Leto m., štev. 280 Poštnina paTiRflf«*. V LJubljani, sobota dne 25. novembra 1922 Posamezna stev. stane 1 Oln lzh»|a ob 4 »jutrat. Stane mesečno 10-— Din ti inozemstvo 20'— m Oglasi po tarifo. Uredništvo: Miklošičeva cesta st 16/1 Teleton št 72. Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko. Upravnlštvo: Ljubljana. Prešernova ui. št 54. Telef. št 36- Podružnice: Maribor. Barvarska ulici st. L TeL št 22. Celje, Aleksandr. cesti Račun pri pošte, čekot zavodu štev. 11.842. Ljubljana. 24. novembra. Današnji »Slovenec* je napisal, da se demokrati na vladi ves čas niso brigali za slovenske kulturne institucije Jer da so prepuščali kulturno delo. ker nič ne nese, poslancem Jugoslovanskega kluba. Toliko krivice !n nepoštenja v eni sami trditvi že dolgo nismo slišali. Leta in leta so se klerikalci ogibali vsakemu pozitivnemu delu pri ureditvi našega novega naeijonalnega življenja pridno so kritizirali jn zaničevali vsa ko prizadevanje ter ^e naslajali v brez ne!ju. ko so slovenski demokrati omahovali pod težkim nanorom dela za konsolidacijo naših notranjih prilik. Od otroških zavetišč pa gori do uni rerze so pri učnih zavodih demokrati pospeševali vse. kar je bilo pos;>eševa-n.ia potrebno in vredno. Osnovno šolo so osvobodili političnega jerobstv.i. učitelja dvignili iz takratne njegove bede ter mu za jamčili pozicijo svobodnega in neodvisnega državnega uradnica. Spisi pri višjem šolskem svetu v Ljubljani so neutajliiv dokument, ki potrjuje, kako ekstenzivno je bilo delovanje demokratov na šolskem polju in kako veliko .je bilo njih prizadevanje ustvarit' iiredpogoie za njega intenzivnost. Naše srednje šolstvo se lori res še z velikimi težavami, toda pogreške, ki so se napravile v letošnjem proračunu, so vsaj deloma po prizadevanju demokratov renarirane. Zagrešili so jih v prvi vrsti klerikalci, ki so se lrli v šolskem odseku narodne skupščine, pa so tam ugan?ali le — politiko. Kako veliko zaupanje imajo nele lastni pristaši v kulturnih zadevah do demokratov, pojasnuje zadostno deistvo da se je še pred kratkim oglasila deputaeija vseučilišča pod vodstvom rektorja dr. Ušeničnika pri ministru Žerjavu ter ga naprosila za razna posredovanja v prilog temu nagemu najvišjemu prosvetnemu zavodu. Ko je pa bil dr. Žerjav predsednik de-žielne vlade, je ustanovil celo vrsto ?7)fk!ov -a vseučiliško mladino, ki so :-totinam naših dijakov omogočili štu-uiranje. Danps so fondi r;a žalost ma-■one izčrpani. V kolodvorski ulici stoji Seno poslopje Akademskega kolecriia, pravi vzor akademskega zavetišča. Tudi 'O je delo demokratov. Prav zadnje dnevi se je posrečilo ministru dr. Žerjavu zagotoviti Ljubliani pod-žav-Tjčnje konservatorija »Glasbene Mati-.".5, ki bo kot visoka šola glasbene umetnost! vir novega kulturnega poleta in izhodišče rovih poti h krasno razvijajoči umetniški instituciji dr- ."nega gledališča. Demokrati pa niso pokazali največjo .(■iilnost le v javni prosvetni upravi, snarveč tudi v privatni inic-ijathi na sem polju. »Zveza kulturnih društev*, i:i so jo osnovali demokrati, deluje sicer na tihem a tem intenzivnejše. Ljudske knjiž.iiee se nanovo ustanavljajo in spopolnjuiejo ljudski odri. Cela vrsta Sokolskih in drugih prosvetnih domov je bilo zadnja leta zgrajenih na deželi ? sodelovanjem posebne organizacija, ki se je ustanovila no inicijativi drja Žerjava. Ko je »Narodna tiskarna* radi malenkostnega deficita letnih nekaj sto kron leta 1016. hotela »Ljubljanski Zvon->. to danes edino glasilo slovenskega leposlovja, ustaviti po 40. letih izhajanja, so »mladini* ustanovili »Tiskovno zadrugo*, ki je z velikimi žrtvami ohranila Slovencem ta najstarejši kulturni glasnik ter se podala na široko polje književnega izdajateljeva z dalekosežnim programom. Danes je »Tiskovna zadruga* med Slo- Brezuspešne spetke opozicifonalnih sfrank RADIČEVCI IN DEMOKRATI. — KAKO JE G. PAŠIČ SPELJAL KLERIKALCE. Beograd, 24. novembra. (Izv.) V opo-zicionalnih krogih se neprestano širijo vesti o ustvarjanju opozicijskega bloka, v katerem hi sodeloval tudi del demokratskega kluba pod vodstvom g. Da-vidoviča in ki naj bi strmoglavil sedanji kabinet ter prevzel vlado. Venomer govorijo in pišejo, kakor da g. Davidovie dela na razcepu svojega lastnega kluba. Vse te vesti so preste kombinacije, ki imajo edini cilj. rušiti sedanjo vlado, brez ponrsleka, na kateri osnovi bi bila mogoča nova kombinacija, ki bi stopi la na njeno mesto. Položai na Hrvatskem je vsled odločnega držanja vlade d070rel tako. da se radieevci v strahu za svoje pozicijo ne more1« več držati v svoji abstinenci. PrisTeni so priti v Beograd in s tem priznati, da je bila njihova politika požrešna in zločinska skozi dve leti. Poskušali so, da si vsaj na videz olajšajo svojo Kanoso in da dobijo kako zuna. stranki, smatra demokrate za preveč naivne v trenutka, ko vsakdo dobro ve, da do volitev ni več daleč in da bo po volitvah situacija sploh popolnoma nova. PASIČEV RAZGOVOR Z DR. KOROŠCEM. Beograd 24. novembra, ftrv.) 0 razgovorih g. Pašiča z drjem. Korošcem smo izvedeli z izvrstno poučene strani sledeče: G. Pašič je »ondiral razpoloženje klerikalnega kluba zaradi vstopa v vlado. Pašič, kateremu opozicionalci ved no dopovedujejo, da bo de! demokratskega kluba odklonil sodelovanje v koalicijski vladi, je začel neobvezne razgovore, da s tera pokaže na možnost, da lahko popolni vlado tudi na drug način. Njegov namen je pa prav posebno tudi pokazati, da ne obstoji noben opozicijski blok. marveč, da je vsako opozicijsko stranko mogoče dobiti v vlado, samo če se ji kaj ponudi. To se mu je z drjem. Korošcem fijaj- n'e zadoščenje, ki bi izgledalo vsaj za no po-srečiio. Klerikalci so se takoj od-par dni. kakor nekaka zmaga. Zato so j zvali in so na včerajšnji seji svojega začeli iskati ver,i med nekaterimi demo- j kluba sklenili, da so pripravljeni vstopi-krntskimi politiki ki iih naravno niso odklonili, ampak prijazno vabili v Beograd. Če pridejo radičevci v Beogiad. 7,nači to. da so brez koncesije kapitulirali. Nedvomno je, da pridejo radičevci. če položijo prisego, kot vsaka druga skupina, v slučaju vladne krize v poštev 7,a vstop v vlado. Vendar ,:e demokratska ti v vlado. V parlamentarnih krogih vzbuja ta dogodek pozornost in — vese-lost. Sedaj je razvidno, da »o vse kombinacije o možnosti eventualnega bloka sedanje opozicije s radičevci ničvredne. Na drugi strani je jasno, da je neredna misel, računati na uspeh klerikalne stran ke, dokler je demokratska stranka edin- tranka v tem pogledu trdno odločena. ! stvena, Podlaga vsem špekulacijam in držati s? sklepov glavnega odbora, da ' ambicijam ie račun, da bi se demokrat-ne more sodelovati z onimi strankami, j ski klub mogel razdeliti v desno in levo ki ne priznavajo ustave. Opozicija, ki ; krilo. Ta račun je popolnoma napačen, špekulira na cepljenje r demokratski j kar se bo kmalu pokazalo. Nada pragmaffki venci prvo založništvo knng dale- ko prekaša vsa druga -lična podjetja pri nas in stoji brezdvomno v naši državi med prvimi privatnimi kulturnimi zavodi. Ustanovitev »Jutra* je bil ne le političen, temveč tudi kulturen čin. Razvoj tega glasila demokratskih idej ie za to najboljši dokaz. V ponos si šteje »Jutro*, da je v svoji redakciji vzgojilo že tudi celo vrsto mladih, svežih moči. ki bodo v korist našemu rodu na tako zanemarjenem žurnali->nenem polju. Z največjimi materi.bl-nimi težkočami se je ustanovila revija »Njiva*, ki nai bi bila ognjišče za poglabljanje vseh javnih vprašani. .