ODLOČNA BORBA . Mesecboja
ZA IZVAJANJE ZAKONA alkMzmu
Mesec november je posvečen čim večji meri. Tudi način boja
Heodgovomo f@ početjs, ko ponekod krčijo predmetnik in črtajo ure zaradi »pomanjkanja« sredstev
Občni zbori sindikalnih podružnic so v največjem razmahu. Povsod letos zelo živahno razpravljajo o izvajanju zakona o financiranju šolstva ter o vseh spremembah, ki so v ^vezi z njim Pastale ali se še obetajo. To so Predvsem vprašanja kot zagoto-vitev zadostnih sredstev za uspešno delo vzgojno izobraževalnih ^stanov, analiza delovnih mest ter pravilniki o nagrajevanju Prosvetnih delpvcev.
Plenum Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev LRS je 29. septembra' letos nedvoumno Potrdil, da imajo sindikalne podružnice odgovorne naloge v zvezi z izvajanjem zakona o financiranju šolstva. Predvsem je njihova naloga v tem, da s svojimi si'lami pripomorejo k ekonomski csamosvojitvi ustanov; tej nalogi pa bodo kos le taki kolektivi, hi se bodo uveljavili kot organi ^rnoupravljanja. Plenum je dale priporočil kolektivom, naj ta-hpj začnejo pripravljati pravilnike o nagrajevanju. Pri tem naj
orientirajo, na povprečne dohodke drugih služb z enakovred-no kvalifikacijo v okviru komune. Iz tako dobljenih globalnih v/ot naj bi nagrajevali prosvetne delavce na osnovi določil pravilnika. Namen teh novosti je ta, da se iznebimo proračunskega, Administrativnega načina nagra-isvanja, ki je postal v času vedno večjega uveljavljanja samo-dpravljanja na vseh področjih dažega družbenega življenja moč-"A pvijattp,di- za izboljšanje- ma-ujialnega položaja prosvetnega riadra in seveda kvalitetnejšega dnfa vzgojno izobraževalnih ustanov
O vseh teh vprašanjih je raz-ptavljalo predsedstvo Republi-skega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev v sredo 15. novembra. Seje, ki jo Je vodila tov. Slavica Zirkel-dachova, so se udeležili tudi nekateri gostje: predsednik Sveta “A šolstvo tov. Vladko Majhen, jjetar Sveta za šolstvo tovariš -udvik Gabrovšek in pomočnik ekretarja Sveta za strokovno distvo tov. Zdenko Rogelj.
., ?nova je treba poudariti eno: ikjer na nobeni šoli ne bi letos Prišlo do težavne situacije glede [Materialnih sredstev, ko bi bile 'ZVršene vse obveznosti, ki jih dbčinam in drugim teritorialnim ehotam nalaga zakon o financi-rariju šolstva. Za letošnje leto ‘bi [Morali družbeni skladi za šolstvo Irheti vsa redna proračunska Sredstva kot so jih šole dobivale ?Mslej, razen tega pa še sredstva,
drugih virov, kot jih našteva ^kon o financiranju. Ne samo,
svetnega kadra. Gre za mnogo več — za celotno prosvetno politiko, za odnose, ki so se ponekod na občinskih ljudskih- odborih uveljavili do prosvetnih ustanov, do vzgojno-izobraževalnega dela. Ne moremo več mimo tega, ker nam položaj sam narekuje odločno borbo za uveljavljanje zakonskih pravic in uredb, ki prav tako jasno in nedvoumno uvajajo v prosveto nova načela naše družbene ureditve, izhajajoč iz načela družbenega upravljanja. Če se začenja med učiteljskimi kolektivi'proces, podoben uveljavljanju delavskih svetov in nagrajevanju po delu v gospodarstvu, ne more nihče trditi, da so zahteve šolnikov za pravično priznanje njihovega dela in za ustrezno nagrajevanje pretirane — dokler temeljijo te zghteve na ekonomskih izračunih in v okviru povprečnega standarda v komuni.
Prav .tu pa je morda ena izmed napak, ki jih zagreše učiteljski kolektivi:	pravilniki za
nagrajevanje prosvetnih delavcev, kolikor smo jih doslej videli, vse preveč izhajajo iz starih -osnov, iz plačilnih razredov itd., ne pa iz objektivnih analiz delovnega
mesta. Sele iz vsestransko utemeljenega položaja in dejavnosti ustanove bo lahko kolektiv šole postal dejanski upravljavec in bo tudi odločal o tem, kakšna in koliko učnih mest je na šoli potrebnih. Šola mora postaviti točno ekonomsko ceno svoje dejavnosti, stvar občine pa je, da uredi — s pomočjo družbenih skladov za šolstvo — redno doteka-nje sredstev za nemoteno delo šole.
Analiza investicij v celokupnem proračunu nekaterih občin bi nemara pokazala marsikaj zanimivega, predvsem to, da gredo sredstva včasih v stvari, ki niso nujno potrebne, vsaj ne tako nujno, kot je nujno nemoteno delo šol, ker je šolanje državljanov FLRJ ustavno zajamčeno. Kaže, da nekateri ljudje pozabljajo, kako neodgovorno je početje, ko samovoljno črtajo posamezne ure v učnem načrtu ali krčijo predmetnike in podobno. Politika šolstva v okviru komune naj bi šla za tem, da se tej' dejavnosti najde ustrezno mesto med vsemi ostalimi, ne pa, da se vedno nekje odriva in se naposled znajde na zadnjem mestu.
Tudi ni povsem jasno, čemu zdaj načenjajo na nekaterih občinah (in okrajih) diskusijo o ustanoviteljstvu.
Otepanje politično teritorialnih enot, kdo bo šolo prevzel, ni prav nič v skladu z zakonom; zakon je na novo uvedel le sofinanciranje, ki ga lahko uvede ustanovitelj. Vsi soustanovitelji so pogodbeno vezani. Nepotrebni so vsi računi, ki jih zdaj nekatere šole pošiljajo naokrog, da bi zbrale sredstva, potrebna za delo ustanove.
Vsa pozitivna stremljenja naše družbe, ki so se zdaj odločno usmerila v šolsko problematiko, moramo samo podpirati z akcijo z naše strani; pozabimo na plačilne razrede in vso zastarelo aparaturo starega družbenega ustroja. Najti je treba instrumente, ki bodo v skladu z našimi družbenimi stremljenji; najti v okviru naših prizadevanj za čimbolj kvaliteten, sodoben pouk mladih generacij tiste elemente, ki bodo pomagali ustvariti materialno osnovo za takšno delo vzgojno izobraževalnih ustanov.
D. H.
boju proti alkoholizmu. Rdeči križ Slovenije ne stopa pred slovensko javnost samo, da opozori na tako važen zdravstveno-socialni problem, kot je alkoholizem, in da morda še stopnjuje svoje napore, ampak predvsem z 'namenom, da organizira ta boj na mnogo višji stopnji kakor vsa leta doslej. Lahko govorimo celo o zgodovinski zmagi RK na tem področju. Glavni odbor Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije je namreč sklical vse množične organizacije in ustanove, ki so kakorkoli povezane s sočialno-zdravstvenimi problemi naše družbe, in te so izvolile poseben republiški odbor, pač z nalogo, da bo koordiniral akcije vseh naših družbenih sil na tem področju. V naši današnji družbi so — za razliko od podobnih predvojnih akcij — vsi socialno-zdravstveni problemi brez izjeme skrb naše celotne družbe. Drugače tudi biti ne more! Zato RK ne zbira in ne organizira državljanov, ki bi se hoteli aktivno boriti proti alkoholizmu in širiti treznost med ljudstvom, v neko posebno organizacijo, ker menimo, da je boj proti alkoholizmu dolžnost vseh množičnih organizacij, ki jih je rodila naša revolucija. Zato jih je treba mobilizirati v
OBČNI ZBOR V CERKNICI
Dohodek prosvetnega delavca naj se prilagodi ekonomski ceni njegovega dela
so občine začele stiskati s
j Adstvi iz rednega proračuna za Žal vo’ temveč so povsem pridr-a‘e za druge namene tudi tista sdstva, ki so jih doslej dajale j? investicije v šolstvo, ta sred-s,vn pa znašajo za področje Ljud-r*6 republike Slovenije nič manj y0t blizu dve milijardi dinarjev. Mrašujemo se, kje so ostala ta Sr^stva.
» Prišel je čas, da kolektivi po ‘Ah im sindikalne organizacije toSMo postavljajo ta vprašanja. e Sre le za osebne dohodke pro-
Letos so prvič zborovali skupaj prosvetni delavci občin Cerknica in Loška dolina. V kratkem je predvidena zdrhžitev obeh komun, zato sta se ob tej priliki obe sindikalni podružnici združili v eno samo. Zborovanje je bilo dobro obiskano s strani učiteljev, predstavnikov občinskih političnih forumov in upravnih organov ter zunanjih gostov.
Zjutraj je predaval pedagoški svetnik Jože Žabkar o uporabi flanelogramov, ki jih je izdala Mladinska knjiga za pouk matematike na osnovni šoli.
Sindikalni del zborovanja se je pričel s poročili obeh dosedanjih predsednikov: prof. Habeta in tov. Furlanija iz Loške doline. Poročilo prof. Habeta je načelo problem neskladnosti razvoja šolstva‘z razvojem gospodarstva. Pri tem sta najbolj prizadeta osnovna šola in pa prosvetni delavec. Razdalja se veča in povzroča težko popravljive posledice, ki jih bo bližnja bodočnost, če ne bo revolucionarnih sprememb, še bolj povečala. Neugoden položaj v prosveti ilustrira dejstvo, da je samo v ljubljanskem okraju odšlo iz prosvetne službe okrog sito ljudi. Pomanjkanje prosvetnega kadra je zadelo predvsem gospodarsko šibkejše obrobne občine. V naši občini se je to jesen zgodilo, da so iz razvite osemletke do zadnje učne moči vsi zaprosili drugam. Na jesen so pouk za silo pokrpali z nezadostno kvalificiranimi novinci in kadrom, ki je bil pri-
tegnjen iz drugih, tudi nepopolno zasedenih šol. Štipendisti, namesto, da bi zasedli prazna mesta, vračajo štipendije in se zaposlijo drugje. Vzrok je eden: delo v gospodarstvu, čestokrat mnogo lažje in manj odgovomo, je mnogo bolje stimulirano. Dohodki v gospodarstvu so letos porasli za 36 procentov, v prosveti pa le za deset.
Neugodno na razpoloženje prosvetnih delavcev vpliva tudi napačno vrednotenje umskega dela. Nedvomno je to odraz nizke stopnje proizvodnje, kjer prevladuje ročno delo, umsko delo pa v tem procesu ne pride do veljave. Naraščanje proizvodnosti pričakujemo lahko predvsem le od uvajanja mehanizacije, ki je plod človeškega uma in ki bo človeka osvobodila težkega dela. Prav iz tega naziranja izvira zahteva po čim širši izobrazbi vseh državljanov. Najvažnejša vloga v tem pfocesu pa nedvomno pripada šoli, s tem pa vsa pozornost družbe. Sredstev za šolstvo je daleč premalo. Se ta pa se često neracionalno trošijo. Sklad za šolstvo v občini Cerknica financira 12 šol s 1500 učenci. Razpon stroškov na učenca se giblje od 28.000 na razvitih šolah do 56.000 na enorazrednicah. Pri tem je treba upoštevati, da je nivo pouka na zadnjih zaradi objektivnih razlogov nižji kot na razvitih šolah. Učitelji teh šol sami predlagajo, naj se ukinejo, za učence pa preskrbi prevoz v centralne šole. S prihranjenimi sred-
stvi bo v dveh letih mogoče odplačati vozila in kriti stroške prevoza. Učenec bo dobil temeljitejšo izobrazbo, učitelj pa, ki je po navadi začetnik, ne bo izgubljal idealizma ob petrolejki v razpadajočih poslopjih in prehudih delovnih obremenitvah.
Nadalje je bilo v poročilu analizirano delo prosvetnih delavcev. Anketa je pokazala, da znaša povprečni delovni dan posameznika deset ur, da so prosvetni delavci pogosto edini iz-venšolski prosv. delavci in da na šolah vodijo poleg svoje učne obveznosti celo vrsto dejavnosti od mlečne kuhinje in krožkov do šolske zadruge. Žal pa to delo in priprave na pouk le redki laiki vidijo in priznavajo.
Odbor je posvečal skrb strokovnemu in idejnemu dviganju članov. Med letom je dovršilo večerno politično šolo skoraj polovica članov društva. Delovali so aktivi: za nemščino, petje, aktiv likovnikov, aktiv za zgodovino in zemljepis in posebno aktiv učiteljev enorazrednic. Kot že nekaj let nazaj je bila tudi letos ob koncu šolskega leta poučna ekskurzija v okviru načrta sistematičnega ogleda vseh delov Slovenije. Za lansko dolino Trente in Gorenjske je prišla letos na vrsto Logarska dolina, Velenje in Celje.
Nazadnje je predsednik spregovoril še o novem financiranju v šolstvu o novih merilih, ki naj zagotove šolam več sredstev in pravilno ovrednotijo poklic prosvetnega delavca.
Raizprava se je razvijala največ okrog tega problema, ki ima ključni pomen aa kvantiteto in kvaliteto reformirane šole.
Tehtne misli je prispeval tajnik rep. sind. prosv. delavcev tov. Geza Cahuk. Argumentiral je zaostajanje prosvete za gospodarstvom. Realna vrednost sredstev
spričo porasta življenjskih stroškov ostaja na istem mestu ali ponekod celo pada. Zahteve prosvetnih delavcev za zboljšanje materialnega položaja ne smemo jemati kot kruhoborstvo, gre za več, za odpravo negativnih posledic, ki jih je vneslo v šolstvo nepravilno vrednotenje te panoge družbene dejavnosti.
Kvaliteta naše šole pada. Dvignili jo bomo, če bomo dali učitelju veljavo; družbeno vrednotenje dela se kaže v tem, koliko je to delo plačano. Občinska blagajna naj ne bo merilo za njegove dohodke, le ta naj se prilagodi ekonomski ceni prosvetnega dela. Ekonomski izračun naj določi instrumente delitve družbenega dohodka, ki bodo zagotovili dovolj sredstev za nagrajevanje prosvetnega dela.
Delitev sredstev v ustanovi je izključno stvar kolektiva. Prezgodaj je postavljati merila nagrajevanja po učinku. Nimamo še meril za merjenje tega v prosveti. Se v gospodarstvu, z desetletnimi izkušnjami, tega niso izvedli povsod, še vedno naletimo na mezdne odnose. Pravilneje bo v začetku deliti po pravilniku, potem pa postopno vnašati elemente za merjenje učinka, ki bodo realni. Višino dohodka bo skraja določala: izobrazba, delovno mesto in praksa. Od tega se lahko vzame določen del (morda 30 %) za stimulacijo. Le to pa bo omogočalo, da bo zmožen, mlajši učitelj lahko dosegel ali presegel dohodke starejšega. Vsekakor mora imeti strokovnost pomembno mesto v določanju dohodka, ker je to stimulacija za dvig strokovne izobrazbe. Za dosego smotrov je treba sklicati širše posvetovanje prosvetnih delavcev s predstavniki oblastnih in političnih forumov, na katerem naj se družbeno ovrednoti prpsvetno (Nadaljevanje na 2. str.)
Tuberkuiinski pregled otrok na osemletki »Mirana Jarca« v Ljubljani
OB DNEVU REPUBLIKE ČESTITAMO UČITELJSKIM KOLEKTIVOM IN VSEM DELOVNIM LJUDEM ZA NJIHOVE USPEHE
UREDNIŠTVO IN UPRAVA »PROSVETNEGA DELAVCA«
in vsebina naših akcij sta nujno socialistična. Ne pričakujemo vsega od propagande, kar je bilo značilno za nekdanjo »sveto voj-sko«, ampak se v zavesti, da je »pijančevanje med delavci nujen proizvod njihovih življenjskih pogojev« (Engels), borimo za spremembo oziroma za izboljšanje življenjskih pogojev. Za našo stvarnost in nadaljnji razvoj socializma ni potrebno, da uničimo ves alkohol, niti nam ne gre za neko brezalkoholno kulturo in prehrano ljudstva, še manj pa za protialkoholno vzgojo. Potrebujemo le socialistično kulturo z resničnimi socialističnimi odnosi iskrene človeške simpatije in tovarištva med ljudmi. Ne gre samo za to, da ljudje razumejo, kako škodljiva je zloraba alkoholnih pijač — saj tega nihče ne more zanikati —, arppak predvsem za to, da se naše ljudstvo, in še posebej mladina, aktivno bori za zdrav način življenja, za zdravo in znanstveno pravilno prehrano, za kulturno uživanje vsega, kar življenje v socializmu lahko lepega, plemenitega in dobrega nudi za šport, za tehniko, za varnost na cesti in pri delu, za poklic, za uspeh v življenju in tako dalje. Naš boj proti alkoholizmu naj se torej nikakor ne omejuje samo na najrazličnejša predavanja, ampak naj misli tudi na reševanje tistih socialnih problemov, ki rodijo alkoholizem. Posebej bi pa opozoril na prostovoljno zdravljenje tistih mladih ljudi, ki šele zapadejo alkoholizmu, kajti skrb zanje je najboljša prevencija, da ne bodo postali pijanci in asocialni elementi. V tem moramo našo družbeno, zdravstveno in socialno službo ne samo podpreti, ampak tudi stimulirati. Enako moramo stimulirati tudi prosvetne delavce in voditelje podmladka RK, da bodo pomagali mladini v njenem boju za lastno zdravje in zdravje njihove okolice ter v boju za lepše in tovariške medsebojne odnose. Daši smemo povsem upravičeno pričakovati, da bodo vse naše organizacije čedalje bolj aktivne v duhu začrtanega programa, vendar se morajo odbori RKS dobro zavedati, da organizacija Rdečega križa, kot specializirana socialno zdravstvena in socialistično humanitarna organizacija, prav zaradi svoje množičnosti in tradicije, kakor tudi zaradi persnektiv nadaljnjega. razvoja, je in bo ostala tista organizacija, na katero bo padel levji delež bremena v boju proti alkoholizmu vri nas.
