, kjer jih še ni, priporočamo vstanovitev novih. Društvo se lahko vstanovi z 8 člani ali članicamL Za nadaljna pojasnila se je obrniti na glavnega tajnik* Ali si hoče Italija prisvojiti jugoslovansko obal in ozemlje v svrho obrambe svojih mej? Proti komu? Za tako trditev tnioPftI vsak y°Jak Pnti v bi bilo dovolj vzroka, ko bi AvstrorOgraka še obstajala,! ^^kO' kJer bo dobil dopust, toda sedaj ne, ko je zbrisana iz zemljevida. j potem pa se bo zopet lahko vrnil 4. Večina prebivalstva toga ozemlja ae bo spirala xta- v Fran»jo. lijanski osvojitvi; svobodnim Jugoslovanom pa hode po Italiji zasedena zemlja to, kar je bila Francozom Alzaeija in Lotaringija. Šla via Irredenta. In ekonondčna srednja Evropa? Pa se bode vrgla v naročje Nemčiji. Da, nasilna italijanska lastitev jugoslovanskih primorskih krajev je še vedno zmožna vstvariti 'Central-Europo*, san Nemčije. V Now Yorku so našli truplo ne Gori&ko-Gradiaka, Trst, Istra, Reka, Hrvatsko Pri- kega Italjana, zaprto v kovčeg. morje. Dalmacija z otoki, vsi ti "deli jugoslovanske zemlje!— Sedaj iščejo neko tetovirano skupaj in vsak posamezen del. so živi udi na živem telesu l žensko. Zagoneten umor Karol mora iz Avstrije. Jugoslavije. Odreži s telesa eden ali vse ude, in Jugoslavija hode skrvavela, kakor bi skrvaveli tudi tako odrezani udi, ker se nedajo vcepiti na tuje, neprikladno in neznano telo. Kričeč dokaz za to imamo v beneških Slovencih..ki so bili pod italijansko vlado odkar se je rodila Združena Italija. To nekdaj številno in premožno jugoslovansko pleme je ubožalo. zaostalo na izobrazbi; njegovo število se je gkr-čilo, da šteje sedaj še bornih 50.000 duš; tako je s Slovenci pod italijansko vlado. 5. Naj si Italija prisvoji ono zemljo, celo, ali pa samo del, toda zgoditi se bo moz^lo po pravilu: Moč je Pravica, proti kojnmn smo se bojevali g Prosi Ali naj rečemo "si duo faciunt idem, non est idem"? Ali bodemo dopustili Italijanom, kar pobijamo v Prusih? . 6. Jugoslovani so se tudi borili za svobodo sveta. — Oni so bili na strani zaveznikov na bojnem polju in v tvornicah in rudokopih; Jugoslovani tudi polnijo grobove v Rusiji, Rumuniji, na Balkanu, v Italiji in Franciji, padli za svobodo sveta. Zmaga zaveznikov je tudi zmaga Jugoslovanov, ker so bile tndi žrtve njihove. Zato pa morajo biti tudi Jugoslovani svobodni, ne deloma, ampak ves narod. Matej F. Kebe, župnik. Cerkveni odbor. Kodanj, Dansko. 29. novembra. —- Kakor se poroča i/. Lipskega. je dunajska vlada obvestila prejšnjega cesarja Karola, da mora zaradi protirevoluejonarn»*ga gibanja zapustiti Avstrijo. Amsterdam, Nizozemsko, 29. novembra. — Prejšnji avstrijski cesar Karol je duševno potrt. Po cele iu#e sedi pri *voji pisalni mizi in topo zre pred se. Njegova žena Cita je v velikih skrbeh zaradi njegovega zdravstvenega stanja. mu je Plahutov nasvet tako dobro 'stvo." joč v tla in drsajoč 2 nogo po tleh.| ^ vdiar P™ za "Vi zahtevate vstkako da vasipo majoliko. ki je stala oče imenuje za svojega narfedni- P"*1 ter prekine molk: | ka in vam izroči v roke gospod ar- prihodnjič.) Zavezniške ladje v OdesL Kijev, Rusija, (preko Amsterdama), 29. novembra. — V Odeso je dospela dne 26. novembra angleška križarka Agamemnon. Spremljali so jo francoski in angleški torpedni čolni. Ukrajinski hetman je imenoval generala Dolgprukova poveljnikom ukrajinskih čet. Njegov prednik je bil general. Keller. Unfttai pndMordd MaL Irf>ndos, An^ija, 29. novemjbra. — Dane« se je naznanilo, da je bilo tekom vojne* potopi j enih približno 200 nimifcill podmorskih eol-.house". Po sedanjem načinu ne AmMViniM ostajajo y Fran- Pariz, Francija, 29. novembra. — Ameriški vojaki neprestano po prašujejo, ako bodo odpuščeni iz armade, ne da bi jim bilo treba iti iz Frane i je. Ako jim bo to dovoljeno. bo marsikateri ameriški vojak ostal v