Za poduk in kratek čas. Socijalno prašanje. Kmalu bo 100 let, odkar je pričela razsajati atrasaa prva fraacoska revolucija, ki je bila koačana z začasnim uaičenjem sv. Cerkve na Fiaacoskeai, z umorom kralja, jegove žeae in otrok, ter z razdorom starega družbinskega in polftičaega reda ia z zavladaajem Hberalizma. Francoska revolucija od 1. 1789 je prav po krvi milijonov poklaaih ljudi gazeča porodnica liberalae dobe, ki je obveljala najprej aa Fraacoskem in polagoaaa potem po vsej Esropi, če izvzememo Rusijo. Stari red naslaajajoči se na Boga, na bv. vero, na božje postave, 80 zavrgli ter vso družbiasko življeaje, ?8o politiko ia gospodarstvo postavili na 3 podlage, katere so jim brezbožai ljudje izumili ia nasvetovali. Te podlage so: državljaaaka svoboda ia eaakost vseh državljaaov (oče ajej je bil biezbožni fiiozofRosseau), gospodai-stveaska 8 v o b o da (izaiislil jo je pivič Aaglež Adam Šmith) ia pa konštitucija (izumil ajo je pisatelj Montesquiea), t. j. razdelitev državae oblasti v 3 političae oblasti namreč: v postavodajavao, izvrševalao in sodnijsko oblaat. Postavodaiavaa oblast je najvažaiša la je torej prella na poslance, od ljudatva izvoljeae. Tako se je lahko reklo, da ljudstvo (po poslancih) samo aebi daje postave, ia ker se po teb postavah mora vse ravnati, šetudi, da aamo sebe vlada ia si pravico razsojuje. Ljudstvo je po tem takem postalo polaovlastao, samostalno ia neodvisno. Vladarji in miaistri ao mu le prvi aradniki, zavladala je povsod zlata svoboda, vse prejšnje zapicke 80 morale pasti. Vsakemu je prepuačeao misliti, govoriti, pisati in tiskati, delati, ae celo razaajati, dokler 86 ne pregreši zoper liberalae postave. Nova svoboda, aovi red ae je maogim precej prikapil, zlasti oaim, ki so bili bolj prebrisani, nčeni in bogati. Kajti nova svoboda jim je dala zaželjeno priliko, svojim željam in zahtevam, če prav tudi na škodo meaj prebrisaaim, neučeaim ia abogim, astrezati brez strabu pred časno ia večao kazaijo; vsaj ajim je časao kazea odpravila liberalaa postava, vero aa večao kazea pa 80 z veio na Boga vred odložili. Tako so se začela liberalaa aebesa na zemlji. Tudi k nam v Avstrijo so jih skušali spiaviti 1. 1848, kar se jim je pa še le 1. 1860 posrečilo ia torej uživamo arečo liberalae dobe že 17 let. Solace maogovrstae liberalae svobode sije tadi aam! Božje solnce sije po beaedah sv. pisma po pridaih ia hadobaih ia greje vsako stvar. Liberalao solace pa ae tako! Oao sveti ia greje le izvoljeae, drage pušča v temi, če jih prav aemilo ae peče. To sprevidijo ljadje cedalje bolj, zlasti tiati katerim ovo soluce aič prav po godu ne sveti. Te baže ljudje so zapazili, da liberalaa svoboda ai aa korist vsemu prebival8tva, arapak le bolj majhnemu številu izvoljeaih, kateri imajo dovolj liberalne krvi v sebi, t. j. liberalae ačeaosti, prebrisaaosti ia — deaarjev. Najbolj apijejo aedaj po Evropi nezadovoljai delavci, potem ubožaai rokodelci ali mali obrtaiki, zadolžeai ia z davki obložeai kmetski ljadje. Pravijo: liberalaa razdelitev zemlje in pozemeljskega raja je krivičaa; liberalae svobode koristijo le velikim posestaikom, velikim trgovcem, velikim fabrikaatom in deaarnim mogočaežem, vsema ostalemu prebivalstvu pa so aa aeiznaerao gaiotao škodo. Treba je torej aove delitve, tako, da b« vsak imel eaako dosti itd. Najhujae silijo aa to fabriški delavci aa Fraacoskem, Neaiakem, deloma tadi že pri aas. Začeli so se zbnati v skrivaih društvih, da bi ob priličaem času sprožili najstrahovitaišo revolucijo ter vse preoaožaiše ljudi poklali, ves sedaaji red piekucaili ia astaaovili republiko saiuib delavcev, kder sicer tadi aebi bilo ae Boga, ae božjih postav, ali tadi ae liberalaib postav, ae liberalaih deaaraih bogatašev ia aobenega abožtva. Tako saajarijo po liberalcib Boga ia božjim postavam izaeverjeni pa tudi od ajih tlačeai delavci, abožci ia nemaaiči. Po tem takem se je hberalaa doba v sti-asni revolu.ci.ji rodila, ali še v strašai.