( List m v • lecaj XLVI1I I Izhajajo Tsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskar jem ane za leto 3 eold. 40 ki za leta 1 90 kr., pošilj po pošti pa za let 4 gold., za pol leta 2 gol te old 70. kr O kr za četrt leta trt leta 1 gold. JO k V Ljubljani 15. januvarija 1880 Ob 8 eg: Seja glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe Kranjske dne 23. decembra 1889. (bakrenega vitrijola). dopisni obrazi. Obrezovanje živih mej Politične stvari. Naši dopisi. Posreduje cepljenje. — Novičar. Razne Razglas zastran modre galice Zemljepisni in naro- reči. Gospodarske stvari. Seja glavnega odbora c. kr. kmetijske družbe obžalovanjem vzame odbor na znanje odpoved lužnega podružničnega predsednika postojinskega Kranjske dne 23. decembra 1889. veleč, gospoda deka kateri je odložil ta Odbor ukrene izraz Seji je predsedoval družbeni predsednik gospod zahval svojo la in častnega kanonika Hofstetterja posel zaradi hude očesne bolezni. ti zaslužnemu gospodu najtoplejšo, cesarski svetnik J. Murnik, navzoči so bili odborniki gg. podpredsednik J. Fr. Seunig, baron Lazarini, Lenarčič, Ogorevc, Povše, Robič, Witschl, dr. pl. Wurzbacb, in tajnik Gustav Pire. predstojnika Odbor m poskrbeti, da dobi podruž novega želnega Kana bora me hvaležno na znanje naredbo vis. de- katere se družbi dva velika oblo vsled Predsednik poroča ob osebnih pozvedbah glede m prostora v deželni hiši v Salendrovih ulicah prepuščata za skladišče. 4 Odbor ukrene toplo priporočati deželnemu odboru prošnjo Alojzija Ferjančiča na Slapu za podporo v kmetijske in gozdarske razstave 1. 1890. na Dunaji predlaga vzprejeti ponudbo tesarskega mojstra Otteja na Dunaji, da priredi paviljon za skupno kranjsko izložbo. ^^P^^^^o poskusnega ameriškega vinograda. Predlog se vsprejme. Na podlogi vsestranskih pozvedeb ukrene odbor odbor Na predlog kostanjeviške podružnice ukrene glavni 1.) delati na to, da dobi podružnica brezplačno sedaj, ko so cene nizke, galice, kolikor bi kupiti približno toliko modre se rabiti. Cena za prodaj utegnilo 1. 1890. na Kranjskem se določi na 33 kr., in sicer z ameriških trt za svoje pos izpremene, nekatere naredbe vinograde 2.) da se nadziranja poskusnih vis. deželnega odbora glede nogradov ter tudi glede troškov zavojem vred. Primankljaj se podpore. Glavni bode pokril iz deželne ^^ ^^ nadziranje; 3.) da priskrbi podružnici podporo za napravo še enega poskusnega vinograda na Čateži in odbor ukrene porabiti iz družbene zaloge primeren znesek, da mu bode mogoče dajati udom galico ceno za ude na 31 kr. 4.) da bode po možnosti oziralo ob prodaji plemenske ceneje. Vsled tega ukrene postaviti Tajnik poroča. Prošenj Z8 grado starim in za- služnim poslom prišlo je 3G5. katerih je bilo 30 prepozno vloženih. Prosilcem, ki služijo po 15 do 20 let, bilo je govedi na Kostanjevico Odbor ukrene priskrbeti podružnici krški podpore za poskusni ameriški vinograd in ravno tako za dva taka vinograda podružnici novomeški. Naredbe C. deželne vlade glede poskusnih 163, po 21 do 30 let 101, po 31 do 40 let 45, in takih, gradov ukrene odbor priobčiti v ,,Novicah služij po 40 in fet pa 26. Tajnik predlaga da ozirom na velikansko škodo --------- --- .....--M —. -.-.J«.IV ua " » ölVl/UV, Al prOti letOŠujO dobodo 20 deželnih podpor po 10 gld. najstarejši posli, leto naši deželi po mrčesih, ukrene odbor izposlovati drugi naj pridejo polagoma prihodnja leta z ozirom na ^400 gld., kateri se bodo porabili za darila, ki bodo na nagrade po določilih temu polaganje, na vrsto. Odbor pritrdi ki se bodo v ta namen ob svojem času objavila tu in določi prosilce, ki bodo nagrajeni Poročilo boštajnske podružnice o ustanovitvi gozdne subvencijskega bika. Posestniku na Gorenjskem dovoli odbor prodati drevesnice vzame glavni odbor na znanje /J Razglas zastran modre galice vitrijola). (bakrenega ® ^^tmo ne Simpatizuje. Sad dober. Marsikom Vsled proŠDje dovolil je vis. deželni zbor mogel na bilo torej žal njen je izredno lep ia tudi če te hruške C. kr. kmetijski družbi primeren kredit galice, katera je, v vodi za J popolnoma zanesljivo toplj kranjski akup modre oiem vrtu imeti ne Da pa to in malem vrtu imet', ke fine hruške vendar moremo na in na trte škrop- poslužimo se ne da bi jih morali cepiti na lesniko po trtah, Z ozirom na to in ker sredstvo proti strupeni rosi po izkušnjah ta bolezen cepimo najprej posrednjega ceplj Na kutino tako hruško ki namreč ž njo trte popolnoma in hitreje nego trtna uš uniči torej na njej rada in veselo raste. Take hruške simpatizuje in .le pokazalo lansko leto kako in ker se sebno te le : revne vinščake ter jim prodajal 80 brezvestni trgo kilo J kupil je uže sedaj ko e glavni je nizka drli galico po 80 do 100 kr. odbor za gori navedeni kredit cena, ter jo bode oddajal ob tovka Albertovka, Gelerto ; leto Angulenka, Godojank 80 po maslenka, Dimon Pastorovka pa cepimo na to tako hruško patizuje. Vzgojujemo jo pa dalj ki s kuti tako kakor svojem času po tako znižani ceni, da bode te troške varstvo svojega pridelka zmagaval za posestnik