DVIGA K LETO X! GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA JELOVICA, LESNA INDUSTRIJA ŠKOFJA LOKA AVGUST 1982 CEPINE ZAMENJALI STROJI 30. julij 1982 - slovesen dan za Preddvor Dolga leta je bilo potrebno čakati na ta slovesen dan v Preddvoru. Ničkoliko je bilo načrtov, nič koliko obetov in tudi »uradnih« začetkov gradnje, vse skupaj pa se je le vleklo v nedogled. Delavci zaposleni na žagi v Preddvoru pa so iz zime v zimo prezebali in delali v nemogočih pogojih. Še tudi potem, ko je z deli že bilo začeto, je bilo še vse preveč zastojev, da je marsikdo že začel obupavati nad novogradnjo. Sedaj pa je vse pozabljeno. V Preddvoru stoji nova žagalnica, popolnoma taka, kot so si jo delavci tam tudi želeli. Je avtomatizirana, z lupilno linijo, s popolnim razrezom, ki omogoča tudi sortiranje lesa. Stoji že tudi nov energetski objekt, ki sicer še ni zgrajen pa vendarle kot tak obeta, da bo tudi enkrat doživel slovesno otvoritev. Asfaltirano je vse dvorišče, osamela jedilnica sredi tega dvorišča, pa kar kliče po odstranitvi. Tudi po tej plati se torej kaže na še lepši jutri v Preddvoru. Cena res ni bila majhna, saj je bilo potrebno odšteti kar 110 milijonov dinarjev, pa vendar delavci — 110 jih je — so si to s svojim delom zaslužili. Temeljna organizacija si je tako pridobila prvo osnovo za svojo lepšo prihodnost, tudi več mladih bo verjetno kaj kmalu na tem obratu. Je pač takšno obdobje da mladi pridejo na delo veliko raje tja, kjer je vse lepo urejeno in novo. In v Preddvoru bo čez leto in več tako, da bodo mladi tudi lahko zadovoljni, (j. č.) V Preddvoru še ni bil prerezan trak ob otvoritvi nove žage, ko so v obratu Stari dvor že grmeli gradbeni stroji. Del®VC* Tehnika iz Škofje Loke so že odstranili stare barake, in sedaj iz dneva v dan hitro raste nov proizvodno skladiščni objekt. Kako smo poslovali v prvem polletju Slehernega člana kolektiva verjetno zanima, kako se odvija naše poslovanje v letošnjem letu, kajti od tega je in bo odvisen naš osebni dohodek, nadaljnji razvoj in modernizacija proizvodnje. Živimo v času gospodarske stabilizacije, ko se dnevno sprejemajo vse mogoči ukrepi, ki vplivajo na gospodarjenje tudi v naši delovni organizaciji. Že na začetku leta je bilo jasno, da se bo poslovanje v letošnjem letu odvijalo v težkih pogojih. Ista ugotovitev je bila podana že ob sami izdelavi plana, ko so se plansko ugotavljali finančni rezultati glede na predvideno gibanje cen, oziroma vseh stroškov poslovanja. Čeprav je družbeno ekonomska resolucija za leto 1982 predvidevala bolj umirjeno rast cen in nižjo stopnjo inflacije, je vendar po šestih mesecih vidno, da je marsikaj izven okvirov predvidenih z resolucijo in kar je imelo vpliv na dosežene rezultate. Za Jelovico je v tem obdobju značilno, da je kljub preseženemu planu proizvodnje, povečani produktivnosti dela, imela teškoče zaradi stalnega večanja vrednosti zalog, kar je imelo vpliv na tekočo likvidnost. Kljub vsem težavam, ki so bile prisotne v tem obdobju, vendar lahko ugotovimo, da so doseženi rezultati še kar ugodni, da je večji del planskih zadolžitev izpolnjenih. Osnovne značilnosti v poslovanju letos lahko strnemo v sledečem: 1. Plan proizvodnje je izpolnjen 103%, plan prodaje 102% 2. Fizični obseg proizvodnje v tem obdobju je višji za 2 % v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta 3. Produktivnost dela je v tem času porasla za 6 % 4. Delovni čas je boljše izkoriščen v tem obdobju za 5%, predvsem na račun zmanjšanja režijskih ur 5. Letni plan izvoza v prvem polletju je izpolnjen 59 % iz tega sledi: 6. Da je dohodek v primerjavi z istim obdobjem višji za 30%, da je na zaposlenega višji za 29 % Počitniški dom Jelovice razprodan Ko je bil lani kupljen za sicer precejšnje denarje počitniški