Dr. Jože Potrč
t	ir
Prosimo pros :tne delavce, da razpravljajo o boju proti alkoholizmu pri pouku tako v osnovnih šolah kot v vseh šolah druge stopnje. Za pomoč pri obravnavanju te teme vam je na razpolago naslednje gradivo, ki ga lahko dobite na vseh občinskih odborih RK:
1.	Vestnik, glasilo GO RKS, št. 4/1961;
2.	Priročnik za mlade aktiviste št. 8 — dr. Jože Potrč: Boj za zdravo, trezno življenje in mladina;
3.	Brošura:	Za borbo proti
alkoholizmu, ki jo je izdal Glavni odbor RKS leta 1954;
4.	Zbornik razprav o alkoholizmu — izdal GO RKS.
Na razpolago pa je tudi dia-film »Alkohol in njegove škodljive posledice na fizične in psihične funkcije človekovega organizma« (23 slik in grafikonov, ki na poljuden način ».prikazujejo posledice alkohola). Diafilm ima odgovarjajoči spremni tekst. Izdal in založil ga je Zavod za zdravstveno varstvo LRS v Ljubljani. Cena 600 dinarjev.
Opozorili bi še na ozke filme (16 mm), s katerimi razpolaga GO RKS in Zavod za zdravstveno varstvo LRS pod naslovom. “Zgodilo se je v ponedeljek« in “V vaše zdravje«.
Obstajajo pa tudi možnosti, da s pomočjo podjetja za distribucijo filmov organizirate posebne matineje za šolske otroke, na katerih bi pokazali umetniške f#-me, ki obravnavajo problem Alkoholizma.
Posvetovanje o šolstvu na Šmarskem
Občinski komite ZKS in svet za šolstvo sta razpravljala o stanju v šolstvu
Občina Šmarje pri Jelšah je obsežna, tipično kmečka in ima 26 osnovnih šol, med katerimi je samo 7 popolno razvitih. Pokrajina je gričevnata in valovi od Donačke gore, po pobočjih Boča čez Vinski vrh preko Virštanj-skega in Kozjanskega do rečice Sotle. Všolanih je okrog 4800 otrok, ki jih poučuje 159 prosvetnih delavcev. Učiteljev nikoli po vojnih letih ni bilo dovolj, tako da vsako leto znoVa rešujejo to vprašanje, ki ga je zel© težko razvozljati. Pred kratkirp' so se o vPrašapju šolstva pogovarjali na razširjeni seji abčinsk;ega l^orpi-teja ZKS in na seji Sveta za šolstvo ter dogpali marsikaj, kar velja verjetno tildi za širšo šolsko problematiko. Izčrpno poročilo 0 šolstvu v šmarski občini je, podal okrajni prosvetni svetovalec FRANC ZUPANC, ki problematiko temeljito pozna, saj skoraj že tri desetletja živi in deluje na tem območju.
^ Najteže je reševati vprašanje učnega kadra. Na osrednjih šolah še nekako zadostuje, toda odmaknjene. hribovske šole je težko polno zasesti z učitelji. Letos je najmanj učiteljev v Stojnem selu in Pristavi, Nikakor pa ni vprašanje kad.rov samo ozek problem v šmarski občini, temveč je to širok cLnržbenj problem. Femini-zacija učiteljskega poklipa, ki je zelo občutna na Šmarskem, je prav gotovo značilna za učiteljski poklip sploh. V šmarski obpini je preko 77 Vo, upiteljic. Nedvomno povzroča ražVoj tehničnih poklicev, ki so se široko razvili, to, da se. moški usmerjajo tja, kjer so tudi, dohodki izdatnejši. Tudi gospodarska in .kulturna nerazvitost šmarske občine, ki je bila pred leti še mečno zaostala, daje temu značilen pečat. 'Učitelje si skušajo zagoiaviti s štipendiranjem, saj trenutno štipendirajo okrog 40 uČiteljišpnikov, med katerimi spet prevladujejo dekleta. Ni rečeno, da ženske ne bi bile dobre prosvetne delavke, vendar si Ijpdje ppvsod želijo, da bi na šo- -lah bil tudi moški, ki nekako laže deluje v izvenšolskena. d,elu. Anketa, ki jo je 1959 izvršilo filo-zojisko-sociološko društvo, je pokazala zanimive rezultate. Za mlade ljudi postajajo tehnični poklici vedno bolj privlačni, kar je v deželi, kjer se naglo razvija industrializacija, popolnoma razumljivo. Nekateri drugi poklici,
. med njimi še posebno učiteljski, pa so ostajali na mrtvi točki. To je neproizvodno področje, za katero so bili proračuni bolj skopo odmerjeni. Tudi delovne učinke ni bilo mogoče sproti meriti, zaradi česar so bili zelo slabi pogoji za hitrejše napredovanje V službi. Razpon med prejemki tehničnih in prosvetnih delavcev je vedno večji, kar prav gotovo, vpliva na upadanje družbenega ugleda prosvetnih delavcev.
V šmarski občini je to posebno očito v pojavu feminizacije, kar sem že omenil, ter v pomanjkanju učiteljstva. Iz zgodovine šolstva lahko ugotovimo, da je pojav feminizacije naraščal vselej takrat, ko so učitelji morali delovati v šibkejših materialnih pogojih. Takrat so moški zapuščali učiteljski poklic in se. zaposlovali drugod. Res je to, da so vprašanje plačevanja nadur še zadovoljivo reševali prav lansko leto, medtem ko so osnovne plače zelo nizke. Menim, da je an.o-malično to, da n. pr. učitelj lahko, če poučuje tedensko 10 nadur, ob mesecu dobi tako še eno osnovno plačo. Vsi učitelji ne
morejo inleti nadur in prav bi bilo, da bi bile šole zasedene in bi ne bilo preobremenjenosti. Tako. pa tisti prosvetni delavci, ki poučujejo na polno zasedenih zavodih, delajo sicer glede na število učnih ur manj, a so za to delo tudi zelo slabo plačani. Nedvomno bi bilo potrebno plače prosvetnih delavcev v osnovi okrepiti. To, da primanjkuje učiteljev, pa povzroča za učitelje prekomerno honorarno delo in prenatrpane oddelke, posebno še, če so oddelki kombinirani. Na Šmarskem - trenutno manjka 23 učnih moči. Preobremenjenost pa vpliva tudi na kvaliteto dela in učitelji se ne morejo niti strokovno niti ideološko izpopolnjevati. O problemu preobremenjenosti učnega osebja niso temeljito razpravljali samo. zaradi učiteljev, temveč prvenstveno, še zato, ker je to psihološki problem glede zdravih odnosov med vzgojitelji in učenci. To je pokazalo tudi raziskovanje, ki so ga spomladi vršili po šmarskih šolah glede odnosov učencev do učiteljev. Učenci so takrat izjavili, da jih najbolj moti to, če se učitelj prehitro razjezi, je neprijazen in zmerja. Prav gotovo je nervoza, razburljivost, nepremišljene reakcije in podobno odraz utrujenosti, živčne napetosti' in morda celo nezadovoljstva.
Dosti premalo je na šolah strokovnega učnega osebja. V šmarski občini je 52 oddelkov višjih razredov osnovne šole, vendar se čisti predmetni pouk vrši le v 35 oddelkih. V mnogih primerih morajo krčiti predmetnike. Na teh oddelkih pa poučujejo samo 4 profesorji in 11 predmetnih učiteljev in bi lahko dejali, da manjka še 27 kvalificiranih moči. S politiko štipendiranja bodo skušali reševati to vprašanje, ker točno vedo, koliko in kateri strokovnjaki manjkajo. Toda tudi v tem ni dokončnega izhoda, ker ni dpvolj Ijandidatov.
Učitelji uhajajo v druge poklice, moška mladina se v dovolj-ni meri ne odloča za učiteljski poklic. V mnogih primerih se vpisujejo na učiteljišča samo po sili razmer, ker tako pri občinah lahko dobijo štipendijo ali pa jim je drugje spodletelo pri sprejemnem izpitu. Šmarska občina je lani štipendirala skoraj izključno samo učiteljiščnike, za druge stroke ni razpisala štipendij. Tako stanje omogoča na drugi strani, da v učiteljske vrste lahko pritekajo ljudje, ki nimajo primerne izobrazbe in se morajo pedagoško šele izobraziti. Najhuje je pa še to, da na Šmarskem teh ljudi niso mogli zaposliti samo na popolnih osnovnih šolah, kjer bi se laže metodično izpopolnjevali, temveč so jih v sili nameščali na nerazvite osnovne šole. To je težko: tudi v tovarni ne bi mogli k stroju postaviti človeka, ki se nikoli prej ni delal ob njem, če grobo primerjamo.
Posebno poglavje predstavlja vprašanje šolskih upraviteljev-Osnovna naloga šolskega upravitelja je pedagoško vodstvo šole, oblikovanje učiteljskega kolektiva in pomaganje pri delu šolskega odbora. S šolsko reformo, s spremembo finansiranja šole in podobnim šolski upravitelji sprejemaj o vedno, več nalog, vedno večjo odgovornost,- priznanje za to delo Pg ie venomer staro. Po,-leg tega pa imajo na Šmarskem —, razen na treh šolah — vsi upravitelji učno obveznost, sami vodijo administracijo, finančno poslovanje, hospitirajo, delajo z učiteljskimi kolektivi in šolskimi
odbori, vodijo seje šolskih organov, upravljajo šolsko stavbo, ocenjujejo učiteljevo delo in podobno, za kar pa niso primerno nagrajeni, a so z delom preveč obloženi. Večina šolskih upraviteljev prejema za upraviteljske posle 2000 dih mesečno, kar je zares miloščina. S šestimi nadurami lahko učitelj to zasluži, pa ne bo irpel trajnih skrbi za celotno ustanovo. Šolski upravitelji pa nadur niti ne morejo niti ne smejo opravljati (kvečjemu 6 a]i s posebnim dovoljenjem!). Šolske upravitelje je potrebno razbremeniti administrativnega dela in jih primerno nagraditi, sicer postaja vprašanje vodilnega kadra zelo pereče.
Tudi učiteljski kolektivi trpijo v svoji enotnosti, če se vsako leto osebje menjuje, se ne zlije z ljudmi v kraju in ne zaživi z okoljem. Odnosi v kolektivih čestokrat niso trdni; nezdravi odnosi v kolektivih nedvomno vpli-
Prav je, da so na političnem forumu v 'občini temeljito proučili vprašanje šolstva, pogoje, v katerih učitelji živijo in delajo, njihovo delo, ker bo potrebno marsikaj urediti tudi tu, če hočemo, da bo reformno prizadevanje dobro napredovalopovsod, Večkrat slišimo iz ust prosvetnih delavcev,. da ugled učiteljskega poklica upada. Ali je to res? Tega nočemo verjeti, ker je hudo to priznati in se čestokrat tolažimo z idealizmom, ki ga prosvetni delavec mora imeti, če hoče prizadevno delati. Večkrat pravimo, da smo sami krivi, če ugled učiteljskega poklica upada, ker prosvetni delavci nimajo tistih kvalitet; ki so jih med ljudstvom nekoč kazali starejši šolniki, posebno še na vasi. Učitelji imajo tudi danes velike kvalitete, čeprav je res, da večkrat naletimo na mlade učitelje, ki sp v praktičnem znanju še zelo šibki in bi morali to vrzel s pridnim izpopolnjevanjem čimprej nadokna-
Šola v Bistrici ob Sotli, prva slovenska soseda Kumrovca; tretji razred je v tej šoli obiskoval tudi Josip Broz-Tito
vajo tudi na vzgojno delo. Lahko diti. Toda istočasno moramo upo-bi dejali, da se je kakovost ko- števati, da marsikdaj mlad uči-lektivov izrazito pokazala pri na- telj zgubi voljo, ko je preobre-grajevanju z gibljivim dojorn menjen na šoli, kjer mora celo-plače. Ponekod šo na to novost- dnevno poučevati še celo kombi-gledali močno črno in so si sred- nirane oddelke in se ne utegne stva delili kratkomalo uravni- in ne more še. pozno v noč učiti, lovsko, drugje pa so spet prešli Taki problemi so morda na Šmarna drugo skrajnost,"da šo se pre- skem, ki je podeželsko območje, ozko držali točkovnega sistema, bolj očiti kot drugod. Sicer pa je ki ga je priporočal tukajšnji sin- tudi na Šmarskem vsak dan dikat, in niso učitelja ocenjevali lepše: elektrika je povsod, avto-kompleksno, zaradi česar so se busi vozijo in tudi železnica že dogajale nemogoče stvari.	teče skozi Obsotelje.	-rl-
Občni zbor v Radgoni
Prosvetni delavci sindikalne podružnice prosvetnih in znanstvenih delavcev radgonske občine sp imeli te dni v Gornji Radgoni redni letni občni zbpr. Ocenili so dosedanje delo, izvolili nov upravni in nadzorni odbor ter sprejeli več sklepov za zboljšanje dela.
Podružnica zajema 10 osnovnih šol, 6 vrtcev ter po eno posebno osnovno, vajensko in glasbeno šolo, skupno 102 člana. V pretekli delovni dobi je upravni odbor rešil razna organizacijska vprašanja. Na sestankih so razpravljali o Novih nalogah sindikata ter sprejemali ustrezne sklepe. Imeli so dvoje kvalitetnih predavanj. O posebnem šolstvu je predavala upravnica posebne šole iz Gornje Radgone, tovarišica Cilka 2erdin, o metalni higieni pa docent profesor Lev Milčinski iz Ljubljane. Za strokovno in ideološko izpopolnjevanje so skr-
bele sindikalne skupine po šolah. Podružnica je pripravila poučno ekskurzijo na Dolenjsko, katera pa je zaradi premajhnega števila prijavljencev odpadla. Ekskurzijo bodo izvedli meseca novembra. Z občinskim ljudskim odborom je bila podružnica v dobrih odnosih, velike naloge, ki jih je bilo treba reševati v okviru ekonomske osamosvojitve, pa terjajo š<? večjo in tesnejšo vez med življenjem šole in komune.
Po daljši razpravi so sprejeli več sklepov. Sestavi se komisija, ki se bo ukvarjala s problemi pravilnikov o nagrajevanju. Člani sindikalnih skupin po šolah naj sp m zborovanja pripravijo za razpravljanje o nakazanih problemih. Vodje sindikalnih skupin posameznih šol naj bodo člani upravnega odbora. Člani bodo posvetili še večjo skrb idejno strokovnemu izpopolnjevanju. Ika
■iiiBSjjjllBllliliipiilipIffllg
|l!ll[ip!illll^^	...
SLOVENSKA GIMNAZIJA V CELOVCU
»Gimnazijo za Slovence«, kot je uradni naziv te ustanove v Celovcu, so ustanovili ’ leta 1957 in je tedaj imela le prve tri razrede po 7. členu Državne pogodbe ter je produkt vztrajne borbe koroških Slovencev. Prvotno šo bili voditelji koroških Slovencev zaskrbljeni, če bo slovensko ljudstvo po stoletnem načrtnem ponemčevanju naših krajev našlo v sebi toliko notranje življenjske moči, da bo hotelo enakopravnost razvoja tudi na. področju vzgoje lastnega izobrazenstva. Nasprotniki kP. °k ustanovitvi slovenske, gimnazije potihoma računali, da je njihovo germanizatorsko delo toliko razkrojilo narodno zavest slovenskega ljudstva, da se taka življenjsko pomembna ustanova ne bo mogla razviti in utrditi.
Trenutna zaskrbljenost se je umaknila rastoči samozavesti, ki jo tudi glede slovenske gimnazije izpričujejo delavski, kmečki, obrtniški in uradniški sloji slovenskega prebivalstva; le-ti stalno skrbe z dotokom nadarjene mladine, da se je ustanova v štirih letih ob-stoja utrdila in se razširila. Nasprotniki slovenskih pravic so ostali razočarani, da se njihove skrite želje niso uresničile niti potem, ko je bil ukinjen obvezni dvojezični pouk na osnovnih šolah.	v
Kljub • temu pa zvezna vlada na Dunaju doslej slovenske gimnazije v Celovcu še ni postavila na take temelje, kot so predlagali Slovenci: ravnatelj gimnazije še nima definitivnega dekreta, ni še imenovan pristojni šolski nadzornik in letp to letom čakajo na obljubljeno lastno poslopje.
Ravnatelj gimnazije je višji študijski svetnik prof. dr. Joško Tischler. V šolskem letu 1960/61 je bilo na gimnaziji 228 dijakov, od teh jih je izdelalo 208, odličnjakov pa je bilo 42. Z lanskim šolskim letom so imeli na šoli že 6. razred. Iz 4. razreda jih gre v druge šole ali poklice 10 do 15. Na šolo prihajajo tudi taki učenci, ki v osnovni šoli niso imeli priložnosti, da bi se učili slovenščino, kar pa nadoknadijo z učenjem v krogu, družine. Z vestnim poukom se težave zaradi tega odpravijo že tekom enega ali . dveh šolskih let.	*
Opaziti je, da se na južnem Koroškem ljudstvo vedno bolj zaveda potrebe po izobraževanju otrok; zanimanje za srednješolsko izobraževanje v slovenskih krajih stalno narašča. Nekatere občine imajo že kar lepo število dijakov na srednjih šolah.
Tudi obisk na slovenski gimnaziji je več kakor zadovoljiv ter iz leta v leto raste- V šolskem letu 1957/58 je imela 94 učencev, 1958/59 že 126, 1959/60 184, v lanskem šolskem letu pa 228. Tudi lotos je števil0 prvošolcev naraslo.
Z naraščanjem števila učencev se večajo tudi težave, ker je drž. nemška gimnazija zelo frekventi-rana. Težave so zaradi tehničnih prostorov in športn.ega igrišča.
Delovna zaščita učenpev
Vlada ruske socialistične republike je sprejela uredbo o ukrepih, ki jih je treba podvzeti za zaščito učencev splošnoizobraževalnih šol pri njihovem praktičnem delu v raznih industrijskih in gospodarskih organizacijah: učenci naj prejmejo delovno obleko, okrepiti je treba zanje varnostne ukrepe, osebno zdravstveno zaščito in podobno.
Profesorski zbor tvorijo strokovno izšolani učitelji — avstrijski državljani. Poučujejo se vsi predmeti, ki so predpisani za srednje šole. Deloma si pomagajo z nemškimi učbeniki, deloma pa uporabljajo knjige, ki so jih pripravili sami; doslej so si sami pripravili že 13 takih učbenikov.