Franciji, ker jim dežela ugaja. Nekateri so vzeli Fracozinje za žene, drogi pa vidijo v deželi lepo priliko za trgovino. Nekega dne je vprašal nek ameriški častnik, ako bi mu bilo dovoljeno pričeti v Pariza "movie |obnesel — in to še eeio brez po noči domačega vikarja. Rad bi se >11 pokazal Tomažu, toda vedel je. da bi s tem očetta spet razdParil. Že je Tomaž izginil v snirekoreni gozdu, Krištof pa je še gle-la! iz line ter prem je val svoje ladaljnje načrte. »Solnee jc že visoko olaaralo na iei>u. Kriitoi se hitro obrne in koča v »mul. Vrhu. stof>nie se abe-po drugem hodniku, ki je dr- ~ jje stanoval za- v nov. Nemčija je vsega skupaj zgra j mna nad! svojimi vrati. Ako me vsi družil zapaate, škof me ne bo, m prva« moja pot, ki jo spet napravim iz domačega kraja, je pot v Bri-ksen." "U jofaL gospod Krištp^ da CoIoaMs Gramofone pri svojeau dobite prave slormske Cobnčbla pktt, peav tako tndi najnovejše <*po■. demantov itd. Zrn obilo narafll ae ni rojak at MAM ML IVAN fi^^7"* Newyorska policija poizveduje! po neki ženski, ki se imenuje Sa-. rah Banta, oziroma Panta. Njena!"-- leva roka je vsa tetovirana in Ki«da bi i/vedela za mojega brat;i med raznimi okraski so besede: | — Umri. pred no se onečastiš! Pravijo, da je ta ženska v zvezi' z umorom Josefa G. Bal I aro, ka-} terega truplo so našli na Mott St.' v New Yorku. Truplo je bilo zaprto v kovčeg. ki je ležal na tlaku. Zdravniki so[ dognali, da so njegovo smrt povzročile rane na jetrih. Najbrže se je nahajal z neko;^'" ^ žen«ko v sobi in je zaspal. Ko je FRANKA MELAUT ,, podoma-če Bantetov iz Podbrež v Savinjski dolini na Spod. Štajerskem. l»iva nekje v Moutaiii ah Wyomingu. Prosim ga, naj s« mi oglasi, ali če kdo drut»i ve za njegov naslov, naj mi ga naznani. za kar mu i*o»n zelo hvaležna. — !Mrs. Maiv lia-ita, 2'Jlo Tlarke St.. Milwaukee, \S"is. ženska videla, da spi, je odprla Iš*em sv°ji dve «^trieni ANO i plin, hoteč ga zastmpiti. — Vsled BAR BO PETROVIČU. Slišal smradu se je začel Ballaro prebujati, in ko je ženska to opazila, ga je parkrat sunila z dolgo iglo v spodnji del hrbta. Policija je mnenja, da ga samo ženska ni mogla spraviti v kovčeg, ampak, da ji je pomagalo par možkih. Polocija je nadalje tudi dognala. kje je bil kovčeg kupljen. 8kora£ deset tisoč uslužbencev v vojni m Slišala sem, da se naiiajata nekje v St. Louisu. .Al o., in rada bi seznala za naslov; zato prosim one, ki vedo, da ga pošljejo na uredništvo CMas Naroda, 82 Cortliuidt St.. New York, N. Y. (30-11—^-12) Montreal, Canada, 29. novembra. — 9497 uslužbencev Canadian Pacific železnice je bilo poslanih na razna evropska bojiča. U-bitih jih je bilo 731, ranjenih pa 1,575. Ko se bodo preživeli vrnili, bodo lahko nastopili isto službo kot so jo imeli prej. PRIUČITE SE DO-MAG EGA ZDRAVILSTVA Narava nam daje mnogo rastlin, a katerimi je mogoee zdraviti razne bolezni. Jaz imam v zalogi, prodajam ter razpošiljam raznovrstne suhe rastline. cvetja, korenine In jagode, takn ki izvirajo iz vseb delov sveta. Pič'-te po moj brezplačni cenik. Pri meni se- dobi tudi knjiga "Mali domači zdravnik**. I-ta obširno opiraje veliko Število rastlin in daje nasvet, za katere bolecni in kako naj ae rabijo. Za ramo IS centov v poštnih znamkah lahko osrečite samega sebe in svojo družino s to poučijivo knjigo. MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Hew York, H. Y. 5 ,M »II »>■>♦♦ M M M M M M M ♦ M ♦ ♦ M M M ♦ ♦ ♦ M ♦ M ♦ ♦ M M M. 'U^mmma !