133. številka.
Ljubljana, četrtek 12. junija.
VI. leto, 1873.
SLOVENSKI NAROD.
Izhaja vsak dan, izvzomii ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeman, m avatro-ogrrske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold., la četrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez počiljanja na doni za celo ieto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na pom se računa 10 krajo, za mesec, 30 kr. za četrt teta. — Za tuje dežele za cHo juto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po posti prejeman za četrt leta 3 gold. — Za oznanila so plačuje od četiri-atopne petit-vrate 6 kr. če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. Če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača šteuipelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole frankirati. — Bokopisi ae ne vračajo. — Urednifitvo jo v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hidi „Hotel Evropa". Opravnistvo, na katero naj ae blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiši.
Zarad denahtjega praznika izide prihodnji list v soboto.
"V IJiil»lj;ini 11. junija.
Organizacija in agitacija za direktne volitve v državni zbor vedno napreduje. Za okraje MHuj, Rogatec in Ormti« se je postavil ošerajni volilni odbor, katerega predsednik je g. dr. P loj, advokat v Ptuj i.
Centralni volilni odbor v Ljubljani je že razposlal „Politične liste." Okolo 1000 iztisov pa še leži pri tukajšnjem c. kr. državnem pravdniku; bili so zarad nekega formalnega pogreška, priloženi nSlov. Nar./' konfiskovani, pa se bodo menda zopet vrnili.
V ijitiji na Kranjskem je bil pri županu g. Kobler-ji v pondeljek 9. junija shod volilcev kmetskih občin, pri katerem so se volilci o kandidatih za državni zbor posvetovali. Kaj bi se tudi drugod taki zbori sklicali. Imenitni so za probujo politične in narodne zavesti.
K našemu gospodarskemu napredovanju.
Postava o osnovi posojilnic ali založnic in sploh o društvih za skupno gospodarstvo (Ervveibs- und Wirthschaftsgenos8enschaften) je od cesarja sankcijonirana. To nam daje povod, da zopet pozornost Slovencev obračamo na imenitnost takib denarnih zavodov v narodno-gospodarskem in političnem oziru.
Slavni naš pesnik se sicer huduje nad svetom, da v njem človek le toliko velja, kar plača; a resnica je; in tudi med narodi je
bogatejši narod mogočnejši in veljavnejši od siromašnega.
Ne bodemo se tukaj spuščali v splošne narodno-gospodarske razprave o denarnem prometu; govorili smo o tej stvari že večkrat v svojem listu. Samo opominjati hočemo rodoljube na deželi, naj se lotijo dela in ustanavljajo posojilnice po enem ali drugem postavno privoljenih načinov.
Na celem Kranjskem je zdaj samo ena hranilnica v Ljubljani in zraven nje še obrtnijska posojilnica. Druzoga enakega zavoda po celi deželi nemarno. Tri hranilnice se snujejo, gorenjska v Kranji je tudi že privoljena, pa vse tri se imajo boriti s težavo, potrebno visoko kavcijo skupaj spraviti.
Koliko lažje se dado posojilnice ustanoviti, katerim nij treba nobene kavcije pri vladi založiti. Nekoliko rodoljubov so dogovori, oni podpišejo in vložijo pravila in v nekojih mesecih sme posojilno društvo pričeti svoje delovanje. Nova postava ne terja, da bi društveniki z vsem svojim imetkom se zavezali biti poroštvom za društvena delovanje. Zadostuje, ako se društveniki zavežejo, svoto 20 do 30 gld. vplačati v fond ali na enkrat ali v mesečnih obrokih in samo s to svoto so poroki za društveno kaso.
Poprej je ravno ta terjatev da bi moral vsak društvenik s celim svojim imetkom za poroka biti, ustanovnike odplašila.
O važnosti posojilnic v narodno-gospodarskem in političnem oziru govoriti, bilo bi odveč. Poglejmo samo na Češko in Moravsko. Tam se je narod baš po založnicah izkopal iz sužnosti, v kateri je zdihoval nasproti tujemu kapitalu in baš po založnicah je dospel do svoje politične veljave in neodvisnosti.
Tudi mi Slovenci smo Čehe začeli posnemati; pa samo na treh mestih so se našli dovolj delavni in dovolj energični rodoljubi, kateri so ustanovili posojilnice. In vse tri posojilnice: ljutomerska na Štajerskem, potem koroški v Ziljski Bistrici, katere ustanovnik in vodja je naš vrli rojak g. Ferdo Vigele in pri sv. Jakobu v Rožni dolini, uspešno delajo in kažejo že v početku izdaten promet.