•Domovina* je navzlic ostremu političnemu tonu najboljši slovenski ted nik. ki zanaša med pri nr os ti narod j tisočih in tisočih izvodih ne le politično. temveč tudi kulturno izobrazbo. Ali naj se končno pohvalimo s požrtvovalnim kulturnim delom vseh onih tisočev somišljenikov v splošnonarod-in kulturnih organizacijah? Povsodi so demokrati v prvih vrstah v »Sokolu*, pevskih društvih, čitalnicah, stanovski organizacijah itd. Ali ni demo Lrateka stranka vsikdar jn novsod vsa IZJALOVLJENE INTRIGE OPOZICIJE. - GLAVNE TEŽKO ČE PRE- MAG ANE. Beograd. 24. novembra. (Izv.) Danes j to vprašanje ie zlorabljala opozicija v je zakonodajni odbor prebrodil eno nai- ' svoje poUtične namene, vendar je že da-težjih težkoč. ki so grozile uradniškemu 1 nes gotovo, da bo ta člen odglasovan z zakonu. Opozicionalci so namreč poizku- vc'iko večino in to v formulaciji, ki jo šali zanesti čisto politično vprašanje v ie odobril včeraj demokratski klub. Raz-ta zakon s tem, da so predlagali, da se ! prava bo sedaj tekla mnogo lažje, pri določbi državljanstva uradništva v i Zakoask; na5rt 0 novIh dokladsh. čl. 2 vstavi ime .Jugoslovanska narod- j novembra. (Izv.) Danes nest* meso srbohrvatskoslovenska na- dejo rc{eremov iina„e. rodnost*. Vedoc, da so oemokra« ^ - ministrstva za nove uradniške do-prešinjeni ideje narodnega «3 so ; načrt je pripravljen. Po- poizkušali zanesti s tem rredlogom spor i tem aačrtu so- v vhdino večino (ker rad.ka , rdk an'a o | y ^ nocoj ^^ v Liubljan0. naziv ciugoslovanski*) in krizo v vladi. Orijenfska konferenca odklonila turške mefne zahteve MARICA OSTANE MEJA. - PLEBISCITA V ZAPADNI TRACIJI NE BO. Lausanne. 2-1. novembra, flzv.) Glede zahteva, naj se predmestje Karagae * važnega vprašanja, s katerim se je pri- kolodvorom Oririna priključi Vzhodni čela, konferenca, namreč glede turška T raciji In vrne Turčiji. Ostalo je pri me-meje v Evropi, ar.gorska vlada rti ime ! ji ob Marici. ia uspeha. Podkomisija je odklenila vse j Da se bo odklonil plebiscit v Zapad-turške zahteve. Odklonitev prve rahte- | ni Traciji. se je moralo po pariških do-ve po meji iz leta 1913 »e ie mogla nrefi govorih med Poinearejem in lord Cui -videti vendar pa se ie odklonila tudi ; zonom smatrati za gotovo stvar. Politični program nove nemške vlade IZJAVE KANCELAR.IA CUNA PRED PARLAMENTOM. — NADALJEVANJE WIRTHOVE POLITIKE, Berlin. 24. novembra. (Izv.) Na danaS- ! Državni kancelar je nato označil mre • nii seji nemškega državnega zbora je ] niče dela za ozdravljenje nemškega go-! državni kancelar Cuno podal z veliko ipodarstva in nemških financ, predvsem I napetostjo pričakovano vladno izjavo pa za dviganje produkcije. Ob tej prili-■ novega kabineta. Nekaj minut pred pri- ki je poda! zlasti m socialno demokra-i četkom seje je prišel državni kancelar cijo važno izjavo, da se v kratkem a I Cnno na čelu novega kabineta r dvora- zakonom uredi pravica delavcev po de-j no, kjer so mu mnogi poslanci čeetita- i lovni dobi. Osemurni delavnik m bo do-i li. Predsednik zbornice mu je takoj po- ; ločil kot dnevna delovna doba, ! dal besedo k edini točki dnevnega reda, i Glede zunanje politike je poudarjsd vladni izjavi. Začetkom svojega govora [ Cuno r svoji izjavi, da bo vlada vzdr-je državni kancelar Cuno izrazil biv?e- ! zevala dobre odnošaje z drugimi d ritmu kabinetu zahvalo. Veliko pozornost i rami. zlasti z onimi velikimi narodi, * je vzbudilo, ko je Cuno izrazil svojo glo- j katerimi je bila Nemčija sprta, kar j* boko obžalovanje, da socialni demokrati ; pomenilo nesrečo Nemčije in Evrope, niso bili pripravljeni k sodelovanju r i Ouno je pripomnil da bo njemu osebnu novem kabinetu. Kljub temu bo vlada 1 r veliko zadoščenje, da bo mogel pri-resno poskušala strniti vse državotvor- ! jateljfke in zaupne zveze, ki jih ima z ne sile k pozitivnemu delu. j gospodarskimi voditelji inozemstva, ko- Znnaniepolitični program Cuna bazira I ristno uporabljati za državo. Nato js docela na noti. ki jo je dr. Wirth po- 1 podal principielno izjavo o bistvn nemški reparaerski komisiji. V imenu nove j ške politike, ki bo poštena in preprost .i vlade je podal Cuno svečano izjavo, da i in ki se ne bo poslužila geela zapadno je vlada trdno odločena izvesti v te; i ali vzhodne politike. Nemčija niti noče. r.oti določeni program v polnem obsegu, j niti ne more izigravati vzhoda proti zr. Vendar pa bodo morali biti dani gotovi j padu ali obratno. Ir. nesporaznmljen. pogoji za obnovo države. Nemčija se drugih držav se Nemčija noče okoristit,, mora za tri ali štiri leta oprostiti rseh Kakor ves svet potrebuje zlasti Neme; plašil v gotovini in včeh dajatev, iz- , mini. edinosti in dela. ki edini nudi vzemši dajatve za obnovo Francije. Na- j jo izglede v lepšo in boljšo bodočnost dal;e se mora dovoliti Nemčiji bančni : Zbornica je sprejela kancelarjeve lir kredit 500 milijonov zlatih mark in »e j jave z velikim odobravanjem in vidnim mora končno nehati s politiko nltima- : zadovoljstvom. Prvi nastop Cunove v'a tov. i de pomenja za njo gotovo velik plu«. Lkvidacija gospodarskih odnošafev j, Avstrifo Skoraj bi se bila ta špekulacija posreči la. Dokaz izvrstne discioline v demokrat. klubu pa Je, da so konečno demokratski poslanci sklenili glasovat! za vladno formulacijo, ki formalno odgovarja ustavi. S tem so izločili spor. ki bi mosel zadržati soreiem zakona. Pokazati pa so hoteli tudi svojo indignacl-io napram onim osebam, ki skušajo na hrbtu uradništva uprizarjati svoje politične eksperimente. S!sc!kcr za železničarje. — Medsebojna uradniška pomoč. Beograd. 24. novembra. (Izv.) Včeraj in danes je bila pri ministru za socialno politiko dr. 2eriavu deputaeija žele~ničark!h aprovizacijskih organizacij iz cele države s prošnjo, da nai mi-mstrstvo iz državnih posestev dobavlja sladkor in druga živila in jih daje tem organizacijam neposredno v prodajo. Minister za socialno politiko ie predlo Z današnjim glasovanjem je odpravlje- j sprejel in železničarskim organizacijam na ovira, o kateri so opozicionalci pr!