tudi manj premoženi naravnost na kutino soko deblo na pritlič simpatizujočo hruško ceplj Prihodnj m- bila ne Če pa hočemo imeli vi podlogi, cepimi na kutino ž njo a na Glede na to ker množico kupiti po zelo nizki višavi je odboru posrečilo določeno hruške 100 150 njo pa nesimpatizujočo v ceni, oddajal bode kilo Julijska dekanka kutino ne , hranilka. mpatizujejo te Viljemovka modre galice po 33 kr. z zavojem vred, udom c. kr. kme gresovka, Napoleonova maslenka, klerževka Kon tijske družbe kranjske pa po 31 ki odbor plačal za ude iz družbene Primankljaj bode fovka, žlahtua krasana Marija Lujiz J preziden itd aloge Žirovnik živih Obrezovanje živih Neki vrtnar piše v „Oeconomu' mej : mej. Sadjarjem Skoraj vsako zimo oglodajo drevja. Posebno so jim to Ako sem hotel previsoke meje porezati o obrezovanj sem v primerni visokosti tanko vrvico raznih mestih določil > M , napel pa sem po torej v pravem času zavarovati na več načinov. Eni ovijo drevj zajci odtrgajo slamo všeč jabolka zajci veliko sadnega Drevj moramo pravo visokost in potem rezal oko. Ker mi ni nikakeršno obrezovanje nič kaj na drevje s trnj in oglodajo drevo H izpod rok na oko pa se tudi ni zanašati 11 niKaKersno obrezovanje nič kaj prav šlo J^^Rušnja me uči, da je najbol vrvica zaradi svoje teže ni ostala vodoravna, ^^^^^^^^ (i^evje z redkim močnikom iz kravjaka m je ako sitno To delo zahteva Izkušnj pa lahko storimo z rženo slamo. A lačni Drugi odeneio primeroma dosti časa uči da je ajbolj lam visokosti Vzamem štirioglato lato in pribijem za to sedaj tako de m apna. Vsake tvarine vzemi eno tretjino na njo v tisti maži kacega lepega, suhega dne Drevj , če krvi na- da se lehko posuši v kateri naj bode meja obrezana, počez in ^^^^ ^»azila se gotovo ne dotakne zajec. vodoravno drobno deščico To pripravo postavim na tla tega pa to mazilo pokonča vso Poleg ob mejo, in deščica mi kaže, kako močjo te priprave obrezujem mejo kakor po črtalu naj režem mrčesjo zalego po lu- po bovih spokah in po mahu ter ohrani drevesu gladko lubj (kožo) snažno in Posrednje cepljenje. Omenjal sem uže ob drugih prilikah, da vrtu najbolj kaže pritlikavce vzgojevati. Dajo znovrstnega fioega ter ne ovirajo drugih kultu na šolskem i nam namreč adja, potrebujejo le malo prostora lahko toliko vrst, kolikor Imamo pa na vrtu tudi opazujemo, katere vrste se v je debel. Torej lah natanko dotičnem sponašajo, in jih potem lahko priporočamo ta k raj i dobro namen cepimo jabolka za veče dušenj, za manjše pa na ivančke. Hruške kutino podlogah dočim vestjo. oblike na cepimo pa na vrste jabolčne uspevajo na omenjenih J vendar pa so hruške bolj kočij ter ne uspevajo vse vrste na kutiui. Vzemimo n. pr. k 1 e r ž e vk na kutino, redila bo navadno že v tretjem htu, a lesa bo delala malo e cepimo to hruško navadno pred osmim letom, Kako in poginila že to ? Zato, ker t% hruška Razne Kdaj reči. razmere, tako tudi časa neizpremenj da jih do dobrega obnosi treba konja prekovati ploh morejo podko ostati na kopitu. Kakeršne «o e menj ali Ce kooj delj tak. preano preteče mesec dni mu jih v tem času sila s kopita snemati ni o konjih plitvega in ako se mehkega roga, To velj tudi jbolj tednov držale ga niso morebiti podko kaj t če to re.s kateri kesno raste, uže šest do sedem 7 ---^ -- VV Časom treba jedenkrat razkovali in mu iz nova pribiti Jim rog agio konji raste, naj krepkih in zdravih je konja mej tem poprejšne poJkove prvih štirnajst dni. Pa tudi vsi se prekovati nog J ki kadar delaj ali podko mesca dobre samo toliko obaosij mina konji, kateri mnogo ne dva da ostanej rog naj se prekujejo vsakih štirinajst dni do ne preraste podkov, in ob drugem preko^anji železo primeri. Ni misliti deni zopot v ogenj ter podkove novič _ če konj malo dela, da je zato prekovilo dlj časa nepo Q trebno ego ker te vrste konjem rog še mnogo hitreje raste takim, kateri vsak da pridno delaj Vprašali ste me v pismu > svojega življenja ali ali zapisujem pripetljaj proč Kdor ima na razpolaganje čresla, ki ga usnjarji tujem in drugo temu tako popisujem No kraje velik mečejo naj na novo zasajeno drev koncu maja, najbolje po kakem hudem pospe s čreslom kakih 10 % na debelo, drevesnici ne raste plevel skoraj nič, in 1 ^nico proti čez in čez obhodil Al po katerih po kos Afrike marsikaj sera videl in skusil sem i menim da ne kazalo in tudi popisal tako nasuti Navadno se pišej natisniti mojih potopisov potopisi za dobiček emlj pod čreslom rahla in toliko vlažna, vati drevesnici najhujša poletnja suša izvrstno, narede hitro debele in dolge ostane ne hrepenim po tem in slavo, a jaz da ne more škodo- in tudi vem kako Prečital sem mnof^o knjig te Ceplj uspevajo na potu ekaj se spisujeio Nekaj C? ste radiva se nabere ? se se pa čudovito stejo Iz poganjke, korenine vzlasti starejših, ki so uže bolj prepiše s spisov drugih potovalcev > tega je razvidno kako strese iz rokava pozablj dobro je posipati s čreslom jaz priporočam tako rav- ti prav živo iz svoje večletne izkušnie strah rečmi in grozo tega me Bog varuj da je popis tem mičnejši se