ivski '• si* 50 iri up" Ital«" PRIMORSKI DNEVNIK -Cena 70 lir Leto XXVI. Št 239 (7733) TRST, petek, 23. oktobra 1970 __ _ PO BREZUSPEŠNEM SESTANKU KOMISIJE DEVETIH j Vlada bo verjetno v ponedeljek noffl nim fu' morala dekret ponovno izdati Sjj Seja ministrov in načelnikov štirih vladnih skupin v parlamentu - Zasedanje poslanske zbornice streti? i P«® edsed* • ^ — Sedaj je že skoraj ® gotovo, da vladinega za- -1161? dekreta ne bodo mogli i® j ponedeljka, saj so se vsej — • nei? ^ v Okviru ((komisije de- v/®* poslanske zbornice končala (^*sPešno. Opozicija se je na-~r“jeva]'a in psiupovci ter misovd J3® Popustili, po drugi strani pa da v^ada viztirajala in sklenila, ®° v ponedeljek sprejela nov ajo ► n|* ^ona1^ dekret, ki bo v bistvu e-J**Prvemu, ki pa bo upošteval rrpSfi J*®®'*®. ki jiib je že sprejel se-;arii» Popravke, ki jih je pred- iv ll Jf la idada na zadnji seji komi- lo’ > devetih. prtfi -V Pailači Chigi so se danes se- ka,M Jj* Predsednik vlade Colombo, V v^Predsednik De Martino, minici Ferrari Aggradi, Reale, Gdolit- . $ > Preti in načelniki večinskih skupin poslanske zbornice La Mal-fa, Andreotti, Orlandi in Bertoldi. Kasneje je bilo uradno sporočeno, da je vlada sklenila, da ostane na svojih stališčih in da se bo ravnala, kot bo položaj v parlamentu. Poslanec Orlandi pa je izjavil, da bo vlada skušala odobriti dekret v poslanski zbornici, kolikor bo to obstrukcdanizem preprečil pa namerava ponovno predložiti dekret parlamentu. Tudi socialist Bertoldi je ponovil v bistvu isto izjavo in je dodal, da sso sklep na seji vladni predstavniki sprejeli soglasno. Komisija devetih se je danes dvakrat sestala in se je njeno zasedanje končalo zvečer ob 19. uri. Odbor je pooblastil posl. Vicentinija, da bo jutri poročal parlamentu o rezultatih in o poteku zasedanja tgMEMBEN KORAK Nfl POTI SINDIKALNE ENOTNOSTI 2$. oktobra v Firencah Usedanje CGIL, CISL in VIL Razpravljali bodo na osnovi resolucije, ki so jo skupno pripravili ,ik t rte'.. p# •ehe. bo Rim, 22. - Od 26. do 29. oktobra o* v kongresni palači v Firencah zasedanje generalnih svetov farmah organizacij CGIL, CISL j: pIL, na katerem bodo razprav-o 0 ^izkušnjah, o problemih in razvoju perspektive sindikalne e-Razprava se bo vršila . osnovi enotne resolucije, ki so -j 'zdelale vse tri sindikalne orga-blahko pa bo prišlo tudi do ^.1 jjja*d3cnih pobud, da bi se pospe- nek P-rooes enotnosti, ki se vrši že let med vsemi tremi največ-Jgjp sindikalnimi centralami delav- u? ie prvič po več kot dvajsetih sta -ko se enotno sestanejo pred-. vmki vseh struj italijanskega sin-J~~nega življenja z izjemo seveda 'asistične CISNAL in avtonom-sindikalnih organizacij. taJ° razkola je prišlo leta 1948 za-jna' ostro ločenih stališč o bistvu D- ? vsebini sindikalnega gibanja, ,. 194« j se ie ustanovil 17. oktobra ko*,* in c demokristjanski sindikat CISL ni’ ■ tjn ‘ d*arca 1950 soo;aldemokratska ■o, & Jiijj,' Sindikalno razbitje .ie zelo o-nj>h° godbeno moč delavcev in haja. Položaj v družbi, kar .ie pri-ostr ° ae zlasti do izraza zaradi nv,e Polemike in sporov med raz- sindikati. no endar pa je kmalu postalo jas-in’ Oa se morajo delavci združiti Prntf z°Perstaviti v združeni fronti i1 takrl.napadu delodajalcev. Tako ie ro * vai attl' tajnik CISL Pastore skopil Uda J68*0' vkorakajmo ločeno, toda notn?un° združenih. Prišlo ie do e-deloJ1 ?tavk in vedno večjega so-nj,., Jtaja med sindikalnimi orga-tako da hov. skega agenta. Do incidentov in spopadov med policijo in demonstranti je prišlo tudi v Cordobi, Santa Fč in Buenos Airesu. V Rosariu so z bombnimi atentati poškodovali hišo nekega častnika vojske in železniškega funkcionarja. Kot poročajo, je policija odkrila v mestu Moran pri Buenos Airesu ve litoo skladišče orožja revolucionarne organizacije ((Oborožene osvobodilne sile*. •at)3 kem o«; eeJ ‘Of pr^ Nič novega v Parizu na konferenci o Vietnamu PARIZ, 22. - Tudi na današnji 89. seji konference o Vietnamu ni- tj m J "S i/, A ti, pil*! 't aj^ __ie ta praksa 1960. leta že pravilo. Do dikaig* Pomembnega koraka k sin tejjjj" ®notnosti je prišlo, ko se je Zave ypr?®ar>.ie odvisnosti in pove LONDON, 22. — Škotska cerkev se je danes izrekla proti vključitvi Velike Britanije v Evropsko gospodarsko skupnost. V Edimburgu se je sestala komisija glavne skupščine škotske cerkve in je zavrnila priporočilo neke druge kotnfsije, ki je bila naklonjena vstopu Velike Britanije v EGS. V resoluciji, ki je bila sprejeta na skupščini, škotska cerkev poziva britansko vlado, naj prekine pogajanja. Resolucija, ki nasprotuje vstopu Velike Britaniie v EGS, je dobila 233 glasov, proti so prišli do nobenega zaključka, pa je glasovalo 231 udeležencev Delegati Severnega Vietnama in skupščine. I južnovietnamske Osvobodilne fron- iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin SKUPNO POROČILO O TITOVEM OBISKU NA NIZOZEMSKEM Sodelovanje med evropskimi državami pogoj za utrditev evropske varnosti Predsednik Tito se danes v Parizu sestane s Pompidoujem ^^arnf . s'nc*'kat' ’n Političnimi ho^,Jzstopiii iz vodstvenih orga- ,a®h in ko so sindikalni vo- s. strank. ktiila ,?'na ie še zlasti kaw .n° izraza med vročo sindi-kovin„ lanskega leta, ko so izvedb enotnost tudi v an'Z3ci.jsk;h oblikah na bazi. J, ^sedanje ‘J evropskih partij v Moskvi 22’ — Sovjetska agen- *olaganja temeljev za omikano sožitje. Tudi pristop pokrajine k omenjenemu združenju, kar je njena dolžnost, je pripomnil predsednik, bo prispeval k večjemu medsebojnemu spoznavanju in spoštovanju ter u-trditvi načela, da mora biti vsak državljan, ne glede na njegov jezik, ' svoboden pri razvijanju ln izražanju svoje kulture. Svetovalka Stanka Hrovatin (K Pl) je v (svojem nagovoru predvsem pripomnila, da tako pozna ustanovitev združenja dokazuje, kako so italijanske vlade pokazale premalo demokratičnega čuta do slovenske manjšine in so pozabile na republiško ustavo, razne stranke pa so bile do nedavnega še nasprotne ali indiferentne. Zdaj rešujemo vprašanje statusa Slovenskega gledališča z veliko zamudo, mnoga vprašanja slovenske manjšine pa še čakajo na rešitev, od katere je odvisen nadaljnji razvoj slovenske skupnosti v Italiji. Nato je na kratko opisala razvoj In delovanje slovenskega gledališča, katerega korenine segajo v prejšnje stoletje, požig Narodnega doma, fašistično prepoved vsakega kulturnega delovanja in poživitev gledališke dejavnosti že med samo o boroženo borbo. Z velikimi težavami se je moralo Slovensko gledališče ubadati vsa leta po vojni, opravilo pa je plemenito nalogo in še opravlja visoko kulturno poslanstvo. Ob koncu svojega nagovora je še pripomnila, da ne bo smela biti okrnjena avtonomija gledališča pri razvijanju njegove kulturne dejavnosti. DemokristJanška svetovalka Ba-diiali je predvsem poudarila, da ni brez pomena dejstvo, da je ta sklep postavljen na dnevni red prvih sej pokrajinskega sveta. Gre za programsko obveznost, ki kvalificira to levosredinsko upravo. Stranke levega centra nameravajo s tem dati slovenskemu prebivalstvu instrumente kulturnega značaja, ki omogočajo ohranitev njegovega kulturnega bogastva ter spodbujajo njegov stalni razvoj in svobodno Izražanje s kulturnimi manifestacijami, ki jih moramo smatrati kot kulturno bogastvo vsega našega prebivalstva. Izrazila je svoje zadovoljstvo, da se je končal ta dolgi upravni iter in Je izrazila željo, da bi dve kulturi, prisotni v naši pokrajini, vedno bolj prispevali k večjemu medsebojnemu spoznavanju, kar pospešuje medsebojno spoštovanje. Odbornik Lucijan Volk (PSI), ki kot odbornik ni spregovoril med diskusijo, je nato podal izjavo, v kateri Je poudaril prizadevanja PSI za rešitev tega vprašanja. Omenil Je ustanovitev ln delovanje Slovenskega gledališča v Trstu In njegovo vlogo mostu med slovensko in Italijansko kulturno tradicijo Pripomnil je, da Je gledališka tradicija slovenske skupnosti v Italiji globoko zakoreninjena med vsemi sloji prebivalstva. To tradicijo ni mogel uničiti fašizem, ki je zažgal Narodni dom, niti dvajsetletno zatiranje. Omenil je razne birokratske ovire ln zapletljaje za ureditev stotu- gledališča, nato je navedel statistične podatke o delo-vanju gledališča, ki jih je v svojem govoru navedel tudi predsednik pokrajine, priznanje deželnega odbomištva za kulturo in prizna- nje ministrstva za turizem ta predstave. Socialdemokrat Beno Je med diskusijo na kratko izjavil, da podpira predlog brez vsakega pridržka ta da spada to v širši okvir naporov za mimo sožitje ta spo znavanje med narodi. Predstavnik liberalcev je predlagal, naj bi zadevo odložili, češ da ne ve, kakšno breme bo to predstavljalo za pokrajdmo ta kakšen prispevek daje Slovensko gledališče k razvoju kulture v naši pokrajini. Misovec pa je hotel opravičiti svoje nasprotno stališče z nekimi upravnimi ugovori brez podlage. Na staočnjd seji pokrajinskega sveta so odobrili nadomestitev socialdemokratskega svetovalca Mia-ntja, na katero mesto je prišel Bruno Loveno, ki je bal nato Izvoljen za odbornika. Za namestnika odbornika je bil Izvoljen Mi- lan Sosič (LSS). Predsednik je odgovoril na vprašanje nekaterih svetovalcev glede primerov zastrupitve v ladjedelnici Sv. Marka ta štipendij zdravnikov umobolnice. Nato je pokrajinski svet odobril razne upravne sklepe ter imenoval predstavnike pokrajine v nekatere ustanove. Danes začetek stavke uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij Danes se prične tridnevna stavka uslužbencev zasebnih avtobusnih podjetij, in sicer na krajevnih ta mestnih progah. Stavka se konča v nedeljo opotooči. To je že druga stavka teh uslužbencev v zadnjih dveh tednih. V naši pokrajini vpisanih v sezname 5.200 volivcev Svoje glasove bodo oddali na 14 voliščih - Večina slovenskih obrtnikov je vključena v SGZ in nastopa z listo št. 2 V nedeljo bodo tudi v naši deželi volitve za obnovitev pokrajinskih komisij za obrt in delegatov za občne zbore pokrajinskih bolniških blagajn za obrtnike. V Furlaniji -Julijski krajini se tičejo te volitve 27.688 obrtnikov, to je 5.200 v tržaški, 13.429 v videmski, 6.114 v pordenon-ski in 2.945 v goriški pokrajini. Odborništvo za delo in obrt je v sodelovanju s pokrajinskimi komisijami za obrt razdelilo vse gradivo. Nadalje je dalo navodila, da se zagotovi reden potek glasovalnih operacij na 156 voliščih, ki so jih že pripravili v raznih občinah Furlanije - Julijske krajine. Volišča so porazdeljena takole: 14 jih je v tržaški pokrajini, 85 v videmski, 37 v pordenonski in 20 v goriški. Pristojno odborništvo je organiziralo v svojih uradih v Trstu, Ul. Degli goča namreč bolj razčlenjeno zastopstvo obrtnikov v pokrajinskih komisijah za obrt, za katere se razširi tudi pristojnost na podlagi deželnega zakona štev. 6 iz letošnjega leta in se s tem tudi okrepi njihova avtonomija. Nadaljnji korak naprej je bila ustanovitev deželnega odbora za obrt, v katerem so močno zastopani obrtniki. Ta organ nadomešča glede nalog in funkcij v naši deželi o-srednji odbor za obrt, ki deluje pri ministrstvu za industrijo v Rimu. Na sestankih, ki jih je imel odbornik Stopper s predstavniki združenj obrtnikov in ESA, je na kratko orisal nekatere točke, ki opredeljujejo sedanjo politiko deželne uprave za razvoj obrti, ter nakazal tudi nekatere bodoče usmeritve v prid obrtnikom. Odbornik je rekel, da Stella št. 1, službo za volilno pomoč sc dosegli v zadnjih letih znaten ■ napredek in ugodili številnim zah v povezavi s pokrajinskimi komisijami za obrt. V zvezi z volitvami je dal odbornik Stopper nekaj izjav. Poudaril je posebne aspekte teh volitev in pomen volilnega sistema. V naši deželi bodo namreč obrtniki prvič volili na podlagi proporcionalnega in ne več večinskega sistema. Ta novost orno- Z ZADNJEGA SESTANKA NA VODSTVU TRGOVINSKE ZBORNICE Kmalu bo ustanovljena družba za tovorno postajališče na Krasu Ministrstvo za trgovinsko mornarico odobrilo pristop tržaške luke k družbi «T.CT.» - Januarja na Dunaju «Dan deželnega marmorja> V sredo zvečer se je ponovno sestal vodilni odbor trgovinske zbornice, kateremu je predsednik dr. Caidassi poročal o nekaterih vprašanjih s področja domačega gospodarstva. Predsednik se je najprej dotaknil vprašanj, ki so povezana z gradnjo avtomobilskega postajališča pri Fernetičih; trgovinska zbornica je že pripravila statut delniške družbe, ki bo prevzela skrb za uresničitev načrta. V najkrajšem času bo vodstvo ustanove stopilo v stik s prizadetimi deželnimi organi, predvsem z deželnimi odborniki za industrijo ta trgovino, za javna dela in za promet, da bi čim prej prišlo do ustanovitve družbe. Za začetek njenega delovanja je na razpolago 700 milijonov lir: od tega je vladni komisariat prispeval 200, deželna uprava pa 500 