dom Jelovice je bilo v kolektivu precej tistih, ki so bili proti nakupu in tudi kasneje se je o domu razširilo mnenje, da leži v grdem okolju, da plaža ni dobra, da je slaba hrana, nered in tako naprej. Vendar, kot je bilo že tisočkrat ugotovljeno v turizmu, najboljša reklama je ustna reklama tistih, ki so bili v domu. Tisti, ki se lani niso ozirali na pripombe in so bili v Pulju so namreč bili izredno zadovoljni in prek leta so pač o tem govorili z ostalimi. Rezultat? Dom je bil letošnje poletje povsem razprodan in to vse do 9. septembra. Ce dodamo še precej tistih, ki bodo tam po tem datumu potem lahko rečemo, da je že to leto povsem potrjena upravičenost nakupa tega doma. Morda celo več. Prav to zanimanje bi moralo postati vspodbuda, da bi se kupil ali zgmdil, sicer manjši, počitniški dom tudi v hribih, v bližini nekega smučišča. Za vse, ki pa se letos kljub vsemu niste odločili za letovanje v Pulju pa objavljamo sliko pogleda na marino, ki je v neposredni bližini ppčitni-šhega doma. Jahte so sicer drage, zato pa pogled ne stane prav nič. 7. Da je čisti dohodek v primerjavi z istim obdobjem višji za 28%, prav tako po zaposlenem delavcu 8. Da je dosežena akumulacija višja za 9%, prav tako pa tudi na zaposlenega delavca V tem času so izredno porasli direktni materialni stroški, v primerjavi z istim obdobjem pretekelga leta za več kot 40%. Ce vzamemo v poštev, da je bila proizvodnja in prodaja dosežena in, da smo ob tako povečanih stroških poslovanja dosegli tak rezultat, lahko rečemo, da smo uspešno poslovali. USPEŠNOST TOZD V PRVEM POLLETJU LETA 1982 TOZD Doseženi dohod, na zaposlenega Doseženi čisti doh. na zaposl. Dosežena akum. na zapslenega RANG 1 245.444,76 160.909,19 68.461,45 4 2 241.599,92 156.601,53 50.596,46 5 3 214.224,68 146.428,33 40.790,14 6 4 335.180,54 233.237,95 90.902,46 2 5 330.394,33 240.965,91 112.915,31 1 6 304.535,36 173.200,87 71.604,03 3 9 164.075,04 136.841,51 4.262,64 DO 258.698,93 174.179,78 59.587,68 — V primerjavi s preteklim letom, se je rang uspešnosti posameznih TOZD precej spremenil. Kot najuspešnejši TOZD v prvem polletju je TOZD Trgovina, finančno najmanj uspešen pa TOZD proizvodnja oken Jelobor. Zanimivo, da so bili prav TOZD Primarna predelava lesa-senčila, TOZD proizvodnja oken Jelobor in TOZD Gradnja montažnih objektov v preteklem letu najuspešnejši TOZD. Vzroki za tako nagle spremembe so različni. Na TOZD Primarna predelava lesa-senčila je skozi celo prvo poliletje bila žagalnica v rekonstrukciji in praktično ni obratovala. Prav tako je prišlo na obratu Predddvor in na obratu Kranj do menjave proizvodnega programa, kar vse je zmanjšalo obseg proizvodnje. Poleg tega pa tudi oskrbk z reproma te riali ni bila najboljša (plastika). TOZD Proizvodnja oken Jelobor je najbolj povečal proizvodnjo in tudi najbolj presegel plan. Tudi vsi ostali pokazatelji so med najuspešnejšimi pa vendar slab finančni uspeh. Tako nagel padec finančnega rezultata izvira delno iz internih prodajnih cen polizdelkov, pri katerem kritje ni v enakem sorazmerju do TOZD Proizvodnja oken in vrat, seveda največji del pa gre iz povečanih DIS, ki izkazujejo indeks 146, kar je največ od vseh TOZD. TOZD proizvodnja oken in vrat je prav tako med manj uspešnimi TOZD, kar pa je v prvi vrsti vzrok v zelo slabo akumulativnem izvozu vrat, v neispremenjenenih prodajnih cenah v tem času, ker pa so se nasprotno DIS povečali z indeksom 124. Še vedno pa je med najuspešnejšimi TOZD Gradnja montažnih objektov, koder precejšen del izvira še iz preteklega leta, vedeti pa je tudi potrebno, da je v letošnjem prvem polletju presegel proizvodnjo in dosegel prodajo, kar pa je tudi vplivalo na dosežene rezultate. Kot je že omenjeno so zelo uspešne obe trgovski TOZD. Prcejšen del njihovega