SLOVENEC Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol letaj 8 gld., za četrt leta 4 gld., xa jeden mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., sa pol leta 6 gld ., za četrt leta 3 gld., za jeden mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. reč na leto. Posamne Številke po 7 kr. Naročnino in oznanila (i n s e r a tejjvsprejema upravnlfitvo in ekspedlcija^v „Katol. Tlakami", Vodnikove ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma ne vsprejemajo. Vredništvo je v SemenlSklh ulicah it. 2, I., 17. Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6 uri papoldne. Štev. 2X. V Ljubljani, v petek 25. januvarija 1895. Letnili XXIII. Isterske razmere. Nadaljevanje lahonskih surovosti. Odkar je Pazin zapustil plemeniti „vitez", ki je lahonske izgrede pokrival s senco svoje oblasti, od onega časa so lahonskim barabam „izrasle poroti", kakor je rekel pokojni pazinski načelnik dr. Dukič. Mislilo še je, da se bode zgubila talijanska pretirftnost, kadar odide nepozabni glavar, ali — pokazalo se je, da obodreni in nahujskani „duhovi" hočejo naprej stopati po nakazani jim poti. Zbere se tolpa tal. nemirnjakov, ki se pode v Gračišče k župnemu dvorcu, v katerem prebiva župnik Ga-brietič, rojen Pazinčan, ki je volil zadnjič, kakor pravica zahteva. Oborožijo se, pa mu razbijejo vsa okna, a župna vrata mu s sekirami sesekajo. Zna se, da župnik bi ne bil izkusil od razjarjene dru-hali nič prijetnega, ko bi se ne bil umaknil v ka-planovo stauovališče. 0 kaplanu je znano, da pozna smodnik, da kaplja iz njegovega puhalnika ne ostane na koži, pa so se razšli ti tal. napadniki s kričanjem in bogokletnim zasramovanjem. Geslo se je izdalo: *Boj proti duhovnikom". Tako so postavili tal. slobodnjaki vero na dnevni red — po noči. Vidi se, da napadanje na zastopnike vere raste z vsakim dnem. Ti budni čuvaji, ki nočejo biti najemniki, prepuščajoči svojo čredo brezverskim volkovom, so napotljaj nakanam svobodnih zidarjev, katerih zadnji cilj teži za tem, da z obličja zemlje pometejo vsako vlado, uničijo vsako avtoriteto. Za duhovniki pride na vrsto tudi svetovna oblast. — To dokažem z dogodbicami iz deželnega zborčiča v Poreču. Tal. zbornice večina je sklenila 9. jan. „ener-gično" postopati zoper vlado. I. seja je bila 10. jan. Predsednik čita nagovor, ki ga tal. večina po- sluša z največjo nemarnostjo. Bivšega, pokojnega, podpredsednika dr. D u k i č a niti ne omenja. Vladni zastopnik vstane, zbor pozdravit. Večina vzdigne šumni hrup, vladnemu zastopniku zakličejo, da ne potrebujejo od niegove strani pozdravov, ter s hu-ronsko halabuko hite iz zbornice. Galerija je bučno ploskala tal. zastopnikom, da čitajočega ces. poverjenika ni bilo umeti. Takega hrupa še nikoli ni bilo v tej zbornici. Predsednik ni dal izprazniti galerije. V takih okolnostih manjšini ni bilo mogoče sodelovati v zbornici. 12. jan. se odpotijo iz Poreča. naznanivši c. kr. glavarju Schafleuhauerju, da nimajo potrebne svobode za razprave v zbornici. Voznika manjšine zastopniki niso mogli dobiti nikjer nobenega, ker so dejali vozniki, da bi jih Porečani križali. Zastopniki so se ustavili v Bermu. Ljudstva se je zbralo obilno; govorilo je, da bi bilo prišlo v Poreč, braniti narodne svoje zastopnike, kakor listja, ko bi bili vedeli, da potrebujejo brambe. Slovanski zastopniki, ki predstavljajo in zagovarjajo dve tretjini vsega prebivalstva v Istri, morali so — takorekoč pobegniti pred podivljano kliko Tali-janov. Ako ima spomenik v Trstu, ki kaže, da mesto spada že 500 let pod sijajno krono Habsburžanov, to potrebo, da ga morajo stražiti noč in dan, da ga tal. besnost ne oskruni, tem večo potrebo so imeli istrski narodni zastopniki zavarovani biti pred sramotnim napadanjem tal. pouličnjakov. Poslanci zre-stega Avstriji naroda so bili izsikani v Bovinju. Za našimi zastopniki, gredočimi po mestu, je tal. lopovščina hrkala, kašljala, žvižgala, sikala, pljuvala — popolnoma svobodno. Slutilo se je po pravici, da se nekaj namerja. Zvečer 10. jan. večerjajo hrv. poslanci v gostilni „Triesteu. Pred hišo se pritepe tolpa fantalinov, tulečih izzivalno pesem : Nella pa-tria, po kateri se Hrvatom zabranjuje govoriti v domačem jeziku, dočim švigne tal. policija na vseh kotih in konceh, kader se izpusti skromni „živio". To je trpelo dobre ure; ali varstveni organi so bili gluhi in slepi za ta pandaemorium. — Drugi večer so bili kupljeni in ščuvani izgredniki še bolj drzoviti, odpirali so šiloma vrata sobe, kjer so se nahajali hrv. poslanci. Kar je bilo v sobi uradnikov, ti so šli vunkaj; potem se je začelo sistematično insultiranje z divjaškim vpitjem. Ta divja godba je trajala celih 5 minut, prosto, ker ni bilo ne gospodarja, ne hlapca, ne policaja, ne tal. zastopnika iz nasprotne sobe, ki bi razgrajačem rekel: tiho! Hrv. poslanci so se uverili, da jim celo osebna svoboda ni zagotovljena; opravičeni so domnevali, da tretji večer more biti še gorji, zatoraj so se umaknili — sili. V zbornici je ostala sama tal. večina, 12. jan. Defranceschi zatrjuje, da vsega meteža je kriva vlada, ker Slovanom potuho daje, Talijane pa zatira. Burno odobravanje. B u b b a hvali spomenico dež. odbora zoper naredbo pravosodnega mi-nisterstra. V