Ta vesela prikazen naj tudi rodoljube v drugih krajih spodbuja, da vstvarijo enake denarne zavode. Zlasti v Mariboru, v Oelji ali še bolje v Žavci za savinsko dolino, vPtuji, vNovemmestu za Dolenjsko, v Kranji ali Loki za Gorenjsko, v Trstu in Gorici bi se posojilnice dale napraviti, gotovo povsod z najboljšim uspehom, na največjo korist našemu narodu.
Polaganje temeljnega kamena za „narodni dom" v Novem mestu.
(Dopis iz Nov. mesta.)
Vesel in sijajen je bil znameniti dan, katerega je pretečeno nedeljo, S. jun., obhajalo Novo mesto. Pokazalo se je, da narodna zavest, katero je tukaj Še le leta 1HG5 probudil zlasti „Južni sokol" ljubljanski, da ona čedalje bolj in bolj prešinja vse kroge meščanske, da rodi tudi že plemenit sad na narodnem polji. Saj le navdušenost za pro-speh narodne stvari je v naših domoljubih spočela blago misel, postaviti, če tudi z mnogimi žrtvami, prvi „narodni domu na Slovenskem, kateremu temelj je zdaj položen.
Zjutraj ob sedmih je „kranjski fant" po gorenjsko oblečen iz Bršlina pripeljal temeljni kamen na lepo, se slovenskimi triboj-
I* is te k«
Plašč.
Obraz iz uradniškega življenja v IVtrogradu.
(Ruski spisal Nik. Vas. Gogol;  poslovenil L. Gorenj ec-Podgoričan.)
(Dalje.)
Zaceli so mu srečo voščiti, hvalili so plašč, da je skrajema le smijal se, naposled pa je sram bilo ga. Ko pa so bili vsi stopili okrog njega ^in jeli ogovarjati ga, da mora poblago.sloviti novi plašč, da jih mora povabiti na večerjo, do cela se je zniel Aka-kij Akakjevič, da nij znal, kaj bi začel, kaj odgovarjal iii kako izgovoril se. Po nekolikih minutah je ves zarudet jel dosti prosto-srčno zagotovljati, da to nij ves nov plašč, da je to le tak, da je le stari plašč. Naposled je dejal eden uradnikov, prvostojuiku tajnik, skoro gotovo zato, da bi pokazal, ka nij ošaben iu da zna govoriti tudi z nižjimi
ljudmi, omenil je: „Dobro tedaj! Jaz obetam večerjo na mestu Akakija Akakjeviča, vabim vas na čaj: denes je, kakor nalašč, moj god." Uradnici, to je da, začeli so |)re-cej srečo voščiti tajuiku in radi so obljubili, da prido. Akakij Akakjevič se je začel izgovarjati, ali vsi so ga jeli ogovarjati, da to se ne spodoblja, da je sramotno in za-uičljivo, in nikakor se nij mogel ogniti. Sicer pa mu je i><> všeči bilo to, ko se je spomnil, da bode v>led tega imel priliko, da pojde tudi zvečer na piano v novem plašči.
Ves ta dan je bil Akakiju Akakjeviča prav velik, slaven praznik. Prišel je domov najsrečnejše iline, plašč vzel raz se in varno obesil ga na steno, še enkrat všečno ozrl se na sukno in na podlogo — in svoj uže do cela razpljezneni kaput potegnil v roki nalašč zato. tla ga je primeril z novim. Ozrl se je vanj iu zastni al se : tako velika je bila razlika!   A dolgo časa kasneje,   ob o-
bedu še zmirom smijal se, ko hitro se je spomnil, kakov je kaput. Poobedoval je jako vesel — in po obedu nij nič pisal, nij v roko vzel nobenega spisa, le malo je lenobo popasel na postelji, tako dolgo časa, da se je stemnilo. Potic pa je, meni nič — tebi nič, oblekel se, j.lašč vzel na-se in odšel na ulico.
K de je prav bival uradnik, ki je bil povabil Akakija Akakjeviča, žal nam je ka ne moremo povedati, spomin nas začenja zapuščati, in vse kar je v Petrogradu, vse ulice i u vse hiše so se nam zmele v glavi tako, da bi zelo teško kaj tamošnjega, pošteno rednega prišlo nam na um. Ali bodi-si tako ali tako, to je gotovo, da je uradnik bival v enem lepših mestnih oddelkov, tedaj vsak ako zelo daleč od gospoda Akakija Akakjeviča. Najpoprejc je Akakij Akakjevič moral premeriti neke puste ulice, medlo raz-svitljene; ali čem bliže je bil uradnikovega bivališča, tem živejše BO bile ulice, obljude-
nuni traki in lipovim zelenjem okinČanem vozu, katerega je meščanska godba spremljala «e slovenskimi nape vi, in katerega so radovedni in ieljni pričakovalci že pred mostom sprejeli z živahnimi živio-klici.