milijonov lir. Predsednik Caidassi je v zvezi z načrtom naglasil, da ga ima deželna u-prava za popolnoma skladnega z glavnimi smernicami njenega dolgoročnega razvojnega načrta ter da bo še naprej prispevala finančna sredstva za njegovo uresničitev. Ta ko namerava deželna uprava prispevati sveža sredstva za nekatera začetna dela, pozneje pa tudi za druge posege v zvezi z obratovanjem postajališča. Govornik je nato kratko omenil svoje razgovore s člani posebnega odposlanstva UNESCO, ki je pred kratkim obiskalo naše mesto, s predstavniki zakupnikov bencinskih črpalk v zvezi z nedavno agitacijo ter z nekaterimi drugimi gospodarskimi osebnostmi z našega področja. Dr. Caidassi je nadalje omenil sestanek odseka za kopenski promet pri vsedržavnem združenju trgovinskih zbornic, katerega se je udeležil v Rimu 13. oktobra. Na sestanku so sklenili, da bodo proučili nekatera vprašanja v zvezi z organizacijo prometa na nekaterih metropolitanskih področjih ter problem uskladitve davčnega pravilnika za prometne storitve v Evropski gospodarski skupnosti. Sledila je razprava o delovanju deželnega odbora za gospodarska in socialna vprašanja CRES, pri čemer je prišla do izraza nujnost tesnejšega ' sodelovanja med tem odborom in trgovinskimi zbornicami iz Furlanije - Julijske krajine. Končno je dr. Caidassi nakazal nekatere probleme v zvezi z napovedano gradnjo nove tovarne za proizvodnjo aluminija v Žavljah. Predsednik je tudi omenil, da je ministrstvo za trgovinsko mornarico pred dnevi odobrilo sklep Neodvisne ustanove za tržaško pristanišče, da pristopi k družbi »Terminal Con-tainers Trieste», ki jo bodo ustanovili v najkrajšem času. Končno je razprava zajela okroglo mizo, ki jo je organizirala konec septembra letos na Dunaju italijanska trgovinska zbornica za Avstrijo, in sicer o gospodarskih in trgovinskih odnošajih med Italijo in Avstrijo. Razprave ob okrogli mi zi so se poleg predsednika ustanove dr. Magnanija udeležili predstavniki vsedržavne industrijske zveze (Confindustrie), vsedržavne trgovske zveze (Confcommercio), nekaterih pomembnih bank itd., medtem ko je deželno združenje trgovinskih zbornic zastopal predsednik pordenonske zbornice dr. Moro. Na dunajskem srečanju je bil med drugim govor o posebnem dnevu o problemih deželnega marmorja, ki bo na Dunaju 16. januarja prihodnjega leta. Prireditev bo i-mela namen, prikazati nekatere tehnične in gospodarske probleme s tega specifičnega področja, ter posege deželne uprave za razvoj kamnarstva v Furlaniji - Julijski krajini. Deželno odborništvo za industrijo in trgovino bo za ta dan poskrbelo poseben film, ki ga bo do vrteli med prireditvijo in ki naj nazorno prikaže, kje vse in kako je mogoče koristno uporabiti deželni marmor. Razglas občin« za 25. obletnico OZN Občinski odbor je izdal plakat, v katerem je rečeno, da je preteklo 25 let od ustanovitve Organizacije združenih narodov. Statut, ki je bil podpisan 24. oktobra 1945 ob zaključku uničujoče vojne, ki je zajela ves svet, določa osnovna načela za rešitev in za mirno ter plodno sožitje med narodi: — rešiti človeštvo pred grozotami vojne; — ustvariti ob zagotovitvi človekovih pravic pogoje za spoštovanje mednarodne pravičnosti; — spodbuditi socialni napredek v svobodi. Obletnica nas navaja, da bodimo složni in odločni v obsojanju vsakršne oblike nasilja in k razmišljanju, ob spominu na prestane bolečine, o dolžnosti zvestobe načelom, ki jih nakazuje listina Združenih narodov in ki predstavljajo najvišji moralni in idealni cilj svetovne skupnosti. Stavka delavcev pri Lucky Shoe IndustrUci čevljarske stroke nočejo »Meniti nove delovne pogodbe in ugoditi delavskim zahtevam. V okviru vsedržavnega stavkovnega gibanja so vsi trije tukajšnji sindikati te stroke napovedali za danes stavko v tovarni Lucky Shoe v tržaškem pristanišču. Delavci tu-cH ne bodo opravljali nadurnega dela. Stavka varilcev v tovarni Stabilimenti Meccanici Triestini Varilci v tovarni Stabilimenti Meccanici Trieettad so napovedali včeraj stavko na nedoločen čas. Ravnateljstvo podjetja namreč noče sprejeti njihovih zahtev, ki so v glavnem:, osem dni dodatnega dopusta, vsake dve uri dela na posebnih utrudljivih strojih pol u-re odmora, izenačenje ta zvišanje prejemkov. Stavka varilcev je bila prvi dan popolna md je zadnja skrunitev zgoniškega spomenika, kjer so dvojezične napise pomazali z barvo. Ta odvratna dejanja, ki jih organizirajo fašistični ostanki, morajo zaskrbljati vse, kajti z njimi hočejo obnoviti ozračje napadalnosti proti slovenski narodni manjšini, saj so hud napad na republiško ustavo Zaradi tega vprašujejo podpisani svetovalci predsednika deželnega odbora, da bi zvedeli, ali namerava v interesu omikanega sožitja med prebivalci teh področij deželni odbor zavzeti jasno stališče proti omenjenim manifestacijam, da se prepreči v prihodnosti njihovo ponavljanje. Nadalje vprašujejo, ali namerava napraviti konkretne korake V zaščito osnovnih pravic slovenske narodne manjšine. Podobno vprašanje so naslovili na predsednika pokrajinske uprave dr. Zanettija tudi komunistični pokrajinski svetovalci Mario Colli. Stanka Hrovatin in Slavoljub Štoka. tevam stroke. Omenil je razne deželne zakone, ki so omogočili odločnejši javni poseg v prid obrtnikom bodisi glede kreditov za naprave in za poslovanje obrtniških podjetij, kakor tudi kreditov za izvoz obrtnih izdelkov in za strokovno usposabljanje obrtnikov. Odbornik Stopper je tudi zagotovil, da bodo po odobritvi proračuna za pri- OB 25. OBLETNICI OSVOBODITVE V NEDELJO, 25. OKTOBRA, OB 11. URI V NABREŽINI Odkritje spomenika padlim v boju proti nacifašizmu iz občine Devin-Nabrežina Spored: Uvodni govor predsednika pripravljalnega odbora, odkritje spomenika, blagoslovitev ta polaganje vencev. Pevski zbori zapojejo žalostinko ob spremljavi godbe na pihala. Govor župana, pozdravi delegacij ta slavnostna govora v slovenščini in italijanščini. Nastop pevskih zborov In godbe na pihala. Recitacije. Nastop nabrežinske godbe na pihala. Ob zaključku proslave ogled razstave fotografij, dokumentov ta raznih predmetov iz NOV. Slavnostni govor v slovenščini bo škerk. imel poslanec Albin hodnje leto rešili še druga vprašanja obrtnikov, zlasti vprašanje brezplačnega razdeljevanja zdravil upokojenim obrtnikom in njihovim svojcem. Omenil je tudi ukrepe v prid vajencem, ki jih bo omogočil 1 novi proračun. Rekel je tudi, da bo ‘ deželna uprava na vsedržavni ravni podprla zahtevo obrtnikov po izenačenju pokojnin in ustanovitvi spričevala o poklicni usposobljenosti. Na koncu je izrekel upanje, da bodo v prihodnosti obrtniki še boli sodelovali z deželo. Kot smo večkrat poročali, nastopajo obrtniki v naši pokrajini s tremi listami. Velika večina slovenskih obrtnikov je vključena v Slovensko gospodarsko združenje in nastopa na volitvah z listo štev. 2. Sestanek Dulcija in Stopperja s predstavniki sindikatov Tržaška hranilnica za teden varčevanja Tržaška hranilnica bo tudi letos namenila varčevanju teden proslav, in sicer od nedelje, 25. oktobra do vključno 31. t. m. Kakor druge italijanske hranilnice namerava tako tržaški denarni zavod posebej proslaviti letošnji 46. mednarodni dan varčevanja. V okviru proslav bo hranilnica kakor že v preteklih letih prevzela vrsto pobud socialne narave in zlasti v korist študirajoči mladini. Letošnje proslave ob dnevu varčevanja bodo na temo »Varčevanje varuje d stvarno stabilnost*. V prostorih deželnega odbora so se sestali odbornika za industrijo in trgovino Dulci in za delo in načrtovanje Stopper ter predstavniki sindikalnih organizacij CGIL, CISL in UIL. Na sestanku so načeli nekatera vprašanja v zvezi z načrti za novo tovarno aluminija v Trstu. Posebno pozornost so posvetili vprašanju kvalificirane delovne sile za nove proizvodne pobude. Sestanek je bil zelo konstruktiven in mu bodo sledili še drugi S tem se bo okripilo sodelovanje med de žeino upravo in sindikati, ki .e zelo koristno. V OBČINSKEM ODBORU Razdeljena pooblastila odbornikom-suplentom V preteklih dneh je župan razde lil pooblastila odbomikom-suplentorn v občinskem odboru. Na novo izvoljeni odbornik De Luea je dobiJ nalogo županovega pomočnika za urbanistiko in regulacijski načrt, odborniku Lonzarju je bila ooleg kulturnih ustanov in problemov mla dine zaupana priprava druge tržaške gospodarske konference, odbor niku za splošne zadeve in statistiko Mocchiju pa je župan ooveril še nalogo predsedovanja komisiji za natečaje, ki zanimajo občinsko u-pravo. Slovensko gledališče v Trstu Kulturni dom LEV N. TOLSTOJ MOČ TEME drama v petih dejanjih Kostumi: ANJA DOLENČEVA Scena: SVETA JOVANOVIČ Glasba: IGNACIJ OTA Režija: JOŽE BABIC V soboto, 24. oktobra ob 20.30 (ABONMA RED A) V nedeljo, 25. okt. ob 16. uri Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred začetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel 734265. Abonmaje dobite vsak delav nik od 10. do 14. ure v Kulturnem domu v Trstu. V pristojni komisiji začetek razprave o deželnem proračunu •MMIIIMimillllMIIHIIIIIIIliiiiiiimiiiiuiitiiiHIIIMIIMIliiillltllUtMIIIIHIIiniimillllllMIIIIIIIItlllllllllllllillld VIŠEK NESRAMNOSTI SREDI MESTA Nova kolesa na avtomobilu sneli in zamenjali s starimi NI jim bilo dovolj: odnesli so še novo rezervno kolo Predvčerajšnjim sredi popoldne va, ko je stopil k parkiranemu avtu na Largo Panfili, je 34-letni dr. Ferruccio Franceschi iz Ul. Trento presenečeno obstal. Opazil je namreč, , da ima njegov avto giulia gt junjor stara kolesa z obrabljenimi V deželi in pokrajini vprašanji o zadnjih fašističnih provokacijah Komunistični svetovalci Lovriha, Godnič, Bacicchi ta Cuffaro so predložili deželnemu svetu naslednje vprašanje; V preteklih tednih so se okrepile odvratne nacionalistične in šovinistične manifestacije hujskanja na rasno sovraštvo, v katerih se je odlikovala Lega Nazionale z letakom, ki ga je razširila po Trstu proti Slovencem in njihovim osnovnim pravicam. Kasneje je prišlo tudi v Trstu ob shodu arditov iz prve svetovne vojne do bedne fašistične manifestacije pred najviš-jdmi deželnimi in krajevnimi oblastmi z rimskimi pozdravi ter s petjem fašističnih himen. Hkrati se nadaljuje skrunitev spomenikov odporniškega gibanja, med kateri- gumami. Nemudoma je poklical policijsko patruljo, ki je ugotovila da so tatovi, avto je bil namreč parkiran ob sobote, sneli vsa nova kolesa in jih zamenjali s starimi. Poleg tega so vlomili v notranjost, odprli prtljažnik in se polastili tudi rezervnega kolesa. Dr. Franceschi je uterpel 130.000 lir škode. Na srečo je bil zavarovan. Karabinjerji aretirali štiri ljubitelje zlatnine Preiskovalna skupina karabinjerjev je pod vodstvom kap. Lemba predvčerajšnjim aretirala štiri tatove ta tudi v nekaj urah našla ukradeno zlatnino. Tatvina se je pripetila v jutranjih urah v zlatarni na Trgu Dalmacija, last Nore Gionni iz Ulice Santi. Dva Zagrebčana, fant in dekle, sta kupovala nekaj verižic, ko sta v zlatarno stopila dva visoka neznanca. Medtem ko je Gionnijeva tehtala 10 verižic, sta neznanca pobrala iz notranje izložbe kakih 800 gr. zlata in zbežala. Gionnijeva ta njen za ročenec, ki sta sumila, da se vsi štirje poznajo, je nemudoma zaklenila vrata in pridržala fanta in dekle do prihoda karabinjerjev. Oba Zagrebčana, 23-letna Mirjana Ska-povic in 201etni Ivan Skaro sta tr dila, da tatov ne poznat«, a kaj kmalu sta morala vse priznati. Pri njima so namreč našli ključe avta reške registracije, katerega so si, kot so kasneje ugotovili, izposodili, in ko so pregledali avto, so našli štiri potne liste: Skapovičeve, Ska-rovega in dva na ime 23-letnega Zdenka Cordašiča in 18-letnega Zvonimirja Safranka iz Zagreba. Imena tatov so torej imeli v okah, fanta pa je izdala tudi njuna velika postava, zaradi česar so ju kaj kmalu zasledili na Trgu sv. Antona. Fanta sta zanikala tatvino, a ko sta se znašla pred dokazi, sta priznala in pojasnila, da -ta zlatnino skrila v cvetlični gredi na Nabrežju 3. novembra. Zlatnino so res našil in jo vrnili lastnici, vsi štirje Zagrebčani pa so romali v zapor, kjer bodo zelo verjetno ostali do sodnega obračuna. Preiskava se nadaljuje, ker kaže, da so se vsi štirje s podobnimi podvigi »izkazali* tudi v drugih mestih po Italiji. Padec kmeta iz Repniča zaradi podivjanih krav Včeraj malo pred 17. uro so sprejeli na ortopedskem oddelku 42-letnega kmetovalca Melchiorra Emilija iz Repniča 5, ki se bo moral zaradi zloma leve noge verjetno zdraviti cela dva meseca. Emili, ki se je v bolnišnico zatekel z rešilnim avtom, je pojasnil, da je pasel krave nedaleč od hiše, ko so te nepričakovano podivjale. Medtem ko jih je skušal miriti je nerodno padel na tla in se potolkel. Prva razširjena komisija deželnega