- j naka.za! kot prvi obrok 30 vagonov siad-čakovali da prinese krizo. V ponedeliek ! koria iz posestva Belje po znižani cen! se bo glasovalo tudi še o nov' formula- j Železničarji so se obvezali, da bodo r. ciji čl. 4. ki izključuje od državne službe j vsemi sredstvi podpirali aprovizacijske one osebe, ki bi javno propagirale na- j organizacije drugih državnih nameščen-si'no izpremembo državne forme in na i cev. S tem hočeio solidarno sodelovati silno izpremembo državnega reda. Tudi i za olajšanje uradniške bede. POROČILO V MINISTRSKEM SV Bs-o^rad, 21. novembra. (Izv.) Danes se > vršila sejs ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo tudi o pogajanjih, katera so se vršila med Avstrijo j in .Jugoslavijo zaradi likvidacije nekaterih spornih odnošajev med obema državama. Po dosedanjih rezultatih se imajo ukiniti vsi sekvestri in zapore v obeh državah, in sicer brez vsake odškodnine. Avstrija prepusti naši državi svoj pariški depot v markah in vse akcije bosanskih podjetij, ki so last države, to je akcije podjetij Steinbeiss in Zenica.. ETU. - ODPRAVA SEKVESTROV Zato pa mora naša država plačati poslopje bivše bosanske vlade na Dunaju, kjer se sedaj nahaja naše poslaništvo, in sicer v znesku 10 milijonov Din. Terjatve se plačajo po relaciji ena jugoslovanska krona za 20 avstrijskih. Predpostavlja se. da je saldo medsebojnih terjatev v našo korist. O tem poročilu »e je razvila velika debata, ki se bo ns da I je vala na prihodnji seji. Likvidacija poštne hranilnice v tem govoru ni obsežena. SPsskMl^ra atentat na rumMnskesa ic^lia Pmiz, 24. novembra. (Izv.) Po vesteh iz Bukarešte se le romunski kralj le no sreči izo.mil atentatu. Na povratku z lova bi bil njegov vlak vsled zločinske poškodbe proge skočil s tira, ako se ne bi hi! peljal tik pred dvornim vlakom drusu vlsk, ki je postal žrtev tega atentata. Sumi se. da imajo boljševiški elementi, ki vodijo boj proti kraljevi rodbini, svoje roke vmes. DAVČNA REFORMA. Berg??d. 24. novembra. (Izv.) Finančni minister bo poroča! o načrtu davčne reiorme najprej na zborovanju vladnih strank, ki dobe tako priliko, da zavzamejo svoje stališče in precizirajo eventualne spreminjevalne predloge. ta stremljenja podpirala z največjo vnemo? Ako bj klerikalci imeli le iskro jk) štenosti v sebi. ne bi mogli zanisati da smo demokrati demagogi, ki so prepuščali delo na kulturnem polju — drugim. Ministrski svet Arnaadne zadeve. — Stanovanjska novela. — Izvoz svinj. Beograd, 24. novembra. (Izv.) Ministrski svet se je v današnji svoji seji bavil z raznimi vojaškimi vprašanji, zlasti z vprašanjem municijsklh fovarer, V načelu ja bil sprejet načrt novele k stanovanjskemu zakonu, s katerim se pooblašča vlada, da za leto 1923 z na-redbo določi višino naiemščine v razmerju predvojne najemnine. Vse druzr do!r>fbc zakona ostanejo neizpremenjene. Sedaj bodo pozvane pokrajinske uprave, da po zaslišanju obojestranskih Interesentov staviio predloge glede te nared-be. Dalie je ministrski svet razpravlja! o izvoznih cenah na prašiče in mast. Ker so si mnenja nasprotovala, ie bil izvo-! lien ožil odbor ministrov, v katerem so ""inistri dr. M^rkovič. Vukičevid. dr. Žciav ln Pncelj. ki naj stavilo končni nre'1'oe Ta korrite se Je sest?! nopo'dne na tudi ni mogel priti do soglasnega za-k'!"?ka, v«led česar s« bo ponovno sestal v sredo t Sareit So^^fno Rite. 24. novembra. (Izv.) Davi ob % na eno le umrl bi" ši ministrski predsednik in zunanji minister baron Sidney Sonnino. Ob smrtni postelji sta bili njegovi sestri baronici Di Montanaro in De Renzi. Vest o nenadni smrti bivšega državnika se ie bliskoma raznesla po mestu ln ie vzbudila vsesplošno Kočutje. Pripravljajo se svečane pogrebne ceremonije. Baron SMnev Sonnino ie bil rojen dne 11. marca 1847 v Aleksandriji v Egiptu kot sin plemenitaške rodbine. Univerzo je študiral v Pizi. nakar se ie par let posvetil gospodarskim in socijalnlm študijam, potem pa stopil v diplomatsko službo, kjer je bil dodeljen po vrsti poslaništvom v Madridu. Berlinu in na Dunaju. Leta ISRii. ;e bil Sonnino izvoljen v zbornico, kier Je vzbudil pozornost s svojim ostrim nastopom zoper tedanjega finančnega ministra MagHaniJa. ki je bi! povsem zavozi! državne finance. Leta 1«*7 Je posta! Sonnino generalni tajnik zakladnega ministrstva. Ko je 1?S9 Giolitti sestavil vlado, ie derr-:si;nnira! tudi Sonnino. Za Oiolittiieve vlade ie padla italijanska lira pod kurz v«eh drugih evropskih valut in tedai ie vsa zbornica smatrala Sonnina za edinega moža, ki more situacijo rešiti. In res sta Sonnino in Crispi uredila finance \ najkrajšem času. Leta lOOfi ie bila poveritna sestava nove vlade po brezuspešnem poskusu s slabotnim Portisom Sonnlr.u, ki je vodil opozicilo. Vlada! ic le ICO dni. Drugič ! je postal ministrski predsednik leta 1909: i to pot Je ostal na vladi par let, kljub ve-hementni opoziciji, ki Jo ie vodil Giolitti Leta 1914. mu je bila vnovič ponujena sestava vlade, a ie ponudbo odkloni! nakar je vlado sestavi! Salandra. Pač p;; Je Sonnino še istega leta po nenadu' smrti San Giuliana prevzel zunanie ministrstvo. ki ga Je vodil potem do maj;1 1919. Bila so to menda najtežja leta njegovega življenja. Kot zunanji minister J* bi! oče usodnega londonskega pakta i» ie tudi drugače, zlasti pri pričetku mirovnih pogajanj, nspešno zastopal italijanske koristi. Sonnino je bil vseskozi arisiokrat ; mirne krvi !n — vsai za italijanske pojme — izredno molčeč, tako da sc i i začudil nekoč knez Bulow o njem: »V deželi, kier vsi ljudje krlče, imajo — čudo! — ministra, ki zna molčati.* Nš vs.ak način snada Sonnino med naicdišč-| nejše državnike i'jed:njene Italije. Ostrili? ©do^rila Senevsko konvencijo Dunaj, 24. novembra. (Izv.) Naroda i svet ie danes s 103 glasovi krščanskiI i socialcev. velenemcev !n kmet ske stranke proti 6S glasovom socialnih demo krater odobril ženevske protokole. Razprava je bila rrn«& mirnejša kot sč it ; pričakovalo. INVALIDSKO VPRAŠANJE. Beograd. 24. novembra. (lz"> Sino3> je kralj sprejel delegacijo invalidov, » katero se je dalj ca^a razgovarjal. Krelj se je josebno zanimal za inv?. llidski zakon in za m.ložsi tRval:.<}c»r% Italijansko-bolgarsk! odnošaji Trst, 22. novembra. Oospod Stambolijski je, sodeč po njegovih Izjavah jugoslovanskemu tisku, zapuščal Beograd zelo zadovoljen s svojimi uspehi. Odpeijal se je v Ženevo, kjer je nadaljeval svojo v Bukarešta In Beogradu započeto delo za pridobitev podpore bolgarskih teženj proti Egeiskemu morju. Da je pričel svoje delo pri najbližjih dveh sosedih, je um-Ijivo, ker je pač od njunega stališča v prvi vrsti odvisen uspeh vseh njegovih prizadevanj, a bilo je prav tako umevno, da bo potrkal tudi pri onih drugih, močnejših. ki končno vendarle sami po svoji volji režejo kruh splošnoevropske politike. ObrnU se je v prvi vrsti k novemu možu v svetu narodov, Mussoliniju od katerega je sicer že imel neko zagotovilo prijateljske naklonjenosti, ki pa ji ie hotel vtisniti pečat končne veljavnosti. Te vezi, ki se pletejo meo obojestranskima njenima sosedoma, so pač za Jugoslavijo tako važne, da zaslužijo vsaj kratke zabeležbe. Mussolini je v svoji službeni izjavi v parlamentu 16. t. m. označil odnošaie med Italijo in Bolgarsko z besedami: «... Italija ne bo zanemarjala delovanja gospodarskega značaja tudi napram ... Bolgarski.