e n i e r predlaga naj Se pri min. predsedniku protestuje zoper dvojezične table. G 1 e z e r zahteva, naj se prekliče naredba o porotnih listinah. Venier II. hoče imeti zborni opravilnik popravljen tako, da je opravilni jezik samo italijanski. Utemeljujoči svoje predloge so grozno napadali vlado, tudi njenemu poverjeniku niso zanašali. Predlogi so bili vsi vsprejeti soglasno, s hrupnim odobravanjem „večine" in vse galerije, — a vladnega zastopnika ugovarjajoče besede so se izgubljale v glasnem posmehovanju. Konec — zbor zaključen. Zvečer je bilo vse mesto razsvetljeno; LISTEK Špilberk pri Brnu. Po zgodovinskih podatkih spisal F. 11. (Dalje.) Maršal Jurij Olivier grofWallis. Rodovina "VVallisova je bila stara plemska ro-dovina francoska, ki se je podala v XII. stoletju v Irsko in pozneje v Skočijo. Za časa tridesetletne vojske je prišlo nekaj njenih članov na Nemško in Češko. Oče Jurijev, Olivier je bil v službi cesarja Ferdinanda III. kot polkovnik, bil je ranjen 1. 1645. pri Olumucu. Njegov sin Jurij se je udeležil turške vojske, francoske in bavarskih nemirov na Tirolskem. Tu je dobil Kufstein. Za tem je bojeval pod generalom Daunom na Laškem, dalje na Turškem in Spanjskem. L. 1739. je postal ogerski poveljnik in guverner Serbije. Kot tak je sklenil neugodni mir pri Belemgradu, za kar so ga zaprli na Špilberg. Trdnjavski poveljnik Zinsendorf ni hotel vzeti njegovega meča, češ ukazano mu ni bilo. V ječi je bil samo osem mesecev. Cesaric* Marija Terezija ga je pomilostila in mu povrnila prejšnje dostojanstvo. Karol David, kresijski tajnik praški, Bil je sin mesarja na Mali Strani in silno častihlepnega značaja. Spisal je razpravo o prag- A / / ✓ matični sankciji. S tem je mislil, da bode dosegel visoko dostojanstvo. Ko se mu niso želje izpolnile, začel je avstrijsko vlado sovražiti ter se hotel maščevati. Razmere so mu bile ugodne. Leta 1741. je zasedel bavarski knez izbornik Karol Albert Prago in se dal razglasiti češkim kraljem. Grof Karol Valdstein je priporočil novemu kralju Davida, ki ga je imenoval kresijskim glavarjem v Kourimi in Boleslavi. Sedaj je razvil svoje maščevalno delovanje. Karola Alberta je pregovoril, da je sklical kmete v orožje zoper Habsburžane ; obljubil jim je svobodo. Ljud je stal splošno na avstrijski strani, vzdignile so se samo nekatere občine. David je mislil, da so zakrivili ta neuspeh nekateri uradniki, in za to jih je dal zapreti. Toda dolgo ni trajala njegova slava — Francozi so zapustili Prago 1. 1742. in Avstrijci so začeli zopet vladati. David je ostal v svoji preslepljenosti v Pragi. Leta 1748. se je pričela sodba. Davida so vjeli in obsodili na smrt. Razsodba se je glasila, da naj se mu odseka desna roka in potem glava. Ko mu je že odsekal rabelj roko, zaklical je svetnik Iloept-linger: .Milost v imenu kraljice!. Kazen se mu je spremenila v dosmrtno ječo na Spilberku. Markiz Jurij Quido P a 11 a vi c i n i T r i -v u 11 i o. Markiza Pallavicini so sumili, da je v zvezi z zarotniki zoper Avstrijo, za to so ga obsodili v smrt, a spremenili so mu kazen v 201etno ječo. Vendar pa so mu dali prostost že čez deset let in ga odpeljali 1. 1834. v Prago. Tukaj se je moral zglasiti vsaki tretji dan pri policiji. Seznanil se je s hčerjo vinskega trgovca Kollmanna, ki mu je pomagala pri begu na saksonsko mejo. Pallavicini se je zglasil pri policiji, potem pa zasedel v Stromovski konja in bežal na Saksonsko. Režo Kollmanovo so sicer zaprli, a komaj so jo oprostili, je šla za svojim ljubim v Pariz, kjer sta se poročila. Iz Pariza je šel na Laško, kjer je bil v I. 1860. znamenita oseba. Umrl je v Rimu 1. 1878. Do svoje smrti je hranil kos verige, s katero je bil uklenjen na Spilberku. Drouet, poštar pri sv. Menehouldu. Drouet je spoznal bežečega kralja Ludovika v svojem rojstnem kraju sv. Menehouldu, prehitel ga v Varennes in ga ukazal zadržati. Za to je dobil 30.000 gld. Leta 1793. so ga poslali kot komisarja k severni armadi, a tu ga je vjel princ koburški z nekaj dragonci vred. Poslali so ga na Špilberk. Drouet je hotel od tukaj pobegniti, toda padel je iu si zlomil nogo. Zameniali so ga 1. 1795. še z drugimi Francozi za hčer Ludovika XVI. Drout je pripovedoval grozne stvari o Spilberku, posebno v zboru 500 svetovalcev. Njegovo življenje je bilo precej psstolovno. Umrl je pod imenom „Mergec" V Maconu. (Dalje sledi.) glasilo se je največe veselje. Talijanski časopisi so dosti jasno pisali, da bode zbornica po prvih sejah zaključena. Ni jim bilo neznano, kaj se pripravlja. Bes je, kakor so trdili Talijanaši v Trstu: upiti pomaga. Tukaj imate tal. dokaze z ulice, ki se bodo prenevarno pomnožili, ako vlada ne zakliče gromo-viti: contra! — pravočasno. Občni zbor katol. polit, društva. (Poročilo tajnika dr. V. Oregorioa.) (Konec.) Važnejših volitev ie bilo na Kranjskem minolo leto dvoje. Jedne v občinski svet ljubljanski se naša stranka ni udeležila, a z zadoščenjem moram kon-statovati, da so bili vse naše pritožbe gledd občinske uprave do zadnjega opravičene. Kdor je čital govor staroste občinskih svetovalcev ljubljanskih pri izvolitvi novega župana, zapaziti je moral, da je skoraj po besedi posnet iz članka »Slovenca", katerega je priobčil nekoliko