sveta, v katero so vključili po dva svetovalca iz drugih štirih komisij in ki ji predseduje svetovalec Cociann , je začela včeraj razpravo o zakonskem osnutku o proračunu za prihodnje leto. Navzoča sta bila tudi predsednik deželnega odbora Berzanti in odbornik Tripa-ni. Komisija bo hkrati razpravljala o obračunu za leto 1969. Kar se tiče proračuna za leto 1971, je odbornik Tripani, ki je oti-sai pred komisijo ta dokument, poudaril, da je razprava o proračunu ena izmed glavnih nalog deželnega sveta. Proračun predvideva 60 milijard lir dohodkov, od česar odpade 51 milijard na deželno soudeležbo pri državnih davkih, 9 milijard pa na prodajo deželnega premoženja ter na vrnitev kreditov 41 milijard bodo porabili za izdatke v kapitalu, 19 milijard pa za tekoče izdatke. Dohodki in izdatki ki so v ravnovesju, se povečajo v primerjavi z lani za 20 odst. Od tega bodo namenili 16,4 odst. za račun kapitala in 36 odst. za tekoče izdatke. Proračun za leto 1971 predstavlja očitno izboljšanje v sorazmerju med tekočimi izdatki in računom kapitala. Zaradi povečanja dohodkov bodo namreč prihodnje leto lahko povečali investicije v produktivne namene. K temu je treba dodati še razne ustanove, ki so povezane z deželo, a imajo svoj lasten proračun. Odbornik je tudi poudaril, da ne pomenijo deželne finance nobene nove obremenitve za prebivalstvo. Zatem je govoril o gospodarski politiki dežele in rekel da se sploh ne zadolžuje, toda pri tem je treba upoštevati, da se ne dajo deželne finance popolnoma ločiti od državnih, ki imajo vedno večji primanjkljaj. Odbornik je orisal nato razne postavke dohodkov od davkov, katerih zvišanje znaša 8 milijard lir. Znižal se je samo dohodek od deželne soudeležbe pri državnih davkih na plin in na električni tok. SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST vabi na otvoritveno predavanje letošnje sezone, ki ga bo imel inž. PAVLE ŠEGULA referent za tuja gorstva pri Planinski zvezi Slovenije, o temi: ODPRAVA V PAMIR 69 — PIK LENIN Predavanje, ki bo v petek, 30. oktobra ob 20.30, v mali dvorani Kulturnega doma, bo spremljalo lepo število barvnih diapozitivov. Prosvetno društvo SKEDENJ Člani Slovenskega gledališča priredijo v ponedeljek, 26. t.m. ob 20.30 v prostorih škedenjskega prosvetnega društva SPOMINSKI VEČER posvečen škedenjskima rojakoma gledališkima umetnikoma EDVARDU MARTINUZZIJU ta MODESTU SANCINU škedenjski rojaki in ljubitelji gledališke umetnosti iskreno vabljeni. Vstop prost • Jutri ob 11, uri bodo na županstvu podelili diplome in zlate kolajne reda Vittorio Veneto skupini 137 bojevnikov iz prve svetovne vojne. Slovesnost bo v dvorani občinskega sveta ob prisotnosti predstavnikov oblasti. Odlikovance bo v imenu občine pozdravil odbornik dr. Verza. Resne posledice padca devetletnega otroka Včeraj so proti večeru pripeljali z rešilnim avtom iz otroške v glavno bolnišnico 9 letnega Dina De Palmo s Trga C. Romana, katerega so zaradi hudih lobanjskih poškodb nemudoma sprejeli s pridržano prognozo na nevrokirurškem oddelku. Fantkova stara mati Irma Furlan por. Cossutta, ki ga je spremila v bolnišnico, je pojasnila, da je mali Dino pred osmimi dnevi med Igral z vrstniki v Drevoredu R. Gessi nerodno padel, zaradi česar ga je v naslednjih dneh močno bolela glava in je bruhal. Starši so ga zato odpeljali v otroško bolnišnico »Burlo Garofolo*, kjer so ga 20. t.m. tudi pridržali. Ker se je njegovo stanje včeraj močno poslabšalo, so odredili njegov prevoz glavno bolnišnico. KASTA priredi v nedeljo, 25. oktobra V BREGU ex tempore za amaterje Žigosanje platen (od 210x300 do 420x590 mm) od 9. do 11. ure v društveni gostilni v Dolini. Oddaja platen do 15. ure. Sledi razstava, ocenjevanje ter nagrajevanje. SPDT priredi v dneh 3. ta 4. novembra avtobusni izlet po Dolenjski vzdolž reke Krke do Cateških Toplic, kjer je možnost kopanja v bazenu. Naslednji dan obisk Titove rojstne hiše v Kumrovcu, 'ena: 6.300 Ur (člani), 6.800 lir (nečlani) V ceni Je vključena vožnja, večerja, prenočišče m zajtrk (v Cateških Toplioah). Vpisovanje v Ul. Geppa 9, tel. 31-119 do vključno 25. oktobra. Včeraj-danes Danes, PETEK. 23 oktobra SEVERIN Sonce vzide ob 6.32 ln zatone ob 17.07 — Dolžina dneva 10.35 — Luna vzide ob 0.0 ln zatone ob 14.27 Jutri, SOBOTA, 24 oktobra RAFAEL, ELKO Vreme včeraj: najvišja temperatura 14,4, najnižja 9, ob 19. url 11,l stopinje, zračni tlak 1013,3 raste, veter severovzhodnik 14 km s sunki 35 km na uro, vlaga 35 odst., nebo Jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 17 stopinj. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 22. oktobra 1970 se Je v Trstu ro-dilo 9 otrok, umrlo pa Je 14 oseb. Umrli »o: 81.letna Fllomena Lach vd. Radlonl, 82-letnl Vittorio Miche-lazzl, 14-letnl Emlllo Iurlnclch, 66-letna Anna Staver por. Plisco, 70. letni Ignazlo Delflno, 72-letna Cateri-na Luhactc por. Buset, 81-letna Laura Parmegglanl vd. Gtraldl, 19-letm Aldo Palazzt, 76-letna Anna Wolf vd. Bronzln, 83-letnl Gaetano DelfAnto-nla, 59-letn! Bruno Bonetta, 58-letni Bruno Turchettl, 87-letnl Paollno Paulato, 76-letnl Luigl Stabtle. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do II ure) AlPEsculaplo. Ul. Roma 13, 1NAM, Al Cammello, Drev, XX Settembre 4, Alla Maddalena, Ul, deiristrla 43, dr, Codermatz, Ul. Tor S. Plero 2. NOČNA SLUŽBA LEKARN (Od 11.30 do 1.31) Busollnl, Ul, p. Kevoltella 41, Plzzul Cignola, Korzo Halla t«, Prendlm, Ul, T. Vecellto 24. Serravallo, Trg Cavana 1. Gledališča . VERDI : Pri blagajni gledališča «Verdj> (tel. 23988) se nadaljuje sprejemani1 abonmajev za operno sezono 1970-71 ki se bo začela 10. nov. s prvo slavo Verdijeve opere «Don Carlos* Abonenti na prejšnjo sezono im* jo pravico potrditi svoje sedeže n* 24. t. m., po tem roku pa bodo rjl L položljivi’ prostori oddani novim P1* 1 sllcem. m ^ Avtonomna ustanova gledali# «Verdi» je tudi uvedla poseben * bonma za 5.000 lir za študente vlil' srednjih šol univerze za oštevilči' sedeže na balkonu za večerne PreS I; stave. da POLITEAMA ROSSETTI Iti j «Maldobrie» — je naslov deis, 1 gTa; katerim se bo danes, v petek, v P* niti liteama Rossetti začela dramska * haj; zona 1970-71 tržaškega Teatra St*J, s^jj, le. Naziv «Maldobrie» pomeni b" ^ ali manj {(potegavščine)). Izraz Je^ ^ stat popularen v zadnjih letih in ' isti kot je naveden na prvi str* j"-© serije povesti Lina Carpinterija jSro Mariana Faragune, znane radijski tovp poslušalcem. Delo bo režiral Fr**^ JU sco Macedonio na podlagi tekst*. ■ ^ sta ga posebej za oder predelala ^ torja, znana po svojih predela**;, ^ «Dun’do Maroje«, «Adularia» Plauta) in Aristofanovih «ZensK ^ parlamentu«. Sceno in kostume zasnoval Sergio d’Osmo. V glavJ|jr’ vlogah te razgibane dogodivščine -uraj zemlji in morju, v vojni in v is ta , bodo nastopili: Lino Savorani, to ] dia Braico, Ariella Reggio, G10*?« Valletta, Riccardo Canali, Mimrt>°8 Vecchio Alberto Ricca, Gianfra -Kalcita.’ Elisabetta Bonino. Save*!"im. Moriones, Giusi Carra, Orazio BO* bio. Franco Jesurum, Luciano D’«j “ |P| toni in Massimo Dainese, Gerfl*’) Moratelli, Gabriela Teši in Pirolo. Otvoritvena predstava se bo ® la ob 20.30. Ponovitve bodo na redu do 8. novembra. sp* 1 ITALIJANSKO - AMERIŠKO ZDRUŽENJE V veliki dvorani združenja v , - Roma bo danes, 23. t. m. ob J -uri koncertirala Maya Randolpb eattj Severne Karoline, ki bo ob iutj spremljavi na lutnjo in kitaro P*( stare in moderne arije, balade ^ neemi čforpou in nrumon pesmi starega in novega kontine” .« Umetnica je študirala petje v fl U111C Lil 1 v. d JC hlUUlldld PClJC * ... _ liji, diplomirala pa je tudi iz 11 ,^1 zofije in modernih jezikov. s ka it Ve Razstave V Tržaški knjigarni razsta’ svoje tempere Atilij Kralj. Kino ■ w kjer taka teSa Polet Eden 16.00 «L’uomo venuto da Nazionale 16.00 «Tora! Tora! —-(Napad na Pearl Harbour) -ucii iu.w «u uuiiiu venuto u« cago», John Garko, Michel BouOjJj /Miv Adolfo Celi. Prepovedano mlafll *>A, ] eCf S ,a (*®o. pod 14. letom. • erd Fenlce 15,30 «11 Presidente«, Alb* j leto Sordi, Margherlta Lizzano. Ted1 color. "-*■ u Grattacielo 16.00 «Dramma deli* losia, tuttl l particolarl In 1^ J < ca«, Marcello Mastroiannl, M®*! Vitti. Technicolor ExcelsIor 15.30 «M.A.S.H.», Sutherland, Elliatt Gould. Ted" ^ color. Prepovedano mladini po® Oe m letom. ~ fuj ‘ Ritz 16 00 »Indio black« Yul 0() tT ner ’ i Alabarda 16.30 «11 grasso, 11 ri«, jjj, k il cretino«, Stan Laurell ln G' ‘Kite Hardy Zabavni film. j b® ot Filodrammatico 16.30 «Una dome% d’estate». Ugo Tognazzl, Rai*1*®. Pu^.. Vianello. Technicolor. Prepo^ no mladini pod 16. letom. .. r) ket Aurora 16.30 «1 sel della sranl1 j pina». Technicolor. Prepove11' ttltal, mladini pod 14. letom %si Cristallo 16.30 «11 dtvorzlo«, ,. Sat Gasmann Technicolor. Capitol 16 30 «Angeli senza Parali!,|(! Albano. Komina Povver Technlc“r(, Scja Aiudnu, nurmna rower Moderno 16.00 »Lacrime d’*1*1® Uj. Silvia Dionisio, Mal In:pero 16.30 «Con quale amore-quanto amore«, Katherine Technicolor Prepovedano pod 14. letpm. a)i .V* p Vittorio Veneto 13.30 «QuelffJI* Piir«, Marlon Brando. Technicolor. to s',« Ceu’' Ideale 16.00 «La rivolta del se.(|S C«|0 Toni Russel, Nando Gazzolo, 1 simo Serato. Technicolor. (i> tupj Astra 16 30 «La nebbia degli i Erič Porter, Hildegarde Nicf- j ®k chnlcoior Prepovedano mladim ‘Ujo 14 letom .fi . Abba?ia 16.00 «Corrl uomo Piltj Thomas Milllam, D 0'Brien, Hčjrt lo Alonso čuh] milje (J-; Verdi 17 00 «11 commissario " fl-® Ugo Tognazzi, Silvia Dionls10- uti chnlcoior. , ___________________________ ^ He Ostal« venil la tržaške kronike berite na 6. atranl NAGRAJEVANJE OTROK, £ S?2 so se udeležili natečaja z naslovom «Kaj so mi pr*v stari«, bo v soboto, 24. okt. j 17 uri v Gregorčičevi dvor**® v Ul Geppa 9/1. Ob tej lomnosti bo fotoreporter Magajna pokazal nekaj diaP0, zitlvov s k raškimi motivi- V f*tal N S ■**» ,-gT* BANCA Dl CREDITO Dl TRI®5a T R 2 A S K A KREDITNA BA^ TRST Ulice F Fil*. It 1« (ni 48101 /38°* opravile vse bančne pos|e kupuje tujo v»w,J! tov;, % klor V Včerajtn|i odkupni devizni IU", J Ameriški dolar Kanadski dolar Brit šterlmo Švic. frank Franc trenk Belg frank Hol florint Nemške marka Avst. šiling Dinar 61’£ 590» 1480.^ 142,' 110-' 12,' 172/ ss* Lesna Industrija s Proseka l^i Jrnce Iz zgornje tržaške okolic*-foniratl na: 225-2*1 ali 223-378- S O 2 A L J E Kmečka zveza Izreka Al**j Gregoriču ln družini evoje sožalje ob smrti drage mata* tarine. j; San, &1Č) biti S sDr< <>o N U*. J* Nb ho j A/ ** i (Ver® emani1 1970-71' D P«* ; a rlos* o in» eže # do ral m pl* 'daliSU ben 1 : vil]1! vili"11 : prt* PRED BLIŽNJIM SREČANJEM V MOSKVI ® skupnimi močmi v globlje vesolje Morebitno sodelovanje ne bo prvo, vendar gre za Veliko vetji program, ki bi bil tudi kakovostno drugačen od dosedanjih da*2J^ve je včeraj prišla vest, I nj Luini sovjetski umet- dela,1 gPatoll S>' katerega «Pro' v P* niti n Je’ Luno in se vr- ;Ks ** haia Zemljo. Hkrati pa pri- stal( Skit r^®0*311!0 obveščenih moskov- II ^do tudi vest, da se bo- ie , tiii * .^vjetski prestolnici prihod- 1 ..rti PceoS1 ^čeii sovjetsko-ameriški ri l « K? 0 “delovanju pri raz-dijsKis vesolja. Gre prav go- Fran;f ju ka jo je v tem vzduš- :sta,£ sovuHi 08,2 zaradi drugih na- ala ^ . šonriL vredno zabeležita. Jela'*,uij ,®*a bodo to komaj začetni, 19 v v kriti 6 Wo^n’ pogovori, na ka--nS* t a« b° pokazala dfbra volja Pripravljenost za sodelo-5|dtBfflL.na t®™ teko zahtevnem in , mir«-'d) ?? Področju, morda pa se boni. rtS tudi nekateri konkret- Olortj pogf^SFteimi za nadaljnji razvoj vrio V oziroma za -nadaljnje do- ‘“te programa sodelovanja. Savel* *tii„tllni o B O* D'*p ert«£ MH 3 z!!‘ ia sP* "»uiiiiiiiiiiim,,m,,,,, ^alijansko- aineriško Ve&oljsko ^delovanje J Prihodnjih mesecih bodo itali-I jT*1. ves°jjski tehniki izstrelili ,"ph - eiue^81 “stanove NASA nekaj sai1* znanstvenih raket. Do 0 pl! San»jVe t*0 prišlo na ploščadi ade * iuarco, ki je zasidrana v In-inc% jak®11 teseanu v bližini Ekvator-it # obaii^j^Prtoni morju ob kenijski s u, ^auibase. To je ista ploščad, jte so leta 1967 izstrelili dru-y “lanski satelit »San Marco*. 9 ameriških znanstvenih ra-^j L . je prišla iz Washingtona, '.sta'1*j. le glasnik dejal, da bodo prvo teRas Ustrelili še pred koncem Mer . ’ drugo raketo prihodnje M in tretjo pred koncem pri-ie *'|ega leta. Nosilna raketa bo vrste »Scout*. ki so jo T° Pri izstrelitvi italijanskih . C»*sebiJ?v °i>akrat z italijanskim o-’’>S' Tudi to je na svoj način ,7°. na odločitev vodstva NA ’ Je že leta 1969 v februarju ste r;SS W 5? bi bili med letenjem potreb- I^avki- ) Trosti, ki jjh ima ekvatanal-0ana- Pot za znanstvene sa- Mt';'; &?