* Prav tedaj, ko se je Stambolijski nahajal v Beogradu, je objavil rimski na-eionalistiški list »L' laea Naz!onale» iz najzanesljivejšega vira. kakor Je trdil, vest, da bo »Italija podoirala bolgarsko zahtevo po izhodu na F.gejsko morje*. Beograjski dopisnik tržaškega »Picco-la» je sporočil tedaj svojemu listu, da ie ta vest rimskega lista napravila zelo dober vtisk v Beogradu. Potrdilo te ve sti pa nahajam v izjavi samega Mussolinija. ki jo je 19. t. m. takoj po svojem prihodu v Territet podal itaHianskot. o kateri sedai govori venec*. Jugoslovanski klub teea ni toril, marveč je istočasno streljal hrbet ministiu Žerjavu in ministru Puclju. Na dva je streljal, oha »falil* Pri tem je sam ojiozoril javnost na eno svo'ih najostudnejših demagogij. 4- O ta nesrečni «Narod»! Tako ne srečne roke kot jo ima v [solemiki »SI. Narod*, je nima noben drug list v Ju loslaviji. Se Bernotov »Naprej* v tem dallšča; začetek ob 20. uri. Izv. Četrtek: 7. decembra: »Običan čovek<: Igrajo domači igralci; začetek ob 20 uri. Abonma. Celjsko mestno gledališče. Za prl- j hodnji teden se pripravljajo tri predstave. Dne 29. novembra gostuje dramski , ansambl mariborskega gledališča z Go-oljevim »Revizorjem*, dne 30. novem- ....... dramske kega*. nastopijo »Običnim človekom* Spori Ilirija : Jadran — Korotan, Kranj : Ilirija II. — Na športnem prostoru Iliri-je v Liubljani pied drž. kolodvorom, se ^ ; vrši v nedeljo 26. t. m. ob pol 3. uri v nogometna tekma med Ilirijo in Jadranom. K predtekmi nastopita ob 1. uri Korotan s Kranja in II. moštvo Ilirije. — Jadran je napredoval letos med prve nogometne klube v Sloveniji; proti Iliriji nastopi ojačen z nekaterimi novimi igralci, tako da je pričakovati zelo zanimivega boja. — Korotan je eden mlajših klu-bov.doscgel pa je letoš že več ugodnm , , . , ; J rezultatov proti raznim ljubljanskim mo pogledu visoko nadkriljuje « Narod*.! ^ vajanja želi burno odobravanje. — Gospodarsko napredno društvo za Sp. 167 oseb, med njimi čez 30 žensk in ne- , §jgko je imej0 7auj,en sestanek v go-kaj radovednežev komunistov, ki so pri-, stjjnj Koler.ca r.a Kavškovi ce.-ti. šli pogledat, kako velika bo moralično ; udeležba je bila jako dobra. Govoril naga njihovih zaveznikov. Vladalo je , je co,„ tajnji- Citnerman. k naravnost klavcrr.o razpoloženje in ne- j so se 0piHSi]j tudi štirje bivši pristaši kateri preizkušeni "klerikalni voditelji so 'edničarji so se drug za drugim izgubili. Pri Levu Je bila sinoči napovedana za 4- Klerikalna teorija vladanja. Ministrske ambicije klerikalnih voditeljev opravičuje »Narodna Politika* tako-le. Kdor osna\lja stranko ali vstopa vanjo. mora končno stremeti za tem. da pride do oblasti. Le naivneži puščajo svojim nasprotnikom svobodne roke, da vladajo kakor in dokler hočejo, sami pa se zadovoljujejo, da večno ostanejo v opoziciji. V prošlosti se je v večini Hrvatov utrdilo mnenje, la je oblast kuga, pred katero je treba bežati čim dalje stran. To je imelo v Avstro - Ogrski svoje dobre in slabe posledice. Danes ja je treba obračunati z naziran;em. (ia je vsako prevzema nje oblasti zločin. — Tako polagoma klerikalci pripravljajo svoje vernike na vse eventualnosti. »Tukaj sem, z blokaši greni v vlado, na če ni drugač Kadar kaj |>ovemo, ali kaj vprašamo, na takoj drugi dan iz »Slov. Naroda* izvemo ali je zajedničarska vest sla ba. ali dobra. Takoj je videti, kako je gosjiode oblila rdečica do ušes. Tako tudi včeraj. Vprašali smo. kdo jc g-namestnika Hribarja informiral da *o uradniki imeli dobiti na magistratu za 100 % previsoke plače. V |»arlamentu je notranji minister v odgovoru na in terpelaeijo navajal ta argument g. .ia mestnika. Mi ne vemo. kdo je o tem infoimira! g. Hribarja, le to vemo. da demokratska stranka ne. Obče znano je tudi. da je bi! informator g. na mestnika speei.inlno o občinskih zade vah cr. dr. Triller, pole? njega na tudi dr. Ravnihar. ki je vršil nekaj ča-n stalno informacijsko službo pri predsedstvu pokrajinske uprave. Vse je ve lo, odkod dobiva g Hribar infor štvom. . S. K. Primorje rez. : S. K. Svobor.a Ljubljena. V nedeljo dne 26 t. m. ob pol 15. uri se vrši na igrišču S. K. Primorja oh Dunajski cesti pnjateliska tekma med navedenima kluboma. Svoboda se je za-dnii čas oiačila, a rez. Primerja je že pri zadnji tekmi z Jadranom pokazala svoj Jan tako, da je pričakovati zanimivo borbo. Enoko zanimiva obeta biti pred-tekma med bazeno (rokomet! Primerja in Svobode Moste, ki to pot prvič nastopita javno. Pričetek predtekme ob pol 14. uri. Viktorija Žižkov v Ljubljani? Praški »Športni Vestnik* z dne 22. t m. niše ob priPkl odnotovanja Viktorije Žižkov v Zagreb, da se vrše na posredovale češkoslovaškega konzulata v Liu-bllani nogaiania, da bi Viktorija igrala eno tekmo v LJubljani. Nismo se mogli Mo. OUKOO doniva g iirmar nu^Tji -^r^ati, ali odgovaria ta vest resnici eije, !e g. dr. Ravnihar. ki nič ne v in nič ne sliši, je tudi tu naivno dete. j Dr. Triller naj pazi: Zgoditi se more. i da ostane on v Zajednici. ko Ko gosp. j dr. Ravnihar že pi-.o! v kakem novem i »Slov. Narodu*, zakaj je moral usko čiti — zopet v drug tabor. 4- Mussolin' se moti. Vsi n-1«' son-tni krogi bi z veseljem pozdravili Viktorijo v LjubMani. Nemško nogometno prvenstvo. Na glavnem zboru nemške nogometne zveze, ki s° je vršil 19. t. m. v Jeni, se je konč- noveliavno rešilo v—'-le nogometne- Beograjska i « orvmMva Nemčije za leto 1922. Ka-ceogra.r s- , ^ ^^ ^ se za ta naslov borila v »Politika* priobčuje razgovor svojega , ^ • ' • — - vrimberg in Hom dopisnika z italijanskim ministrskim ,; ^t y p ^ ^^ ,e vr^a v sprejmem tudi stolček od" Pašič Pri- j predsednikom Mus.olimjem ki ^ ^ \n , Ma pr! neodločenem re- bičevieeve milosti.* i vprašanje, kako politiko hoče vodit, twe predrzno prekinjena. nroti nasi državi, odgovoril. »Poti hr- bieeviceve Kulturno delo klerikalcev. Cetu tisk, polaga'oč svoje poročilo nekako v iednlčarska senzacija: sku-ni nastop dr. usta Mussolinija samega, da je Stambolijski s svoje strani govoril z veliko simpatijo o Italiji in italijanskem vojaštvu, ki je zapustilo na Bolgarskem najboljši spomin, in da se zdi. da Stambolijski računa na moralni vpliv, ki bi ga Italija mogla izvajati v oporo bolgarskih teženj In koristi. Toliko bi bilo doslej italiianskih službenih izjav o italijansko-bolgarskih od-nošaiih. Pripomniti pa Je treba, da italijanski tisk ne spremila samo sedaj teh pojavov z največjo simpatijo, temvč. da so te simpatije prehsiale že v očitno ljubosumnost za časa potovania Stambolijskega iz Sofije preko Bukarešta in Beograda v Ženevo in je že pred tem potovaniem in seveda tudi nozneie laško časonisje nrav pridno zabeleževalo vesti iz Sofije, ki ne govore ravno preveč ljubeznivo o Jugoslaviji. Tako si le n. pr. tržaški »Piccolo* ob odhodu Stambolijskega v Bukarešt In Beograd da! poročati citat sofijskega »Dnevn;ka» (»Piccolo della Sera*, 8. t. m.), ki govori o popolni osambenosti Jugoslavije in poudarja, da ie šel Stamboliiski na to pot povabl1en(?