jaz ponašal Da to pa ka i, nekaj pa se , ali da vzbuja z izmišljenimi sem sam skusil Sadno drevje očistiš mahu, ne da bi mu škodo- potovanju, zdi se mi premalo ffilVO valo, ako je namažeš z lugom od dnega pepela ter telje ščegetalo Tudi da čita mu primešaš na pela. kih 20 litrov po pol kilograma pe vse drugače, kakor moral pisaü o tukajšnjih zadevah sporočajo razne To zmes moraš skuhati in vročo po deblu namazati. Skoro vsak piše poh knjige in spisi ob Angležih. Angleži so namreč leto malo dneh odpade mah in se ne prikaže več prihodnje ^^ najprednejša moč, pisatelji se jim ližejo, ker priča kujejo od njih darov ali drugih koristi, domorodce črnce pa grdijo, ker od njih nimajo česa pričakovati. * Ako hočeš nadležno mačko proč spraviti s kakega mesta na vrtu, potresi tist prostor s paprikovo Sedaj še par vrstic o tukajšnej vladi Pisal moko. Zlasti v dre so včasi mačke sitne, ker se Vam lanskega leta, kako je tu vrelo. Na srečo sem vzpenjajo in raztegujejo po mladem drevji ter m tako spela z Londona je do odluščaio popje. Drugače je pa mačka v obče na vrtu koristna. sedaj smo uže v marcu vest, da je guverner odstavljen ali > svojem sedeži spoštuje zako Došlo guverner še vedno sedi na uže do tega, da ljudstvo ne i h 86 brani davko ima samo se Poclučne stvari Zemljepisn 16 policaje službe, in ti ne zadoščajo vine zelo napadajo vlado. Vredni v plačevati. Guvern v, ker nobeden ne mara niti za jetnike. Nezavisne no te m narodopisni obrazi * Nabral Fr. Jaroslav. (Dalje.) 147. Teicha. Potopis. Vlada dne vad s sa je imel pred par zagovarjati pred sodiščem. Taka obravna je na- smesna in vesela. Mnogo poslušalcev se zgrne poslušat. Zagovornik je trdil, da vkup. Tudi jaz sem šel je vrednik resnico pisal, da je toraj nedolžen povedal kar avnost, da vladarica Tudi je niti ne sluti vse njeni uradniki počenjajo in kako gospodarij kaj Sod- Kimberley 1875. »o bili v škripcu. Odložili so zadevo, ki bode pred Tu tudi mnogo Indov ki 80 prišli sreče iskat kot ne obležala in zaspala za vselaj na demantovo polj Za težka dela ti ljudje niso, ali Zakon veli, da vsak 5 pa se jim ne poljubi delati. Poprijemajo se le takih del pri katerih malo trpe ali vendar dovelj zaslužijo. > Na mora jih zapisati v zapisnik po poldrug šiling od moža na mesec ki najema na delo Kafre, pri gosposki in plačevati vadno so kuharj takarji, a žene prodajajo ovočj in zelenino. Vsi pa radi zmikajo, prime se jih, kar do beden več ne briga za ta zako poklicala 28 claimovih lastnikov. sežejo šene delavce. „Imamo jih", povedali Ali sedaj se no-Včeraj je gosposka češ, da imajo neogla- Va silna vroči z lijakom, imate zimo in leži morda sneg, tu pa je Na srečo imamo vsakega večera nevihto nam vzduh nekoliko čistita in ohladita. ne bodemo več od za ugovore sodnikove so. n ali plačevali njih In odšii 80 ne zmenivši se Poprej gilanto u » sedaj je ta j bila družba VI uže očitno stopa na dan. Kdor nima Na tukajšnjem trgu prodajajo razne stvari, kakoršnih orožja, prejme je zastonj, kakor tudi strelivo drugej ne vidite z leoparde, hij itd epega Uni mreč živo zverino leve teden so tega blaga postavili na prodajo prav blizu mojega stanovanja. Zveri je Včeraj so imeli „vigilanti" vojaške vaje prav pred do mom guvernerjevim, a policija se ni pokazala. Radoveden sem, kaj bode s tega. bila na ver bal po noči gah, kakor pri Vas > se katera ne psi, utrga sem se ali vendar Levinjo, leoparda > ogromnega pavijana in dva šakala so kupili za coolo giški vrt Kodanjski gleško. Ostalo Pripis. Nezadovoljnost proti vladi raste. Danes so velikem taboru proglasili, da je vse orožje in str^^li na v zverino so pobrali na An- državnem skladišču občinski imetek Odprli 80 toraj magazin in orožje pobrali. Nobeden vladnih ni prišel ne branit. Pa kaj hote ! Premalo jih je. Prav krasen večer Zaslišanje bi bilo kratko, kaj pak. Obsodili me imamo. Luna jasno sveti Na likem trgu je vse živ Štiri stotnije se urijo v orožj bili na več let težkega dela na javnih cestah. Takega Ravnokar je bil Stransky pri meni. Boji se, da ne bukne ustanek. Vprašal me je, kaj mu je stoiiti, da ne Uradnik mi je svetoval, ponižanja bi vendar ne mogel prenašati, zlasti zategadelj , ker ioiajo kaznjenci žeiezje na nogah tudi pri delu. nemudoma izgubim iz ne naj se pride ob imetje svoje. Ima ta domovanje vredno manje 1000 liber šterlingov. Težava je svetovati. naj- Govore, da pride vojna Angleška pametnejše storila, s ako Kapskega Mesta mesta in se umaknem v državo Oranjsko, da mi pova- Ce mi pa povabilo vroče in koj za menoj tajnega bila ne bodo mogli vročiti bi ne prišel k sodišču, poslali bi z lepo red na- policaja, ki mi gotovo pride na sled > a potem huje pravila, ne pa z grdo. Ako pride vojna, navalili bodo zame. novo breme ljudstvu, ki uže sedaj zelo|toži radi visokih plačevanj. Stransky na primer je plačal lani 10 libe' sem Po dveh popoludne sem prejel svarile, ob štirih s Kimberleya proti državi Oranjskej, uže bežal šterlingov od trgovi letos ima plačati 60 liber. potem v Transvaal in dalje na sever. Tako je. Kar