dnij poprej, če se tako resno po-klada izpolnitev dolžnosti prihodnjemu županu na srce, je gotovo logično, ako sklepamo, da naša stranka ima vedno blagor in napredek na srcu, ko poudarja, kako naj oskrbuje javno imetje. Vsak nered v občinski upravi smo mi vedno grajali, pretrpeti smo morali marsikatero grenko zaradi našega upora, a doživeli smo tudi zadoščenje, da liberalni naš nasprotnik rad ali nerad sam pride do tega prepričanja. Govorilo se je vedno, da so vsi uradi v vzornem redu, a še letos je knjigovodstvo predložilo račune občinskemu svetu z oproščenjem, da jih ni bilo mogoče poprej izdelati, ker so bile knjige v neredu ali pa pomanjkljive. Ce je ta nedostatek še sedaj opaziti, ko posluje organizovani občinski urad, koliko uedostatka je bilo še le poprej, ko se vsled malomarnosti merodajnih krogov niso organizovali mestni uradi. A mi nismo odložili orožja, prišel bo ugodni čas in mi bodemo zopet poprijeli zanj. Druga volitev je bila na Notranjskem. Propadel je sicer pri tej volitvi naš kandidat, a če pomislimo, da smo še le drugič nastopili kot katoliška narodna stranka javno proti narodnemu liberalnemu kandidatu v poprej skozi in skozi liberalni Notranjski, čuditi se moramo našim vspehom. Ta poraz nas ni splašil, dal nam še večji pogum, ker vidimo, da tudi v tem okraju napredujejo zdrava načela. Glede notranjega delovanja odbora mi je omeniti, da je imel 22 sej. Posvetoval se je o vseh gospodarskih in narodnih vprašanjih, dokaz njegovo neumorno delovanje. Storil je potrebne korake gledd imenovanja slovenščine nezmožnih uradnikov na Kranjskem, glede kranjske gimnazije, dolenjske železnice, celjske gimnazije, ustanovitve Raiffeisenovih posojilnic itd. Katoliško politično društvo je tako rekoč središče vsega katoliškega narodnega gibanja na Kranjskem. Da odbor stori svojo dolžnost, treba mu je vsestranske duševne in gmotne podpore. Zaradi tega usojam si k sklepu svojega letnega poročila obračati se do vseh naših somišljenikov, da naj nas blagovolijo podpirati pri težavnem delu naše katoliške narodne organizacije. Vsak mož mora stati na braniku, dajati svete in pomagati, da se naše ideje širijo in ukrepi ljudstvu v blagor in korist. Ako se godi narodu kaka krivica, duševna ali gmotna, prosimo takoj obvestila, da odbor stori potrebne korake v obrambo naših pravic. Na ta način bodemo v vedni dotiki z narodom, in mogoče bo vsako leto zabelježiti napredek do konečne — zmage. Kranjski deželni zbor. (VII. seja dne 25. jan. 1895.) Deželni glavar Oton Detel a otvori sejo ob '/s 11. uri. Vlado zastopa dež. predsednik baron H e i n in vladni svetnik M e r k. Pričetkom seje dež. glavar izraža zahvalo, da ga je dež. zbor izvolil v dež. komisijo zemljiško-davčnega katastra. Razne prošnje in poročila dež. odbora se izroče fin. in gospodarskemu odseku. Mej drugimi je došla prošnja občin Kropa, Kamnagorica in Ovšišce ter nekatere vasi iz selske in mošenjske občine, da se v Kropi nastavi poseben okrožen zdravnik. Posl. P o v š e in tovariši stavijo nastopni sa-mostalni predlog: „Dežel, odboru se naroča, da odpošlje c. kr. ministerstvu spomenico, v kateri naj razloži stanje naše mlinarske obrti ter prosi, da vis. c. kr. drž. vlada takoj razveljaviti z ministersko uredbo v letu 1882 dovoljeno olajšavo za mlinsko-obrtni promet, po kateri se ogerski veliki mlini mogli uvažati žito iz balkanskih dežel carine prosto". V imenu finančnega odseka poslanec K1 u u poroča o proračunu normalno-šolskega zaklada za leto 1895 in o prošnji mestnih učiteljev t Ljubljani za zvišanje starostnih doklad. Potrebščina normalno-šolskega zaklada za leto 1895 po predlogu deželnega odbora znaša 353.019 gld. Finančni odsek pa jo nasvetuje z zneskom 352.477 gld., torej manj za 542 gld. V primeri s potrebščino za leto 1894, ki je znašala 344.309 gld., je letošnja z zneskom 352.477 gld. večja za 8168 gld. Povikšu-jejo se namreč: Aktivitetni vžitki učiteljev za 6909 gld., dotacije za 306 gld., nagrade in podpore za 1663 gld., skupaj za 8878 gld. Nasprotno se zmanjšujejo: Pokojnine učiteljskih vdov in sirot za 158 gld., miloščine za 52 gld., različni troški za 500 gld., skupaj za 710 gld. Če to zmanjšanje odbijemo od gori navedenega povikšanja v znesku 8878 gld., kaže se gori izračunjena po-množitev potrebščine za 8168 gld. Glavni del tega povikšanja zadeva torej aktivi-tetne vžitke učiteljev, kar prihaja od tod, da se je zopet ustanovilo nekaj novih šol, nekaj obstoječih pa razširilo. Po izkazu deželne šolske oblasti je v zadnjem letu prirastlo 11 novih šol, in sicer: v črnomaljskem okraju 3, v kamniškem 1, v kranjskem 1, v krškem 1, v logaškem 2, v novomeškem 1, v radovljiškem 2. Po tem izkazu bilo jo v preteklem letu javnih ljudskih šol 317, v kateri pa nište všteti vadnica v Ljubljani in rudarska šola v Idriji. De-janjsko delavnih bilo je 314, namreč 1 oserarazred-nica, 5 petrazrednih, 34 čveterorazrednih, 25 triraz-rednih, 74 dvorazrednih in 175 jednorazrednih šol. V primeri z izkazom leta 1893 pomnožilo se je število peterorazrednih šol za 2, trirazrednih za 1, dve-razrednih za 5 in jednorazrednih za 1. Cveteroraz-rednic pa je za jedno manj izkazanih, ker se je po-stojinska razširila v petrazrednico. Učiteljskih služb je bilo vseh skupaj 573, to je za osem več kakor leta 1893; prirastlo je namreč v II. plačilnem razredu 1. v III. 2 in v IV. 5 novih služb; v I. plačilnem razredu bilo je 28, v II. 57, v III. 200 in v IV. 288 učiteljskih služb. Vsled večjega števila šol in učiteljskih služb po-vikšujejo se v prvi vrsti aktivitetni vžitki učiteljev, ki so za preteklo znašali 313.442 gld., za 1. 