\). da se rešijo n*Wera vis»*i vprašanja, in da ie iziavH kate gorlčno. da se o zvezi med Bolgarfo Pumtinijo ln Jugos'aviio ne bo govorilo. Po obhodu StamV-oli'^Vr.^3 Beograda pa čitam (»Piccolo della Siva*. 21. no-vembral ronet poročilo iz Sofiie o raz govoru «Picco'o\-ega» poročevalca z nekim odličnim M?kedoncem. ki najodločneje protestira proti izlavam Stambolijskega Jugoslovanskim novinarjem in zafriuje, »da se usoda Makedonije ne bo rešila po Jugoslovensklh naciioneUstič-nih in imperija1;stičuih težnl*h, da se bodo Mekedonci še dalie ^o^ili za svo'"o avtonomijo in narodno edinstvo in da nikakršna pogodba med Sofiio in Beogradom ter Beogradom in Atenami ne bo mogla zlomiti mak^onske volie In kedonskih idealov. Žalitve s strpni bol-garsk°ga ministrskega ore^s-dnlka so v dno dnše zadele makedonski narod. Makedonca se danes bolj kot WaJ čuti fn?a Beogradu. Sofiji in Atenam*. Kakor imajo t?ke vesti očivlden na men, da bi odvračole sporazum med Bolgarsko in .Ttigo*1aviio. Je ni dmg' strani n. pr. flan-k znanega r.^Hoista franka Snade »B-lvarska In Egelsko rnrrle* (»Piccolo della Sera. 11. novembra). W je eb?el več laških listov pripravljal not 1-štc? podneri fe- ženl. Ifško-bolearsVemu orilatelistvc. Trillerja in posl. Deržiča, torej obeh glavnih voditeliev Zajednice. V dvoran! se Je nabralo skoraj 100 radovednežev, ki so z napetostjo pričakovali, ali bo dr. Triller ponovil svojo ostro obs~dbo R?vn'harievi!i metod, ki Jo je javno izrekel že leta 19p8. »Napredna Ljubliana* e včeraj dria TriPerJa spomnila na njegov znameniti govor o uck~ku Ravnihar-iu ter mu ga je prioo-oči'a kot konc°ot tudi za sinoči. Izgleda, da dr. Triller vendir ni maral soreminiatl svoie sodbe. Ostal je doma. odnosno š»1 ie poslušat leno nredaverie o Slovaški, ki se ie s!noči vrš'1o v M^br-m domu. Tudi Derž'ča ni bilo... Kot surogat sta nastopih dr. Ravniber in posI. Brandner. Prvi Je oredstavil Zai»dnico M koalicijo demokratskih uskokov. bivših narodnih soclialoev. samo^olne kmečke in srbsfze rnd'knlne s*rcnke. gosn~d B^and-ner na ie nonovH-1 svoie bo'ne iantaziie. d* blagoslavlia Z->jednico sam nredsed-n;k — demokratske stranke g. n?vido-vlč! Demanti g. D^vidoviča oč;v'dno še n! spometova! g. B-andn°rja. Sl'š->ti bo mora! še kaj več. Govor'1 je še g. Co-sfneraria. fle"- so se zborov-lci razočarani raz?l'. Odnov-d d-ia Trillerja Je ;'zva!a mnogo komentariev. vsem koariran'm vpcHo etisem! Na zadnjem shodu zvečer v »Mest-' nem domu* se Je oglasil k besedi tudi gostilničar Jakob Bolč, ki Je kljub protestu vedno povdarjal, kakor da govori v imenu vseh vpokojencev. Rekel Je tudi, da je društvo sklenilo, da bodo glasovali vsi upokojenci za — socijalno-demrkratično listo, to ie za njegovo listo. Tu povemo javno vsem koalirnnim upokojencem, da ni naš odbor nikdar kaj takega sklenil. Zato on tudi nima pravice govoriti v imenu vseh upokojencev, razen morda v imenu 134 članov niegovega od vlade razpntčenega društva. Kar pa se tiče upokojencev južne železnice, tem pa je dano na svobodo, da lahko volijo po lastnem prepričanju. Omenil je tudi, da je bil pred petimi dnevi pri njem predsrdn'k tnokolencev Jnž. železnice neki Kmičič iz Maribora in da sta o tem govorila. Ta Kauč'č na nI že več kot pol leta pr»-is»dn'k In tudi ne član tega društva. Ml vsi v koaMcIJ-združeni uookoienci nimamo in tudi ne ; bomo Imeli nikdar s tisto skupino, prt ! kateri ie gostilničar Bo!S. niti oaimaniše- svojih nekulturnih namenov. Po vojni je se skromno kulturno delo klerikal cev večinoma usahnilo Niti njihov »Dom in Svet* več ne izhaja. Katoliška tiskarna in knjigarna izdaja le še molitvenike in šolske knjige in samo še take stvari, ki kaj nesejo. Požrtvovalnosti ni nobene. Saj je pa tudi ni te pričak »vati od podjetja, kot je njiho va knjigarna ki je vse svoje prizadevanje po vojni koncentrirala na pridobivanje velikanskih dobičkov. Od levega slovenskega kulturnega zavo la »Matice Slovenske* pokupila je »Jugoslovanska tiskarna* za male novce skoraj vso zalogo knjig ter jih odtegnila širokim vrstam naroda s tem, da prodaja .e knjige naravnost po veriž-niških cenah z mnocro sto procenti dobička. Jugoslovanska knjigarna je bija j »o pravi poti. ki ji jo je usoda do ločila: ta pot pa v geocrrafsV.em oziru ne vodi proti Jadranskemu, temveč proti Egejskemu morju, ker v srbski zgodovini ni bilo druge smeri kot smer proti Makedoniji.* Na dopisnikovo pri-p-ombo, da je Srbija samo del kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, je odgovoril Mussolini da mu je to zna p.o! ali da njegove simpatije niso ena ke" Na prvem mestu je Srbija, potem pridejo Hrvati in na koncu Slovenci. Simf>atijam se ne da komandirati. Iz teca razerovora se vidi, da M.issnlini vediko pričakuje od tega. da laska Sr bom in omalovažuje Hrvate Slovence Tudi druga tekma ie bila pri neodločenem stan in prek!njena. Nemška nogometno zveza ie prvotno "nsodila naslov prvaka Uamburger So. V., predsedstvo zveze pa le to odločHrv ranilo. Sedal is Hambnger Sp. V. izjavil, da se odreka naslovu prvaka, ki se za let" 1°?2. sploh ne bo priznal nobenemu društvu. * Naznanilo otvoritve. Podpisana tvrdka je prevzela z današnjim dnem tigo-vino s špecerijskim in kolonijalnim hia gom tei zalogo rudninskih vod od tvrd-ko Julij Elbert v Ljubljani, Kongresni trg št 14. Prodajala bodeva vse te predmete po brezkonkurenčnih cenah. Za mnogobrojen obisk se slavnemu občinstvu0 najtopleje priporočava ter beleži- ra "naravnost zaničuje. Pa Mu«olini se va z velespostovanjem - Cernak & Comp. zelo moti ako misli da b0 imel od j • Gremij trgovcev v UuUjani vab, zelo moti. take politi .. „ ga in Italijo, ako se nauči računati z take pdirike us|iehe Boljše bo za nje-j vse svoje člane manufakturne, modne ponu J _ ,,jn kon{ekcijske stroke na razpravo o ustanovila antikvarijat. kupila vsako | Jugoslovani."že radi te^ ker je sod slovensko knjigo, kjerkoli jo je našla jba tega naroda. Srbov. Hrvatov-io -' vencev povsem enodušna in enaka — ' o takih nazorih in o špekulaciji, ki se krije za njimi. -f Neopaženo dejstvo. Koncem pre tekloe-a meseca je za^ra! Protičev »Radikal*. Zdaj se je za finan^ijelno osi^nanje lista ustanovila po=ebna delniška družba in »Radikal* prične v decembru baje zopet izhajati._ Prosveia in videla samo. da je popolnoma za vladala na književnem trgu z velikan skimi, neopravičenimi cenami, po katerih je prodajala 'tare zaloge slovenskih knug Z mirno vestjo lahko rečemo. da je malokatero poiljetje v Ljubljani zajrešilo toliko navijanja cen. kot baš ta klerikalni zavod, čegar naloga bi morala biti pospeševati kul turo zlasti med siromašnim delom naroda. Se najubožnejše šolarje so drli na vse pretege. Le mlajša klerikalna generacija je boljša, a tudi ona bi mogla »Novo založbo* dvigniti na čisto drugo stališče, ako bi bilo v klerikalni Nedelia, 26. stranki, zlasti pri klerikalnih denarnih junaček*. Izv. Ob csmih zavodih kaj več smisla za kulturo. vj mrtvec*. Izv. »Domoljub*" sicer ne prištevamo med j ponedeljek, 27.: »R U. R kulturne publikacije, a tudi ta je tako rorLki 2« : Zaprto, opešal, da služi le še izključno |>on> jmnevanju in političnemu in verskemu hujskanju ljudstva. To ss nam je zdelo potrebno na kratko zadati kot odgovor na včerajšnjega »Slovenca*, l-.i ima drzno čelo trditi, da so zadnia leta naprednjaki pre|mščali vse kulturno delo klerikalcem. Vsakdo lahko uvidi, da so klerikalci v resnici delali s kulturo le dobičke in da so bili oni tisti, ki so gledali pri svojem delu le na to. da jim kaj nese. . 