sem Mnogi ctaimi so na prodaji, ali nobeden jih noče kupiti. Tudi mene ne veseli več tu biti. Kedar poneha Vam gola pisal istina. o guvernerjih v zemljah zamorskih, vse ie Ali isti o a se ne sme pisati ne govorit tropiško deževje, ki ie letos izredno silno, hočem iti Dospel sem v Pretorijo, kjer sem hotel ostati. Zavil sem drugam. Sedaj so reke in pritoki v Transvaalu napeti, jo v gostilnico, da bi se malo poživil z jedjo in pijačo. Mogoče J da Vam dalje časa ne bodem pisal. Na zdravje! Na mizi so ležale razne novine tudi kimberleyski list Vaš C. P. Government-Gazette". Dihtivo sem segel po njem > da bi izvedel. kaj je novega v Kimberleyu. Zagledal sem 148. Prejel Beg s Kimberleya. Keiskamma nad Vaalom 1880. ( sem Vaš list. Tudi Vam hočem povedati svoje ime. Zapustivši Kimberley sem potoval kot Rus z izmišljenim imenom. Zapazivši toraj pravo svoje ime v listu, bil sem jako radoveden, kaj je napisano o meni. Vsa ta reč se mi je tako vtisnila v spomin, da je nisem pozabil še danes ne. Čital sem to-le: ? V) sodnega dvora v zemlji Grikvov. zakaj se mi ni poljubilo v Prago pisati. Gotovo se spo Viktorija, po Božjej milosti kraljica spojenih kra- minjate zasobnega dopisa, ki sem Vam ga poslal konec Ijevin^Velike Britanije in Irske, čuvajka prava. Šerifu provinciji Zapadne zemlje Grikvov, ali nje oktobra 1874. 1. V njem sem nekoliko opisal razburjenost v Kimberleyu proti guvernerju Tudi sem Vas prosil, da govemu zakonitemu namestniku. Pozdrav. bi tega dopisa ne kazali novinarjem, ker je bilo v njem nekolirio opazk, ki niso bile za javnost. „Slovan" je obelodanil ta dopis. Povabilo gospodu G. P., ki je poslednji čas stanoval v Kimberleyu, da se dostavil slavnemu sodnemu Dotično številko dvoru za zemljo Grikvov v Kimberleyu dne 10. junija 80 nekateri praški gospodje poslali v Kimberley, da tu vedeli, kakošen obrekovalec sem jaz in kake reči sporočam celo o guvernerju v Prago. No, vse žive dni 1875. 1. ob desetih dopoludne. u (Dalje prihodnjič.) laz sam nisem poslal niti da novine. Rečeni članek, angleški in izročili vredništvu enega stavka novinarjem za uničil, preložili so na me novin „Diamond-News PolitičDe ji^tvari. Naslov so mu dali n Poslal z južne Afriko J in obelodanil v „Slovanu" po P. (( Konec februvarija 1875. 1., prav tistega dne, ko sem bil skončal pismo Vam, čital sem v imenovanih ali novinah opazko: „Prejeli smo. ta nam ni jasno, kakov pomen ima. niti. Vredništvo.^ Deželni zbor kranjski. (Dalje.) C. kr. deželna vlada iu c. kr. okrajno glavarstvo Ne moremo ga natis- zo okolico Ljubljansko spričujeta lahko neizmerno bedo, ki jo prouzročujejo povoinji skozi več let na Ljubljan- dopis Prage) Nisem slutil kako nevarno se ta reč mene tiče, skem močvirji. kaka burja se nad menoj vzdiga. Čez kaj časa sem Posebno letos večina močvirskih posestnikov ne prejel na veliko začudenj in strahom svarilo od zna- bo dobila prav nobenih pridelkov kajti pomladi po nega tožbo uradnika pri sodišču, da so proti meni vložili končala je povodenj zimsko setev niži ležečega močvir- > ker sem v nekih čeških novinah zelo razžalil skega ozemlja popolnoma , Povabilo je uže spisano, jutri zjutraj mi leti med 24. avgustom in povodenj > ki nastala po guvernerja. bode vzočeno, in ob devetih bode treba priti k gosposki, ravno tako popolnoma pomladansko Ako bi tajil, dejati me hočejo v preiskovalni zapor in meseca oktobra pa ubogi barj ptembrom, ugonobila je kar letensko setev ni prišel iz po potem se obrniti v Prago po pojasnilo vodnji, ker je deževalo neprenehoma več ko 25 dni Zimska setev je gotovo uže zdavaej zgnjila. Skoda na velike druge potrebščine, za katere moraja katera se je prej skoraj vsako leto cenila na 100.000 gld. skrbeti dežela in drugi skladniki pri vsem tem da so m čez. ^naša letos veliko nad 200.000 gld Za pri njih denarstveni viri do kraja oslabljeni ? zadete reveže, ki nimajo niti semena niti kruha, nabira se po vsi deželi. Dežela bode pripomogla kolikor mogoče, pričakuje se pa v ta nemen tudi kar izdatne državne podpore. največ glede na to, da je uže po izboljševalnem zakonu dovoljeno, dajati doneske do 507o in da se je pri večjih elementarnih nezgodah vedno še dovolila višja državna podpora, n. pr. za Tirolsko z zakonom z dne 13. marcija Te okolščine označijo to osuševalno vprašanje kot čez vse nujno, kar je tudi to leto zborujoča enketa pripoznala v sledečem sklepu 1883, drž. zak. št. 31, pri deželnem donesku 2,911.600 gld. državni donesek 7,382.600 gld. ter zakonom z dne 30. oktobra z državnim 1882 drž zak št 152 Enketa je preverjena, da je nasvetovana osuše- valna. ki preti oJnosno zagradbena dela pričeti zaradi velilte novarnosci, ozemlji po povodnji". Načela o navadnem skladu določujeta deželnega zakona z dn6 23. avgusta 1877. treba kar najhitreje močvirskem dovoljeno državne podpore 500.000 gld. še daljna državna podpora v enakem znesku 500.000 gld., dalje po potrebi neobrestna od 1. januvarija 1. 