®10, pogodbo s središčem za Te |Hitbi -in vesoljste raziskave v Ha fltto ’ ^ ga vock Pr<)L Luigi Bro- vaŽ€n fakt°r pa je, da ima bliža? razpolago izstrelišče v P00*1 jvvatoria k1 ie zaradi tega TectSH) ar“va> ki lahko izstreli rajo3 te ri ekvatorialno krožno pot, »fe? .„MhTrosti rij V,'s°v številne. Raketa bo stal-m(l1j “ačin Kro^-ala Ekvator in bo na tak in'< Podan, *n°6la oddajati popolnejše >°vt NASA pa ima interes za ,, rt žet f?Vanje ekvatorialnega pasu, ved*** 'Mii a£ta'*ai° Prav tam tisti feno-sters! kl najbolj vplivajo na atmo-/itt«r' Sat.?, razmere raznih držav. ab, ki jih bodo izstrelili Ita-Muv’ s« vrste SAS (Small Astro-_ ScitL.Sateilite) in SSS (Small m»r lj4 ««ic Satellite). SAS-1 je težak f\ ^^'.od katerih je 70 kg naprav, spakih j^roii šest mesecev in vsa-nl«1*1! ^S-2 • todnov raziskuje nebo. , *u k “na iste funkcije, na kro-b,j“' teia tudi naprave za loka-..n' SfiS-j6 gama žarkov. 5Vf<*1» 25n2? 1)0 oddaljil od Zemlje ' Sočg k00 !{«!_ s te višine bo mo-rr£>f:’ tleti .°Pazovati več fenomenov, ;f. 2 ? el^1^ Pa bo oddajal podatke ni f % ?tricnih pasovih, ki obkro-, V tSjMjo. c°y biki )7l dneh tehniki in znanstve-5^di rtrolirajo naprave na plo-klarco, ki je niso upo-?eC °d foto 1967. Dosedanjima io. ‘"'tžila .a se je na tak način pri-,'8tnesHiSe tretja, na kateri bodo kstteii. radarje. Stroške za te b i lVe bo plačala NASA. ’^n je analfabetov in pol- V n Sakt^ odst. vsega pre-Jar 3oV„a- Na jugu je analfabetov ■*?] Motj-j odst., ponekod pa, kot v pr. f d'JSf^ejU’ Basiiicati in v Kalabriji, ‘d0 trivjj to število kar 40 odst. pre- ^ I LrVa- / 1871 je bilo na 25 kar 14 S, , Ldj-u. Italijanov nepismenih. ~r fejn ,stetje iz leta 1961 je poetov ’ da se je odstotek analfa-A Ntev ^eojšal na številu prebi-“°,i M ’ ki se je dvakrat poveča- NN K0 . 10 ^Ofa^ovorimo o anaffabetizmu O** je n.pr. analfabet tisti. , (tj, .Pomisliti, da so kriteriji ' ti..0canje kategorije različni. 1 niti podpisati. Or-'* UNESCO pa je dru- ®ti, tenenja. Analfabet je ti-1,^ FStltoJ16 zna prebrati in napisati *'> j11 o a? Poročila na preprost na- '< 'Vij. .g°dkih, ti zadevajo vsakih jNoli 4 lj€nje. ce bi v Italiji . 0 kriterij bi bili podatki ... abetizmu porazni. I j OVfo,' '■P. 21-3- do 20.4.) Nervoz- Začetek pogovorov ali pogajanj glede sodelovanja pri raziskovanju vesolja pa niso nikakršna novost. Že pred petimi leti sta Sovjetska zveza in Amerika sklenili sporazum o sodelovanju pri uporabi u-metnih satelitov za vremenoslovje, za telekomunikacije, za vesoljsko medicino, za proučevanje zemeljskega magnetizma itd itd. Sporazum se je omejil, kot vidimo, v glavnem na znanstvena področja, na podatke s teh področij, ki jih ta ali ona stran zbere pri svojih poskusih in posreduje drugi. Seveda pa ta sporazum ni predvideval nikakršnih skupnih «podvigov». Zato se sovjetski in ameriški napori na tein področju razvijajo še vedno posamič in hkrati tako rekoč paralelno, tako da ZDA dejansko delajo isto, kar dela Sovjetska zveza, oziroma Sovjetska zveza počne v glavnem isto, kar delajo Američani, zaradi česar raziskovanje vesolja zelo veliko stane in smo glede teh stroškov že velikokrat pisali in ugotovili, da postajajo pretežko breme celo za zelo bogate ZDA. Žal je tudi to eden izmed tistih momentov, ki so povezani s tako imenovano «obnaimbo», obrambo posameznih dežel, ki so pripravljene žrtvovati vse, kar od njih vojska zahteva. Koliko bi bilo lažje, če bi se programi, Id se vršijo na tem področju, delili tako, da bi vsaka izmed dveh najpomembnejših vesoljskih držav vršila svoje delo ali če ba obe državi skupaj s skupnimi tehničnimi močmi «obde-iovali» skupnj in skupno sestavljeni program. Sicer je res, da obstajajo med sovjetskim in ameriškim programom razmeroma majb-ne razlike. Američani so na pr., hoteli za vsako ceno priti prvi na Limo in so prvi dejansko prišli, pa čeprav bi bil kozmonavt Aldrin mogel na Luni najti sovjetsko plaketo, Sovjeti pa so pri o-svajanju Lune dali prednost avtomatizaciji in njihov uspeh pri zadnjem poskusu je dokazal, da so tehnično dohiteli, morda celo prehiteli ZDA. Vrh tega je znano, da težijo Sovjeti za tem, da bi postavili v vesolju vesoljsko postajo ali četo več vesoljskih postaj, ki bi krožile okold Zemlje in postale na eni strani znanstveni laboratoriji, na drugi pa odleti-šča za «obiske» v globlje vesolje, Američani pa bi radi neposredno Zemlje v globoko vesolje. Znanstveniki menijo, da gre za velike razlike, ki dlajiejo prednost zdaj temu, zdaj črnemu, toda v sedanjem ^vesoljskem ravnotežju*, ki se je v’ tej teknil doseglo, bd bil sporazum o sodelovanju kot nalašč in to iz več razlogov. Predvsem bi tako Sovjetska zveza kot ZDA laže prenašali velikansko finančno breme, ki ga terja vesolj sko raziskavanje, z druge strani bd bil lahko program še širši, bogatejši in bi pri tem nihče ne utrpel škode na svojem »slovesu* prvaka v vesolju, kajti znano je, da Američani prednjačijo na eni strani, Sovjeti pa na drugi strani in da med tema dvema velikanoma zares ni velike razlike, kar zadeva tehnično usposobljenost pri prodiranju v vesolje. In če bi ne bilo vmes političnih problemov, bd bilo do tega prišlo že pred leti. Znano je, da tako v ZDA kot tudi v Sovjetski zvezi že dolgo razmišljajo o skupnih poletih ameriških in sovjetskih vesoljskih ladij, katerih programi bi bili usklajeni. Govor je bdi tudi že o tem, da bi ameriška ali sovjetska vesoljska ladja imela mešano posadko. Toda... Seveda bd tudi v primeru, feo bi se ta zamisel sprejela, ne šlo vse tako gladko in bi se ta velika zamisel ne uresničila od danes na jutri. Američani menijo, da bi moglo priti do takšnega poleta nekje leta 1972, morda četo komaj leta 1973. Če pa bi se to sodelovanje začelo, bi se moglo tako razviti in razvejati, da bd ob kamcu tega desetletja krožile okoli naše Zemlje velikanske skupne vesoljske postaje, na katerih bi se znanstvena dejavnost močno poglobila in bi rosamezne postaje bile že nekakšna mogočna zletdšča. Ob napovedanih ameriško-sovjet-skih pogovorih o sodelovanju pri vesoljskih raziskavah, o katerih ;e govor, ne bodo govorili o najbližjih skupnih programih, pač pa — tako se govori — o načrtih v drugi polovici tega desetletja, ko bodo daljši poleti okold Zemlje in ko bodo stalne vesoljske postaje na orbitah okoli Zemlje že bolj ali manj običajna zadeva in ko ne bo šlo več za to, ali so v tem »prvi* Američani ali Sovjeti. Upati je, da bodo ti pogovori pozitivna, kajti to bi znalo pomeniti korak naprej, korak ki bi pripeljal k večjemu zaupanju med Moskvo in Washingtanom, k medsebojnemu zaupanju, ki ga je svet tako potreben. ISTRA JE ČEDALJE BOLJ ZANIMIVA Kako je Grožnjan ponovno oživel Likovnim umetnikom, ki so dali pobudo, so se v zadnjem času pridružili tudi glasbeniki O Grožnjam, majhnem naselju pri Bujah, je bil že večkrat govor. Znana je na primer njegova zgodovina, znano je, kako je v prvih letih po zadnji vojni to sicer živo naselje z nekaj sto prebivalci, več gostilnami in trgovinami v razmeroma kratkem času postalo malone prazno, ker so se prebivalci izselili. Prav tako je znano, kako je Grožnjan začel oživljati spet pred kakimi petimi leti, ko so se začeli tu naseljevati najprej likovni, nato pa tudi glasbeni umetniki. In vendar je vredno se v to zgodovino za trenutek ponovno vrniti. Grožnjan je staro srednjeveško mestece, ki je vzdržalo stoletja, ko so v njem živeli ljudje, ki pa ni zdržalo niti dobrega desetletja, ko so ga ljudje zapustili. Prazne hiše Grožnjam je zob časa tako mglo načel, da je bilo v nekaj letih več naselja v ruševimh kot pokonci. Ulice, ki so bile nekoč lepo tlakovane z zmčilnimi istrskimi «šlcrlami», je preraslo ščav je in ko so leta 1956 prišli sem prvi likovni umetniki, da bi se tu naselili vsaj za nekaj poletnih mesecev, so si morali skoraj utirati pot po zaraslih uličicah. Prva imena, ki se omenjajo v tem pionirskem delu oživljanja Grožnjam, so imem slovenskih likovnikov Karla Zelenka, Floris Oblak in Janeza Pirmta iz Ljubljane, iz Zagreba pa so jim prišli delat družbo Marija Zidarič, Ljerka Pilakovac in Štefanija Šoštarič. Čeprav je res, da so ti opravili pionirsko delo v tem mestecu, je tudi res, da je v tem smislu Grožnjan todkrih zagrebški kipar A-leksander Rukavim, ki je prišel pred desetletjem v Buje za profesorja likovne umetnosti in zgodovine m tamkajšnjo srednjo šolo. Ta je med nekim svojim sprehodom do Grožnjam todkrih njegove lepote, med katerimi m primer gotska mestm vrata, staro mestno ložo, stari dvorec Mor-teani, lepo baročno cerkev iz 18. stoletja in ob vsem tem še čudovit razgled iz Grožnjam proti Učki, proti morju m zahodu in proti morju v smeri severozahoda tja do Savudrije. Rukavim je nekako zaslutil, kako bi to mestece moglo postati umetniška kolonija. In tedaj so začela iz Buj odhajati vabila številnim združenjem likovnih umetnikov širom po Jugoslaviji, pri čemer je imela precej besede tudi občinska skup-ščim Buje in bujsko turistično društvo, ki je pokazalo precej razumevanja za pobudo, ki jo je sprožil likovnik. Toda glavno breme pri ponovni oživitvi tega istrskega mselja so morali prenesti likovni umetniki, katerih nekaj smo že omenili, drugi pa so prišli za njimi in od leta 1965 dalje se je ta pobuda toliko razživela, da je Grožnjan, lahko rečemo, mesto likovnih u-metnikov. V Grožnjam je bila odprta koj zatem tudi galerija li- kovnih umetnikov, ki je organizirala razstave ne le doma, v Grožnjanu, pač pa tudi drugod. Likovnim umetnikom so se z leti pridružili še glasbeniki, v glavnem mladi, ki so si prav v tem mestecu organizirali tudi mednarodni camp glasbene mladine, dejansko zbiranje mladih glasbenikov z raznih področij sveta na letne počitnice in istočasno prirejanje glasbenih seminarjev in javnih nastopov. T. F. «Forma \1va» pri Portorožu fliiiiiitimiiiMiiiijiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii, m, im iiiiiiiiiimiiiiimiiiiHiiu, m, iiimimiimmimmnumiimm, iiiin, iiiimm i, umni, nmn, mi, m PRI NAS, V VINORODNIH KRAJIH SE TO ZDI ČUDNO Nemci so bili hudi pivci - poročajo stare kronike v Čeprav si Nemca zamišljamo z vrčkom piva v roki, je bil baje nekoč velik ljubitelj vina - Množična brezplačna pijančevanja Kadar spregovorimo o Nemcu kot pivcu, si ga zamislimo le s krepkim vrčkom piva v roki. Če drugo ne, so nas k tej «podobi» Nemca — pivca navadili reklamni plakati za odlična nemška piva. Zato se našemu človeku zdi skoraj nemogoče, da bi si ga mogel predstavljati kot pivca vina. Še posebej velja to za Nemca doma, v Nemčiji. In vendar so tudi Nemci vinogradniki in pivci. Samo ob sebi se razume, da Nemčija, pa naj gre za Vzhodno ali Zahodno, nista vinorodni deželi, kot so to Francija, Španija, Italija in ves Balkan. In vendar je v Nemčiji tudi veliko vinskih nasadov, pivcev in navad, ki so povezane z vinom. Zelo slikovito je o vinskih tradicijah v Nemčiji poročal pred nedavnim list »Handelsblatt*. Ta strokovni list je pisal v glavnem takole: Jeseni, med septembrom in novembrom, se na desetih področjih Nemčije, koder se prideluje grozdje in pripravlja vino, organizirajo številne trgatvene svečanosti, ki jim pravijo »prodaja vina*, «prodaja klobas*, »praznik mladega vina*, »šagra* in podobno. So to vesela slavja z običajnim sejemskim živžavom, s folklornimi prireditvami, z volitvami raznih «miss» ali «kraljic», so to prireditve, na katerih se obilno toči vino. Že v dobi starih Rimljanov je bila doba trgatve doba veselih praznovanj, ki so se jih udeležile ljudske množice. Da bi se mogli v miru posvetiti tem slavjem, je v času trgatve zastalo sleherno drugo delo in pravijo, da so mnogi rimski cesarji sami, osebno, prisostvovali slavnostim ob trgatvi. Krščanstvo, ki je prevzelo mesto prejšnjih gospostev, je poganska slavja sprejelo in jih le prikrojilo svojim potrebam. Stari langobardski kronist Paolus Diaconus (720-797) nam posreduje podatke, da so se ljudje posvečali praznovanju trgatve polnih 30 dni. Sicer ni statističnih podatkov o tem, koliko vina se je spilo, oziroma se še danes spije v času ........•■■■■>n>nunmmiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiiiiimi„l„lmllllmniIIIm|IIIIIII STARA PARTIZANSKA ZVESTOBA... Sardinec Cuccu-Ivan obiskal Belo krajino IIIU4IIIIIIIIIIIU Po 25. letih je obiskal Slovenijo italijanski partizanski borec Giovamni Cuceu, doma iz revne sardinske vasice v bližini Ca-gilarija. Cuccu, s partizanskim imenom Ivan, je dezertiral iz italijanske vojske v Beli krajini. To je bil drzen podvig, saj je že pred dezertiranjem več mesecev pošiljal partizanom hrano in orožje in seveda s tem tvegal glavo. Njegovi poveljniki so začeli počasi sumiti, da ni neke« v redu, tik pred aretacijo pa je pobegnil. Cuccu je postal borec Tomšičeve brigade, kasneje pa komandant 4. bataljona Šercerjeve brigade .Udeležil se je številnih bojev, veliko uslugo pa je napravil partizanskemu gibanju tudi kot inštruktor v ravnanju z minometi. V italijanski vojski se je izuril prav na tem področju. Ob koncu svojega obiska v Sloveniji je obiskal tudi koprsko ra- U v>WPrišle do izraza. Ognite se j reševanju nevšečnih „ i?