4- Klerikalna demagogija. »Sloven- novi uvozni carinski tarif', ki se bo vršila danes ob 7. zvečer v gremijalm pisarni. Načelnikov namestnik. • Jugoslovansko napredno akademsKo društvo *Jadran» Revizija članov Je bila zaključena dne 20. novembra. Vsi om tovariši, ki se v tekočem semestru niso na novo priglasili, bodisi osebno ali pismeno, se ne smatrajo več za člane, lo-variši ki študiralo izven Ljubljane, so sprejeti po pravilih kot gostje. Priglas zamudnikov je zvezan z obnovitvi! vpisnine. — Odbor. * Redni občni zbor «Društva slovenskih leposlovcev* se bo vrši! dne 18. decembra t. 1. ob 5. uri zvečer v posve- Liublianska '♦rama. Sobota. 25.: »Ploha*. E | hvalnici "»Slovenske Matice*. K mnog" ,: Ob 3. popoldne .KroJaCek , ovam vabj _ ^ zvečer «Zi- Liublianska onera Sobota, 25.: »Prodana nevesta*. U Nedelja. 26.: »3utterfly*. gospe Ade Poliakove. Izv. PonedeVek. 27.: Zaprto. Torek, 28.: »Seviljski brivec*. A. številni udeležbi .__. • Starešinska zveza jugos'ovanskegi-akademskega društva *Triglav* Ima svo< letošnii redni občni zbor dne 9. decem-b-a 19" ob 20. uri v Mariboru v restavraciji Halbvidl, Jurčičeva «Mca. • Društvo »Soča* v Ljubljani vabi S-etiijrkobski aledallSk? oder. Sobnla. 25. novembra: »Noč na Hmelj- , Vstnn n,nst. niku«. Zgodovinska drama. V prid 1 »Gosposvetskemu Zvonu*. I Nedelja, 26.: »Noč na Hmeljniku*. Gostovanje sy f)ane ,„ priiatel}c na i ki se vrši v soboto dne 25. t m. v sa-i Ionu »pri Levu*. Predava tajnik »Trgov-ske in obrtne zbornice- eosp. Ivan Mo-' borič o temi: .Gospodarske razmere v i Sloveniji*. Začetek ob osmih m pol č da smo mi prvi razkrili cu» ni vsec, — klerikalni demagogijo glede prehranjevalne politike. Mesto, da bi bil tiho. očita demagogijo sedaj drucrim. čes: reci. da ti n» porečt.io. »Sloveneo ve. da mi nikomur nismo očitali, da sto.u na stališču medsebojne solidarnosti vseh stanov Eden glavnih ciljev demokracije in demokratske stranke je realizacija naeijonalne harmonije. Očitali pa sir,o »Slovencu* demago-riio ba? zato ker so njegovi poslanci pn kmečkem shodu SLS govorili proti interesom meščanov oldne iz Beograda. * Kraljevska rodbina v gledališču Kralj in kraljica ter i>rinca Arzen in Gjorgje so prisostvovali v četrtek večer predstavi opere »Butterfly» v beograjskem narodnem gledališču. * Romunsk' prestolonaslednik Karel dospe danes dopoldne v Beograd. * Minister Pribičevič v Za«Teb".i. Včeraj zjutraj je prispel v Zagreb minister prosvete gosp. Svetozar Pribičevič s svojo soprogo v privatnih zadevah. Ostane dva dni v Zagrebu. 4 Jugoslovanski konzulat v Celovcu. Za našega konzula v Celovcu je imenovan go=pod Zare R a š i d, sekretar v ministrstvu vnaniih zadev in bivši odpravnik poslov na Dunaju. * Občinske volitve v Ljubljani. VČe-rajšnji »Uradni list* objavlja v smislu zakona o volitvi v občinska zastopstva v Sloveniji, da so bile za volitve občinskega odbora mestne občine ljubljanske. razpisane na dan 3. decembra 1922. vložene štiri kandidatne liste, ki jih je pokrajinska uprava potrdila. Prva je kandidatna lista »Jugoslovan-ske demokratske stranke*, druga »Zveze delovnega ljudstva«, tretja »Socialistične stranke Jugoslavije«, zadnja pa lista »Jugoslovanske zajednice«. * Nova naredba ministrstva prosvete. Ker se v zadnjem času dogajajo številni slučaji, da so visokošolci istočasno inskribirani na večih fakultetah univerz, bodisi v istem ali v različnih mestih, kar pa je povsem nedopustno, se v ministrstvu prosvete izdeluje abecedni popis vseh jugoslovanskih dijakov. ki študirajo na visokih šolah. * Nadure m profesorje. Kakor nam poročajo iz Beograda, je finančni minister nakazal državnim blagajnam, da se izplačajo nadure profesorjem srednjih šol in učiteljišč. Istotako je urejeno vprašanje pavšalov za šolske nadzornike. * Upravno sodišče v Celju. Pri zadnji seji upravneera sveta Mestne hranilnice je bilo sklenjeno, da odstopi hranilnica svojo veliko dvorano v lastni hiši in sosedni sobi za glavne razprave upravnega sodišča. V prvem nadstropju poslopja pa se nastanijo v večjem privatnem stanovanju potrebni uradi. Upravno sodišče dobi torej lokale na najlepši točki mesta. Prošnja muzejskega društva za prostore se je morala vsled tega odkloniti. " Proračun za mariborsko mestno občino za leto 1023. izkazuje 7 milijonov 610 562-50 Din -zdatkov, dohodkov pa 3.631.657-50 Din. Primanjklja ja torej 3.978.905 Din. Novi povišani davek na vino Vio baje donašal občini okrog 70.000 Din. * Naše rečno fcrodovje. Kakor javljajo iz Beograda, je Rečno hrodarsko društvo kupilo na Dunaju zopet tri re-morkerje, katerim je nadelo imena »Beograd«. »Zlatibor« in »Zora«. * Falzifikacija naših bankovcev. Neki žel ^zniški uradnik je menjal te dni pri segedinski banki več'o mn )ži-no jugoslovanskih lOOdinarskih bankovcev. Blanajnik je šele pozneje opazil. da so ti bankovci ponarejeni, in sicer precej slabo. Policijsko i&slerlov.i-nje je imejo uspeh. Dognalo se je. da je neki Štefan Kiš. trgovec v Budimpešti imel vso potrebno pripravo za ponarejanje naših bankovcev. Pri ponarejanju in razpečavanju je sodelova lo sedem oseb. Policija je aretirala vseh sedem oseb. med njimi dve ženski. Bankovci so f>onareieni zelo slabo in jih dosedaj še ni bilo opaziti nikjer v prometu. * Izpremstnbe v državni službi Fran-?o Sič, suplent na trgovski akademiji v Ljubljani je imenovan za profesorja na tej akademiji. — Dr. Albin Gregorec je imenovan za drugega okrajnega zdravnika pri okrajnem glavarstva v Murski Soboti s sedežem v Gornji Lendavi. — Franc Gamerc je iz službenih razlogov razrešen dolžnosti upravitelja bolnic v Murski Soboti ter premeščen kot višji pisarniški oficial k upraviteljstvu splošne bolnice v Ljubljani; obenem je bil kakor smo že poročali, asistent javne bolnice v Celju Anton Gorečan imenovan za upravnega oficiala in definitivnesra upravitel« javne bolnice v Murski Soboti. — Diplomirani živinozdravnk Lu-dovik Fux ie sprejet v državno slu?l>o. imenovan za provizornega drž. živ;'io-zdravnika X. činovnega razreda in dodeljen v službovanje veterinarskemu referatu pri okrajnem glavarstva t Ct noml