1886. naprej v 15 enakih 41 in 42 dež. zak. št- 14. Ker pa gre za to, da se poicrijejo troški v okroglem k troškom uravnave reke Dunave po tej deželi v letnih obrokih povračilna predplačila do 1,500.000 gld. Ravno tako pripomore država vsled zakona z dne 6. junija 1882, drž. zak. št. 68, na korist gotovo v dobrem gmotnem stanji se nahajajoče dežele Dolnje-Avstrijske skupnem znesku L400 000 gld katerim sRladati z večjim^ znesku 24 milijonov skozi 21 let z vsakoletnim doneskom doneski ie gotovo tudi dolžnost države in dežele, in ker 700.000 gld., ter se je odrekla letnega dohodka 300.000 80 osuševalna dela izvanredno nujna, priporoča se v tem slučaji, določiti sklad zakonitim potom. gld ) tako da znaša državni donesek 21 milijo predležečem slučaju namerava se odstraniti Da bi se glede sklada med udeleženci in deželo skorej da vsako leto brez izjeme ponavljajočo se povodenj J zadobila načelna podlaga, sklical je deželni odbor na meseca septembra enketo, ter povabil po dva ki napravi pri 25000 oralih posebno dobre ml j 16 dan leto nad 100.000 gld. škode. Vsled tega pričaliuj vsako a de- zastopnika močvirskih posestnikov, mesta Ljubljanskega želni odbor prav gotovo 50 7o državnega doneska. C kr deželne vlade, ter c. kr. okrajnega glavarja za Razen tega prosi primerne podpore od c. kr. državne okolico Ljubljansijo Zastopnika c. kr. deželne vlade in uprave za močvirske posestnike ter utemeljuje to tako-le ) C kr. okrajni glavar so izrekli, da nimajo nikakih višjih Po odobrenih načrtih namerava se z načrta ukazov, da pa hočejo podpirati; naravno je to stvar po vsih svojih močeh nimi osuševalnimi deli znižati povodenj (veliko vodo) a tudi vsi drugi zastopniki niso tako da bo mogli ničesar gotovega obljubiti J metra pod ilovično plastjo, ki se nahaja pod šoto. Iz tega sledi za močvirske posestnike Deželni odbor je naročil stavbinskem uradu, da opravičena nada f da bodo na ta način povodnji moč je na podstavi večje, oziroma manjše koristi skladovnikov, zdelal načrt o posameznih doneskih, katerega so končno vsi udeleženi zastopniki soglasno načelno potrdili. Ta načelno odobreni nasvet ima ta namen: virja trajno odstranjene. Ce se enkrat to doseže, potem bodo zemljišča na močvirji ležeča veliko več dohodka dajala ter bodo po zvršenih izboljševalnih delih (po na- pravi jarKov ter njih vzdrževanj dalj z namakanjem) prositi C kr vlado za 50 o državni donesek ter podpore za močvirske posestnike 2. močvirskim posestnikov naložiti donesek 28 postala najrodovitnejši »vet za njive in travnike. Vende bi se človek samega sebe vedoma motili, ako bi priča koval. 10) se zvrše . da bodo vendar pa v njih korist všteti v ta donesek močviiski osuševalni zaklad, v kolikor je na razpolaganje: in 10 7 vseh 3. določiti deželni donesek z 12 7o 4. donesek mesta Ljubljanskega z troškov s približno 1,380.000 gld. Te nasveti se utemeljujejo tako-le: . Deželni odbor podpira ta nasvet s tem, da se sklicuje na to, kar je bilo uže prej povedano. Dalje se povdarja, da z ozirom: na troške v znesku 1,380.000 gld; , da se tak vspeh mora doseči prej ko nameravane poglobočitve. Nasprotno nij dvomiti, povodnji nasledke opustošenja kazale še toliko let se jih bo določilo za zvršitev napominanih osuševalnih oziroma zagradbeaih del. kolikor J Zaradi tega pa se ne bo smelo prezreti da se za čas teh del omeji donesek močvirskih posestnikov najnižjo voto. Pred vsem je podpisani deželni odbor na z vsemi pri zadnjem posvetovanji zastopanimi udeležei tega mnenja, da bi tudi c. kr. državna uprava pritrd da se močvirski zaklad, ki znaša po računu konec 1888 > 87.070 gld. 70 kr., porabi v kolikor se ne potrebuj za druge take namene na račun doneska močvirskih na osuševalno veliKo ozemlje, ki ima 25000 oral posestnikov njiv in travnikov; na izvrstno pripravnost močvirja za izboljšanje, dati dalje Glede vprašanja, koliko močvirski posestniki morejo je mnenje strokovnjakov, da je najvišji opravičeni . od Ud ti 9 J V/ —^ ---tf «r in mogoči donesek, ki je zahtevati, znesek 40 gld Tsakega hektara. Od tega zneska porabiti bi bilo 25 gld. se ne razdele po davkih za poglobočitve, namenjene za boljše odvajanje velike posestniki višje ležečih in torej povodni in sicer zaradi tega, ker imajo vode, dela. in mrazu mani 15 gld. pa za druge še potrebna izboljševalna izpostavljenih in zaradi tega vi^je obdačenih zemljišč na Če močvirji manj koristi od nameravanih osuševalnih del se vzame ) da bodo močvirski posestniki res kakor posestniki nižje ležečih in torej v večj 5 nevar mogli toliko dajati, iznašal bi potem njih donesek 28%, a vseh troškov, toda s to omejitvijo, da bi ga skladovniki ne nosti nahajajočih se zemljišč. Zaradi tega pa tudi ne gre, da bi se od prvih zemljišč zahteval večji donesek, glede na močvirski zaklad, o katerem se pričakuje, da kakor od onih, glede katerih se pričakuje izdat iz bo v večjem delu na razpolaganje > še pričeli upla- boljšanjo. Pač bi bilo pa pravično, da se pri zemljiščih J čevati po preteku predvidoma pet let trajajoče stavbinske ki daj več dobe > in sicer v prej določenih letnih obrokih. Zaradi davka plačuj dohodka in od katerih se torej tudi