Prosinec mrzel, da poka - bo sadje v jeseni in moka. Murska Sobota, 8. januar 2004, leto LVI, št. 2, odgovorni urednik Janez Votek, cena 300 sit Vreme Pretežno ' oblačno bo in suho. Str. 2 - Izbiranje Pomurke in Pomurca leta ima na Murskem valu že tradicijo, saj je bil lani to že trinajsti tovrstni izbor Marta Zadravec in dr. Jožef Smej Nepreslisano Str. 6 - Zaposlitveni tokovi Zaposlitev v Avstraliji 3 Str. 3 - Namera o prevzemu ■ ljutomerskega Muralesa i Želijo le | legalizirati I dejansko - stanje Str. 15 - Milica Makoter je bila uradno izpuščena iz psihiatrične bolnišnice v Ormožu 31. decembra 2003. Doma naj bi bila že v času božično-novoletnih praznikov Milica Makoter doma 5i Mercator Posebna ponudba Str. 2 Lendavčani so se dvignili, Lek jih že kupuje Str. 3-Terme 3000 Ruleta se je zavrtela Dobitki bodo odvisni od velikih Str. 9 - Vznemirljiv konec leta v soboški Muri Novembrska plača vzrok za izsiljen sestanek Z uvedbo skupinskih norm, ki naj bi prispevale k doseganju večje storilnosti, prizadeti predvsem dobri delavci Str. 14 - Zgodba o najbolj srečnem dnevu v življenju Deset let |e vsak dan v knjižnici. Prostovoljno in zastonj. NAROČNIK SVEŽE MLEKO 3,5% m.m 1 liter, Ljubljanske mlekarne TESTENINE BELLA B10NDA vretena št. 35, 500 g. Mlinotest Ajdovščina GRANDE ZLATICA REZANCI št. 45, 400g..Žito, Ljubljana 124 SOK NEXT PREMIUM 100% pCQ breskev, marelica, multivitamin, 1 liter, Volos. Ljubljana Ponudba velja do prodaje zalog 2 AKTUALNO 8. januar 2004- VESTNIK Lekova kompostarna v Lendavi dvignila civilno družbo Občinska oblast med voljo ljudstva in interesom Leka Lek in lokalna skupnost povezana s čistilno napravo Lendavski župan Jožef Ko-con in njegov način dogovarjanja z družbo Lek sta zgodovina, so predstavnikom Leka, resda med vrsticami, vendar dovolj jasno, dali vedeti občani, ki so prišli na javno obravnavo osnutka sprememb in dopolnil prostorskih sestavin občinskega načrta za kompostarno pri čistilni napravi Lendava ter pridruženo razpravo o lokacijskem načrtu gradnje kom-postarne. Razprava na dan Treh kraljev je očitno pokazala, da se bo Lek odslej pri svojih razvojnih načrtih v Lendavi moral ozirati tudi na mnenje civilne družbe, in ne kot doslej sodelovanje z lokalno skupnostjo »graditi« le na dogovorih z vrhom občinske oblasti; po prepričanju nekaterih torkovih raz-pravljalcev tudi na škodo lokalnega okolja. Vstaja lendavske civilne družbe za zaščito svojega bivalnega okolja je po letih molka in brezbrižnosti morda presenetljiva, morda pa tudi ne. če vemo za obdobje poveličevanja, nedotakljivosti, skorajda tabuiziranja imena Lek pri lokalni oblasti. Javnost je torej z zelo ostrim in argumentiranim dajanjem pripomb in potem s polno dvorano pokazala, da se bo odslej odnos med Lekovimi in lokalnimi interesi moral postavljati povsem na novo. In to je tudi nedvoumno sporočilo lokalni oblasti, ki ima pri sprejemanju prostorskih sprememb in dopolnil odločilno in zadnjo besedo Kako se bodo odločali’ Žge jih ključno vprašanje zgodbe, ki pa je mnogo širša, prepletena že od samega začetka odločanja glede kompostame: kdo kog?t(ne) potrebuje. Čeprav je član uprave Leka Marko Podbevšek ze tako razgreto razpravo podžgal še z izjavo, da bo Lek svoje okoljske probleme reševal; če ne skupaj z občino, pa neodvisno od občinskih interesov, je potem mag. Srečko Kokalj, vodja projekta gradnje kompostame, vendar ponudil roko sprave s predlogom o sodelovanju predstavnika občine pri pripravi Lekovih razvojnih projektov. Dejstvo je, da sta Lek in lokalna skupnost že seda j usodno povezana in se lahko gresta igro medsebojnih po-stavljanjev pogojev (zategovanja zanke). Občina je namreč soustanovitelj družbe Čistilna naprava Lendava in je zato soodgovorna za njeno poslovanje, ki je sedaj zaradi nezgrajene kanalizacije in nezadostne količine komunalne vode v rdečih Števil, kah. Lendavska občina pa druge možnosti, kot da se priključi na že zgrajeno čistilno napravo, tudi nima. To so torej zanke Leka na občinskem vratu, s tem da brez njih na Lekovem vratu ni niti lokalna skupnost. Če si je Lek pri svojem lastniku Novarti-su uspel izgovoriti milijardo vredno gradnjo kompostame industrijskih odpadkov v Lendavi, ki je življenjskega pomena za Lek tako z vidika povečevanja obsega proizvodnje kot zmanjševanja stroškov (povezano z načrtovano prodajo antibiotika amok-siklav v Ameriki), bi mu sedaj hodilo zelo narobe, če bi pri sprejemanju sprememb prostorskih planov za kompostarno občinski svet dvignil rdečo zastavico. Že tako najbrž tujemu last- Podjetja za Zdravstveni dom Gornja Radgona Namesto novoletnih voščilnic so gornjeradgonske gospodarske družbe, štiri, ki so nastale iz nekdanjega Elrada, Var, Inglar, Elrad Internacional in Elti, ter Arčoni, zdravstvenemu domu podarile dva pulzna oksi-metra, medicinska aparata za merjenje vsebnosti kisika v krvi. Enega bodo uporabljali v ambulanti za nujne primere in drugega v vozilu nujne medicinske pomoči, saj aparat potrebujejo ob akutnih stanjih bolnika, predvsem ob poškodbah. Vrednost aparatov je 668 tisoč tolarjev, prevzela pa sta ga direktorica zdravstvenega doma Marija Kuzma, dr. stom., ter Branko Ovsec, dr. med. V imenu družbe Arcopt je aparat predal direk tor Branko Kurbus, v imenu štirih družb nekdanjega Elrada pa direktor družbe Var, Tone Mlakar, ki je bil tudi pobudnik akcije. Podjetja želijo na ta način pomagati zdravstvenemu osebju pri zagotavljanju strokovnejŠih in hitrejših storitev in tako prispevati k boljšemu zdravstvenemu varstvu. M. H. niku težko razložijo, zakaj postopki pridobivanja dovoljenj pri nas trajajo tako dolgo. Občinski svetniki so tako pred težko odločitvijo. Sprejeli jo bodo veliko lažje, Če bo Lek pristal, da se pri sprejemanju prostorskih sprememb upoštevajo tehtne pripombe civilne iniciative. Če pa bodo spregledane, se kaj lahko zgodi »volja ljudstva« in si bo lokalna oblast hrbet zavarovala z referendumom. Lek torej kot investitor pod imenom družbe Čistilna naprava Lendava načrtuje gradnjo kompostame, in sicer tako, da bi občina zanjo prispevala zemljišče, objekt pa bi bil potem, tako kot sedaj čistilna naprava, v lasti Leka dan družbi ČNL v najem. Po idejni zasnovi pa bo ta segala z za to opredeljenega prostorskega območja, zaradi česar Marta Zadravec in dr. Jožef Smej Pomurka in Pomurec leta 2003 Izbiranje Pomurke in Pomurca leta ima na Murskem valu že tradicijo, saj je bil lani to že trinajsti tovrstni izbor K Pomurec leta 2003 dr. Jožef Smej: »Ko Je človek dopolnil že 81. leto m M kmalu še 82., ga nobena hvala več niti ne poživi, pa tudi nobena graja ga ne sme več spraviti iz tira, kajti človek je tisto, kar je pred bogom. To je edino merilo.« Pomurka leta 2003 Marta Zadravec; »Zelo sem vesela tega, kajti v resnici nisem pričakovala, da bi šla v ta »ring«. To je priznanje ne samo mojemu delu, ampak delu vseh mojih sester, tudi Prekmurk, ki živijo tukaj ali pa kje druge, po vseh koncih naše lepe domovine ali pa izven nje.« Pri moških je doslej največkrat, in sicer sedemkrat, postal Pomurec leta nekdanji predsednik države Milan Kučan, štirikrat pa je bila Pomurka leta nekdanja voditeljica in glasbena urednica na Murskem valu Smilja Baranja. Predlani sta prejela največ glasov Milan Kučan in veterinarka Smilja Nabergoj. Način glasovanja se je nekajkrat spremenil in sprememba se je zgodila tudi lani. Potem ko se je pred leti radijskemu glasovanju pridružilo še glasovanje s pomočjo glasovnic v Vestniku, smo lani uvedli še glasovanje s pomočjo in tern e- je tudi potrebno sprejemanje dopolnil in sprememb prostorskih sestavin srednjeročnega plana občine Lendava. Lendavska občina je zaradi gradnje čistilne naprave in načrtovane kompostame spremembe prostorskih planov do leta 2000 enkrat že sprejela, s tem da je bila takrat ob čistilni napravi mišljena le kompostarna odpadnega mulja, ki nastaja na čistilni napravi, in gospodinjskih bioloških odpadkov, ki se sedaj odlagajo na deponijah, s sortirnico odpadkov. Prej načrtovana kompostarna bi predelala letno od 14 do 18 tisoč kubičnih metrov, sedaj načrtovana pa 53.600 tisoč ton bioloških odpadkov na leto (zmogljivost v prvi fazi gradnje bi bila 30 tisoč ton), nastalih predvsem v Lekovem proizvodnem procesu. Majda Horvat ta, vendar so radijski glasovi veljali dvakrat več kot časopisni ali internetni. Pri slednjih dveh smo glasove preprosto delili z dva. Sicer pa je bilo mogoče glasovati za vse Pomurke in Pomurce, tudi za tiste, ki ne živijo več v rodni pokrajini. Poslušalci so kot vedno doslej oddali točno 400 svojih glasov, po pošti je prišlo 648 glasovnic in po svetovnem spletu 181. Pomurka leta je postala s 325 zbranimi glasovi Marta Zadravec, za njo pa so se zvrstile: Simona Špindler, Smilja Nabergoj, dr. Marija RudolfVukan, Mirjana Časar, Marika Kardinar, Vida Toš, Smilja Baranja, Irma Benko in Bariča GaŠpar Marta Zadravec, rojena leta Mirko Grča, Civilna pobuda Lendava, je opozoril na prepoved uporabe komposta iz mulja čistilnih naprav pri integrirani kmetijski pridelavi in med drugim postavil vprašanje, kam potem s tonami komposta, ki bodo nastajale v kompostar-ni. Jozsef Szokeje opozoril, da pri nas nimamo gozdov, ki bi lahko zagotovili na tisoče ton lesnih sekancev, potrebnih za proces kompostiranja. Albert Halasz je opozoril, da bo odpor ljudi trajal vse dotlej, dokler javnosti ne bodo predstavljeni vsi vplivi komposta rne na okolje. Maria Pozsonec je povedala, da javnost, ki brani svoje življenjsko okolje, glede ekologije v zvezi s kompostamo potrebuje več dokazov. Franc Vida je menil, daje sporna lokacija kompostame, saj bi bila veliko primernejša v industrijski coni. Daje lokacija sporna, menita tudi Lauro Komloš in Robert Recek, člana občinskega odbora za okolje, prostor in infrastrukturo. Komloš je. predstavnike Leka vprašal, zakaj komposta rne ne načrtujejo v industrijski coni, kjer je prostor že degradiran, ampak sedaj sredi njiv vzpostavljajo še eno urbano območje in tako zaznamujejo prostor. Ladislav Kiralj je opozoril, daje delež komunalnih bioloških odpadkov, ki bi jih predelali v kompostami, zanemarljiv in zato ni umestno, da se Lek toliko sklicuje na občinski interes. Jurij Komloš, član društva Narava - Lendava, je med drugim opozoril, da bo stalna emisija 30 tisoč kubičnih metrov plinov na uro iz kompostame (žveplov vodik, amoniak, metan, vodik), onesnažila zrak v okolici treh do petih kilometrov. 1952 v Odrancih, članica redovne skupnosti hčera Marije Pomočnice, je svoje redovno življenje posvetila katehetskemu delu z otroki in mladino. Pripravlja jih na sprejem zakramentov, z veroučnimi urami pa spremlja generacije otrok na poti njihovega verskega dozorevanja. Živela je v različnih skupnostih sester hčera Marije Pomočnice, od leta 2001 pa je katehetinja v Murski Soboti. Pomurec leta 2003 je postal s 370 glasovi dr. Jožef Smej, sledijo mu: Bojan Rajk, Marko Nabergoj, Simon Šipek, Vlado Kreslin, Dušan Radič, Milan Kučan, Branko Škafar ter skupno na devetem mestu Anton Slavic in Bojan Pe Ček. Pomurec leta 2003, mariborski pomožni škof in prvi škof Prekmurja na Slovenskem, je bil rojen v Bogojini leta 1922 V duhovnika je bil posvečen lcta 1944 v Szombathelyu, doktoriral pa je leta 1976 z disertacijo Pastoralna dejavnost Ivanocyjevega kroga. 25. aprila 1983 ga je p' apež Janez Pavel II. imenoval naslovnega škofa v Černmcu v Bolgariji in za pomožnega v Mariboru. Dr. Jožef Smej, castn1 občan soboške in moravskoto pliške občine, piše prozo, pesb”' prevaja literarna in strokovna oloŠka dela ter se ukvarja zlite rarno zgodovino, življenjepisi lokalno zgodovino, predvsem ' Prekmurja. VESTNIK - 8. januar 2004 AKTUALNO Terme 3000 Ruleta se je Dobitki bodo odvisni od velikih zavrtela Lastniški deleži v Termah Dober mesec po objavi o nameravanem prevzemu je kranjska $ava v ponedeljek objavila uradno ponudbo o prevzemu moravskih Term 3000. Prevzemna cena je sedaj za sto tolarjev višja od tiste pred dobrim mesecem. Uradna odkupna cena je 2300 tolarjev za delnico, to pa je sicer skoraj za sedemsto tolarjev manj od knjigovodske vrednosti delnice Term 3000. Zaenkrat so odzivi večjih del-ntearjev na ponujeno ceno prej negativni kot pozitivni, zato je rcaf no pričakovati, da bo cena do kon-ca ponudbe, ki velja do četrtega februarja, še nekoliko porasla. Če se ozremo na gibanje vrednosti delnic Term 3000 v zadnjega pol leta, vidimo, da so bile v juniju vredne 1 900 tolarjev, potem bele ^nto dva rahla padca, v juliju so se 8'bale okrog vrednosti 1900 to-*atjev, od avgusta do novembra se ie gibala cena med 1.900 in 2.000 tolarji, v sredini novembra, ko je bilo verjetno znotraj finančnih kro-£ov bolj ali manj jasno, da se pri ptavlja prevzem, pa je vrednost Pomurska investicijska dmžba 1 ima v Termah 3000 nekaj več kot Štinodstotni lastniški delež, kar predstavlja 310 milijonov tolarjev ali skoraj 2,9 odstotka vseh njihovih naložb. 0 tem, po kakšni so ceni so Opravljeni prodati svoj lastniški delež, se še niso odločili, če bo do Povzema Terni s strani Save prišlo, pa bodo delnice vsekakor prodali, Pravi direktor Pomurske družbe za upravljanje Roman Ratkai. Dolenji prevzemi so namreč pokazali, da so kupci in prodajalci vselej “speli najti skupni jezik in se dogovoriti za primemo ceno. Opazneje ponovno zmanjšanje lastniškega deleža Infonda. Namera o prevzemu ljutomerskega Muralesa Želijo le legalizirati dejansko stanje Škaličevi so že zdaj večinski lastniki tega uspešnega lesarskega podjetja, seje z lastnimi blagovnimi znamkami uveljavilo tudi na tujih trgih sta Stanko in Ma-oh koncu lanskega o v Večeru objavila namero 31 u j' u ljutomerskega '-1 usPeSna P°-yhj. । ■ a družba kar naenkrat zoi? J v.OsPredju medijske polič 1>ife*ltor Stanko ška-zd J skupaj z ženo Marijo že dieti. 10lni lastn»k P<>- stniih 1 pa Pri^teiemo še ia-dru>- ° ^na Albina, lastništvo sega "L€ Skatk v Muralesu do-52-odstotni delež. Opletov o lastništvu v Mu-ščjn . P« zadnji seji skup-vložiu " in delničarji tožbe, češ da Po njih ' ' P°tekala po pravilih, ^igrav^6*11 pa nai b* todi za rektor ma,i^ delničarjev. Di-gkde i očitke zavrača, Oc*k»>Pom a pa pravi’da so 2 Pred sed elnic P°djetja začeli že nePrav;i ' "" 1 ■' do nekaterih P*1 tudi P’nai V K V^ednostnih Papi-" ’’ " zaradi nejasno-reč v bo Premih. Ta nam-P^vzeni i 111 določa da morajo *egrezapov^ delnice presegla 2000 tolarjev in neposredno pred objavo namere o prevzemu že bila 2.200 tolarjev. Objava namere o prevzemu je še pospešila rast vrednosti delnice, ki je presegla 2.200 tolarjev, vendar ponujene vrednosti ob uradni objavi prevzema ni presegla. Če sledimo tem gibanjem, je jasno, da so bile delnice Term 3000, dokler ni bilo izkazanega interesa po prevzemu, močno podcenjene. Objava uradne prevzemne cene delnice je spet razgibala trgovanje z delnicami Term 3000, saj so te že v torek za dobrih 100 tolarjev presegle ponujeno ceno kranjske Save. Ob objavi namere o prevzemu smo opozorili na dve nevidni podrobnosti, ki sta pomembno vplivali na ceno delnice Term 3000. Na eni strani vloga Infonda, ki je najbolj aktiven pri ponudbi delnic Term 3000 saj je s povečano ponudbo delnic vplival na to, da vrednost ni prehitro poskočila, kar se vidi tudi v njegovem zmanjšanem lastniškem de< ležu v Termah Ta se je v zadnjih mesecih zmanjšal z nekaj več kot 10 odstotkov na 8,7 odstotka, vendar s tem aktivne Infondove vloge osebe, objaviti ponudbo za prevzem, ko njihovo lastništvo v podjetju preseže 25-odstotni delež, sam zakon pa natančno ne opredeljuje povezanih oseb. Ker Škaličevi ob pridobitvi 25-odstotnega lastništva niso objavili prevzemne ponudbe, jih je Agencija za trg vrednostnih papirjev prijavila sodniku za prekrške, vendar senat za prekrške ni ugotovil njihove odgovornosti, saj agencija Na dan objave namere o prevzemu ■ Kapitalska družba 14,6 % ■ Intend 8,2 % □ Sod 6,5% □ Perutnina 5,8 % ■Pom. Inv. Družba 4,2 % □ Saie 4,4 % ■Hit 4,2 % □ Triglav 3,4 % Na dan začetka ponudbe za prevzem prijave ni vložila pravočasno. Z objavljeno namero o prevzemu želijo tako Škaličevi ie legalizirati obstoječe stanje, glede ponujene cene za delnico pa Stanko Škalič pravi, da so se za ceno 850 tolarjev za delnico odločili, ker so ugotovili, da je takšna cena za njih še sprejemljiva. Ta vrednost je sicer precej nižja od vrednosti, ki jo Murale-sove delnice dosegajo na prostem trgu Ljubljanske borze (njen zadnji ■ Kapitalska družba 14,6 % □ Sod 6.5 % □Perutnina 5,8 % ■Pom Inv. Družba ■Sara 4.4 % ■ Hit 4,2% □ Triglav 3,4 % enotjii tečaj je znašal skoraj 1.800 tolarjev) in mnogo nižja od knjigovodske vrednosti, vendar po Ška-ličevih besedah tržna vrednost delnic preostalih slovenskih lesarjev ne dosega niti te cene. Ljutomerski Murales je sicer uspešno slovensko podjetje, ki s svojim pohištvom, ki ga prodaja tudi pod lastno blagovno znamko, uspešno nastopa na tujih trgih in ves čas posluje z dobičkom. Kljub temu pa dobička doslej še niso delili in so ga namenjali za posodabljanje proizvodnje, saj se zavedajo, da brez tega ne bodo konkurenčni na vedno bolj odprtem evropskem in svetovnem tržišču. Če bi Škaličevi, ki so že zdavnaj večinski lastniki podjetja, gledali le na lastne kratkoročne interese, bi gotovo dobršen del dobička namenili za dividende, vendar zanje še naprej ostajajo v ospredju dolgoročni interesi družbe. Stanko Škalič pravi, da zdaj čakajo na dovoljenje Agencije za trg vrednostih papirjev, in ko bodo to dobili, bodo objavili tudi ponudbo za prevzem, v kateri bodo opredelili, kdaj bo prevzem uspešen. Ludvik Kovač vm Graf gibanja vrednosti delnic Term 3000 na borznem trgu ne kaže prezreti. Ta družba, ki je pod kontrolo Radenske, je namreč spet zmanjšala svoj lastniški delež v Termah za dober odstotek. Hkrati še vedno mirujejo prepakirane delnice Save v Triglav. V Savi sicer ne govorijo več o 95-odstotnem lastništvu, ampak jim je cilj, kot je zapisano v prospektu za odkup delnic v Termah 3000, vsaj 45 odstotkov delnic, kar bi jim ob sedanjem transparentnem lastniškem deležu in tistem iz Trglava zagotovilo upravljalsko večino. Ne glede na dogajanje na trgu lahko realno pričakujemo, da bo posel uspel. Dogajanje na borzi jih bo Preoblikovanje Pomurske investicijske družbe 1 PRIMUS še ta mesec med vzajemci PID 1 je prvi slovenski privatizacijski sklad, ki se je preoblikoval v vzajemni sklad Sredi lanskega leta so delničarji Pomurske investicijske družbe 1 sprejeli sklep o preoblikovanju družbe v vzajemni sklad. Takšno preoblikovanje so v Pomurski investicijski družbi napovedovali že sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko so začeli s čiščenjem portfelja, vendar je prišlo zaradi spreminjanja zakonodaje na tem področju do preoblikovanja nekoliko pozneje, kot so načrtovali. Čeprav so na lanski poletni skupščini napovedali, da bo do preoblikovanja prišlo že v letu 2003, se to ni zgodilo, razvoj dogodkov pa je zdaj verjetno pospešila tudi zakonodaja, po kateri so morale družbe za upravljanje do konca lanskega leta oddati vlogo za preoblikovanje pidov na Agencijo za trg vrednostnih papirjev, ta pa jim mora odločbo izdati v petnajstih dneh. Po pripojitvi Pomurske banke k Novi Ljubljanski banki je tudi upravljanje Pomurske investicijske družbe prešlo na Maksimo, s katero so lani marca podpisali pogodbo o ponovnem prenosu obeh pomurskih skladov na Pomursko družbo za upravljanje. Dovoljenje agencije za ta prenos so dobili šele konec septembra, do upravljanja z obema skladoma pa je prišlo v začetku lanskega oktobra. Po besedah predsednika uprave Pomurske družbe za upravljanje Romana Ratkaia zdaj upravljajo še dva sklada, vendar se bo PID 2 (pooblaščena pomurska investicijska družba d. d.) preoblikoval v holding in ne bo več v upravljanju njihove družbe. Hkrati že razmišljajo o ustanovitvi dveh novih vzajemnih skladov, ki naj bi ju ustanovili še v tem letu, skupaj z vzajemnim skladom PRIMUS pa bodo vlagateljem ponudili možnosti pestrih in varnih naložb. PRIMUS je prvi vzajemni sklad v Sloveniji, ki je nastal iz privatizacijskega sklada, donosi preteklih let pa potrjujejo, da so sc tisti, ki so svoje certifikate vložili v pomurski sktad, odločili za dobro in donosno naložbo. V letu 2002 se je tržna vrednost delnice PID 1 povečala kar 77 odstotkov, kar je bilo za deset odstotkov nad rastjo indeksa pooblaščenih investicijskih družb, to leto pa je bilo za pomursko družbo tudi najuspešnejše. Družba je uspešno poslovala tudi v lanskem letu, vrednost njene delnice je zdaj dosegla že 270 tolarjev, po preoblikovanju v vzajemni sklad pa se bo izenačila s knjigovodsko, ki je še višja. Po besedah direktorja Romana Ratkaia so včeraj na sodišče dali vlogo za izpis PID-a 1 iz sodnega registra, še v januarju pa naj bi vzajemni sklad PRIMUS začel delovati. PRIMUS je uravnoteženi sklad, saj je v njem od 50 do 75 odstotkov delnic in od 25 do 50 odstotkov naložb v obveznice in depozite, med naložbami v delnice pa prevladujejo uspešna slovenska podjetja. Skupna vrednost njegovega portfelja znaša 10,8 milijarde tolarjev, več kot milijardo tolarjev imajo v delnicah Mercatorja, sledijo pa delnice Petrola, Krke, Gorenja in-Še desetih drugih uspešnih slovenskih družb. Menijo, da so to naložbe v uspešna slovenska podjetja, ki imajo priložnost tudi v Evropski uniji. Dokončne odločitve o tem, kakšna bo sestava novih vzajemnih skladov, še ni, eden od njih bo pretežno delniški, drugi pa bo sklad z nizkim tveganjem, ki pa bo kljub temu zagotavljal višjo donosnost, kot jo varčevalcem zagotavljajo banke. Ludvik Kovač prisililo, da bodo morali svojo ponudbo za delnico povečati, toda kljub vsemu realno ni pričakovati, da bi delnica dosegla knjigovodsko vrednost, torej 3000 tolarjev. Očitno je, da se z večino delničarjev, ali pa vsaj s ključnimi, niso uspeli dogovoriti o prevzemni ceni, zato je tudi reakcija na borzi taka, kot je, in tudi promet z delnicami, četudi je lahko dogovorjen med nekaterimi večjimi delničarji, kaže na to, da se bo ponujena cena delnic še dvignila. Aktiven igralec je namreč družba Medvešek Pušnik, ki s po vezanimi osebami obvladuje približno petino delnic Term. J. V. Roman Ratkai 4 LOKALNA SCENA 8. januar 2004-VESTNIK Lendavski proračun z milijardo tolarjev primanjkljaja Utaplja jih kanalizacija Šeststo milijonov posojila »Sporna« je bila predvsem kosilnica Najprej so morali razčistiti, kako je z deležem staršev za vrtec V Turnišču ob koncu leta sprejeli občinski proračun Lendavski svetniki so sprejeli občinski proračun za leto 2004 v višini 2,37 milijarde tolarjev, s tem da odlok o proračunu predvideva dobro milijardo tolarjev primanjkljaja in možnost zadolževanja v višini 628 milijonov tolarjev. Razliko v višini 468 milijonov tolarjev naj bi pokrili s presežkom letošnjega proračuna. Kljub pomislekom in opozorilom ob načrtovanju tako visokega primanjkljaja in zadolževanja je večina svetnikov zavrnila amandma šestih podpisnikov, Franca Vide, Daniela Magvarja, Gabriele Sobočan, Alberta Halasza, Petra Novaka in Štefana Kepeja, po katerem bi primanjkljaj zmanjšali za 367 milijonov tolarjev. V tem primeru bi se občina zadolžila le za 261 milijonov tolarjev, in to le za obdobje trajanja mandata občinskega sveta. Predlagatelji so menili. da bi v proračun kot prihodek zapisali tudi 150 milijonov tolarjev prihodka, pobranega kot komunalno takso, ter višje nakazilo od načrtovanega s strani ISPE za gradnjo kanalizacije, na odhodkovni strani pa bi upoštevali, da bo zaradi odloga pri gradnji druge faze kanalizacije potrebnih manj izdatkov od načrtovanih, in sicer namesto 700 le 350 milijonov tolarjev, odpovedali pa naj bi se tudi nakupu poslovne stavbe za 45 milijonov tolarjev. »Predlagam, da amandmaja ne podprete in da proračun sprejmete v predloženi obliki,« je svetnikom priporočil župan Anton Balažek, ki je tudi poudaril, da bodo o potrebnem zadolževanju za dokončanje kanalizacije svetniki odločali posebej. V svojem nastopu pred svetniki pa je tudi razkril, da ga je vložitev amandmaja presenetila. Očitno je pričakoval, da je glede proračunu v času razprave uspel doseči konsenz in da bo zato v občinskih klopeh gladko potrjen. Toda skupina svetnikov se je odločila za razpravo m opozorilo o predvidenem visokem zadolževanju »pred javnostjo«, kakor je to njihovo sicer legitimno potezo označil Balažek. . M. H. Čeprav je bil prejšnji ponedeljek že v znamenju poslavljanja od starega in praznovanja novega leta, je čakala turnlške svetnike še ena najpomembnejših odločitev -sprejem proračuna za leto 2004, Razčiščevanje sklepov o prispevkih staršev za vrtec Da m šlo zgolj za formalno zasedanje občinskega sveta, se je pokazalo že pri pregledovanju in potrjevanju zapisnika prejšnje seje. Svetnik Ciril Pucko je želel, da razčistijo, kako je s prejšnjim in novim sklepom glede znižanja deleža staršev za plačilo njihovega prispevka za otroke v vrtcu. Julija, ko so povišali vrednost ekonomske cene, so namreč sprejeli sklep, da se delež staršev zniža za 20 odstotkov. Ta sklep je začel veljati s 1. septembrom Nov sklep, ki so ga sprejeli na decembrski seji, pa prav tako