1895 pa 320.351 gld., to je za 6909 gld. več. Glavni del tega povikšanja spada na plače, ki znašajo 267.902 gld. in so za 4650 gld. večje od preteklega leta. Dosledno povikšujejo se tudi službene doklade, ki so za 1836 gld., večje od lani; osobne doklade pomno-žujejo se za 200 gld., dopolnilne doklade k službenim dokladam za 72 gld., opravilne doklade za 171 gld., stanarine za 80 gld. Dotacije pomnožujejo se v primeri z 1. 1894 za 306 gld.; dovoljuje se namreč šolskim sestram v Šmihelu pri Novem Mestu več 250 gld., šolskim sestram v Repnjah pa več za 100 gld.; nasprotno pa se za 44 gld. znižuje dotacija za uršulinsko šolo v Ljubljani. (Dalje slčdi.) Politični pregled. V Ljubljani, 25. januvarja. Istra. Poslednji dogodki v Istri so tudi vladi nekoliko odprli oči, kam da pelja sedanja Italijanom prizanesljiva politika v Istri. V poslednjem minister-skem svetu se je baje razgovarjalo o isterskih od-nošajih. Nekateri ministri so bili za to, da se proglasi v nekaterih mestih izjemno stanje. Večina pa iz političnih ozirov ni bila za to. Bojč se menda, da grofCoronini s svojim klubom pojde v opozicijo. Kaj se je potem sklenilo, se ne Najbrž še nič posebnega. Vlada bode skušala pomiriti duhove. Na Dunaju o razmerah tudi niso dobro poučeni. Namestništvo tržaško v svojih poročilih lepša razmere v Istri, ker se čuti za-nje soodgovorno. Dokler se razmere pri namestništvu v Trstu ne premenč, se tudi ne bodo zboljšali odnošaji v Istri. Naj bi se tudi deželni zbor razpustil, novi ne bode dosti boljši. Plener ni šel v Prago, da bi se udeleževal deželnozborskega zborovanja, temveč posreduje mej konservativnimi in liberalnimi veleposestniki, da bi sklenili kompromis. Konservativni veleposestniki se mu pa bodo ustavljali, mej drugim vrhovni maršal knez Lobkovic. Govori se, da ni dosti upanja, da bi Plener kaj opravil. Razmere so se baje tako po- ostrile, da se že govori, da knez Lobkovic odloži vr-bovno deželno maršalstvo, ko je prišel z vlado preveč navskriž. Sploh je pa čuduo, da baš Plener posreduje v tej stvari, ko bi vendar imel sam knez Windischgratz več upanja, da doseže kako sporaz-umljenje. Morda v ministerstvu o tej zadevi niso povsem jedini. "VVindischgriitz morda ni prav zadovoljen, da bi se konservativno veleposestvo razcepilo. Vsi se za kompromis tako ne dad6 pridobiti. J3unffy si prizadeva, kako bi utrdil svojo vlado. Na razne strani se kaže jako prijaznega. Z nekaterimi poslanci narodne stranke je že imel pogovor in bi jih bil rad izvabil v liberalni klub. To se mu pa ni posrečilo, temveč le v zbornici se mu je povedalo, da naj se pogaja z vso stranko, če misli na kako spojenje, ne pa vabi posamičnih njenih članov v liberalni klub. Sicer pa vsi časopisi, tudi liberalni, že jako hladno pišejo o sedanji vladi, prav kakor bi bili prepričani, da ne bode dolgo ostala, Bolgarija in Avstrija. Odnošaji mej Bolgarijo in Avstrijo so se jako poostrili. Bolgarija je na razne stvari bodisi domačega ali tujega izvora naložila davek. Proti temu je ugovarjala avstrijska vlada in zapretila, da odpokliče svojega zastopnika iz Bolgarije, ker je to umetno povišanje carine. Sto-jilov je pa odločno odgovoril, da ne odjenja. Davek tako ne bode zadel Avstrijcev, temveč le bolgarske trošilce. Stojilov je povedal, ko bi knez hotel v tej stvari Avstriji prijenjati, bode on takoj odstopil. Tako je sedaj položaj jako kritičen in se ne ve, kako se še obrne. Bolgariji bi razpor z Avstrijo v političnem oziru le škodoval, ker se odnošaji z Rusijo bistveno še niso premenili. Tako že kmalu ne bi nikdo podpiral. Javno mnenje pa je dolgo v Bolgariji ni prijazno Avstriji, ker se misli, da bi si rada prisvojila Makedonijo. Bolgarija. Odnošaji mej knezom in Stambo-lovom so jako napeti. Stambolov je v nekem časopisu priobčil članek, v katerem hudo smeši kneza. O povodu njegovega odpusta pa prepoveduje, da se jo zameril knezu, ker mu je povedal, da ni upanja, da bi kdaj Rusija in Turčija priznali njega za bolgarskega kralja. Knez baje jako hrepeni po kraljevskem naslovu. Na to je knez njega odpustil in izbral ministre, ki se mu ne upajo tako naravnost povedati resnice. Stambolov nadalje pojasnuje, da je nesreča za deželo, če vlada tak nevednež, in zato-raj opozarja na brata pokojnega kneza Ferdinanda Battenberškega, da bi bil sposobneji za bolgarskega vladarja. Nedavno so pa tudi ruski listi zahtevali odstranjenje Koburžana. Kdo ve , če to ni v kaki zvezi in se in začela kaka agitacija v ta namen. Vspeha najbrž tako prizadevanje ne bode imelo. Dnevne novice. V Ljubljani, 25. januvarja. (Deželni zbor kranjski.) V današnji seji je je bila dolga debata o proračunu normalno-šolskega zaklada za I. 1895. Poslanec Hribar naglaša, da je učiteljski stan preveč odvisen od okr. glavarjev in je vprašanje ali prejšnje duhovsko nadzorstvo za učitelje ni bilo