Posebnost gimnazije je vsakoletna kulturna prireditev, ki je na razmeroma visoki ravni ter mladinski športni dan, ki daje mladini priložnost, da s tekmovanji prikaže svoje telesne sposobnosti.
S. S.
Nova šola v Libojah
Tudi v žalski občini so potreb be po novih šolskih poslopjih velike, saj so nekatere šole premajhne oziroma neprimerne za poučevanje. Eno izmed najslabših je vsekakor poslopje stare osnovne šole v Libojah. Zato je Občinski LO Žalec sklenil, da se zgradi nova, sodobno urejena šola. 3 prizadevnostjo ObLO, gradbenega odbora in domačinov je gradnja šole v zaključni fazi, tako da bo otvoritev za Dan republike.
Sola bo. imela poleg treh pro- j stornih učilnic mlečno kuhinjo, jedilnico in tehnično delavnico, ki bo opremljena z všemi potrebnimi pripomočki.
Otvoritev šole bo v sredo,
29. novembra 1961, ob 14. uri popoldne. Po otvoritvi bo razvitje pionirskega prapora in proslava v počastitev Dneva republike v Domu Svobode.
Šolskemu odboru ni znaio, kje službujejo vsi tisti učitelji, ki so že poučevali v Libojah, zato prosi, da se vsi, tudi tisti, ki pismenih vabil	ne bodo	prejeli,	udeleže
otvoritve.
Preskrbljen je prevoz iz Petrovč s posebnim avtobusom, ki bo odpeljal ob 13. uri izpred kolodvora.
O. T.
Dohodek
prosvetnega delavca
(Nadaljevanje, s 1. strani-) delo,	šole naj	potem	sestavijo
argumentirane plane in predlože občinskemu ljudskemu odboru. I
V	nadaljnji	razpravi	člano',	'
društva je bilo oblikovano mišljS' nje, da je treba	učitelja	|
v sredino, kjer živi. Merilo oblikovanje proračunov šol nal določata dve komponenti: real' nost in stimulativnost.
Orientacija za realnost naj D' bili povprečni prejemki intelektualcev iste stopnje v gospodarstvu občine, stimulativnost P3 naj skrbi, da ne bo'kader odhajal z delovnih mest, da bodo težja delovna mesta pravilno nagrajevana in da se bo dvigala prizadevnost prosv/ delavcev.
Pri sestavljanju pravilnikov 0 nagrajevanju bi bilo smotrn0 poenotiti učno obveznost. Van:0 bi vključili tudi razširjeno dejavnost šole, ki je predpisana z Zakonom o osn. šoli, ali bi jo spre' jel šolski odbor.
Načeto je bilo vprašanje upr3' viteljskih mest. Nekaj let nazaj morajo upravitelji prevzemal1 vedno nove odgovornosti. Gbsef administrativnega dela je že 1°' likšen, da za pedagoško delo °a šoli časa ne ostaja. Stimulacij? ie neznatna, zato teh delovni11 j mest .noče nihče prevzeti.
Novoizvoljeni odbor, katereg3 predsedstvo je prevzel tov. Stritih Stanko, bo moral napeti v3? sile, da bo uveljavil nova meri/3 v korist posamezniku in prosve" ni dejavnosti nasploh. MT

Diskusija o nagrajevanju
Sicer je bilo že veliko rečenega o tem, vendar še vedno ni rešeno vprašanje, kakšna merila naj uporabimo pri nagrajevanju po učinku. V letošnji 14. štev. Prosvetnega delavca je spet izšel članek o tem in verjetno se marsikateri prosvetni delavec ne strinja z vsemi trditvami.
Ker je to vprašanje še vedno odprto in ne bo gibljivi del plače v bpdoče znašal samo 5 procentov, kar. doslej res ni vzpodbujalo k večji aktivnosti temveč mnogo več, moramo o njem še vedno razpravljati, da se nam ne bi delala krivica, kakor bi se utegnila narediti n. pr. najbolj požrtvovalnim učiteljem, ki so vse življenje garali, a bi se jim penzija odmerila po zadnjih letih, ko že ne morejo dati od sebe toliko, kakor prej, ali pa materam, ki morda v razredu res dobro delajo, a se ne utegnejo pečati z dodatnim poukom, krožki itd, ker danes še vedno nimajo možnosti,dg bi jim kdo razen stare matere zares pomagal in je pri majhnih otrocih — dojenčkih — tudi nihče ne more zares polnovredno nadomestiti. Seveda se življenjski pogoji in tudi družbena zavest naglo spreminjajo iii bo
sčasoma morala družba mladim materam, ki obenem opravljajo poklic, nuditi še več ugodnosti, kot jih po naših zakonih uživajo že doslej, tudi v gmotnem pogledu; posebno se ve bo morala materam omogočiti, da bodo otroke vzorno vzrejale in vzgajale. Sicer pa bo tudi sama morala sodelovati v skupnosti za korist svojih otrok. Daiies marsikatero ženo, ki ima majhne otroke, žal mika, da bi poklic opustila, toda potem so življenjski dohodki prepičli. In tako ni' čudno, če se ženske bojijo večjega števila otrok in število rojstev pada.
Verjetno se veliko prosvetnih delavcev ne strinja predvsem s tem, da kljub tolikim dobrim člankom, v prvi vrsti prispevku tov. Švarca v letošnji 4. št. prosvetnega delavca, člankar v št. 14 še vedno izenačuje delo v šoji z delom v gospodarstvu.
V omenjenem zadnjem članku Kaj naj bo nagrajeno z gibljivim delom plače namreč beremo sledeče: »v podjetju ne nagrajujejo delavčeve družbene zavesti, temveč gospodarski učinek-«. V podjetju to navadno res ne igra vloge. Zato pa se tudi zgodi, da dobi
kvalificiran delavec visoko nagrado po učinku, njegov izdelek je brezhiben, delal je urno, spretno, disciplinirano in natančno — ob prvi pfiliki pa prav kdo od tako odličnih delavcev zbeži čez mejo, da bi v kaki kapitalistični državi
—	še več zaslužil. Seveda — delal je samo zaradi denarne nagrade
—	socializem je bil takemu delavcu deveta briga. Za podjetje je res važen — samo delavčev produkt.
Popolnoma drugače je pri prosvetnem delavcu: nadvse važen je njegov odnos do družbenega ustroja naše države, da, celo vse njegovo dejanje in nehanje vpliva na vzgojni proces, kajti pri njem ne gre samo zato, — posebno v osnovni Šoli — da bo otroka naučil fizike, matematike aii slovenščine, temveč da ga bo obenem vzgojil za takega državljana naše Jugoslavije, da bo svoja znanja konstruktivno nudil naši skupnosti in bo v njej čim aktivneje sodeloval. Čim mlajši je namreč otrok, tembolj je sprejemljiv za vzgojne vplive.
Gotovo: poglavitno je naše delo v šoli (ne samo v lastnem razredu in ne samo na uri), vendar
vpliva prosvetni delavec na učenca z vso svojo osebnostjo, torej tudi s svojim življenjem izven šole, s svojim zgledom. Učencem je učitelj vzor in torej ne more biti vseeno, ali svoj prosti čas uporablja za popivanje in kvar-tanje ali pa je dober mož in oče in prav tako, ali se obenem posveča tudi vprašanjem občine, družbenih organizacij itd. Na njegovo delo v šoli prav gotovo vplivajo tudi funkcije, ki jih opravlja, še posebno v takih organizacijah in ustanovah, ki so v posredni zvezi z delom v šoli. Kdor je član raznih odborov in svetov, prav gotovo bolje pozna problematiko kraja in laže povezuje šolo z življenjem, posebno aktivni člani prosvetnih odborov. Društva prijateljev mladine, Ljudske tehnike, pedagoških društev, a tudi SZDL. Taki ljudje poznajo gospodarsko, socialno in politično problematiko kraja in bo ta vsekakor odsevala v njihovem šolskem delu, tako pri poklicnem usmerjanju mladine, reševanju socialnih težav itd. Učitelj, ki se zapre samo vase in v svojo rodbino, bo vsem tem zahtevam težko kos. Isto je z vprašanjem mistike: zaman bo učitelj podajal snov v naprednem in znanstvenem smislu, če bo dajal sam v svojem privatnem življenju nasproten zgled. Njegov
pouk bo zvenel narejeno, prisiljeno, neprepričljivo.
Pravilna je sicer trditev, da ne nagrajujemo učiteljevega dela v družbi, temveč v šoli. In je res, da se nekateri tako razdajajo v izven šolskem delu, da zanemarjajo šolo, vendar bi naredili družbi slabo uslugo, če bi z nagrajevanjem po učinku dosegli, da bi se potemtakem prosvetni delavci otresali dela izven šole in se posvečali samo pouku, češ, za študij in priprave mi sicer ne ostaja časa. To bi pomenilo, da padamo, iz ene skrajnosti v drugo. Doslej je bil — posebno na vasi — učitelj tisti, ki je moral nositi vse breme družbenega dela v raznih organizacijah, namesto bi bili pritegnili čim večje število ljudi, ki jih posebno v mestu ne manjka, a se najdejo tudi na deželi. Tako pa je kdo res begal samo od seje do seje, zanemarjal poklic, ni poznal oddiha, ni se utegnil brigati za vzgojo lastnih otrok. Vsekakor pa je prosvetni delavec že po svoji stroki primeren in dolžan, da pomaga pri kulturno-prosvetnem in podobnem delu, kar ne pomeni, da mora nizati ne vem koliko funkcij.
V istem članku beremo, da bi bilo dobro uvesti izpite ali testo; Za vrednotenje znanja — ne pa vzgoje — bi bili res dobri, vendar so tudi tu velike težave, ki izvi-
rajo predvsem iz tega, da prosve*' ni delavci ne. oblikujemo žele??: lesa, bombaža ali pa pismen13 vlog, temveč živega človeka, to pa je odvisen od tolikih kornp?. nent: od domače vzgoje, socialnto pogojev, okolja, dednosti itd. mo iz prakse, da imamo n. pr. °to paralelki iste šole, a v eni do3? zamo veliko boljše uspehe ka?3 v drugi, v tej šoli mnogo boUsz uspehe kakor v oni, dasi učim0 enakimi sredstvi in na enak naC‘ft In potem — saj dobimo učenc ’ ki jih je učil manj prizadej ali pa sposoben učitelj in moranj
tnež3
zamujeno nadoknaditi, ali pa razrede, ki kakega predme'
■biV
pouka sploh niso imeli, ker ni D j zanj kvalificiranega učitelja> f pa naj dosežemo iste uspehe ka* v šoli, kjer teh težav ni bilo.
Kaj pa vzgoja? Res se da afl gnati, ali je razred disciplin’1^ ali ne, ali se lepo vede, celo lLto0 ali je tovariški — vendar ima__ opravka s predpubertetniki in P j bertetpiki — njihova dušei'n . se bo še močno spreminjala 113 pikoli ne moremo z gotovostjo ti, kakšen bo njihov značaj, a hov odnos do soljudi, njih , pripravljenost za medsebojno V. moč, poštenje itd. Včasih se n ^ zdi, da vse naše besede Paoa jejo prazno, v resnici pa naše 0 nikoli ni popolnoma zaman. -1 je na primer neka učitelji03 P
St. 19
Problemi tehnične vzgoje Pol milijarde, kos železa in ljudje v obvezni šoli
Predpisani normativi za opremo delavnic naj bi doživeli uresničenje
Danes, ko živimo v dobi nagle- pokvarili. Mi pa imamo opraviti ga tehničnega napredka, se uvaja z otrokom, ki naj ga naučimo tehnična vzgoja kot poseben pred- uporabljati določena orodja in
met tudi v naše šole. Tako učni načrt predvideva, da učence tehnično vzgajamo že od 1. razreda' navzgor. Do vključno 3. razreda nimamo za to posebnih ur. Snov je vključena v predmet »spoznavanje prirode in družbe«. V 4. in 5. razredu imamo že določeno po dve uri na teden za gospodarsko tehnični pouk. Od 6. razreda dalje pa je tehnični pouk samostojni učni predmet.
. Bistveni sestavni del tehnične vzgoje v osnovni šoli je praktično delo v šolski delavnici. Vsi vemo, da nam manjka učnih prostorov ter da število otrok v industrijskih predelih močno narašča, zato so stare stavbe postale pretesne. Ponekod so za tehnični Pouk izkoristili klet ali druge pomožne prostore, ki ne ustrezajo osnovnim higienskim zahtevam, drugod pa se pouk vrši kar ^ v Učilnicah. Malo je takih šol, ki imajo lastne delavnice.
Prepričan sem, da imajo težave s tehničnim poukom na šoli, kjer imajo svoje delavnice. Pojavi se vprašanje, kje shraniti izdelke, ki jih skupina ni dokon-čala, da bodo varno dočakali lastnike do prihodnjega tedna ali celo 14 dni? Med tem časom pa se je zvrstilo v delavnici 200 ali več otrok. Dogodilo se mi je, da sem nedokončane izdelke zložil v kleti po drveh. Naslednji dan Pa srečam snažilko, ki je imela dobršen del tega materiala pripravljenega za kurjavo. Iz tega sklepam, da je nujno imeti prostor, kjer naj se shranjujejo nedokončani izdelki. Drugo vpraša-nie je tudi priročna shramba za material, ki je potreben za izdelavo posameznih predmetov in učenci ne morejo nabavljati individualno. Mnogokrat ima z habavo težave celo učitelj, ker je Material težko dobiti. V takem Primeru največkrat potuje na lastne stroške in za material zalaga denar od svojih mesečnih Prejemkov. Ako ne bi bilo tega, t>i bil uspeh še manjši. Nekje so ^ ©omagali s tem, da so od učen-c®v vnaprej zbrali denarna sred-S in tako nabavili potreben dlaterial. V tem primeru učenec' opravičeno vprašuje, kaj bo pri P°uku izdelal in si prinesel do-Pmv za denar, ki ga je vložil. ®oljši način se mi zdi, da učitelj material prej nabavi in da učenci črpajo material iz zaloge. Ko pa le izdelek dokončan, naredijo obračun in tako za določen izdelek Prinesejo denar. Tako jih navadijo, da sami obračunavajo porab-lleni material. Seveda pa se takoj Ppjavi vprašanje priročnega skla-jšča in kdo naj denar založi, kislim, da je zgrešeno, naj bo to Učitelj, ki predmet poučuje.
Tu sem opisal primer, ko uče-Pcc material za izdelek odkupi. Nastane pa vprašanje, kako ravnati, ko učenec izdelka ne mara. Ndo naj prisili učenca, da pri-Pese denar? Ali naj bo v tem Primeru žrtev učitelj, ki je denar Vložil? To je prav gotovo skrajna meja idealizma.
Predno otroka pripravimo do 'kla, nam nekaj materiala skva-j Vsak izmed nas ve, da je ^dko prvič uspel. Zato smo pokušali in končno uspeli ter bili !'š izdelek ponosni, čeprav ni bil j k, kot bi ga nam izdelal stro-jjvnjak. Pri vsem tem pa nam k bilo žal materiala, ki smo ga
^l^ttWllH|||]!!|!!!||l||||||lll!l!lllllllll!llll!!llll!lllllll!llllllllllllll!l!!lll!!llllll
materiale. Zato je potrebno imeti nekaj materiala za vaje. Učenci pa morajo tudi orodje samostojno uporabljati. Mislim, da je zgrešeno, da že v osnovi zagrenimo učenca in mu rečemo: »Kako pa držiš žago, saj mi boš vse pokvaril!« Ni prav, da mu odvzamemo orodje in damo spretnejšemu, naj nadaljuje z delom. Pomislimo sami nase, kako je bilo, ko smo prvič imeli v rokah določeno orodje. Ako bi nas takrat opazoval strokovnjak in nas nahrulil, gotovo bi se zlepa ne lotili podobnega dela. Vsi vemo, da se nam pri uporabi orodja lahko nehote kaj pokvari. Še bolj pa smo upravičeni pričakovati to pri učencih, ki jih šele privajamo določenih spretnosti. Ne bi bilo vzgojno, da od učenca zahtevamo odškodnino za orodje, ki ga je nehote pokvaril. Isto bi se lahko pripetilo tudi strokovnjaku.
Ako se povrnem nazaj k materialu, smatram, da ne more biti uspeha, če šola nima na razpolago niti enega žeblja in niti ene deščice. Kako naj se popravi zaboj za drva in podobno? Ali naj učitelj, ki predmet poučuje, odpre denarnico in potrebno nabavi za svoj denar? Saj tudi učitelj, ki poučuje fiziko, zahteva od šole baterijo, ki stane okrog 100 din, če hoče napraviti poizkus. Kdor poučuje tehnični pouk, dobro ve, da 100 din za material ne predstavlja ničesar.
Vsak učitelj tehničnega pouka se zaveda, da mora problem nabave materiala reševati individualno. Slaba stran tehničnega pouka je tudi pomanjkanje primernega orodja. Prepričan sem, da se s tem vprašanjem bavijo vsi, ki predmet poučujejo. Navedem naj samo dejstvo, kako se vrtimo v začaranem krogu: na programu sem imel vezave knjige. Vsi vemo, da za to delo rabimo več enakega orodja. Na razpolago pa sem imel samo en čevljarski nož. — Kako zaposliti celo skupino?
Take in podobne ure se lahko ponavljajo. Nekateri so mišljenja,
da je dovolj, če ima šolska delavnica nekaj starih neuporabnih pil in nekaj razrahljanih stolov in miz, ki jih v ostalih učilnicah ne morejo več uporabljati. Predpogoj uspešnega dela pri tehnični vzgoji je material in orodje! Mnenja sem, da se pri opremi tehničnih delavnic poslužujemo smotrne nabave orodja. Zato pa so potrebna denarna sredstva, ki jih ni na razpolago. Čeprav so predpisani začasni normativi za opremo delavnic, smatram, da so odgovorni premalo s tem seznanjeni. Potrebno bi bilo več dobre volje in uspeh bi bil zagotovljen.
Marsikje tekmujejo šole, katera si bo nabavila več modernih učnih pripomočkov, ne glede ali so potem izkoriščeni ali ne. To sem načel zaradi tega, ker smatram, da ni prav, da ima šola dva ali celo tri diaprojektorje, po drugi strani pa nima ene navadne mizarske žage. Vse to kaže, da bi s pravilno delitvijo sredstev za posamezne predmete lahko marsikje položaj izbeljšali.