vsebuje določilo, da še delež staršev zniža za 20 odstot- kov. Po njegovem bi potemtakem morali najprej razveljaviti stari sklep in Šele nato sprejeti novega. Po daljšem razčiščevanju so se poenotili z dikcijo«, da z uveljavitvijo novega preneha veljati stari sklep. Nova ekonomska cena vzgo jno-varstvemh storitev v vrtcu od 1. januarja dalje tako znaša 77.217 tolarjev. Ker so delež staršev znižali za 20 odstotkov, znaša osnova za plačilo staršev dejansko 61.774 tolarjev', s tem da bodo starši dobili enajst položnic in ne več samo deset, kot doslej, ko je znašala znižana osnova 66.204 tolarje. Seveda bodo zneski na položnicah odvisni še od plačilnega razreda staršev, in ker jih je večina v prvih dveh razredih, bo to dejansko pomenilo deset oziroma dvajset odstotkov od cene programa, enajst staršev pa je trenutno celo oproščenih plačila. Župan je popustil V krajši uvodni obrazložitvi proračuna Občine Tiirnišče za leto 2004 je župan Jožef Kocet dejal, da je bil predlog v javni obravnavi, tako da so bili možni pripombe in dodatni predlogi. Po njegovem tehtnih dopolnitev ni bilo Res da bi lahko povečali lastne prihodke, Če bi dvignili vrednost točke za plačilo prispevka za stavbo zemljišče, a so to že storili, in sicer za 11 odstotkov. Občanov pa ne kaže preveč obremenjevati, saj imajo še obveznosti (po pogodbah) za plačilo kanalizacije in čistilne naprave. Vodarino, če je res prenizka, pa bo mogoče podražiti med letom. Med svetniki se je tudi pri tej točki prvi oglasil Ciril Pucko, ki se mu je zdel sporen sklep Odbora občinskega sveta za infrastrukturo Občine Turnišče, in sicer da vse štiri krajevne skupnosti (Gomilica, Nedelica, Renkovci, Turnišče) sofinancirajo nakup kosilnice za skupne namene - košnjo javnih zelenic in igrišč. Po njegovem bi morali za to zagotoviti sredstva v občinskem proračunu, v okviru občine oz. občinske uprave pa bi morali zaposlenemu delavcu (npr. Geltu) naložiti skrb za kosilnico, kajti če bi jo prepustili javnim delavcem, bo čez šest mesecev »hin«. Župan je najprej zagovarjal sklep, ki so ga sprejeli na seji omenjenega odbora, in menil, da kosilnice ne kaže naprtiti gospodu Geltu, ker to ni v opisu njegovih del, poleg tega pa da je že sedaj dovolj obremenjen z drugimi deli, kot je skrb za črpališče in čistilno napravo. Ker so tudi nekateri drugi menili, da ne bi bilo dobro, Če bi za nakup kosilnice zadolžili krajevne skupnosti, je župan popustil in predlagal amandma k proračunu, s katerim so za 700.000 tolarjev znižali postavko za stalno proračunsko rezervo in odprli novo postavko z enakim zneskom za nakup kosilnice Kdo bo zanjo skrbel in o vsem drugem pa se bodo dogovorili na eni naslednjih sej. Glede predloga Jožefa Ben-ceja, da bi morali zagotoviti tudi sredstva za sofinanciranje tečaja angleškega jezika v vrtcu ter za pokrivanje stroškov prevoza otrok na plavalni tečaj v Radence in za izvedbo podjetniškega krožka na osnovni šoli v Turnišču, pa je bil sprejet dogovor, da bodo to reševali v okviru drugih postavk oziroma z rebalansom proračuna. In nazadnje so vsi glasovali za sprejem proračuna. O tem, katere najpomembnejše razvojne naloge so si zadali, pa smo že poročali Jože Graj Zakai(še) ni poste na Razkrižju? Se vam zdi normalno, da živite v kraju, ki je oddaljen od matične pošte skoraj deset kilometrov? Morda porečete, da to pri nas sploh ni mogoče. Pa je! Takšna kraja sta na primer Gibina in Šafarsko v občini Razkrižje Sedež pošte je namreč v Ljutomeru, zato na sejah razkriškega občinskega sveta večkrat poslušamo predloge, pobude in vprašanja, zakaj še ni pošte na Razkrižju. To je bil namreč eden od prvih ciljev novoustanovljene občine pred petimi leti. In ves ta čas se dogovarjajo s Pošto Slovenije, da bi vendarle tudi pri njih odprla svojo »poslovalnico«. V ta namen so pripravljeni zagotoviti tudi brezplačno zemljišče ali prostore, če bi drugi strani tako bolje ustregli. V neposredni ign sta dve lokaciji, in sicer Slomškov mlin, kar predlaga občina, ali spodaj pri cerkvi, kar naj bi še najbolj ustrezalo Pošti. Le-ta pa jim je sicer doslej večkrat odgovorila, da občina Razkrižje ne dosega kriterija 500 gospodinjstev, ki po njihovih merilih opravičuje odprtje poštnega urada. Na Razkrižju pa so prepričani, da ' bi morali upoštevati tudi to, da se tamkaj tedensko ustavlja po pet ali več avtobusov potnikov. ki obiskujejo Razkriški kot z energijskimi točkami, razkriško cerkev, Slomškov mlin, pranaselbino na Šafar-skem in Zajnkovičevo oljarno na Gibim. Marsikateri med njimi sprašuje tudi po pošti ali vsaj po bančnem avtomatu. Se jim bo ta želja letos vendarle uresničila? J. G. Iz Turnišča Zakaj ne Jeričeva ulica? Kako bi bilo, če v Turnišču ne bi imeli ulic? Saj gre vendar za »varaš«! Doslej so jih imeli šestindvajset, novo leto pa jim je prineslo še eno - Novo ulico. Tako so poimenovali območje od številke 20 v Ulici 4. maja do hišne številke 43 v Ulici Pod logom. Ob sprejemanju odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o imenovanju ulic za območje naselja Turnišče je svetnik Ciril Pucko (tudi državni poslanec) vprašal, zakaj niso te ulice poimenovali po zaslužnem duhovniku Ivanu Jeriču, ki je živel in delal določen čas tudi v Turnišču. Rečeno je bilo, da bi si gospod Jerič res zaslužil »svojo« ulico in da bodo to upoštevali pri poimenovanju novih ulic, tokrat pa so pač upoštevali večinsko voljo stanovalcev, ki živijo na omenjenem območju. J. G. Prva zahteva protestne zapore ceste izpolnjena Od Gaberja do Lendave 50 km/h Od začetka Gaberja pa do Lendave je bila še do nedavnega precejšnji del poti hitrost vožnje omejena na 70 km/h, prejšnji teden pa so prometni znaki izginili, tako da je poslej ves čas vožnje kakih šest kilometrov poti v naseljih, ki se stikajo, treba omejiti hitrost na 50 km/h. Doslej so kako polovico vožnje vozniki lahko nekoliko bolj pritisnili na plin, pri čemer so opazno precej odstopali še posebej vozniki težkih tovornjakov. Ukrep je tudi posledica protestne zapore ceste konec novembra v Gornjem Lakošu, kjer so bile za krajane razmere še posebej nevzdržne, saj je bila po všem naselju omejitev hitrosti na 70 km/h. Takrat so vaščani opozorili na nevzdržne prometne razmere v naselju tudi Ministrstvo za promet, saj je po tej državni cesti do mejnega prehoda Dolga vas letos peljalo že več kot 350 tisoč tovornjakov. Občani so ob protestu trdili, da so bile zaradi tresljajev poškodovane že tudi hiše ob cesti, zaradi hitre vožnje pa je tudi naselju Gornji Lakoš je bil Še pred nedavnim prometni znak, ki je omejeval hitrost na 70 km/h. Na tem mestu v močno slišno brnenje tovornjakov, ki ne poneha niti ponoči in ob koncu tedna. Država je torej prvo zahtevo občanov po omejitvi hitrosti s sedemdeset na pet- deset kilometrov na uro izpolnila. Spomnimo pa se, da so občani zahtevali ob zapori ceste med drugim še povrnitev škode, ki je zaradi prometa nastala na hišah, prepoved vožnje ob nedeljah id praznikih za tovorna vozila, pf#" poved nočne vožnje za tovorna vozila in pospešitev gradnje avtoceste J. Ga- V mlekarnah, kot običajno pravijo ljudje zbiralnicam mleka, se marsikaj govori, dogaja ... in takšno mlekarno si je omislil tudi Damjan Hozjan, član Kulturnega društva Miška Kranjca V. Polana, kot rdečo nit za veseli večer, ki so ga izvedli ob koncu leta v tamkajšnjem domu krajanov. Vse se je torej dogajalo v namišljeni mlekarni, kjer so nastopili šolska folklorna skupina in kvartet, ritmična skupina Lisičke iz Brezovice, oktet Belmura iz Velike »elane ter plesalci, pevci, dve ritmični skupini, dramska skupina Mlekarna, ansambel Mladi dečki in dva cimba-lista, proti koncu pa se jim je pridružil še Božiček Damjan. J. G, DOBROVNIK - V vseh treh krajih dobrovniške občine so bila tradicij nalna srečanja starejših občanov: v Dobrovniku v kulturne#1 domu, v Strehovcih v vaško-gasilskem domu in v Žitkovcih v vaškefl* domu. Občinsko vodstvo m vodstva krajevnih skupnosti so v razgovori*1 oziroma srečanjih prisluhnili problemom in težavam starostnikov predstavili pa so tudi razvojne programe, nazadnje pa so se vsi skU' paj poveselili. Seveda ni manjkal tudi kulturni program, ki so ga p11' pravili učenci DOŠ, vrtec in KS. Obisk je bil zelo v redu. Tiste, ki Pa zaradi bolezni niso mogli prti, so obiskali na domovih. V Doborvniku pa so imeli tudi srečanje z zdomci, na katerem j župan Martin Kardinar predstavil dosežke in prihodnje aktivnost občine. Zdomci so se živo zanimali zlasti za potek de! na področj0 komunalne infrastruktuire: kanalizacija, ceste, kabelska tv, kontu nikacijski sistem seveda pa so tudi postavljali vprašanja o nl-ov P1X 1373.53 3.408,88 1,05 e£ativni premik v uradni kotaciji in SBI 20 znaša 3 930 točk. In-pidov PIX pa beleži rast v višini dobrega odstotka pri trenutni ^dnosti 3.374 točk. Sicer naj omenim na prostem trgu še rast del-*e Juteksa, ki so zadnji teden pridobile 2,5 odstotka pri trenutni Jd ceni 28.000 tolarjev. Poldrugi odstotek pa so izgubile delnice ,' 'HR- M। d investicijskimi družbami, ki so začele novo leto najbolj 2^"1111 nai omenim Triglavstebcr 1, trenutna tržna cena pa je PM r"^rk v Me<^ delnicami pidov je po rasti v vodstvu delnica j *0 je pridobila 4,7 odstotka, in trenutna tržna cena je 270 to-bj Pomurska družba je tudi prejela sklep o preo- 1 °vanju v vzajemni sklad. nl1govodska vrednost delnice je okrog 300 tolarjev. tivrJ svetovnih borzah je v novem letu trenutno rahel pozi-ziti11'vPraSanie> ^ako dolgo se lahko traja. Močno po-4^ r'fHM Pa smo zaznali pri zlatu, kjer se je tudi že trgovalo po za lin^° Zaradi te sunkovite rasti je pričakovati tudi n° manjšo negativno korekcijo. Tudi vrednost evra je strmo in sicer smo zaznali že nivo /$ 1,28, trenutno pa je 1,27. "sPevek izraža osebno mnenje avtorja. Borzni posrednik ŠTEFAN KERČMAR V Srednji kmetijski šoli Rakičan Priznanja najzaslužnejšim Dobitniki priznanj z ravnateljem Štefanom Smodišem (od leve); Marjanca Ferko Omahen, Marija Štefanec, Marija Tratnjek, Franc Jakič, Franc Tratnjek, Marjeta Trafela in Robert Janža. Na tradicionalnem prednovoletnem srečanju na Srednji kmetijski šoli (SKŠ) Rakičan je ravnatelj šole Štefan Smodiš zaslužnim dijakom in njihovim pedagogom podelil priznanja za izjemne uspehe na pedagoškem, strokovnem in organizacijskem področju ter zunajšolskih aktivnostih. Podelitve šolskih priznanj so izjema, zato imajo toliko večjo težo. Najvišje priznanje zlati klas kot zahvalo za strokovno delo je prejel strokovni vodja šolskega posestva in poizkusov Franc Jakič, ki z velikim poznavanjem kmetijske stroke dijake že vrsto let odlično usmerja v praktično delo; zaslužen pa je tudi, da je vzorčni nasad šole tako rekoč zaščitni znak gornjeradgonske-ga kmetijsko-živilskega sejma Učiteljica praktičnega pouka živinoreje Marija Štefanec, mladi raziskovalec mag, Robert Janža in učiteljica praktičnega pouka Moščanci: teliček z dvema glavama gospodinjstva Marjeta Trafela so prejeli zeleni klas; priznanja pa profesor športne vzgoje F rane Tratnjek, profesorica zgodovine in geografije Marija Tratnjek in slavistka Marjanca Ferko Omahen. Med dijaki je bila z zlatim zrnom nagrajena Sabina Menci-gar, ki se je med drugim odlikovala na tekmovanjih v oranju s priznanjem za humano dejanje pa Alan Hartman A. G. Cene v kmetijskih trgovinah Trgovina Marica Slaviča, Ključarovci pri Ljutomera Tovarniško m fakrtanje MPCrSIT/kg pu-predstarter 10/1 144,00 pu-starter 10/1 85,00 pustarter 40/1 81,75 s-doj 40/1 63,75 bekl 40/1 57,00 rekord 40 40/1 99,25 superbek 35 10/1 95,00 superbek 35 40/1 92,25 tl-štarter 10/1 69,00 tl-štarter 40/1 65,75 tl-pitl bro starter 40/1 10/1 50,50 81,00 too starter 40/1 77,50 bro Onišer 10/1 79,00 brofinišer 40/1 75,50 ns-kiza nesnice) 10/1 67,00 krmilo za kunce 10/1 68,00 KZ- krmilo za krave molznice 40/1 58,50 konji, mladi 40/1 86,50 sojine tropine 50/1 75,00 sojine tropine rinfuza 73,00 bučne pogače 50/1 85.60 pšenični otrobi 30/1 35,00 koruza 50/1 40,00 koruza rinfuza 36,50 ječmen 50/1 41,40 ječmen rinfuza 38,50 Svinska sol 50/1 26,80 vitaredin 2/1 250,00 grovit 2/1 285,00 kravimin 3 bio Zn 5/1 230,00 kravimin 3 trio Zn 25/1 210,00 kravimin 6 bio Zn 5/r 158,00 pravimin 1 5/1 226,00 pravimin 2 5/1 204,00 pravimin puj 25/1 260,00 pravimin pit 25/1 210,00 mlečni nadomestki: sano kako 25/1 294,80 sano milsan 25/1 311,20 Semenarna Ljubljana, Kalia Sobota, Tišinska ut. Murska Toramištoime Pakiranje MPCvSlT^ pu-starter 10/1 104,00 pu starter 50/1 99,74 bekl 50/1 69,23 superbek 35 10/1 108,63 tl-štarter 10/1 98,92 bro starter 10/1 97,83 brofinišer 10/1 89,21 ns-k (za nesnice j 10/1 81,13 krmilo za kunce 10/1 84,00 pšenični otrobi 30/1 35,00 koruza 50/1 44,50 pesni rezanci 35/1 52,51 živinska sol 50/1 60,20 vitaredin 2/1 280,00 kostomin 2/1 231,20 Satahovci: čebelar Franc Franc Lapoši iz Satahovec se je rodil 1927. leta, kar pomeni, da je star 76 let Skoraj toliko časa pa se, če malo pretiravamo, druži s čebelami Za čebelarstvo se je navdušil pri svojem dedku. Seveda je bil ponosen, ko je dobil od njega prve panje, ki jih je potem samostojno oskrboval in točil med. Postopoma je postal lastnik kar 40 panjev vrste AŽ. Seveda ni zmogel vsega sam, zato mu je bila tudi pri čebelah zvesta pomočnica žena Manja, s katero bosta v letu 2004 (oče Bog da,« kot je sama dejala) praznovala zlatoporočni jubilej. Franc se še naprej druži Čebelami, a nima več toliko panjev, ampak le še 30, kar pa tudi ni malo. Kako bo z njegovimi čebelami v daljni prihodnosti? Kdo bi to vedel? Mladi so zaposleni z vsakdanjim drugim delom. - Foto: F. Kuhar V hlevu kmetovalca Evgena Kolarja v Moščancih 21 je približno dve leti stara breja telica Vilma že nekaj časa kazala znake neješčnosti, in ker je imela tudi infekcijo dihal, je bila pod posebnim nadzorom veterinarjev. In tik pred božičnimi in novoletnimi prazniki (nedelja, 28.12. 2003) sta morala posredovati veterinarja iz Veterinarskega inženiringa Nabergoj iz Moravskih Toplic. Prišel je namreč čas kotitve, vendar sta ugotovila, da do tega ne bo prišlo po naravni poti, zato sta se odločila za carski rez. Ko sta telico »odprla«, Sta ugotovila, da ima nerojen teliček, ki je bil takrat še živ, dve glavi. Malo pozneje je nenavadni teliček že bil mrtev, sta pa rešila vsaj Vilmo, ki pa gotovo ne bo imela nikoli več po tomcev. »Mi smo vedeli, da iz telička ne bo nič, kajti že nekaj časa je telica potrebovala antibiotike, kar povzroči razne zaplete, zato je bil epilog znan, toda presenetilo nas je, daje imel teliček dve glavi, kar je nenavadno za vse nas,« je povedal gospodar Franc. Podobnega mnenja je tudi Marko Nabergoj, dr. ver. med., ki je dejal, daje to dejansko redkost, še zlasti, ker je v Pomuiju veliko kotitev. Foto: O. Bakal V Turnišču že sprejeli »kmetijski« program za leto 2004 V odboru za gospodarstvo Občine Turnišče med drugim ugotavljajo, da je kmetijstvo panoga, ki močno vpliva na gospodarsko stabilnost in je predpogoj za zagotovitev kulturne krajine. V programu za ohranjanje in razvoj kmetijstva, okolja ter pridelavo hrane za leto 2004, ki so ga pripravili kot sestavni del tur-niškega občinskega proračuna, so predlagali skupen znesek v višini pet milijonov tolarjev. Posebej so prikazali tudi najnujnejše ukrepe in jih finančno ovrednotili Svetniki pa so vse to potrdili. Največji znesek - 2.580.000 - je planiran za izboljšanje rodo-. vitnosti tal in varovanje okolja. Gre za apnjenje tal, setev strniščnih dosevkov in zelenega podora, testiranje škropilnic ter analizo tal in krme. Za sofinanciranje programov izobraževanja kmetov, novih tehnologij, alternativnih kultur ter demonstracijskih poskusov in promocij so namenili 1,770.000 tolarjev, za sofinanciranje zdravljenja mastitisa in semena bikov melioratorjev je predvideno 500.000, za kvize, tekmovanja in prireditve pa 150.000 tolarjev. J. G. 8 (IZ)BRANO 8. januar 2004 - VESTNIK Barometer Alojz Denša jz Brezovice je vložil vse svoje sile, da so lahko novoletno noč pričakali s prižganimi lučmi na električnih drogovih. Slavko Rogan je 4,6-odstot-ni lastnik vzajemnega sklada Primus, ki je nastal iz pomurskega PID-a, ki razpolaga z 10,8 milijarde tolarjev kapitala. Rafael Kos je 3,7-odstotni lastnik istega sklada. Marija Roškar, predsednica soboškega sodišča, je dobila zeleno luč, da končno reši enigmatični primer Makoter. Milica Makoter je, kot kaže ozdravela in sodna obravnava se lahko nadaljuje. Željko Fundak, nekdanji direktor Maribora in sedanji Mure, se je ob nogometni podkupovalni aferi zavil v molk. Slogan s prevodi in obrazložitvijo pošljite najpozneje do 25. februarja 2004 na naslov: Podjetje za informiranje, d. d.. Murska Sobota Ulica arhitekta Novaka 13, 9000 Murska Sobota Pripis: za natečaj Podatke, ki morajo vsebovati ime, priimek, naslov stalnega bivališča in davčno številko, napišite na poseoen list in ga vložite v posebno kuverto Zaprto kuverto z vašimi podatki priložite k preostalemu gradivu. Rezultati natečaja bodo javno objavljeni do 1 5. marca 2004. pomurje.si panon.si Podjetja za informiranje Murska Sobota, d. d.. Ulica arhitekta Novaka 13 Situacija v vrtcih postaja nevzdržna Predlog ukrepov bodo poslali državi Tudi Vrtec Murska Sobota bo z novim letom podražil cene programov predšolske vzgoje in s tem plačila staršev Ekonomska cena se je povišala za slabih pet odstotkov, cena po oddelkih za vsa starostna obdobja pa je enot-na In znaša 71.722 tolarjev na otroka mesečno. Starši bodo tako morali plačati nekaj tisočakov več, da so stroški programov predšolske vzgoje iz teta v leto večji, pa najbolj občutijo občine. Glede na subvencije občine bodo starši za enega otroka plačali največ 47 tisoč tolarjev, najmanj pa 5 900 tolarjev, precej pa je takih, ki za otroka v vrtcu ne bodo plačali nič. Mestna občina Murska Sobota je že v lanskem letu za vrtec namenila 430 milijonov tolarjev. Struktura plačilne sposobnosti staršev je takšna, da mora občina plačati 77 odstotkov stroškov vrtca, le 23 odstotkov pa odpade na starše. V vrtec Murska Sobota sta v letošnjem šolskem letu vključena 502 otroka, od tega pa so starši le 67 otrok v zadnjih treh razredih in ti plačajo največ. Velika večina jih je razporejena po prvih razredih, JAVNI NATEČAJ Pomurje, zanimiva evropska turistična destinacija, za predstavljanje na svetovnem spletu in v drugih promocijskih akcijah IŠČEMO NOV SLOGAN Slogan mora pritegniti in prepričati evropskega turista, da bo za svoj dopust ali potovanje izbral prav območje na zahodnem , obrobju Panonske nižine. Vsebina slogana ■ mora imeti realno osnovo v kulturnozgodovinski, naravni, kulinarični, turistični ali še kakšni značilnosti Pomurja in sosednjih obmejnih pokrajin. Slogan ne sme zavajati. Mora biti kratek in dobro prevedljiv v nemški, angleški in madžarski jezik ter primeren za uporabo v vseh medijih. Oa bo vaša ponudba prepričljivejša, slovenskemu besedilu dodajte vse tri prevode. Predlagani slogan utemeljite s kratko obrazložitvijo (do 1500 znakov). Strokovna žirija bo izmed prispelih predlogov tri najboljše nagradila: 1. nagrada 150.000,00 tolarjev 2. nagrada 80.000,00 tolarjev 3. nagrada 40.000,00 tolarjev Strokovna žirija lahko tudi odloči, da posamezne nagrade ne podeli. Za slogan, ki bo prispel ne natečaj in ga bo izdajatelj morebiti izbral za uradni slogan Pomurja kot zanimive evropske turistične desti-nactje, bodo odkupljene avtorske pravice z avtorskim honorarjem v višini 40D. tolarjev bruto. Katerakoli nagrada za prispele predloge še ni vnaprejšnje zagotovilo za odkup. K sodelovanju vabimo vse, ki imate dobro idejo! med drugim jih je kar 93 v prvem najnižjem cenovnem razredu, za 81 otrok pa starši ne plačajo nič. Razliko do polne cene mora plačati matična občina in tako je Mestna občina Murska Sobota plačala 430 milijonov tolarjev, kar je šestnajstina vseh proračunskih sredstev oziroma četrtina zajamčene porabe. To pa pomeni, da ostane vedno manj sredstev za druge investicije. »Razmere v vrtcih postajajo nevzdržne,« je poudaril Štefan Cigan, vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti v mestni občini. Opozoril je, da je pravilnik za obračun cene vrtca enak za vse, razmere po Sloveniji pa so precej različ Kuzma Na OŠ Kuzma deluje tehnični krožek, ki ga vodi mentor Karel Šalamon. Dlje Časa so se ukvarjali z idejo, kakšen naj bi bil pristen turistični spominek iz naravnih materialov. Potem so se odločili za izdelavo kamnitega obeliska Tromejnika s klopjo za oddih. Predstavili so ga na regijskem srečanju mladih za tehnično kulturo in spominek je bil izbran za razstavi na državnem srečanju mladih tehnikov, kjer je prejel zlato priznanje. Spominek je sicer uporaben tudi kot stojalo oziroma držalo za svinčnike. (J. Ko.) ne S tem pravilnikom in zakonom so občine z nižjim standardom Še bolj tepene. Zavzel se je, da naj se cena za vrtec posameznikom določa pravičneje, za vzgled pa omenil vrtce v Avstriji. Vrtec je postajal vedno večje breme občin tudi zato, ker se je v prejšnjih letih zmanjševalo število otrok, nekaj na račun rodnosti, nekaj pa tudi zaradi uvedbe devetletke. V tem šolskem letu je vrtec zaseden 84-odstot-no, v enotah v Bakovcih in Rakičanu pa je zasedenost le 60-odstotna. Precejšen delež mora zato plačati ustanovitelj, to pa je mestna občina. Kot smo lahko slišali, se bo morala organiziranost racionalizirati. »Proračunska postavka za vrtec ne bo mogla trajati v nedogled, saj bo imela negativne posledice za razvoj,« je dr. Mitja Slavinec predstavil mnenje odbora za družbene dejavnosti. Predlagal je, da naj se apelira na državo, da se razmere uredijo na državni ravni. Zaradi nevzdržne situacije, kot so jo ocenili, pred lagajo, da pošljejo predloge ukrepov. Med drugim predlagajo, da se plače zaposlenih financirajo na državni ravni, da se racionalizira delo v vrtcih, pri čemer pa ukrepi naj niso na račun varnosti in kakovosti dela, ravnatelj Vrtca Murska Sobota Dane Katalinič pa mora pripraviti nekaj scenarijev za rešitev razmer. A. Nana Rituper Rodez Upad povpraševanja po storitvah špediterjev Ostali bodo samo veliki Kakšna bo prihodnost poslovanja špedi' terskih podjetij ob vstopu Slovenije v EU? Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo bo povpraševanje po storitvah špediterjev upadlo. Dobra novica za špediterje je, da ne bo več treba opravljati carinskih formalnosti pri prometu blaga med Slovenijo in drugimi članicami ELI. Hkrati pa bo mogoče v Sloveniji opravljati vse carinske formalnosti v zvezi z uvozom blaga iz tretjih držav v katerokoli državo članico unije in izvozom blaga iz katere koli države članice EU v tretje države. Toda ali dobra novica odtehta slabo? Urad vlade za informiranje pravi, da je treba računati s tem, da bo o špediterski dejavnosti treba razmišljati širše kot le o storitveni dejavnosti. Po vstopu Slovenije v EU bodo morali Špediterji pri posredovanjih v carinskih zadevah upoštevati evropsko carinsko pravo, dopolnilne carinske predpise ter druge evropske, mednarodne in nacionalne predpise, ki se nanašajo na promet blaga prek carinske črte. Lahko pa bodo izkoristili možnost, da opravljajo storitve tudi za uporabnike iz drugih držav članic, ki se bodo odločili, da uvozne ali izvozne carinske formalnosti izpeljejo v Sloveniji Za to bodo seveda morali biti ustrezno usposobljeni ne le v carinskih, pač pa tudi v davčnih zadevah, zadevah s področja kmetijske zaščitne politike ter ukrepov, povezanih s prometom blaga To pa še ni vse Izkoriščanje te možnosti je namreč odvisno tudi Decembrski običa- jis»Pozvačinom« Folklorno društvo Pozvačin Bistrica je tudi ob koncu minulega leta poskrbelo za zanimivo prireditev, ki so jo pripravili v vaškem domu na Gornji Bistrici. Babica je pred odrom luščila seme in pripovedovala vnukinji, kako je bilo nekoč, ko so hodili »polažiči«, voščili za god, krasili božično drevo Vse to pa so drugi člani društva »igrali« v živo na odru. Seveda so tudi peli in plesali. - J. G od tega, kako bodo oblikovani transportne povezave in tranzitni koridorji med jugovzhodno in zahodno Evropo prek slovenskega ozemlja. V Pomurju imamo več kot deset špedicijskih podjetij, ki ji!1 bo vstop v EU po besedah njihovih predstavnikov močno prizadel. Andrej Dragošič, vodja & postave poslovne enote mednarodne Špedicije Transglobav Lendavi, vidi ob vstopu Slovenije v EU za podjetje le negativ' ne posledice. Po njegovih besedah v pod' jetju pričakujejo 70-odstotm presežek zaposlenih, njihovo poslovanje se bo povečalo le n* meji s Hrvaško. Podjetje bodo skušali usmeriti v intrastat (spremljanje pretoka blaga P° slovenskem ozemlju), če bo veda za to zanimanje. Predstavnik Interevrope Sre' dišče ob Dravi, Damijan par, pravi, da je vse odvisno o-tranzitnih poti, ki se bodo obli' kovale. Glede na to, da bodo ni prebod Središče ob Dravi de gradirali, pričakujejo zmanj53 nje prometa, manjši zaslužek i3 s tem posledično zmanjšanje ši1 vila zaposlenih. Kako se bodo vključevali v slovanje z uporabniki drug’11 članic, pa je po njegovih besJ dah odvisno od vodstva p°f jetja. Trenutno Še ni mogoče nap ved ati, kakšen bo dejanski u-, nek vstopa Slovenije v EU 3 slovensko špeditersko dej3 nost, jasno pa je, da bo prvi 11 za špediterje neke vrste sod', dan in da bodo svojo poslov)1 pot v EU nadaljevali samo b31 močnejši in naiiznajdljivejsi Vanja Polja113, VESTNIK-8.januar 2004 (IZ)BRANO 9 Umrl je Boris Goljevšček P 80. letu starosti je 24. decembra 2003 umrl Sobočan Boris Goljevšček, univ. dipl. ekon. Rodil se je v napredni slovenski družini v Murski Soboti, kjer je odraščal s sestro in bratom. Po končani gimnaziji je diplomiral na zagrebški ekonomski fakulteti, ko je Prekmurje potrebovalo ekonomsko izobražene kadre. Že zgodajje zaznal glavne probleme nerazvitega območja in se zato tudi izobraževal v stroki, kije bila na tem območju potrebna. Po diplomi seje zaposlil v Nafti Lendava, takrat nosilnem pomurskem gospodarskem podjetju, nato je bil profesor, zatem pa direktor Srednje ekonomske šole Murska Sobota. Njegove napredne ideje na ekonomskem področju, ki jih je vztrajno predstavljal in znanje prenašal na mlade Pomurce, dajejo dobre rezultate. Zelo dejaven je bil tudi na športnem področju s spodbuda-Pri gradnji športnih objektov. Nadaljnja pot ga vodi na Zavod za ekonomiko in urbanizem v Murski Soboti. Kot direktor zavoda v 60. letih organizira strokovne delavce pri izdelavi prvega urbanističnega programa razvoja soboške občine. Svoje bogate izkušnje in znanje z gospodarskega in družbenega področja uspešno prenaša kot poslanec republiške skupščine v to visoko predstavniško telo. Potem opravlja posle direktorja gradbenega podjetja Pomurje, kamor prinaša nove razvojne ideje v gradbeništvu, ki se tudi realizirajo. V 70. letih postane predsednik Občinske skupščine Murska Sobota. Po končanem mandatu prevzame pomembno mesto namestnika ministra za zunanjo trgovino na Zveznem ministrstvu v Beogradu. Ves čas je bil v stalnem stiku z gospodarskim razvojem Pomurja. Zatem se zaposli v predstavništvu Ine Nafte v Budimpešti, kjer je s svojimi izkušnjami navezal dobre gospodarske povezave s to državo. Po končanem mandatu se vrača v Mursko Soboto, kjer prevzame mesto direktorja takratne Službe družbenega knjigovodstva, ki ga ponovno poveže z gospodar-skorazvojno problematiko pomurskega območja. Tudi po upokojitvi je bil stalno povezan z gospodarsko problematiko. Pokojni Boris je bil zelo aktiven strokovnjak in gospodarstve-nik. Deloval je namreč v različnih organih družbenega in gospodarskega življenja Dejaven je bil tudi v športu, ki ga je spremljal ' svoje življenje. Poslovili smo se od nepozabnega dragega prijatelja. Spomini nan) pa ostajajo. Za slovo prijatelji iz Cafeja Nikolaj in mnogi drugi J. L. Vestnik praznuje in nagrajuje Nagrajenci mesečnega žrebanja: Martin Režonja, Ižakovci 7 Ib, 9231 Beltinci -digitalni fotoaparat Irena Maučec, Ul. Štefana Kovača 115,9224 Turnišče -knjižna nagrada za izraz DIGITALNI PURAČ keo Krajnc, TerČeva 24, Ribniško selo, 2000 Maribor - majica Stefan Legen, Lipovci 173,9231 Beltinci - majica Aleks l fen. Ul. Štefana Kuzmiča 7,9000 Murska Sobota - majica Janez Šijanec, Zvezna ulica 1,9000 Murska Sobota - majica Stefan Jaklin, Kot, Meka‘9,9220 Lendava - majica Mitja Lukovnjak, Gresovščak 1,9240 Ljutomer - majica Marija Berden, Filovci 108, 9222 Bogojina - majica Anton Somer, Pretnerjeva 4,6230 Postojna - majica Karolina Gerdej, Svetinova 9,4270 Jesenice - majica Cv«tka Melin, Ormoška 11,9240 Ljutomer - majica Nagrade oz. potrdilo o nagradi bodo izžrebanci prejeli po pošti. ČESTITAMO! Program prestrukturiranja družbe, ki ga je skupaj z nadzornim svetom zastavilo že staro vodstvo Mure, dopolnila pa ga je nova uprava, ki jo že skoraj poldrugo leto vodi Borut Meh, se v osnovnih usmeritvah sicer uresničuje, vendar se pri realizaciji zastavljenih ciljev pojavljajo tudi težave. Kaže, da se še najbolj zatika v tistem delu programa, kjer so sestavljale! zapisali, da se bo Mura iz proizvodnega preoblikovala v tržno naravnano podjetje, to pa pomeni, da bo znižala delež prihodkov, ki jih zdaj ustvari z dodelavnimi posli, in povečala delež prihodkov od prodaje lastnih blagovnih znamk. Lanski podatki takšne usmeritve ne potrjujejo, v vodstvu Mure pa iščejo opravičilo za to tudi v zamujanju obljubljene državne pomoči, saj zaradi likvidnostnih težav niso mogli pravočasno zagotoviti materialov za lastno proizvodnjo. Da je izvajanje zastavljenega programa prestrukturiranja nadvse zahtevna in odgovorna naloga, ki jo bo mogoče izpeljati le s sode-lovanjcm vseh zaposlenih, se v vodstvu Mure dobro zavedajo, verjetno pa pri tem pozabljajo na nekatere »malenkosti'', ki pa lahko odločilno vplivajo na uresničevanje zastavljenih ciljev. Dejstvo je, da brez ustreznega kadrovskega potenciala, ki ga je Mura v preteklosti imela, prestrukturiranja ne bo mogoče izpeljati Žal pa je prišlo prav pri nekaterih pomembnih kadrovskih pozicijah v za- Piknik in finalno žrebanje maja 2004 v Termah 3000 r November radio • december-digitalni fotoaparat • januar - mikrovalovna peči-Ca • februar - dvd predvajalnik • marec-suiHni stroj • april-Vestnikovo kolo Domači izraz meseca: mikrovalovna pečica ali Vznemirljiv konec leta v soboški Muri Novembrska plača vzrok za izsiljen sestanek Z uvedbo skupinskih norm, ki naj bi prispevale k doseganju večje storilnosti, prizadeti predvsem dobri delavci Barometer dnjem času do fluktuacije in odhajanja kakovostnih kadrov, to pa razmere še poslabšuje. Edini krivec za to pa verjetno niso le plače, za katere v Muri priznavajo, da niso pravo plačilo za opravljeno delo, vendar v razmerah, v kakršnih je trenutno tekstilna industrija, višjih ne morejo zagotoviti. Plače pa so bile med glavnimi razlogi za dogajanja v podjetju ob koncu minulega leta, ko je skupina delavcev popoldanske izmene v tovarni oblačil prekinila delo in tako izrazila nezadovoljstvo s plačilom svojega dela V vodstvu družbe zatrjujejo, da v tem primeru ni šlo za stavko, saj je niso izpeljali v skladu s stavkovnimi pravili, v aktivnostih pa ni sodeloval tudi sindikat, pač pa za izsiljeni sestanek, za katerega vidijo vzrok v težkem položaju tekstilnih delavcev. Da pa omenjena prekinitev le ni bila povsem nedolžno dejanje, so potrdili tudi sestanki po delovnih skupinah, ki so jih imeli že prvi delovni dan v novem letu Po naših informacijah naj bi bile vzrok za nezadovoljstvo in prekinitev dela tudi skupinske norme, ki so jih v Muri uvedli v drugi polovici lanskega leta, saj so z njimi želeli doseči boljšo delovno učinkovitost Čeprav odgovorni v Muri to zanikajo, trditev vendarle drži, saj so delo prekinili tudi dobri dela vek ki so bili prav z uvedbo skupinskih norm najbolj prizadeti. Da je delavcem zavrelo še pred iztekom leta, ne preseneča, saj so bili že nekaj mesecev nezadovoljni s plačilom za svoje delo, pred prazniki pa niso dobili tudi nobe- Srečko Kokalj, vodja projekta gradnje komposta me, se je po javni razpravi o kompo-starni, ki ji ni bila naklonjena, takoj odzval z medeno ponudbo. Za soglasje jim Lek obljublja, da jim ne bo treba plačevati čiščenja odpadnih voda. ne nagrade, na kakršne so bili navajeni v preteklosti. Poleg tega so na plačilni listi za november opazili tudi manjši končni znesek nakazila na njihove osebne račune, saj v njem ni bilo zneska za regres za letni dopust. Uprava družbe se je namreč z zaposlenimi dogovorila, da jim bo regres za leto 2003 izplačala v šestih obrokih in zadnjega so tako prejeli z oktobrsko plačo v novembru. Vodstvo družbe se zaveda težkega položaja, v kakršnem so se znašli zaposleni, vendar pravijo, da zaradi bremen preteklosti bistvenega izboljšanja ni mogoče pričakovati. Za skupinske norme pravijo, da so jih uvedli v dogovoru s sindikatom in svetom delavcev, Borut Meh pa nam je povedal, da lahko delavci pričakujejo nekoliko večja izplačila januarja, ko bodo prejeli decembrsko plačo. Zaradi dogovora o enakomernem izplačilu plač med letom bodo pri tej plači obračunali delavcem vse nadure, po šest tisoč tolarjev spodbude pa bodo prejeli tudi vsi tisti delavci, ki v zadnjih treh mesecih niso bili na bolniškem dopustu, saj želijo na ta način zmanjšati tovrstno odsotnost z delovnega mesta. Čeprav so plače zaposlenih v Muri nizke, saj so znašale povprečne čiste plače lani le okoli 93 tisoč tolarjev, večina zaposlenih v proizvodnji pa je prejemala okoli 70 tisoč tolarjev, pa plače nikoli niso zamujale, vedno so jih izplačali do 18. v mesecu, pa tudi manj, kot je minimalna plača, ni dobil nihče od zaposlenih, zatrjuje predsednik uprave Borut Meh. Ludvik Kovač Dušan Cigiit že deset let pridno dela v soboški knjižnici in za to ne dobi nobenega plačila. Dr. Darko Anželj se očitno ni sprijaznil, da ni več prvi favorit za direktorja Policije, ampak je to njegov naslednik Aleksander Jevšek, zato je pognal lobistično »mašinerijo«, ki poskuša doseči spremembe. Vestnik praznuje in nagrajuje 2 Od oktobra 2003 do maja 2004 se lahko vsak mesec potegujete za glavno mesečno nagrado, 10 tolažilnih in knjigo za domači izraz meseca (prekmurski, prleški ali štajerski). V maju 2004 pa bodo vsi kuponi v velikem bobnu za 55 Vestnikovih koles. Vsak mesec bomo objavili mrežo z nagrado meseca, vi pa pošljite izpolnjeno mrežo in domači izraz za glavno nagrado meseca na naš naslov Januar - mikrovalovna pečica Januarja bomo sestavljali mikrovalovno pečico. Na mrežo prilepite prvo sličico, do konca meseca pa bomo objavili še manjkajoče tri. 1. januarja smo objavili tudi jokerja, s katerim lahko nadomestite katero od manjkajočih sličic. Izpolnjeno mrežo nalepite na dopisnico in go do 4. februarja 2004 pošljite na naslov: VESTNIK, Ul. arhitekta Novaka 13,9000 M. Sobota. Ne pozabite na kupon pripisati še domačih izrazov za mikrovalovno pečico: prekmurskih p deških, štajerskih ... Najduhovitejši in najizvirnejši izraz bo nagradila posebna komisija. Žrebanje bo v živo v sredo, 4. Jože Turki, predsednik Mu-rinega sindikata, javno ni rekel nobene ob »Črnem Štraj-ku« delavcev v Muri. 1J februarja, na Radiu Murski val. Rezultate bomo --------i* objavili tudi v Vestniku, 5. februarja, ko bomo objavili novo mrežo z novo glavno nagrado meseca. Nagrade: 1. nagrada MIKROVALOVNA PEČICA In 10 jubilejnih Vestnikovih majic ter knjiga za domači izraz Simon Novak, dirigent soboškega pihalnega orkestra, je orkester popeljal na pota stare slave in med najboljše tovrstne orkestre v Sloveniji. 10 KULTURA 8. januar 2004-VESTNIK Se še spominjate Miodraga Bulatoviča? Kaj pa skupnih jeder? Jože Horvat: Profili prizorov S pisatelji v času razhajanja nekdanje države Čas, ki ga opisuje avtor, je bližnja preteklost nas vseh, obdobje, ki zajema nekaj več kot dvajset let. Za marsikoga je to kar dolga doba in je že marsikaj odnesla v pozabo. Res so nekateri pisali dnevnike, drugi shranjevali časopise, tisti pa, ki smo se zanašali na svoj spomin, smo ostali z luknjami v nezanesljivih možganih. Deloma si jih lahko zapomnimo zdaj, s Profili prizorov Jožeta Horvata, nekdanjega uglednega Delovega novinarja in našega rojaka, ki je v osemdesetih letih predstavljal Slovencem med drugim tudi književnost drugih jugoslovanskih republik in naše zamejske pisatelje. Kot pojasnjuje sam, knjige ni napisal iz kakšnih velikih zgodovinskih razlogov: »Vendar moram reči, da moji zapisi niso nastajali z namenom, da bi ilustrirali razloge, potek ali sam konec jugokolapsa; to kratko malo ni bilo mogoče, saj bi Človek moral biti videc, če bi si v začetku 80 let zadaj nalogo te vrste. Pripravljal sem jih iz veliko bolj skromnih pobud, ki so bile večidel naključne, tj. spočetka napisane bolj za vajo in zasebno (s)hrambo spomina na tisto, kar me je prizadelo in impresioniralo in naj bi ostalo kot dokument v časnikarski mapi - kot gradivo za poznejšo rabo pri takšnih ali drugačnih Člankih in esejih Besedila pa so vendarle zanimiva in pomembna, saj kažejo, kako se je na znotraj, na kulturni ravni najprej počasi, nato pa vedno hitreje trgala mreža, ki je povezovala jugoslovanske pesnike in pisatelje. Razlike so vedno ostreje prihajale na dan in že dobesed- no bodle v oči, šele po tem se je o njih tudi začelo govoriti. Pisateljskim razhajanjem so sledile časopisne bitke predvsem s srbskimi mediji pa tudi zamejski slovenski pisatelji niso mogli takoj dojeti, zakaj hočemo Slovenci iz Jugoslavije. O vseh teh velikih in manjših stresih pripoveduje avtor v vrsti razmišljanj in srečevanj, kjer zahaja tudi v podrobnosti, opisuje osebne vtise in občutja. Na ta način spoznavamo imena iz učbenikov in časopisov tudi v navadnejšE človeški podobi. Pisatelj sam se je sicer kot novinar, torej objektivni pripovedovalec postavil ob stran in si dal vlogo neopaznega opazovalca in na ta način največ slišal, sam pa se je le malokdaj vpletal v burne diskusije. Prvo besedilo Pogreb Edvarda Kocbeka je datirano z letnico 1981 in govori o tragičnem položaju tega pomembnega Slovenca, ki ga krivičnost oblastnikov ni zapustila niti ob pogrebu, avtorja pa posebno zanima negativni odnos takrat že odhajajočega Josipa Vidmarja do tega velikega sodobnika. Zadnji zapis Polom v Drami, konzilij na Krasu, pa je iz leta 1996 in pripoveduje o nerodnem zavzemanju za Srbe znamenitega Petra Handkeja, tudi piščevega osebnega prijatelja, ko je v ljubljanski Drami razlagal svoj spis Pravičnost za Srbijo, naletel pa na odpor občinstva. Vmesni zapisi pripovedujejo o srečevanjih zjosipom Vidmarjem. srečamo Še Tarasa Kermaunerja, Filipa Kumbatoviča - Kalana, Janka Kosa, Mateja Bora, Janeza Menarta, Ivana Mraka, Toneta Svetino, Cirila Zlobca, zamejska Janka Messnerja in Florjana Lipuša, Prisotna je še tudi jugoslovanska pisateljska srenja, imena Milorad Pavič, Miodrag Bulatovič, Vuk Krnjevič, Miroslav Krleža, Enes Čengič... Prispevki, ki nam tako znova približujejo dramatična leta, so zanimivi ravno zaradi svoje »občasopisnosti« - avtor je objavil tudi to, kar v časopis ne gre ali ne spada, osvetlil pa tudi lepe in manj lepe strani novinarskega poklica. Knjigo bodo najbrž radi prebrali vsi, ki so pretekle dogodke spremljali, in tako preverili nekdanja stališča ter jim dodali nova spoznanja, tistim, ki niso, pa bo tudi dobro zvedeti o ljudeh, ki so kot koščki in kosi mozaika po svoje pripomogli k sedanjosti naše države. Profile prizorov je izdala Pomurska založba ob koncu prejšnjega leta. B. B, L. Z novim letom knjižnica odprta vsak dan Sna od boljših, če ne najboljših novic v začetku letošnjega leta je, da bo Pokrajinska in študijska knjižnica Murska Sobota od novega leta naprej spet odprta vsak dan. Ob ponedeljkih je odprta od 12.00 do 19.30, od torka do petka od 8. do 19.30 ure, ob sobotah pa od 8. do 14. ure, K podaljšanemu delovneniu času je pripomogla enoletna zaposlitev dvanajstih javnih delavcev. Splošnoizobraževalni in pionirski oddelek v soboškem gradu pa je v teh dneh zaprt. Predvidevajo, da bi celotno gradivo preselili v novo stavbo in razvrstili v treh tednih, tako bi PISK do konca januarja ali v začetku februarja v celoti zaživel v vseh svojih funkcijah. Razveseljiva je tudi novica, da je knjižnica spet začela kupovati novo gradivo, da bi literaturo dopolnili, pa v kratkem pripravljajo nekaj akcij. A. N. R. R. ----------------------------------------i Družina poje na Kobilju Lendavska območna izpostava Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Kulturno društvo Kobilje sta organizirala medobmočno prireditev Družina poje, ki ga je podprla tudi občina Kobilje. V telovadnici osnovne šole na Kobilju so z domačimi in ponarodelimi pesmimi nastopili Društvo pevcev Selo (skladbe V jesenski noči, Mejsec svejti ober klejti, Rastejo v strmi gori) ter družine: Lebar iz Turnišča (Dober večer Bog daj, K tempeljski zakladnici, Dan ljubezni), Huber - Zelko iz Pečarovec (Grabljice moje, Kuka-vca, Res težki so Časi prišli), Kozarovi bratranci in sestrične iz Žižkov (Božične zvezdice, Ves dan vso noč, Nocoj je ena luštna noč), Gornjec iz Dokležovja (Ko bi jaz vedela, San se Šetao, Na gouri cvetje), sestre Žerdin iz Turnišča (Tri ptičice, Zabučale gore), Zelko - Žerdin iz Pečarovec (Teče mi teče vodica, Fantič povej povej, Jager pa j aga), Unger iz Ropoče (Venček prekmurskih, Ostal je le spomin, Dekle je po vodo šlo, pod okno) in Antolič z Kobilja (Vsi so prihajali, Škrjanček poje, Ajda na polju). Ob koncu je zadonela se skupna pesem Pozimi pa rožice ne cveto. T. K. Hrestač v grajski dvorani Otroci otrokom ponudili lepo predstavo Tradicionalni koncert soboškega pihalnega orkestra Pihalni orkester Murska Sobota, kije v letu 2003 slavil sedemdesetletnico obstoja, seje zopet predstavil s svojim tradicionalnim koncertom v dvorani kina Park. Pred skoraj polno dvorano je orkester v rednem programu zaigral deset skladb: Mojim prijateljem avtorja Bratislava Roguljiča Buča, Avsenikovo Na Promenadi, Mozartovo Eine kleine Nachtmusik, uverturo Willyja Langa Modem Time, My Heart Will Go On Jamesa Hor-nerja, White Christmas Irvinga Berlina, Caravan Duka Ellingtona, We Are The Champions Freddyja Mercuryja in dve zaključni skladbi bratov Avsenik, Kranjska polka in Na Golici. Programje povezovala Brigita Perhavec. Od leta 2002 je dirigent orkestra Simon Novak, kije posodobil repertoar godbe. Pred njim so orkestru dirigirali Mirko Tuš, Jože Grlec, Ladislav Voroš in Janko Škrajnar. Ob zadnji predstavitvi je bila zasedba takale: Petra Marič, Nina Čahuk in Urška Ferko (flavta), Janko Škrajnar, Štefan Banko, Timi Porš, Primož Gi d er, Robe rt Tibaut, Janez Sluga, Katarina Sluga in Davorin Klanec (klarinet), Franc Kramar (tenor saksofon), Mihael GyOrek in Nina Hiršl (altsaksofon), Štefan Zrinski, Stanko Klančar, Ivo Lunežnik, Matjaž Horvat. Drago Rajbar, Nace Novak in Ernest Škerlak (knlnica), Jože Pavlinjek in Andrgj Marušič (trobenta), Ludvik Klement Jože Korošec, Martin Rajbar, Tomislav Benko, Janez Prkič in Stanko Vbroš (tenor), Štefan Sever (bariton), Andrej Šalika (rog), Zdeno Skalar, Borut Kianec in Matija Kovačič (bas), Oliver Korošec, Silvo Korošec, Jože Zadravec, Franc Č izmazi j a in Dorian Korošec (tolkala). - T. K. (Ne)spregledano v decembru Dobrodelno za petrovsko devetletko Na osnovni šoli v Gornjih Petro-vcih so v sodelovanju s starši pripravili dobrodelno prireditev, ki je bila namenjena zbiranju prispevkov za Šolski sklad, ki je zbrana sredstva namenil za nakup učil in opreme za devetletko. V kulturnem programu so nastopili Hai-gato band, kvartet Martinje, Turistično društvo Vrtanek, KulturnoumetniŠko društvo Goričko, Nada Ivanič, Blanka Keršič, učenci šole ter literata Feri Lainšček in Milan Vincetič. V okviru spremljajočih dejavnosti so bili organizirani srečelov, razstava in prodaja božično-novoletnih voščilnic in izdelkov, ki so jih izdelali učenci, ter prodaja dobrot, ki so jih spekle Članice turističnega društva Vrtanek. Na gradit v Lendavi pa so se na koncertu Po ogledu predstave Hrestač P. I. Čajkovskega na Ptuju sta se ravnateljica glasbene šole In koreografinja skupaj odločili, da ga bodo pripravili tudi baletni plesalci Glasbene šole Murska Sobota. Ta balet je namreč takšen, da ga lahko uprizorijo tudi otroci, in tako so v Murski Soboti otroci plesali za otroke. predstavile Spominčice. Gre za pevski zbor iz tega mesta, ki v tej sestavi deluje od februarja lanskega leta. Njihov repertoar sestavljajo nekaj slovenskih, madžarskih, umetnih in narodnih pesmi ter tudi skladbe drugih narodov Božično - novoletni koncert je imela tudi Godba Bakovci, ki je nastopila v vaškem domu v domačem kraju pod dirigentskim vodstvom profesorja Željka Ritlopa, Voščilnica s podobnim namenom je bila tudi v Bogojini, kjer je bil koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora Osnovne šole Bogojina z recitalom učencev literarnega krožka in nastopom učencev, ki obiskujejo glasbeno šolo Prireditev sta pripravila Osnovna šofa Bogojina in Kulturno-umet-' niško društvo Jožefa Košiča. T. K. Klara dobi za darilo Hrestača. Foto: V. Po predstavi nam je koreografinja predstave povedala. »Predstava je zahtevala posebne vaje ob rednih učnih ura baleta. Vsako šolsko leto po eno sliko, Tako smo v treh letih pripravili prvo dejanje. Plesalci so učenci in učenke nižje baletne glasbene šole, baletne pripravnice iz najmlajše skupine, učenci prvih treh razredov in njihovi starši. To, kar ti mladi baletniki vedo, so nam pokazali z izvajanjem baletnih korakov in svojim baletnim izrazom. Nekaj plesalcev je zelo talentiranih, nekateri so celo izjemno talentirani Prav vesela bi bila, če bi iz te šole plesalci šli naprej v Maribor ali Ljubljano na srednjo baletno Šolo.« Koreografinja Liljana Keča Rošker iz Maribora (prva solistka, pri-mabalerina in vodja baleta v pokoju) je prišla delat v Mursko Soboto na prošnjo ravnateljice glasbene šole. Prevzela je delo baletne uči- teljice na glasbeni šoli. Sama je v tem poklicu že od malih nog. Pie*8' la je v Mariboru, Avstriji, Kalij1-prejemala republiško štipendijo in se tako šolala tudi v St. Petersburg11 ter na številnih baletnih tečajih. Z8’ dnja štiri leta pred upokojitvijo je bila vodja baleta v Mariboru inc0 obdobje končala z veliko predsta*0 Labodjega jezera. Plesala je v Don Kihotu, bila Pepeika, plesala v kU' sičnih predstavah in izvajala tudi sodobne vloge. V Hrestaču je imd8 vlogo vile slaščic Zanimanje za ogled predstave je bilo res veliko. Brezplačne vstop’ nice so namreč zmanjkale že dvs tedna pred predstavo. Za tiste, k1 si baleta niste ogledali, pa naj P°' vem, da ho predstava Hrestač spet na odru v sredini januarja. GKd' na število plesalcev pa menim, dJ je oder grajske dvorane za to pB* stavo mogoče celo malo prem8! hen. Vanja Let>a( Po naših znanih poteh Puževci-Strukovcl-Skakovci Na meji med Goričkim in Ravenskim I Domači kraji prekmurskega narodnega buditelja t »r.,1 Liri H« MHrvJ" kazinih Stevan Vasi, ki smo jih tokrat obiskali, težijo tik ob vznožju goričkih hri-bw vendar se več ne štejejo med goričke kraje, saj jih tudi pred kratkim ustanovljeni Krajinski park Goričko ne vključuje. Nekateri tod okrog so danes zaradi tega veseli, »saj biti Goričanec nikoli ni bil privilegij«, pravijo sami, čeprav so pred leti prav v teh va-teh še pripravljali gorički običaj borovo gostiivanje. Lahko bi rekli, da so vasi Pužcvci, Bukovci in Skakovci, predvsem prvi dve, nekoliko skrite, saj ne ležijo ob glavnih prometnicah. Zahodni Goltanci za svojo pot največkrat uporabljajo regionalni cesti Murska Sobota-Sotina oziroma Murska Sobota-Grad, Cenjene vasi pa ležijo ob cesti od Umerja do Cankove, ki med njivami te travniki povezuje ti dve najbolj °bremenjeni cesti zahodnega GoriČ-tega. Na splošno bi za vse tri vasi lah-A0 tekli, da se vidi, da so nekje na teeji med Goričkim in Ravenskim, saj '»ic niti niso razmetane, kot je navada na Goričkem, niti preveč strnjene ob ^stj, kaj- je značilno za Ravensko. Ge na poti iz Murske Sobote proti ' 'tadu na Goričkem v vasi Lemerje pri Kapelici zapeljemo naravnost, kar sicer P°teeni zaviti na stransko cesti, nas •tekaj minut vožnje po ravni cesti med fti‘vami in travniki pripelje do Ptižev-'■ Takoj za krajevno oznako vasi stoji '*levi strani gasilski dom, v katerem je tl|di bife. Ovinkasta cesra skozi vas nas ''' kar prek treh mostov, ki so drug za drugim v razdalji ne več kot dvesto metrov. Precej vodno območje torej, ki ga tvorijo Bodonski potok, Ledava in rokav Ledave. Vsi trije potoki se nedaleč od ceste združijo v en sam potok, v Ledavo, ki nadaljuje pot po Ravenskem Ravno ob sotočju teh treh voda naj bi se začeli razvijati spodnji Puževci, ki so trenutno bolj poseljeni Napis kaže, da gre za domačijo Štefana Kuzmiča, ki je bila že večkrat prenovljena. Zraven nje stoji tudi spominsko znamenje, ki je bilo postavljeno ob 250-letnici njegovega rojstva. t Nekoiiko nenavadno je, da smo spodnje Puževce fotografirali prav s pokopališča^tendar pa naj bi se ravno na tem mestu po nekaterih podatkih začela razvijati vas, kije zrasla ob cerkvici iz 9. stoletja. Ob kopanju grobov naj bi še danes naleteli na ostanke-zidov te ce rkve. Sicer pa je to tudi zadnja vzpetina tod naokrog, od tukaj se proti jugu širi le ravnica. kot zgornji Puževci, kamor se pride, Če bi takoj oh prihodu v vas zavili na desno proti nizkemu hribu. Kot poročajo nekateri zapisi in kot nam je znal povedati eden od domačinov, naj bi se prav na tej vzpetini pred več kot tisoč leti začela zgodovina te vasi. Cerkve iz de- vetega stoletja, ki naj bi stala tukaj in okoli katere se je verjetno pozneje razvijala tudi vas, danes ni več, je pa tukaj zanimiva stara kapela, ki je pod zaščito Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine. V Puževcih naj bi na več mestih našli tudi rimska gro- Znamenita kapelica na križišču, ki so jo domačini dali zgraditi leta 1832 v Čast Svete trojice, w naj ni jih varovala pred kolero, ki je v tistih časih zahtevala mnogo življenj. tega predela še vedno pravijo Leda-vščari Če sc po tej stranski cesti peljemo naprej, pridemo še do enega zaselka, imenovanega Bacov Kot, in naprej Še do zgornjih Strukovec. Večji del hiš pa je tako kot pri prejšnji vasi v spodnjih Strukovcih, koder tudi vodi naša pot. Prav v tem delu, tik ob cesti, leži domačija, kjer se je rodil pred več kot 280 leti protestantski pisatelj, prevajalec in narodni buditelj Štefan Kuzmič, ki za Prekmurce pomeni to, kar pomeni za vse Slovence Primož Trubar. Domačini pa so med drugim zelo ponosni tudi na dolgo tradicijo prostovoljnega gasilstva, ki se je začela v istem letu kot v Puževcih Ko se vas konča, se nekaj časa peljemo le med travniki in njivami in nato pridemo v Skakovce. Vas je v nasprotju z drugima dvema zelo strnjena. Ob cesti, po kateri se ves čas vozi-' mo, leži manjši del hiš. Tukaj se potok Ledava še najbolj približa vasi in prav Poslej jutranji vlak Murska Sobota-Budimpešta v decembra so Slovenske železnice uvedle nov vozni red, ki bo W do n.