* .21.4. do 20.5.) Pazite, da o,, eJeli kakšne pobude, ki bi ' C Vrt?la ““panje predstojni-■ h, bon "““ego neke podpore bo-tk, . Oj^J^Ptomatični. * *>. >KA (od 21.5. do 22.6.) Važ- ufi FF brtp""1 “eKa / >*a& sn. """“ii.mumiin mn,m, torih lahko pride. Ne ozirajte se na kritike, če hočete imeti mdr. STRELEC (od 22.11. do 20.12.) Ne sprejemajte prenagljenih ukrepov. Razveseljive novosti v zvezi z nekim sorodnikom. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Do kazali boste strokovnost na področju administrativnega poslovanja. Na ostre kritike odgovorite v enakem tonu. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) S svojimi velikimi izkušnjami boste znali preprečiti nenaden napad. Pozabite na spor, RIBI (od 20.2. do 20.3.) Vaše razpoloženje vam bo pomagalo premagati težave. Ne bodite preveč zaupljivi do vseh. istf3 Pridobite na času, nakar Od danes do nedelje tridnevna stavka v zasebnih avtobu«^ podjetjih - Nadaljuje se stavka v trgovinski zborni Stavkovni boj uslužbencev zaseb- i da se vključuje v splošno ^ nah avtobusnih podjetij stopa v I sivno težnjo vsedržavnega vroče obdobje. 2e več kot deset mesecev je minilo od dne, ko je zapadla delovna pogodba te stroke in podjetniki skušajo na vse načine prisiliti sindikate ta delavce, da bi spričo dolgega ta mučnega boja, klonili. Odgovor na to je tokrat tridnevna stavka, ki so jo oklicali FE-NALI - CISL ta FIAI - CGIL. Zaradi te stavke ne bodo vozili avtobusi podjetja «RIBI» od danes do nedelje zvečer. Prav tako ne bodo opravljali nobenega izrednega dela, ne sprejemali naročil za posebne izletniške vožnje itd. Obstaja pa še vprašanje posebnih delovnih pogojev v goriškem prevoznem podjetju «RIBI». Pokrajinski sindikati so poslali deželnemu odborniku za prevoze Variscu brzojavko, v kateri zahtevajo, naj posreduje ta doseže normalizaoijo položaja v podjetju v roku 24 ur. Gre za nezakonite odtrgljaje na plačah uslužbencev, češ da ne o-pravljojo določenih ded. Tako so jim odtrgali 21 odstotkov od časovne plače, kar uslužbenci ocenjujejo kot poskus ustrahovanja. Vsekakor Je Varlsco zagotovil, z o-bratno brzojavko, da bo posegel najkasneje do 20. oktobra, v nasprotnem primeru, pa bo morala deželna uprava podvzeti ustrezne ukrepe. Iz tega izhaja, da se tudi deželni odbornik zaveda resnosti položaja in ne odobrava ravnanja uprave goriškega prevoznega podjetja. Vsekakor pa je rok, ki sl ga je Varisco določil sam, te potekel. Medtem se je izvedelo za nov, morda še hujši ukrep, za katerega še ni dovolj Jasno, v vseh obrisih, kam sega Vsekakor 08 kaže, ■iminiiimniiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiii BENEŠKI DNEVNIK »Buril jaki v Gorenjem Trblju Z »burnjakom* v Gorenjem Trblju, ki je bil v nedeljo, 18. t.m. so se zaključile poletne in Jesenske šagre po naših dolinah. Praznik »bumjak* je dobil ime po kostanjih burjah, ki jih na ta dan pečejo za sejmarje. Lahko bi ga imenovali tudi praznik kostanja. Da ne b* opustili starodavne navade, so pekli tudi letos kostanj in ga dajali sejmarjem brezplačno. Sejmarjev pa je bilo precej iz vseh koncev in krajev. K uspehu »bumjaka* je prispevalo tudi lepo jesensko vreme. Ponoči od torka na sredo pa je zapadel po naših hribih prvi sneg, snežilo je tudi pod 800 metrov nad morsko višino. Delegacija Čedada na grobovih partizanov v Cerknem V petek, 16. oktobra se je podala iz Čedada v Cerkno občinska delegacija pod vodstvom čedadskega župana sen. Pelizza, da bi počastila italijanske partizane, ki so padli v garibaldinskih enotah in ki so tam pokopani. V Cerknem je pokopanih, poleg nešteto drugih, tudi več partizanov iz Čedada. K spomeniku padlim v Cerknem je položila delegacija venec z napisom »Mesto Čedad*. Z delegacijo so šli tudi svojci padlih To je prvič, da so se občinske oblasti pbklonile spominu padlim partizanov v Cerknem. Novo kulturno društvo v Špetru Slovcnov V Špetru Slovenov ob Nadiži je bilo pred kratkim ustanovljeno prvo kulturno društvo tega okraja. Do sedaj je imelo že več predavanj izključno o gospodarskih in socialnih razmerah v naših dolinah. V četrtek, 16. t.m. je imel takšno predavanje arhitekt Valentin Simoniti, ki je domačin. Zbranemu občinstvu je govoril o industrijskem in obrtniškem razvoju v Nadišklh dolinah, o tem, kar je bilo do sedaj storjenega in kaj bi lahko napravili s pomočjo države ta dežele. od Pr, kr Pe Po zel le Pii ler Pil itn ko ci va »k Vjf kit šest delavcev podjetja »Riti* J bo namreč prejelo na dom poeti’ Va se v naslednjh dneh javijo ' sodni policiji Vsi tl delavci bili v skupini uslužbencev, , pri Madonninl protestrali maloštevilnih primerov tva. Protest se nikakor ni ta sindikalisti se sprašujejo, ^ ne prekrške jim bodo skušali r pisati. Na trgovinski zbornici s« t daljuje stavka uslužbencev ne trgovinske zbornice. Sklu, nadaljevanju stavke so sprttij službene! na svoji skupščtnLT katero so na pobudo stadik®*5 izglasovali poziv javnemu V pozivu podčrtujejo, da seJJ, no zavzemajo samo proti ne*1'j mernemu širjenju delovnega j ndka. Sindikati so zaprosili za dovanie tudi deželnega odi za industrijo Dulcija in g< prefekta. VERDI 17.00 — 22.00 : «Pi sotto la pioggia di pril I. Bergman ta A. Quinfli ji riški ktaemaskopski film v vah. J CORSO 17.15-22.00: «SoldaK> \ C. Berger ta P. Straussi v(! maskopskd film v barvati-dind pod 14. letom prepovedi MODERNISSIMO 17.15—22.0^ merica., cosl nuda, cosl^jl ta», italijanski dokumenta!**J v barvah, mladini pod 10- ” prepovedan. ti or] ve. Up pr: Pš la je in i VITTORIA 17.00—21.30: «b® f droga sl chlama Julie», J- ‘j mondo ta C. Deneuve; 0*^! film v barvah, mladini P°° letom prepovedan. J CENTRALE 17.15—21.30: «0^1 tutto faren, T Savalas W f vans; kinemaskopekl film y vah. Tržio ni AZZUKKO 17.30 «Colpo da ^ lioni alla National bank«; v barvah. » EXCELSIOR 16.00 «1 dlavO« j guerran, G. Madison tn p d PRINCIPE 17.30: «L’armRtO caleonen V Oassman tn C. ” Nova Gorica J SOČA «Pridi, prida draga zahodnonemški barvni flti® 18. ta 20. SVOBODA «Vlako, franooskč J žirski barvni film — ob ^ J 19*J DESKLE «Noč brez prič!, kd barvni film — ob ŠEMPAS »Srebrna m asket ki barvni film — ob 20. KANAL: Prosto. PRVACINA: Prosto. J RENČE »Obrni se, ubil t* f ameriški barvni film — HMČIV HALI TIVOLI V LJUBLJANI Otvoritveni večer SP v gimnastiki praznik gibanja, kretenj in mladosti V imenu predsednika republike Josipa Broza Tita je prvenstvo odprl predsednik skupščine SHS Sergej Kraigher našega posebnega dopisnika) pritekli na oder vrhunski telovad- n T TT O« livacuucgfl UUJil.M » ^UANA, 22. - Množica :S! »jih ga * [je, i* idšel > icroffl*1 » Pf tni$ v )lo09 2?«,. ca. — iviuuziua ra- ■ezul * j.: anih drsalcev na umetnem le-matf ,, dvorano Tivoli in dolge vr-lem Drt obiskovalcev, ki so se gnetli mo ' raitV* ve'ike steklene stavbe, * živA°Sn°. razsvetljene Ljubljane z sesl■ Pjsanimi reklamnimi panoji. To rt!ji 5 v 11 sinoči zunanji okvir otvorit-'iie- . večera svetovnega prven- ca ,Se< kat V *unnastiki|, za katerega s «£“* "i&mo, da ni bil le hlaana dne čanpla r'°S*: ak zg°lj dogodek v sve- niifem.lvzdu®ju> ampak pravi prazno? r, j. S*banja, kretenj in mladosti. ’ * j) tla ,Se ^anizatorji «pritožujejo», šeni'*6 zanirnanje za prvenstvo pre-ioio* A?3 Pričak°vanja, potem lah-aJL/f več^6®0 «>ako tudi za sinočnji 0 trti ki je privabil toliko občin- vi$ ij# 3 J /. i m S?’ ^a. de Povsem napolnilo vse tJne. in prav gotovo ni bilo ni-°omur žal, da je prišel. tj0 ^Vor*tev se je začela z mimoho-zastavonoš, ki so prinesli v ra- ci, ki so prikazali serijo težkih akrobatskih elementov. Folkloristi, baletniki in telovadci so tako simbolično povezali v celoto gibanje kot izrazno sredstvo od začetnega elementa, ljudskega plesa, pa do umetniškega plesa in vrhunske telovadbe, ki je pravzaprav že tudi del umetnosti. Nato so pionirji, pionirke, mladinci in mladinke iz Kidričevega in Maribora pokazali vrsto izredno domiselnih sestav na improviziranih in specialnih orodjih. Vsi ti mladi telovadci so pokazali veliko izurjenost in spretnost, pa tudi ob čutek za ritem, saj so vse vaje izvajali ob spremljavi glasbe. Zato ni čudno, če so bili deležni obilnega aplavza, saj je bilo njihovo izvajanje res pravo doživetje in poslastica tudi za dobrega poznavalca telovadnega športa. S tem je prvi dan prvenstva za ključen. Jutri bodo na sporedu prva tekmovanja. Zjutraj ob 8.30 bodo nastopili prvi trije oddelki v ženskih obveznih vajah, tekmovanje pa se bo nadaljevalo tudi popoldne ob 17.30 z naslednjimi tremi oddelki. Moški bodo prišli na vrsto v soboto. B. P. žen>ar|o PraPore vseh držav udele-ti ni ^a,k°j nato so začele prihaja- a oder reprezentance, in sicer laf Ai-;;abece^nern redu. Prva je bila ’’ -.s l stri .riJa» nato Zahodna Nemčija, Avla -m ^Vstra^ja. Belgija, Bolgari-tral* halo j .0bčinstvo je toplo pozdravim 'j ra^mr-pe' "ajveeji aplavz pa je — ki n n ®Jlvo — požela jugoslovanska ? fip ki je bila kot do- bo \ zadnia. Za ekipami so :e je V 1,1 sodniki, organizatorji itd. p°gled na razvrščene ekipe na ...* pr. j® bil izredno lep. Vijoličasta krit r°®a’ s katero je bil oder pre-ne m oranžni kvadrat za parter-n.,,, ,as|°Pe sta barvitost prizora še V jpj arjala. Ekipe so bile oblečene > dl le , ?es*-ro- Zahodne Nemke so ime-10 ’ pjn 3 0 kratka bela mini krila, Bel-J e Veljke, izrazite klobuke in 'iia, Avstralci so bili v ze-Jugoslovani' so bili v tem-imen.Sy^anih oblekah, Italija je umili ko If, rooški del ekipe, prav tari 1 oi sa i6-®30 modrih oblekah, Izrabi-' rnif i varin-u * najbolj špartanski: v ila-J rtieii 'ij trenerkah. Kanadčani so i-) ^ Vieti dres.e *z škotskega vzorca, So-jti$, kleta 80 ’®e'i tudi le trenirke. De-Ribi* * boj, 80 bila na splošno oblečena ,ziv,1 Vakjn.®’seino kot fantje, čehoslo-rijc ' maii 6 80 imele 26,0 dolge rdeče avcj j v ^Ce, Američani so imeli obleke arvi gorčice, vzhodne Nemke )|V gkfi krila W Jui - Id' V ^ s Jrle ze*° ljubek rdeč kostim iv'K^ Pno belo čepico. Indijci' (se- tiirha Sa®° moški) so izstopali s o, PonfJ11’ Zel° elegantna je bila ja-šali J a reprezentanca: fantje so » le v»a-®ne obleke, dekleta pa svet-se i lor j°rcaste kroje itd. Skratka pri-ItfJ p ,e bil prava paša za oči. pre.'ey razvrščenimi ekipami je naj-1 (i 0rSa . ratko spregovoril predsednik lič"*, lZacijskega odbora Zoran Po-"lSi1 ž"i'P) 1 Je Pozdravil vse goste in za-bjoijij^fležencem dobro počutje v 9^ tl'i°Z^aV Je izrekel tudi predsed-r nar°dne telovadne zveze J P'km,®nder, nakar je v imenu ijjfl kj J' ll,e'ja prvenstva, predsedni-2S| P"1 n?U^''ke Josipa Broza Tita, oii-{ siun;AVenstVo predsednik slovenske ^ lne Sergej Kraigher. ti 0(^reZentance so začele zapušča-°rkestT’ Z*®r pa je °b spremljavi J Venstv=a zape' uradno himno pr-56 Ufadni a*Dobr°d°šli». S tem je bil n*vy Začej del svečanosti zaključen in i! ji Pr,š]a eJe drugi del. Na oder je V 3a y ' e. v prijateljski tekmi % v predtekmi se bosta pomerili mladi ekipi Bora in Poleta cf,šl!adnje ®ednarodno Pfedprven-1 med mlajšimi mladinci («cadetti») stveno srečanje m nato bodo Bo- j Bora in naraščajniki Poleta. Sre- rovi košarkarji zaposleni s prvenstvom in sicer z D ligo. Jutri bodo namreč plavi igrali proti močni postavi Domžal, ki je pravkar obtičala na predzadnjem mestu v drugi jugoslovanski zvezni ligi. Po 22 kionn so košarkarji iz Domžal osvojili le 14 točk kot še ena slovenska ekipa — Lesonit iz Ilirske Bistrice. Za izpad skupno z Vrhniko (12 točk) v nižjo ligo, bo torej potrebna med Domžalami in Lesonitom še tretja tekma. Za slovenske drugoligaše bo zato jutrišnje srečanje važen in koristen trening pred odločilnim spopadom za obstanek v drugi ligi. Prav tako bo tudi za borovce ta tekma lepa izkušnja pred bližnjim prvenstvom D lige, ki se bo začelo v prvi polovici novembra. «Plavi» se za to prvenstvo vestno pripravljajo: v ta namen so namreč odigrali celo vrsto prijateljskih in mednarodnih tekem, bili so na skupnih pripravah itd. Za jutrišnje srečanje proti Domžalam bo Bor nastopil z naslednjo postavo: Zavadlal, Sancin, Rudes, Fabjan, Starc, Sirk, Ambrožič, Per-tot, Škerlj. Tekma Bor — Domžale bo jutri, ob 21. uri v telovadnici v Ul. della Valle. * * * Pred tem srečanjem pa bo tekma Za zmagovalce so prireditelji pripravili več lepih pokalov NOGOMET Maribor izločen iz srednjeevropskega pokala Nogometnemu moštvu Maribora ni uspelo uvrstiti se v drugo kolo tekmovanja za srednjeevropski pokal. Po izgubljeni tekmi v Gradcu proti