Za izboljšanje pouka tehnične vzgoje bi bilo potrebno sledeče:
Organizirati enodnevne delovne seminarje za učitelje tehnične vzgoje v okviru okraja ali vsaj za več. občin. Na teh seminarjih naj bi se prikazali delovni postopki in organizacija dela po posameznih področjih (mizarstvo, lepenkarstvo, kovinarstvo itd.). Na seminarjih, ki naj bi bili vsaj vsaka dva meseca, bi si tudi učitelji tehnične vzgoje izmenjavali izkušnje in mnenja.
Zagotoviti potrebna finančna sredstva za smotrno nabavo orodja in materiala. Jasno nam mora biti dejstvo, da je predmet tehnične vzgoje obvezen. To je novo področje in nimamo podedovanih izkušenj.	*
Pri šolskem odboru naj se ustanovi komisija, ki se bo ukvarjala s problemi tehnične vzgoje na posamezni šoli.
Upam, da bo članek vzpodbuda vsem, ki napredno mislijo. Veseli bomo, če bomo v prihodnjih številkah brali vaše uspehe in probleme s področja tehnične vzgoje.
Janez Ribnikar
Trdno sem bil prepričan, da ne bova s poklicnim kolegom edina »gosta« na seji delavskega sveta enega izmed naših kovinskih podjetij. Obetal sem si, da bo tokrat prišel na sejo tudi eden izmed prosvetnih delavcev kovinarsko industrijske šole, kajti na dnevnem redu zasedanja delavskega sveta sta bili med drugimi dve različni in vendar hkrati tesno povezani zadevi:
— razprava o najetju kredita za pol milijarde dinarjev in še
nekaj več, s čimer naj bi kupili vrsto novih strojev, in
— razprava in sklepanje o učnem načrtu industrijsko kovinarske šole.
Vendar sem se tokrat zmotil. S kolegom sva bila edina »gosta«. Priznam, da sem to »pomanjkljivost« opazil šele po seji delavskega sveta. Potlej, ko sem poslušal razpravo in obrazložitev posameznih točk dnevnega reda. Sicer pa, k zadevi sami.
Predsednik upravnega odbora
Glavna stavba Deškega vzgajališča v Planini pri Rakeku
Deško vzgajališče v Planini pri Rakeku
Letos slavimo v Planini pri Rakeku desetletnico obstoja Deškega vzgajališča
Deset let pomeni za človeka važen odlomek življenja, za ustanovo šolskega značaja pa odlomek zgodovine, saj je v tem razdobju obsežepo pionirsko delo ustanoviteljev in sodelavcev, predvsem pa povezana usoda cele množice mladih izkoreninjenih bitij, ki so v vzgojnem zavodu — rada ali nerada — našla svoj novi dom.
Povojne potrebe po vzgojnem domu so po naključju rešile problem z nastanitvijo prvih tride-


llllili
Gojenci Deškega vzgajališča Planina pri tehničnem pouku
je kolikor se da do potankosti obrazložil, kako ugodna priložnost se ponuja, da lahko gospodarska organizacija, to je kolektiv kot ce-lota,prav sedaj dobi kredit za nove stroje in z njimi nadomesti »zastarel in iztrošen strojni park«. Takole 50 % vrednosti predstavljajo v povprečju dosedanji stroji, je dejal. Trg zahteva vse več. Kakovost izdelka je važna In ...
Z nič manjšo preprečljivostjo ni vplival na člane delavskega sveta tehnični vodja podjetja, direktor pa ni za njim zaostajal.
Res, nekateri člani so se spraševali, ali bodo ob sedanjih dolgovih za zgradbe in že kupljene stroje, za zgrajena stanovanja in ža tista, za katera so komaj ali šele bodo najeli kredit, zmogli tolikšna bremena — pol milijarde dinarjev. Beseda k besedi in predlog je bil izglasovan.
Kmalu za tem je bila na dnevnem redu razprava o učnem načrtu kovinarske šole. Nočem biti krivičen. Morda je na hitrico sprejetem sklepu botrovala pozna nočna ura. Mogoče, da so bili vsi člani samoupravnega organa že do potankosti seznanjeni z učnim načrtom »kovačnice« novih kadrov, ki naj bi delali ob strojih, za katere so se odločili nekaj minut prej.
Skratka, tale delček razprave je bil tako kratek, kot je bila kratka obrazložitev. Učni načrt industrijsko kovinarske šole je bil sprejet brez pripomb in brez vprašanj, brez pomislekov in brez predlogov.
In zdaj, ko pišem tele besede, se mi zdi, da je bilo dvoje napak. Stroji, pa naj si bodo izdelani pri nas doma ali pripeljani od koderkoli drugod, so vendarle le kup železa. Kup železa mrtve materije so, dokler se jih ne dotakne človeška roka, seveda takšna, ki jim vdihne tisti pravi utrip življenja. In kje naj človek dobi poleg svoje fizične spretnosti tudi tisto potrebno znanje, kot pravimo sedaj _ -r ozko specializirano znanje in setih gojencev v bivši vojašnici hkrati vendar tako široko, da ne pod znanimi planinskimi ridami. bo ob stroju samo proizvajalec, Precej uničeno stavbo je bilo treba preurediti v stanovanja otrokom in učiteljem, ki so vršili učno in vzgojno delo. To seveda ni bilo lahko in vendar je s požrtvovalnostjo učiteljskega kadra, tehničnega osebja in samih otrok steklo življenje v rdeči hiši, kot bi se v njej odvijalo že od nekdaj. Dečki so za čudo naglo priznali avtoriteto ljudem, ki so bili zanje starši, hranitelji in učitelji.
V zavodu je zrasla ih delala velika družina v prijetnem domačem vzdušju. Novodobna načela prevzgoje niso stiskala mladih neugnanih duš v njihovih stremljenjih, le urejala so divje kipenje in usmerjala fante na prava pota.
V desetih letih je zraslo ob cesti naselje vzgojnega doma: tri stanovanjske hiše in ličen šolski paviljon, obdan z modernim igriščem, v ozadju letni razred, nad vsem sadovnjak, vrt; in še se gibljejo pridne roke delavcev, ki prezidavajo, urejajo bivališče za dečke in deklice, ki jim nemirni čas ni nudil družinske topline, da jim bo življenje v zavodu prijetno, skladno, varno in pestro.
Vzgajališče je sprejemalo sprva samo dečke do 15. leta, pozneje pa tudi deklice v isti starosti. Še več: višje razrede osemletke obiskujejo tudi otroci iz vasi, kar življenjsko povezuje vzgojni dom s krajem in ohranja tesne stike z ostalim življenjem.
Naši gojenci so ob odhodu sproščeni, vedri in ne gledajo s strahom in nezaupanjem v oči, češ, kako jih bodo sprejeli medse; saj vzgajališče zanje ni bila ječa, ampak le internat, v katerem so
temveč, da se bo hkrati tudi čutil upravljalna, kot v šoli, na predavanjih, seminarjih, tečajih. In tu, na teh »področjih dejavnosti« delujejo pedagogi, prosvetni delavci od najnižjega do najvišjega naziva. Zdi se mi, zdaj ko pišem te vrstice, da je zagrešil delavski svet svoje, ko ni izrecno povabil vrsto prosvetnih delavcev iz svoje šole, da bi tehtno obrazložili načrt, ki so ga pripravili za vzgojo kadra, ki bo delal ob novih strojih. In zdi se mi napak, da niso pedagogi iz te taiste šole imeli toliko posluha, da bi prišli kot »gostje« — tako kot midva s kolegom — na sejo delavskega sveta in povedali, kako nameravajo vnaprej vzgajati kader za tovarno, prisluhniti morebitnim pripombam, jim mogoče oporekati ali upoštevati.
Niso redki primeri — in prav to dejstvo me je vzpodbudilo k pisanju tega sestavka —, da prosvetni delavci pogostokrat samo tarnajo, kako nima občina posluha za osnovno šolo, kako so v gospodarskih organizacijah ozko-grudni, v kakšnem nesorazmerju so prejemki njih samih v primerjavi z zaposlenimi v gospodarstvu, ko vendar vlagajo toliko truda, da bi naraščaj vzgojili čimbolie, ga usmerili na pravo pot, mu nudili nauk za življenje. In še tedaj, ko se ponudi takšnale priložnost, kot je bila tokrat, ko organ samoupravljanja, ustanovitelj ali pokrovitelj šole, naj si bo kar že, razpravlja o učnem načrtu — takšna obojestranska nezainterisi-ranost, skoraj bi dejal mlačnost. Zdi se, da s tarnanjem ne bomo prišli daleč naprej. Gospodarska organizacija tarna, do šole ne dajejo tistega strokovnjaka, kot ga
l!!l!IU||||!||||||!||ll|||||[||l!l!!!!i!Ullli!llllllilil!lllll!!l!illDPI!lll!ll!lllll!!ll!!ffl!!ll!l!!lll!lllli!!l!llll!llilW^
se šolali kot drugi otroci v kate- ona potrebuje, pedagog pa se spet
'”'1! 4“*---i"	pritožuje, da »delavci« zanje, za
njihove težave in probleme nima-
'kaia zares pokvarjeno dekletce ^.dom ;n z njo spregovorila ne-j i resnih besed. Minila so leta, je srečala to učenko kot dob-obrtnico, spoštovano ženo in j ater in zaupala je svoji učite-da so njene besede — čeprav Pozno — vendar še pravo-sno vplivale nanjo, in da so jo jPremijale vsa leta doraščanja. t ®--a učiteljica pa je rekla: v naj-časih naše borbe sem spo-s ala, da sem v mladosti vzgojila s vas v poštene ljudi; vsi so ^nvali, izdajalca ni bilo med
gl ?adnje čase neprenehoma na-2h ,U^emo> da se i® produkcija brv . ala’ manj pa naši medse-jfj0* odnosi in odnosi do skupne tj,	Torej smo premalo stre-
he -za tem, da bi vzgojili ppšte-f, ’ clovekoljubne, zavestne člane v^ružbe, ki bodo imeli do nje isj?1 pustven odnos, ne pa da bodo ttgg^vedno in samo — denarno
rh0feVeda pa zel° težko >>izmeri'
t!0 > kako dobro smo našo mladi-Še v?gojiii in tukaj točkovanje h0] aib°lj odpove, ker je pač psi-V shg doSaiania najteže zajeti
kljn? Vendar so si mnoge šole Šale Vserr>u odsvetovanju poma-4,	® točkovanjem. Na naši šoli
smo vzeli v pretres delo v
razredu, torej sam pouk, delovno In kakšen je bil efekt? Raz-disciplino, prizadevanje za čim- burjanja ni bilo veliko. Sami smo boljšo izvedbo reforme šolstva si izvolili komisijo, član sindikata (nove oblike, sredstva,
dodatno delo s slabšimi učenci, razne krožke (učne in druge), delo v pionirski in mladinski organizaciji, delo za prireditve, delo v šolskih knjižnicah, delo ob pripravah za pionirski tisk in deloma tudi delo izven šolskega poslopja, torej tudi funkcijam, čeprav ne vplivajo neposredno na pouk.
metode), je bil navzoč, prav tako ravnatelj.
Izdelano, začasno tabelo smo dali vsakomur v vpogled, da je lahko že v naprej pripomnil, če se mu je zdelo, da smo kaj prezrli ali se v čem zmbtili, in vsakdo je uvidel, da ta ali oni res zasluži več priznanja, ker je več in bolje delal. Pravim priznanja — kajti denarna vsota je bila premajhna, da bi
Upoštevali Smo predvsem nepla- pomenila protivrednost za oprav-
čano delo v takih organizacijah, ki so v najtesnejšem stiku s šolo, posebno prizadevanje za pedagoška vprašanja, kar smo razbrali iz publiciranja, predavanj in diskusij na sejah v sindikatu in drugod, kajti drugače žal ne moremo zanesljivo dognati, v koliki meri se kdo poglablja v pedagoška vprašanja. Vse to, in funkcije in živo sodelovanje pri diskusijah o pedagoških vprašanjih in ostalo smo upoštevali le, če smo bili prepričani, da je zato pouk tega prosvetnega delavca boljši, ne bi pa tega uračunavali, če bi bil kdo sicer dober teoretik, predvsem spreten diskutant, a nemaren, neroden ali sploh slab praktik.
Tako smo pač skušali oceniti celotnega prosvetnega delavca, ne da bi postavljali ostro mejo med njegovim šolskim in izvenšolskim delom.
Ijeno delo (n. pr. neštete dodatne ure s slabimi učenci!). Večje nagrade pa so dobili predvsem oni,
dobi konec leta, in med oceno dela za nagrajevanje po učinku. In prav zaradi vsega tega je njegova nagrada po učinku prej denarna nagrada kot pa natanko in pravično odmerjena protivrednost za delo, ki ga je opravil.
Kljub sporom ki so ponekod nastali, in prav ob njih se je mar^ sikaj razčistilo; prav je, da zaradi ljubega miru (oportunizma) in napačnega tovarištva ne skušamo izravnavati razlik v našem delu in si upamo pošteno povedati tudi prijatelju v obraz: v tem in tem delaš dobro, to in to pa je pomanjkljivo. S tem se bo kakovost
rem koli internatu.
Ali je umestno govoriti o težavah, žrtvah ljudi, ki delajo v vzgajališču že dolga leta, celo od ustanovitve dalje? Brez dvoma je občudovanja vreden njihov idealizem, ki jim vceplja v trenutkih malodušnosti novo voljo do vztrajanja in dela. Desetletnica ustanovitve pomeni zanje enega izmed kamnov, ki ga kot vestni zidarji z ljubeznijo vlagajo v spomenik dela in požrtvovalnosti za našo mladino, za naše črne bisere.
Saša Držaj
ki so več delali na šoli najteže pouka vsekakor zboljšala. Sicer pa nam je bilo določiti, kdo bolje dela, oziroma za koliko bolje dela na učni uri sami. Tako je bilo najmanj razlik prav za sam pouk, torej v samem bistvu.
Vsi skupaj: člani učiteljskega zbora, upravitelj, člani šolskega odbora (še posebno če so v tesni zvezi s starši in učenci) in člani prosvetne službe imajo zares precej zanesljivo sodbo o delu posameznega prosvetnega delavca kot celote — kot človeka, ki dela v šoli in v družbi, kot učitelja, ki daje znanje in ki vzgaja in daje sam vzgled, toda težko je določiti merila v številkah in odgovarjajočih denarnih vsotah. Zato je tudi težko postavljati neko razlikovanje med njegovo oceno, ki jo
navadno trmasto trdimo, da se nam godi krivica in nas kolektiv ni pravično ocenil, v resnici pa ima ob takih analizah vsakdo priliko, da primerja svoje delo v delom svojega tovariša in nehote pogleda vase in ga poskusi oceniti.
Nihče ni proti temu, da dobi tudi prosvetni delavec odgovarjajočo nagrado za svoje delo (a vemo, da se ne trudimo vsi enako in da nimamo enakih uspehov), vendar ga je s številčnimi merili težko oceniti in ga ni mogoče sekati na šolsko in izvenšolsko, zato pač, ker je v osnovi drugačno kakor v podjetju ali tudi v pisarni.
O. M. S.
»Vedeti moramo, da smo ljudje nagnjeni k temu, da presojamo vsak nov ukrep, spremembo, uspeh ali neuspeh neke nove smeri ali pobude skozi prizmo lastnega okolja. Merilo za njihovo učinkovitost je navadno prav učinek, ki ga imajo na mestu, kjer delamo ali živimo. Konkretneje: mlad človek bo največkrat presojal naš družbeni napredek skozi razmere, kakršne ima na svojem delovnem mestu in v svoji neposredni življenjski okolici. Prav zaradi tega pa je danes tolikanj pomembno, da slehernega člana naše organizacije, še več — vsakega mladega človeka — navajamo in usmerjamo v to, da zna kritično presojati odnose, v katerih živi, in da jih kar je najpomembnejše, pomaga tudi sam urejati. To je eden glavnih smotrov vseh naših prizadevanj na področju idejnega in političnega izobraževanja.«
(Priročnik za idejno-vzgojno delo CK LMS.)
jo posluha. Skratka, nekje na razpotju sta tista dva činitelja, ki bi se morala najprej vsesti za mizo in se pogovoriti o skupnih ciljih, pogovoriti o vzgoji tistega, ki ba jutri »oživel« danes mrtvi kos železa.
Kar je danes zamujeno, lahko še jutri popravimo. Priložnosti bo dovolj, več ko preveč. Zdi se le, da bo potreben za to obojestranski posluh. V gospodarskih organizacijah bodo kaj kmalu dolžni sestavljati perspektivne dolgoročne načrte svojega razvoja. V debelih zajetnih knjigah bo govora tako o strojih in napravah kot o človeku proizvajalcu in upravljal-cu. Napak bi bilo, če se ne bi na tem področju bodočega dela, dela petih, desetih ali mogoče dvajsetih let, našla proizvajalec, ki bo planiral, kolikšna bo njegova proizvodnja v naslednjem obdobju, proizvajalec, ki bo te stroje kupil, in pedagog, ki bo vzgajal kader zanje, kader, ki bo vešč svojega dela.
To je resda »jutrišnja« naloga tako proizvajalcev kot prosvetnih delavcev, toda razmislimo o nji že danes, da se ne bo ponovila napaka, ko bo delavski svet tehtno premotril, ali se mu splača kupiti nov stroj, na hitrico pa izglasoval učni načrt, po katerem naj bi se vzgajal tisti, ki naj bi »jutri oživel mrtvi kos železa«.