več , od enake mere površja zahteva tudi enak tega pa je podpisani deželni odbor primoran prositi, da donesek kakor pri manj rodovitnih, vendar pa izboljša bi visoka c. kr. državna uprava močvirskim posestnikom bolje potrebnih zemljiščih dovolila neobrestno v 20 do 25 letnih obrokih povračilno posojilo v okroglem znesku 300.000 gld. Glede časa, v katerem naj bi se osuševalna dela . Deželni prispevek se je z ozirom na 10% skladovni donesek mesta ljubljanskega, ki se je določil v tem odstotku zaradi koristi, katere bo imelo to mesto neposredno od osuševalnih del, proračunil na 127^, torej Ljubljanice po mestu, v četrtem in petem letu pa zvršila, izrekli so zvedeoci c. kr. stavbinskega urada v Ljubljani ter deželnega stavbinskega urada soglasno, da se v prvem letu zvršila vsa pripravljalna dela, v dru- reke , da gem in tretjem letu naj bi se poglobočila struga v takem znesku, katerega dežela zmogla le v petih stavbinskih letih. Dežela bode namreč pripomogla za ge za vsa dela potrebovalo pet let in da lokalno železnico Ljubljana-Kamnik s sklenenim doneskom 70.000 gld., potem za zgradbo Dolenjske železnice s sklenenim doneskom 500.000 gld.; dalje ji bo treba dati se poglobočila struga cesarskega grabna, taka da bi se potem za zgradbo deželnobranske vojašnice 224000 gld., za zgradbo nove bolnice 500.000 gld., kakor tudi za urav navo stranskih pritokov reke Ljubljanice, potem hudo urnikov Vipavske doline itd. v kratkem času potrebnih 100.000 gld. Iz teh nikakor še ne do zadnje navedenih svot, katere bo izplačati iz deželnega zaklada, je brez- donesek na vsak način najvišja svota, ki jo dežela more dati. dvomno dokazano, da je preračunjeni 127o 107 o donesek mesta Ljubljanskega preraču-nil se je z ozirom na razloček 220.000 gld. med prvim in tako zvanim alternativnim načrtom, ter se je pri tem uvaževalo, da bodo obrežni zidovi, ki se bodo zgra- tudi dili za olepšavo in v izboljšanje zdravstvenih razmer mesta Ljubljanskega, vsled poglobočitve struge Ljubljanice prouzročili mestu več troškov za Kanalizacijo, dalje^ da je mesto uže več takih obrežnih zidov zgradilo ob lastnih troških, da je veliko stanovalcev v mestu, ki morajo uže skladati od svojih posestev, ki jih imajo na močvirji, in končno oziralo tudi na § 42 deželnega močvirskega zakona z dne 23. avgusta 1877. dež. zak. št. 14. ki se glasi: Dolžnost Ljubljanske mestne občine je> da vzdržuje in trebi znotraj pomerija deželnega glavnega mesta reko Ljublj in pa njeno pritočnico Gradaščico kakor tudi dolinsko zatvornico med Golovcem in med Gradom v varstvo Gruberjevega kanala, v kolikor privatno pravne obveznosti ne vtemeljujejo kakega izjemka. vseh ^ Iz navedenih razlogov znižal, oziroma določil se je donesek mesta Ljubljanskega 140.000 gld. (107o). torej tako, da znaša tudi vplačanje doneskov porazdelilo na pet, oziroma 6 let. Po stanji, v katerem se to vprašanje zdaj nahaia, deželnemu odboru v predloženem načrtu zakona ni bila mogoče določiti gotove stavbinske dobe, kakor tudi ne navesti za posamezne skladovnike po stavbinskih letih določenih doneskov. To in vse druge podrobnosti morajo se marveč pridržati dogovoru, katerega bota c. kr. državna uprava in deželni odbor sklenila, zaslišavši prej druge skladovnike. Podpisani deželni odbor ima nasvete, ki jih tu stavi, z ozirom na posebno nujnost tega važnega gospodarskega vprašanja za prvi korak, katerega je udeležencem treba storiti, da se zvrše uže toliko časa zaželjena osuševalna dela ter tako odstranijo povodnji ljubljanskega močvirja. Zatorej jako priporoča sledeče nasvete slavnemu deželnemu zboru, da jih temeljito pretresuje ter o njih primerno sklepa. Slavni deželni zbor naj sklene: r . Priloženemu načrtu zakona se pritrdi; . deželnemu odboru se naroča, storiti brez odlašanja potrebne korake pri visoki c. kr. vladi, da izpo-sluje pri visoki c. kr. državni upravi ustavnim potom : državno podporo, znašajočo 507o ^^eh troškov; neobrestno posojilo v znesku 300.000 gld. za močvirske posestnike; oproščenje od kolekov in pristojbin glede listin in pravnih opravil, ki bi bila potrebna vsled tega pod- vzetja; privoljenje, da se sme razpoložljivi del obstoječega močvirskega zaklada na račun doneska močvirskih Glede razdelitve doneskov močvirskih posestnikov posestnikov porabiti ? tako da bode s priloženim se omenja ? da bilo brezdvomno prav in pravično, da načrtom zakona nameravano osuševanje močvirja \ zagotovlj J da se bodo dela ako mogoče pričela striji zvestim slovenskim okoličaaom. Primorskim Slo leta 1890. ter zvršila v teku naslednjih štirih let. vencem pri tej priliki kličemo: Čujte in pazite in glasite se na pravem mestu! Vigilantibus jura! — Shod slovenskih poslancev v Ljubljani. Ker se . Deželni odbor se pooblašča, da zaslišavši druge udeležence sklene z visoko c. kr. državno upravo v smislu sklenenega načrta deželnega zakona za zvršitev izbolj- je od neüaterih gospodov poslancev izrekla želja, da bi sevalnega dela potrebni dogovor in da torej stori po- ge sklical shod slovenskih poslancev tekom