Gac (0:2) je Maribor danes pred 3000 gledalci ob sončnem toda hladnem vremenu sicer premagal svojega nasprotnika s 3:1 (1:1) kar pa ne zadostuje za uvrstitev v višje kolo, ker so Avstrijci danes zabili gol na tujem. V tem tekmovanju veljajo goli doseženi na tujem dvojno. Maribor je torej v skupnem obračunu na slabšem za 1 gol. * • • MOSKVA, 22. — Za prijateljsko nogometno tekmo med reprezentancama Jugoslavije in SZ, je sovjetski tehnični vodja Valentin Nikolajev povabil 18 nogometašev, od katerih deset ni nikoli nastopilo v državnem dresu. * # * TORRE ANNUNZIATA (Neapelj), 22. — V prijateljski tekmi med e-kipo Napolija in Savoie je zmagal neapeljski prvoligaš s 3:0 (2:0). Tekmo si je ogledalo 5.000 gledalcev. Čanje bo ob 19.30, v telovadnici v Ul. della Valle. Tekma bo koristen trening za obe moštvi pred obema prvenstvoma, ki se bosta začeli 8. novembra. Ekipi bosta nastopili z naslednjima postavama: Bor: Stojan in Valter Hrvatič, Danijel Zavadlal, Martin Kralj, Mladen Šare, Renato Štokelj. Polet: Adrijan Sosič, Edi Daneu, Miloš Jugovič, Robi Gantar, Edi Kraus, Marko Starc, Egon Guštin. b. I. Jašin vabi Diajiča in Faechcttija MOSKVA, 22. — Lev Jašin, 41-letni vratar moskovskega kluba Dinama in dolgolestni vratar sovjetske nogometne reprezentance, bo sestavil reprezentanco sveta, ki bo v prihodnjem maju igrala proti ekipi Sovjetske zveze. Med drugimi je povabil tudi Jugoslovana Džajiča in Italijana Fachettija. Ostala imena so: Banks, Moore, B. Charlton, Hurst (VB), Schnellinger, Overath. Beckenbauer (ZNR), Mazurkievvicz (Urugvaj), Eusebio (Portugalska), Pele, Jairzinho (Brazilija), in A-mancio (Španija). Košarkarska sekcija ŠZ BOR bo priredila tečaj MINIBASKETA za letnike 1958 in mlajše. Vse potrebne informacije dobite v društvenih prostorih, Vrdelska cesta 7. K01 AR A Prevedel: SeveriD Šali f Ih bomo ubili, vaju pa pustili,« je rekel fra Avguštin f i večjega dečka. «Pomagajte md!» je zavpil ustašem. ' $ 1111 Ostrgati dečka.« , V li>i*tfcnfejSe8a je iztrgal, manjšega pa ni mogel. Zena ga ni ^v8Ušti’ Kr®Pko je otroka držala za roko in se upirala fra Ul u> dokler niso pritekli ustaši. Padla je, a sinove rokice J «hoVa spustila. stokala je, toda otroka ni dala. Klicala Je _ / * ^OŽenf0 ioienu- vdati pa se ni hotela. Ustaš Jo je udaril kjočft ,• sbnek ni bil smrten. Zena se je pridvignila in sto-^JkUcaia; Kr v °'“ Novak... Boško... otroka moja...« - ava ^ je Zgrudila na ledino, ko so otroka odpeljali. 1 V y kržsi^ijai ju Je fra Avguštin in drugi so mu pomagali. v kh^ Je za roke, kot ju je maloprej držala mati, ko so jo °t^alti reld' D^ka sta se trgala. Oba sta ihtela. Starejša A 2 rokami in brcal, butal z glavo in jokal, maj Si fcaka”. Ves Klas klical mamo. toiij, fra Avguštin iztrga! materi iz rok? Zakaj je otroki rešil prav ta dva? Kam ju pelje? «Ne bojta se, ne jokajta,« ju je tolažil. «N16 vama ne bom storil... V hišo vaju peljem.« «V čigavo hišo, velečastiti?« so vprašali drugi. «V hišo mojega brata Gabrijela,« je rekel fra Avguštin. «Morda ne veste, da imam brata Gabrijela in snaho Lucijo. Moj brat ima strašansko rad otroke, toda ženo ima nerodovitno. Zato peljem dečka k bratu Gabrijelu. Silno se bo razveselil, saj verjetno svoj živi dan še ni videl, kot jaz ne, tako lepih dečkov. Ko bo videl, kako sta čedna, bo to pravcato slavje, verjemite...« Dečka sta se otepala, toda zaman. Držala so ju tuje roke. Ihtela sta, toda zaman. Klicala mamo, toda zaman. Tuje roke so ju stiskale, tuja usta jima ukazovala molk. Fra Avguštin je bil videti ožarjen, kot da slavi največjo zmago. Slednjič se mu je zazdelo, da je tista prekleta mačka izginila, se vdrla v zemljo, se za vekomaj zavlekla v grob ek, v katerem je že davno zakopana. Nič več ni rila po njegovih možganih. Izginila je, kot vse kaže, za večne čase: prekleta, ogabna, krvava; za večne čase. Zato je fra Avguštin bil tako neznansko zmagoslaven. «Joj, kako bo vesel brat Gabrijel, ko bo zagledal dečka... Verjemite mi, to bo pravcati praznik zanj in za Lucijo,« Je govoril kar naprej, srečen, ker ne vidi več tiste preklete mačke, medtem ko sta se mu dečka poskušala iztrgati iz rok PreLskovali so gozd, lovili kmete, plenili živino, iskali partizane (po zatočiščih). Dneve in dneve so se potikali po globelih, pobočjih in višavju, prenočevali pod vedrim nebom, na travi in na listju v gozdu. Najtežje Je bilo ponoči, v temi in nalivu (nebo se Je odprlo). Ko je čakal napad, so po gozdu hrumeli glasovi, skrivnostni in skoraj neresnični, kot v sanjah. Skraja je mislil, da so to človeški glasovi, kasneje pa Je odkril, da le dež šumi po vejah, ko jih zaziblje veter in se po listju otresajo kaplje. Česa takega prej ndkoH nd doživel. Zdelo se mu Je, da okrog njega, na dosegljaj, plešejo vragi, vampirji in volkodlaki; ujet je v njihove mreže in pada, da bo potem strmoglavljen v nevmltev, na dno pekla. Zvit v klobek si je zamišljal, kako bedna bi bila smrt v tej temini, daleč od domovine, v tuji zemlji, v črni noči, brez prič in viteškega znamenja: umreti sam, preboden z nožem ali udarjen s kijem ali razsekan s sekiro! Skoraj otipljivo se mu je prikazovala prav taka smrt, bedna in sramotna, poslednji drhtljaj poginulega psa, ki ga gospodar vleče na smetišče. Tedaj se mu je pozornost podvojila: napenjal je sluh, odpiral oči, strmel v noč in temo in opletal z rokami v mraku, kot da je zagledal nevidnega nasprotnika. Toda nasprotnika ni bilo. Človeških glasov ni bilo. Ostalo je zgolj šušljanje, pokanje dračja, žuborenje (med tuljenjem vetra). In kadar je vstal pa pretegnil roke in telo, ožuljeno od trdih tal, se mu je zdelo, da se po strahotnih mukah vrača od mrtvih in da se je znova rodil. Spominjal se je staršev, mislil na ženo in otroka: Izabela je gotovo rodila sina, prav sina. In tedaj je najmočneje občutij nesmisel klanja, gnusobo vojne in okrutnost uničevanja. Saj ne potrebuje ničesar, le svoj dom na Bavarskem z majhnim sadovnjakom in vrtom, polnim rož. Sedel bo na zeleni klopci, s sinom v naročju, zraven Izabele, sedel in klepetal, se smejal in vdihoval vonjivi zrak cvetočega vrta, ki ga je bil, že davno, zasadil še njegov ded. Ujčkal bo na kolenih sina! edinca, potem bo vzel čopič in barve, razpel platno in nadaljeval slikanje, pravzaprav začel slikati. In bo slikal, samo slikal, da bi morda izrazil tisto edino, kar nosi v sebi in o čemer ve, da je njegovo, samo njegovo, kot namen in smisel, vsebina in bistvo življenja. Torej bo umetnik, in ostal bo samo umetnik. Slikar domače zemlje... Ko je prekrižal malone vso Kozaro, trideset kilometrov od zahoda proti vzhodu, in ko je nazadnje že ipislil, da je končana ta ogabna hajka, je prišlo povelje, da morajo čete, ki so preiskovale gozdove, naz.aj, na zahod, po istih potih, jarkih, višavah in globačah, čimprej morajo priti na bregove Une, torej na skrajno zahodno točko, s katere so desetega junija odšli nekateri polki. Treba je bilo prepešačiti malone petdeset kilometrov v popolni bojni opremi, brez odlašanja in hitro, ker se je poveljstvo prepričalo, da so se znatne partizanske skupine prebile iz obroča na zahod. Po domnevah generala von Stahla se te partizanske sile potikajo sem in tia Treba jih je stisniti v kot med reki Uno in Sano, jih ukleniU v smrtonosen obroč in nazadnje uničiti. Torej je spet moral v gozdove. Spet je moral prenočevati pod drevjem, spati na tleh, sedeti na koreninah, premočen in v strahu. Spet je moral prisluškovati, begati z očmi na vse strani in venomer držati v roki nabit revolver da bi lahko streljal in odbil napad... Sedaj ga Je mučil še smrad. Pota, steze, pobočja in jarki po katerih je šla vojska, so bili zatrpani s trupli. Mrtvi ljudle’ mrtva živina, mrtvi vojaki! Videi ni niti enega, toda slutil jih je. čutil jih je v zraku. Smrad je vel od vsepovsod- iz globin hoste, iz podrastja in listja, iz trnja in robidovja iz habatovja in repuha, iz grmovja, leščevja, iz smrekovine, celo iz vej in krošenj, (neki begunec je bil splezal med veje in tam ostal, umrl v krošnji, z nečem privezan za deblo, nemara zato, da ne ba padel na tla, če bi ga premagal spanec). Lahko Je zaslutil, kje se mrlič skriva: po smradu, kateri ga Je kratko malo dušil. Zastajal Je, stiskal nosnice, si z dlanjo pokrival u ta in skušal ubežati. Ker pa ni mogel dolgo vzdržati z dlanjo na ustih in s prsti ob nosnicah, je moral vdihniti, čeprav smrad. In bil Je ves srečen, kadar je za trenutek bil zrak čist in gozden, ne pa trupelski. Toda nikoli ni veselje trajalo dolgo- spet je od kod začel udarjati smrad, najprej skokoma in v presledkih, potem pa vse močneje in močneje, čedalje vztrajnejše, dokler se ni spremenil v ostudno in neznosno kužen je In spet je stekel z dlanjo na ustih in se mučil, da ni čjmdlje vzdržal brez dihanja... (Nadaljevanja sledi) Uredništvo Podružnica Uprava TRST GORICA TRST Ul. Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Ul. Montecchi 6/II Telefon 95 823 Ul. sv. Frančiška 20 Telefon 73 338 Naročnina ^®čno 950 IIr — vnaprej, četrtletna 2.700 lir, polletna 5.200 lir, celoletna 9.600 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. SFRJ posamezna številka v tednu in v nedeljo 50 par, mesečna 10 din, letna 100 din. Poštni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501 -3-270/1 «ADIT» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 201 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca- trgovski 15RI finančno - up avni 300, legalni 400, osmrtnice 150 lir «Mali oglasi* 50 l# beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokraimo se naročajo pri uprav' Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš Pubblicitš ltaliana'i Odgovorni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTT - Tul NA PREDVEČER IZVOLITVE ALLENDEJA ZA PREDSEDNIKA Atentat na generala Schneiderja skrajni poskus desničarskih krogov Uresničenje napovedi bodočega predsednika čilske republike • Freijevi demokristjani obsojajo atentat SANTIAGO DE CHILE, 22. - čilska vlada je danes proglasila izredno stanje v vsej deželi zaradi atentata proti poveljniku vseh čilskih oboroženih sil gen. Schneider-ju. Izredno stanje so proglasili po seji, ki je bila na ministrstvu za obrambo in katere so se udeležili minister Sergio Osa Pretot, poveljniki rodov vojske in poveljniki garnizonov v Santiagu. Vojaki, pripadniki policije in žendarmerije so vsi v vojašnicah. Po zadnjih vesteh se je general Schneider podal davi ob 8.15 (po krajevnem času) z avtomobilom na svoj urad, ki je v središču prestolnice. Na vogalu dveh ulic, v višjem delu santiaškega predmestja, so njegov avtomobil blokirali trije ali štirje drugi avtomobili. Neki moški je razbil s palico okno na avtu tipa »mercedes* s katerim se je peljal general Schneider. Takoj nato je moški začel streljati na visokega častnika, a istočasno so tudi potniki ostalih dveh ali treh avtomobilov streljali proti njemu. Računajo, da so zarotniki izstrelili na generala Schneiderja kakih osem nabojev. Tri krogle so Schneiderja ranile. Ena od teh ga je zadela v vrat (gre za najtežjo rano, ki jo je visoki častnik dobil), dve pa sta ga ranili v prsi in nadlahtnico. Če je visoki čilski častnik ostal pri življenju, se mora zahvaliti šoferju avtomobila s katerim se je peljal in ki je takoj ob začetku streljanja pognal vozilo naprej ter prepeljal ranjenega častnika v bolnišnico. Policijski organi so našli na kraju atentata moški moder suknjič ter črne rokavice. Redke priče, ki so bile v bližini, so izjavile, da so bili atentatorji vsi zelo mladi in plavolasi. Takoj nato so prispeli v vojaško bolnišnico predsednik republike Frei ter številni ministri, poslanci, generali, poveljniki žendarmerije in policije. Prišel je tudi bodoči predsednik republike Salvator Allende. Ta je pozneje izjavil: «Prišel sem sem, da povem vojski in vsem drugim oboroženim silam svojo misel. S tem izražam svoj protest proti temu podlemu atentatu, čilski narod nima nič opraviti pri tem Gre za podlo dejanje moralnega in fizičnega nasilja. Ženi generala Schneiderja sem že izrazil svoje obžalovanje ter ji želel, da bi njen mož čimprej okreval*. Govoreč s časnikarji je dr. Allende pripomnil, da je že pred čashm opozoril javnost na morebitne teroristične akcije. Poudaril je, da se njegovi nasprotniki igrajo z demokracijo, toda kadar se zavedo, da so izgubili igro, se zatečejo k uporabi skrajnih sredstev. Allende je še pristavil: «Po-trebno je sprejeti ustrezne ukrepe, ker bi se sicer v Čilu še marsikaj zgodilo. Ni moja dolžnost in pravica da sprejmem te ukrepe. To pa mora storiti zakonita vlada*. Na predvečer seje čilskega kongresa, ki bi moral potrditi izvolitev dr. Allendeja za čilskega predsednika, prevladuje mnenje v