znosneje, dalje graja, da okr. šol. sveti premalomarno rešujejo prošnje za starostne doklade in da premarljivo priporočajo nemščino v ljudskih šolah. Deželni predsednik baron Hein odgovarja, da učitelji morajo od nekoga biti odvisni, kajti nadzorstvo in podrejenost sta potrebna v vseh stanovih. Poslanec dr. Tavčar je zadovoljen s sedanjim nadzorstvom, a sestava deželnega šolskega sveta mu ni všečna. Njemu sta odgovarjala poslanec P o v š e in konečno poročevalec K1 u n. Dalje so še govorili dr. Schaffer, Grasselli in opeto-vano deželni predsednik, V nadrobni razpravi je poslanec Luckmann nasvetoval 1000 gld. za pouk v drugem (nemškem) jeziku. Ta predlog so podpirali deželni predsednik, dvorni svetnik Šuklje in baron Schvvegel, proti so govorili dr. vit. Bleivveis, dr. Tavčar, Hribar in poročevalec Klun. Ob 4. uri popoludne, ko to pišemo, debata o tej točki še ni končana. (Slavnostna beseda v Marijanižču) se je sinoči vrlo dobro obnesla. Dečki so deklamovali gladko in brez bojazni in peli dokaj težke skladbe z vnemo in primerno natančnostjo. »Tekmovanje mesecev" je jako lepa vesela igra s petjem in se mora prikupiti vsakemu, kdor |o sliši. Vojaška godba je dva izbrana komada svirala z znano točnostjo. Živa slika je napravila najboljši vtis. Besedo so oklenili s cesarsko pesmijo, katero je občinstvo stoječ poslušalo. Ker je bila beseda ua čast deželnega zbora poslan- w •cem napravljena, se je zbralo dokaj slavne gospode: Kavzoji so bili mej drugimi deželni predsednik baron Hein, g. dr. P a p e ž, kot namestniki obolelega deželnega glavarja in gg. poslanci: Dragoš, Klun, Lavrenčič, Pakiž, Stegnar, Višnikar, dr. Tavčar, dr. Žitnik in obilno odličnega občinstva. Gospoda so odšli zadovoljni in prepričani smo, da si je Marija-nišče s tako sijajnem vspehom naklonilo mnogo pri jateljev in dobrotnikov. Pred odhodom je obiskal g;, dež. predseduik še zbrane sirote in popraševal o njih novem napredku. (S Štajerskega) se nam poroča : Deželni odbor je 8 pritrdilom namestništva dovolil mestni občini ptujski pobirati mestno doklado na porabo piva in opojnih pijač za 1.1895, 96 in 97 Od hkl. piva "70 kr. pri opojnih pijačah pa od hkl. 4 kr. po določeni alkoholmetrovi skali. — Ta odsek se sme 'pobirati samo za porabo omenjenih pijač ne pa za uvajanje in pridelovanje. — Mestu Celju se je dovolilo pobirati davek po 5 gld. od psa. Tega davka se ne plačuje za pse varuhe in za one, ki se rabijo pri vozičkih. (Iz Radeč), dn6 24. jan. Pač večkrat je »Slovenec* in sicer s polnim pravom grajal samonemške napise na poštnih pečatih v slovenskih krajih. V -~9 štev. z dne 11. t. m. je pa neki dopisnik iz Bele Krajine prav primemo opozoril na nedostatke, ki se čestokrat nahajajo celo pri napisih župnijskih pečatov. In vseskozi prav je imel, ko je to storil. Kajti marsikteri župnijski urad na Kranjskem, na sosednjem Spodnjem Štajerskem pa celo mnogi, ima samonemški pečat, samonemške uradne kuverte, etikete, matice se nemški spisujejo i. dr. Kedaj bode vendar konec temu? Ali ni že davno čas, da se taki nedostatki odpravijo in uvede slovenščina? — Vsled splošne mlačnosti in brezbrižnosti obstoji naše bralno društvo le bolj imenoma, nego dejansko. Manjka mu tudi spretnega in sposobnega vodstva, prave organizacije, pripravnih društvenih prostorov, potrebnih denarnih sredstev in še mnogo druzega. Poživiti je bodo skušali s predpustuo veselico, ki se bode baje priredila na Svečnico. — Vse drugače je pa s tukajšnjo posojilnico, ki zelo dobro vspeva in, dasi še mlada, lahko izkaže že precej denarnega prometa. — Naša požarna bramba, toda ne — vsaj tu imamo le „Ratschacher Feuerwehr" s »kuheltajč" komando — namerava menda napraviti letošnji pred-pust tudi neko veselico, kateri se bode pridružil gotovo tudi še kak venček. Cisti dohodek je namenjen društveni blagajni. Sploh v našem trgu vsako leto kar mrgoli samih predpustnih takozvanih »balov". — Sola v Podkraju se bode spomladi veudarle ustanovila vkljub temu, da ni tako potrebna, kakor si domišljuje šolska oblast. Trajala bode vsako leto 7 mesecev in poduk na njej bodo ekskurendo oskrbovali učitelji tukaišnje šole. — Dalje časa že se pogreša možak, ki je imel večjo svoto denarja pri sebi in bil namenjen v sosednji Boštanj. Tudi neke ženske je zmanjkalo, ki je šla iz Trbovelj ravno tja. Morda sta ta dva človeka postala žrtvi zločinstva, kar je prav mogoče, ker na eni strani ceste, ki pelje iz Rideč v Boštanj, teče Sava, na drugi je pa gosto •obraščeno hribovje in je bil tam že marsikdo napaden, zlasti še v prejšnjih letih, pa tudi v novejšem času. Zato, varstveni orgaui, večjo pozornost takim nevarnim krajem ! — Nemškutarstvo pri nas v zasebnem občevanju še ni izmrlo, v javnem življenju mu je pa pač že odklenkalo. — Prejšuji sneg se je od nas popolnoma poslovil, če ga je bilo tudi precej; ali dobili smo včeraj zopet novega v obilni meri. Po hribih v bolj seučnatih krajih, kjer je še starega nekoliko ostalo in je zdaj novi nanj padel, bode za žito slabo, ker bode začelo gnjiti. Danes imamo zopet krasno vreme. (Zaročil) se je včeraj gospod Alojzij Paulin, veleposestnik in vinotržec v Podbrezji, z gospodičiuo Faniko Majzelj iz St. Jarneja. Čestitamo ! (Goriške novice.) V Gorici