P. D.
PROSVETNI DELAVEC
St. 19
PUM LIKOVNIH PEDAGOGOV
V nilil.KUH 16. NOVEMBRA 1961
Razširjeni plenum likovnih pe- la v 1 2., 3., 4. razredu gimnazij 4. Zveza bo pričela objavljat* dagogov Jugoslavije je v osnovni jn strokovnih šol absolutno zavi- in tiskati vse dosedanje dragoce-soli Djure Djakovica, ob pnsot- ranje tehničnega in kulturnega ne izkušnje svojih članov v časo-nosti zveznega sekretarja za kul- razvoja mladine in s tem sociali- pisju in samostojnih izdajah v tuio m prosveto toy. Raste Crven- stične družbe.	znanstvenp-likovno-pedagoške na-
kovskega m predsednika hkovniji Iz teh razlogov smatra Zveza, mene;
umetnikov Jugoslavije, odločno da je nujno:	5. zagotoviti prisotnost pred-
zacrta} nova pota v likovni in 1. odstranjevati zapreke uspeš- stavnikov likovnih pedagogov na hkovno-estetski vzgoji. Nad 30 neje kot doslej;	vseh mestih, na katerih obravna-
referatov, precitanih v 6 urah, a) vrniti 2-urni pouk v 0., 7., vajo in odločajo o likovno umet-predstavlja ogromno vsebino do- 8. razred osemletke; b) izdelati niški in likovno estetski vzgoji, sedanjega dela, predvsem pa o nov učni načrt za II. stopnjo, s Nivo, dosežen v Beogradu, po-reševanju dosedanjih akutnih pripombo, da opustitev in nega- menja temeljito osnovo za nadali-problemov brez rešitve katerih cija likovne kreacije pomenja nje uspešnejše delo, zastopstvo iz bi pomenilo nadaljnje strokovno kulturno in ekonomsko škodo; Slovenije je bilo deležno vsesploš-pnzadevanje posameznih likovnih 2. dvigati kvaliteto kadra in nih pohval in doživelo za svoje pedagogov-specialistov zgolj teo- zmanjšati deficit v kadru;	delo največje priznanje. Utrjeno
retiziramje, ne pa aktivno^ peda- 3. izboljšati materialne pogoje sodelovanje bo v bližnji prihod-gosao delo, koristno za na^o vsa- in nujno ukreniti vse, kar more nosti prineslo neposradne koristi, kodnevno prakso in nujno za naš privesti do izboljšanja;	Tnor PleVco
nadaljnji razvoj.
Pri pouku branja v neki osnovni šoli v Združeni arabski republiki
©lični zbor sindikalne podružnice Martjanci
Referati so obsegali vrsto tem, ki dokazujejo izjemno zavzetost nekaterih za dvig in, uspešnost reformnih prizadevanj. Pedagogi iz vse Jugoslavije so osvetlili vlogo likovnega pouka s tolikih strani, da si danes ne moremo njegovega pomena več prikrivati, ne samo to, iz referatov, katere bo v študijske namene ponatisnil Zvezni zavod za proučevanje šolstva, se kaže veliko prizadevanje, zadovoljiva znanstvena in pedagoška stopnja, odločna volja
TUBERKULINSKI
PREGLEDI
Šolskih otrok
v ^ prostorih osnovne šole Te- podružnice bolj na jasnem. Med sanovci (ObLO M. Sobota) se je drugim o novem financiranju v
v	ljubljanskih mestnih manjša. S temi vsakoletnimi pregle-
vseh, da zagotove temu učno ln okoliških občin je tuberkuloza Si- di pa obenem odkrivamo otroke, ki vzgojnemu predmetu, mnogokrat razmerprrja manjši problem kar so se šele pred nedavnim okužili s
starem ostati ne smemo in ne zaradi nerazsodnosti nekaterih Slovenije,11 vendar je1!!1 vedn^aeiS	^ Zat° potrebna vsa
pro-
v Doned-lielr m vt iohi „^1 - ,r ‘	------*»-*•>- • moremo, kajti jo je krivično, prezrtemu, enakopravno mesto v respn. šolski otroci'ijublJenskege Pfid- jsakien pomen ima odkrivania
v poneoeijek, 13. XI. 1961, vršil	solstvu, novem nagrajevanju pro-	krivično predvsem za tiste- —j--— --------------	roda	žaram	veHkcaa stevn« »On.	—51	1 ;ma	oaarivanja
občni zbpr sindikalne podružnice	svetnih delavcev, kar se prečjvi-	svetne delavce,
upravdeUst^^B^j^ Te.	letom^o	J^ategoriza-	delu,^ 10^ - Tp ^išT prIS
«-»e ssssrrss^ s	a.‘«ssr«i
šanovci,
F^senjakovcj. Jteje nejcaj nad idejno-poimčn^a vžgoIitTl]; svo- ““Na^boru je bil izvoljen noyi‘ teS vSmu SedmeS i^bS
upravni in 3-članski in vzgoje ter pobudniku umet-	"Pljučnice«. Pri oste- otroškem telesu (zlaM'hna° pSuahji
.... .. - ..	__svodu elanov učiteljev in vzgojite- jega članstva itd. Diskusija se je 5-članski __
jev. Na občnem zboru je bil v glavnem vrtela okrog nagraje- nadzorni odbor; sklepi za bodoče ništva in estetske vzgoje mesto	fitrpk pa je okuženje Ce bodo pri otroku ugotovneke že
mmm mmm mmm mmm ^z::
tem mestu naštevali brezštevilne 5OiSkfk(?friyknnpnna7nPQZnaiI!0i idat^e bo otrok khub temu moral vsaj eno
ha
poslan na pa pri otroku prvo
«	.	^	* M * -	7—.	' j £ .	* —" ———u ——	1	——' v V-, v—■ 1 v ^ oULorVA i
v,	50 .soc^e^0Ya^ predvsem svojem delu. Nekoliko teže je osnovne šole Martjanci,
starejši člani in članice. Opazilo sicer oceniti rezultate učiteljeve-pa se je, da predvsem mlajši člani ga dela, vendar boejo kolektivi z gotovimi problemi niso bili na tudi temu kos, saj nedvpmno tekočem, zato tudi niso diskuti- pozna vsak svojega so tovariša, ra^'	kakšne nspehe dosega pri svojem
Tovariš Rihard Ovček je za delu, kako ga ceni okolica kot
be- zdravljenje.
penjc v pijucifli au ka- okuženje &	_
n. pr. meningitis, kostna vilo takih sprememb, ki bi bile ha
Premik v glasbeni vzgoji
, . .	,	.	...	•'•T v, Solski otrok neopazno nrebo el oku- leto paSti na zdrav ničto živi eSa
dokaze, da je likovna izobrazba Ženje s tbc-baciin Po okužen ju na- zdrav!* v Sfspanzerju Pb ga bo vja! nujna za nas vsg, nc bi tudi ho- -tanejo v telesu otroka za vse žjvlje- enkrat na pol leta pregledsi. Predpi" teli zamolčati, da ne gre za zgolj	teh .s°vai mu bo tudi zdravila, ki naj bi
i , r j, , . . . >_, ^. va ,	l_C X X v_.	X. v« .	. j v,	A 1	-	-	— — --— — — —.	—	— —.	*	--— V* - j- A Cl,	XX £	a. CtJ
specialno likovno vzgojo, ampak Slota^katkremu1 vbrizgaamoSk!|ijFqo	megovo mi S°-°b Qkuženrj
Prosvetni delavci!
sirso optično estetsko vzgojo, toda tuberkulina v kožo, na mostu im ek- otrokovem telesu obtičalo^rnlrujočib
, .	...	-	o- —,---------	.w.	. pomanlkljm glasbeni vzgoji ..avpriati se moramo da ip zadnii ci3e rdeča nabreklina. Pravimo tedaj, bacilov — zdravila naj jih popolno-
delo v prihodnje nakazal precej učitelja in vzeoiitelia in koliko smo ze mnoS° čitali, malo pa, kako .	.	J da je otrok »tuberkulinsko poziti- ma uničijo — tem manjša bo mož-
stvari, s katerimi si morajo	bit	date	^	bi j.° izbol,j!a11-. Se manj’ kaj H	biio	cas> da realiziramo-pozicije likov-	ven«, kar pomeni, da je neopazno že	nost, da Bi otrok v odrasli dobi	obS-
•	’	41	marajo	oni	aaie	naši	sociaHsticn, dn.zhi Pr, za t0 zboljšanje, storjenega. Glasbe-	nemu pouku, da zagotovimo do-	prebolel okuženje s tbc-bacili.	lel za pravo tuberkulozo.
dolgo^bomo^š^^čakan na^glasbeni^^ič- sledno izvajanje likovnega pouka ...RflliMfn ie danes odstotek šok 2) Vsako odkritje svežega okuže-berdk, katerega ^nam^že^cnikcTlet	ob-	na vseh osemletkah in osnovnih	rfanskem^podm^T™! ‘s! frlllT PT	^ Slv^Vedrii^di
da-?e	!?'	ŠOlah’ da zaščitimo predpisani	tiko s tbc-bolnikom in so neopazno	negaBIlVspan^er^^ol8ka?i
naoiLio kakolnnmoaž!!g;pii!h!!!’ rS? f°nd učnih ur v posameznih šo- preboleli okuženje ter postali "tuher- reč vir, ki je otroka okužil. Pozvati foto na rt	lah in razredih da'ne' dovolimo kulinsko pozitivni«? V letih 1959- mora M dispanzer na kontrolni- prede 80 le ža n^valfu?0	! razredih, da ne dovolimo 1961 je Antituberkulozni center Ljub- gled starše otroka, sostanovalce in
Ostanejo !čen!f brez vlkkT !	V nobenem Pnmeru cjisknmini-	liana tuberkulinsko testiral otroke	se druge kontaktne osebe	ter	med
učne kaiige ” to vrzel občutfin	at	rati P»men in vlogo likovnega	f>Semietk m drugih šol na zgoraj	njimi poiskati znanega ali	neznane-
sami	^5cl	vLtvS?.!:	nouka Vse nreelobnka	ie vlosa	'ro^ovangm področju. Ugotovil je na	ga tbc-bolnika, ki je otroka okužil-
X17'?:	P°}ika' Vs® P^e6loD0Ka.	J e Vloga	primer, da je do 14. leta starosti	Tako se čestokrat ugotovi skrita tu-
nol'	pnložnosti optično estetske vzgoje, da bi kilo okuženih pa osemletkah v osrčju berkuloza pri starem očetu, sosedu
lem nimamo noben^Sčnekmia?1^ nestrokovnjak, pa čeprav dober PjUhliane (v povprečju) Okrog 19 Va in drugih, morda celo pri učitelju, glasbeni pouk. Učenci 6. d razreda pedagog drugega predmeta, imel ma? p^e£mo teaaQV^aimnazi?ah^?! Kaj _ napravimo z otroki, ki so ?a!a™e S°le M’ Vrhovnik’	pravico zastopati interese likov- bbo okuženih ce®«' do	v Vaj3^ gT k! nlsS	pS-Uif°v s^if sTbc-
J Lani ie bil v »Prosvetnem delav- nega pedagoga, ali mu kakorjmli hlšk»h Mik fO 6|5«, v srednjih pro- bacilj? Hgzultat tuberkuliuskega pre-cu« objavljen članek, »Kako Uboij- omejeval dostojanstvo. Toleranca urUverze^dpPa^iudi 'v ^nosmnez? Sven?	ti-,V
P^noma^strtoTamo^Ts^m6!!1«^ <J° izgrajevalcpv CPlotnega oblika- nih šolah iste katogorije j! število V za to določeni »razredni spisek! Clarka fDosnlošiti^s^tn n? riff	I slavja in uvajale^ V naiglohlje okuženih otrpfc razU^np. Tp je pdvis- Preizkus bomo vsako leto ' vse do
™i?	kn^SP1n	nis'n	le	n JziZlS,	SDOznavno- tematske	nrohleme	n° predvsem Q< Prilik, V kolikšni	zadnjega razreda osemletke ponavlja-
se	preizkušene),	spoznavno teoretske	probleme	marr Otroci prthajajO V dotika s pre-	fi. otroka bomo zaščitili pred tuber-
prostora, y katereni se nah^jaroOj bival st vo m sploh, as tem tpdi v po- kuloznim obolenjem z bespže-cepi' v je prva dolžnost vseh, ki ne čutijo tik,p.,a	811 bezbapimi tbe- vomi aU takoj 'ali šele po drugo leto
teea	plemenitih teženi likovnih	Deda-	EOdUtki	Pa ham obenem do-	ponovno izvedenem preizkusu — te
rio	Plamen™h vezenj iiKovnin	peag	kazujejo kako	Jutro narašča odsto-	prepustimo presoji zdravstvenih dene	gogov. V Pkvirn sambbprbvljanja	jek. okuženih z	Jeti starosti, t. j. z	favcev — vendar najkasneje v zad-
V komunah je potrebno	sedaj	doho za	možnost okužitve. V	njem razredu osemletke, to je ne-
omnsočiti globoko' Vakrtano	izvn	Rrunerjavo naj	pmeuimp, da prid«	kake v 14. letu starosti, če bo le še
omogočiti giODOKO začrtano	jzva-	n. pr. v mestu	Oslu ua Norveškem	vedno tuberkulinsko negativen,
janje optičnega osveščanja, po- do ri- leta starosti komaj 3,5*/« otrok y„k;,, hnmn h,.,.,.,.„nIij učevanja, vzgajanja in črnogo- v dotike s tbc-baem, na Holandskem mberkulinsko negativne’ Vtroke P V Čanja optično estetskega doživr " * •••	...	.	.	, , M* letu starosti? Ko otrok zapusti
Hazumljivo,	da ge do nekako	osemletko, se za njega prično pr-
3Q. leta starosti tudi na vsem omeuje- ve življenjske težave. Počasi dozo-Ves material tega plenuma bo dem ljuhlja|skem področju okužijo reva namreč V odraslega človeka ib
»KOMUNIST«,
GLASILO ZVEZE KOMUNISTOV JUGOSLAVIJE, PRINAŠA AKTUALNE ČLANKE S PODROČJA ŠOLSTVA IN PROSVETNE POLITIKE SPEOH; IZHAJA TEDENSKO
»S0CIJ1LIZ1M«,
GLASILO CENTRALNEGA KOMITEJA ZKJ, IZHAJA KOT DVOMESEČNIK V SRBOHRVAŠČINI (LATINICI); LETNA NAROČNINA 780 DIN, POLLETNA 400 DIN.
PREDNAROČILA ZA
PROGEUM IN STATUT ZKJ
SPREJEMAMO NA NASLOV:
UPRAVA »KOMUNISTA«
LJUBLJANA, BEETHOVNOVA ULICA 2
TELEFON 21-605
vpij knjig "fo niso vendar je podana zarnjsej’ za izboljšanje glasbene vzgoje, ba ne ostanemo samo pri nerganju, kritiziranju in -pričakovanju, je na pobudo članka prišlo na tem področju do premika takole: nekaj osemletk je sporazumno s svojimi ravnatelji in glasbenimi pedagogi uvedlo po en eksperimentalni razred na šoli. Pouk v teh razredih se vrši po glasbeni knjigi: »Pot v glasbeni svet«. Ta knjiga jim služi za osnovo in smer za delo po učnem načrtu pouk Ijania učitelja ostane individualen, poleg te« J J ga oblikujejo učitelji učne ure po
1, Ar-, i t-> o-4-o V, 4-n Irr, 4 i rtn r-T 4 v-r\4 rxr<4
učnih enotah te knjige s svojimi pri- tiskan in na vnlin vsam tistim ki ? top-pacin ze vsi ljudje in ppstape- spoprijema se -s vsakodnevnimi teza-pombami,- popravki in odstranjujejo RSKajj jti pa VQijQ vsem H&Hm, Ki )0 -tubcrkulmsku pozitivni«.	vami ib morda že celo s poklicem
nepotrebno. Tako naj bi prišli pbtiK 80 Pripravljeni svoje sposobnosti kolektivu in predavateljih, ki učijo in pridobljeno znanje staviti V
Kakšno nevarnost predstavlja pf- V tem času je telo mladostnika po vo Okuženje s tbc-bapilj? Rekli smo, gestokrat oslabljeno in zaradi teg
da nri 2 ®/n nkllžpnih nf.rnk- ribstCtniio en +1	o	1,04
vaihi ip mprda že celo s poklicem-
^3
ekspertoentnmm razremb.^o^čne slpžbo skupnosti. Ruferatorn Je	~
knjige, ki naj enotnega cilja.
POTOVANJA V TUJINO
sjedlla kratka	la uqin)CQVita di"	otrok je Sicer neopazno	ppepolelo	sti. Preden otrok	prestopi	iz osem-
Modema	šola	zahteva čimveč pet-	skusiia» ki - ne	predstavlja sarno	0khženje, vendar pa je to pnstiio	ietke v nove šole	ali pa si	prične že
ja,	zato je	v knjigi >>Pot v glasbeni	nnvšiptka nnitphtnpiših-misli am-	Z^Q vazne^ sprentprnbe v	telesu. V	služiti vsakdanji	k^uh, ga morama
svet« povezana vsa glasbena teore- ^	. .v ’ ® ajetn sp obtičal^ živi jfae-la^cjli, ki v čim najbolj zaščititi pred tbc-oboie-
tična učna	snov	s petjem v zvezi s	Pak konkretne	najnujnejše Ukfe-	številnih primefik pstaneiP	rhimi vse	njem. Prvo okuženje pri	nekoč že
poukorp v dihanju, vokalizaciji itd- pe. Zveza likovnih pedagogov Ju- Oljenje. Ce pcjPPrae sile telesa besežirani osebi poteka izredno bia-
- -	• gi. katero ima ta kolektiv.	nonustnn nri^nn ti	hooifi 4« 1« —«1«
nabavi sredstva za
pa ni mišljen samo ožji izbor nekaterih šol, predavateljev ali
go v, temveč, kot je dejal sekretar deklaracijo:
upurabo., vžnhar bodo^^morall venkOTS^^Us^Jh š^b^mo^ceme-
lavcev Jugoslavije pripravlja v času za ta sredstva takoj po obvestilu, da
semestralnih počitnic za naše člane bodo potovali/nakazati Komisiji zne- lel/tiva^itd^^Zdai""ie^čas ie^poudaril" aPA,/aiu	uv
naslednja potovanja:	sek £775 dinarjev. .	. ' da Ž! zdram? ustv3arja?nu pobuda ^ esebnosj, izfavnaVR mtelettualpo
l- DUNAJ	naslednje dodatke •''phUmekT^me/u^a- ^f^efavčiv,	PedaS°"	^
Potovala bo skupina 30 prosvetnih tovo im®t materino inie (za poročene eksperimentiranje in delavcev. Odhod iz Beograda 18. ja- tu<?* prejšnji priimek); kraj m datum ^.em področju-^ nuarja ob i3.3p. Povratek v Bepgrad rojstva; zvanje m naslov ustanove, jsje je se ^ ^
26.januarja ob 17.33. Cena potovanja J.Jer dela; naslov stanovanja; pnporp- žujemo, istočasno želimo 444 ^y. je 33.750 dinarjev za osebo.	čilo sindikalne podružnice (s podpi- mo številne glasbene vzgojitelje, pe-
si pečatom). Prijave pošljite na fia£fr>0p. ravnntpli« fini. ria sp s
2. ITALIJA (Firence.
Pompeji, Rim, Benetke).