ši bi ategaila uoireti. Da to ni prazea atrab, aam spričuje ae8rečao mesto Paria, ktero so 1. 1871 taki uporni delavci užgali. Ni čuda tedaj, da so aajvrliši možje prepričaai, da je skrajni čas, pretečej aevarnosti v okom pribajati. Eako ? No, to je: 8 ocijalno praaaaje. Praša se aamreč, kako bi se zamoglo delavcem itd. pomagati brez strabovite revolucije ? Velevažno socijalno prašanje rešiti si je prizadevalo že dokaj liberalcev, a aobedea pravega odgovora ai ugaail. Schultze-Delitsch aa pr. svetuje, naj si delavci, ia nemaaiči splob, pomagajo sami, naj 8e združijo in osnujejo društva za aakap blaga, za prodajo izdelkov itd., naj skrbijo za štedljivost (Sparsamkeit) med seboj. To je smeano. Kdo pa je še kedaj sam sebe za glavo prijel in se izvlekel sam iz luže, v katero je padel? To je tndi sprevidel Laaalle, drug pretresovalec socijalnega prašaaja, ter je zahteval, naj delavcem ia ubožcem pomaga — država; ona jim naj skrbi za delo ia zaslažek, za živež ia obleko. Ta na svet je zopet aespametea. Nobena država tega ae zmore, kar Lasalle naavetuje. Ediao pravo zadel je le monguaški škof, slavai Emaauel Ketteler. Bistroamai mož pravi: atrabovitim nasledkom liberalizma v okom priti je mogoče le, če se zamaaijo vrelci, iz katerih izvirajo: h Boga ae morajo, bogati in ubogi, vraoti aazaj, katerega so nespametao zapustili, na božje postave ae mora zopet aasloaiti aašo družbinsko, goapodarstveasko in politično življeaje, neomejena svoboda, kateia je razsajanju človeakih strasti na akodo nevedaim ia ubogim aedaj dovoljeaa, se mora zopet z postavami zagraditi, zlasti oderuškemu kapitalu je treba poataviti primernih mu mejaiev." Slavnemu škofu 80 pritrdili brž vsi katoličaai na Neaiškem in tudi v Avstriji so zlasti kat. političaa društva aa gori navedene nasvete pozorna postala ter začela aa ovi podlagi aapredovati. Po8ebao imeaitai, ker praktični, so nasveti, katere je kat. polit. draštvo za Spodnjo Avstrijo aa Duaaja spiejelo ia razglasilo v resoluciji od 18. maia 1875. Ova resolucija kaže pot, po kateii se zamore pri aas v Avstiiji začeti prehajati od liberalae podlage družbiaskega in političnega življenja na kracansko podlago. Resolacija se glasi: nkot pomoček zoper gospodar8tveaske hade aasledke liberalizma služi 1. zopetaa vbuditev kiščanske ljubezai, ki zapoveduje Ijubiti vse Ijudi, ki sebičaost posamezaikov, st-uov ia držav, po potiebi bizda, oaa ediaa je ziuožaa pospešiti preaovljeaje, katero aam je potrebao v zasebaeaj, gospodarstveaskeai ia javaem življeaju, v zaotiaaji la zuaaaji politiki; vsled tega je potrebao 2. da se diužbiaski razdel delavcev, malih obrtaikov (krojačev, kovačev i. t. d.), kmetskib ljudi prizna kot eaakopravea v državi zraven družbinskega razdela velikih trgovcev, velikita obrtaikov ali fabrikaatov, 3. da se aavede niw družbiaskim razdelom dajo antoaomni orgaai ali zboraice po načinu kupčijskih ia obitaijskib zboroic (HaadelsGewei-bekamiaeia), da zaaiorejo tano svojim opravičenim koristim sami do veljave pomagati diug aaspioti drugemu ia aasproti državaftj oblasti." To resolucijo je tudi shod avstrijskih katoličaaov odobril potem, ko je kaez Alojzij Liecbteasteia vseistraaski ajo pojasail ia v sijajai besedi priporočil, Govor kaeza Liechteasteiaa, kolikor zadeva kraetski staa, saio objavili v ,,Slov. Gosp.1' v štev. 29. 29. 31. Ostali del donesemo priličao. Smešuičar 34. Blizu slovitega štajerskega kopališča stoji velika aova šola, katero tajec začudea ogledava. Ali še bolj se začndi, ko faatje iz aole prilomastijo, da ga skoro podeiejo ter se začaejo takoj aa stezi lasati in pretepati. Sedaj sreča kmeta ia ga vpraaa: zakaj pa g. fajmošter in učitelji trpijo tako razposajenoat pri Solarjih, ali nimate aič leskoric za take paglavce? nImamo, gospod, zavrae kmet, ali v roke vzeti jih ne smejo ali se ne upajo, faatje pa, vedevši da ao bitja potrebai, se morajo tedaj sami lasati in pretepavati!