-decembra 2004. Med najpomembnejšimi novostmi voz-■R* reda je tudi jutranja železniška povezava Murske Sobote z Bu- I ‘tepešto z odhodom ob 3.10 z murskosoboške železniške postaje 1 Prihodom v Budimpešto ob 9-53- ukrepi v železniškem prometu, ki pomenijo racionalizacijo poslo-^lovenskih železnic, je tudi ukinitev osmih potniških vlakov, katerih a tuenost je bila res zelo slaba, čeprav so Slovenske železnice vladni javni ' ■1 ii za železniški promet predlagale ukinitev 22 potniških povezav. T<4 le lnitve pa ne bodo bistveno vpliva-rj na železniško povezavo s Pomu-1 kakršna je bila doslej, saj vse •matije povezave ostanejo. turističniagenciji ira ra nam povedali, da bo pri ju-sk J* ^ezn>^ki povezavi med Mur-buJ.m Budimpešto vlak z od-Murske Sobote ob 3 10 na piti°"JI'b j Ul, kjer1w treba presto-Citv ' Pa 111' Prest0P na Inter Vij^ ' J Zalaegerszegu ob 5.38. Za dim''° '"e*1 Zalaegerszegom in Bu-vs r' potrebna ob vezna rezer- v,aka Jedeža ur Pred odhodom ^ 53 &udhnpešto bo vlak prišel ob teesta r" 'J:i dovolj časa za ogled •ov|ie ' •' nakupe do 1715, ko je žago-doš J P°Vezava BudimpeŠta-Ho-’ amor bo vlak prispel ob 22.08. J. Ga. bo tvoja večerja, če si ^preživel dan. T. Kad inski bišča. Nekoč so imeli tukaj tudi opekamo in dva mlina, v vasi pa so delovali tudi Čevljarji in kovači Danes od vsega tega ni ostalo nič, le ostanki enega od mlinov Zato pa se vasi ponašajo z dolgo zgodovino prostovoljnega gasilstva, več kot 110 let, od katerega je ostalo kar nekaj listin in dokumetov ter gasilskih orodij. Pot po prej omenjeni cesti nas pripelje skozi spodnje Puževce do spodnjih Strukovec. To je vas, ki je še bolj razmetana. Tudi njena zgodovina se je začela nekoliko od glavne ceste, in sicer ob Leda vi, kjer naj bi se prvotno naseljevali ljudje, zato vaščanom iz tukaj stoji Dundekov mlin iz sredine 18. stoletja, ki danes ne obratuje več. Nekaj sto metrov vožnje skozi vas nas pripelje do kapelice, ki je posebnost te vasi, saj se tukaj cesta, po kateri smo prišli v vas iz lemerske strani, veže na zelo prometno cesto, ki vodi na Goričko, in prav v križišču teh dveh cest je ze omenjena kapelica iz prve polovice 19. stoletja Ostanek vasi se torej nadaljuje ob mnogo prometnejši cesti, ki vodi prek Cankove in skozi Sotino do mejnega prehoda Kuzma, tako da je ta del vasi mnogim zelo poznan. Besedilo in foto C. K. Predstavitev slovenskega turizma na internetu Povezovanje ponudnikov na informacijskem portalu V Slovenski turistični organizaciji (STO) si že šest let prizadevajo izpopolniti tehnično in vsebinsko sodoben turistični portal na spletni strani www.slovenia-tourism.si, ki bi iskalcu informacij na internetu ponudil čjm obsežnejšo predstavitev Slovenije in njene turistične ponudbe v angleškem, nemškem, italijanskem in slovenskem jeziku. Aprila letos se je že obstoječim vsebinam na tem naslovu pridružil še Lokalni turistični informativni sistem. Mnoge naše turistične organizacije in podjetja že samostojno zelo spretno izkoriščajo možnosti turističnega oglaševanja na internetu in je po besedah predstavnikov turističnih podjetij tudi vedno več gostov, ki prihajajo v Pomurje potem, ko so videli ponudbo na internetnih straneh. Povezovanje v nacionalni portal pa gotovo po- meni lažji dostop do njihovih informacij. Dejstvo je, da danes že več kot šeststo milijonov ljudi na svetu uporablja internet in med temi jih skoraj sedemdeset odstotkov išče informacije o možnostih za izlete in počitnice. Na portalu Slovenske turistične organizacije je sedaj več kot 1100 ponudnikov namestitvenih zmogljivosti tako v hotelih s petimi zvezdicami v turističnih središčih kakor tudi na turističnih kmetijah v odmaknjenih vasicah Ob vseh osnovnih podatkih o ponudnikih skupaj s fotografskim gradivom najdete še informacije o kulturnih in naravnih znamenitostih, ponudbi hrane in pijače, zabavnih prireditvah, prometnih razmerah, menjalnih tečajih in drugem Na voljo so tudi uporabne poslovne informacije z novostmi na turističnem trgu, statističnimi podatki in kontaktnimi naslovi. J. Ga. Romana Karas priporoča Ajda nekoč in danes Ogljikovi hidrati Ajdova kaša je bogat vir ogljikovih hidratov (povprečno vsebuje 74 % škroba v suhi snovi), razmerje med linearno nerazvejano (amilozo) in razvejeno komponento škroba (amilopektinom) pa je 3,2:1, kar je podobno kot pn drugih žitih Pri predelavi škroba, zlasti pa pri pripravi tradicionalne luščene (kuhanje pred luščenjem) ajdove kaše se del nerazvejanega škroba tamilozej Spremeni v retrogradiran škrob. To je škrob, ki se med ohlajanjem (po kuhanju) spremeni tako, da ga naši encimi v prebavilih ne morejo razgraditi. Razgradijo ga lahko šele encimi simbiotskih bakterij v debelem črevesu. Pri taki razgradnji škroba ne nastane sladkor, temveč maslena kislina, ki omogoča ustrezno oskrbo celic debelega črevesa in preprečuje nastanek raka na debelem črevesu, in propionska kislina, ki naj bi po novejših raziskavah omogočala tudi ustrezno uravna vanje presnove sladkorja v telesu Maščobe Ajdovo zrno vsebuje zelo malo maščob (2,4 %). Olja ajde vsebujejo 16 do 20 nasičenih maš čobnih kislin, od tega 30 do 45 % oleinske kisline in 31 do 41 % linolenske kisline. Palmitinska, oleinska, linolenska in linolna kislina predstavljajo kar 95 % vseh maščobnih kislin v ajdi, kar je z zdravstvenega vidika zelo pozitivno Vlaknine Vlaknine niso pomembne samo za pravilno delovanje gastrointestinalnega trakta, ampak uravnavajo tudi presnovo glukoze in lipidov ter celo ravnotežje mikroelementov, kar lahko prispeva k preprečevanju civilizacijskih bolezni, kot so sladkorna bolezen, debelost, bolezni srca in ožilja ter rak debelega črevesa Vsebnost vlaknin v kaši je nižja kot v ajdovem zmu, medtem ko luska vsebuje kar trikrat več vlaknine kot celo zrno. Največ je v ajdi lignina in celuloze. Ajda je bogat vir surovih vlaknin: teh je v neoluščenih zrnih ajde Siva 12,7 %, v kaši iste ajde pa 1,2 %. Krompirjevi štruklji z ajdovo kašo Testo:500 g krompirja, 200 g ostre moke, 40 g margarine, 70 g zdroba, 2 jajci, sol Nadev:200 g ajdove kaše, 40 g margarine, 60 g čebule, 100 g gobic (jurčki ali lisičke), 3 jajca, sol, poper Krompir skuhamo v lupini in ga olupimo ter še toplega pretlačimo. Moko presejemo, vanjo naredimo jamico, dodamo pretlačen krompir, zdrob, jajci, margarino in sol. Počakamo, da se krompir nekoliko ohladi, nato testo zamesimo. Ajdovo kašo dobro operemo. Margarino razpustimo, dodamo sesekljano čebulo in gobice ter nekoliko prepražimo Kašo skuhamo, vendar ne preveč, in jo oplaknemo s hladno vodo. Dodamo jo k praženi čebuli in gobicam, zacinimo ter dodamo še dve jajci. Testo razvaljamo ter ga premažemo z jajcem in pripravljenim nadevom Nato ga zvijemo v štrukelj in zavijemo v alu folijo, ki jo prebodemo z iglo. Kuhani štruklji so primerni kot priloga k mesnim jedem. Svaljki iz ajdove kaše 100 g ajdove kaše, 1 manjši jajčevec, Česnov sok iz 2 strokov Česna, 1 sveža paprika, 1 jajce, 1 žlička origana, 1 žlička timijana, 1 žlica sesekljanega peteršilja, sol, poper, 2 žlici moke, olje za pekač Jajčna omak a: 2 trdo kuhani jajci, 2 žlici olja, 1 žlica kisa, 1 pest sesekljanega drobnjaka Kašo kuhamo 15 minut. Medtem olupimo jajčevec, ga narežemo in sesekljamo Sesekljamo tudi na koščke narezano papriko. Jajčevec, papriko in kuhano kašo zmešamo, dodamo začimbe, moko in jajce, maso oblikujemo v svaljke in jih položimo na naoljen pekač. Pečico ogrejemo na 200 “C in v njej 30 minut pečemo svaljke. Svaljke ponudimo še vroče z jajčno omako, ki jo pripravimo tako, da jajca sesekljamo, prilijemo olje in kis ter primešamo sesekljan drobnjak. (Se nadaljuje) IZ NAŠIH KRAJEV 8. januar 2004 — VESTNIK 12_______________________________ Obisk v Domu pri Pepci in Valterju Gotovo ni človeka, ki se ne bi razveselil obiska. Delegacije članic in aktivistk Krajevnega odbora Rdečega križa Stogovci in članov Prostovoljnega gasilskega društva Podgorje sta bila vesela tudi varovanca doma upokojencev v Ljutomeru Pepca in Valter Frankovič. Njuno srečo so potrdile s solzami orošene oči, ko je stekel pogovor o delu v društvih in o življenju v kraju, kjer sta še pred dvema letoma, preden sta šla v dom, prebivala. O delu gasilcev jima je pripovedoval gasilec Anton Perš, o aktivnosti pri Rdečem križu pa predsednica KO RK Stogovci Milka Patekar, ki je obisk, ki ni prvi, tudi organizirala. Varovanca sta povedala, da sta z bivanjem v domu, kjer zanju lepo skrbijo, zadovoljna. Najbolj pa se razveselita vsakega obiska domačih in znancev iz bližnje okolice njunega doma v Vratji vasi. Moramo povedati, da sta bila Pepca in Franc zelo predana gasilca PGD Podgorje, saj je bil Valter predsednik, gospodar in tajnik, Pepca pa je vodila Rdeči križ, ki je deloval v okviru društva Dva mandata pa je bila tudi predsednica KO RK Stogovci. Ludvik Kramberger Povzetki iz vaške kronike Dogodki, ki so vznemirili Pred 655 leti (1348 leta) je bil potres, ki je najbolj prizadel avstrijski Beljak. Osem let prej ga je napovedala zvezda repatica. Epicenter naj bi bil v globini 6,8 kilometra. Bilo je 5.000 mrtvih, uničeni pa so bili tudi številni koroški gradovi. Potres so zaznali tudi v 750 kilometrov oddaljenih krajih - tudi pri nas. Leta 1733 je med silno nevihto strela udarila v cerkveni stolp pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Popravili so ga šele pet let pozneje. Tudi drugod je strela zanetila požare. Zelo sušna so bila leta od 1813 do 1817, saj ni zraslo skoraj nič, zato je bilo hudo pomanjkanje kruha in zaradi lakote je umrlo veliko ljudi. Pozimi 1833'1834 ni bilo ne snega ne dežja in bild je toplo. Na sončnih legah so že januarja (1834.) cvetele marelice in breskve, maja je cvetela trta, junija pa je bilo grozdje že mehko. Vinogradi so dobro obrodili in vino je bilo sladko kot med. močno pa tudi, zato je mnogo ljudi spravilo v rani grob. Leta 1848 pa je toča, debela kot kurja jajca, uničila na Jamni in So-vjaku vse pridelke. V letih 1849-1852 so bile slabe letine. Ljudje so živeli v pomanjkanju. pa vse je bilo drago. V neki viničariji je od gladu umrl učitelj, ki je poučeval na Stari Gori. Huda suša je bila 1854. leta, saj od marca do decembra ni padla' niti kapljica dežja, zato ni bilo ne sena, ne otave in tudi ne zrnja. Kmetje so začeli z jesensko setvijo rži šele decembra, ko je dež vendarle namočil izžgano zemljo Pozimi so ljudje stradali Boljše je bilo spomladi, ko so dozorele, češnje. Dobra vinska letina je bila 1858. leta in vina je bilo toliko, da ga doma niso mogli prodati, zato so ga vozili v Gradec Leta 1909 je bila zgodnja pomlad, žal pa je nenadni mraz uničil cvetoče sadno drevje. Nepričakovano je tudi zapadel sneg in tako tisto leto ni bilo sadja Jože Makoter, Cezanjevci Tišina: topoli in potok Ob potoku Mokoš na Tišini so 1958. leta zasadili topoie in tako oživili območje vasi s tremi mostovi. Letos so topole »pomladili" m tako ostajajo še naprej okras kraja. Kaj pa potok? Žal je zaradi izrednega znižanja podtalnice - presahnil. Morda še to: ko so sadili topole, je bil Jože Poredoš predsednik krajevne skupnosti, zdaj pa je župan občine Tišina. - Foto: F. Kuhar Dvojčice so med nami (7.) Karmen in Silvija iz Kruplivnika Sestra dvojčic: Vedno skupaj držita! Zakoncema Marici, zaposleni v M clubu pri Gradu, in Silvestru Dervariču, zaposlenemu v SCT v Murski Soboti, se je najprej rodila hčerka Tadeja, ki bo v marcu vstopila v osemnajsto leto. Osmega oktobra 1987. leta pa sta po carskem rezu prišli na svet še hčerki dvojčici: najprej Karmen, nato pa še Silvija. Bralci se boste strinjali, da sta si zelo podobni, še posebej takrat (in tudi zdaj), ko sta enako oblečeni, »Do osmega razreda osnovne šole sva vselej nosili enake obleke, pozneje pa ne več toliko, saj nočeva vzbujati pozornosti,« je povedala ena od dvojčic. Nisem si zapomnil, katera, čeprav sta se na začetku kramljanja predstavili. Vmes sta se namreč presedali, pa tudi preobleč sta se šli. tokrat v enaki oblačili. »Kot vsi starši, sva tudi midva s Silvestrom ponosna na hčerke. Starejša, Tadeja, se izobražuje na pedagoški gimnaziji v Mariboru, dvojčici pa obiskujeta drugi letnik gimnazije v Murski Soboti. V osnovni šoli sta bili vseskozi odlični, v prvem letniku gimnazije pa je ena izdelala s prav dobrim, druga pa z dobrim uspehom « Seveda me je zanimalo, kako se razumejo Dervaričeve sestre. Tadeja je povedala: »Zelo sku- paj držita!« Dodala je še, da sta do nje včasih »pokroviteljski«. Sam sem si ustvaril mnenje, da sta zelo mirni, celo malo sramežljivi deklici. To, in še kaj, kar je značilno za dvojčke oziroma dvojčice, je najbrž normalno. Jima pa starejša sestra prav pride, ko Karmen in Silvijo zamika, da bi še oni šli v disko v Fikšince. Tedaj se pridružita Tadeji in njenemu zelo v redu fantu. Starša potem nista v skrbeh, četudi se vrnejo šele tja proti četrti uri zjutraj. Mladi se seveda morajo razvedriti. Čez te- den pa je na prvem mestu učenje. Karmen in Silvija se pridno učita, res pa je, da ne stremita po najvišjih ocenah. Navsezadnje: učna snov je zelo zahtevna in precej naporov je treba, da jo osvojita. To je vzrok, da sta dalj nekoliko na stran branje leposlovja in tudi trač revij Gledata pa tudi že naprej: Karmen bo morda šla na »pedagoško«, Silvija pa bo verjetno študirala angleščino. Iz kuhinje je v sobo, kjer smo se pogovarjali, vstopila babica Gizela: »Še to zapišite: večkrat prine- Varovanci iz doma v Lukavcih Kolikor ljudi, toliko usod Naša Fanika Veseli Jože Čeprav je priklenjen na voziček, je poln življenjskega optimizma Delal je marsikaj. Tudi v I ngolstadtu na Nemškem je bil. Pogreša kozarček vinca, ki ga zaradi bolezni ne sme več zaužiti. Je človek dobrega in odprtega srca in rad pomaga drugim, seveda kolikor lahko glede na svoje telesne zmogljivosti. Dobro se razume z zdravniki in medicinskimi sestrami. Prijateljica Štefka Štefka Fideršek je nekoč živela skoraj človeka nevredno življenje, saj je bila več bita kot sita. Vse, kar je kje zaslužila, je dajala mami. Oče se ga je večkrat napil. Ko je mama umrla, je morala oditi od hiše in nazadnje je pn-stala v domu v Lukavcih, kjer je bila nekaj časa med bolniki. Rodila je sina, ki pa so ji ga vzeli in ga je komajda našla v Mariboru. V Lukavcih ima prijatelja Lada. Skupina za samopomoč Moj pes V domu v Lukavcih imamo skupino za samopomoč, imenovano Moj pes, in dva psa. Prvemu je ime Muri in je pasme labradorec. Drugi pa je psička po imenu Pika. Vsako jutro ju peljem na sprehod, prav tako zvečer, preden dobita hrano. Poleti, ko je bilo zelo vroče, smo jima vodo za pitje zamenjali tudi do desetkrat. Letos smo si člani skupine ogledali razstavo psov v Len -. davi. Večkrat smo obiskali tudi Gajševsko jezero, kjer se je Muri zelo rad okopal. Za oba bomo varovanci doma še naprej skrbeli, Nič nista huda na stanovalce, vse imata zelo rada. Zdaj, ko je mrzlo, hodimo z njima bolj malo ven. - Dušan Oajčman Katere je katera? V beležnico sem si zapisal: na levi je Karmen, na aesni Silvija. Slednja in očka Silvester sta zadnji dan zdaj že prejšnjega leta praznovala godova. - Foto: Š. S. seta drva v kuhinjo, ne da bi jima kdo to ukazal.« Nekdo se je medtem pošalil, da najbrž tudi zato, ker jima babica z veseljem da žepnino. Da je tudi to res, je še sama potrdila: »Moje vnukinje hodijo v šolo v Maribor in Mursko Soboto in potrebujejo denar. Sama pa sem v glavnem doma in ga ne potrebujem veliko.« Oh, ta dobra babica! In seveda tudi mamica in očka, ki se V službah in doma »ženeta«, da bi hčerke pripeljala do kruha. S. Sobočan Tukaj smo, med vami V domu v Lukavcih je veliko ljudi in vsak bi lahko povedal svojo življenjsko zgodbo. Mnoge tudi osebno poznam, zato so se mi »odprli« in tako je nastal ta zapis. Seveda si tudi oni želijo lepe praznike, zdravje in človeško toplino. No, pa jim prisluhnimo! Lado Nedeljkovih Fanika Adlašič je doma iz Ormoža. Bila je že večkrat, kot sama pravi, izgubljena' a seje spet in spet pobrala. Svoje življenjske izkušnje rada s kom podeli in tedaj ji je lažje. Rada bi šla domov, kjer ima stanovanje, a zaenkrat je morda zanjo najbolje, da je še v domu, kajti tam ima tudi svojega prijatelja in oba sta po svoie vendarle srečna, Izvoljenka Darinka Stanko B. je prišel v dom ves zbegan, postopoma pa seje prilagodil nove^ življenju in tudi delu, saj shrbi za čistočo okoli poslopij. Njegovi pnsrčni pnjate so: Martin, Jožko in Vida, ima pa tudi svojo izvoljenko, Tako muje lažje, saj5 ’ starša umrla, ima pa brata in sestro, ki pa ga bolj poredko obiščeta. »NIČ za--■> pravi Stanko, »saj imam ,brate in sestre' tudi v domu. Tudi sam izžareva br stvo, saj vsem rad pomaga. VESTNIK - 8. januar 2004 IZ NAŠIH KRAJEV 13 Obisk pri vas doma Trbučevi: jaslice in vetrni mlin Oče Janez in sin Darko se pozimi ne dolgo Čeprav se je dan že krepko nagnil v večer, sem vseeno prišel k Trbučevim v Grab-since - »prezgodaj«: prav vsi domači so bili zaposleni z delom pri živini. Imajo namreč večjo kmetijo. Pa vendarle: moška sta si utrgala nekaj minut časa in povedala, kaj počneta v dolgih zimskih (nočnih) uricah. Kmetija Janeza in Slaviče Tr-buc, na kateri živijo tudi sin Darilo, njegova Jožica in 82-letni Leopold ter 81-letna Jožefa, prejšnja gospodarja, je ena od naj-večjih in najlepše urejenih v Grabšincih (kraj nedaleč od morda bolj znane Stare Gore). Leži na pobočju (položenem svetu) in marsikomu, ki se tam Potika (kot na primer spodaj Podpisanemu), pogled uide na to gospodarstvo. Poleti tudi za-radi rož, ki cvetijo na balkonu, kakšnem razmerju (kolikokrat bo njun mlin manjši), a na to vprašanje nisem dobil odgovora. Mlina na Stari Gori pač nista šla merit. Njun pa bo visok nekaj več kot 160 centimetrov. Imel bo seveda vetrnice, v njem pa žal ne bo mogoče mleti, am pak ga bosta postavila dvorišču v okras. Vsekakor je to lepše, bolj domače, resnično, kot pa je tam, kjer imajo - pravljične palčke TrbuČeva (oče in sin) torej, potem ko končata večerno delo pri živini, ne odideta le buljit v televizijo, ampak jo kar pogosto mahneta v domačo delavnico in naredita to in ono. Nadaljujeta tradicijo, navade, kakršne so bile nekoč ko so se skoraj na vsaki kmetiji zvečer družili in kaj koristnega počeli, se pogovarjali, kako zapeli in - le zakaj ne bi Vsi, ki smo že vidci velik vetrni mlin na Stari Gori, si bomo lanko ogledali v Gra-bšincih njegovega pomanjšanega dvojnika in komentirali, ali sta si ali si nista podobna. Sečnice si vsak, ki ga to zanima, lahko ogleda jaslice na prostem, kij.hje ob pomoči očeta, ki je izdelal hlevček, '• Darko Trbuc, pri čemer ga je spodbujala tudi partnerica Jožica. Verandi, oknih, dvorišču ■, skra-vse naokoli, zato bi Človek da so »v rožicah« (v poziti ' netn pomenu besede); zdaj, po-zimi (od adventa pa tja do sveč-nice), pa se ljudje ozirajo na borišče, ker so tam osvetljene ^ehke jaslice z značilnimi božičnimi liki. ‘Oče mi je pomagal narediti hlevček dingu pa sem naredil Saj,h< |t povedal Darko, ki je po Poliču kuhar - natakar, a bo 'čitno ostal doma na kmetiji in haprej gospodaril. Našel si je tudi dekle Jožico, ki je gostinska •entnica in je zaposlena kot ku Marica v nekem zasebnem go- 1 v u Ideje, da bi se na domači ^•hetiji ukvarjali s kmečkim tu-r'7«iuin, zaenkrat še niso uresničili Vzrok: treba bi bilo iti v ve-'iko naložbo. Za zdaj pa širijo fioveji hlev. Trbučeve jaslice bodo na og-^d do svečnice v februarju, ^ordj injj,, ze (j0 takrat po-stavi|i n.i dvorišču unit trni ^lin ki nastaja v domači delav-tudi ob mojem ^•’ku ogreta in zaslutil sem govornika pa st a to tudi potr-da bosta tudi tisti večer, P°tem ko bodo končana dela v 11111 njd.ilivs uta s. delum pri S^dnji mlina 'Gtc za kopijo starogorskega ^•lina na veter,« je dejal oče Ja- Sam sem potem vprašal, v Petdeset let lendavskih tabornikov Taborniki roda Vidra iz Lendave so pripravili v soboto v prostorih lendavskega gradu slovesnost z otvoritvijo razstave ob petdesetletnici ustanovitve prve taborniške enote v Lendavi, takrat z imenom Beli rudarji. Slovesnosti so se udeležili člani lendavskih taborniških enot vse od začetka pa do danes in se skupaj spomnili dogodkov, ki so zapisal tudi tega? - kaj domačega popili, še posebej po kolinah Pozanimal sem se, ah imata v delavnici kako družbo. »Ne,« je odvrnil oce Janez, »saj ni ljudi!« Ni me bilo treba prepričevati, da to, kar je povedal, ne bi držalo, ko pa tako dobro vem, kako je danes: v naših krajih je Čedalje manj ljudi. Pa ne le na Štajerskem, kjer že prej niso bile številne družine, ampak tudi v Prekmurju, ki je (zlasti Ravensko in Dolinsko) slovelo po familijah z veliko otroki, zdaj pa imajo (vsa čast redkim izjemam1) le enega ali dva Poslovil sem se od prijaznih Trbučevih v Grabšincih in se zapeljal po cesti navzdol. Bila je sicer nekoliko spolzka, a nisem zdrsnil. Besedilo in foto Š. Sobočan zaznamovali razvoj taborništva v Lendavi. Taborniška enota Beli rudarji je bila ustanovljena leta 1953 in je tako tudi ime simboliziralo razvijajoče se črpanje in predelavo nafte v Lendavi in okolici, v sedemdesetih letih so se na politično pobudo preimenovali v enoto Ljudska pravica, sedaj pa imajo že več kot desetletje bolj politično nevtralno in skladno z naravo ime Vidra Sedanji in nekdanji taborniki so se spomnili anekdot in doživetij v dneh, ki so jih preživeli v naravi ob prasketanju ognja in petju taborniških pesmi. Najbolj priljubljene taborniške pesmi so ob kitari zapeli tudi na tokratni slovesnosti. Na razstavi pa je predstavljenega precej fotografskega in drugega gradiva iz zgodovine taborništva, pri čemer je bilo po besedah sodelujočih taborjenje ob Bukovniškem jezeru najprijetnejše. J. Ga. Ob slovesnosti so lendavski taborniki pri improviziranem tabornem ognju tudi zapeli pesmi, ki jih pojejo na taborih. Občina Radenci Nove cene vrtca Pred koncem letošnjega leta so člani občinskega sveta v Radencih sprejeli sklep o določitvi ekonomske cene programov predšolske vzgoje in plačila vrtcev v Vrtcu Radenci »Radenski mehurčki« z enotama na Kapeli »Grozdek« in Janževem Vrhu »Na hribčku«. Tako je poslej cena dnevnega programa za otroke v oddelkih prvega in drugega starostnega obdobja 72.105 tolarjev, kar predstavlja 4,5-odstotno zvišanje dosedanje cene. S tem je zavrnjen predlog vrtca po 18-odstotni podražitvi. Kot osnova za izračun plačila staršev za vse otroke v vseh omenjenih vrtcih, ki imajo stalno bivališče v radenski občini, je določena cena 66 605 tolarjev mesečno. Razliko do dejanske cene dnevnega programa v višini 5.500 tolarjev bo iz proračuna pokrivala občina Radenci. Ta poleg sprejetih proračunskih sredstev za otroško varstvo zagotavlja tudi denar za pokritje materialnih stroškov, ki niso zajeti v ekonomski ceni programa, in sredstva za nakup didaktične opreme Trenutno imajo v vseh treh enotah tri oddelke prvega starostnega obdobja (26 otrok) in osem oddelkov drugega starostnega obdobja (145 otrok). Sicer pa znašajo skupni stroški živil mesečno za posameznega otroka 9.020 tolarjev (12,5 odstotka). Milan Jerše Zlatoporočenca Bači Elizabeta in Franc Bači iz Žitkovec sta poročena že petdeset let, zato sta pred kratkim praznovala zlato poroko. Obredje bil v zelo slovesnem razpoloženju v dobrovniški cerkvišv. Jakoba, navzoči pa so bili številni družinski člani, sorodniki in znanci ter župan dobrovniške občine. Bačijevima seje narodilo osem otrok: štirje sinovi in štiri hčerke, imata trinajst vnukov in dva pravnuka. Vsi so bili na zlatoporočni slovesnost in pozneje na pogostitvi. Jubilanta sta povedala, da so dosedanja skupna leta hitro minila; da so bili lepi in tudi manj lepi trenutki, hkrati pa poudarila, daje najvažnejše zdravje. - Foto: F. Bobovec Beltinci: srečanje starejših Župnija Beltinci je pripravila v župnijskem domu prvo srečanje občanov občine Beltinci, ki bivajo v pomurskih domovih za ostale. V njih živi devetindvajset ljudi, od tega v Domu Lukavci dvanajst, v Domu starejših v Ljutomeru trije, štirinajst pa jih prebiva v Domu starejših v Rakičanu. Diužabnega srečanja seje udeležilo le 15 varovancev domov iz Rakičana in Lukavec. V cerkvi svetega Ladislava je opravil sveto maso za varovance domov in njihove sorodnike župnik Alojz Benkovič. Srečanja sta se udeležili tudi najstarejši 90-letni Ana Ros in Veronika Rous. Na srečanju so bili cerkveni pevci ter med njimi organist Andrej Maroša, ki letos praznuje 70-letnico življenja. - Foto: J. Ž. PUCONCI - Tudi puconska občina se je vključila v