Potovala bo skupina 40 prosvetnih dr?‘J decembrT^iasTpriikv*^ nrL P10 A r°Vl SOJ,\S skuP"‘ml naP0> delavcev Odhod iz Beograda 20. ja-	.mdružnice P?n	d6la “ ^sbenega
nuarja ob 21.18. Povratek v Beograd V navedenem dnevu ne bomo beIWka'
1. februarja ob 13.45. Cena potovanja upoštevali.
je 42.500 dinairjev za osebo.	Prosvetni delavci, ki bodo dobili
fivriin- obvestiIa» da bodo potovali v inozem-(iviun- ctvn. hnrin morali takni nakazati
s!m!° <?žiia iZabnr61!!ka- ^lavije'je ob zakijučku plenar-	vP®neMf|?.
pedagP-	posvetovanj^, izcjal^ sledečo vati. Tako pastane tuberkuloza pri BCQ ne zaščiti o^ebe samo pred ne-
sekretar	deklaracijo:	odraslih ljudeh največkrat: obole to-	varnostmi Prvega ukuženja s tbc-b-i"
.	...	rej zaradi tbc-bacilov, ki so jih spre-	čili, temveč tudi znatno zmanjša ri-
1. Likovna vzgoja	omogoča	joli v svujp telo še v otroški dobi ob	ziko kasnejšega obolenja. Prav zatU
splošni kulturni dvig, dopolnjuje	Prvem okuženju.	želimo in moramo otroke, ki zapU'
Zakaj so važni vsakoletni tuber-	ščajo osemletno šolanje in že samo'
___•	,	.	.	. kuljnski pregledi šolskih otrok? 0« StfiJSfl sidsait) počasi v odraslo (JopOi
..	...	. T.	emopjonalno, pobuja MStvap- v^ako leto od i. dp s. razreda oseuv zaščititi z'BeG-jefn.
ških delavcev, ki bnajp priložnost za jalno dejavnost, pospešuje in iz- letke napravimo pri otroku tuberku- Rako poteka organizacija tuber ekspenmentiranje m raziskave	na	b0jjguje produktivnost	dela in	'™®kl, .Prelzkus£ ttedai ’a,hko toana	kulinskih pregledov? Posebna za &
Ne le da se tem besedam pridru- revolucionarnost družbe. Ob teh	le^Azvažb.ana.ses!ra v šol° “
3. ZAHODNA NEMČIJA imun- stv0j bodo morali takoj nakazati cnen).	akontacijo za potovanje v znesku
Potovala bP skupina 30 dp 40 prp- scoo dinarjev na naslov Komisije v svetnih delavcev. Odhod iz Beogra- Beograd (akontacija se pe bo vrnila. 23. januarja ob 13.20. Povratek v £e prijavljeni ne bo potoval), potni
iristično vizo pa
ugpjipvbnp, ....
*• t • j iv., ,	. .	... se je offok okužil s tbcrh^pjli. Ce je vsgkeinu otroku vbrizga kapljico
in poziva- Splošnih materialnih, n^c»ralmh? števno takih ptrok visoko, pomeni, cia berkulina v kožo leve podlehti. Ce\
SS& išS? s sam a»s-»mi.-':« 2,1?	H,STsslš2rsifs3? L%%3;r22i£"'š';S
”».?'=•= ,ras»tsjs%	i-gsry*af£??„ ;e,.esai?S&sms.s zeti.y8£M
popolna ukinitev praktičnega de-	fSovlu^kem^ok^vl! ^e-.0^"*3 ^uberkulinsko ^
Pri »tuberkulinsko pozitivneblj otroku pogleda medicinska sestra • svojp kartoteko ali v soisek, če
O PRAVILNIKU V VELENJU
otroka s svežim okužen jem s tbC-P”
/-.-n 4	---X; 4-4+,ihe-’
------- — W v V.«*..*	V^44.^44iV.44J \.X4i.	~
Pred kratkim je bila v Velenju čez noč, čeprav vemo, da bi po- vsak način bo treba vsepovsod kuioznimSVdisS,nz!m°!ii ^sk? /;
da 23. januarja ob 13.20. Povratek v £e prijavljeni pe bo	_______
^je^^eSSS
4. GRČIJA (Atene, Delfi, Pelopo-
dp 1. I. 1962.
Ko bodo naši člani dobili iz Beograda obvestilo, da bodo potovali
**&**£%& f&KZ	stSsrAArsSs: rliairSrssSil
delavcev, odhod iz peograda 34. ja- žili pri pristojnem oto-ju, tajništvu za strokovno in ideološko izpo- prvenstveno delu v razredu. Naši obdobju izenačili prejemke pro- vr& Že BČG-cepljen.ie, m sicer v 1
- -- — r'- - —  ■— — --a- — — 4~ xi  	j„i—3i-4 j«-j- -j...-—? -j -1-1. j	- 'i i4	~ ” - -*■' ramo. Na mestu cepljenja se ce*. _
nuarja ob 18.35. Povratek v Beograd za notranje zadeve vlogo za izdajo polnjevanje članov.
dohodki bodo odvisni od dohod- svetnih
svetnih delavcev z onimi v	™a n,es*u	> lahka
potovan3a	‘ Poročilp se je dotaknilo tudi kov občine, konkretno od pove- javnih službah, če hkrati poudar- polavfmajhn!11
jamo šolsko kvalifikacijo. Prema-	trajs »Udi par tednov, a
i-	*	- ' v '	brez, nevarnosti za cepljenea.
je 41.350 dinarjev za osebo.	dela ob sestavljanju pravilnikov Čapih skladov za šolstvo, že
V cene za potovanje v Italijo, Grčijo in na Dunaj so vračunani na-
svetnih i naučnih radnika Jugoslavije za delitev osebnega dohodka naslednjem letu ga se
V
njihovo
tednov, a L
lo «, na konferenci govorili o S3JSFSZ&?Š53i>&.
si»wj»|fsaas šSSffsaSSS "f — fersursu tsts SJSSrfsaSs ssi,“£rS",1SnS,.;s; »■sws&nrw*MS»
čtoirilii oli /'-./-»z-,v. 44. - PF1J6i0«.
vezna karta od naše meje do kraja plačilo potovanja. (z odbitkom BRon-	-	..	j , .	•	, v. . v, ■ ?T’	, T-r-rr -ar-•
bivanja in nazaj do meje; prenočeva-	tacije), udeleženci	potovanja	v	Mun-	skrajni čas,	da začnemo delo	reševati z gospodarskimi organi-	bodisi o številu ur ali ocenjevanju
nje, zajtrk in večerja (ali kosilo) v	ehen pa še znesek	za nabavo	sredstev	prosvetnega	delavca pravilneje	zacijami,	ki naj bi uvidele pred-	posameznih delovnih mest! Kljub
času bivanja v tujim; izplačana de-	za lastRj^upprabp.	ji._   vrednotiti. Zato stran s starim in	vsem to,	da dobro vzgojen in	temu pa ne smerno trditi, da se
sistemom mezdnih	izobražen	mlad rod lahko posta-	prav v Velenju niso z vgo res-
Ppmoč učiteljstva. Učitelje
nama sredstva za lastno uporabo: za V primeru, da udeleženec potpva- v.
Dunaj ca. 463 šilingov (protivrednost nja ne bo mogel plačati celotnega preživelim
ca. 13.500 dinarjev), za Italijo ca.
7500 lir (protivrednost ca. 9000 dinarjev), za Grčijo ca. 344 drahem (protivrednost ca. 8500 dinarjev). V ceni po- mesečnih obrokih dp 30.
(. zneska ?a potovanje naenkrat, lahko piag| Po osnutku pravilnika, ki ne tudi dober upravljavec v npstjo lotili tudi tega razmeroma mn*,? »nravstveno nrosvetiieni,
:	PzrnPedseW;SikBnn,pi^	iz^a okTaina	Torei neposredno bo težkega in odgovornega d”a Na “z zfn!mS 1^^!»^
_________ _______________ . ___ - mesečnih obrokih do 30. aprila 196? prosvetnih delavcev, bi se dose- zaradi tega tudi večja storilnost vsak način mora biti pravilnik	vn ^mžbe^v Bbo?ui8DroH w'
tovanja v Munchen pa je vračunano (v tem primeru mora udeleženec po- danji prejemki povišali za nekako dela. Drugi način pa je v spre- tak, da bo stimuliral prizadevnega herkmozi”6	J P
deanimihCeš?!dsetVeve iasmo^upMabo! Sco).pre<llozltl KomisIJ1 P0‘rebn0 štirideset procentov. Toda zastonj menjenih instrumentih o delitvi prosvetnega delavca in bo zato	Demonstracijski antituberkuk*'
denarnih sredstev za lastno upora menico).	_	......... bi bilo misliti, da bomo to doživeli dohodka v okviru občine. Na tudi delo v šoli kvalitetnejše, -ov-	ni center v UubU»*
Udeležencem tega potovanja lahko po
Republiški odbor
P omisleki ob učnem načrtu za pismeno izražanje
V nekaterih obveznih osemletnih šolah se že drugo leto, v vseh razredih poučuje po novem učnem načrtu. Učna praksa nam razkriva dobre in slabe strani tega načrta. Pri pouku slovenščine je posebno zaskrbljujoče vprašanje nizka pismenost naših učencev, zato nameravam ravno glede tega pregledati novi načrt.
Pismeno izražanje je v novem načrtu zavzelo pomembnejše mesto, kot ga je zavzemalo v starem. V prejšnjih načrtih sta bili poglavji o govornih in pismenih vajah kot nekak repek na koncu stare učne snoyi, v novem načrtu pa sta ti dve poglavji strnjeni, s tem je podčrtana njuna najtesnejša povezanost, in predstavljata od četrtega razreda dalje izhodišče za ostali jezikovni in literarni pouk.
Ce primerjamo novi načrt s Prej veljavnim načrtom, vidimo,
je dal številne nove sugestije
pismeno izražanje. Nasvetovano je, da od drugega in tretjega razreda naprej vključujemo v pouk poslušanje radijskih šolskih ur, obisk lutkovnih in gledaliških iger ter filmskih predstav. Predpisane so številne noye v^.d §Pif sov in vaj: spremenjena obnova * nadaljevanjem opisanega dogodka, drugačnimi možnimi razpleti (III. razred); opis slike, do-mišljijski spis, na predelano- učno snov vezanj spis (IV. r.j; stilistič-ne vaje, vaje v izboljševanju stavkov, zgodbe (V. r.); spisi ob slikah, na razredno čtivo vezani sestavki, sestavki v obliki dvo-govora (VI. r.); vezanje več dogodkov v urejeno celoto, označi-
čih in šolskih zvezkov pa sem opazil, da učitelji že kmalu začnejo zahtevati opise z mnogimi podrobnostmi, obnove v strogem časovnem zaporedju in dispozicije raznih beril. Tako nastali spisi sploh niso več pristni otroški spisi, ampak na pol učiteljevi izdelki. Tako je ogroženo načelo o otrokovi samostojnosti in ustvarjalnosti, ki ga zastopa tudi učni načrt. Pri otrocih se s tem zamori veselje do sproščenega izražanja. Zdi se mi, da takšni postopki, na katere sem večkrat naletel, niso samb osamljeni primeri na naših šolah.
K vprašanju o postopnosti v spisju bi pritegnil še izkušnje likovnih učiteljev. Le-ti upoštevajo zaporedje: doživljaj — opazovanje; najprej učijo slikati po spominu in domišljiji, nato šele po modelu. Učni načrt za likovno vzgojo to takole utemeljuje: »•6t,rok pride v šolo z zanimanjem, vezanim na dotedanja doživetja. Tega ne smemo grobo prekiniti, ampak vzeti za izho-dišee estetskega ustvarjanja.« Če je pri likovni vzgoji sprejeto to zaporedje, bi bilo tem laže pri pismenem izražanju, saj se na sliki celo bolj občuti slabo opa,-žanje kot v jezikovnem spisu.
Oglejmo si še, kako ši učni načrt zamišlja poulj pismenega izražanja v višjih razredih. Tu se spisje razrašča v več vej. Ker je osnovna šola za mnoge zaključna
DR. JOSIP KLEMENC:
šola, se morajo učenci seznaniti z različnimi praktičnimi spisi, ki jih bodo v življenju največkrat potrebovali. Sem spadajo: vprašalna pola, prošnja, življenjepis, zapisnik, poročilo, kronika in podobno. Tistim učencem, ki se bodo še nadalje šolali, bodo prav prišli prvi ppjmi o pregledu vsebine in izvlečkov. Literarnim ambicijam mladine v teh razredih ustrezata oris in. dramatični prizpr. Ni pa predviden kot protiutež tem ^spisom kak spis razumske narave. V zaključnih navodilih sta sicer omenjeni razr prava in razmišljanje, v katerem razredu naj bi se poučevali, pa ni nikjer določeno, v starem načrtu je bila razpravica predpisana za Vlil. razred. Morda-je to pomotoma izpuščeno, sicer bi pa moral reči, da učni načrt glede tega zaostaja za šolsko, prakso. Dejansko se na vseh šolah pišejo razmišljanja o najširših družbenih in kulturnih problemih, tudi različne organizacije vsako leto razpisujejo in nagrajujejo najboljše naloge s tako tematiko.
Vtis imam, da je učni načrt za pismeno izražanje nagrmadil mnogo gradiva, ne sloni pa ta načrt na neki čvrsti koncepciji vzgoje pismenosti. Nikakor ne morem iz njega razbrati, da bi bila vsa učna snov v njem urejena po nekih dobro premišljenih vodilnih idejah.
F. Žagar
France Tratnik: Slepci na soncu, 1911 (Iz knjige Fran Šijanec: »Sodobna slovenska likovna umetnost«, ki je te dni izšla pri mariborski založbi Obzorja)
»Rimske izkopanine v Šempetru«
Nemara je bil eden največjih nju rimske ureditve. Vse grobni-dogo&fiov med slovenskimi ar- ce se niso ohranile v prvotni obli--	-	heologi, ko so leta 1952 naleteli ki, toda že fragmentarne ostaline
^v osebe, potopis (VII. r.); iz- v Šempetru v Savinjski dolini na dajejo prepričljivo umetniško palčki, kronike, krajši dramatični rimske izkopanine velikega šte- dobo tedanjega časa in miselnosti. Prizori iz šolskega in izvenšolske-	^ar Pač redek dogodek, Reliefske upodobitve povedo, da
ga dogajanja (VIII. r.). Iz tega ^ ,so ^nejši prebivalci pona- so Rimljani radi prenašali v ži-
vidimov da je učni načrt močno	r*bili	obiekte »» galski svet njiselhpgt o minljivosti
OnitJi- • -T	,	.	stavbno gradivo, ah pa so jih
fožml in moderniziral pismeno skušali uničiti.
zražanje.	Že v predzgodovinskem času
Poleg učne snovi pa je važno in za časa rimske antike je le-tudi zaporedje v predelovanju le-	^ današnjem Šempetru
te. V nižjih razredih so najprej	Pokopališče ob poznani
vWpisani opisi (I. in II. r.), raz-	H® Vod^la od
0b"0^ (”L in . ^ r'|’ krajev — preko Celeče,6Atran-‘ ato šele doživljajski spisi (IV. r.). ga in Emone in dalje proti jugu ucni načrt torej stoji na stališču, Zatorej so bile tudi manjše na-aa bi bilo treba otroka najprej selbine 'vzdolž jantarske ceste Navajati na opazovanje, načrtno Pomembne za provinco Norik y Pripovedovanje, šele nato naj bi rimskem imperiju. Izkopanine so Popisoval lastne doživljaje.	za nas dragocena starodavna
rr x .	,	'	ostalina izpred naselitve Slova-
. vprašanje pa je, kaj je otroku nov na področju današnjega bliže: predmet, slika, ki jo opi- ozemlja.	...	- -- ,T-™T	----
rrw’	ki le prebral, ali Izkopanine pričajo o rimskem spomenikov. Naša domovliiakje^poSia
ijegov lastni doživljaj. Če bi se pokopališču. Obiekti so bili iz k«lturnih spomenikov, ki so pogosto
-ofnoS	iz marmorja	£»£
Vnrai	•	°P1S1	ln	obnovami,	m iz peščenca, kar govori o pa-	ln družbeno - gospodarskih pojavov,
prasanjg	zaporedja	niti	ne	bi	tricijskem in plebejskem sloju.	y°?"e pa so prizadele mnogoštevilne
in ob nrohiranh,	Y b lj sPomemkl SO IZ pohor- zato je zvezni izvršni svet izdal
prebiranju otrosKin doma- skega marmorja, podobno kot ve- zakon o zaščiti kulturnih spoment-
~----------------------------—	SPO™en*°TV’ ki. JUi klaVv«iT^0%aPm V^d ^za^amvo^n
hranijo, v muzejih V Ljubljani, očuvanje kulturnih spomenikov, da-Celju, Celovcu, Gradcu.	bes jih je Ž7! v tovrstnih ustanovah
Med šempetrskimi spomeniki
so tudi taksm, ki so, jih izdelali ueredko je od njihovega uspeha cd-odlični arhitekti in umetniki; re-	ali ,?e da oeuvatf kulturna
Hefi	,,,	..	’	.’	ostalina, saj se dogodi, da lahko ena
lieil. poKO jnikOV §o klasična pri-	sama napaka uniči dragotino, j p po-
meri tbvrstnih umetnin iz času	škodu3® tor 's tem okrne 'poinovred-
okoii 140 pr n. št. Sempetrsko	nostžaščita kulturnih spomenikov pa
pokopališče daje nazorno podobo	ne more sloneti zgolj na ramehih za-
socialne strukture takratne druž-	y°dov za varstvo kulturnih sppmeni-
b?, napisi in oblike, pa nudijo,	m<SžičSt0org3aeniz?cfj|,3-no- sezlian3ati
pa so jih življenja, n. pr. lovski pes pre-
Zaščita kulturnih spomenikov v Jugoslaviji
V splošnem toku kulturnih dogajanj v naši državi ni toliko z;apaženO
ganja košuto, ki ne bo ušla zasledovalcu. Malo je reliefov s prizori iz vsakdanjega življenja. Nekatere scene dokazujejo, da sta bila lov in ribolov zelo priljubljena; pogosti so prizori iz mitoloških zgodb, mitološke osebe nosijo često poteze pokojnikov.