■ mraS ii ^l^fj^ll|| izjavo ali raaaa drwm * dokument^, ki spadajo v notarski poaaL Kdo Vaia bode tolaaa&l aa aodnijl, pri biIioiim la aodniku aU dmgod? Ako botete pravilna i*. aU ptMati. potzabajela Soreka, ki je smoien slovcsakcsa «a Jesfka Obrnite aa v tem pogledu vedno aa ANTON «n -...... i w ii m m mii miMimi 11 m 11 niiiiiii lili GLAS NARODA, 2. DEC. 1919. Zadnji rodbine Montberthier 24 Spisal Jean Bamean__Za "Gla» Naroda" priredil J. T. (Nadaljevanje.) Par ra ob i S. zjutraj je mirno v Go- Habbert za vse pomoč v na*d vc-spodu zaspal v starosti 4G let. \' uki bolezni. Nadalje še vsa hvala Ameriki zapušča žalujoče: Josipi-jpogrebnikom in ki so jih .spremil: na Cesnik, soproga; Jack, «n;'k večnemu počitku. Josie, Agnes in Christina, hčerke; Vam pa. dra^i mi nepozabni, Mar>- Karnely, sorodniea. Ranjkij }:lir.eni. Xa s\ndenje nad zvez-je bil bolan 10 dni ter je prva žr- dami! tev španske influence v tej našel- Žalujoči ostali: bin i. Pogreb se je vršil 23. nov.; Grame, Tltrfni sin. popoldne na tukajšnjem pokopa-j Frank Grame, umrlega brat. lišču ter je bil dostojen v tem kri-j Ličnem času. Vsem, ki so mi pomagali v zad-j njili dneh njegovega življenja, in|novembra 1013. vsem, ki so se vdeležali pogreba,; izrekam najvišjo zahvalo. Tebi, soprog, bodi lahka ameriška zemlja, v miru počivaj in večna luč naj ti sveti! Tvoja nepozabna soproga Josipina Česnik. Somerset, Colo., 25. nov. 1918. Opomba. — Društvu »v. Družine KSKJ. v AVillardu, Wis., tem potom naznanjam, ako želijo podrobnejših pojasnil, naj se obrnejo na naslov: Math. Karnely, Box 147, Somerset, Colo. Johana Kalan, umrle sestra. Frank Kalan, svalc. N. S. Pittsburgh, Pa., due 2S. Rojaki, naročajte se na "Glas Naroda", največji slovenski dnevnik v Združenih državah. Zakaj hočemo Slovenci demo. kracijo? Ker smo bili od nekdaj demokratični, ker ne poznamo med seboj plemstva. — To je dokazano v članku "Poglavje o stari slovenski demokraciji", priobčenem v NAZNANILO. Opozarjam čiaiie društva svete Barbare št. 126 SDPZ. v Collin-woodu, Ohio, da se gotovo brez izjeme vdeležijo glavne lete seje, ki se vrši dne 8. decembra točno ob S. uri dopoldne v navadnih prostorih. Na dnevnem redu so prvič volitve odbora za prihodnje leto 10U»: drugič vs«e potrebno ukreniti v prid članstva, ravno tako tudi za one člajie, ki se nc vdelažijo niti ene seje skozi eolo leto in to brez vsakega vzroka. Kdor se ne vdeleži glavne seje, se bo natanC-no po pravilih postopalo proti vsakemu, zatorej vas o-pozarjam preje. Prečitajte si pravila stran 63, točka 4, ter stran C6, točka 3; ako ne vpoštevaite «.'ori navedeno, se vam lahko pripetijo neljubi slučaji in to po vaši lastni krivdi. Upam, da se vsi »k1-zovete povabilu iu — kot že povedano — to-"no ob 8. uri dopoldne 8. decembra. Z bratskim pozdravom Matth. Petelinkar, tajnik. Dr. LORENZO 644'Penn t avenue Pittsburgh, Pa. • • ~ .V:' •-•i.J:.. Rad bi izvedel, kje se nahaja mojega brata sin MATIJA MAH NE. Doma je iz Tatrc na Primorskem Lansko leto se je nahajal v šumi v Pemnsylvaniji, zdaj pa ne vem, kje se nahaja Prosim cenjene rojake, da mi blagovolijo naznaniti njegov naslov, ali naj se sam javi, ako bere ta oglas. Iaee ga njegov stric: Anton Mahne, Box 101, Okkvitir, Colo* (M-12) KDIBI SLOVENSKO OOVOBSČI ZDRAVNIK ftPEOIJALIST BOl je adravijenje akutnih In kronlfinib bol—nI. Jaa mm fle ediartm nad 23 let ter iman akufloje v veeb boiexnlb In aatc vas popolnoma raaumeU in apo- da vaa oadravbn In vrnem moC ln adravje. 28 let mm pridobil poeebno akufcjo pri adravljenjn moflklh Zato aa aaoreto popOtnona aaneetl na mene, moja akrb pa la^ dn vaa tinmmla^ oedrevta*. Me odlašajte, ampak pridite P1**jaa eediattea aaatrupljaao Sil, memilje In ttae po tilnu. w> teat r grin, lapedanje iaa boleane t koeteb. etere rane. Brini boleani r meburju, ledlcab. jetrak te ialodae, katar, sla to Silo, navdubo Ud. m9 ae: V ponedeljblb, credab ln petklk od 9. n« mutraj de *. pnr?**— V tocklli. Četrtkih la enbotab oa S. ure gjatiaj do & ure aveCer, ob nedeljah pa do X vre popoldne. — Ve Ne poanbite trne ln paltt ne edravlm. Pridite osebno. Ne pombtt* ime ln analov: Dr. L0RENZ, 644 Peno an., Ptttsburgh, Pa. , - "i.akSK k