projekt desetih pomurskih občin Živimo zdravo. Vodja projekta je Darinka Crnkovič, nosilec Zavod za zdravstveno varstvo, izvajalci pa zdravniki, medicinske sestre, inženirji agronomije in živilske tehnologije ter strokovni učitelji kuharstva. Do 10. marca, ko načrtujejo zaključek projekta, se je že oziroma se še bo zvrstilo štirinajst delavnic s področij: od zdrave prehrane pa do zgodnjega odkrivanja ■ in preprečevanja obolevnosti. OŠ Puconci dalj časa sodeluje z razvojno agencijo Sinergija. Ta je poskrbela za udeležbo v projektu Razred civilne zaščite OŠStallho-fen v Avstriji. Omenjena sola je bila dober gostitelj požarno-varno-stnih aktivnosti, ki so bile razdeljene na tri točke. Na njih so učenci opravili tri naloge s področja zaščite in reševanja. Puconske učence je zastopala pionirska desetina PGD Bodonci. Po delovni nalogi so obiskali krajevno središče Voitsberg in v gasilskem domu spoznali sistem zaščite in reševanja. Začeto sodelovanje med šolama bodo v naslednjih obdobjih poglobili. (J. Ko.) 14 O TEM IN ONEM 8. januar 2004 - VESTNIK Zakaj pa ne bi imeli tudi oni »zaključka«? Vsi so bili »ta glavni« Prednovoletni -zaključek- mlekarjev iz Vučje vasi. Ker so bili vsi »ta glavni«, so moral' stroške ooravnati sami. Najbolj srečen dan v življenju Deset let je vsak dan zlagal v knjižnici. Prostovoljno in zastonj. Veseli december se je iztekel in s tem so se končali tudi razni »zaključki« v podjetjih ali ustanovah, kjer se je vsaj enkrat jedlo in pilo na stroške »ta glavnih«. Če si kmet oziroma, lepše rečeno, se ukvarjaš s kmetijstvom, skupnega »zaključka« ob iztekajočem se letu m ker si v hlevu pač ti glavni in še mogoče kdo, ki ti pomaga pri vsakdanjem kidanju gnoja iz hleva. Pogovori v skupni zbiralnici mleka v Vučji vasi so se dotaknili tudi omenjenih »zaključkov« po podjetjih Pogovor seje razvnel do točke, ko so »mlekarji« pred zbiralnico soglasno sprejeli sklep, da bodo tudi om imeli »zaključek«. Pogoj je seveda udeležba glavnega molznika pri hiši m njegovega pomočnika, ki nosi mleko v zbiralnico. Zbrali so se v okrepčevalnici pri Darinki, in to vsi, ki so povezani z mlekom. Smeha in veselja ob taki priliki nikoli ne zmanjka. Niso pa se ukvarjali s problematiko kmetijstva v EU, z mlečnimi kvotami, z mikroorganizmi v mleku, davčno reformo... Veseljačenje je prekinila pozna ura, kajti zjutraj nekaj minut po peti uri morajo zabrneti molzni stroji po hlevih in treba je spraviti okrog 1.000 litrov jutranjega mleka v zbiralnico Kljub ponočevanju naslednji dan ob 7. uri zjutraj nobeden od 13 mlekarjev, kar jih je še ostalo, ni zamudil pobiranja mleka. Mogoče je vzrok v jutranji kavi, ki jih je pričakala pred zbiralnico. Še preden so odšli z »zaključka«, so za postrežbo z jutranjo kavico pred mlekarno določili najbližjo sosedo, ki ima vse leto privilegij - z »mlečnimi kantami« ji m treba prečkati regionalne ceste, polne tovornjakov. Tudi ob pitju jutranje kavice pred mlekarno so sprejeli nov sklep: Naslednje leto bo spet »zaključek«, če pa bo do decembra predaleč, bodo v poletnih mesecih organizirali »polletni zaključek«, ki ga nima še nobeno podjetje J. G., M. R. »Ko sem takrat izvedel, da bom v Pokrajinski in študijski knjižnici v M. Soboti dobil službo za eno. leto, je bil to moj najsrečnejši dan v življenju,« pove Dušan Cigiit in se ozre skozi okno. Star je 27 let in že deset let vsak dan hodi v knjižnico. Sortirat in zlagat knjige. Eno leto je za to dobival plačo, devet let pa zlaga knjige prostovoljno in zastonj. Ker ga to veseli in je to njegovo življenje. Pa ne obupa, da se nekoč ne bi spet ponovil »srečen dan«. Glede knjižnice nikoli. Že kot otrok je bil vsak teden v knjižnici. Knjige in zgodbe v njih so mu razkrivale nov svet. Po končanem 7. razredu so ga vprašali, ali bi jim med počitnicami pomagal zlagati knjige. »Vesel sem bil, da so me povabili « V začetku so mu pomagali, potem pa je delo opravljal sam. Iz dneva v dan, iz leta v leto je bolje obvladal svoje delo. »Ko smo bili še v starih prostorih, sem vedel za čisto vsako knjigo, kje je njeno mesto Po avtorju ali po naslovu in po vsebini. V novi se moram še malo navaditi,« razloži. Čeprav natančno ve, kje so matematične knjige, mu je matematika vse življenje delala težave. Ker je tudi invalid in na levo oko nič ne vidi, se je po končani osnovni šoli odločil za poklic kuharskega pomočnika, pa službe ni dobil. Tako mu je ostala edino knjižnica. Ob 8. uri zjutraj je bil že tam in ostal do 18. ure in še Čez, da so Dušan v knjižnici zlaga knjige in je vedno pripravljen pomagati m svetovati ljudem pri iskanju knjig. Vsi, ki hodijo v knjižnico, ga poznajo. »Če me kdo vpraša, pomagam, vsiljujem se pa ne. Mnoge že tako dobro poznam, da vem, kakšne knjige si želijo. Včasih koga komaj čakam, da mu lahko povem za kakšno dobro knjigo.« Je nepogrešljiv m vesten delavec, ki svoje delo devet od desetih let opravlja zastonj. A z veseljem, velikim veseljem. Foto: A. N. R. R. vse knjige prišle na svoja mesta. Pet let je prostovoljno opravljal deseturno delo v knjižnici. »Kaj pa bi drugega, ko pa me je to delo veselilo.« Ni knjige, ki je Dušan, danes 27-letnik, ne bi imel vsaj enkrat v roki. Oktobra 99- je izvedel, da ga bodo za eno leto redno vzeli v službo. »To je bil najbolj srečen dan v mojem življenju,« pove, oči se mu zaiskrijo in zarosijo. Tudi meni se Pogleda skozi okno Tiho je. Tudi jaz sem tiho. Nikogar ne poznam, ki bi mi s takim žarom povedal, da je dobil službo. Iti to za eno leto Nadaljuje: »To je bilo leto, ko so prihajale nove knjige, uvajali smo računalnike in računalniško obdelavo knjig in dela je bilo veliko.« Potem je prišel na Zavod za zaposlovanje. »Za knjižnico nimam izobrazbe, kot kuharski mojster ne dobim službe, po leg tega pa imam še status invalidne osebe.« Maja 2001 je začel delati v Ozari, ko se je vračal domov, pa se je vsak dan ustavil še v knjižnici, da bi zlagal knjige. In kaj rad prebere? »Vse, od romanov, zgodovine, znanstvene fantastike . V zadnjem času mi je ostala najbolj v spominu knjiga Gospodar prstanov, najmanj trikrat sem jo že prebral, Stoparski vodnik po galaksiji pa je tako zakon. Najmanj osemkrat sem jo prebral in še danes jo rad vzamem v roke, čeprav jo znam že na pamet.« »To rad delam, kaj pa naj bi drugega delal? Zadovoljen sem, da lahko pridem vsak dan v knjižnico. Če ne bi imel volje, ne bi mogel leta in leta prihajati sem “ 'Upal je, da bo dobil službo, ko so v knjižnici zaposlovali javne delavce, pa ga niso mogli vzeti. Zaradi izobrazbe. Žalostni so bili vsi v .knjižnici. Pogled spet umakne skozi okno in pravi. »Obupal pa nisem Vseeno vsak dan pridem v knjižnico.« Kot hodi deset let. Med prvimi je tam in med zadnjimi gre. In to zastonj, devet od desetih let. Z veseljem, velikim veseljem. Ker knjige in knjižnica so njegovo veselje in življenje Tako kot je zanj nepogrešljiva knjižnica, tako nepogrešljiv je Dušan za tiste, ki hodijo v knjižnico in tudi sodelavce. Zelo priden in vesten delavec je, ki se odlično razume na knjižnično delo, pravijo. »Iščemo način, da bi kot invalid dobil službo pri nas,« je povedala direktorica knjižnice. Pravijo, da bo kmalu. In potem bo to spet njegov najsrečnejši dan v življenju. A. Nana Rltuper Rodež t 3 J Nakupovalno središče Maribor doživetje nakupov idle Razprodaje tekstila in obutve v E ur oparku trajajo od 12. januarja do 2. februarja 2004. Skoda bi jih bilo zamuditi, saj bodo cene padle tudi do 50 odstotkov. VESTNIK-8. januar 2004________________________ KRONIKA Podana kazenska ovadba zoper maserja Term 3000 Kriminalisti Urada kriminalistične policije PU Murska Sobota so 11. decembra 2003 podali kazensko ovadbo zoper G. B., ki je bil zaposlen kot maser v naravnem parku Terme 3000. Proti njemu je bila vložena kazenska ovadba zaradi stori-kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlora-položaja po drugem odstavku 184. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije, ki pravi; »Učitelj, vzgojitelj, skrbnik, posvojitelj, roditelj ali d'ruga oseba, ki z zlorabo svojega položaja spolno ob-Cu)e ali stori kakšno drugo spolno dejanje z osebo, staro nad štirinajst let, ki mu je zau-Pana v učenje, vzgojo, varstvo m oskrbo, se kaznuje z zapo-r°m od šestih mesecev do pe-Oh let.« Terme 3000 so prekinile elovno razmerje z G. B., ki ^1 bi med masažo večkrat na-^egoval stranke, vodilni v fetmah pa naj bi vedeli za tako početje, vendar niso takoj “klepali. A. B. Vodilnim v Termah 3000 naj bi novica, da nekdo v podjetju na svojo roko prodaja vstopnice za kopanje, prišla na uho na božični zabavi, kjer se je izreklo marsikaj tudi zelo obtožujočega o nekaterih zaposlenih. Kmalu potem je uprava dobila še anonimno pismo. Avtor je v njem opozoril na preprodajanje kopaliških vstopnic in na vpletenost nekaterih zaposlenih v ta posel. V podjetju so sprožili interno preiskavo, konec decembra pa je sledila prijava na Policijsko postajo Murska Sobota. V medije je prišlo ime Bostjan Serec. »Ne bi se rad izpostavljal, saj proti meni poteka v medijih prava vojna. Napisanega in povedanega o meni je bilo že veliko Z odvetnikom Dejanom Ritupcr-jem bova pridobila dokaze in takrat se bova obrnila na medije. Pričakujem, da bo to v 10 do 14 dneh Za zdaj lahko le povem, da je imelo stik z dobavnicami kopaliških vstopnic več ljudi in ne samo jaz, kot to prikazujejo,« nam je na vprašanje, kako komentira celotno zadevo, po telefonu povedal Boštjan Serec. »S termami sem zrasel, rad sem delal v njih. Sam sebi sem kupoval ‘karte’ za kopanje. Ne vem, s Čim sem si to zaslužil,« je še dodal. Serec je bil od leta 2001 odgo voren za prodajo kopaliških vstopnic in namestnik vodje enote Kopališče v naravnem parku Terme 3000. Proti njemu so takoj iz- Kako se bo razpletla zgodba o preprodajanju kopaliških vstopnic Term 3000 Čez 14 dni novi dokazi? rekli suspenz in sprožili postopek za prekinitev pogodbe o zaposlitvi. V medije so prišle različne številke o preprodanih vstopnicah in zaslužku tistih, ki so se s tem »ukvarjali«. Tudi o številu vpletenih se je ha veliko ugibalo in tudi o načinih, na katere so preprodajali vstopnice, med drugim v različnih gostinskih lokalih v Pomurju in tudi po Sloveniji ter menda celo v tujini. Kopališke vstopnice naj bi preprodajali tudi po podjetjih. Tako naj bi zaslužili s prodajo 26.000 vstopnic 50 milijonov tolarjev. Kriminalisti Policijske uprave Murska Sobota so takoj po prijavi začeli zbirati obvestila in raziskovati okoliščine dogodka, več pa bo jasno po koncu preiskave. Vse skupaj bi lahko trajalo glede na razsežnosti celotnega dogodka in vse vpletene zelo dolgo Policija pa bo rezultate preiskave o tem, kdo je bil pri vsem tem udeležen, koliko vstopnic je bilo dejansko preprodanih in za koliko so bile Terme 3000 oškodovane, predstavila javnosti. Terme 3000 so kopališke vstopnice tiskale v podjetju Euro-trade print iz Murske Sobote. Prav z dobavnicami pri prevzemu vstopnic pa naj bi prihajalo do različnih malverzacij Tako naj ne bi bilo nobenega preverjanja, koliko vstopnic je bilo naročenih in koliko dejansko natiskanih, prevzemale pa naj bi se tudi mimo dogovora. Terme 3000 in tiskarna Eurotrade sta namreč imeli pogodbo, po kateri se je predaja natiskanih vstopnic z dobavnicami vred morala opraviti pri glavni blagajni term. Poraja se tudi vprašanje, kak-' šen je bil ali je sploh nadzor nad prodajo vstopnic znotraj Term 3000. Kdo vse je v to vpleten, bo jasno šele po preiskavi kriminalistov in vloženih ovadbah na tožilstvo. Mogoče pa bodo k temu pripomogli tudi dokazi Serca in njegovega odvetnika, s katerimi naj bi kmalu seznanila javnost A. B. Kako so »silvestrovali« na PU MS Operativno-komumkacijski center je sprejel 31.12.2003 102 telefonska klica. 12 klicev je bilo t. i operativnih (posredovanje policistov), 90 pa neoperativnih. Na podlagi operativnih klicev so policisti posredovali v prometni nesreči z materialno škodo, požaru pred stavbo LB v Radencih, zastrupitvi z alkoholom, pri poškodovanju tuje stvari (razbito steklo na cvedičami na soboški tržnici) ter pri 8 kršitvah javnega reda in miru (4-knt v zasebnih prostorih in 4-krat na javnih krajih). 10 klicev je bilo povezanih z uporabo pirotehnike, vendar so policisti posredovali le v 3 primerih. Drugi klici niso zahtevali policijskega posredovanja f A. B. Zgodilo se je... Med 29- decembrom in 5- januarjem se je zgodilo na pomurskih cestah 27 prometnih nesreč, v katerih se je 5 oseb lažje telesno poškodovalo, pri ostalih nesrečah pa je nastala le materialna škoda. Policisti Policijske uprave Murska Sobota so 44-krat posredovali zaradi kršitev javnega reda in miru od tega 21-krat na javnih krajih in 23-krat v zasebnih prostorih. Kaznivih dejanj je bilo 27, med njimi 12 tatvin, 7 vlomov, 7 poškodovanj tuje stvari in kaznivo dejanje ogrožanje varnosti. Na mejnih prehodih so zavrnili 30 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. Povzročitelj nesreče pobegnil Prometna nesreča s pobegom povzročitelja nesreče se je zgodila v ponedeljek, 29- decembra, na cesti med Ljutomerom in Kamen-ščakom Vozniku osebnega avtomobila je po njegovi strani vozišča nasproti pripeljal drug voznik osebnega avtomobila Pm voznik se je trčenju izognil tako, da je zapeljal na bankino, od koder je njegovo vozilo potegnilo v jarek. Pri tem se je lažje telesno poškodoval, nastalo pa je za 300.000 tolarjev Škode. Povzročitelj nesreče je s kraja odpeljal in ga policisti še iščejo. Neprevidna voznica Voznica osebnega avtomobila ni upoštevala prometnega znaka v križišču Gregorčičeve ulice in Ulice Staneta Rozmana v Murski Soboti. Zapeljala je v križišče in trčila v osebni avtomobil, pri tem je voznica slednjega utrpela lahko telesno poškodbo. Materialne škode je za dva milijona tolarjev. Avto zgorel, dve osebi lažje poškodovani V sredo, na Silvestrovo, 31- decembra ob 15.27 uri je voznica osebnega avtomobila na Cankarjevi ulici v Murski Soboti zaradi neprilagojene hitrosti trčila v osebni avtomobil, ki je zavijal v levo, nato pa jo je odbilo še v nasproti vozeče vozilo Vozilo povzročiteljice nesreče je zagorelo, požar so pogasili gasilci PGD Murska Sobota. Dve osebi sta se lažje telesno poškodovali, materialne škode pa je za milijon tolarjev Požari v Gornjih Petrovcih, na Vaneči in Brezovici V petek, 2. januarja ob 19. uri je prišlo v Gornjih Petrovcih do požara na manjši priročni uti, v kateri je imel lastnik peč za dimljenje mesa. Ko je kuril v peči, se je ogenj razširil na gospodarsko poslopje. Ogenj, ki je uničil gospodarsko poslopje in v njem shranjeno različno orodje, sode in dimljeno meso, so pogasili gasilci iz Petrovec. Nastalo je za 200.000 tolarjev materialne škode. Na Vaneči je v nedeljo, 4. januarja zagorelo gospodarsko poslopje in nato še ostrešje stanovanjske hiše. UiAčeni so bili ostrešje gospo darskega poslopja, traktor ter nekaj sena m slame. Požar so pogasili gasilci prostovoljnih gasilskih društev Bodonci, Moščanci, Puconci, Šalamenci in Vaneča. Nastalo je za dva milijona tolarjev škode. Istega dne je prišlo zaradi dotrajanosti dimnika do požara na stanovanjski hiši v Brezovici. Požar so uspešno pogasili domači gasilci. A. B. Milica Makoter doma Milica Makoter je bila uradno izpuščena iz psihiatrične bolnišnice Ormož 31. dc; rembrn 2003. Doma naj bi bila že v času božično-novo-k inih praznikov pa tudi kon-Cc tednov med zdravljenjem r*aj bi imela proste. Pomagala naj bi tudi že pri delih v domačem podjetju. Tako ni več ovir, da se glavna ■'hravnava proti Milici Makoter "e hi nadaljevala, razen če njeni odvetniki ne bodo našli novih razlogov u preložitev obravnave. Makoterjeva 19- avgusta 2003 lu prišla na sodišče, kjer bi se igralo nadaljevati sojenje. Ob-" Janca jo bremeni naročila urno-ra 'oprogj prleškega podjetnika Janka Makoterja, ki je bil umor-iC11 26. septembra 1999 v dru-Z1nski hiši na Cvenu. Poleg tega "al ht Makoterjeva naročila bom-bni m p,id nj ljutomersko poli-1 >Blto postajo in raketni napad lu biso njenega takratnega ko-mandirja m Jankovega brata J^a M*kutcr|a oboje se je Ugodilo 7. novembra 2000. Naročila naj tu ji,! j tudi umor mlaj-^ga sina Tomija Makoterja, ki pa ni hji uvrši n Obtoženka je za ’•nenjenadi unja žr bila obsu Jena na 30 let zapora, a je vrhov-nKo uar Mjjcm 4 2, Be-'Jtovci • UuiA n roli 0:6 6 6 0 0 35:11 18 ^k'n’toll 6 * ' zelot k Sam ” Sadi & »Unior ' bar 6 6 6 6 6 6 6 6 6 4 3 3 2 2 2 2 2 1 1 0 2 3 1 2 2 1 1 1 2 0 1 0 0 2 2 2 3 3 3 3 5 5 45:11 14 23:1912 21:12 10 14:15 22:27 22:18 19:22 16:19 14:21 11:37 10:40 8 8 7 7 7 5 3 1 M. j. Športno društvo Grad je pripravilo 6. tradicionalni božično-novoletni turnir v malem nogometu, na katerem je nastopilo 33 ekip. Turnir si je ogledalo v dveh dneh v telovadnici graške osnov- ne šole okrog 500 gledalcev. Vrstni red najboljših: 1 Vietnam (Vanča vas), 2. Aqua bar (Murska Sobota); medsebojni dvoboj v finalu se je končal z 1: 1, po 7-metrovkah pa s 4 : 3, 3 Spaček bar, 4. Grill net (oba MS); izid tekme za 3 mesto je bil 4:0. Najboljši igralec turnirja je bil Kristjan Cener - Bisa (Vietnam), najboljši vratar Jože Špilak (Aqua bar), strelec pa Franc Krančič (Spaček bar). T.G. Namiznoteniški komentar Lendavčani brez konkurence Obe prekmurski ekipi v drugi slovenski namiznoteniški ligi za člane sta bila v jesenskem delu izredno uspešni. Lendavčani, ki so sc v tej sezoni močno okrepili, so že po prvem delu dokazali, da so njihova pričakovanja za uvrstitev v prvo ligo povsem realna. V svojih vrstah imajo dva odlična prvoligaška igralca, državnega reprezentanta Saša Ignjatoviča in Zvonka Plohla, na tretji mizi pa tudi najmočnejšega igralca Marka Zafošnika Igralci so dosegli naslednje rezultate: Ignjatovič 22; 0, s čimer je najuspešnejši v ligi, Plohl 17 : 1 in je tretji najuspešnejši v ligi, edini poraz pa je doživel v igri z mladim Sobočanom Roudijem, Zafošnik 11 : 3 in je šesti v ligi ter Rosič 0:4 in dvojica Ignjatovič - Plohl 4:0. Druga ekipa Moravskih Toplic Sobote je bila najmlajša v ligi in je z osvojenim četrtim mestom prijetno presenetila Odlično sta zlasti igrala kadetska reprezentanta Tim Fridrih in Tomaž Roudi Sicer pa je iztržek teh igralcev naslednji: Fridrih 19:3 in je peti najuspešnejši v ligi, Roudi 13:5 in je deveti, T. Ropoša 7 :14 ter dvojici Roudi - Fridrih 3 : 3 in Ropoša -Fridrih 1:0. Lendava 9 9 Melamin 9 6 Gorica 9 4 Sobota II 9 6 Edigs 9 5 Ilirija 9 4 Logatec 9 2 Škofja Loka 9 9 Radlje 9 0 Škofije 9 0 0 0 54:9 18 1 2 48.23 15 4 1 46:,38 12 0 3 43:25 12 1 3 38:32 11 1 5 37:39 9 2 5 31:45 6 1 6 31:47 4 2 7 21:52 2 1 8 14:53 1 Ljutomerčani na pragu druge lige V tretji ligi so si Ljutomerčani priborili že pet točk prednosti in jih skoraj že lahko uvrščamo med nove drugoligaše. V svojih vrstah imajo prva dva najuspešnejša igralca v ligi, Mirana Solarja in Pav-leka Puhana, ki lahko z uspehom igrata tudi v drugoligaški konkurenci Njihovi rezultati so naslednji: Solar 19 : 0, Puhan 17:1, Tkalec 6:2, Tratnjek 3:3 in dvojica Solar-Puhan 3:2. Druga ekipa Kerne je pristala p »v tako pri vrhu, saj je zasedla drugo mesto. Ob izkušenih Smodišu in Giderju se je vidno uveljavil kadet Dominik Škraban. Dosegli so naslednje rezultate: Smodiš 12 : 3 in je četrti v ligi, Gider 12: 4 in je peti, Škraban 8:3 in je sedmi, Gorčan 6:8 ter dvojici Smodiš - Gorčan 3:0 in Smodiš - Škraban 0: 1. Kap. Broker 8 Kerna II 8 Vegrad II 8 Rakek 8 Muta 8 Ptuj II 8 Merkur 8 Kajuh 8 Maribor II 8 8 0 0 48:10 16 5 1 2 41:20 11 4 2 2 39:28 10 4 1 3 33:29 9 4 1 3 33:30 9 4 1 3 34:33 9 2 2 4 25:34 6 1 0 7 15:44 2 0 0 8 8:48 0 Na prvem odprtem turnirju severovzhodne regije za najmlajše kadete, ki je bil v Radljah, je zmagal igralec Kerne Puconci Ervin Železen, Sobocanka Uia Vukan pa je bila šesta. Na Muri so bile uspešne kadetske priprave, ki so se jih udeležili igralci in igralke iz šestih klubov. Od pomurskih klubov so sodelovali igralci Kerne in Žogice. Na preglednem turnirju je Pucon-čan Škraban zasedel tretje mesto. M. U. Strelstvo Čopek in Miholič med zmagovalci V madžarskem Zalaegerszegu so pripravili božično-novoletni turnir, na katerem je sodelovalo 69 strelcev iz Slovenije in Madžarske. Rezultati - pištola velikega kalibra: 1. Miran Mihalič (CO- AL Petišovci) 186 krogov, 2. Sas (Pecs) 3- Nemeth (Zaleegerszeg), oba po 181 MK pištola: 1. Bo-gnar 191,2. Nemeth (oba Zaleegerszeg) 185, 3 Miran Miholič (COAL) 185. Zračna pištola, moški: 1 Milan Cofek (COAL) 189, 2. Marton (PLE) 188, 3-Aleksander Ciglarič (COAL) 187. Pri ženskah je bila Marjana Rous (Jezero Dobrovnik) četrta s 109 krogi, zmagala pa je Ane-Jouo (PLE), 158 F.B. Šport od tod in tam Mali nogomet - Na mednarodnem turnirju za memorial Danila Gostenčnika v Dravogradu so sodelovali tudi mladi nogometaši do 14 let iz Lendave in Murske Sobote. Igralci Nafte so zasedli 5. do 8 mesto, Sobočani pa 9 do 12. mesto med 20 ekipami. (F. B.) Namizni tenis - Na medobčinskem prvenstvu Ljutomera je končan prvi del v drugi ligi. Izida zadnjega kroga: Ljutomer III -Cven IV 2 : 6, Bar Milena - Breza bar 6 : 0. Prvi je Cven IV s 6 točkami. V 1. krogu veteranske lige pa so igrali: Branoslavci - Breza bar 5 : 5, Krovstvo Rakuša - Branoslavci 6:3. Breza bar - Krovstvo Rakuša 5 : 5- Vodi Krovstvo Rakuša s 3 točkami. (N. Š.) Tenis-5.kolol.PŠZTL13M - Forming 2:1, Fein - Top spin 3 : 0. Vodi Fein z 12 točkami pred 13 M 9 in Formingom 7. V rdeči skupini 2 PŠZTL je prvi Mir, 15, pred TK Ljutomer, 13, in Rebelom, 12, v modri skupini pa Geotim, 15, pred Electrum, 11, in Zavarovalnico Triglav, 10. (M. J.) Mali nogomet Sloboda - ODNT Lendava 2:4 Neposredno pred finalnim srečanjem za mlajše starostne kategorije na zimskem odprtem prvenstvu Varaždina sta se v revialnem srečanju pomerili nogometni moštvi veteranov Slobode Varaždin in trenerjev Območnega društva nogometnih trenerjev Lendava. Po izredno zanimivem srečanju so Lendavčani uspeli ugnati izjemno požrtvovalne gostitelje. Ob polčasu je bilo 3:1. Strelci zadetkov so bili Pal, Kohek 2 in Prendl Srečanje si je ogledalo več kot 400 gledalcev. Lendavčani so nastopili v naslednji postavi: Magdič, Kohek, Mujdrica, Kovač, Gerenčer, Prendl, Kustec, Pal, Zver, Lutar, Ferletič, Levačič in trener Milivoj Matičič. Povratno srečanje bo spomladi v Lendavi. F. H. Strelstvo Kovač in Črepnjak zmagala v Oseku Strelska družina Osek v Slovenskih goricah je pripravila tradicionalno novoletno tekmovanje v streljanju s standardno zračno puško ter streljanju na leteče cilje - trapu za pokal SD Osek. Na zanimivem tekmovanju, ki je potekalo v obeh disciplinah ekipno in posamično, je nastopilo več kot 100 strelcev s širšega območja severovzhodne Slovenije. Oba posamična naslova sta odšla na radgonsko območje, saj je med »trapisti« slavil Marjan Kovač z Apaškega polja, v streljanju z zračno puško pa je slavil Rok Črepnjak iz Gornje Radgone. Končni vrstni red - leteči cilji (trap) posamično: 1. Marjan Kovač (SD Velka), 2. Mišo Radenkovič, 3 Andreas Kovačič (oba LD Svečina) itd.; ekipno: 1. SD Velka (Franc Horvat, Jože Nekrep, Mirko Vajnhandl, Mirko Simič, Marjan Kovač), 2. SD Kungota, 3 SD Mala Nedelja itd Končni vrstni red - zračna puška, posamično: 1. Rok Črepnjak (SD Arcont Radgona), 2. Anton Kocbek (SD Janka Jurkoviča, Sveti Jurij ob Ščavnici), 3. Robert Kous (Gederovci) itd.; ekipno. 