je umrl g. Vanek, pomožni učitelj na gimnaziji. — Novi brzojavui urad pričel je poslovati dne 17. t. m. v Rubijah. — Na Rojcah pri Standrežu je zgorela Marušičevim poslopij in blaga v vrednosti 1200 gld. Zažgal je baje hlapec. — Biljanskega preč. g. župuika A. F ab j a na je zadel že drugič mrtvoud. Priporoča se v pobožen memento. — Vlada nameruje baje porušiti poslopje goriške gimuaz'je iu na istem mestu poleg preparandije zgraditi novo. (Iz Brna), dne 19. prosinca. Za kremsirsko proštijo prosi kanonik bar. Grimnienstein. ki se je že češčine toliko privadil, da bo za silo svoj posel opravljati mogel. Koliko ja tu zaslužnih, starejih , obeh deželnih jezikov zmožnih mož, ki ne morejo te časti doseči radi predpravic olomuškega kapiteljna. — Izvolitev poslanca Runda je zbornica potrdila, to se pravi, da so imeli nemški liberalci večino, ker so se velikoposestniki glasovanju odtegnili. Dr. Koudela, Tuček in župnik Weber so dokazali nad solnce jasneje, kako nepostavno in korupcijsko se je volilo, a zam&u. Pri jedni seji je otemeljeval peslauec Roz-košuy svoj predlog o reviziji katastra zemljiščnega davka. »Lid. Nov." pa nič o tem ne vedo, pač pa vedo za slični predlog Tekljjev v češkem deželnem zboru. Tako se godi, ako predlaga ka| kak „hofrat* ali »klerikalec". — Mesto Olomuc zasluži v mnogem oziru »patent". Odkar so se polastili Nemci krmila, mora hoditi vse tako, kakor sami hočejo, naj bo potem prav ali neprav. Vzgled zato je olomuŠka bolnišnica. Zdravniki so Nemci, češkega jezika ne znajo, bolnike mučijo, tepejo, češke obiskovalce zmerjajo, itd. Deželni odbor se izgovarja po dr. Prom-berju, da se ni slišala nobena pritožba. Prav krasen zagovor, ko že celo časopisi na Češkem o tem pi še]o. Toda tukaj se gre samo za Čehe! — Dobro klofuto so dobili Nemci in nemškutarji pri volitvah v Vjškovcu. V tretjem zboru ima narodna stranka 418 glasov, nasprotna je dobila le 130. Ker se je okrajno glavarstvo balo nemirov, bilo je pri tej vo-litvi po mestu 20 orožnikov — brez dela in opravila. Narodni volilci so volili v največjem redu , ki mora imponirati inteligenciji v drugem in prvem zboru. V drugem zboru so zmagali židje in nemškutarji. Kakor sem pisal, prodal je Rothschild svoje premogovnike železarskemu rudniku v Vitkovicah. Ta rudnik je napravil najboljše plošče za avstrijske oklopuice, veliko boljše kot angleške in nemške tovarne. Sedaj ima naročilo za tri ladije in tudi Rusija hoče tukaj potrebno gradivo naročevati. To bo za Rothschilda »rabat«. — Dr. Lueger je govoril pri sbodu nemških katoličanov v Mor. Trebovi, sedežu liberalcev in dajčnacijonalov. Vspeh je bil velik. — Olomuški konjiški častniki so precej čudni ljudje, večkrat priredb prebivalcem kako neprijetno iznenadenje. Sedaj so jo pa naleteli. Peljali so se v saneh, in ker je bilo preveč voz na cesti, so se hu-dovali nad sprednjim voznikom : ti pr.... potepuh, ali se boš umaknil? Oni potepuh je vstal v saneh, odgruil suknjo in obrnivši se nazaj, dejal: »Jutri pridite gospodje k raportul" Bil je viši častnik. Tako so častniki čutili v zimi naenkrat vročino. (Jagode pred najvišjim sodiščem.) Z Dunaja 22. januvarija: Dve žeuski brali ste lansko poletje v Paterniouski okolici na Koroškem rudeče jagode po gozdu. Gozdni čuvaj ju zasledi in zatoži pri c. kr. okrajnem sodišču paterniouskem. Dne 9. avgusta je bila razprava in ženski ste bili obsojeni zaradi tatvine, na kar ste se obe pritožili. Dne 16. oktobra 1894. obravnavala se je dotična pritožba pred najvišiim kot kasacijskim sodiščem na Dunaju. Le to je obe nabiralki jagod tatvine oprostilo, spoznalo pa jih je krivima prekršaja gozdne postave (Waldfrevel.) V dotičnih razlogih, na katerih se razsodba utemeljuje, pravi najvišje sodišče med drugim nekako takole: Po jagode hodijo ljudje, ki si drugače nič zaslužiti ne morejo, toraj slabotni, bolehni, stari in otroci. Kar nabero, navadno za male krajcarje prodajo in si tako nekoliko opomorejo. Jagode, ako bi jih ne bili le ti pobrali, poginile bi bile izvestno v gozdu, kajti so sadež, katerega si lastnik gozda navadno ne izgovori za lastno porabo, toraj se o tatvini ne more govoriti. Pač pa se lahko primeri, da lastnik gozda iz drugih ozirov, recimo iz varstvenih ozirov na mladi zaraščaj, ljudem prepove po njegovem jagode brati. Taka prepoved je bila v resnici tudi tukaj ljudem znana; ker se pa omenjeni dve ženski niste brigali za njo, ste zakrivili »Waldfrevel". (Corrigendnm.) V včerajšnjem dopisu iz Zagreba se beri namestu ^najboljšega" sedanjega nemškega dramatika H. Sudermanna, „najplodnejšega". Jasno je namreč, da Sudermanna katoličani ne moremo šteti med najboljše dramatike, ker se ne mo- remo strinjati z načeli, na katerih sestavlja svoje drame._ Društva. (Odborkonservativnegaobrtnega društva) v Liubljani naznanja da bo v ponedeljek ob 7. uri sv. maša za bivšega društvenega člana pokojnega Engelbert Kleina. (Društvi za podporo gojencev i'n učencev) oziroma gojenk in učenk na tukajšnjem učiteljišču imata svoje glavno zborovanje v nedeljo, dne 27. t. m. in sicer na moškem učiteljišču ob 10., na ženskem pa ob 11. uri predpol-dnem. (Gasilno društvo v St Vidu naLjub-ljauo.) Vabilo k predpustnici, katero priredi prostovoljno gasiluo društvo v Št. Vidu na Liubi jano v nedeljo, dne 27. januvarja 1895. leta v društveni dvorani v Št. Vidu. Vspored: 1. Nagovor, govori č. g. župnik Greg. Maloverh. 