santia-ških krogih, da je bil morda atentat na generala Schneiderja rezultat nastopov policijskih organov, katerim so poverili nalogo, da izsledijo ljudi, ki so že pred časom grozili, da mu bodo stregli po življenju. Atentat na generala Schneiderja je bil brez dvoma pripravljen z namenom, da se prepreči izvolitev dr. Allendeja za predsednika čilske republike. Kot je znano, je socialistični leader Allende dobil na volitvah skoraj 40 odst. glasov, kar pa ni bilo dovolj za njegovo avtomatično izvolitev za čilskega predsednika. V teh dneh bo zasedal čilski kongres (skupna seja poslanske zbornice in senata na kateri bodo poslanci dokončno potrdili ljudski mandat Allendeju). Demo-kristjanska stranka, je objavila spo- izraža visokemu častniku svoje priznanje spričo njegovih «poklicnih in moralnih vrlin*. Stranka predsednika Freija poudarja, da je treba pomesti s takimi fašističnimi metodami, ker te ogrožajo predvsem demokratične pravice čilskega ljudstva, ki je edino poklicano, da sklepa o svoji bodočnosti. Čilski demokristjani nadalje izjavljajo, da je ime gen. Schneiderja postalo «simbol vzvišene tradicije čilske vojske*. V političnih krogih domnevajo, da gre pri teh dogodkih za zadnje poskuse notranjih čilskih konservativnih krogov, ki skušajo ob podpori svojih zamejskih zaveznikov preprečita, da bi prišlo v Čilu do napredne levičarske vlade. Zima trka na Korensko sedlo: zasnežen prehod med Avstrijo in Jugoslavijo 11111111111111111111111111 min min im mm,n,irt,i„IHIIIIIIllllllllllllilll(lllllllllllllllllllllllllllll(llllllmllll,mll,I,lll,llml,IIIIIIIlllllllllll(lnllllII(IIIII(lllllllllll,lllll,IIIIIIII„llllnllIIIIII,lll„„l,llll,lllllll# OD NEDELJE PO VSEJ DRŽAVI Splošno štetje kmetijskih posestev in zbiranje podatkov za vinski kataster Zbiralci bodo obiskali 6 milijonov posestnikov - Prvi podatki znani še pred koncem leta? V nedeljo, 25. oktobra, bodo začeli po vsej Italiji zbirati podatke za splošno kmetijsko štetje in za sestavo vsedržavnega vinskega katastra. Splošno štetje se bo opravilo v smislu ustreznega zakona štev. 14 z dne 31. januarja lanskega leta, vinski kataster pa zahtevajo organi Evropske gospodarske skupnosti. (Osnova zanj pa je zakon predsednika republike štev. 1707 z dne 29 decembra 1965). S splošnim štetjem v kmetijstvu bodo pristojni uradi zbrali glavne ročilo v katerem obsoja atentat ter I podatke o kmetijskih in gozdnih po- NEVARNOST IZTREBLJENJA ZA (PRESKE FRANCOZE Gospodarski in družbeni vzroki francoskega terorizma v Kanadi Podrejen položaj francoskega prebivalstva - Značilne statistike OTTAWA, 22. — Zadnji dogodki v Kanadi so vznemirili ne samo domačo javnost, temveč tudi ves svet. Ugrabitev ministra Laporta in angleškega diplomata Jamesa Cros-sa. ki se je zaključila s krvavo tragedijo usmrtitve kanadskega državnika, je globoko pretresla vse javno mnenje na svetu. Kanada spada v vrsto visoko razvitih držav na zahodni polobli ter si je skoraj težko zamišljati, zakaj bi v deželi z visoko življenjsko ravnijo utegnilo priti do tako krvavih obračunov med narodom, ki izvaja večinsko politiko in manjšino, ki jo v tem trenutku najizraziteje predstavljajo oporečniki. Vzroke za ta nenavadni siloviti pojav terorizma v Kanadi je treba poiskati predvsem v zgodovinski težnji, da se zbriše vpliv prebivalstva, ki govori po francosko v korist anglofonskega prebivalstva. Zgodovinska odlika Kanade in pravzaprav razlog njenega zgodovinskega obstoja, je prav v tem. da je skupnost dveh narodov, to je Anglosaksov in Francozov. Če bi ne obstajala ta zgodovinska značilnost, bi bila Kanada verje no že dolgo časa sestavni del ZDA. Zakaj se kanadski Francozi niso upitali do včeraj anglosaški nadvladi? To se ni zgodilo zalo, ker v prejšnjih desetletjih še ni sodoD-ni industrijski in gospodarski razvoj nasplošno temeljito vplival na spremembo tradicionalnega življenja v francoskem družbenem okolju, in predvsem v quebeški pokrajini. V zadnjih letih pa se je družbena podoba kanadske skupnosti, bodisi francoske kot anglosaške, začela temeljito spreminjati. Sodobni družbeni odnosi so začeli prodi rati v stoletno strukturo stare ka nadske družbe ter jo začeli neusmiljeno razdirati. Zanimivo pa je, da so kanadski Francozi najbolj trdoživa narodnost v tej državi. Medtem ko se je število anglosaškega prebivalstva znižalo v odstotkih, so francozi Ka nadčani ohranili svoj prejšnji indeks razmnoževanja prebivalstva. V tem času pa je prišlo do množičnega naseljevanja drugih narodnosti, in sicer Nemcev, Italijanov, U-krajincev, ki se lažje vtapljajo v anglosaško okolje. Zdaj se dogaja, da se lahko državljani anglosaškega porekla, ali pa priseljenci najlažje uživijo v današnje kanadsko stvarnost. Ker poznajo angleščino, ne pa tudi fran češčine. Statistike, ki so jih objavili državni organi, dokazujejo namreč, da naraščajo prejemki nameščencev v 36 velikih tovarnah in podjetjih nesorazmerno s poznavanjem obeh uradnih jezikov v Ka nadi. V tej zvezi je zanimiva ta statistika: Jezikovna skupina Višino prejemkov Število frankofonska odst. anglofonska odst. Skupno število nameščencev 19.888 31 69 od 5.000 do 6.499 dol. 7.862 36 64 od 6.500 do 7.999 dol. 5.344 35 65 od 8.000 do 9.999 dol. 3.448 25 75 od 10.000 do 11.999 dol. 1.368 19 81 od 12.000 do 14.999 dol. 994 15 85 od 15.000 naprej 872 15 85 Iz te statistike je razvidno, da se z višjo kvalifikacijo in seveda višjimi prejemki zvišuje tudi število anglofonskega porekla, kar jasno kaže na nacionalno nadvlado prebivalstva anglosaškega jezika. Francoski del kanadskega prebivalstva je še posebej zaskrbljen zaradi vedno večjega vpliva, gospo- darskega in seveda tudi političnega, Združenih držav Amerike, ki nenehoma silijo čez mejo in seveda s tem tudi krepijo pozicije anglosaškega dela prebivalstva. Za ilustracijo današnjega stanja na gospodarsko - družbenem področju v sodobni Kanadi, naj navedemo naslednje podatke: Poklicna struktura prebivalstva Porazdelitev v odstotkih prebivalstva po poklicih in narodnostih: Vsi poklici skupaj 4,705.518 odst. anglo. franko. 2,071.417 1,303.280 (v odstotkih) Člani svobodnih poklicev in tehniki 356.578 7,6 9,3 > 5,9 Upravitelji 481.379 10,2 12,1 7,6 Težaki 324.811 6,9 8,2 6,7 Kvalificirani delavci 1,354.595 28,8 25,5 31,4 Uradniki . 294.059 6,2 4,6 7,5 Kmetje 573.098 12,2 10,8 10,8 Obstajajo tudi velike razlike med obema narodnostnima skupinama glede dohodkov. Posebno pri francoskem delu prebivalstva so pojavi stavk zelo pogosti. Dogaja se nadalje, da imajo državljani anglofonskega porekla veliko večje ugodnost v Quebecku, kot domačini. Na drugi strani pa so francoski državljani v drugih pokrajinah na isti ravni (pod pogojem, da obvladajo angleščino), kot njihovi anglosaški sodržavljani. Naj dodamo na koncu še nekaj podatkov o poprečnem skupnem dohodku v raznih pokrajinah. Splošni dohodek v odstotkih Kanada v celoti 4,414 109,9 87,7 Nova Škotska 3,634 102,6 87,7 New Brunswick 3,499 106,1 85,8 Quebeck 4,227 140,0 91,7 Ontario 4,706 106,9 87,0 Mandtoba 4,434 108,4 82,4 Saška techewan 4,086 109,3 84,9 Alberta 4,595 112,6 93,1 sestvih ter o živinorejskih organizacijah v državi. S pomočjo zbranih podatkov bo mogoče sestaviti okvirno sliko o ustroju italijanskega kmetijstva, hkrat; s tem pa osvetli ti nekatera posebna področja te pomembne gospodarske dejavnosti. Da bi bila možna primerjava s stanjem pred 10 leti. se bodo novi podatki zbirali po istih kriterijih kakor ob splošnem štetju leta 1961. Izslediti zadnjega štetja so bili objavljeni v 93 pokrajinskih zvezkih, in v 5 knjigah za vso državo. Namen ustanovitve vinskega katastra pa je v tem, da bo tudi Italija prispevala svo.je podatke v zvezi z bodočo ureditvijo skupnega vinskega trga v šesterici. Kmetovalce in vinogradnike bodo zbiralci pc datkov obiskali samo enkrat, ih sicer z dvema vprašalnima polama za vsako gospodarsko enoto. V ta namen .je pristojni urad najel 30.009 ljudi, ki bodo skupno obiskali 4 milijone kmetijskih gospodarstev in 2 milijona vinogradnikov. Kmetovalci so dolžni odgovarjati na postavljena vprašanja, in sicer na osnovi člena štev. 18 zakonskega dekreta štev. 1285 z dne 27. ma ja 1929, ki .je bil spremenjen v zakon štev. 2238 z dne 21. decembra 1929. Osrednji zavod za statistiko pa v tej zvezi naglasa, da kmetovalci lahko odgovarjajo na vprašanja povsem odkrito, saj bodo podatki služili le statističnim na menom; po zakonu jih namreč nihče ne sme zlorabljati tako, da bi jih na primer posredoval javnim upravam (beri davčnemu uradu), zasebnikom, itd.. Osnovna enota za štetje .je kmeti,jsko, gozdarsko ali živinorejsko gospodarstvo, to je zemeljska enota, ki se uporablja za pridelovanje kme-tijskh kultur, oziroma na kateri se gojijo gozdovi ali živinoreja. Posestvo tvori ločeno enoto bodisi da ga upravlja gospodar, bodisi da ga vodi spolovinar ali kolon. Izjemoma sodijo med kmetijske enote tudi primeri živinoreje brez ustrezne zemlje, na primer reja prašičev pri industrijskih sirarnah, primeri intenzivne kokošereje (perutninske farme), specializirana svilo-gojstvo ali čebelarstvo, itd. Prav tako se štejejo za ločene živinorejske enote primeri reie živine na občinskih pašnikih in gmajnah, to .je primeri živinoreje brez posebno za to dejavnost določene zemlje. Kaj bodo želeli vedeti zbiralci podatkov? Predvsem to: kdo vodi posestvo: gospodar, spolovinar, najemnik, itd., dalje kaj se pridela na posestvu, koliko delovnih moči je pri tem zaposlenih, koliko glav živine redi posamezna domačija, kako je z namakanjem zemlje, koliko in kakšne stroje ima kdo itd. V zvezi z vinogradi pa bodo zbiralci spraševali predvsem po njihovih razsežnostih (dimenzijah), po prevladujočih vrstah trt in po starosti posameznih nasadov. Na polah ne bo nobenega vprašanja o tem. *•".................................................................................................................................................................um, Cez 36 iet nas bo dvakrat toliko NEW YORK, 22. - Izvedenci OZN so pripravili zelo zanimivo statistiko v zvezi z demografskim po-rastkom zemeljskega prebivalstva. Po podrobni preiskavi in preučitvi podatkov so prišit do zaključka, da se bo število prebivalcev na zemlji v 36 letih podvojilo, število že sedaj presega tri milijarde in pol. Ravnatelj urada za socialne in demografske statistike pri OZN dr. Lincoln N. Dag je javil tudi nekaj zelo zanimivih podatkov, ki so jih izvedenci zbrali, ko so pripravljali statistiko. Julija leta 1969 je prebi valstvo na zemlji doseglo tri mili jarde 552 milijonov enot. Samo v Aziji živi 1 milijarda 988 milijonov oseb, v Evropi 468 milijonov, v Afriki 345 milijonov, v Južni Ame- riki in na Karaibskih otokih 276 milijonov, dalje 240 milijonov prebivalcev ima Sovjetska zveza, v Severni Ameriki je 224 milijonov prebivalcev, v Oceaniji pa 18 mi-lijono in 900 tisoč. Najbolj obljudena država na svetu je seveda Kitajska s 740 milijoni prebivalcev, japonska prestol niča Tokio pa je najbolj obljudeno mesto, saj je prebivalstvo že preseglo 9 milijonov oseb. Tokiu sledita New York s približno 8 milijoni prebivalcev in London s 7 lijonov in 900 tisoč. Dr. Lincoln Dag je poudaril, da je prebivalstvo na svetu preseglo tmeje tolerance». ko je število do seglo dve milijardi enot V zadnhii treh letih je podrastek rojstev ko stanten in znaša 1,9 odst. Junija 1969 so zabeležili porastek 69 milijonov oseb v primerjavi z istim obdobjem prejšnjega leta. Če se bodo rojstva pojavljala z enakim ritmom, 6o prebivalstvo na svetu stalno , naraščalo za približno 70 milijonov oseb letno, kar bo otežko čilo mnogim državam, da bi izbotj šale življenjske pogoje in standard. Verjetno bodo tudi bolj razvite države imele v bližnji bodočnosti precej problemov v zvezi z urbanistiko in s socialnim skrbstvom. Svoje poročild je dr. Lincoln Dag zaključil tako, da ie povedal svoie mnenje glede edine možnosti, ki jo ima človeštvo, da se izogne demografskemu neiploitu*. Edina rešitev naj bi bilo strogo nadzorovanje rojstev. koliko predela kdo tega ali onega blaga na leto, in sicer so vsa tovrstna vprašanja izpustili nalašč za to, da bi premagali vsak odpor glede dajanja zaželenih informacij. V posameznih pokrajinah bodo zbiralci delovali pod pokroviteljstvom statističnih uradov pri trgu vinskih zbornicah, tehnično pomoč pa jim bodo nudila pokrajinska kmetijska nadzorništva. Osrednji zavod za statistiko bo nato zbral podatke iz vse Italije: s pomočjo elektronskih možganov bodo nato dobljene podatke preuredili in primemo predelali. Če ne bo pobuda naletela na posebne težave, računajo da bodo prvi dokončni in globalrv podatki lahko znani že pred koncem letošnjega leta. ______ .i l/ im * • Zaprte