Med tem , ko je kamen prirejal se na mestu zgrade, kjer je veselo vihralo število narodnih zastav, je čitalnični odbor z drugimi meščani in prišlimi gosti (ker je vreme slabo kazalo, jih nij toliko prišlo , kakor bi jih sicer bilo), udeležil se duhovnega opravila na kapitelnu. Ob desetih potem je pričela se slovesnost v pričo velikega mnoštva ljudi, ki so trdo napolnili ves prostor okrog in krog.
Ko je bila godba odigrala „Hej Slovani", ko so bili prvi poki iz mož nar j cv od-grmeli in jo potihnila slavnostna kantata gimnazijskih dijakov , stopil je na oder g. Navratil iz Metlike. Omenivši, da prinaša pozdrav in svojih someščanov sočutje za prevažno , narodno podvzetje novomeško, poudarja, da sosedni Mctličanjc so že za časov turških napadov zložno delali in stali zoper zakletega sovražnika, ter da tudi zdaj hočejo na vso moč podpirati novomeški „narodni dom", ker razume njegovo preveliko važnost zlasti za vso dolenjsko stran. V ličnem, do-nečem govoru razvivši potem važnost tega prvega „narodnega doma" na Slovenskem, konča se živio-vsklikom na dobri vspeh , k čemur mu razvneti poslušalci gromovito pritegnejo.
Na to nastopi mestni župan, g. dr. Ri-coli. On pozdravlja vse pričujoče udeleže-valce in omeni, da vsak meščan, kakor vsak rodoljub gotovo z veseljem gleda na to vr-šečo se stavo , katera bodo najlepša dika Novemu mestu glcdč njene arhitektonične lepote in zlasti kot dom in učilišče za omiko, za znanost in za izobraževanje sploh.
Za njim predsednik čitalnice, gosp. dr. Bučar prebere zgodovino tega narodnega društva, med drugim, da čitalnica v Novem mestu nikjer nij mogla niti ne more dobiti dostojnega, privatnega prostorišča, kjer bi mogla za svoje potrebe dovoljno razprostirati se in ne proganjana od protivnikov, kar ji je vedno godilo so, izpolnovati svojo važno nalogo; da je toraj v zavesti si, da bi pod sovražnim pritiskom narodna stvar čezdalje huje trpela in celo propala, ako bi ne oskrbela si svojega lastnega domovanja, po
nejše in jasno razsvitljenc. Ccšče so se ljudje pokazavali, prikazavale so se tudi dame krasno oblečene; moški so imeli plašče z bobrovimi ovratniki ; redko je s reč a v al vanko z rešetastimi sanimi, obitimi se žol-timi žreblji, — gostejši pa so bili kočijaži z molinje barhantovimi čepicami, s pološc-nimi sanimi — pokritimi z medvedjo kožo, in po ulici so plesale, sikale okrog po snegu kočije s prevlečenimi čiČaki. Akakij Akakjevič je zijal v vso to — kakor v kaj novega. Uže nekoliko let nij bil na ulici zvečer; vstavil so je in stal je založnici pred razsvitljcnim oknom, — stal zato, da je gledal neko krasno namalano žensko obličje in kako izziiva nogovice, ter goli jako krasno nogo ; za njo skozi duri sosednje sobe pa — kako vtiče glavo neki kosmat moški. Zakaj se je neki nasmijal? ali zato, ker je naletel na prikazen, do cela neznano mu, ali o katerej v vsakem človeku tiči neko čutje, ali pa je na misli prišlo mu to, kar
znanem načinu jela graditi si svoj „narodni dom." S trikratnimi živio-klicem od vseh strani na presvitlega cesarja Franca Jožefa odstopi.
Potem se na odru prikaže gospod dr. Vošnjak sprejet s splošno navdušenostjo. Z lehko, tekočo besedo omenja, da je Novo-mesto že ob času turških vojsk bilo pribežališče za celo dolenjsko stran in krepka trdnjava, katere turški meč nikoli nij premagal. Hrabri Novomcščani so neustrašljivi odbili navale ljutih sovražnikov. Kaj jim je vdihnilo ta pogum in žrtvoval nost ? Ljubezen do domovine, do svobode. Tudi denes postavlja Novomesto trdnjavo , pa ne za krvavi boj, ampak kot zavod za razširjenje omike in probujo narodne zavesti. Slovenski narodnosti od Turkov ne preti več nobena nevarnost, tem večja od Nemcev. Ako nečemo kot narod izginoti iz sveta moramo biti hrabri in pogumni, kakor Vaši pradedje v turških bojih, vselej pripravljeni, za blagor domovine in naroda vse žrtvovati, imenje in življenje.