2. Dekiumacija, dekla-muje Franja Cirman. 8. Nemški ne znajo. Burka v enem dejanju. — Spisal J. Alešovec. 4. Prosta zabava. Vstopnina: I. sedež 50 kr., II. sedež 30 kr., III. sedež 20 kr., prostor za stati 10 kr. Začetek točno ob '/i6. uri zvečer. K mnogobrojni vdeležbi uljudno vabi odbor (Bralno društvo v Spodnji Idriji.) Vabilo k veselici, katero priredi »bralno društvo v Spodnji Idriji v nedeljo dne 27. prosinca 1895 ob 4. uri popoludne v prostorih g. Leop. Znidaršiča. Vspored: 1. »Koncertna polka", godba, 2. H. Vo-larič: »Pogovor z domom", mešan zbor, 3. F. Erner-šič : »Slovenska varijacija", godba, 4. H. Sattner: »Studenček", mešaui zbor, 5. S. Gregorčič: „Domo-vini", deklamacija, 6, H. Volarič: »Na planine", mešan zbor, 7. Donizetti: »Ouvertura iz opere Don Pasqnileu, godba, 8. A. Nedved: nVijolični vonj", mešani zbor, 9. J. Vošnjak: »S^oji k svojim", dramatični prizor, 10. M. Hubad: „Skriauč«k poje žvrgoli", mešan zbor. 11. »Duetto Campag- netto", godba. 12. Ples. Vstopnina za ude 10 kr., za neude 20 kr., za družino 30 kr. K obilni udeležbi vabi uljudno odbor. Telegrami. Deželni zbori. Brno, 25. januvarija. Poslanec Začek utemeljuje svoj predlog, da se osnuje češko vseučilišče za Moravsko. Pozivlje Nemce, da bi podpirali njegov predlog, ker se osnuje vseučilišče v spomin petdesetletnice vladanja cesarjevega. Predlog se je jednoglasno izročil odseku. Levov, 25. januvarja. Deželni zbor je jednoglasno sklenil, da se vlada naprosi, naj rusinske paralelke na gimnaziji v Przemyslu preosnuje v samostojno rusinsko gimnazijo. Celoveo, 25. januvarja. Deželni zbor je odklonil prošnjo društva „Sudmark" za podporo, četudi jo je zagovarjal Steinwender. Poročevalec Posch je opomnil, da se iz deželnega zaklada ne morejo podpirati jedno-stranske narodne koristi. Praga, 25. januvarja. Cesarski namestnik je v deželnem zboru se izrekel, da vlada v kratkem predloži predlogo o osnovi okrožnega sodišča v Trutnovu. Vojska mej Kitajci in Japonci. Tokohama, 25. januvarja. Umrl je načelnik japonskega generalnega štaba princ Arihugava. Washingthon, 25. januvarja. Ameriški admiral Carpentes je brzojavil, da je izkrcal pomorščake v varstvo konzulata v Cifu-u. Francoski in nemški ladijini poveljniki so tudi isto storili. Tudi Angleži so izkrcali vojake. čifu, 25. januvarja. Pri Vajhajvaju so Kitajci z velikimi zgubami nazaj potisnjeni. Inozemci v Oifu-u so v veliki skrbi. Vse tuje vojne ladije so izkrcale vojake. Inozemci ostavljajo Vajhajvaj. Dunaj, 25. januvarja. Cesar je vsprejel Julija Payerja, ki je prišel sporočit, da namerava iti na novo polarno ekspedic.ijo. Budimpešta, 25, januvarija. Včeraj je kacih 800 delavcev hotelo iti demonstrovat pred zbornico. Policija jih je s težavo raz-gnala in več zaprla. Najbolje priporočena Menjalnica bančnega zavoda za preskrbljenje vseh »»o ^ VSSSu Schelhammer & Schattera -Sr Budimpešta, 25. januvarja. Učni minister je izjavil se danes v zbornici poslancev, da verskih šol sedaj ni mogoče podržaviti iz denarnih ozirov. Vlada pa pripravlja nov ljudsko-šolski zakon. On je privrženec vseučilišč po nemški uredbi. Tretje vseučilišče se bode moglo še le osnovati, ko se odpravijo pomanjkljivosti na že obstoječih vseučiliščih. Glede nerešenih proti-cerkvenih predlog se je minister izjavil, da je pač pripravljen dovoliti nekatere premembe, da se pomirijo duhovi, kaj bistvenega pa ne misli žrtvovati. Pariz, 25. januvarija. Poslanec general Riu je umrl. Pariz, 25. januvarija. Faure je poklical Ribota in mu naročil, naj sestavi novo vlado. Ribot je zahteval, da se posvetuje s prijatelji, predno naznani Fauru, če prevzame sestavo ministerstva. Bern, 25. januvarija. Debel sneg močno ovira promet na cestah in železnicah. Madrid, 25. januvarija. Veliko začudenje je vzbudilo, da so pri vsprejemu v kraljevi palači bili tudi zastopniki meniških redov. Tega že ni bilo 60 let. Rim, 25. januvarija. Papež je zahteval pojasnil od ruskega zastopnika, zakaj so v Varšavi zaprli 14 katoliških duhovnikov. Bruselj, 25. januvarija. Neki časopis je razširil novico, da odstopi kralj, kar je pa le slaba šala. Peterburg, 25. januvarija. Bolgarska majorja Grujev in Vankov sta se vsprejela kot podpolkovnika v rusko vojno. Peterburg, 25. januvarija. Po poročilih ruskih listov je pri vsprejemu katoliške duhovščine rekel generalni gubernator Šuva-lov nadškofu : Pozdravljam vas kot glavnega zastopnika katoliške duhovščine. V tesni zvezi z narodom mi bodete pomagali narod vzgojevati v udanosti do prestola in jedinosti s širšo domovino. Atene, 25. januvarja. Ministerstvo je končno sestavljeno. Delyannis je prevzel predsedstvo, vnanje in začasno tudi notranje stvari, kraljev krilovni pobočnik Patadyamantopulo vojsko in Ketzeas finance. Zbornica se v kratkem razpusti. London, 25. januvarija. Angleški pod-konzul v Sredcu, ki je poprej služboval v Erzerumu, spremljal bode armensko preiskovalno komisijo. London, 25. januvarja. Na Temsiseje razletela v zrak neka ladija. Na njej je bilo pet ljudij, ki so vsi mrtvi. Ladija je peljala smodnik in kroglje. Novi Tork, 25. januvarija. Štrajk je vedno resnejši. Tramvaj vozi skoro prazen pod varstvom policije. Štrajkovci prete progam, mečejo kamenje v vojake in uradnike. Umrli ho: 24. januvarija. Marija Russ, usmiljena sestra, B4 let. Poljanska cesta 30, plučna tuberkuloza. — Pavla Jebačin, trgovčeva hči, 8 dni, Rimska eesta 9, thrombosis. V bolnišnici: 21. januvarija. Frane Uramar, delavčev sin, 6 let, jetika. 