zaradi kolere meje s Turčijo ISTANBUL, 22. — Pred prekinitvijo železniškega prometa med Turčijo in evropskimi državami sta odpotovala iz Istanbula dva nemška potniška vlaka. Oblasti so prepovedale promet na teh progah zaradi širjenja epidemije kolere v Turčiji. Bolgarske oblasti so skoraj popolnoma zaprle mejo s Turčijo. Dovoljen je promet samo z bolgarskimi osebnimi avtomobili ter tovornjaki. Vsi potniki morajo pokazati obmejnim oblastem veljavna potrdila o cepljenju proti koleri. Mednarodna organizacija za zdravstvo, ki ima svoj sedež v Ženevi, je sporočila, da je vlada Slonokoščene obale obvestila mednarodno organizacijo, da so v Jej državi zabeležili nekaj primerov kolere. Geismar obsojen na 18 mesecev zapora PARIZ, 22. — Pariško sodišče je danes obsodilo bivšega' voditelja gi banja «proletarske levice* Alaina Geismara na 18 mesecev zapora zaradi ščuvanja na upor Proces je potekal popolnoma mirno in tudi pozneje ni prišlo do ka kih nemirov. Vendar pa je razsodba pariškega sodišča povzročila v številnih francoskih političnih krogih precejšnjo zaskrbljenost. Geismar je vodil francoski izven-parlamentami politični boj proti obstoječemu režimu. Podtikali so mu da je predstavnik francoskih «mai-stov* še prav posebno so ga obtožili, da je s svojim govorom 25. maja ščuval svoje privržence na pretesno demonstracijo do katere ,je prišlo dva dni pozneje. Zaskrbljenost francoske javnosti izvira iz dejstva, da postaja vedno bolj očitno, da francoske policijske in sodne oblašti skušajo preganjati državljane zaradi njihovih osebnih političnih usmeritev, ne da bi te zagrešile kak kazenski prestopek. Geismar se bo moral v kratkem zagovarjati pred nekim drugim sodiščem ter je zato zelo verjetno, da bo prišel na svobodo šele čez nekaj let. PO EKSPLOZIJI PRED JUGOSLOVANSKIM KONZULATOM a Oster jugoslovanski protest zaradi atentata v Melbournu (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 22. — Jugoslovanska vlada je vložila danes odločen protest pri avstralski vladi zairadi bombnega napada na generalni konzulat v Melbournu. V protestu jugoslovanska vlada zahteva sprejetje učinkovitih ukrepov, da bi se zajamčilo normalno delo jugoslovanskih diplomatskih predstavnikov v Avstraliji. Jugoslovanska vlada v svoji protestni noti ugotavlja, da to ni prvi primer, da je zadnja tri leta bilo več podobnih primerov, da krivci za te napade niso bili aretirani in da so neodločni ukrepi proti krivcem le-te samo ohrabrili za nova teroristična dejanja. Jugoslovanska vlada je izrazila zaupanje, da bo avstralska vlada tokrat sprejela učinkovite ukrepe, da bi se krivci našli in kaznovali. Protestno noto je jugoslovanska vlada izročila avstralskemu veleposlaništvu v Beogradu in po jugoslovanskem veleposlaniku v Camberri neposredno avstralski vladi. Avstralski veleposlanik v Beogradu je izročil danes predstavniku jugoslovanske vlade v Beogradu izjavo avstralskega zunanjega ministra McMaho-ma, s katero avstralska vlada izraža obžalovanje in pripravljenost, da poravna škodo, in sporoča, da so že uvedli preiskavo. Zunanji minister McMahom je v Camberri osebno izrazil obžalovanje veleposlaniku Sekulovskemu z zagotovilom, da bodo oblasti sprejele vse ukrepe, da bi se krivci našli in kaznovali. Po vesteh iz Melbourna je policija danes v stavbi jugoslovanskega generalnega konzulata našla še eno tempirano mino, ki so jo vojaški strokovnjaki pravočasno demontirali. B. BOŽIC teritorij. Sicer so Dornberga že (h* Dopisnik lista «Ne\rswe«k» bo moral zapustiti SZ MOSKVA, 22. — Sovjetska tiskovna agencija TASS je danes sporočila, da bo moral dopisnik ameriškega tednika «Newsweek» John Domberg zapustiti SZ zaradi »proti-sovjetske propagande in špekulacije z devizami*. Domberg je tretji ameriški dopisnik, ki ga iz »političnih* raz-logov prisilijo, da zapusti sovjetski' ponoči. krat dolžili ilegalnih dejanj so s tem v zvezi tudi uvedli W zenski preiskavi. V Jemenu pet oseb obsojenih na smrt ADEN (Južni Jemen), 22. _ P« jemenskem radiu so danes spo*® čili vest, da so v zaporu Mansou-"* ^ ustrelili pet oseb, kd so jih ot^ rj| dili na smrt zaradi zarote P1®6 prj vladi. Med obsojenci sta bila V ši guverner Del Quinto, ki j« " | na oblasti za časa predse®®*: , Oahtana Al Shaabyja in Ali A'*' V|8 Alim, ki je bil za časa istega P*®l sedinika član «Fromte za narc*®* osvoboditev*. Na zaporne kazni 0 štirih do 15 let so obsodili še 'l tir nu to se tekr P Ni % ta, »olj« Ni skv( , % 1111111111111111111111 iiiii nuni iiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiaiiiii n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiin umi um n iiiu1"1 Ql(fy ’5! •tot TRŽAŠKI DNEVNIK SEJA DEŽELNEGA SVETA Izjave bivšega voditelja KPF Garaudyja «Combatu» PARIZ, 22. — Bivša voditelj KPF Roger Garaudy je Izjavil ldstu «Cambait», da namerava v kratkem imeti tiskovno konferenco, med katero bo skušal točno razložiti in definirati svoje bodoče delo, ki naj bi prisililo «KPF, da gre izven že zastarelih shem«. Izjavil je tudi, da ne namerava ustanoviti svoje skupine, ker je «KP edina stranka, ki jo Je organiziral delavski razred in v katero bd se rad vrnil«. Po njegovem mnenju, naj bi bila glavna naloga stranke v sedanjem položaju, da ((zbira intelektualce, tehnike tn nove izobražence, ki naj se približajo delavcem«. Poleg tega, je še Izjavil, da bd ((morali odgovorni izbrati ln definirati francoski model socializma«. V nedeljo zaključek druge faze ^operacije Atlantida* VIDEM, 22. — V nedeljo zjutraj ob enajstih se bo zaključila druga faza »operacije Atlantida*, ki se je začela že 24. septembra in ki jo je organiziral eksperimentalni odsek za podvodna raziskovanja. Na dnu jezera so sedaj štiri osebe: Antonio Solero iz Sappade, ki je v podvodnem kontejnerju že od začetka »operacije* in še trije raziskovalci — Gianfranco Galiazzo iz Trevisa, Andrea Candoni iz Venezuele in Valentino Bozza iz Zoppo-le —, ki so začeli svoje delo 9. septembra. LONDON, 22. — Na neki dražbi v Londonu so prodali violino, ki jo je izdelal leta 1722 znani Antonio Stradivarl, za 14.500 funtov šterlLngov (ali približno 22 milijonov lir). Drugo violino istega u-metnika so lani prodali za 11.000 funtov Sterlingov (približno 16 milijonov Ur). Zaključek splošne razprave o zakoni o gradnji cenenih in ljudskih stanovanj 1 Svetovalec Baracetti (KPI) je tahteval razpravo o resoluciji o priznanju prf beneškim Slovencem ■ Zagotovila odbornika Vicaria glede občinskih proraint Na koncu včerajšnje seje deželne- ce, ki se ne marajo voziti vsak ga sveta je komunistični svetovalec Baracetti iz Vidma omenil resni do- godek v zvezi s spominsko ploščo v Šentlenartu v Beneški Sloveniji, kier niso dovolili dvojezičnega napisa. Svetovalec .je dejal, da pomeni to hudo omejevanje narodnostnih pravic prebivalstva. Rekel je. da si njegova skupina pridržuje pravico do nadaljnjih korakov ter da medtem zahteva, naj pride končno na dnevni red resolucija o vprašanju zaščite narodnih pravic beneškega prebivalstva, ki so io predložili komunisti deželnemu svetu ma ja/ meseca. Včeraj se je v deželnem svetu nadaljevala in končala splošna v -• ,/rava o zakonskem osnutku o gradnji ljudskih stanovanj in o zakonskem predlogu komunističnih svetovalcev o posegih za stanov uiia ler zfc sestavo načrtov za naselitvena, industrijska, turistična in trgovinska področja. Prvi je spregovoril včeraj v razpravi komunist inž, Cuffaro, ki je dejal, da ni dal deželni odbor primernega odgovora na stanovanjsko vprašanje, kai potrjujejo tudi kritike, ki prihajajo glede tega iz samih vrst katoliških organizacij (ACLI itd.). Doslej ni bilo z de želne strani nobenega takšnega posega, ki bi stvarno rešil stanovanjsko vprašanje ter se še vedno dopuščajo špekulacije. Poleg tega še ni večina poskrbela, da bi napravili konec sedanjemu neredu v urbanistiki, ki je tesno povezana s pravilno socialno stanovanjsko oo-litako. Pri tem seveda ne gre za tehnično nesposobnost, pač pa za pomanjkanje politične volje za pravilno ureditev teh vprašani- Socialist Pittoni .je v svojem govoru med drugim dejal, da se često prti deželnemu odboru odgovornost za neopravljeno delo, Id ni v njegovi pristojnosti. Dežela namreč ne more sprejemati zakonov, ki spadajo v državno pristojnost. Pittoni je zatem omenil nekatere stvarne primere in med drugim de.ial, da ne mara nihče siliti tako imenovanih «nihajnih» delavcev, ki hodijo od daleč na delo in nazaj, da se naselijo blizu tovarn, če ostanejo raje na svojih dosedanjih domovih Da pa je treba poskrbeti za delav- ctan daleč na delo ter se hočejo naseliti na industrijskem področju, kjer so zaposleni. Vsekakor pa je treba graditi stanovania teh dela v cev na podlagi deželnega načrta o industrijskem razvoju, to je tam, kjer se razvija industrija na sploš no in ne tam, kjer nastane na primer ena sama tovarna. To velja tudi za tako imenovane socialne strukture, to je igrišča, otroške jasli in podobno. Svetovalec dr. Štoka ie v svojem govoru omenil, da regulacijski načrt prepoveduje po vaseh zidavo novih hiš, kar velja zlasti za Kras in sicer zaradi ohranitve »krajinskih in ambientalnih* značilnosti Po drugi strani pa ie treba orno gočiti ljjdem obnavljanje starih hiš, za kar ne dobivajo sedaj nooe nega prispevka in kar jih dejansko stane često celo več. kot zidanje novih stanovanj- Zato naj bi dežela prispevala tudi v ta namen in naj bi kasneje sprejela poseben zakon, ki bi upošteval tudi to plat stanovanjskega vprašanja. To vprašanje je predočil Štoka tudi v svoji resoluciji, ki jo je obrazlož’1. V razpravi so spregovorili tudi svetovalci Trauner (PLI), Morelli (MSI), Zorzenon (KPI) in Rigutto (KD)- Poleg svetovalca Štoke so predložili resolucije tudi svetovalci Furlanskega gibanja, KPI in PLI Svetovalci Furlanskega gibanja so predložili dve resoluciji. V prvi obvezujejo deželni odbor, da predloži še letos deželnemu svetu v razpravo deželp: urbanistični načrt. V drugi resoluciji pa zahtevajo, da se zgradijo stanovanja tudi za gradbene delavce, ki hodijo daleč na delo, česar sedanji zakonski osnutek ne predvideva. Komunisti ugotavljajo v svoji resoluciji, da je treba začeti z načrtno politiko v zvezi z gradbenimi zemljišči, da se preprečijo špekulacije in s tem zniža cena stanovanj. V zvezi s tem obvezujejo peto deželno komisijo, da izvede raziskavo o cenah gradbišč v štirih večjih mestih v deželi. Končno zahteva liberalec Trauner v svoji resoluciji, naj se deželni odbor obveže, da predloži deželnemu svetu v obravnavo deželni urbanistični načrt. K zakonu so predložili razni svetovalci tudi številne popravke. V začetku seje je odboru*® J krajevne ustanove Vicario od&%l na dve nujni interpelaciji k0^ stov in psiupovcev v zvez,' * ičin^J (Od skom tega odbornika na občil*®* J i nrmrnvivi 7C ta moeop rvKAifl*llC£ m pripravijo že ta mesec občinsk® i račune. Po mnenju svetovale®’, ril (V, morejo občine pripraviti prora®j/ takoj, potem ko so bili novi ■ I - gani to upoštevali v zvezi s PH sveti komaj izvoljeni. ■•■■■■ rf« j, tega naj bi deželni in nadzor* čunom za leto 1971. Odbornik je pojasnil, da ie v zi s proračunom občinam P1?1 čil (in ni 'zvajal nanje pr®'1 ‘h *»c 13 *«li naj pripravijo čimprej pror®®( SSj Pio hg, ®Q1 kar je storil z okrožnicami j,® / fTiicta 1A ---SO 'J gusta in 10. septembra letos- f jje. je odbornik seznanil občine '"j >>-* krajine z navodli in mi n isti* jr pojasnili glede zakona štev- «| ki je začel veljati 22. decembri ni. Te dni so štirje pokraiiP-jj radi za krajevne ustanove Kj občinam pisma, v katerih i’*1 f zarjajo na razne zapadlosti dajejo razna priporočila. KoOrijfl tobra bodo isti uradi poslal* j (*e Pio Pie I PQl Je je ( nam pisma, v katerih »'h zvale, naj odbori čimprej Fp ti- zvale, ____tUL________ vijo proračun. V ta namen n£/ skličejo tudi občinski sveti- ^ če bi občine tega ne storile- ll; . — poti1™ odbori, še prej pa bodo kasneje posegli vmes pok*-*!/ opozarjali občine in šele k*L bo izdal predsednik nadzorne^! bora zadevni odlok. To pon*®^'^ ni postopek preoster in da 9e F avtonomije krajevnih ustan°’'hf gre le za spoštovanje zakc^^ kov. % h »le «*• Je «e( S k p i Odbornik .je omenil zamud® I pri sestavljanju proračunov 1J in\ __0. jal, da so to ugotavljali tudi 'j’ ni svetovalci vseh strank. Za r bilo mnogo in vendar je bilo V I lo posegov nadzornih oblasti- j cer le takrat, kadar je bil® jjf' ganje res nujno. Odbornik J® J tovil, da bodo predpise nov®* I* kona vsekakor izvajali postoP^ kel je, da se deželni uradi i*1 J kr»^ ni, ki nadzirajo delovanje - . , ustanov, zavedajo težkoč oW“V sti manjših, pri sestavljanju L 1 čunov. Upoštevajo tudi. da "j * minilo mnogo časa. odkar ! umestili novi občinski svati- Po Z Pii tl