Viharni živio-klici tudi zadonč, ko občinstvo zagleda dr. Z a r n i k a. Vse zamakneno pričakuje, kaj bode povedal on, znani narodni „pridigar". On začne: V svetem pismu starega zakona stoji zapisano, da jc bilo neizmerno in nepopisno veselje med Izraelci, ko so temeljni kamen v času kralja Salomona templju v Jeruzalemu pokladali. Sezidali so potem velikanski tempelj, na diko vsemu iztoku. Pa kmalu je bil ta tempelj po sovražnikih razdjan in narod v babilonsko sužnost odpeljan. Izraelci pa so sedeli ob bregovih reke Evfrata in so se britko jokali. — Veseli me, da moremo reči, da je stvar pri nas narobe: da je pri nas narod Čez tisoč let poteptan brez narodne zavesti v temoti taval; sicer nijso naši pred-dedji ob bregovih Drave, Save in Krke sedeli in se jokali, ker nijso časa za to imeli, ali s svojimi solzami so pred stoletji apno mešali, s katerim so morali svojim tlačitel-jem na visokih in šiljastih klisurah gradove zidati. — Tako žalostno Btanje je bilo v narodnem smislu notri do sedanjih časov. Naš slavni rojak in hrvaški pesnik Stanko Vraz je prežalosten, ko je pred več kot BO leti črez Novomesto potoval, svojo napomeno na Vaše mesto v svojem dnevniku z besedami: „mrko, mrko, sve mrko" zabilježi]. Gotovo ko je slavni rodoljub to žalostno du-
jc prihajalo mnogim drugim uradnikom: „no ti volumski Francozjo, saj nij, da bi govoril, ti ljudje hote kaj takega to . . ., to uže gotovo to-le . . ." Ali pa morebiti nij mislil tega; saj se ne more človek človeku zajesti v dušo : ne more izvedeti vsega, kaj misli. Naposled pride do doma, v katerem je bival njegovega prvostojnika tajnik.
Njegovega prvostojnika tajnik jc, kakor rekamo, živel v dobrote zakopan. Na stopnicah jc gorela svetilnica, bivališče jc imel v drugem nadstropji. Akakij Akakjevič pride v vstopno sobo : videl je na tleh cele vrste kaloš (llbcrschuhc). Mej njimi sredi sobe je stal samovar z vrelim čajem j gosta Boparica se je valila iz njega. Po steni BO visela pokrivala s plašči vred, katerih so nekateri imeli bobrove ovratnike — nekateri pa sp bili obšiti z aksamitom. V drugej sobi jc bil razgovor in hrum, ki jc nenadoma bil raz-ločnejši in zvučncjši, ko hitro so se bile odprle duri, ter je lokaj na kositarki prinesel
ševno stanje Vašega mesta zapazil, bil bi se gotovo naj rajše potrt in obupan, kakor je bil, ob bregu Krku vsedel in se milo zjokal. — Ali kako bi se mu dandenes lice zve-drilo, ko bi si ogledal to navdušenost vrlih Novomeščanov za našo sveto narodno stvar; zapomnil bi si ta dan v dnevniku z besedami : Jasno, jasno, vse jasno! Želim, da bi bil narodni dom v treh obziriIi pravi narodni tempelj. Prvič, da bi bil tempelj Slovan-stva!
„Nemce, svoje sosede, nadaljuje govornik —, jemljimo si za izgled. Oni nijso hotli biti le Prusi, Bavarci, Švabi e tutti quanti, nego hoteli so in hočejo biti Nemci. Zato, v zložnosti in vzajemnosti dosegli so to, da da so dandenes tako mogočen in merodajen narod v Evropi. Tudi mi Slovenci, ako hočemo, da pridemo do pristojne veljave, ne smemo biti le „stari" samo-Kranjci, Štajerci, Korošci in Goričani, nego moramo biti Slovenci in zlasti biti Slovani. Narodni dom ima biti mesto, kjer naj bode poleg druzih nalog za blagor Slovenstva vedno obdelovala se tudi prevažna ideja o slovanski vzajemnosti : da postanemo v slovstvenem , kakor v drugih, preimenitnih odnošajih eni — Slovani !