Izkopavanje so opravili delavci, študentje in strokovnjaki, delo je trajalo od 1952 do 1955. Odkopanine so različno dobro ohranjene. Nadaljnje delo z rekonstrukcijami je prevzel Zavod za zaščito kulturnih spomenikov v Ljubljani. Tako je Šempeter dobil dragocen muzej na prostem, ki ga radi obiskujejo Slovenci, pa tudi iz bratskih republik in tujci.
Nadrobno razlago o »Rimskih izkopaninah v Šempetru« najdemo v knjižici dr. Josipa Klemenca, ki je v poljudni obliki osvetlil najdenine. Slikovno gradivo je precej bogato s kvalitetnimi fotografijami. »Rimske izkopanine V Šempetru« so izšle kot 1. zvezek Spomeniških vodnikov pri Mladinski knjigi. Klemenčevega dela se lahko poslužijo tudi tujci, ob koncu je dodan izvleček v treh jezikih.
»DIJAŠKI GLAS«
V CELOVCU
Slovenski glasnik, glasilo koroških Slovencev, je v kulturni rubriki prinesel vest, da je »Dijaški glas«, literarno glasilo državne gimnazije za Slovence v Celovcu,, že drugič presenetil z bogato vsebino, V .2. številki so. poleg literarnih prispevkov tudi ilustracije — risbe. in. linorezi. Zanimanje vzbujajo že prvi modernistični prijemi, ki kažejo meč oblikovanja.
Pri listu sodelujejo sami mladi ljudje (dijaki od 1. do, 6. razreda gimn.). Treba je priznati, piše list, da tiči v teh mladih ljudeh nekaj, kar obeta mnogo pozitivnega v bodočnosti, če bo mladina nadaljevala s sedanjim elanom.
Važno je namreč, da v dobi razvijajoče se tehnike šola vzgaja mlade oblikovalce slovenske besede, ki bodo čuvhli in gojili naše narodne ideale in ohranili zvestobo svojemu narodu.
Dijaki sami pa s idealizmom ne morejo vzdrževati svojega glasila, zato se obračajo s prošnjo za podporo na zavedne S16Venee'na Koroškem, ki jim je do obstaja in razvoja slovenskega življa na Koroškem.
Ali bi morda tudi Slovenija prisluhnila temu klicu?
NOVE KNJIGE
, Zgodovina slovenskega Slovstva £11. Slovenska matica v Ljubljani je natisnila tretji zvezek »Zgodovine slovenskega slovstva'- v redni zbirki. Tretji del slovstva je napisal A,nton Slodnjak in je nadaljeval že v drugi knjigi začeti realizem. Letos podaja avtor obdobje med 1876.-1895. letom. Tudi letošnja knjiga jd opremljena z bogatim slikdvnim gradivom. Slodnjak ni obravnaval obeh faz realizma ta.ko, da bi prikazal posamezne književne osebnosti v zaključeni" celoti, marveč je dal prednost sočasnemu literarno - kulturnemu in družbenemu dogajanju. Izid »Zgodovine slovenskega slovstva« jg. omogočil Svet za prosveto in kulturo LES. Prihodnje leto bo izšel IV. zvezek' ki bo obravnaval slovenski naturalizem in moderno.
H. W. Uicbter — »Ne ubijaj«, Med
mlado generacijo* nemških književnikov, ki so v povojnih dneh s kritično obtožbo pisali o pretekli vojni, najdemo pomembna -irjiena, kot so W. Edrchert, V/, Heinričh. Leonhardt Frank in ne. nazadnje Hans W. Richter! Roman' '»Ne ubijaj« prikaže nemško družino s Pomorjanskega; časovni razpon: od začetka do" konca vojne. Vojna vihra razveja značilno povprečno nemško družino. Richterjev realizem je mestoma naturalistično' poudarjen. Pisatelj je z živimi izvajanji oblidžil nacistični režim in osvajalne zablode, toda roman je hkrati naperil proti vsakršnemu militarizmu in nasilju. Vojne slike in ljudje pomenijo za bralca živo doživetje polpreteklega 'časa, ki ga je podal pisatelj kar se da objektivno, brez vsakršnega pretiravanja. Morda prav zato doživlja H. "W. Richter tako številne prevode. Za, slovenski prevod je poskrbel Branko Avsenak, knjigo je zalomila mariborska založba Obzorja. Čedno opremo "je napravil Ja-. nez Vidic.
Hans Kades — »Ljudje v somra-ku«. Vdrugič v se srečujemo z nemškim pisateljem. Tokrat je Qema •Hafner postregla s prevodom »Ljudje v somraku«, bržkone bo tudi ta roman doživel enak uspeh pri bralcih kot ga je »Lažni zdravnik«. Kades po spreten pripovednik, ki ume razgrniti PildObO,.* povojne, Zahodne. Nemčije v objektivni ' luči 's 'prizadetostjo človeka,. ki je zrašoen z današnjim časom Th svojim okoljem. Jedro »Ljudje v somraku« leži v etiki človeških odnosov, y- času, Ko se ljudje brezobzirno pehajo ža denarjem, Četudi na račun drugih, ljudi in s pamo^jfl naj-nizkotne j sih sredstev. Kades je prepričljiv fabulist. Ki hfu jd tuje vsakršno olepševanje, raje razgrne stvari tako, kot. sp, da bi bralec ži,YQ začutil z njegovim junakom, ki ga kriva prisega pahne za rešetke in izgubi vero' v Človeka.' riakar ' postane tudi sam pridobitni brezvestnež, dokler ob. dekletu, ki je prav tako pretrpela ' krivice, ne' najde spoznanja o vrednotah življenja. Nekoliko idilično p!baryani zaključek je pisatelj zavestno končal z”optimističnim zaupanjem ^ človeka. Roman ie izšel pri Obzorjih z okusno 'opremo J. Vid''a. Videti je, da založba Obzorja $1 ..bi zlasti za prevode sodobnih’pisateljev, ne le slovitih imen, pač pa tudi za take, ki jih v slovenskimi prevodu prvič srečujemo, kar utegne biti ob ore-? rgjšlipnem izboru posebno simpatično.
Irske ' pravljice. V zbirki »Zlata ptica« so izšle Irske pravljice v prevodu in izboru Alberta Široka. Živo-pisani pravljični svet desetih ljudskih pripovedi iz Irske pozna vse značilnosti'tovrstnih pripovedi širom Evrope, poleg irskega kolorita pa je marsikatera pravljica originalno za^ok^o-žeha Pravzaprav snio dobili skromen izbor iz bogate zakladnice, saj spada tovrstno ljudsko blago pri Ircih med najbolj bogate. Za slikovno dopolnilo je poskrbel znani ilustrator Gvido Ei-rolla.
Knjižnica Društva za modeme tuje jezike
dragocene podatke.
s pomenom in vrednostjo kulturnih spomenikom,
N. pr.: Nek spomenik daje do- IggojTj!! vilno^df miadL fpo^ni-kaze, da se je vladajoči keltski va ln sprejema odnose družbene sloj asimiliral z Rimljani ter tudi skuP^ti . dragocenega izročila upravno sodeloval pri sprovaja- tPi^o%SWfeiofela^0tePrOn;
razvijanje ljubezni in spoštovanja do kulturne dediščine vseh Jugoslovanskih narodov.
Kulturni spomeniki so lahko prav tako pomemben gospodarski činitelj, zlasti č6 so takega značaja, da se dada vskladiti s turizipom, kar pogo-
1*	KtrdSmrf zbi?kIlh2eP'dj|i “ P06?68850 8li8StI d8la književnikov Ireelmo‘ilko^rakJeTf
^ mea obeum vojnama, okolici; prav. tako bi lahko bolj po-toadicije rasel današnji pularizirali tovrstne objekte v Nišu,
»Slovenske ljudske pesmi«
»Šver£a
k0

rirt	tn np Ln mi* ž 7« , j7Z	j	puianzirau. xovrsxne ODjetcte v inisu,
hi	^o+are HudsKp	i/ !er oblikoval svoje Šempetru v Savinjski dolini, Poreču,
uLE kL nf umetnine-	Medvedgradu in še marsikje drugod.
k^bolo tiki o3’0'*	6 "ainvcVD* aIor3eva zbirka nudila n. pr. izbor beno-političnih kot v gospodarstvu
takoJ	knnčrOei	fksnrešionistlčne lirike, iz- kulturno-umetniških stvaritvah, kar
ci^duiemo k0nK	nanevjl	G'.radnika’ prerez skozi Jarčevo daje svojevrstno obeležje ostalinam.
b,,rkinnS.i čS-nrit astvarJalnost, predstavila bi lahko o problematiki in delu za zaščito ■J hne J““ke ulty«rjalnosti, č®jidl Grudna, leposlovje in kritiko Krefta, kulturnih spomenikov nas seznani ^zabo pesnilca že davno utonilo v kos leposlovja in esejistike Juša Ko- brošura, ki so jo natisnili pri beo-
TOZab0 ^	*» u'ivuu	v Koa leposlovja in esejistike Juša Ko- brošura, ki so Jo riatisnili pri beo-
vS?llepo*teStotistako0Vke^tcliSLZEZ
! O
*** pa tudi nek prerež ' o deld sp^ikk kSmre Jugoslavije« ima LirUca7	b°gata.pa 1®,i3	slovenskih prevajalcev itd. Dela so- poleg slikovnega dopolnila zemljevid
Bo^av i2bnr?nv 0d5?ni/i^tihtU?ludskilh ?ot>nlh književnikov lahko dobimo, Jugoslavije z navajanjem najpomemb-OrtS,!Uh« bTTrmrinikS1^ne	S® v fen^gamah P8 V knjižnicah, nejših objektov po vseh republikah.
S5 nM«,, Hp?5nlk Je .odbral pesmi dostikrat pa smo v zadregi za dela ___________________________________________
lia’ie3Slh yasov “ z\pTisov d0 generacij, ki so oblikovala umetniško’	1
HaI-.. 50 nastale v NOB. V sprem- besedo nenosrerino nred k-nližpvnlki
m v*1* «i so nastale v NOB. V si
besedo neposredno pred književniki med NOB in sedanjega časa.

V sprem-“-e Zna-je ne-
irobl,emov in Aleksej Tolstoj.
Izdaje. Ob, Tolstoj je naslednik velikih
, -a _ , ™	-----,	ruskih
pesmih je navedel zapi- realistov, pesnik in pisatelj, dobitnik letnico, po Stalinove nagrade (1941.) Živel je bur--
Ca ustnega
„ „,v„Pa r&aloai rpanj razunilji- no, pa tudi zapleteno življenje, iz tu-}!etien?ede, pojme, fraze. Ob premiš-; jlne se je vrnil v sz ter se uvelja-»/r2°oru likovnih prilog pa bi vil' z realističnim pripovedništvom, fal ^»latlenka Stupica zapisala ne- zlasti pa z zgodovinskim romanom astvaiS®Sedi o ljudskem likovnem »Peter veliki«. »Aelita« je fantastič-i^atni .,-m' sa3 Je sorodnost besedne na povest o sovjetskem inženirju, ki podobarstva je skonstruiral aparat, s katerim je tako očitna, poletel na Mars, da bi se spoznal s
Josip Ribičič — »Miličev škrat«. Ime mladinskega pisatelja Josipa Ri-Aelita—. Aleksej bičiča je toliko poznano tudi med mladimi bralci; da avtorja ni potrebno posebej predstaviti. Neutrudni pisatelj mladinskih del, urednik različnih mladinskih listov. Prva dela Ribičiča segajo v, čas prve svetovne vojne; vse do danes hi odložil peresa. Po motivih so Ribičičeva dela dokaj raznolika, ohranil pa je tekoč pripovedni slog in svežino. »Rfihčevega
* In s Po hhsemostt in izrazu.	civiliaacijo Marsa, ki temelji na ra-
?* s« !e nevezano vprašanje. Bržko- zumu in samozatajevanju; ne manj-	.. natisnilo	~
potrebe po Kondorjevih ka ljubezenske zgodbe. Povest je pre- ®krata je natisnila založba Obzorja,
'fcti-tfr1, vfčie, kot jih lahko zmore vedla ----- -------- - “ -	*-<«»-> «•<-*•—«----------------
v letnem programu — šolhi- Školjka,
Vera Brnčičeva za zbirko
čedne ilustracije in opremo pa Je napravil Janez Vidic.
Društvo za modeme tuje jezike v Ljubljani ima knjižnico me-todske literature, učbenikov, slovarjev in plošč za vprašanja pouka tujih jezikov, da lahko svoje člane podpre pri njihovem študiju. ^Knjige si člani lahko brezplačno izposodijo za mesec d,ni, po potrebi lahko izpošojeni rok še dvakrat podaljšajo, vendar morajo svojo željo sporočiti pred koncem roka, ker se izposojeni rok ne podaljša, če so drugi interesenti, ki čakajo na knjigo. Knjige pošlje društvo tudi izven Ljubljane, vendar gredo stroški po-šiljanja na račun izposojevalca.
Kdor ne vrne knjige ob času, plača za vsak načeti izposoj ni rok zamudnino v višini 5 "/o nabavne cene knjige. Prav tako odgovarja izposojevalec materialno ža vse poškodbe in za izgubo knjige. Pri osebnem prevzemu podpiše izposojevalec reverz, pri pismenem naročilu pa velja za reverz naročilo. Slovarjev in priročnikov ne izposojamo na dom. Plošče posojamo samo podružnicam ob osebnem prevzemu. Knjige dobite pri prof. T. Srebotovi na II. gimn. Šubičeva 1 vsak ponedeljek, izmenoma ob 11.15 do 11.35 ali ob 17.15 do 17.35 (30. X. popoldne, 6. XI dopoldne, 13. XI. popoldne itd.)
Knjižnica je interna društvena, namenjena samo članom. Zaradi tega NE POZABITE VSTOPITI V DRUŠTVO ZA MODERNE TUJE JEZIKE!
. Seznam knjig in plošč, ki jih ima_ knjižnica, bomo v nadaljevanjih objavili v »Prosvetnem delavcu«.
Angleške knjige
1.	.Daniel Jones, An Outline of English Phonetics, Cambridge 1957
2.	R. W. Zandvoort, A Handbook of English Grammar. London 1958
3.	V. H. Collins, A Book of English Proverbs, London 1959
4.	V. H. Collins, A Second Book of English Idioms, London 1958
5.	'A Grammar of' Modem English for Foreign Students of Cyril Miller, London 1957
6.	J. Millington-Ward, The Use of Tehses in English, London 1955
7.	J. Millington-\Vard, Peculiarities in English, London 1957
8.	V. H. Collins, A Book of English Idioms vvith Explanations, London 1958
9.	W. S. Allgn. Living English StrUcture, ‘Londoh ' 1959
10.	A. S. Hornby, A Guide to Pat-terns and Usage in English. Lopdon
11.	O. Jespersen. Essentials of English Grammar, London 1957
12.	Palmer and Blandford, A Grammar 'of Spoken English’, Cambridge 19Š9
13.	R, Lado and C. C. Fries, English Pattern Practices, Establishing the Patterns as Habits, Michigan 19g8
14.	R. Lado and C. C. Fries, English Sentence Patterns, An Oral Ap-proach, Michigan 1958
15.	C. c. Fries, Teachbig and Learnlng... English as a. Foreign Lan-guage, Michigan 1957
16.	W. * A. Illsley, Shakespeare Manua! for Schopls, Panibridge. 1957
17.	A. S. Hornby, and D. H. Spencer, An Intermediate English Course for, Adult Learners, London 1959
18.	O. Jespersen. Language, Its Nature, Bevelopment and Origin, London , 1954
, 19. L. E. Armstrong and I. C. Ward, A Handbook' of English Intonation,' Cambridge 1959
20.	A. Johnson, Common English PrdVefbs, Londoh 1958
21.	A. Cochran, Modern Methods of Teaehing English as a Foreign Language. A Guide to Modefn Materials, Washington 1954
22.	K. Croft, Pronunciation Course in English for Foreign Students, Wa-shington
23.	W. E. Welmers, Spoken English as a Foreign Language. Instructor’s Manual, Washington 1953
24.	357 Songs We Love to Sing, Minneapolis 1938
25.	American Mountain Songs, Col-lected by E. P. Richardson, USA 1955
26.	Business English Workbook, Selected and Prepared hy the Edito-rial Staff US Armčd Forces Institute. USA 1941
27.	E. F. Harllee, Pronunciation Drills in English, USA 1947
28.	H. A. Greene and M. L. Arey, Daily Drills in Language Skills Grade V, New York 1950
29.	A Manual far the Teaehing of American English to Spanish-Speaking Children in Pjierto Rico. Part II. Puerto Rico 1949
30.	Struetural Notes and Corpus. A Basis for the preparation of Materials to Teach English as a Foreign Language. Book II. \Vashihgton 1954
31.	J.	C.	Tressler,	English	in	Ac-
tioh. Practice Book S 4, Boston 1948
32.	J.	C.	Tressler.	English	in	Ac-
tion. Book T 4, Boston 1940
33.	J.	C.	Tressler.	English	in	Ac-
tiori, Practice Book U' 4, Bdston 1947
34.	J.	C.	Tressler,	English	in	Ac-
tion, Practice Book V 4, Boston 1947
35.	I. A, Richards and C. Gibson, iVords on Paper. First Steps in Read-ing. Cambridge Mass. 1943
36.	Leafning the English Language. Book I. and Book III, Produced by the English Language Research Inc. USA 1942
37.	A. S. Hornby, The Teaehing "of Structural Words and Sentence Patterns. Stage One. London 1959
38.	A. F. Scott and Kathleen Box, A Eridge to English. An Illustrated Course for Foreigp Students. Book I. and II. London 1958
39.	The Concise Oxford Dictionary of English Literature.
40.	Filipovič-Grgič, First English Book. Engleska početnica za V. razr. gimnazije (prva godina učenja), Zagreb 1958.
41.	Filipovič-Grgič, Second English Book. Engleska vježbenica za VI. razr. gimnazije. (Treča godina učenja), Zagreb 1958
42.	Filipovič-Grgič, Third English Book. (Engleska vježbenica za VII. razr. gi^cnnazi.ie, (Treča godina učenja). Zagreb 1956.