1 SD Jezero Dobrovnik, 2. SD Janka Jurkoviča (Sveti Jurij ob Ščavnici), 3. SD Arcont Radgona - pionirji itd. O. B. Novoletni spust po reki Muri Prvi dan letošnjega januarja ob 13. uri je organiziral Kajak kanu in rafting klub Petanjci 10. jubilejni novoletni spust po reki Muri. Na okrog 5 kilometrov dolgi progi od mostu v Petanjcih do brada pri Krogu je nastopilo osem članov kluba. M. J., foto: N. J. 8. januar 2004- VESTNIK 18 Veliko želja Bilo je zelo lepo jutro, ko so se na dvorišču pred šolo zbirali otroci. Vsi so se pogovarjali, kaj si želijo za božič. Bil je namreč zelo pomemben mesec za otroke. Decembra so se vsi veselili, samo še sneg so čakali, Nato pa je zazvonilo in vsi so zdirjali v razrede. Celo Matej je s svojo druščino razpravljal o Božiču. Učiteljica jim je dala naloga, da naj napišejo, kaj si želijo od pravljičnega decembra. Želje so takoj letale po razredu. Učiteljica je dala besedo Mateju. Matej je imel zelo veliko želja, ena od teh je bil sneg. Matej je hotel sneg, nato pa mu je učiteljica postavila vprašanje, kaj pa tisti otroci, ki nimajo primernih čevljev za zimo, oblačil in zlasti hrane. Ma-tejuje bilo vseeno za druge. On je bil srečen, ker je dobil vse, kar je hotel, in se ni oziral na nekatere učence v svojem raz redu. Zazvonilo je in vsi so stekli v naslednji razred. Še vedno je zunaj lepo sijalo sonce. Nato se akciji. Ana Ralovič, 7. a, OŠ I M. Sobota je Matej zamislil, nekaj Časa je mislil in dojel, kaj pa, če bi se njemu uresničila ta želja, kije želja vseh, in tudi tistim, ki nimajo kaj za pod zob in umirajo. Po pouku je stekel domov in povedal zamisel mami in očetu. Po pošti so dobili voščilnice in položnice za prispevke za revne. Odločili so se, da se bodo pridružili humanitarni akciji, saj je bila to Matejeva želja. Tudi premajhne Matejeve stvari so odnesli Roečemu križu. Začeli so skupaj okraševati jelko. Matej je legel k počitku in si mislil, da so mogoče nekomu rešili življenje. Pod jelko je oddal svojo kuverto z željami. Zjutraj, ko je vstal, je videl veliko presenečenj in daril. Tudi zunaj je začel padati sneg. Za to leto so se mu vse želje uresničile in tudi tistim obolelim otrokom v Afriki. Tako so se odločili, da bodo vsako leto sodelovali v MULARIJA Novoletne želje potujejo Ko nam je učiteljica na začetku povedala, da bomo pisali spis, se mi še sanjalo ni, kaj naj napišem. Bom pa začela kar tako. Leto je že naokoli, Miklavž je spet obhodil hiše, otroci pa že nestrpno pričakujejo Božičkova darila. Tu in tam so se z neba že zavrtele drobne snežinke. Ko sem bila majhna, sva z mojim bratom vsako leto z veliko vnemo pričakovala darila. Zdaj, ko sem velika, pa bi si najraje zaželela miru na svetu, čeprav vem, da to ni mogoče. Zakaj se narodi preprosto ne bi mogli razumeti? Vse te vojne, ki so bile in jih bo še več, so zahtevale duše, milijone nedolžnih življenj, predvsem pa otrok, ki se sploh še niso zavedali smisla življenja in sojih kar V Brezovici, majhni vasi v veiikopolanski občini, tako rekoč vsi poznajo šolarja Denisa Raja, ki dokaj dobro igra na harmoniko in nastopa na javnih prireditvah. Tudi ritmična skupina Lisičke, kije tokrat dala prednost Dejanu, zna navdušiti gledalce. Foto: J. G. tako, iz same krvoločnosti, odpeljali v taborišča. Nekaj pa zagotovo vem. Ti ljudje nam ne smejo biti za vzor, ker če bi nam bili, na svetu ne bi bilo več dobrih ljudi. A zaenkrat obstajajo, kajti kdo bi pomagal vsem ubogim otrokom iz Afrike in Azije? Vsako leto se zato organizirajo vse humanitarne akcije in zbiranje raznih stvari, kot so stare obleke. Prodajali smo tudi kapljice vode in voščilnice. Toda tudi mi, najstniki, škodujemo sami sebi s kupovanjem teh pirotehničnih izdelkov, ki nas z eno samcato napako zaznamujejo za vse življenje. Zato, bodimo pazljivejši in pomagajmo drug drpgemu. Sama pa tudi nisem ne vem kaka materialistka, zato bom za božič in novo leto zadovoljna Dejan in Lisičke tudi s tem, da me bodo obdarjali moji najdražji in bom tudi srečna. Božič in novo leto sta namreč čas obdarovanja, mislim, da tudi najlepši čas za ot-roke, ki dobrjo na kupe daril. Jaz sama več ne verjamem v te ču-dežrfe starčke z belo brado, a vem, da če bom imela otroke, jih bom vlila to verovanje, ker mislim, da je to nekaj čudovitega. To se vidi predvsem pri mojemu bratcu Janu, ki ve, da te zgodbice niso resnične, pa vseeno še hoče verjeti. No, pa smo na koncu. Mislim, da sem na list izlila vse, kar sem hotela povedati. Zdaj pa vsem želim, da se vam v prihodnjem letu uresničijo vse, tudi tiste najbolj skrite želje in uživajte v življenju! Iva Jenny Roš, 7. d, OŠ I M. Sobota Drobna snežinka, ki pada... Ko ob večerih slonim ob oknu, gledam božične lučke, ki se svetlikajo na hišah, ob cesti... Takrat se spomnim vseh stvari, ki mi Čez dan ne pridejo na misel. Spomnim se lepih dni, ki sem jih preživela, ter ubogih ljudi, ki nimajo take sreče v življenju, kot jo imam jaz. Takrat se malce razžalostim in si želim, da bi tudi oni veselo in na lepšem preživeli božič in novo leto. Naenkrat ml nekaj prekine moje misli.To je čisto majhna drobna snežinka. Na obraz mi je narisala nasmeh. Čisto v sebi sem čutila, da se mi bo želja uresničila. Če ne povsem, pa vsaj delno. Začel Je padati sneg. Vedno bolj in bolj. Prešinila meje misel, da bi stopila na hišni prag in začutila bele snežinke, ki sem jih že malo pogrešala. Med igranjem s snežinkami sem si zaželela: »Dragi Božiček! Ni mi treba daril in nepotrebnih sladkarij. Želim si le, da prineseš v srca vseh ljudi mir in srečo. Pričaraj jim nasmeh na ustnice. Meni pa le polno ljubezni vseh ljudi, ki jih poznam, in tistih, ki jih bom nekoč še spoznala.« To je moja edina želja, ki si jo v srcu res zelo želim, in upam, resnično upam, da se mi bo uresničila. Sanja Kropeč, 7. a, Osnovna šola । Murska Sobota Babice in dedki so bili srečni Po srečanju so nam povedali: - Pripravili ste nam lep program. - Lepa je šola in vaša učilnica. - Presenetili ste nas z darilom (s škatlico, ki smo jo sami izdelali). - Veseli smo takšnega druženja, še posebej zdaj v prazničnih dneh. - Hvala za ta lepi dan. Učenci 4. a, OŠ Bakovci Stopili smo na napačni vlak Nekega dne smo jaz, mamica in brat zgodaj vstali in se z avtom odpeljali v Mursko Soboto na železniško postajo. Kupili smo'.vozovnice za vlak proti Ptuju. Čakali smo na peronu. Pripeljal je vlak z rdečimi vagoni iz smeri Ptuja in ustavil. Vstopili smo in se usedli. Mimo je pripeljal sivo-zeleni vlak iz smeri Puconec, ustavil in odpeljal naprej. Tudi naš vlak seje začel premikati. Brat je vprašal, zakaj se peljemo proti Madžar ski. Mamica mu je razložila, da nas bodo preusmerili na druge tirnice. Naš pogovor je slišal možak, kije sedel nasproti nas. Vprašal nas je, ali se hočemo peljati v Maribor. Rekli smo mu, da gremo na Ptuj. Razložil nam je, da smo na napačnem vlaku, ki pelje do Hodoša. Takoj je šel k strojevodju in ta je brž ustavil vlak. Bili smo tik pred zapornicami v Lendavski ulici. Zapornice so bile zaprte in nastajale so. kolone avtomobilov. Strojevodja je odprl vrata in stopil z vlaka. Ker so bile stopnice visoko nad tirnicami, nas je dvignil z vlaka. Ni bil jezen, ampak zelo prija- zen. Svetoval nam je, naj gremo po tlakovani potki ob železniški progi nazaj na železniško postajo. Ljudje so strmeli v nas, nam pa je bilo zelo nerodno. Z železniške postaje smo se z avtom odpeljali na avtobusno postajo in se z avtobusom odpeljali v Maribor. Očku smo sporočili, naj nas ne čaka na železniški postaji na Ptuju, temveč na avtobusni postaji v Mariboru. Ta dan mi bo gotovo ostal za vedno v spominu. Doris Letina, 5. razred, OŠ Fokovci OŠ Bogojina in KUD Jožefa Košiča Bogojina sta v decembru, mesecu odprtih vrat na OŠ Bogojina, pripravila božič-no-novoletno voščilnico, na kateri so se predstavili otroški in mladinski pevski zbor OŠ Bogojina, literarni krožek OŠ Bogojina in učenci, ki obiskujejo glasbeno šolo. Prireditev je bila v kulturni dvorani v Bogojini. Literarni krožek OŠ Bogojina Stavešinski Vrh nekoč in danes Živim na Stavešinskem Vrhu. V preteklosti so se ljudje največ ukvarjali s kmetijstvom. Imeli so tudi veliko časa za razne šege in navade. Zbirali so se ob ličkanju koruze, luščenju bučnega semena, *cajzanju« perja, ki so ga uporabljali za vzglavnike, in ob drugih priložnostih. Ko je bila v vasi poroka, so imeli »šranganje«. Postavili so »šrango« in ženin je moral plačati za svojo prihodnjo ženo. Enkrat letno so imeli tudi koline. To je bil za družino velik praznik. Dedek mi je pripovedoval tudi o tem, kako so živeli otroci. V šolo so hodili peš. Velikokrat so bili tudi bosi. Med vojno je potekal pouk v nemščini, v šolo so nosili samo en zvezek in pisalo. Učitelji so bili strogi, otroci pa bolj pridni kot danes. Če niso naredili domače naloge, so bili kaznovani. V preteklosti je bilo naše okolje čistejše. Ljudje niso odmetavali odpadkov po gozdovih in raznih drugih mestih. Imeli so bolj zdravo vodo, ker niso uporabljali toliko škropiv. Sara Prajndl, 4. c, OŠ Gornja Radgona Obisk v bolnišnici Skoraj vsi ljudje na našem planetu z strpnostjo pričakujemo praznike in sejil1 veselimo. Le nekateri so osamljeni in žalb' stni, ker morda nimajo nikogar, ki bi 1 razveselil ali pa bi oni razveselili njih. Na OŠ Bakovci smo sklenili, da obiščem0 otroke, ki se zdravijo v bolnišnici v Rakic®' nu, in jim pripravimo presenečenje - skr ° men kulturni program. S plesom in ig'0 smo jim skušali polepšati dan. Gledat in P° slušat so nas prišle tudi mamice z dojenčK-Otroci so vsaj za trenutek pozabili na 5V°J° bolezen, se nasmejali in razvedrili. Zocl° voljni pa smo bili tudi mi. V bolnišnici s° nas v zahvalo pogostili in nam podan čeveljček, ki nas bo spominjal na ta dog0 dek. Vsem skupaj nam je bilo toplo pri sf° ' Damjan Lukač, 5. a, OŠ BakO''0’ VESTNIK-8. januar 2004 NA SCENI 19 Kdo je kriv za slabše ocene? Če želiš, se naučiš in znaš Dobro se še spominjamo dni, ko smo se vračali iz šole in domov prinašali novice o svojih ocenah. Dobre so »šle skoz«, ampak kako doma povedati, da si dobil slabšo oceno? Kako staršem razložiti, da bi pri tem sam ostal v karseda dobri luči, in na koga preložiti krivdo, da ne bi bil ogenj v hiši. Kdo je lahko kriv, učitelj, njegov slab dan, šolski sistem ali kdo drug? Nedvomno seveda je, da največ krivde, pa naj gre za ocene v Šoli ali odnos učiteljev ali tudi v družbi in službi, nosi vsak posameznik sam. Mlade smo povprašali, koga sami krivijo za slabe °cene, kako je, če te učitelj vzame ua piko, in koliko so ocene odvisne °d profesorjevega razpoloženja? Vojko Cigan, Žižki, 5- letnik, stroj-ui tehnik: Večinoma smo dijaki sami krivj, da dobimo kakšne slabše ocene, v tedkih primerih pa tudi učitelji. Včasih »najo slab dan, to pa se potem pozna Pri ocenjevanju. Tudi to se pozna pri ocenah, če koga dobijo na piko. Vendar v našem razredu ni takih primerov. Starši večinoma krivijo svoje otroke, da premalo učijo Za šolski sistem, ki je lakšen, kot je, pa je kriva država. Na pri-mcr zase lahko povem, da v triletnem Programu v 3. letniku nismo imeli ma-ternatike, v programu +2 pa imamo se-dai včetrtem letniku po pet ur matema-hke na teden, da bi to nadomestili Ne • ali je to prav Kljub temu sem pre-Pričan, da na koncu šolanja dobiš zna- Kdo je kriv za slabe ocene? Učenci, učitelji, starši ali knjige? poznate stavke, kot so: »Učim se in učim, pa mi nič ne ostane v glavi.« Ali pa: »Doma vse vem, pred tablo pa se ne spomnim niti stavka.« »Vedel sem stran, kje piše, vendar o snovi nisem vedel povedati ali napisati nič.« Hudo pa je tudi, da učenci vpra-ne prepoznajo niti kot snov, ki se jo učili, ali da bi bila lahko na-Pisana v njihovih knjigah ali pove-na pri pouku. Kdo je torej kriv, da ali dijaki malo znajo in da do ' ',vajo slabe ocene? hi rekli, d j so krivi učitelji, ki Hh nič ne naučijo, ki slabo razlagajo, ’ • Pa da učitelji o snovi, ki jo razlagajo, 1 ,ttlajo pojma. Učitelji imajo slab dan in ' ta^ih dnevih komu zabrišejo cvek. 111”>e |t zgodilo ravno meni,« potem ^alagajo doma. »Vedela sem, pa je uči-I 'skal luknjo, da bi mi pokazal nez-)e«r udi izgovor, da te ima učitelj na 1 ir vedno dobrodošel. Dober je tudi ®ovor, da imajo pač pri tem predmetu । 1 s'abe ocene, razen »piflarjev« in »gre-' rK's Na le izgovore naj bi starši adali« že leta jn leta. 1,1 »latt ocene učencev krivijo 'a neznanje in neučenje učencev in ^u>ov pri pouku, ko se obravnava ne Z, u^enc' raje mislijo na druge prijet-1 stvari. Namesto da bi si zapisovali nje, ki ga potrebuješ. Če želiš, potem se naučiš in dovolj znaš. Nina Kreft, Krog, 1. letnik gimnazije: Za slabe ocene’ Malo sami, malo lenoba, včasih pa tudi profesorji. Profesorji niso krivi v veliki meri, saj nas do bro naučijo. Za slabo oceno doma priznam, da sem se premalo učila. Nikoli ne povem, da me ima učitelj na piki, saj se to ponavadi ne obrestuje in mi niti ne bi verjeli. Seveda starši dobro vedo, da slabe ocene pridejo zato, ker se premalo učimo. Učitelji zadosti povedo, morda je včasih preveč snovi hkrati in je zaradi tega razlaga manj razločna. Upam, da bomo na koncu šolanja dobi poudarke v snovi, pišejo pisma ali naloge za prihodnjo uro. Poleg tega so učenci v razredu nezbrani in neosredotočeni, morda utrujeni. Izostajanje od pouka in »špricanje pa jih le še oddaljuje od snovi in šole. Za nazaj je potem težko nadomestiti. Seveda pa verjetno pade tudi kakšna na račun staršev, ki da prav nič ne skrbijo za učenje svojih otrok in je mnogim skozi šolsko leto malo mar, kaj se v šoli dogaja Ocene in uspeh jih začnejo zanimati šele spomladi, ko se začne odštevanje pred koncem. In koga za neuspeh krivijo starši? Vsakega po malem Malo sicer svoje otroke, ki bi lahko bolj trdo prijeli za delo in se posvetili knjigam Malo tudi učitelje in šolo in ves šolski sistem, ki naj bi od učenca zahtevah preveč. V smislu, tudi mi smo hodili v šolo, pa se tega nismo učili. Ampak svet se spreminja in učna snov tudi. Ah se vse to znanje, ki ga posredujejo v Šoli, resnično potrebuje in je nujno, je stvar simpozija ali konference, drugo pa j c, kako je vsa ta snov predstavljena in podana dijakom in učencem li dovolj potrebnega znanja. Večina znanja, ki ga dobim, mi bo gotovo še koristila pri nadaljnjem šolanju. Veliko pa je tudi takega, česar ne boš nikoli več potreboval. Gimnazija je dobra in Staša Špur, Satahovci, 1. letnik gimnazije: Sami smo krivi za slabe ocene, ker se ne učimo, zato tudi pridejo slabe ocene. Če se učim, pa dobivam dobre ocene, in mislim, da se Splača učiti. Učitelji niso krivi za slabe ocene dijakov. Priznam pa, da je ocena včasih odvisna od učitelja in njegove dobre ali slabe volje. Če te nima preveč rad, tudi lahko Toda, kaj narediti, da učilnice res ne bi bile mučilnice in da bi z motivacijo in zanimanjem prisluhnili učiteljem. Učenci pa bi na koncu dobili znanje, modrost, razgledanost in to, da znajo pridobljeno znanje spraviti v življenje. Znanje morajo tudi razumeti. Zato je treba, da učitelji dajejo učencem smernice in navodila, kako naj se učijo, kaj je pomembno in kaj morda manj. Naučiti jih je treba, kako iz velikega kupa količine snovi izluščijo bistveno, ki ga potem nadgrajujejo. Dobre šole pa ne more biti brez prijetnega vzdušja za vse, tako za učence kot učitelje Tudi učitelji se namreč v kakšnem razredu zaradi vzdušja, nepo- Iskrica Turbolentno obdobje »Eno je pravilno oblikovati vprašanje, nekaj povsem drugega pa najti odgovor nanj.« So trenutki v življenju, ko se nam porajajo mnoga vprašanja in ko ob tem iščemo svojo vlogo in mesto v življenju. Najzahtevnejša so seveda ta vprašanja, ko otroci postajajo najstniki in ko se mladostniki spreminjajo v odrasle. Spraševanja o tem pa se seveda začnejo že veliko veliko prej. Že otrok mora poskrbeti, da si ustvari svoje mesto in svoj status ter si najprej ustvari svojo vlogo v družini. Je pa najstniško obdobje precej turbolentno, saj se moraš kar na kdaj pade kakšna slabša ocena. Vendar se to na gimnaziji ne dogaja, morda se je bolj na osnovni šoli. Boljše je bil učitelj volje, boljše so bile ocene Staršem pa vedno priznam, da je slaba ocena zato, ker se nisem dovolj učila, in jim obljubim, da se bom naučila in si popravila oceno Nimam občutka, da bi me imel kateri učitelj na piki. Če kdo ima koga na sem zadovoljna, celo boije je, kot na osnovni soli. piki, pa ga bolj »matra« pri spraševanju, pa muči in gnjavi. Samo vprašanje je, ali so ocene zaradi tega slabše. Zgodi se, da tudi obnašanje učenca in dolgi jezik lahko vplivata na slabšo oceno. A. Nana Rituper Rodež Foto; Jure Zauneker slušnosti ali motenja pouka slabo počutijo in tudi tistim učencem, ki si želijo poslušati in se kaj naučiti, ne morejo dati najboljšega. Vsi skupaj bi morali delati v pozitivnem razpoloženju, da bi se lahko učenci sproščeno vključevali v pogovor in predavanje brez strahu, da se bo iz učenca zaradi nerodnega vprašanja ali odgovora smejal ves razred ali da bi mu učitelj »prisolil« slabo oceno... V dobrem razpoloženju bi bili tudi tisti bolj sramežljivi in nesamozavestni pogu-mnejši. Da ne bi zaradi kakšne »neumne ah drugačne pnpombe« obviseli na šolskem »sramotilnem stebru«! A. Nana Rituper Rodež enkrat srečevati s številnimi vprašanji in dilemami. Kdo sem, kaj želim biti in kakšen sem v očeh drugih. Vprašanja pa so velikokrat povezana tudi z lastno samopodobo, videnjem samega sebe in samozavestjo. V varnejšem okolju živimo, kjer nas obdajajo ljubeči starši in prijatelji, boljša je lahko samopodoba o samih sebi. Lažje pa tudi najdemo odgovor na vprašanja, ki nas zanimajo Žal pa mladostniki v najtežjih trenutkih nimajo priložnosti, da bi se na koga obrnili. Na nekoga, ki bi jim lahko iskreno in objektivno svetoval in jim nakazal pot. Svojimi odgovori in ukazi pa jih Vaša čustva! Drugače bo! Bližali so se prazniki in vedela sem, da mora biti po novem letu drugače. Tako, kot je bilo doslej, bolje rečeno v zadnjih mesecih, ne more več iti. Preveč sva si postala različna in nobenih skupnih interesov nimava več. Najini pogovori so samo še prazne in nujne besede ter kratki odgovori. Še pogledaš mene več. Ne opaziš, da sem žalostna, in ni ti mar, če sem dobre volje. Vsak dan je postal enak prejšnjemu. Začela sva živeti drug mimo drugega. Odločiti se morava, ali bova še kaj energije in ljubezni vložila v najino prijateljstvo in najino zvezo ali pa si bo va rekla: »Na svidenje!« V teh dneh bom zbrala pogum in ti povedala, kaj si mislim. Ne bo mi enostavno, saj se tudi jaz nisem odločila, kaj si želim. Po svoje te imam še vedno rada. Katarina Vaše pesmi ti Nisem verjela, da obstaja nekdo, ki bi bil zmožen narediti to, kar ti iz mene naredil si. Ne vem, kako prijatelja sva postala, vem pa, da počasi nastaja Iz dneva v dan sva se zbliževala, vedno znova se skupaj smejala, strah preteklosti je izginil Sprva ti nisem hotela priznati, ti možnosti dati, vendar nezavedno v moje srce si vstopil. Čeprav le moj prijatelj si, ti moje srce enkrat nekaj reči želi... Monika Horvat Tebi naj v tvojih mislih moja podoba zaživi, v tvojem srcu naj se zaiskri, saj veš, da ljubim te zelo, brez tebe meni ni bilo lepo, ko pomislim nate, srce mi zaigra, brez tebe niti plesati ne zna. Tudi to noč rada bi ob tebi zaživela, v tvojem objemu lepo se imela, s tvojim poljubom bi rada zaspala in novo jutro ob tebi dočakala. Malena Poln kozarec vina Poln je kozarec vina, tiho igra violina, kot papir je moje srce, ti raztrgal, zmečkal si ga, nočeš več vedeti, slišati za me, stokrat sem te preklela, vragu si se zapisal, nekoč rada sem te imela, zdaj za vse mi je žal. Sonja prevečkrat vozijo po stranskih poteh. Zavedati pa se tudi moramo, da so vprašanja in odgovori nanje velikokrat skriti v nas samih Seveda moramo najprej poznati svoje želje, cilje in tudi možnosti Zavedati se moramo svojih zmožnosti in sposobnosti in tudi svojih mej. Ne iščimo meril pri svojih prijateljih in vzornikih, saj potem ne bomo nikoli srečni in ne bomo nikoli našli odgovorov na svoja lastna vprašanja. Pa tudi dobili ne bomo tega, kar si želimo. Le capljali bomo za tistim, kar nam je nedosegljivo. Nana 20 DOBRO JE VEDETI 8. januar 2004- VESTNIK Cene sadja in zelenjave na tržnicah Sadje in zelenjava Murska Sobota Gornja Radgona Ljutomer Maribor Jabolka 150 200 130 130-200 Pomaranče 250 310 249 320 Limone 300 360 299 370 Banane 150-200 240 200 220 Kivi 600 570 590 670 Solata kristal ka 600 940 790 830 Solata puterica 390 850 790 830 Zeleno zelje 150 160 130 150 Rdeče zelje 250 190 190 200 Ohrovt 280 280 290 Radič 450 500 500 490 Mandarine 250 350 299 360 Korenček 300 350 250 320 Paradižnik 450 390 490 390 Paprika 780 720 750 690 Čebula 150-200 180 130 160 Čebula Srebrnjak - 360 350 370 Endivija 490 450 490 450 Črna redkev 350 310 200 300 Mango 800 800 820 Peteršilj 400 670 700 690 Cvetača 500 590 500 540 Fižol (zrnje) 450-500 500 460 495 Česen 350 420 400 390 Zelena 350 330 389 390 Por 450 640 500 590 Hren 810 500 790 Jajca 20-26 25 24 22-26 Domači med 1.000-1.200 1.100 830-1.030 1.100 Kaki 590 480 560 Orehi jedrca 1.000-1.500 1.400 910 1.450 Kislo zelje 250 350 300 330 Suhe slive * 1.400 800 990-1.390 p o rvi u r www.pomurske-lekarne.si Vitamin C Vitamin C ali askorbinska kislina je najmočnejši antioksidant med vodotopnimi vitamini. Je zelo občutljiv. Na zraku oksidira, razpade pa tudi pri povišani temperaturi in pod vplivom UV-žarkov. Ravno zaradi njegove občutljivosti za zunanje vplive je pomembno, da sadje in zelenjavo, ki sta glavna vira tega vitamina, uživamo sveža. Zaradi ant i oksid at ivn eg a delovanja se uporablja tudi kot konzervans v prehranskih izdelkih. Vloga v telesu Vitamin C je pomemben za sintezo številnih snovi v telesu, na primer kolagena, žolčnih kislin in nekaterih hormonov. Sodeluje tudi pri nevtralizaciji prostih radikalov, ki nastajajo med presnovo. Pomemben je za vsrkan j e železa iz prebavil, saj sodeluje pri redukciji železa iz trivalentne Fe'* v dvovalentno obliko Fe-'. Znaki pomanjkanja Skorbut je najbolj znana posledica pomanjkanja vitamina C. Znaki bolezni so majavi zobje in otečene dlesni, ki krvavijo. Značilne so motnje v rože-nenju kože in krvavitve iz sluznic. Motena je sinte za vezivnega tkiva, rane pa se celijo upočasnjeno. Skorbut je bil včasih pogost pri mornarjih, kot posledica prehrane brez svežega sadja in zelenjave, danes pa se pojavi le še poredko. S premajhnim vnosom vitamina C so v zvezi pogostejša prehladna obolenja, krvavitve iz dlesni, Odstranjevanje madežev razkrivajo zdravilne skrivnosti razdražljivost, poveča pa se tudi nagnjenost k nastanku krčnih žil in hemoroidov. Najpogosteje pride do pomanjkanja vitamina C pri starejših ljudeh iff otrocih, zato morajo biti ti posebno pozorni pri prehrani. Dnevne potrebe Priporočen dnevni odmerek vitamina C je od 60 do 90 mg. Pri kadilcih so potrebe po vitaminu C povečane, zato ga morajo za pokritje dnevnih potreb zaužiti nekoliko več. Razen pri kadilcih so potrebe po vitaminu C povečane tudi v nosečnosti in v Času laktacije, pri alkoholikih, bolnikih s tuberkulozo, drisko, infekcijskimi boleznimi in v stresnih okoliščinah. Nekateri znanstveniki priporočajo presežne, tako imenovane mega- odmerke. Večji vnos se priporoča samo v krajših eno- do dvotedenskih kurah, nato naj se zniža, in sicer postopoma, sicer lahko pride do skorbuta. Kako ga dobimo Z uravnoteženo prehrano, predvsem s sadjem in zelenjavo, dobimo dovolj vitamina C za zadovoljevanje dnevnih potreb. Veliko ga vsebujejo: šipek, črni ribez, kivi, jagode, češnje, krompir, paradižnik, brokoli, brstični ohrovt, pomaranče in drugi citrusi. Najbolje je uživati uravnoteženo prehrano z veliko svežega sadja in zelenjave. Ko pa s prehrano ne moremo zadovoljiti povečanih dnevnih potreb, je smiselno dodatno uživati askorbinsko kislino s pomočjo vitaminskih pripravkov. Mateja Kardinar, mag. farm. Za odstranjevanje trdovrat-Tiih madežev z oblačil imamo na voljo različna bolj ali manj učinkovita čistilna sredstva. Nekatera med'njimi vsebujejo precej agresivne sestavine, ki lahko tkanino poškodujejo ali celo uničijo Marsikateri madež pa lahko odstranimo tudi brez pomoči kemikalij, s čisto naravnimi sredstvi iz domače shrambe. Belo ali svetlo majico, na kateri so tudi po pranju ostale sledi potenja in deodoranta, za dve uri namočimo v toplo vodo, ki smo ji dodali skodelico belega kisa (ena skodelica na tri do štiri litre vode) Kis nevtralizira in razgradi kemične snovi, ki nastanejo pri potenju in so poleg deodoranta glavni povzročitelj madežev. Majico nato ožamemo, na madež vtremo za čajno žličko običajnega pralnega sredstva in operemo v vodi s takšno temperaturo, kot je označena na tkanini (lahko tudi v pralnem stroju). Pri zadnjem izpiranju 1 dodamo vodi četrt skodelice sode bikarbohe, ki bo s tkanine odstranila vonj po kisu. VESTNIK —_ Čustva, naš modri upravljalec Čustvom se prepustimo, da nas popeljejo do rešitve, kadar se znajdemo v zadregi ali pred tako pomembnimi nalogami oz okoliščinami, da jih ne moremo prepustili samo razumu; prepustimo se jim torej takrat, kadar se znajdemo v nevarnosti, soočamo z bolečo izgubo, si vztrajno prizadevamo uresničiti cilje, smo zelo navezani na prijatelja, si ustvarjamo družino itn. Čustvo je mogoče označiti kot intenzivno duševno stanje, ki se vzbudi subjektivno in ne z zavednim delovanjem, ter ga pogosto spremljajo fiziološke spremembe (Slovar American Heritage Dictionary) oz. kot duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem (SSKJ). Čustva, ki jim pripada osrednje mesto v duši, vodijo naše vedenje, oblikujejo naše vrednote in nas usmerjajo tako da raje izberemo en način delovanja in ne drugega; so torej naš motivator. Paul Ekman z Univerže Kalifornija v San Fanciscu je ugotovil, da določeni izrazi na naših obrazih določajo Štiri čustva: strah, jezo, žalost in veselje. Te izraze prepoznavajo ljudje iz različniii.kulturnih okolij z vsega sveta, tudi nepismena ljudstva, ki niso pod vplivom različnih informacij. To pomeni da so vsi ljudje sposobni prepoznati ista osnovna čustva. Če izhajamo iz spoznanj Ekman a in drugih znanstvenikov, lahko čustva razvrstimo v družine, kot so jeza, žalost, strah, veselje, ljubezen, sram in druge Vsaka od družin ima v sredini osnovno čustveno jedro, iz katerega izvirajo Številna sorodna Čustva v mnogih preoblekah. Tako glavne družine čustev zajemajo tele izbrance: JEZA: razjarjenost, bes, čemernost, srditost, razkačenost, užaljenost, nejevolja, ujedljivost, mržnja, sitnost, razdražljivost, sovražnost, sovraštvo, nasilje; ŽALOST: bridkost, gorje, otožnost, potrtost, sa-mopomilovanje, osamljenost, malodušnost, obup, depresija; STRAH: anksioznost, bojazen, živčnost, zaskr bljenost, osuplost, dvom, previdnost, tesnoba, pikrost, groza, prestrašenost, zastraševanje, fobije, paničnost; VESE1JE: sreča, radost, zadovoljstvo, blaženost, očaranje, zabavnost, ponos, čutno