Drugič, da bi bil kakor je sam Vaš g. župan v Bvojem govoru naglašal, središče za omiko in izobraženost našega tako zapuščenega naroda. Tretjič želim, da bi se v narodnem domu gojile ideje 19. stoletja, katere so voditeljice najbolj izobraženim narodom tega sveta, kakor severnim Nemcem, Angležem, Italijanom, Francozom in zdaj tudi Španjolcem, to so ideje vsestranskega napredka in svobodo!"
Po teh ogovorih je novomeške Čitalnice zgodovina do tega dneva napisana na pergament in podpisana od čitalničnega in stavbenega odbora, kakor od nekaterih druzih narodnih meščanov , [zavila so v kositarsko skrinjico ter z nekoliko političnimi časopisi vred zazidala se v temeljni kamen. Na to so k njemu pristopile nežne, belo oblečene deklice v rokah s pločicami, na katerih zidarska kela in kladivo. Prvi je mestni župan prijel za kladivo in ž njim potrkal na kamen rekoč: „Vzdigni se Slovencem na diko in slavo!" Za njim prišli gosti, potem Čitalnični odbor in na posled vrsta novomeških gospa, in gospodičin. Na zadnje so nežne ročico še
polno izpraznenih stekleničic se smetanikom (sahntopf) in koškom suharČkov vred. Podoba je bila, da so uže davno bili sešli se uradniki in izpraznili prve kupice čaja. Akakij Akakjevič obesi plašč, stopi v sobo, ali nenadoma sveče zabliskuo pred njim, uradniki, lule, igralno mize — vse jc bilo to trenotje skupajo — in otožno mu je na uha z vseh stranij priletel razgovor in raznih stolov ropot. Sam jc ostal sredi sobe, oziral se in premišljal, kaj bi učinil. Ali zagledajo ga, s krikom pozdravijo in vsi takoj grme v vstopnico, ter novic jemo ogledavati njegov plašč. Akakija Akakjeviča je sicer nekoliko zmotilo to, ali ker je bil čistega srca človek, — moral se je razveseliti, ker so vsi tako hvalili mu plašč. Potic, umejo se samo ob sebi, zapustili so vsi njega iu plašč — in po navadi stopili k, mizam — odločenim „vbistu."
(Daljo pri h.)
vence položile na kamen vmes pa so gro-meli možnarji in godba je igrala „Naprej."
(Dalje pri h.)
Politični razgled.
Notranje dežele.
V LJubljani 11. junija.
Pod naslovom .,#.- tlirvktnišn i-o-titvam" prinaša „Pokrok" članek, v katerem pozivlje češke volilce na kmetih, naj volijo samo neodvisne može za volilne može. Posebno ljadij naj ne volijo za volilne može, ki imajo opraviti z državnimi oblastmi. Tako na pr. župan dosti občuje s c. kr. okrajnim glavarjem. Za to je za narodno stvar bolji, če je kdo drug zanesljiv volilce in ne župan, ker ta se lehko boji, da bi se c. kr. okrajni gosposki zameril, pa protivnike voli. Tudi je treba varovati sc pred onimi duhovniki, ki so vlado za podporo prosili. Tak duhovnik ne sme biti volilni mož.
Da so cislajtanski ministri dobili tudi svoje ordne, to je jako obveselilo ustavoverue novinarje. Ker pri predzadnji delitvi tacih lepih reči nij bilo ministrom nič v naročaj palo, bali so se ustavoverci, da so njihovi ministri pri kroni v nemilosti. Zdaj se jim je kamen od srca odvalil. Posebno, ker jih vest peče, da je zadnjega borznega Scdana samo ustavoverstvo krivo, bali so se že za svoje ministre in njih sedeže. Ker je zdaj vsak en orden dobil, mislijo da so trdni v cesarjevem zaupanji. Zato je Lasser šel precej v kopel, in nadomestoval ga bode mini-sterski načelnik Auersperg.
Hrvatsko - oaerska regnikolarna deputacija se je 9. t. m. zedinila v vseh razen štirih točkah. Po tem dogovoru se ban imenuje s sopodpisom ogerskcga mini* stra-načelnika, 45 procentov deželnih dohodkov ostane Hrvatski, železnice koncesijonira ogerski zbor.
V18 fiitje il.ržuvo.