43.	Filipovič-Grgič, Fourth English Book. . Engleska vježbenica za VIII. razred gimnazije, Zagreb 1957
44.	Brihta-Grgič, Engleska vježbe-
nica za VI. razr. osn. škole, Zagreb 1959.	, -
45.	J. Brihta, Engleska vježbenica za9vn. razr. osnovne škole, Zagreb
46.	J. Brihta, Engleska vježbenica za VIII. razr. osn. škole, Zagreb 1959.
47.	Brihta-Grgič, Engleska vježbenica za V. razr. gimnazije (Peta godina učenja), Zagreb 1958.
48.	Brihta-Grgič, Engleska vježbenica za VI. razr. gimn. (Šesta godina učenja), Zagreb 1959.
49.	Brihta-Grgič-Radovani, An English Reader. Engleska čitanka za VII. razred gimnazije. Zagreb 1956.
. 50. Brihta-Grgič-Radovani, An English Reader. Engleska čitanka za Vili. ' razred gimnazije. Zagreb 1958.
ilimililHHIIIIIIIIimillllliiHllllllillHHHHlllllilllHIH||li|||||i||||||||||||||||||i|[|jjiH||n|||||||i[|||||||||Dj||i[ni|jn||[;[n)|||||(||Uj||||j[||||
c
ZALOŽBA
Cankarjeva
založba
Knjižne zbirke 1962
Tudi za leto 1962 je Cankarjeva založba z vso skrbnostjo pripravila program svojih stalnih knjižnih zbirk:'
Svetovni roman:
Emily Bronte: VIHARNE PLANOTE Ippolito Nievo: PISANA Robert Musil: MOŽ BREZ POSEBNOSTI I Robert Musil: MOŽ BREZ POSEBNOSTI II
Letna naročnina zbirke: polplatno 6000 din, platno 6600 din polusnje 7200 din.
Sodobni roman:
Mira Mihelič: MLADI MESEC Richard Wright: DAVNI SEN Heinrich Boli: BILJARD OB POL DESETIH Vasco Pratolini: METELLO
Letna naročnina zbirke: polplatno 5400 din, platno 6000 din polusnje 6600 din.
Bios:
Marjan Kozina: V SVETU OPERNE GLASBE Gčrard Walter: ZATON BIZANCA Pierre in Renee Gosset: VZNEMIRLJIVA AZIJA Lawrence in Elisabeth Hanson: PLEMENITI DIVJAK
Letna naročnina zbirke: polplatno 4200 din, platno 4800 din, polusnje 5400 din.
Nova ljudska knjižnica:
Guy de Maupassant: MOČNA KAKOR SMRT Harold Forster: CVETOČI LOTOS František Hečko: RDEČE VINO Eva Lips: MODROST V DIVJINI Jorge Amado: KATAKOMBE SVOBODE I Jorgo Amado: KATAKOMBE SVOBODE II
Letna naročnina zbirke: polplatno 6000 din, platno 6600 din.
Naročnina je plačljiva v največ 12 mesečnih obrokih.
dosedanje in nove naročnike, da pohitijo z
SEZNAM PREDAVANJ
Učiteljski kolektivi na šolah so večkrat v stiski, ko je treba izbrati predavatelja in predavanje za roditeljski sestanek, prav tako imajo težave sindikalne podružnice zaradi predavanj na svojih zborovanjih Pedagoško društvo Ljubljana je v težnji, da bi pomagalo učiteljskim kolektivom, naprosilo nekatere vidnejše pedagoške in socialne delavce, ki so pripravljeni predavati, da so povedali, katera predavanja, bi
a)	Vpliv govornih motenj in hib na učni uspeh. (40’, uč. kol.)
b)	Postopek z jecavcem v razredu (30’, u. kol.)
c)	Kako naj učitelj neguje svoj glas in glasove učencev. (40’, za uč. kol.)
č) Demonstracija novega učila za računski pouk v I. razredu. (30’. aktiv elementark)
9. Pardubsky Rajko, referent za
imeli. Seznam predavanj ni popom gradnje in opremo šo1’ Svet za Sol-
in ga bomo dopolnili po prijavah; zato prosimo vsakogar, ki bi imel primerno predavanje, da nas o tem obvesti.
Kolektivi in sindikalne podružnice naj se s spodaj navedenimi predavatelji neposredno dogovore o času in kraju ter o pogojih predavanj, razen
v primerih, ko je to deno.
posebej na're-.
ctvo LRS, Zupančičeva 3/IV, telefon 22-001, int. 91
a)	Pedagoški normativi za gradnjo šol. (45’, u. kol.)
b)	Kako opremimo šolo. (30’, uč.
kol.)
c)	Vpliv barv, svetlobe, zvokov in prostora na učenčevo aktivnost.
Prosimo
naročili.
CANKARJEVA ZALOŽBA Ljubljana, Kopitarjeva 2/II
uč. kol.)
č) Vzgojna‘in estetska ureditev Pri vsakem predavanju je v okle- varstveno vzgojnih ustanov. (3Q\ . „ ,	..	,	trajanje vzS°i. kol.)
d)	Organizacija igrišč (30’, uč. in vzg. kol.)
e)	Pedagoški normativi za gradnjo strokovnih centrov za strokovno izobraževanje delavcev in učencev strokovnih šol. (30’, uč. kol. str. š.)
10.	Pleško Igor, prosvetni svetovalec. Zavod za napredek šolstva LRS, Poljanska c. 28/11, tej. 33-761:
a)	Problemi sodobnega pouka risanja. (80’, uč kol.) •
b)	Estetika kot znanstvena panoga in estetska vzgoja. (90', uč. kol.)
11.	Puhar Helena, upravnica Vzgojne posvetovalnice pri ObLO Ljubija-
paju s kraticami navedeno predavanja in komu je namenjeno.
Obenem prosimo vse, ki se zanimajo za ta vprašanja, da nam sporeče, kakšna predavanja st žele. Skušali bomo dobiti primerne predavatelje in jih o tem obvestili.
L IZ SOLSKE PRAKSE
1.	Ambrožič Marta, pedagog. Dom Majde Vrhovnikove, Ljubljana, Tabor 12, tel. 30-069:
a) Oblikovanje kolektiva v internatih, 30’, vzgoj. kol.)
2.	Čopič Venceslav, prof. Čufarjeva 17:
a) Nekatere težave' pri jezikov- na Center. Poljaijska c. 22, tel. 32-501
nem pouku. (60’, uč kol.)
Diskusija a uvajanju pouka o
b) O pouku računstva v osnovni spolni vzgoji v osnovno šolo. (45’, uč.
Illllllllllll!!ll!lllll!lllllllllllllll!lllll!i!!llll!l!l!ll||l!l!llll!lll|||||||||||||||||||||||||||||||||||||!||||!|||!||||||||||!|{|||||||!||||!||||||||!||||||||||||||||||||||||
£oli, (60’, uč. kol.)
c) Direktna in indirektna zaposlitev učencev. (45\ uč. kol.)
3.	Dr. Dekleva Marija, zdravnica, Sol. poliklinika, Aškerčeva 14, telef. 20-591:
a)	Sistematski zdravstveni pregledi otrok. (35’)
b)	Mentalna higiena. (20’)
c)	Poklicno usmerjanje mladine na osnovi zdravstvenega stanja. (30’). Vsa tri predavanja so namenjena učit. kol in šol. rod. ses.
4.	Kompare Dušan, prof. Zavod za napredek šolstva LKS, Poljanska c. 28/11, tel. 33-761:
a)	O reformi pouka na gimnazijah. (45’, za učit. zbore na gimn.)
b)	O sodobnih metodah pouka zemljepisa na gimnazijah in osnovnih šolah. (60’, učit. zb. osn. š. in g.)
5 Marion Sikst, strok, sodel., Zavod za n. š. LRS, Poljanska c. 28/11, tel. 33-761:
a) O ocenjevanju in napredovanju učencev v osnovni šoli. (45’, učit. kol.)
6.	Metelko Antonija, prof., osnovna šola Fr. Levstika, Levstikov trg 1, tel. 22-366:
a)	Vloga srednje stopnje v osnovni šoli. (50’, uč. kol.)
b)	Sodelovanje doma in šole. (60’, šol. rod. sest.)
7.	Oberlindtner Roman, prof. Za-,vod za napredek šolstva LRS, Poljanska c. 28/11, tel. 33-761:
a)	Skupinska učna oblika v na-
praksi. (70’, u. kol.)
b)	Kako pomagam otroku pri učenju (50’, šol. rod. sest.)
c)	Pomoč mladostniku pri izbiri poklica. (50’, šol. rod. sest.)
8.	Omerza Zdravko, logoped, Miklošičeva c. 28/11:
pij Založba Mladinska knjiga
MK Ljubljana, Čopova ulica 38-HI
ELEKTR0-PI0MR
je škatla ali omarica, namenjena pionirjem za njihovo zabavo in razvedrilo doma in v šoli.
Založba MLADINSKA KNJIGA je skupaj s tovarno igrač »MEHANOTEHNIKA* v Izoli pričela izdelovati škatle s priborom za številne poskuse s področja elektrotehnike, radiotehnike, kemije, mehanike in podobno. V škatli je ves potreben material in navodila za poskuse, ki so napisana tako, da lahko tudi najmlajši pionir 'brez pomoči izvede najzahtevnejši poizkus. Poizkusi so izbrani tako, da dobi pionir zaokrožen pogled v posamezno stroko.
Pri sestavljanju škatel in navodil so sodelovali izbrani jugoslovanski znanstveniki, vzgojitelji, založba in tovarna igrač pa sta se potrudili, da je tudi zunanjost in vsebina lična in prijetna.
Prepričani smo, da bodo prav vse šole opremile svoje krožke s škatlami, saj predstavljajo nov sodoben učni pripomoček.
Eksperimentalne omarice »ELEKTRO-PIONIR« dobite v vseh knjigarnah ali direktno pri upravi založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Wolfova 12.
kol.)
12. Voglar Vladimir, učitelj. Ledina, Komenskega ul 19:
a) Uporaba peskovnika na srednji stopnji osnovne šele. (60’, ul. kol.)
II. PEDAGOŠKO PSIHOLOŠKA SKUPINA PREDAVANJ
Dr. Gogala Stanko, univerz, prof. Pedagoški seminar na fil. fak., Aškerčeva 12/IV, tel. 22-121 do 129, int. 278:
a) Napake družinske vzgoje. (70’, za starše)
b) Pomen kazni v okviru vzgajanja. (70’ za uč. in /a starše)
c)	Pomen učiteljeve osebnosti za vzgajanje (60’, uč. kcl.)
č) Vzgojne težave v pubertetni dobi. (60’, u. kol.)
d)	Izobrazbeni in vzgojni proces. (60’, uč. kol.)
2. Marion Danica, prof. Višja gospodinjska šola Groblje, p. Domžale, tel. 923-362:
a) Šolstvo v ZDA (60% uč. kol.)
3. Pečjak Vid, predavatelj, Psiholo-loški inštitut, Aškerčeva 12, tel. 22-121 do 129, int. 220.
a)	Vpliv okolja in dednosti na duševnost. (60’, uč. kol. in rod. sest.)
b)	O počutju otrok v počitniških kolonijah. (60’, u. kol.)
4.	Pediček Franc, prof., Ribniška 9;
a)	Nekatera vprašanja pedagoške psihologije. (50’, uč kol.)
b)	Pedagoški humanizem. (50’. uč. kol.)
c)	Moj pubertetnik. (50% rod.
sest.)
č) Otrok, ki se nemogoče vede. (50’, rod. sest.)
d) Kaj pomeni vzgajati. (50’, rod. sest.)
5.	Dr. Schmidt Vlado, univ. prof.. Pedagoški seminar na fil. fak., Aškerčeva 12, tel. 22-121 do 129, int. 278:
a) Tehnika ocenjevanja. (60’, uč. kol. na stopnji predm. pouka).
6.	Strmčnik Franc, asistent, Pedagoški seminar na fil. fak., Aškerčeva 12, tel. 22-121 do 129, int 278:
a)	Osnovne napake družinske .vzgoje. (60’, rod. sest.)
b)	O 'kaznovanju. (60’, red. sest.)
c)	Pomoč otroku pri učenju. (60’, rod. sest.)
7.	Toličič Ivan, docent, Psihološki inštitut, Aškerčeva 12, tel. 22-121 do 129, int. 220:
a)	Kakšne starše in učitelje si želi otrok (60’, u. kol. ali rod. sest.)
b)	Psihološki vzroki otrokovega neuspeha. (60’, uč. kol. ali rod. sest.)
c)	Vpliv subjektivnih činiteljev na ocenjevanje v šoli. (60’, uč. kol.)
8.	! Toličič-PogaCnik Slava, klinični psiholog, Centralni otroški dispanzer, Psihološki oddelek, Ul. Stare pravde 2, tel. 32-722:
a)	Kako naj pomagamo otroku ž razvojnimi motnjami. (60’, uč. kol.)
b)	Motnje v branju pri duševno normalno razvitemu otroku. (60’, uč. kol.)
9.	Zorman Leon, asistent. Psihološki inštitut, Aškerčeva 12, tel. 22-121 do 129, int. 220.
a) Socialni odnosi med učenci v razredu in v počitniški koloniji. (50’, uč. kol.)
i\ A R 0 C 11 N I C A
Uprava založbe Mladinska knjiga, Ljubljana, Wolfova 12. Naročam za .............................
........ komadov eksp. omarice »ELEKTRO-PIONIR« h 3800 din
Denar pošljem po prejemu na tekoči račun 600-14-1-67.
Točen naslov naročnika in podpis .................
Za poglobitev učnega in vzgojnega dela preberite publikacije
Male
pedagoške
knjižnice
GUSTAV ŠILIH:
Učna načela naše šole
JOŽE ŠIREC:
Nestandardizirani učni testi za kemijo v osnovni šoli
VLADIMIR CVETKO:
Eno leto izvajanja zakona o osnovni šoli
400 din
400 din
250 din
Brošure dobite v vseh knjigarnah ali pa jih naročit« naravnost pri Državni založbi Slovenije, Ljubljana, Mestni trg 26.
PROSVETNI DELAVCI!
Kupujte obleke in plašče v poslovalnici
VARTEKS OBLEKE
LJUBLJANA, ČOPOVA ULICA 7 Posebni oddelek za otroško konfekcijo Konkurenčne cene!
Pri uvajanju SODOBNEGA pouka boste nujno morali misliti na nabavo raznih aparatov za projekcijo diapozitivov in filmov.
Trgovsko podjetje
»Fotomaterial«
LJUBLJANA, TRUBARJEVA C. 20 CANKARJEVA C. 7 PUHARJEVA C. 3
(čitljivo izpisati)
Podpis
ra. posebno Šolstvo
1 Pavčič Marijan: pedagoški svetnik, Zavod za napredek šolstva LRS,
Poljanska c. 28/11, tel. 33-761:
a)	Organizacija posebnih šol.
(50’, uč. kol. in šol. rod. sest.)
b)	Kateri učenec spada v posebno šolo. (50’, uč. kol. in rod. sest.)
IV. DRUŽBENO VARSTVO OTROK
1.	Grmovšek Bogo, samostojni svetnik Sveta za soc. varstvo LRS,
Župančičeva 3/1, tel. 21-234:
a) Družbeno neprilagojen otrok v šoli. (60’, uč. kol.)
2.	Klanšek Ada, predavateljica na Višji šoli za socialne delavce, Šarano-vičeva 5,, tel. 33-257:
a)	6 delu socialnega delavca ra šoli. (60’, uč. kol.)
b)	Vplivi okolja na mladostnika.'
(45’, uč. kol. In rod. sest.)
3.	Dr. Skaberne Bronislav, znanstveni sodelavec, Inštitut za kriminologijo, Trg revolucije 11/1, tel. 21-391:
a) Mladinska kriminaliteta in predpisi obravnavanja mladoletnika pred sodiščem. (60’, u. kol.)
4.	Skalar Vinko, psiholog, Dom Maksa Perca, Kotnikova 8:
a)	Neprilagojenost otrok v razredu. (60’, uč. kol.)
b)	Psihološki vidiki mladinske kriminalitete. (60’, uč. kol.)
5.	Dr. Vodopivec Katja, ravnatelj Inštituta za kriminologijo, Trg revolucije Il/I, tel. 20-542:
a) Kako naj postopamo z delikventno mladino. (45’, uč. kol.)
V. STROKOVNO SOLSTVO
1.	Kolar Zora, prosvetni svetovalec, Zavod za strokovno izobraževanje v LRS, Erjavčeva c. 18, tel 21-657:
a)	Pomagajmo mladini pri Izbiri '	......... —
poklica. (45’, uč. kol. starši in čl. šol.
odborov)	PROSVETNI OFT.AVFC-	liana Knnitarfeva S — Telefon
2.	Kos Karel, direktor zavoda za	---------------—-----------	lJana, Kopitarjeva * reid !0,
strokovno izobraževanje v LRS, F.r-	ništva: 33-722,. interno 363 — ^
javčeva c. 18,	tel.	21-952:	Izdaja Republiški odbor Sindikata	uprave: Ljubljana, Nazorjeva uL	‘
izobraževanja6	(^."uč06 koLProsvetnlh In znanstvenih delavcev	Telefon uprave: 22-284 - P°stnl	V
nosti)	LRS — Llst lzhaja štirinajstdnevno	dal: 355-vn — Letna naročnina	^
b)	Usmerjanje	mladine v poklic. med šolskim letom — Ureja uredni-	dinarjev — Številka tekočega ra
.Ljuds**
VAM NUDIJO:
vse vrste ■ diaprojektorjev H episkopov Bi epidiaskopov
B in vse ostale pripomočke za poži* vitev pouka
Prav tako pri istem podjetju lahko nabavite
B kompletne temnice in vse pripomočke za »ŠOLSKI FOTO«
Pri kompletnih nabavah 5 °/o popusta do 15. decembra 196L SE PRIPOROČA DELOVNI KOLEKTIV
trgovskega podjetja »F 0 T 0 M A T E R ! A L«
L ju bI j a rt a
ur«1’
(45’, uč kol in za javnost)
(Nadaljevanje prihodnjič)
škl odbor — Odgovorni urednik Dra- 600-14/3-140 — Tiska CZP go Ham — Naslov uredništva: Ljub-	pravica«