uspeha izvira iz popravljenih prodajnih cen v II. kvartalu, prav tako je na TOZD Trgovina presežen plan prodaje in nedoseženi indirektni stroški. Če primerjamo uspešnost TOZD pollletja z istim obdobjem preteklega leta, lahko rečemo, da so rezultati kolikor toliko uspešni, če vendar ravno ne povsod enako. Seveda primerjava z drugim pollletjem pa nam ne bi dala realne slike, kar lansko drugo polletje je bilo za Jelovico izjemno. Zanimiv pa je podatek, da je uspešnost cele delovne organizacije v drugem kvartalu po ustvarjeni akumulaciji slabša za 19%. Vzroki za tako stanje so različni. V drugem četrtletju je imelo na rezultate večji vpliv povečanje cen nekaterih reprodukcijskih materialov in na splošno je poslovanje dražje, kar nam pove predvsem primerjava med DIS 81/82 ter ista primerjava med indirektnimi stroški. Prav tako pa je tudi res, da je proizvodnja v zadnjih dveh mesecih nekoliko padla kar je imelo zopet vpliv na dosežene rezultate. Na osnovi vseh teh podatkov lahko zaključimo, da je bilo naše gospodarjenje v prvem polletju letošnjega leta, kljub neštetim prisotnim težavam uspešno. Vendar ne smemo mimo ugotovitve, da so se nam rezultati prav v drugem tromesečju zmanjšali. Da je temu tako, ni izključeno iskati vzroke v povečanih stroških poslovanja zaradi stalne rasti cen, temveč moramo vedeti, da je v zadnjih mesecih tudi zraven delni padec fizičnega obsega proizvodnje, to je tistega dela, ki pa le skoraj v celoti za visi od kolektiva samega. Če se bo tako nadaljevalo, bi lahko v drugem polletju samo zmanjšali našo uspešnost. Zaostreni pogoji gospodarjenja bodo v drugem polletju zahtevali od celotnega kolektiva še neprimerno več argažiranja in to na vseh področjih, če hočemo imeti na kraju leta kolikor toliko primeren rezultat. Še zlasti pa bo potrebno polno argažiranje na sledečih nalogah: 1. Obdržati fizični obseg proizvodnje na planirani ravni 2. Zmanjševati zaloge gotovih izdelkov skozi povspešeno prodajo, zlasti skozi lastno trgovsko mrežo. Posebno skrb naj se posveti prodaji montažnih objektov, da bo zagotovljeno polno izkoriščanje proizvodnih kapacitet. 3. Mobilizirati vse sile, da se izpolni plan izvoza, kajti od tega zavisi uvoz in nadaljnja modernizacija proizvodnje 4. Skrbi naj se za racionalno izkoriščanje delovnega časa, še posebej naj se vpliva na zmanjševanje režijskih in izpadlih ur, kar bo vplivalo na večjo produktivnost dela. 5. Racionalno naj se ponaša na vseh nivojih, tako pri trošenju dirketnih kot indirektnih stroškov, še zlasti na tistih postavkah, ki so z resolucijo predeljeni in pod družbeno kontrolo. Vedno in povsod naj bo prisotna težnja za izpolnjevanje planskih zadolžitev, ker s tem bomo največ prispevali k naši stabilizaciji. Franc Ziherl Nova poslovalnica v Kragujevcu Že vse od otvoritve poslovalnice v Kragujevcu so se delavci srečevali s precejšnjo prostorsko stisko. Zato je v temeljni organizaciji maloprodaja že dolgo tlela želja po graditvi nove poslovalnice v Kragujevcu, ki so jo tudi začeli graditi pred dobrim letom dni in so jo pred kratkim že izročili svojemu namenu. Nova poslovalnica ima v svoji prvi fazi nekaj več kot 800 kv. m površine, kar je dovolj za normalno delo. Stala je 15 milijonov dinarjev zanjo pa so del sredstev prispevali tudi delavci Bilokalnika iz Ko-privice, ki so kot sovlagatelji prispevali 2,5 milijona dinar- jev. Že sedaj je v načrtu, da bi se prihodnje leto začela tudi izgradnja druge faze te poslovalnice, ki naj bi stala 32 milijonov dinarjev. Marsikdo se bo vprašal zakaj take naložbe v ta del Šumadi-je. Predvsem je treba reči, da je dosedanja prodaja, ki je iz I g 1' • lltM «*•■•»*#*¥■ hww • CHHMrbGHO 30 BOC CHHMUM: Piao|« MM/IMBOJEBMTi Si JELOVICA limit AOKt npMCTMMNUITBO y Hp*ryJ««uy — HilMflMO ll» I*