veselje, navdušenje. zamaknjenost, užitek, zadoščenje, ugodje, razigranost, zanos, strast; LJUBEZEN: odobravanje, prijateljstvo, zaupanje. prijaznost, navezanost, predanost, občudovanje, zaslepljenost; PRESENEČENJE: presunjenost, osuplost, pre-padenost, začudenje; GNEV: prezir, zaničevanje, roganje, gnus, odpor, stud, odvratnost, SRAM: krivda, zadrega, nevolja, očitanje, kesanje, ponižanost, obžalovanje, žalitev in skrušenost. Čustev je, če upoštevamo sestavljena čustva, njihove različice, preoblikovanja in odtenke, več sto. Čeprav je v čustvih več pretanjenosti, kot imamo besed zanje, smo v naslednjem primeru skušali predstaviti čim več različnih čustev. Zakonska zveza Angele in Martina je spominjala na enega tistih zakonov, ki oba partnerja duši Martin je bil vsa leta njunega skupnega življenja zaposlen, medtem ko je Angela ostala doma Martin je delal kot delovodja v lokalnem gradbenem podjetju. Po opravljeni službi je tudi prijel za delo doma, saj so živeli na kmetiji. Angela pa je skrbela za njune tri otroke in intenzivno delala na kmetiji. Bila je izredno skrbna gospodinja, s srcem je bila z otroki kot tudi pri opravilih na kmetiji. Poleg tega si je nenehno prizadevala, da se je njen mož dobro počutil. Po nekaj letih razdajanja, je bila prepričana, da Martin njenih prizadevanj ne opazi, kaj šele ceni Ta občutek se je v njej z leti le Še stopnjeval. Na koncu je bila sita vsega, zato se je od moža tako čustveno kot tudi telesno oddaljila. Po letih njune Čustvene otopelosti je Marija zbolela. Preiskave so pokazale hujšo obliko neizprosne bolezni, raka. Ko je Martin izvedel za Angelino bolezen, je zaradi odsotnosti svojih otrok skrbel za počutje svoje žene. Dolgo časa je vso njegovo pomoč zavračala. To je počela enako vztrajno, kot ji je on stal ob strani. Čez čas se je Angela omehčala. Počasi mu jo je uspelo kdaj pa kdaj spraviti v smeh. Občasno ji je poskušal dopovedati, da jo ima rad. Čez Čas je postaj njun odnos harmoničen. In ko se je dokončno poslovila, mu je ob slovesu priznala, da je v srcu vedno vedela, da se ljubita Spremenjeni odnos med staršema pa je pri otrocih vzbudil prijetno presenečenje. Mag. Simona Šarotar Žižek Ko se je hrani in pijači težko upreti Novoletni prazniki so za nami. Z njimi pa tudi polne mize dobrot, ki se jim težko upiramo. Vendar pa ni kriva samo hrana, da ne porabimo ogromnih količin kalorij. Ponavadi pozabimo tudi na športne aktivnosti oziroma sploh na gibanje. Nista samo pestrost in količina hrane tisti, ki nas premamita, da preveč uživamo v hrani in. pijači. V prenajedanje vodi tudi preobremenjenost, ali bomo pravočasno nakupili darila, uredili in okrasili stanovanje ter pripravili hrano in pijačo. Neka raziskava je pokazala, da vsakodnevni pritiski spodbujajo potrebo po hrani, zato ni prav nič presenetljivo, da se prenajedamo, saj je prednovoletni čas eno najbolj stresnih obdobij leta. Stresno je predvsem za ženske, ki običajno prevzamejo še vse, kar sodi k praznikom: kuhanje, nakupovanje in skrb za družino, seveda poleg vsega dela na delovnem mestu Vendar lahko kljub temu uživamo. Pazimo le, kaj si bomo naložili na krožnik, poskušajmo pa se tudi izogniti stresu in preobremenjenosti, ki lahko zaradi dolgočasja, jeze ali utrujenosti vodita v prevelike količine hrane Trgovine nas poskušajo premamiti z različnimi dobrotami, zato je zelo pomembno, da si, preden se odpravimo po nakupih, naredimo seznam stvari, ki jih zares potrebujemo, in se ga potem tudi držimo. Trgovine so med prazniki zaprte le dan ali dva, zato ne potrebujemo ogromnih zalog hrane. Raje naredimo načrt, kaj bomo pripravili za praznično kosilo ah večerjo, in nakupimo stvari, ki jih bomo za to potrebovali. Ne pozabimo na zajtrk! Zaradi priprav na praz nično kosilo in stvari, ki jih moramo še prej po- Brez diete V ZDA so zadnji krik mode tako imenovani lipotropi, živila z bio snovmi, ki pospešujejo izgorevanje maščob (lipo-liza) v jetrih. Trening je priporočljivo kombinirati s tako prehrano. Ponoči namreč telo pospešeno razgrajuje maščobe. Če se odpovemo ogljikovim hidratom za zajtrk in večerjo, ta proces podaljšamo. * storiti, ponavadi pozabimo na zajtrk. Skodelica kosmičev in svež sadež (ne pa čokoladni bonboni, k* visijo na prazničnem drevescu) bosta preprečila, d J bi vse dopoldne grizljali in poskušali hrano med kuhanjem ter potem preveč pojedli tudi za kosilo Pijmo veliko vode! Če bomo prebili veliko časa v vroči kuhinji, žejo pa gasili s kavo in alkoholom nas lahko to pripelje do dehidracije in izčrpanost1 ter zamenjave žeje za lakoto. Tako se lahko zgodi, da bomo pojedli preveč prigrizkov ali si naložil1 še eno pordijo na krožnik, v resnici pa bi potreb0* vali še velik kozarec vode Previdno z alkoholom! Popivanje zanesljiv0 spodkoplje prizadevanja, da bi zdravo jedli. Še zlJ' sti je škodljivo, ker obremenjuje jetra, to pa je z*' dnje, kar bi si smeli privoščiti ob uživanju težke hrane Kozarček ali dva dopoldan, nekaj kozarce* vina ob kosilu in še kakšen kozarec alkohola z*e' čer pa pomeni tudi še približno tisoč kalorij več Milan Jer# Gobe za zobe Ko je hudo, me pokliči! Jejte gobe, da boste okrepili zobe! Šampinjoni, lisičke in jurčki .vsebujejo veliko vitamina D, ki pospešuje kopičenje kalcija v zobeh, krepi zobno skleni-no in varuje pred kariesom. Vitamin D se v telesu tvori tudi ob pomoči sonca. Ker ga bo v zimskem času manj, si mirno privoščite dodatno porcijo okusne gobje jedi. VESTNIK -8. januar 2004 DOBRO JE VEDETI Besede Mode Lutke vsakdanjika in \ maturantskega odra Lutke izražajo tisto, česar si ne upamo izreči brez krinke; so junakinje skrivnih želja in prikritih misli; so diskretno priznanje sebe drugim in, kar je najpomembneje, sebe sebi. Lutke imajo na neki način podobno vlogo kot maske ki si jih nadenemo ob maškaradi. Različico maske v obliki make upa, pričeske in oblačenja pa nosimo vsak dan drugače. Včasih bolj opazne, včasih manj. Čeprav se mnogim zdi, da je tudi maturantki ples le ena maškarada, je ta nova izkušn ja mnogo več od pričakovanega. Kako izbirati žensko obleko Zanimivo je vedeti, kako se posebej gledalke med modno revijo projicirajo v obleke, ki jih prikazujejo manekenke. Do mita identifikacije prihaja zaradi šarma manekenke, po- vezanega z umetnostjo ustvarjalca. Vse je povezano s primerjanjem. Dokaj hitro ugotovimo, da so naše oči navajene le suhih in mladih deklet tudi s plakatov, saj odvečen kilogram in gubo ugotovimo hitreje od vseh merilnih naprav. Pri izboru oblačil zase je bolje, da se zazremo vase ali počakamo odgovor ogledala Najbolje nam pristoji model obleke, ki je narejen po naši meri. S tem niso mišljene le številke in obseg prsi, pasu, bokov, temveč ideja, ki se ujema z barvo naše polti, oči in las ter linije, ki telo dobro od krivajo in skrivajo Moda daje velik poudarek z nakitom, zato ga ne gre prezreti. Moška oprava Maturantski ples ni parada džinsa, kar mnogi obžalujejo. Vendar nas prav zato postavlja v prijeten preizkus, ki ro jeva popolnoma novo izkušnjo. Moška kravata se bo zagotovo zdela najtesnejši vozel in moška obleka kot vojaški oklep. Najpomembnejše je, da si izberemo temno obleko prave velikosti. Obstajajo tudi podaljšane in skrajšane številke, zato obleka ne bi smela plahutati ali ovirati dihanja tako kot ženski korzetv 19- stoletju. Dobro je imeti belo ali za odtenek drugačno srajco in kravato, katere vzorec naj kaže značaj. Slednja je lahko zelo elegantna in posebna hkrati. Če se sklada z odtenki srajce in obleke ter našim značajem, bo gotovo privabila nase lep par oči. Udobje slovesnih oblačil je težko najti, kajti udobje se začenja v glavi. Tatjana Kalamar M. ? našega ^Hnika CASAR, m°jster ■ Diana jz čičerke , j,7'" 8 *ohe čičerke, 150 g mesnate slanine j "^urgerj. 3D g česna, 5 cl olja, sol, poper, liM ^ez n°č namočimo v hladni vodi. Nasle-Zači an odceditno in skuhamo v 2,5 1 vode. n ' 1 s soljo in lovorjevim listom. Ko je kuha-mho n ""° pretlačimo in damo nazaj v ’ i° zgostimo. Posebej na olju prepražimo juhj°p Urezano slanino s Česnom in dodamo in v 'l niešamo, prevremo, po okusu popramo ro« ponudimo. file v zeljnem ovoju 25(1 ' ieg.i fileja, 5 cl olja, sol, poper, Rfj Atesta, 100 g mesnate slanine, gbJL * C1 °*’a’250 rdečega zelja, 250 drobtin 10 cl belega vina, 2 jajci, 20 g '"■usi^'11 v hladni vodi splaknemo in s krpo otn. |n °’ s°'imo in popramo. V ponvi segrejemo Ibi p0 ' '1 *Ln* opečemo fileje. Preložimo jih v dru-0 na preostanku maščobe in z dodatkom Predsoba - prvi vtis resnično šteje Oblikovanje in oprema vašega vhoda in vaše predsobe sta pomembna iz dveh razlogov. To je področje, kjer obiskovalec dobi prvi in zadnj'i vtis o vas in vašem domu. In če pravimo, da sta kuhinja in dnevna soba srce hiše, je predsoba njena glava. Tako vi kot vaši prijatelji prav skozi predsobo vstopate in izstopate. Zato so že pred stoletji najboljšo sliko obesili prav v predsobo, da so počastili prihod gostov in ustvarili dober vtis hiše oz. doma. Tako velja dati oblikovanju »vhodne avle- posebno mesto. Kakšen stil izberete za opremo vaše predsobe, ni pomembno. Ljudje imamo pač različne okuse. Pomembno je le, da ustvarimo prijeten in funkcionalen prostor. Večnamenska nizka omarica za. čevlje Majhni koraki za začetek Ko vstanete, popijte kozarec vode, prav tako pred vsakim obrokom in po njem ter pred spanjem. Med odmorom za kosilo pojdite na sprehod Vsak dan popijte multivitaminski napitek. Uživajte proteine (meso, ribe, mlečke izdelke, stročnice). Spite na levi strani, saj naj bi to pomagalo pri prebavi. nove pa prepražimo na kocke narezanoZebulo. Čebulo pražimo toliko časa, da postekleni. Dodamo na rezance narezano slanino in zelje, premešamo, začinimo in zalijemo z vinom Počasi dušimo do mehkega, nato zelje ohladimo in primešamo jajci. Na kuhinjski deski razprostremo testo in po njem potrosimo drobtine. Površino 1/3 testa potresemo z dušenim zeljem, v sredino zelja pa položimo opečen jagnječji file. Vse skupaj zavijemo in v pomaščenem pekaču pečemo 20 minut pri 170 “C. Proseni žganci s prelivom 50 cl mleka, 250 g prosenega zdroba, 2 jajci, 80 g skute, sol, poper Sestavine za preliv: 3 cl olja, 40 g čebule, 50 g prekajenega vratu, 15 cl goveje osnove, 20 cl kisle smetane, sol Mleko pristavimo, solimo in popramo. Ko zavre, vanj zakuhamo proseni zdrob. Kuhanega do polovice ohladimo ter primešamo jajca in skuto. Vse skupaj preložimo v pomaščen.pekač in pečemo v pečici 25 minut. Nato z žlico izrezujemo žgance, jih polagamo na krožnik in prelijemo s prelivom. Priprava preliva: na olju prepražimo na kocke narezano čebulo in prekajen vrat Zalijemo z govejo osnovo in prevremo. Na koncu dodamo kislo smetano. Pečena čebula v solati 600 g čebule, 5 cl olja, 5 cl kisa, voda, sol, poper Čebulo olupimo in nekaj minut blanširamo v kropu, da ostane bela. Nato jo ohladimo v hladni Smiselno urejena predsoba Že z izbiro primernih vhodnih vrat lahko veliko storimo. Primernejša so delno steklena vhodna vrata, saj nam posredno razsvetljujejo vhodni prostor. V velikih predsobah lahko poleg odlagalnih polic v prostor namestite tudi udobno pohištvo, akvarij ali celo kip. Tudi izbira luči je lahko vaš izraz. Tako stenska kot stropna svetilka sta lahko dodatna dekoracija predsobe in lahko delujeta kot stekleni skulpturi. Če pa je predsoba majhna, kar se pogosto dogaja v stanovanjih, je ne natrpajte s polti štvom. Raje namestite na steno veliko ogledalo, ki bo dalo prostoru drugo dimenzijo in ga bo optično povečalo. Pod ogledalo lahko postavite nizko omarico za čevlje. Ker je nizka, lahko njeno gornjo ploskev izkoristite kot polico za odlaganje in postavitev okrasnih predmetov. Skratka - vaša predsoba ste Vi! Maja Kardoš vodi in odcedimo. Čebulo damo v pekač in v pečici spečemo. Ko je pečena, jo ohladimo, prvo plast odstranimo, preostalo pa narežemo na rezance. Zložimo v skledo, solimo, popramo ter prelijemo z oljem in razredčenim kisom. Rogljiči z jabolčnim nadevom 750 g moke (pol ostre, pol mehke), 300 g margarine, 50 g sladkorja, 40 g kvasa, sol, 2 jajci, 1 vanilin sladkor, 100 g maka, 23 cl mleka 700 g olupljenih jabolk, 120 g mletih orehov, 100 g sladkorja, vanilin sladkor, cimet Za premaz potrebujemo 1 jajce. ' Iz kvasa, žličke sladkorja in malo mlačnega mleka pristavimo kvas, da na toplem vzhaja. V skledo presejemo moko, dodamo mleti mak in preostale sestavine ter vzhajan kvas. Vse skupaj zamesimo v gladko testo, ki ga potem razdelimo na štiri enake dele Vsak del posebej razvaljamo na pol centimetra debel krog, ki ga razdelimo na osem enakih trikoinikov. Na vsakega damo nadev in zvijemo v obliki rogljiča. Rogljiče damo na pomaščen in pomokan pekač ter vzhajamo 30 minut. Pred pečenjem vsak rogljič premažemo z razžvrkljanim jajcem. Pečemo 25 minut pri 180 °C. Pečene in ohlajene rogljiče potresemo s sladkorjem v prahu. Priprava nadeva: olupljena in na lističe narezana jabolka dušimo, da se zmehčajo Ohlajenim dodamo mlete orehe, sladkor, vanilin sladkor in cimet. Dobro premešamo. Kako varčevati z električno energijo? Slovenska gospodinjstva porabijo letno skoraj tretjino vse električne energije, ki jo proizvedemo v Sloveniji. Približno 45 odstotkov te energije porabijo za svoje delovanje razsvetljava in gospodinjski aparati, med katerimi so najpotratnejši hladilniki in zamrzovalniku Varčevanje z energijo pomeni tudi varčevanje z gospodinjskim proračunom K temu pa lahko prispevamo s spremembami nekaterih naših življenjskih navad (.kuharske razvade, uporaba tople in hladne vode, razporeditev luči, grelnih teles itd.) in z nakupom energijsko varčnejših gospodinjskih aparatov. Na trgu so na voljo gospodinjski aparati, ki za delovanje porabijo različno veliko energije. Uvedba energijskih nalepk, ki potrošnika seznanjajo z rabo energije in drugimi pomembnimi podatki*o energijski učinkovitosti aparata, pa nam omogoča hitro primerjavo med različnimi aparati in olajša izbiro oz. nakup. Oznake na nalepki kažejo stopnje energetske učinkovitosti in so označene s črkami od A do G. Aparati v energijskem razredu A porabijo za približno polovico manj energije kot naprave iz razreda D in do 75 odstotkov manj kot naprave iz razreda G. Pri nakupu aparata na našo odločitev ponavadi vpliva predvsem cena, kar pa ni vedno najugodnejša rešitev. Na primer deset let stara hladilnik in zamrzovalnik porabita letno približno 1000 kWh električne energije, kar znaša okoli 23-600 tolarjev, medtem ko porabita sodobna aparata iz energijskega razreda A do 50 odstotkov manj energije. Ni se nam treba veliko odpovedovati, da bi lahko prihranili ogromno. Že vsakodnevno preudarno ravnanje z energijo se nam obrestuje Združenje potrošnikov Pomurja svetuje Zimska sezonska razprodaja Zimska sezonska razprodaja obutve in tekstilnega blaga se ne sme začeti prej kot drugi ponedeljek v januarju (UL RS 50/02). Blago na razprodaji mora biti označeno s ceno pred znižanjem in z znižano ceno. Če je odstotek znižanja objavljen v razponu, mora najvišji odstotek znižanja zajemati najmanj četrtino vrednosti vsega blaga, ki je na razprodaji. Če je na razprodaji tudi blago z napako, mora biti posebej označeno in fizično ločeno od redne prodaje. Prodajalec mora kupca vidno opozoriti, da gre za blago z napako. Za blago na razprodaji veljajo v primeru reklamacije zaradi na pake na blagu enaka določila Zakona o varstvu potrošnikov kot za blago prt normalni prodaji. Potrošnik mora o napaki obvestiti prodajalca v dveh mesecih od dneva, ko je bila napaka odkrita. Prodajalec odgovarja za stvarne napake dve leti od dneva, ko je bila stvar izročena Potrošnik lahko od prodajalca zahteva, da odpravi napako na blagu ali vrne del plačanega zneskav sorazmerju z napako ali blago z napako zamenja z novim brezhibnim blagom ali vrne plačani znesek Če napaka ni sporna, mora prodajalec najkasneje v osmih dneh ugoditi potrošnikovi zahtevi, Če pa je napaka sporna, pa mora prodajalec najkasneje v osmih dneh odgovoriti potrošniku na njegovo zahtevo. Uradne ure v pisarni v M. Soboti: telefonsko in osebno svetovanje v ponedeljek in sredo od 10. do 13. ure, v torek in petek osebno svetovanje po predhodnem naročilu. Tel.: (02) 534 93 90, faks: (02) 534 93 91, Trg zmage 4, p. p. 207,9101 M. Sobota. Uradne ure v pisarni v Ljutomeru: četrtek -telefonsko in osebno svetovanje od 10. do 13. ure, Vrazova 1 (občina, 111 nad ), Ljutomer. Tel: centrala (02) 584 90 44 - int.75, faks: (02) 581 16 10. Andrej Čimer, vodja pisarne 22 ___________________________________________________________________8. januar 2004-VESTNIK AVTOR ŠTEFAN HAJDINJAK ZVEZA DRŽAV MED PRVO SVETOVNO VOJNO NORVEŠKI RAZISKO- VALEC AMUNDSEN HINKO SMREKAR PESNICA SEIDEL KOST GOLENICA, PIŠČAL PRIPOVEDNA PESNITEV {DALJŠA OBLIKA} podzemni ŽUŽKOJED (LJUBK.) POLT, barva KOŽE KOVALNO ORODJE PRIPRAVA ZA RISANJE PREMOG NAJVIŠJE KALORIČNE VREDNOSTI VESTNIK JEZUSOV UČENEC BRZICA NAREKI STIČIŠČE DVEH STEN LUKA V * TESALI JI. GRČUA ZELENKASTO MODER DRAGULJ F ALBANSKI NOGOMETAŠ M ALDINI NEUMNO GOVORJENJE AU DEJANJE ZELO VELIKA ŽELJA ROČEM SERVIRNI PLADENJ OSEBNI DOHODEK REDKOST NEBESNA KROGLA IZRASTEK NA GLAVI ODREZAN (0$ KRUHA MESTO JORDANIJE orientalsko VESTNIK BARVILO ZA LASE FANTIČ RAŠEVINA PASTA. MAZILO PRIRODA NAČRTOVANJE ZGRADB PREGRADA NOSNE VOTLINE TANTAL ŽENSKI LUKANA HONŠUJU ČAR, MIK GIBANJE ZA KRALJEVINO starogrškT KIPAR GLEDALIŠKI KRITIK [ANDREJ) NESPAMET' NOST SLOVENSKI PISATELJ (JANEZ) MESTO NA HONŠUJU, M USER ZBIRANJE MNENJ ZDRAVILO PREROŠKO ZNAMENJE DVOJICA KURIR h 5 ii j 1 K ji • KRAJEVNA SKUPNOST ŽGANA PUAČA SAMO- INDIJSKI POLITIK ŠASTR MESTO V BELGIJI PRENAŠALEC TUR, OGNOJEK POLNI PESNIŠKI STIK VARIANTA, RAZLIČICA LJUDOŽEREC SLOVENSKI FLAVTIST ALBANEC, ŠIPTAR STRD ANTON INGOLIČ MESTNI PREDEL REKE (HR) USTEKZ NAPISOM IZUMITELJ LADIJSKEGA VIJAKA MELODIČNI OKRASEK SLOVENSKI REŽISER (JOŽE) POLAGALEC ZID. OBLOG NIŽJI SVET MED TERŠEK EDEN OD FZS (FRANC) DOMAČIN V AFRIKI NADZEMNI ' DEL REPE PRISTAŠ ETATIZMA MAJHEN VALEČ MODELOV KG SEŠTEVEK NAVIDEZNO OŽIVLJANJE LUTK IVOVE ŠIBE AU LES SKLADATELJ COPLAND NAJVEČJE MESTO V PAKISTANU SNOV, MATERIJA BOJNI STRUP SRBSKI KNJIŽEVNIK (DANILO) OBMOČJE, UDAREC Z NOGO FRANCOSKA TISKOVNA AGENCIJA MESTO JUŽNO OD TORINA ivo ban OZIRALNI ZAIMEK STREL IZ AVTOMAT. OROŽJA OKNO DUŠA POČKAJ HOKEJIST ZUPANČIČ KNJIŽEVNIK {GIUSEPPE) KORALNI OTOK ASTAT NEMŠKI SLIKAR SRBSKO MOŠKO IME HRVAŠKA KRAJ, PLESALKA PROSTOR (ANA) (POGOV.l POKRAJINA V GANI VRTNA ROŽA, N EBINA TRKAT GRM Z ORANŽNIMI PLODOVI I------------------------------------”---------------1 Kupon za brezplačno čestitko v Vestniku [ Besedijo Izžrebanci nagradne križanke: Med reševalce bomo razdelili: Pošilja: I CM a in CM Rešitve križanke - BOŽIČEK, DARILA, JASLICE 1. nagrada v vrednosti 10.000 SIT: BERNARDA SAPAČ, MURSKI PETROVCI 16, 9251 TIŠINA, 75482479 2. nagrada kuharska knjiga Boug žegnjaj: Ladislav Banko, Noršinci 23, 9221 Martjanci 3.-7. nagrada VESTNIKOVA majica Marija Pihler, Bodonci 7a, 9265 Bodonci Danijela Horvat, Stara Cesta 52, 9240 Ljutomer Anton Benko, Gajševci 6a, 9242 Križevci Mojca Tarnaš, G. Bistrica 130a, 9232 Črenšovci Jožef Glavač, Prvomajska 4, 9224 Turnišče § £ f E-= si E i d) 1. nagrada v vrednosti 10.000 sit, 2. nagrada knjiga Boug žegnjaj in 3.-7. nagrada je praktična. Pravilne rešitve osenčenih polj napišite in pošljite na dopisnicah na uredništvo Vestnika, Ulica arhitekta Novaka 13,9000 M. Sobota, do petka, 16. januarja 2004. Rešitev; . Ime in priimek:______________________________________________________________________ Naslov: _____________________________________________________________________________ Davčna številka: *7 . m OVEN - ONA: Še vedno se niste popolno-j ma izvlekli iz kritičnega poslovnega po-« « ložeja, zato je treba paziti na sleherni korak konkurence. Investicija se bo povrnila Šele sčasoma, zato brez panike. ON: Opletanje z jezikom vas bo pripeljalo v dokaj nenavaden položaj, ki pa ga boste kaj hitro izkoristili sebi v prid. Konec tedna boste preživeli z osebo, ki vam je več kotle dobra prijateljica. BIK - ONA: Počasi začenjate verjeti v reči, J ki so vam bile včasih le prijetno razvedrilo. K—JV Partner bo nad tem prav prijetno presenečen, saj česa takega ni pričakoval, vi pa boste to zmedo hitro obrnili sebi v prid, ON: Zbujate vtis, da vas nič več ne zanima in da vam je za vse, kar se dogaja okoli vas, popolnoma vseeno, zato se nikar ne čudite, če vas prijatelji gledajo postrani. Poskusite se čimprej spremeniti. FIR DVOJČKA - ONA: Nikar se ne zapirajte va * ? " se, ampak zagrabite priložnost, ki se vam I ii I bo ponudila, predvsem v ljubezni. Nič ni nemogoče, zato kar pogumno z besedo na dan in uspelo vam bo nekaj, o čemer ste do sedaj samo sanjali. ON: Ponovno boste z malo truda uspeli uresničiti velike načrte, še posebno v ljubezni, kjer vam gre že tako ali tako vse kot po maslu. To bo vsekakor vaš teden - izkoristite ga do popolnosti. jr RA*" ONA: Pretirano ste ljubosumni. Naus' j čite se zaupati ljudem okoli sebe in videli te«) boste, da bo življenje prijetnejše. Posvetite se športnim aktivnostim, mogoče vam bo uspelo razmišljanje preusmeriti drugam. ON: Prepir s partnerko vas ne bo pripeljal nikamor, zato boste raje ubrali bolj prefinjen način in naredili kompromis med njenimi in vašimi željami. Konec koncev tudi te varianta sploh ne bo tako slaba. ■ « LEV-ONA: Nekdo vas bo tako milo gledal, da se boste omehčan in pozabiti tudi na najtrdnejše sklepe. In ne bo vam žal... Pazite le, da vse skupaj ne bo prišlo na napačna ušesa, saj bi lahko imelo katastrofalne posledice. ON; Ne dovolite ljudem, ki nimajo z vami nikakršne zveze, da se vmešavajo v vaše prijateljske Pdnose z okolico. Lahko vam nakopljejo precej več težav, kot si mislite. Poskusite z manjšo zvijačo. DEVICA - ONA: Čaka vas kopica opravkov, od katerih so nekateri čisto prijetni, nekateri pa prava nočna mora. Spoprimite se najprej s tistimi prvimi, saj vam lahko zoprni problemi poberejo vso voljo za kakršnokoli dejavnost. ON: Vaš jekleni konjiček vas bo ponovno pustil na cedilu, toda v tej neprijetni situaciji bosje srečali osebo, ki bo za vašo prihodnost odločilnega pdmena. Nikar se ne zagovorite, saj je mogoče ravno to tisto pravo. KM TEHTNICA - ONA: Kmalu se boste srečali z MžlP osebo, ki je ne prenesete. Zaradi tega bo- M ste morali pozabiti na obljubo, ki ste jo dali sami sebi. Skušajte ohraniti mimeživce, drugače si boste povsem pokvarili konec tedna. Ne pozabite, za dežjem vedno posije sonce! ON: Nikar preveč ne odlašajte s pomembno odločitvijo, saj je sedaj pravi trenutek za hitre in odločne poteze. Pohitite ali pa bo pohitel nekdo drug! Glede na vaše sposobnosti bo to le manjši napor, a velik dobitek... ŠKORPIJON - ONA; Nekdo vas bo prepriče r; val, da niste sposobni konkretnega posiov-CmM nega uspeha, vendar boste kljub temu dosledno vztrajali pri prvotnem načrtu. To se vam bo na koncu tudi pošteno poplačalo, ON: Ne prepirajte se s partnerko, ampak enostavno poiščite pravi način, kako ji boste pojasnili svoje poglede na sporne zadeve. Še vedno obstaja možnost, treba je le storiti začetni korak, kasneje pa bo vse skupaj šfo kar samo od sebe. STRELEC - ONA: Vpletli se boste v dogodivščine, ki vam bodo še lep čas lepšale življenje in jih boste obranili v kar najlepšem spominu. Pa še obilo koristi boste imeli tako v ljubezni kot pri delu. ON: Čeprav ste dvomili o svojih sposobnostih, vam bo vseeno uspelo stvar pripeljati do srečnega konca. Imeli se boste prav izvrstno, pričakujete pa lahko tudi precejšnje pozitivne premike v ljubezni KOZOROG - ONA: Na poslovnem področju sevam bo ponudila priložnost, da si prido-bite zaveznika, ki vam bo lahko v prihodnje še precej pomagal. Konec koncev je že čas, da tudi vi uresničite svoje dolgoletne načrte’. ON: Drugi mislijo o vas, da ste nezainteresirani za zabavo in da so vam čustva postranska stvar. Prepričajte jih o nasprotnem in ji h presen etite s povsem novim stilom življenja. To vam bo na vsak način prineslo obilo koristi. VODNAR - ONA: Ne pozabite na obljubo, ki ste jo dali prijatelju, saj vam bo le-ta v prihodnje še v veliko pomoč. Tudi previd nost vam ne bo škodila. Nekdo že dalj časa čaka na vašo še tako majhno napako, zato pozor! ON: Ravnajte se po liniji najmanjšega odpora in kaj kmalu boste lahko pokazali konkretne rezultate. Predvsem pa ne delajte ničesar na silo - ‘aparati’ delujejo bolje, kadar so priključeni. Pokažite malo več volje za življenje! RIBI - ONA: Našli boste to, kar že zelo dolgo iščete, vendar pričakovanega zadovoljstva ne boste občutili. Preveč ste razvajeni, da bi vas razveselile tako enostavne stvari. Boste videli: nekoč vam bo tega še zelo žal*ON: Zelo družabno boste razpoloženi in kar iskali boste družbo, s katero se boste lahko zabavali. To bo opazila tudi prijetna prijateljica, ki si že dalj časa prizadeva priti v vašo bližino, a si do sedaj ni upala. El Brat Džouži Či poglednemo v preminouče leto, smo lejko radi, ka smo nej meli kakšoga vekšoga potresa, kakše vekšepoplave, velkoga požara, velki volite/, nej dosta re/erndu-mo/, meli smo samo velko siijšo. Ta sujšaje nej bild samo na njiva}, liki je tildi/ejst prisotna v našon gospodarjenji na splošno, pa pri čedni odločitvaj naši Udi} tan na visiki mejstaj tildi, pravi moj pajdaš Bela. Žalostno je pri vse n tou, k a ta sujsa nesče henjati, Nega po nega nikši čedni padavin. Par čedni kaplic tu pa tab nas te grde sujše ne rejši, pravi. No, tou njegovo premi' šlavanjeje že malo preveč/ilozo/sko, liki je istinsko, pd ne obečavie nika boukšoga v ton novon leti, šteroje pred nami. V ton njemi je velka briga prehod iz neodvisnosti pa svobode pod novo odejo evropske združbe, pa njemi je taksa inačiša pesem od mlina, šteri ropoče, da pamet prišla: Jih nekaj pred EL! stoji, ki radi v Evropo bi šli, tu nekaj ropoče, se nekaj šušlja, da pot ne bo rožnata, ha, ha. V Evropi je svetlo, ha, ha, svetloba pa medla je ta, ta pot je vse dražja, blagajna vse lažja, veselje mineva ha, ha VESTNIK - 8, januar 2004 23 Srce je omagalo, dih je zastal, a spomin na vaju bo vedno ostal. V SPOMIN 4. januarja mineva eno leto od takrat, ko nas je zapustila Kristina Raščan iz Turnišča, Kratka 1 in 2. januarja mineva 17 let od takrat, ko nas je zapustil Štefan Raščan iz Turnišča, Kratka 1 Hvala vsem, ki se ju spominjate v molitvi ter postojite ob grobu s prižgano svečo ali cvetjem. Vajini najdražji Bili so dnevi sreče, bila so leta radosti. Ostalo je srce boleče, trenutki lihe žalosti. ZAHVALA V soboto, 20, decembra 2003, je v 79. letu starosti v zgodnjih jutranjih urah prenehalo biti plemenito srce mojega dragega in nepozabnega moža Zvonka Matkoviča iz Murske Sobote, Slomškova 7 Iskreno sc zahvaljujem medicinskemu osebju oddelka za intenzivno nego in oddelka za infekcijo Splošne bolnišnice v Rakičanu, osebni zdravnici dr. Savlovi, osebju in sostanovalcem Doma starejših v Rakičanu za vso skrb, nego in požrtvovalno delo med zdravljenjem in bivanjem mojega moža pri njih. Prisrčna hvala duhovnikom, mons. župniku g. Francu Režonju, prodekanu in župniku g. Martinu Horvatu, posebej hvala našemu novomasniku g. Dejanu EmberšiCu, sedaj kaplanu v G. Radgoni, za lepo opravljeno pogrebno slovesnost svete maše, hvala gospodu maestru Marjanu Potočniku za večkratno podelitev sv obhajila ter patru g. Andreju Lampretu, ki mu je podelil sv. obhajilo dan pred smrtjo. Hvala župniku g. Fakinu za opravljene sv. maše in delitev obhajila med moževim bivanjem v Domu starejših v Rakičanu. Hvala g. Petru in njegovemu zboru za ganljivo petje ob pogrebni slovesnosti. Iskrena hvala Ireni in nečaku Dragu z ženo Marino, k* so mi med moževo boleznijo v teh težkih trenutkih stali ob strani in bili v veliko pomoč. Hvala vsem, ki ste ga obiskovali v bolnici in Domu. Hvala pogrebništvu Banfi za opravljene storitve. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in nekdanjim sodelavcem ter vsem, ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče, sv. maše ali za cerkev ter izrazih pisno in ustno sožalje. ^^tolažljiva ženaJožica, sorodniki in vsi, ki smoga imeli radi FISA nepremičnine, d. o. o. Lendavska ulica 8,9000 Murska Sobota. Tel.: 02/52235 33 GSM 051311805 »Ww.Hsa.sl K sodelovanju vabimo sodelavca/-ko za opravljanje naslednjih prostih del: ■ Hoerativnega/ no upravnika/-«) ta upravljanje stavb “ ^ndidata/ tke pričakujemo, da ottieg »fošnfo pogojev izpolnjuje še naslednje: ■ma najmanj srednja izobrazbo tehniške ah družboslovne smeri; ima delovne izkušnje; to Pozna stanovanjsko zakonodajo (Stvarno pravni zakonik, Stanovanjski zakon, Zakon o “tpjanju prostora, Zakon o graditvi objektov); a Pozna problematiko etažne lastnine in upradjanja; a zna delati z računalnikom (Word, Excell, internet ...j; »a ima vozniški izpit B kategoriie; Ja/je fleksibilen delovni čas ne moti; "ba sposobnosti za delo z ljudmi in večjimi skupinami ljudi; 7 . terensko delo ne moti. razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja in 6-mesečnim ^nim delom. oj ^^^s/ M komercialista/ stko v prometu i nepremičninami ■ da"' ' ■' *' da poleg splošnih pogojev izpolnjuje še naslednje: • da nain,ani višješolsko izobrazbo tehniške ali družboslovne smeri; ^"»a delovne izkušnje; 1 ■ nepremičninsko zakonodajo (Stvarno pravni zakonik, Stanovanjski zakon, Zakon o - d? z Zakon o graditvi objektov. Zakon o nepremičninskem posredovanju); -naJ? zračunalnikom(Word, Excell, internet d o ahpit B-kategorije; dai, l' delovni časnemob; "bmunikattven/na; bm de1° nc rnoti skusnim 1 °1* '" 73 pri °se zabvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, gasilcem, in znancem’kl ste Ra pospremili na njegovi zadnji 1 ter darovali cvetje, sveče, za svete maše in obnovo žup- Hva|. nijske cerkve. a gospodu župniku, pevcem, govorniku in pogrebništvu Banfi za izvedbo pogreba, tudi družini Jožeta Flisarja iz Korovec in družini Bcdjanič iz Gornjih Črnec za pomoč v najtežjih trenutkih Žalujoči njegovi najdražji Jutranji mraz je vzel tvoje srce, oko solzno zaman povsod te išče. Že leto grob cvetje ti krasi, edino v srcih naših še živiš. V SPOMIN Boleč je spomin na 8. januar 2003, ko nas je za večno zapustila naša draga Frančiška Zelko iz Matjaševec 54 Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njenem grobu, prinašate cvetje in prižigate sveče Nikoli ne boš pozabljena ■ tvoji najdražji! V SPOMIN 4. januarja je minilo leto žalosti od takrat, ko nas je zapustil dragi mož, oče in sorodnik Franc Meckar iz Sotine 110 Iskrena hvala vsem, ki se z lepo mislijo ustavite ob njegovem grobu ter mu prižgete svečo, k si njegovi ZAHVALA Solza kane iz očesa, pred nami je tvoj obraz, odšel si tiho, brez slovesa, mimo spiš in čakaš nas V 6C>. letu se je iztekla življenjska pot dragemu možu, očetu in dedku Alojzu Flegarju iz Ropoče Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam v teh težkih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izrekli sožalje ter darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše Hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in vsem, ki ste dragega pokojnika v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Dedi, pogrešali te bomo: vnuka Tilen in David ter vnukinja Julia --------------------"----------- Ne jokajte za mano! Bolečina prehuda je bila, da bi še naprej trpela. Samo zadnja solza v očesu mojem vam pove, e da od vas oditi mi bilo tako težko je. ZAHVALA Po težki in dolgi hudi bolezni nas je v 55. letu zavedno zapustila naša draga žena, mama, babica in sestra Gizela Gerendaj roj. Zrim, iz Rakičana Ob boleči izgubi naše najdražje se iskreno zahvaljujemo zdravstvenemu osebju Onk. inštituta iz Ljubljane, internemu oddelku bolnišnice M. Sobota ter osebnima zdravnicama dr. Žagarjevi in dr. Cipotovi Hvala vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali oh strani ter drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter prispevali za svete maše in dobrodelne namene Iskrena hvala gospodoma župnikoma g. Martinu Horvatu in g. Andreju Zn mu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g. Jožetu Časarju za besede slovesa, društvu upokojencev ter pogrebništvu Banfi Žalujoči: vsi tvoji najdražji, ki smo te imeli radi Draga babica, zelo te bomo pogrešali! Spomini na lepe trenutke s tabo pa bodo ostali večno ■ vnuki in vnukinja Te pesmi, ki sem vam jih napisala, vsaj dvakrat na leto zapojte in lučka v kapelici naj bo simbol za vse ljudi V SPOMIN Z bolečino v srcu sc spominjamo na 6. december 2002, ko nas je v 54. letu zapustila draga žena, mamica, babica in sestra Sidonija Rehar iz Moravskih Toplic Hvala vsem, ki ste se zbrali, sodelovali in zapeli lepe pesmi pri sveti maši ter se spomnili na njo, ji podarili cvetje in prižgali sveče, Vsi tvoji najdražji Nič več trpljenja in bolečin zate, draga mama, ni. Dom je prazen, tih, ker tebe v njem več ni. ZAHVALA V 73- letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, babica, tašča in sestra Frida Klement iz Matjaševec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, učencem in staršem 7. razreda devetletke, znancem in prijateljem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, in vsem, ki ste drago pokojnico pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za cerkev in ureditev pokopališča, nam pa izrekli ustno in pisno sožalje Posebej hvala g. duhovnici Simoni Prosič - Filip za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, osebni zdravnici dr. Marjeti Benko - Šbiill za zdravniško pomoč in sodelavcem kolektivov OŠ Kuzma in WZ Radenci. Hvala godbeniku za odigrano Tišino in pogrebništvu Maje. Žalujoči vsi tvoji, ki smo te imeli neizmerno radi Minile zate so bolečine in odšel si tja, kjer ni bolečine. Čeprav si moral veliko trpeti, s teboj bilo nam je lepo živeti ZAHVALA V 78. letu nas je zapustil dragi mož, atek, dedi, pradedi, tast, brat in svak Franc Štelcer iz Radenec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče, za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Posebej hvala g. župniku Petru Ivančiču za pogrebni obred, cerkvenim pevcem iz Radenec, prof Tomažu Polaku za odigrano Ave Marijo in pogrebništvu Vrbnjak. Zahvala je namenjena tudi dr. Slačkovi, dr. Lopertovi in medicinskemu osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu ter patronažni službi (S. Marta) iz G. Radgone. Žalujoči vsi njegovi Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in starosti usihajo moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi trpeče dni ZAHVALA V 87 letu nas je zapustil naš dragi Viljem Kocet iz Sela 11 Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na vrt počitka, nam pa izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in v dobrodelne namene Posebej hvala LD Prosenjakovci, rogistom in pevskemu zboru, Zvezi borcev, govornikoma g. Rituperju in gospe Gutmanovi, g. škofu Erniši in kaplanki Janki za pogrebni obred, pevcem žalostink in pogrebništvu Banfi Še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: Vsi njegovi najdražji 26 OGLASI 8. januar 2004 - VESTNIK Robert Kukovec, s. p., Mlinska ul. 22, 2000 Maribor Do 6 let za vse zaposlene trt upokojence {01,09). Možnost obremenitve dohodke prek tretjine. Stori kredit ni ovira. I UGODNI KREDITI DOB LET Za vse zaposlene in upokojence! Možnost obremenitve OD prek 1/3, stari kredit ni ovira. VIVA, posredništvo, Matej Prapotnik, s. p., Pivkova ul. 19, 2250 Ptuj. Tel. 02/77 10 955, GSM: 041 32 59 23 ” posojila s e devize * 5 delnice | POSOJILA NA OSNOVI ZASTAVE ZLATA, VREDNOSTNIH PAPIRJEV. OD, POKOJ- ; NINE. AVTOMOBILOV IN DRUGEGA. UGODNE MENJAVE”'*' HITRO UGODNO g Del. čas; od pon. do petka od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure NOVO - LAŽJE IN HITREJE DO POSOJILA! BONAFIN. d. O. o. ZASTAVLJALNICA UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA garancije: plačilne kartice, osebni dohodek, pokojnina MS, Staneta Rozmana 16, tel,: 02/524 16 30 U, Slovenska 27, tel.: 01/425 20 75 REPUBLIKA SLOVENIJA ■ SZLOVEN KOZTARSASAG VVM UPRAVNA ENOTA LEN DAVA ▼W KOZIGAZGATASI EGYSEG LEN DVA V y Trg Ljudske pravice 5, 9220 LENDAVA-LENDVA tel. 02 574 1180, faks 02 574 1155 Številka: 35101-129/2003-0201, datum: 17.12. 2003 Upravna enota Lendava, Trg Ljudske pravice 5, na podlagi 2. odstavka 60. čl. Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS št. 32/93 In 1/96) in 159. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS št.-80/99, 70/0Wn 52/02) v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti in rekonstrukcijo obstoječih govejih hlevov v hleve za prašiče pitance v k. o. Radmozanci s tem JAVNIM NAZNANILOM OBVEŠČA JAVNOST 1. da bodo osnutek gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti in rekonstrukcijo obstoječih govejih hlevov v hleve za prašiče pitance na pare, št 2835/4, 2835/10, 2835/17, 2835/18 in 2835/19, k. 0. Radmozanci, poročilo o vplivih na okolje št. 13/2003, ki ga je junija 2003 izdelal SINI, d. o. o., Podjetje za kompletno urejanje varstva pri delu in varstva pred požarom, Medlog 7b, Celje, in projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja pod št. L 75-03 z dne 13.10.2003, ki ga je izdelal ATRIJ, Gradbeni inženiring, d. o. o., Odranci, javno predstavljeni oziroma dani javnosti na vpogled in seznanitev v prostorih Upravne enote Lendava, Oddelek za okolje in prostor, soba Št. 18. Trg Ljudske pravice 5,9220 Lendava, od 08. 01. 2004 do 23. 01. 2004 v ponedeljek in petek od 8.00 do 13.30 in v sredo od 8.00 do 16,30; 2. da bo javna obravnava z zaslišanjem investitorja Kmetijsko gospodarstvo Lendava, d. d., Kolodvorska ul. 1, v sredo, dne 21. 31. 2004, ob 14.30 v veliki sejni sobi Občine Lendava, Trg Ljudske pravice 5,9220 Lendava; 3. da se mnenja in pripombe lahko vpišejo v knjigo pripomb, ki je v času javne predstavitve v sobi št. 18. Upravna enota Lendava, Trg Ljudske pravice 5.9220 Lendava, ati v pisni obliki posredujejo upravnemu organu Upravne enote Lendava ali tudi na zapisnik na javni obravnavi. Po pooblastilu načelnika Upravne enote Lendava Zdenka TADINA, vodja Oddelka za okolje in prostor ter promet in zveze POVZETEK POROČILA S SKLEPNO OCENO SPREJEMLJIVOSTI Investitor KMETIJSKO GOSPODARSTVO LENDAVA, d. d., namerava rekonstruirati tri obstoječe hleve za goveje pitance v sodobne hleve za prašiče pitance. Skupna kapaciteta hlevov po rekonstrukciji bo 3000 stojišč za prašiče pitance pri teži 25-100 kg žive mase. Omenjeni stales prašičev predstavlja 390 GVŽ prašičev. Vonj, ki ga zazna čutilo, človeški nos, je sestavljen iz številnih lahko hlapnih organskih spojin, ki nastajajo pri razgradnji rastlinskih vlaken in proteinov, ki sestavljajo živalska krmila in nastilj. Večji del teh spojin nastaja pri anaerobni fermentaciji živalskih izločkov. V anaerobnih pogojih se bodo rastlinska vlakna in proteini mikrobiološko razgradili do lahko hlapnih spojin neprijetnega vonja, šele aerobna razgradnja z drugimi mikroorganizmi pa bo privedla do končnih produktov, kot so metan, ogljikov dioksid in amoniak. Omenjeni objekt je na območju, kjer ni v bližini stanovanjskih zgradb, zato lahko ocenimo, da neprijetne vonjave ne bodo vplivale na sosednje objekte. Z rednim odvozom gnojevke na obdelovalne površine pa se bo učinek neprijetnih vonjav še zmanjšal. Za primer prepovedi gnojenja bo imel investitor na razpolago gnojišče, ki bo služilo kot deponija gnojevke za dobo štirih mesecev. Obravnavani predvideni poseg v prostor bo sicer povzročal določene vplive na okolje, vendar zaradi minimalnega obsega tako gradbenih del kakor tudi kasneje ob rabi na novo urejenih hlevov ne bo bistveno vplival na okolje. Ocenjujemo, da je poseg - rekonstrukcija treh obstoječih hlevov za goveje pitance v sodobne hleve za prašiče pitance - z okoljevarstvenega vidika sprejemljiv za vse segmente naravnega in bivalnega okolja ob upoštevanju ukrepov, ki so navedeni v točki 6. Natalija BENKO, dipl. san. inž. k Mercator 1. Murska Sobota PRIREDITVE v JANUARJU 2004 sobote, 10- januar ob 10.00 uri OTROŠKA PRIREDITEV CD O “ Pripeljite § vase otroke, us 5 da bodo lahko w uživali na 2 lutkovni predstavi. VB O 5 ha llteirvSKv najboljši sosed MEDIAFIN, d. o. o., Ljubljana Trgovina in finančne storitve UGODNA GOTOVINSKA POSOJILA do 300.000,00 SIT na 12 OBROKOV PE LENDAVA: 031 797 715,031 589 448 SnOVO NA STAREM MESTU!? VEDEŽEVANJE. LETOVANJE ® 0 42 84 GOTOVINSKA POSOJILA KURILNO OLJE, PREMOG Ugodne cene in možnosti plačila! KURIM - PREMI Jakšič Bojan, i. p.. Gornjo Bistrica 51, tel.: 57 88 200 po najnižji obrestni meri -pokličite in preverite Ul.: 02/22*82 335 Garancfja: pokojnima. pUca, kartica. Mensa d.e.e.. Cankarjeva Ji, Marlbuf ČISTILNI SERVIS NEGA Bagari Marko, s. p. TišinskaSI, 9000 Murska Sobota, D41 374 BSD EKSTRAKCIJSKO ČIŠČENJE TALNIH OBLOG, PREPROG, OBLAZINJENEGA POHIŠTVA, NOTRANJE ČIŠČENJE STAVB, LOKALOV, PISARN, HIŠ itd. ČIŠČENJE MARMORJA IN PREMAZI motorna vozila SUŠILNICO ZA BUČNO SEME, kapacitete 500 kg, prodam. Te: 570 17 07. m18034 NAGRAJENCI VELIKE BOŽIČNO-NOVOLET-NE KRIŽANKE ZAVAROVALNICE TRIGLAV, d. d., Območne enote Murska Sobota Zadnji dan minulega leta so predstavniki Zavarovalnice Triglav na Radiu Murski val izžrebali tri dobitnike nagrad, ki so pravilno rešili njihovo križanko. Med več kot 500 prispelimi rešitvami, je žreb odločil tako: - SLAVKO ŠEBJAN, Lendavska 23b, Murska Sobota -ALEKSANDER ČASAR, Kocljeva 13, Gornja Radgona - MATJAŽ LUKAČ, Partizanska 1, Bakovci Nagrajencem čestitamo, praktične nagrade jim bodo dostavili predstavniki Zavarovalnice Triglav. ČESTITAMO! OPEL ASTRO KARAVAN, 1.7 diesel, letnik 1992, prodam. Tel:. 031 730 810. m 18045 FORD ESCORD KARAVAN, zelo lepo ohranjen, letnik 1993, ugodno prodajo. Tel:. 031 867 427, ml8O59 OPEL VEKTRO, letnik 1991, prodam. Tel:. 522 14 85. ml8061 OPEL ASTRO 1.6.16v, letnik 1999, kovinsko modre barve, 4 vrata, 80.000 km, 1. lastnik, dobro ohranjeno, brez klime, prodam. Tel:. 070 442 396. m!8066 KARAMBOLIRAN AVTO kupijo. Tel.: 031 416412. ml8080 posesti ODJEMALEC SILAŽE IN ROTACIJSKO KOSO 185 prodajo. Tel.: 031 207 156. ml8046 NAKLADALEC GNOJA HU4, trosilnik hlevskega gnoja, cisterno za gnojevko Creina in rotacijsko kosilnico prodajo. Tel:. 041 966893.ml8049 BALIRKO ZA OGLATE BALE SIPMA prodam. Te!.: 587 14 01. m 18069 BRANE Z VALU, širine 2,80, ter balirko za oglate bale prodam. Tel:: 546 1636. KUPIJO traktor do 60 KS. Tel:. 031 201 825. ml8079 KOMBAJN ZA SLADKORNO PESO BARH GELU, 3-vrstni, prodam. Tel.: 041 647 079. m 18082 kmetijski pridelki Razpis za podelitev pomurske raziskovalne nagrade 2003 1. PODATKI 0 RAZPISU Fundacija Znanje za razvoj v sodelovanju s Pomursko znanstveno akademsko unijo (PAZU) razpisuje POMURSKE RAZISKOVALNE NAGRADE za najboljša diplomska dela, magistrske naloge in doktorske disertacije pomurskih študentov v letu 2003. Podeljene Mo nagrade za: 1. najboljše diplomsko delo s področja naravoslovnih ved 2,-najboljše diplomsko delo s področja družboslovja in humanistike 3. najboljše magistrsko delo 4. najboljšo doktorsko disertacijo Nagrajenci prejmejo plaketo in denarni znesek v višini 150,000 SIT za najboljši diplomski deli, 200.000 SIT za najboljše magistrsko delo in 250.000 SIT za najboljšo doktorsko disertacijo. Naloge bo ocenjevala strokovna komisija, sestavina iz pomurskih akademikov, rednih članov PAZU, 2. POGOJI ZA PRIJAVO IN IZBOR PREJEMNIKOV DENARNE POMOČI Na razpis se lahko prijavijo študenti s stalnim prebivališčem v Pomurju, ki so diplomirali, magistrirali ali doktorirali v letu 2003. Kandidati morajo izpolnjevati še naslednje pogoje: 1 .) za nagradi pod zaporednima številkama 1 in 2: ■ da so dosegli povprečno oceno izpitov vsaj 8, ■ da so mlajši od 27 let, ■ da so nezaposleni ali niso zaposleni izven Pomurja; 2 .) za nagrado pod zaporedno številko 3: ■ da so dosegli povprečno oceno izpitov na podiplomskem študiju vsaj 8, • da so mlajši od 31 let. 3. PRIJAVA IN ROK ZA ODDAJO VLOG Prijava mora vsebovati izpolnjen prijavni obrazec ter ustrezne priloge (objavljeno na spletni strani www.pif-ms.org). Prijavitelji lahko oddajo prijave osebno ali pošljejo priporočeno po pošti v zaprti ovojnici, s pripisom: »Prijava na razpis Pl F - nagrada«, na naslov: ICR Rakičan, Lendavska 28, 9000 Murska Sobota (kontaktna oseba: Sabina Jakob, tel: 031 372 392). Rok za oddajo prijav je 16. 01. 2004 do 12. ure. 4. ODPIRANJE PRIJAV, OBVEŠČANJE 0 REZULTATIH RAZPISA Uprava PIF bo obvestila kandidate n rezultatih razpisa do 31.03. 2004. Odločitev uprave Fundacije PIF je dokončna, pritožba ni mogoča. Doc. dr. Mitja SLAVINEC, predsednik uprave Fundacije PIF STANOVANJE dam v najem. Tel.: 041697 125. ml8029 GOSTINSKI LOKAL V GRADU RAKIČAN dajemo v najem najboljšemu ponudniku. Ponudbe poslati do 15. januarja 2004 na naslov: Konjeniški klub grad Rakikčan, Lendavska 22, Rakičan Informacije pisno Grad Rakičan. ml8040 STAREJŠO HIŠO NA GORIČKEM kupim. Tel.: 041 948 280 ali 035 760 422. m!8047 STANOVANJSKO HIŠO na novo urejena, na 23-arski parceli v G. Bistrici prodam. Tel.: 041 832 069, m 18055 SOBO, opremljeno, s souporabo kopalnice, dam v najem. Tel.: 532 10 92 ah 041 492 991. ml8056 SEM RESEN KUPEC MANJŠF HIŠE. Tel.: 031 258 477, 041 572 785 in 02 522 14 72.ml8062 KVALITETNO BELO VINO (chardonay in sou-vignene) iz Lendavskih goric prodam te 230 SIT/I. Tel.: 041836 333. ml8068 KORUZO V ZRNJU, ročno spravilo zadnje žetve, prodam. Tel.: 041 773 312-ml8087 živali NESNICE, rjave, grabaste, črne, pred ne' snostjo, vsak dan v Babincih 49. Vzreja nesnicTibaot, tel.: 582 14 01. ml805? BREJO KRAVO IN TELICO prodam. Tel.: 040 397 721. m 18071 PUJSKE prodam. Tel.: 547 13 80-ml8072 V Beltincih prodamo novo pritlično hišo (100 rn2) na parceli 9,65 ara. Tel,: 041 705 067. ml8063 ENOSOBNO STANOVANJE v Lendavski ni. 25b v M. Soboti prodamo. Tel.: 523 18 67. ml8071 PARCELO s staro domačijo v Dobrovniku, 17,21 ara, prodam. Cena po dogovoru. Kličite zvečer 574 20 41 ali 041 935 734, BREJE SVINJE, nakladalko in voz z gumijastimi kolesi prodam. TeL: 031 870 802,587 11 00. m 18073 MLADE PAVE IN FAZANE (divje) prodal Tel.: 02 557 1048. m 18089 razno KUPIM 1,5-sobno Stanovanje v Murski Soboti. Tel:. 041 357 705. m!8085 Kmet, mehanizacija ZETOR 7245, prednji pogon, originalna kabina, malo rabljena, ferguson 39 s kabino, malo rabljeno, samonakladalko s hidravliko, 17-kubično, obračalnik SIP in pajek, puhaMikza seno z motorjem, škropilnico za koruzo in pšenico, 3001, sejalnico umetnega gnojila, 300 kg, cisterno Creina, 32001, rotacijsko kosilnico, sadi-Inik koruze, Oltov, 44-redru, silokombajn SIP, trosilnik hlevskega gnoja, 4-valjni, sejalnih pšenice OLT, 18-redni, prikolico za silos, plug Olt, visok, dvobrazdni, brane, 4-delne, velike, krožne brane OLT, 24 diskov, malo rabljeno, večinoma novo, prodam. Karel Krenos, Gornji Slaveči 124, 9263 Kuzma, tel.: 555 10 75. ml8028 Preklicujem veljavnost naloga za vpis hranilno knjižico št. 89013 0001943364, izdanega na ime Slavič Kumin, Kuštanovci 64. m!8035 DRVA, metrska, trda, in kompresorTrud benik, 1500 I, prodam. Tel.: 041 5$" 414. ml8038 STANOVANJE V BAKOVCIH, opremljaj' oddamo v najem, TeL.. 041 334 58 ml8077 __________________a— ELEKTROMOTOR, 4 do 5 KW, za CirK1J' larko, kupim.Tel.: 553 12 95. m 1809^, srečanja 30-1 etni fant želi spoznati resno dekle- J preskrbljen, lahko se tudi preseli-041 802 383. inl8078 Moški, star 51 let, želi spoznati. , od 45 do 60 let za resno zvezo z obrn°^, številke 02. Vse drugo po pogovoru-031 257 175. ml8086 VESTNIK - 8. januar 2004 NAPOVEDNIK 27 Spored na radiu Murski val UKV, 94,6 MHz In 105,7 MHz, SV 648 KHz PETEK, 9. januar - dežurna novinarka Vida Toš -05.00 Vedro v novo jutro - 07.40 Mariborsko pismo, Asja Matjaž - 08.15 Jutranja tema - 09 00 Poročila -99.10 TV As - 09.15 Relax - 09 45 Kultura in šport ob koncu tedna - 10.00 Poročila - 10.30 Mali oglasi -1100 Poročila - 11.15 Zamurjenci, kabaret Dušana Radiča, Džoužija, Berte in Marka - 12.00 Poročila BBC - 12.05 Obvestila - 12.30 Od petka do petka -13.00Poročila - 13 15 1. oseba ednine- 13 20 Predstavljamo vam, nova glasba - 14.00 Poročila -14.05 Obvestila - 14.30 Romskih 60 minut - 15-30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -1700 Osrednja poročila - 17.20 Obvestila - 17.40 Mali oglasi - 17.30 Murski val nagrajuje - 18.00 Al-boom - 18.30 Glasbene želje -19-00 Mladi val -glasba za mlade, vaša razmišljanja (Maja in Timotej) - 20.00 Ugasni televizor, Bojan Pe- - 24,00 SNOP, Murski val, Bojan Rajk SOBOTA, 10. januar ■ 05 00 Dobro jutro!- 8 30 Mali oglasi - 09 15 Biba buba baja, 1. razred devet-^tke OŠ IH Murska Sobota - 10 00 Poročila -10.05 Obvestila - 10 30 Potepanje - 11.00 Poročila ‘ U 15 Potepajte seznami - 12.00 Poročila BBC-12.05 Obvestila - 12.30 Nagrada tedenskega spon-zorja - 13.00 Poročila - 13 15 1. oseba ednine -1400Poročila - 14.05Obvestila - 14.15 Oddaja te-dna: Kovaški muzej na Razkrižju -15.30 Dogodki in odmevi - 16.15 Napoved sporeda -17.00 Osrednja Poročila - 17.30 Murski val nagrajuje - 17.40 Mali oglasi - 19.00 Poročila -1915 Najlepše želje s če-stitkami in pozdravi - 20.00 Slovenija, od kdaj lepo-te tvoje, Bojan Rajk- 24.00 SNOP, Murski val, Simo-na Spindler NBDELJA, 11. januar - 05.00 Vedro v nedeljsko lotto - 07.30 Panonski odmevi, oddaja o porabskih S|ovencih (Silva Eory) - 08.00 Misel in čas, duhov-u misel pomurskih duhovnikov - 08.30 Zamurjen-'J ~ 09.00 Izbor pesmi tedna - 09 30 Srečanje na Mur$kem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedelj-s 'U kuhinja: Pomurka 2003, sestra Marta Za-dravec, www.murski-val.com, gumb Kontakt Tyvo in 537 17 10 _ 12 50 Poročila - 12.35 Ob-Vcstifa - j 3.00 Minute za kmetovalce (Silva Eory) - /H4 Mo Murski val - 94,6 Mhz in 105,7 Mhz narodnozabavne glasbe, 6u*sba našega srca 1 Poštar - Brodniki 1' *0 mi verjemi - Rosa Nazaj ni več poti - Sicer *• Vzela bi kmeta - Strici ’• Nedeljska služba - Mogu PREDLOGA: 4 Ni' Ptujskih 5 1 “oga tašča - Ans. bratov Poljanšek ^TVICA obmurske GLASBE ' ■ Iktata _ Halgato band ' Gremo f toplice - Ans Štrk ' Prekmurka - Langa • Ža tisoč stvari - Trio Remus ■ Potni n na šolsko ljubezen - Boris Bruncc 1 - Arizona je opoteča - Gnila jajca B Nagrado glasbene založbe Mandarina •z Ljubljane prejme Suzana Turk, Vaneča 63a, 9201 Puconci. i ■ 2