t. m., raz-trebne korake, pri tem najskrbnejše varujoč koristi de- govarjali so se vsled vabila klubovega predsednika o žele in izboljševanja. tem vprašanji v Ljubljani bivajoči deželni poslanci in Naši dopisi. t Iz Igubljane. — Primorski Slovenci. Ko je baron Pretiš dobil modro polo, pričakoval je vsakdo, da se politična uprava na Primorskem spremeni koreniti. ker jasno je bilo vsakemu, da je narekavala to važno osebno premembo skrb za avstrijske državne interese. Za tržaško namestniško mesto je teško najti na vse strani sposobne osebe, toda, ko je Pretiš odšel 1 sodil vsakdo, da ima vlada že zbranega mu naslednika. Poka- m zalo pa se je, da ni bilo tako, ker izročilo se je začasno vodstvo namestništva Pretis-ovi desnici, dvornemu svetovalcu Rinaldiniju, in takrat se je reklo, da pač ni mogoče tikoma pred volitvami v deželni in mestni zastop postaviti na tako odlično mesto moža, kateremu bi oči-vidno prvi politični korale, vodstvo, volitev moral spod-leteti in ga s tem spravil ob veljavo. Rinaldini vodil je torej mestne volitve tržaške. Ali je ta korak imel kaj vspeha ali mu je spodletel ? Ves političen svet trdi, da mu je ta korak popolnoma spodletel in sicer so o tem vprašanji čudovito soglasni slovenski in laški tr- žaški glaso in prav tako tudi patrijotični nemški časniki in politiki, le tržaški vladni glasovi trdijo, kako sijajno se je obneslo postopanje Rinaldinije-vo, da je bil po teh volitvah sijajno pokopan iridentizem v Trstu in videti je, da je osrednja vlada v Beču te tike tr- žaške sprejela za prave pravi zlate, ker Rinaldini postal je c. kr. namestnik v priznanje njegove izredne spretnosti, izredne zato, ker je plačilo mu pripoznano za to delo izredno veliko. Po volitvah ostalo je v Trstu lopo vse pri starem. stari mestni zastop (deželni v zbor), stari župan (dež. glavar), stari njegov namestnik, stara tržaška lahonska politika, edino, kar je bilo novo. bil je nagovor na- mestnikov na novo potrjenega župana, v katerem izreka, da Trst mnogo podpor potrebuje od države in da si mora zato prizadevati da pridobi dobre razmere z vso državo. (Bivši in sedaj zopet potrjeni mestni župan o tem lahko povedal kaj več in dr. Smolka tudi.) — No in kaj je odgovoril spreobrnjen župan Bazoni na to? odgovoril je slovesno, da Trst mora čuvati najskrbnejše 80 z ozirom na sedanji politični položaj in na kratek čas do otvorjeoja državnega zbora sklenili, da se shod izkliče ob Veliki noči. Jezičnik, XX.VIL leto, s katerim je gospod pisatelj profesor J. Marn letos pomnožil dolgo vrsto zanimivih spisov svojih, ima naslov „Svitoslav i Danica" Monsignora Luka Jerana (Svitoslava) kaže nam o tej knjigi gospod pisatelj v zvesti naravni slii^i tako f da prihodni pisatelj našega narodnega razvoja nahaja v tej bogato gradivo, s katerim je do pike zvesto risano in nesebično delujočega železno delovanje neumorno značajnega moža — ponižen gospoda bvitoslava, ki sicer sam lu sieromen, vse hoče storiti tako, da se njegovo ime ne imenovalo in da bi svet ne čul o njegovi dobrotljivosti. — Knjižnica družbe sv. Cirila in Metoda, IV zvezek. Junaki, I. knjižica, je naslov 88 strani obsegajoči ravnokar rasposlani knjižici družbe sv. Cirila in Metoda. Junakov Slovencev kaže nam knjižica, ki je enako v čast vodstvu družbe, kakor pisatelju nrosp Fr. Hu ba d-u 24 v prav toliko krajših ali daljih povestih, katerim jo na čelo postavljena lepa slita blejskega jezera, vmes dodana slika: „Ernest železni pred Radgono". Gorko priporočamo to knjigo naši mladini, pa tudi odraslim ne samo Slovencem, temveč posebno še političnim nasprotnikom, da do- 3 SO iz živih dogodb prepričajo, kaUo živo v krvi j moljubje Slovencem, pa tudi družbi sv. Cirila in Metoda, katero nasprotniki tako ladi obrekujejo. « — Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda imelo je dne 8. tm. pod predsedstvom gospoda prvomestnika prof. Tomo Z u p zočih a n-a svojo 32. sejo, pri kateri je bilo nav-odbornikov ter je g. prvomestnik naznanil, da je IV. zvezek knjižnice „Junaki" zgotovljen ter se bode prodajal po 25 kr. Crosp. Jaka Zabukovec, c. kr. računski revident, praznoval je dne 11. t. m. 401etnico svojega službovanja. veseljem čestitamo! — Gosp. Jurij Deisinger, trgovec in člen mestnega odbora in krajnega šolsKega sveta v Škofji Loki, umrl je tam dne 10. t. m. — Odbor za Fr. Erjavčev spominek polaga račun o nabranih doneskih 2651 gld. 12 kr. > o vsih troških svojo latinsko narodnost in zažugal je z brezozirno stro- 844 gld. 61 kr., kot ustanova za hčerki Erjavčevi ostane gostjo onim (slovenskim) agitatorjem IZ okolice, ki bi 1810 gld., od te svote dobivate hčerki vsaüa polovico polovico glavnice. Oskrbo hoteli motiti to prizadevanje. Upamo, da vsaj vlada ne obresti, s 24 letom pa vsaka bode preslišala tega pretenja nasproti domoljubnim Av- vanje ustanove pristaja „Groriški ljudski posojilnici" even tuelno „Matici Slovenski" skupno z varuhom ml. hčerk g. Fr. Ferfiliom. Vreme. Še le četrti dan je, odkar je z Ljubljane Hrvatski deželni zbor je pretrgan za mesec dni zaradi bolezni influence. Ogerska. — Dne 11. tm. pričelo se je zopet zboro- zginila stalna megla in se po dnevi zopet vidi solnce. vanje državnega zbora in nadaljuje se budgetna razprava Gorkota nastane deloma v popoludanskih urah in sega o proračunu trgovinskega ministerstva. Strastno se je , sicer pa gorkomer kaže 2--3 ® mraza. Sneg govorilo za lastno ogersko brodarsko podonavsko društvo do stopinj je še po mestu in po polji, vendar pa je že mnogo napadov na ministerskega predsednika pa do sedaj še kopnega da ni bilo. Časniki so poročali nadžupanu Peštanskemu Rath kako bil cesarjev adjutant i pismeno naznanil. Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja. Na dunajski borzi (trgu za javna dolžna neprijetna je bila cesarju novica, da namerava Budapest Košut-a izvoliti za svojega častnega meščana, in da cesarja ne bode nikdar več zgodi ako se to res pisma) je zadnje tedne cena šla urno na kviško tako, da je Tisza Morebiti je to nekoliko pomagalo, resnica pa je t da na priliko naša enotna papirnata renta, za katero nekaj časa, s tem da je obljubil pravil z neodvisno stranko premirje za se od 100 gld. imenske vrednosti na leto plačuj gld. 20 kr. obresti', danes že stane 88 gld. 40 kr državni papirji ne donašajo toraj več 57o obresti » po naši kar zakona predložiti v kratRem tako budgetom načrt domovinskega da pride takoj za v razpravo v državnem zboru. Napadi na panja, ki ga uživa naša država konu je znamenje velikega zau in pa dokaz splošnega zaupanja v evropejski mir. Onim igralcem na borzi, ki žele niske cene v svoje namene, Tiszo imajo slediti sedaj Dri razpravi o finančnem za ki so to naravno ni novic, katere všeč, mogl Ruska opozorila je po svojih zastopnikih vlade^ podpisale Berolinsko mirovno pogodbo, da se z zato si izmišljujejo vsakovrstnih zajemom Bolgarske vlade, s katerim je zastavila dohodke vojih železnic, krha ona pogodba, ker za vojne stroške iznemiriti občinstvo gotovo da tem virom ima se pripisovati novica, ki se je minule ki so vrniti Ruski dni na bi se 1 d a rs t nanjala preko Francoske po Evropi, kakor ne preostaja zadostne zastave J da Bol m e ra v al cesar odpovedat v 1 a garska vlada je neki na to odgovorila, da je Ruska že nekaj let prostovolj Ni nam treba dostavljati, da so to novico po svot v Bolgarij ustavila sprejemanja dogovorjenih vsem svetu takoj spoznali za raco nihče. in da je za one stroške. Avstrijska in Angleška vrjel ste se ve da, tudi pri tem vprašanji na strani Bolgarske Na Dunaji se je mudil te dni ogerski pravosodni minister Silagy in tudi to se je porabljalo v podporo onega ozemlja v južni Afriki Bismark pa podpira Rusko Angleška je Portugalski do T hudo ugala gled da pred omenjene race, samo, da se je zasukala tako, se namerava nasledništvu odpovedati nadvojvoda Karol prilastuje pokroviteljstvo katerega si Angleška Portugalska je na to odjenjala stala je pa v Lisabonu ministerska kriza f Ker minister Ludvig svojemu starejšemu sinu na korist. Tudi to je ki že posluje 5. leto dalo je ostavko. Francoski dobro znano se ode take race. Ves svet namreč zarad tega ravnanja angleško vlado ojstro ve, da je nadvojvoda Karol Ludvig strogo konservativen Španska Vsled obolenj kih in katolišk značaj, liberalnim krogom tak ni povolji in zato si skoraj enkrat zmislijo hovim željam. mladega padaj kralj od naslednik tožena je ministerska kriza. Kraljica Kristina se ne par mesecev tako po novico, kakoršna ugajala nji gane od postelje kraljev nad teden dni ni slekla in trdi da šla % Ogerski pravosodni minister bil je nekaj dni na Dunaj J poklonil se je med drngimi tudi on povodom novega leta, sedanjemu prestola-nasledniku Karolu Ludoviku, posel, ki ga je imel poluradna poročila — bil je v tem, pravosodnim ministrom posvetoval vojaškega kazenskega zakona. nadvojvodu pravijo da se je z avstrijskim občuduje toliko materno Ijuoezen. dni pa se tudi zdravje kraljevo toliko boljša nadejati, da Bog ohrani dragoceno življ kraljiča. se, da se kraljica že počitku. Ljudstvo Po naznanilih zadnjih J da se sme mladega pa o načelih novega Žitna cena v Ljubljani 8. januvarija 1890. Hektoliter: pšenice domače 6 gold. 66 kr. Razp v konferenci Čehov in Nemcev v mini nadaljujejo in videti je, da so o^sa 3 gold. 09 kr. — ajde 5 gold. 20 kr. J rJ e raz sterskem predsedništvu do sedaj imele že dejansko nekoliko vspeha delitve deželnega kulturnega sveta, glede druzih vprašanj pa se je nabralo zadosti gradiva in doseglo sa je de 7 gold. 55 kr. kr. turšice rži 4 gold. 71 4 gold. 87 kr. soršice banaške 4 gld. r. ječmena 4 gold. 39 kr. 3 gold. 03 kr. 100 kilogramov. Krompir V K ran j i. loma tudi pojasnila. Bistvo pa se po sklepu konference ^ Hektoliter: Pšenica 6 gold. 18 kr. — Rrž 4 gold. 55 kr. Turšica 4 gold. 54 kr. vedno ima poročila tajno, toraj so verodajna sedaj samo uradna ki pa devajo samo čas in predmet razprav I gold. 22 kr. 1 gold. 60 kr. 44 kr. Ajda 4 gold. 22 kr. Seno 2 gold. kr. ^ Ječmen Slama 100 kilogr, äpeh 1 kilog.. Odgovorni urednik: Cfustav Tisk in založba: J. Blasnikovi nasledniki