Minske „Birž. Vedomosti" prinašajo č'anck katerega je spisal Poljak iz Poznan-skega. Pisatelj omenjenega članka pravi, da slovanska stvar v Poznanji ne bi mogla boljšega pomočnika dobiti, nego je knez Bis-mark. „Živio Bismark" bodo klicale prihodnje generacije nemškemu državniku. Poljaki bi mu morali postaviti spominek, ter mu hvaležni biti, ker je s svojim škorpijonovim bičem vzbudil dejansko tudi one Poljake, kateri so prej še verjeli obljubam pruske vlade, ter sc udali složni letargiji. Poljaki ne smejo pozabiti na „železnega kneza", ki je v njihova srca zasejal seme neizbrisljivega sovraštva proti vsemu Nemštvu, ter jim vcepil globoko zaničevanje do „novega velikega naroda in njegove inteligencije". Bismark je še le naučil Poljake spoznavati dolžnosti, katere imajo do sebe in do druzega Človeštva in jih prepričal svojimi drakoničnimi postavami da je tesno združenje z drugimi rodovi velike slovanske familije edini pomoček, rešiti narodnost poljsko pogube. Veseli nas, da so Poljaki vendar enkrat sprevideli, kje da je njih pravo mesto. Le v naročji Slovanstva si jim bodo zacelile globoke rane, katere so jim zadali drugi narodi. Inače pa so zgubljeni za vselej.
Nemški listi sploh trde, da bode imelo bivanje ruskega carja na Duuaji ugodne nasledke za avstrijske in turške Slovane, ter da spremeni Avstrija v tem oziru svojo politiko.
Ww*(twtCOsJki bonapartisti so v poslednjem shodu, katerega so imeli pri princesin ji Matildi v St. (iratićuu pri Montmnrenev napravili program, po katerem bodo delali v prihodnje. Njihovi list ,,1'aris Journal" je vsled tega že prinesel Članek, ki je vzbudil v Parizu veliko senzacijo. Pisatelj članka očita miuisterstvu, da nema se konservativnega programa, nego da se giblje le na polji uvodov in prologov. Pisatelj tudi pravi, dajo v miuisterstvu veliko nespo-
sobnih 1 j u d i j, ter razklada nujno potrebo, da se ministerstvo s podeljenjem nekaterih portfeljev kapacitetam ukrepi. Iz vsega Članka, ki je baje inspiriran od bonapartovskega središnjega odbora, se vidi, da bodo bonapar-tisti kmalu odpravili ostanke legitimistov iz kabineta. Raz-cesartca Kvgenija baje zopet namerava, osrečiti Francoze z enim mauife-stom. — Zapovednik v Parizu, general Lad-mirault, je zatrl list nLe Corsaire", ter izdal ostre naredbe tudi zastran listov, ki dohajajo iz tujega na Francosko. Vidi se, da je sedaj reakcija na Francoskem v najlepšem cvetu.
Španjski kortesi 8o v seji 7. junija definitivno votirali federalno republiko skoraj enoglasno. Nasve-toval jc bil to predsednik vlade, Figueras, ki je ob enem položil vladino oblast zopet v roke kortesov, ter izrekel, da je stanje te-žavneje nego kedaj, ker seje Velardejeva divizija v Kataloniji uprla, v Granadi pa je bil konflikt med ljudstvom in vojaki. Py y Margal je bil izbran s 142 glasovi za predsednika ministerstva. A v seji 8. junija sc je vnela zarad njegove miniKterskc liste debata, in Py y Margal jo je vzel vsled tega nazaj. Figueras je na to pozval zbornico, naj sama naravnost imenuje ministre, in kortesi so zopet enoglasno izročili izvršilno oblast Figuc-ra8u in njegovim tovarišem.
Xv*ii.i-k* državni zbor je je imel v seji 9. t. m. drugo posvetovanje o državnem proračunu za leto 1874. Pri razpravi o plačah poslancev pri vnanjib državah pravi Bizmark, da bode kmalu dogovorjena nova trgovska pogodba ■ Rusijo. Poslanec L o w e nasvetuje, da se nemško poslaništvo pri papeži odpravi, in dotični znesek iz državnega proračuna izbriše. Bizmark izreče na to, da je prišel vanj le iz budgeta pruskega in prejšnje se-veronemške zveze. Za sedaj tudi nij mogoče poslanca ondi nastaviti, ker ne bi smel poslušati stvari, katerih nemška država ne bi mogla prenašati. Akoravno je po tem takem le malo upanja, nastaviti to mesto sedaj, se vendar no sme utrgati poslednja nit za po-novljenje zveze. Mešali se ne bomo v volitev papeža, a pogledali bomo, če se je volitev vršila po postavi, in če je izvoljeni v stanu, izvrševati pravice, katere ima postavno izvoljeni papež. Zbor je na to dovolil znesek za poslaništvo v Kimu. Nasproti so glasovali naprednjaki iu skoraj vsi narodnoliberalci.