ju. * Podoknico svojemu novemu častnemu članu dr. Ivanu Tavčarju je priredilo sinoči v Ljubljani na Bregu akad. društvo »Triglav«. Akademiki so zapeli nekaj lepih pesmi, ki so privabile na Breg precej obč'nstva. Smrtna kosa. V Ljubljani je umrl včeraj po daljši bolezni g. Milan ftkerl, trgovec in posestnik. Pogreb bo jutri ob pol 4. nri popoldne iz Rožne ulice. — V Gradcu je umrla gospa Frančiška Ju stin, soproga konzularnega uradnika. Truplo so prepeljali v Ljubljano. Pogreb se je vršil včeraj z južnega kolodvora. — V Kostanjevici na Dolenjskem je dne 23. novembra po daljši bolezni umrla gospa Elizabeta Gatsch, roj. Sever, v visoki starosti 90 let. — Dne 23. novembra je umrla v Ce!:u gdč. C rila Zupančič, edina hčerka trgovca Zupančiča t fO. «u starosti. N. v m. D.! * Pogreb polkovnika Mihaela Lttkan- ca. Včeraj popoldne se je vršil pogreb v Ljubljani splošno priljubljenega polkovnika v p. g. Mihaela Lukanca. Da je bil pokojnik splošno priljubljen, ne le v vojaških krogih, ampak tudi pri vseh drugih, ki so ga poznali, je pričal veličasten pogreb, ki mu ga je včeraj priredila Ljubljana. Pred krsto je korakala vojaška godba Dravske divizije, deputacija vojakov z venci in oddelek vojaštva; za krsto, ki je bila bogato obložena z venci so stopali sorodniki, velika množica častnikov in dolga vrsta vseh slojev ljubljanskega prebivalstva. Pogrebno povorko je zaključil oddelek vojaštva. Bodi umrlemu vojaku lahka domača žemljica. * Himen. Na Črni gori pri Ptuju se je v nedeljo dne 19. novembra poročil gospod Zvonko Predan, nadučitelj pri Sv. Andražu ▼ Slov. goricah z gdč. Fani Miheličcvo, učiteljico istotam. Obilo sreče! * Poročil se je danes g. Drago Mohorč magistratni nadoficial v Ljubljani z gdč. Angelico Bouconovo, hčerko uglednega našega someščana Andreja Bouco-na v Ljubljani. Novoporočenca, zlasti mladi mož spadata med najdelavnejše člane šentjakobskega naprednega društva, zato je sinoči zapel šentjakobski pevski zbor nevesti poaoknico. Naše najiskrenejse čestitke! * Na poštni carinarnici v Mariboru je bilo že pred nedavnim 200.000 paketov, ki so čakali na carino. Vsled protestov so dodelili dovolj carinskih uradnikov in je bila tako carinarnica že v tekočem. Sedaj pa ee zopet nekateri intere centi sami ne brigajo za svoje blago. Okrog 8000 paketov leži na kolodvorski pošti, ki se ne morejo izročiti carinarnici, ker adresati ne prinesejo potrebnih odibrenj. * Naše carinske tarife v nemščini. Da zadosti splošni potrebi, je izdala založ-na tiskarna »Minerva« v Subotiei jugoslovanske carinske tarife v doslovnem nemškem prevodu. Knjiga vsebuje uvozno in izvozno carino, seznam in pop:s luksuznega blaga in način računanja tare in agia. Cena 75 Din. Pošilja se po povzetju ali pa, ako se pošlje denar naprej. * Skrb za mariborsko šolstvo. Prijatelji mariborske revne šolske dece "nuje jo društvo za podpiranje ljudsko- in meščansko-?olske revne dece s knjigami in obleko. Pravila so že potrjena in Fe vrši v nedeljo dne 2(5. novembra ob 11. uri v risalnici meščanske šole ustanovni občni zbor. Ker je pred prevratom enako nemško društvo pridno delalo, zahtevata narodni ponos in socialni čut naše javnosti, da to važno akcijo čim najbolj podpre. * Zimsko porotno zasedanje v Mariboru, ki se prične v pondeljek dne 11. decembra, ne bo po številu razprav dosti zaos ajalo za dolgim jesenskim. Doslej je vloženih že 1-1 obtožnic, približno to-iiko jih pa še teče v pieiskavi. Prevladovali bodo zopet grdi umori, pa tudi druga hudodelstva bodo primerno zastopana. Par slučajev pride tudi iz Celja. * Celjska porota. V pondeljek dne 20. novembra se je vršilo pri okrožnem sodišču v Celju izžrebanje porotnikov za zimsko zasedanje, ki pa zopet odpade. l;er je — kakor smo že poročali — premalo slučajev, da bi se sklicali porotniki. Par zadev se bo odstoplo mariborski. oziroma ljubljanski poroti. * Zakaj v Ljubliani ni več amerikan-ske moke in masti. Prijatelj lista nam piše: V zadn'em času so mnogi naši uvozniki dobili dovoljenje za uvoz ame-rikanske moke in masti ter so jim bila izdana cdobrenja za nakup deviz za te prodmete in tudi drugo kolonialno blago. Vlada je seveda dala ta dovoljenja ljubljanskim uvoznikom predvsem, da omogoči cenejše aprovizioniranje Ljubljane in Slovenije. Nekateri veletrgovc! ki so posebno hudi na ministra Žerjava, pa odpravljajo to blago v vagonih na prej v Zagreb. Beograd, Vojvodino ter ga tam po višjih cenah prodajajo, medtem ko mali in srednji trgovec doma išče in bega, kje bi ujel vrečo moke ali par kg masti, riža. kave, da bi kril potrebe svojih odemalcev. Povrh pa mora vsak hip slišati da so cene »zaradi italijanske lire« zopet poskočne. Konzn-menr ne vidi veletržca-uvoznika ter se hudtre na svojega dobavitelja trfila 5361 — 5398, Beograd 101.70 — 102.26. Odgovorni urednik Pr. Brozovlč. Lastnik in Izdaiatelj Konzorcij »Jutra«. Tisk Delniške tiskarne, d. d. v Ljubljani. Čreva 1 vseh vrst za krimske, krvave in jetrne klobase. najboljše kakovosti po nainižjih cenah vnlno na zalogi pri Josipu Berg-roarin, Ljubljana, Poljanska centa it. 85. Ravn< tam se knonje airo7 lu atopljen loj po naivišiih dnevnih ceoah. Vremensko poročilo o.om',™ 19"-" Ljubljani 30fi m nad moriea 1 Kraj opazovani« ob Zračni tlak Zračna temneratnra Veter Oblačno 0-10 Padavine | mm 1 1 , Ljubljana Ljubljana Ljubljana . Zaereh . . Beoerad nna) • . 1'raira • • i Inomost. . 7. li. 21. 7 7. 7. 7. 7. /79 3 771-3 771-7 775 2 777-5 772-8 770-8 779 3 —4-0 2*2 —i-8 —20 -30 1-0 3-0 —7-0 brezvetra n zapad brezvetra 9* n zapad brezvetra megla jasno v n n meela oblačno jasno MIHIH V Liubljaai barom«** nettan.. tirno«, sinka. Solne« «ih»i» ob 7 16 sabala ofc 16*18 Znameniti roman „OBSOJ začne izhajati miril Lesa ienska Kakšna ženska je lepa? Drobna ali ©krogla, dolga ali majhna? Okusi in zaušnice to različne, zato pač tudi glede lepote ne obvelja nobena trditev. Kiti umetniki, slikarji in kiparji niso enotnega naziranja glede ženske !ep> te. Venca in Madona. ki predstavljajo vsakemu umetniku poosebljeno lepoto, so si med seboj tako različne, da strmiš. Kar je enemu krasno, je drugemu grdo. ali vsaj ne lepo. In paniki! Vsak si je svoj ideal (ali idealeN naslikal drugače v svoji domišljiji. Ako bi ustvaril kipar kip ali bi naslikal slikar sliko po pesniških opi-lih, bi se navadno pojavila spaka. V »Seviljskem brivcu* opisuje Figaro «na moč lepo» žensko. Fiearo občuje v najvišjih krogih seviljskih; njegov okuc je gotovo zelo razvit in meroda-jen. Figaro frizira najodličnejše dame, brije, striže in ondulira lasulje najve-Ijavneiiim gos(>oaom. Pozna torej okus seviljske aristokracije in inteligenco. Njegov okus je brez dvoma »okus sve ta». Pa kakšna je torej po Figarovem mnenju ženska, o kateri se govori vsesplošno, da je lepa? »Glejte njeno sliko le v par besedah!« pripoveduje Rozini. «D e b e 1 a, duhovita in črnolasa in pa rdečih lic, eči na živih, rok objemajočih.