23. januvarija. Marija Beree, gostija, 67 let, plučnica. Tujci. 22. januvarija. Pri Slonu : Hdnigschmid, Eisenberg, Steiger, Boutadi, Weiss, Morgenstern, Berger, Goldbammer z Dunaja. — Arko it Zagreba. — Homan iz Radovljice. — Sruka iz Beljaka. — Žužek Franc iz Trnovega. — Žužek Simon iz Vodic. — Gasparič z Rakeka. — Ruckl iz Hrastnika. — Krušič iz Celja. — Schmidinger iz Kamnika. 23. januvarija. Pri Slonu: Kurz, Feitler, z Dunaja. — Valduga, Franc iz Gradca. — 8ehw»rz iz Prage. — Baroninja Vescey iz Me-rana. — Lipcovitz iz Monakovega. — Križ iz čabra. Pri Maliiu: Šuklje, Reingruber, Stogerer, Tehel, Weiss, Mahler, Singer z Dunaja. — Jaklič iz Kočevja. — Felmann iz Maribora. — Tubinjc iz Kamnika. Pri Južnem kolodvoru: Tonino iz Vidna. — Dolinar iz Škofje Loke. — Ljeng iz Rakeka. — Grašic iz Logatca. Pri avstrijskem caru: Vodnik iz Zaloga. — Ale-šovec iz Opatije. — Kos iz Boh. Bistrice. Vremensko sporočilo. a * a Cas Sta nje Veter Vreme S »-.2 3, J;** S S " a opazovanja zrakomera » mm toplomera po Celzija 7. u. zjut 722-5 -3-8 si. zap. oblačno 24 2 n. pop. 725 4 —28 si. vzh. jasno 0 00 9. a. »vež. 727 3 -9 8 megla Srednja temperatura —5-5 , za 3-5° pod normalom. i 72 1 Z bridko žalostjo naznanjam, da je moja ljuba sestra Elizabeta Safran, danes v petek 25. januvarija 1895 ob 31/« popoludne v 60 letu starosti, po dolgotrajni mučni bolezni, pre-videna s sv. zakramenti, vsa udana v voljo božjo zaspala mirno v Gospodu. Pogreb bode v nedeljo, dne 27. januarija, ob 3 popoludne iz župnišča sv. Jakoba. Predrago pokojnico priporočam prijateljem in znancem, zlasti še prečast. gosp. duhovnikom, ki so ranjco poznali, v molitev in pobožen Bpomin. V Ljubljani, dnč 25. januarija 1895. Franc Safran, cerkovnik pri sv. Jakobu. Skušena star ej š a e ne manj kot 28 le stara, jako nravna, ki zna lepo in pravilno slovenski govoriti, išče so za Gradec. Kaj več. pove upravništvo tepa lista. 67 3-1 -1_ fi « G* Si i -o j -s s o-z E 83« S C01:: rt« s £2 i « «■> s Cfi a ^ S! •hn a, o«! a) 2 Ih --------najčistije lužne proti katarom sopilnih organov, pri nahodu, hri-pavosti in vratnih oteklinah zdravniško priporočane, katera se z vspehom rabi sama ali pomešana z gorkim mlekom. Ta miloraztapljajoče, osvežujoče in pomirljivo deluie, pospešuje ločitev sleza in se v taeih slučajih posebno dobro obnese. 6 4 II. Henrik Mattoni v Giesshlibl Sauerbrunn. Poglavarstvo trga Samobora (pri Zagrebu) sprejme t svoj urad z mesečno plačo 30 gld., koji bi zajedno vsprejel pri trški godbi meito basista (bombardon). Pismene ponudbe sprejema podpisani. 71 1-1 Jos. Vanjek, kapelnik. Davidov m. Priporočen od mediciničnih (621) velmož (30-8) olajšuje kašelj, razkraja sllz, ojačuje; nepogrešljiv za prebolele. Dobiva se v vseh boljših (623) lekarnah. (15-8) Glavna zalega pri lekarnarju los. Mayerju v Ljubljani. Odlikovan s srebrno svetinjo na obrtni razstavi v Gorici i. 1894. _.... Podpisani priporoCa velečastiti duhovščini, cerkv. oskrbništvom ter slavnemu občinstvu pristno garantovane A čebelno-voščene sveče o voščene zvitke, sveče nižjih vrst za stransko 0 razsvetljavo eerkvil in pogrebe. Kadilo 0 lagriina, stenje in stekla za večno luč. Za pristnost sveč, katere nosijo protokol, tvorniško znamko, jamčim s »100 gld. ali 200 kronami«. Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno postrežbo po mogoče nizki ceni. 656 12—9 Z odličnim spoštovanjem J. Kopač, svečar v Gorici. Voščarnn: Solkanska cesta štev. 9. Prodajalnica: Gosposke ulice. Odlikovan s srebrno svetinjo v Gorici 1891. ooooooooooooooo« + Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V. m S > Protinski cvet M ali • Pf § n cvet zoper trganje. 3 p Steklenica 50 kr., 12 steklenic 4 gld. 50 kr. t? >> H O -o M s H Odločno najboliše mazilo zoper trganje po udih, bolečine v rokah, nogah, v križu ter v živcih, otrpnele ude in kite itd. t o-o H Dobiva se pri 566 13 S £ (4 S «j Ubaldupl. Trnkoczyju M o lekarnarju v Ljubljani. B H Pošilja se z obratno pošto. t Lekarna Trnk6czy v Gradcu. i Ivan Jax v LJUBLJANI na Dunajski cesti št. 13 v Tavčarjevi hiii. Tovarniška zaloga 552 50-15 vsakovrstnih šivalnih strojev, byciklov, tryciklov, veločipedov itd. Ceniki zastonj in franko. D u n a j 8 k a borz a. Dne 25. Jannvarija. Skupni državni dolg v notah Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta 4%..... Avstrijska kronska renta 4 %, 200 kron Ogerska zlata renta ...... Ogerska kronska renta 4%, 200 kron . Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. Kreditne delnice, 160 gld. . . . London vista ......... 20 mark...... 20 frankov (napoleondor) Italijanski bankovci . . C. kr. cekini ..... . 100 eld. 65 kr. , 65 „ . 125 * 85 „ . 101 „ 30 „ . 124 „ 50 „ . 99 - 20 „ . 1061 . 413 „ 75 „ . 124 n 25 „ j. 60 „ 82'/., . 12 „ 16 „ „ 8oliški* Ti«k*na»" » Linblium.