Dopisi.
Iz Iflrlje 9. junija. [Izv. dop.j Najhujši, na slovenski zemlji rojeni nemškutarji se koristijo od slovenskega naroda, in kadar so siti, začenjajo ljudstvo zaničevati in mir kaliti med državljani. Poglejmo kako je v Idriji.
Naznaniti moram svetu, kako se godi o naši rudarski živinski paši, katere pravico že dolgo let imamo, in zdaj nam hočejo predobri gospodje to pravico vzeti. S tem bi bili mi rudarji popolnem na beraško palico dejani. Kaj vse sc je vršilo pretekli petek in soboto, ne morem popisati. Kajti silni vrišč i pišč je vstajal med našim domačim ljudstvom rižarske in zagradarske okolice. Gozdarji so prijadrali črez hribje tiho in le po stranskem potu, da bi jih ljudje precej ue zapazili. S silo so hoteli primorati, da hi se živina več tam ne pasla, ter so pričo ljudij živino domov Begnali. Ljudstvo, katero se zaveda sv.jih pravic , stavilo se je brez hotenja in prepira v bran. Nasprotniki so imeli orožje In silo soboj. Vendar so kravo . ki so jo imeli že privezano, morali izpustiti. Privreli so ljudje od vseh strani. Možje, ženstvo prišlo jc na mesto in celo stare babe so prišle klepetat, upit in nepokoj delat, da jc bilo joj  Vse je bilo zastonj. Kljuhu vsemu temu
so enega moža, eno ženo, in drugi dan nečega mladeniča vklenili in v zapor gnali. No to je gotovo, da gospodje nijso prazni nazaj korakali. Za ženo pak, katero so hudo ranili, bodo že odgovor dajali pred aodnijo. Slabejši pak so opravili drugi dan. In ko bi bili potem prišli še v nedeljo, gotovo bi se bila strašna nesreča zgodila.
Idrijski ljudje smo sicer pohlevni, kadar pak sc za naše pravice potezamo , je vse drugače. G. Lipold, imejte bolj usmiljenje z domaČim ljudstvom in z rudarji. Saj ste že stari, ne bodete še dolgo živeli. Kaj bi ljudstvo med delom in celo v rudniku slabo govorilo o vas in vašem prihodu v Idrijo?!
Iz ZiBsrretMl, 9. junija [Izv. dop.j Nagodba sicer še zmirom nij formalno gotova, vendar se pa že denes o njej, kot že dovršenem činu, govoriti more. Prvo in glavno vprašanje je: kaj smo Hrvati z novo nagodbo pridobili ? Za sedaj se da na to vprašanje z več nego s polovično gotovostjo sledeče odgovoriti: pridobili smo prvo to, da se bo magjaronom vladno krmilo iz rok vzelo in narodjakom izročilo j — drugo to, da bo-demo glede financij za nekoliko sto tisuč gl. na leto na boljem, in tretje to, da bode naša iluzorična avtonomija taktična postala. Neki pravijo, da je to že nekaj, drugi pa, da je v pogledu na naše državno pravo mnogo premalo. Oboji imajo prav: nekaj smo pridobili ali premalo. Sem ter tje se čuje, da naš sabor nove nagodbe ne bode potrdil. To je neverjetno. Makančeva stranka bo gotovo proti nagodbi govorila, — saborska večina jo bo pa tudi ravno tako gotovo sprejela. Menim da s tem nij nobene dvojbe. Ce bi sabor, kakor bi magjaroni radi, nagodbo zavrgel, kaj bi bil nasledek tega? — Nered in nemir, groza in strah, kar smo vse že dosta doživeli in pretrpeli.
Novo sklopljena nagodba ima v našej zgodovini to veliko važnost, da jo z njo naša narodna stranka z Magjari mir sklenila. Pred 25 leti prelivala se je hrvatska in magjarska krv na nebrojenih bojiščih, in stoprv denes prišlo je do formalnega pomirenja. Izid tadanje razmire med Hrvatom in Magjaronom je bil, daje nepozvani tretji, namreč avstrijski Nemec na krvavih naših bojiščih svojo politične koristi žel, ter nas in Magjarc na isti način na stran sunil. V novo sklopljenej nagodbi izvedena jc ideja leta 1848 ali — in to si nikakor ne zatajevamo — uc popolnem. Povolno izvođenje one ideje jc mlado -hrvat-skej stranki ostavljeno. Pomirjenje med našim iu magjarskim narodom upirali so se edino naši magjaroni. Njih upor jc uničen. Z novo nagodbo bodemo v naših političnih težnjah do nekega naravnega počivališča prišli, ki nam je že toliko potrebno. Naše dušne sile, katere je tolikogodiŠnja politična borba popolnem absorbovala, mogle se bodo od seb-mal na druge stroke delotvorno obrniti, katere so že skor celo opustošile. Na političnem polji si bodo v prihodnje pri nas samo mlado- in staro-Hi vati nasproti stali, kajti Bdagjaron8tvo jc vsled nove nagodbe politično mrtvo. Kot kandidat /.a bansko dostojanstvo imenuje se tudi grof Julio Jankovič.