* Torej debelo dekle je »na moč fepo»? — ?aj ne verjamete prevajal eu. Debela?! — A v originalu citate: »Eceo il ritiatto in due parolo: g r a s. s o 11 a. genialotta* etc. Torej vendarle! Grasotta, t. j. rejena na prvem Pridobivsfte MJutr&a nove Karel Rafer Maribor, BIsiisainHfla cssta št. 57 kopnje er?f!B, Ko' in mkirsine tomii pridelke po dnevnih cenah. 3993 mestu, duhovita šele na drugem. »Seviljski brivec* je komedija Beau-marchaisova, avtorja komedija »Figaro se ženi* ali našega »Matijček se ženi* Živel je Bcaumarchais v Parizu od 1. 1732.—1799. in je v svojih komedijah prav gotovo izražal pariški okus. veljaven v oni dobi. Lah Cesare Sterbini, ki je napisal po Braumarchaisovi komediji skladatelju Rossiniju operno besedilo 1. 181 G., se je brez dvoma strinjal s Francozom. Tudi zanj je bila namreč lepoti ca predvsem debela, grassotta. Na našem odru so letos besedo »debela* — ne vem, čemu — izpremenili v »pikantna*, kar ne pove nič določnega Zakaj pikantna je lahko debela ali suhotna ženska, kakršen je pač moški okus. Toda tudi Murger, avtor večno dra žestneca romana »Življenje bohemov*, ki je živel 1.1922.—1861. takisto v Parizu, izraža mnenje o ženski lepoti. Hišni posestnik Benoit, ki ga umetniki vprašujejo, kakšna mora biti po nje ženska, govi sodbi varja: . »E trn po (pri tem poka zine z roko okrogline) ... r. on dico una bal ena ... o un mappamondo ... o un viso ton-do da luna piena, magra. proprio ma-gra. — no. j:oi no!» polna luna, a tudi ne suha, preveč suha .. . ne, tega pa ne!* In še posebno naglaša da suhih žensk nikakor ne mara. Zakaj ne' »Le donne magre sono srrattacani e sposso sopra capi e son piene di doglie . . * Suhe ljubice ali žene so — meni Benoit — neznosne sit niče. svojelavke, preveč oblastne ter pač tudi povzročajo le sitnosti in bolesti. tako imamo v literaturi tehtne dokaze. da so v Parizu, Rimu in v Sevi-Iji' smatrali predvsem okrogloudne ženske za posebno Ictio in ljubeznive, suhe pa za trmaste, zlobne in sekant-ne Dunajčan sanjari le o ženksi, ki »mollet*. debel kasta, vitka sicer, a vendarle okroglih udov in primerno poblazinjena. Ko je rue informirali pri ruskih svilenem ter strani in zadaj okoli) . . . ne rečim I ženskih specijatetih. Nato so poročali kakor kit. niti ne kakor globus . . -idomov: ruskim pomorščakom >• .aqo..r:. '«. .«. n •D'«""!* o<-no»«r. <• .ago.oe vrst IVf ti drogi potrebščine ims vedno v zalogi j 74 [1. M\m nosi. K. Soss Ljubljana, Mestni trg štev. 19. Naprodaj: Ooerz Triedcr. 1 x 3So9 |{3 HSfiŽiCS, 170 cm dolga igralna z.ala m ii:z:m p0" Istotam se tu li prodaia: jl;|„ r» D'C!j„ eoouadstropna, kra«n vilo HO U.ijUil, melilirau v lepem 'a-liSju, t.rez prahu, z velikim saiinim vrtom. zusa.;cnim zžlahmira sa-ijem, od laliona tri minute od je?.era. tiU koHila, enorpre^ns, in IHikeziiskeiib, ?.aio pripravne. »dalje se ceno od.ta: Seortres jiir ionska m nhilno množino iiiu nicue kakor tndi B^t 1'oimdie na upravništvo il. «Jutra» pod „St. 204". tei kupuje najvišje polj-ke pridelke in sulie B. V A J B il i?,voz diviafine in perutnine Cakovsc, Msdjimurje (ju30»i»»ij»- Brzoiari: Vajt3a Cakov Telefon št t oy 94 I 9 lUPft^rl s Za damska pSaiss 7 vsiiki izbiri. si v iSE-SteteL,1^"' Hesini trg iO v \ ' ri Cr r i' .: i "t- Kontoriat veše vseh p:sarni:-kih poslov iš''-e nrimernega me-ta < eui. poeu.li>e na upravo «Ju'.ra> pod «l\ontorist» 4'j 1J železnih emajliranih kopal nih bani i" dva kolobarja pocink ne žične vrvi 12 mm \aslov p ve uprava . 4021 Kontorls Inja 7. daljno prakso išja lesna družba »Ilirija«. Ljubljana, Kralja Petra trg 8. Priložnostni nakap ! Damski plašč s kožuhom se ceno proda. — Ueleda i-e v žtude tovski nI 9/11 4033 Natakarica, 25 let stara gostiln, stroke, želi pri meniti službo. Vstop ta'^01. Cenjene ponudbe na upravo »Jutra« pod «Nata-karicao. 40i:2 Bvottoiesa, 121 mali motorji, otročji vozički, šivalo stroji in pnevmatika najceneje. »1KIBUNA« l.jub ljatia, Karlovska cesta 4 Brivski pomočnik, 18 let star. želi službe. V sto • tukoj. Ceinene poumlbe na upravo «Jutra» poj «Brija> » Lep.li Jabolk, dva vagoua, te po ugodni c*ni pro a. Naslov v upravi «Jutra«. 4už7 Knjigovodja (bilanois;.) z 'nan.en več jezikov želi prcmeiiiti služb.i. Hcflektira io na biO in traino mest« onitdbe na upra o «Jutra» 402J p.'d »Marljiv*. se spre me dijak — Prods. se l.an?cnsche'dt Touss nt metoda Mnulcšk- ja jezika m >lovar. Kaslov v upravo štvn »Jutra«. 40JS zimsko perilo, čevlje za doma, različno modno in galanterijsko blago, velika izbira, zmerne cene pri 3785 Maribor, Glavni trg 2. _ / gospodarskim poslopjem ia vit m se proda v Stični na Doleuiskcm. — Naslov pove uprava «Jutia». 4010 Ono cenj. gospodično, ki tne je ▼ soboto zvečer nri o ihodu vlaka iz Celja proti l.juliliaui po/.dravljala iu pomahala z robom, pios m. da mi sporoči svoj cenj. naslov na upravo «.lutra». mestni tesarski mojster _________ Ljubljana, Linhartova ulica št, 25 kupuje po najvišjih dnevnih cenah razne vrste ffBOUrSfHE 00110SHE PFOSIGS okrogli les, kakor tudi cele gozdne parcele. 11 i___—______—. ............. aJZZTu Gosli poučuje 4003 j i»ivsi učitelj »Glasbene Ma-i tice» po najnižjih cenah. j-giov pove uprava »Jutra>. 25"/« pl^ča 4020 solidno podie'je za posojilu oi Din 100 000— na eao leto. Garancija prrovrst >a. Ponnd e po>l »Prvovrstno* na upravništvo «Jutra». illlljM mmi fmmB Anica S^erl, roj. PsterncI, naznanja v svojem in v imenu svojega sinčka Milana, da je njen srčnolj ubij eni soprog, oziroma oče, sin in brat, gospod ni? i I) 8.....- — I------ * * - J i J> (4 vedno v zalogi. Vsako soboto in nedeljo sveže domače ietrae, kr- f) § vave in mesene klobase. Vino. dolenjsko in štajersko, prvovrstno t) ({ Za obilno udeležbo se priporoča (J :g68 Jožko Jebačln, Dolenjska cesta, j trgovcc in posestnik v petek dne 24. t. m. po dolgi mučni bolezni, previden s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega nam pokojnika bo v nedeljo dna 26. t. m. oii 7,4. uri pspaidne fi hiše žalosti, Rožna ulica št. 9, na pokopališče k Sv. Križu. Bodi mu blag spomin! V L?ubJjani, dne 24. novembra 1922. Mestni pogrebni zavod. 4024 I vi ZAHVALA. Ob grobu neutolažljivo objokovanega soproga in milega atička RIHARDA SVETLiČA mestnega računskega višjega revidenta i/rekarao iz dna naše tužne duše srčno zahvalo za obilno časteče sprem-t v o, krasne vence ,n šopke, gmljtvo pe«je zdruzemh pevskih drn:t'.-v ter vsem .o *sako-i ur ki j« količkaj ukazal njen,t. Ijnbav in nam sočutje. Najsrčneje se zahvaljujemo g dr. Kobalu, ki se je ves čas pokojnikove bo'ezni izred o požrtvovalno trudil pridobiti mu zdravje in se posebno zadnje dneve z občudovanja vredno vztrajnostjo prizadeva! rešiti mu življenje. Hvala tudi g. profesorju dr. Šlajmcrju. Srčna, najglobja hvala! Ivanka, soproga. Dušan in barom i 1, otroka. zadu=nica se ba darovala v c-rkvi Srca Jezusovega v torek due 28. novembra ob 7. url 4033 M-.i!a