V Požegi jc pri volitvah v mestno zastopstvo, kakor v Karlovci, Varaždinu in Križevci, n arodna stranke sijajno zmagala.
Ogcrska honvedska vojska koncentrirala se bo na vežbanje na Dravi. „Obzor" misli, da jc to v zvezi z orijentalnim vprašanjem.
Tudi Turki brž ko ne nekaj takega čutijo, kajti iz Bosne prihajajo glasovi, da se tam mnogo vojske Redita, Nizama in BaŠibozuka zbira.
Domače stvari.
— (Tatvina.) V pretekli noči so tat je prodrli v zaprto štaeuno tukajšnega urarja, g. Rudholzer-ja in odnesli ur iu drugih dragocenosti v vrednosti 1200 gl. Policistov imamo dovolj po Ljubljaui, samo tam in tacaš nijso najti, kadar bi trebalo tatov loviti.
— (Poskušaj samomora.) Marija J ... ič iz Maribora jo služila zadnji čas v Gorici. A ker nij imela domovinskega lista, je bila izpodena iz službe in je bila namenjena domov. V Ljubljano prišcdšo so jo zaprli in v zaporu je — pila strup. Prenesli so jo v deželno bolnico, kjer visi med smrtjo in življenjem.
Bazne vesti.
* (Škof S t ros maj cr) jo zdaj v Pešti. Od tam pojde na Dunaj in pride potem na zdravljenje v naš spodnje-štajerski Rogatec.
* (Avstrijsko šol s t v o.) Leta 1870/71 je bilo v Avstriji 14'769 ljudskih šol z 1,820.710 učenci in 25.259 učitelji. Med temi je bilo 566 duhovnikov, 127 redovnikov. Učiteljic je bilo 1115 nameščenih, med njimi 422 iz duhovnih redov. Oziroma jezika je ljudskih šol avstrijskih 6500 nemških, 574(5 slovanskih, 1080 italijanskih, 24 rumnnskih, 5 ogerskih, 13G2 z raznimi jeziki. Med slovanskimi ljudskimi šolami je 4509 čeških, 855 poljskih, 699 rutenskih, 454 Blovenskih in 199 srbsko-hrvatskib. —
* (Stekle lesice.) Pri sv. Marjeti poleg Rajhcnau-a so zapazili stekle lesice. Ena stekla lisica je 4. junija hotela napasti gospo Emo Laks, a njen pes je lisico prepodil. Druga stekla lisica je popoldne istega dne prišla v farovž na dvorišče, kjer jo je pa fajmošter g. Oman z grabljami ubil.
Narodno-gospodarske stvari.
— Letina na Hrvatskem. „Obzor"
Soroca, da letina na Hrvatskem ne kaže do-ro. V Novi Gradiški je toča pobila, okolo Požege je mraz škodoval, v virovitičkom okraji je udarila rja na pšenico, v Sremu in v kri-ževskem okraji miši na polji veliko škodo delajo. _
Tržita poročila.
— Iz Pešte 7. junija. Vreme Še zmi-rom nij stalno, kakor bi trebalo za sprav-1 j en je repice in sena, pa tudi za pozimske setve. Do binkoštuega pondeljka smo imeli dež, potem se je zvedrilo, pa le za par dni in denes zopet dežuje. Zato se tudi površno še ne da soditi, kakšna bode letošnja žitna letina. Po vladnih statističnih poročilih bi imeli pričakovati srednjo letino, pa prej bolj slabo, nego dobro. Žitna kupčija popoluem miruje in bodo mlini morali delo ustaviti, če ne bodo hoteli višjih cen za pšenico privoliti. Celi teden se jc samo kakih 60.000 centov pšenice prodalo, cena je za 20 do 25 kr. poskočila. Za jesensko žito sc že privoli gl. 6 do 0.24. Reži pomankuje in je le kakih G00O vaganov se prodalo , tudi ovsa samo 15.000 vaganov. Turšica ostane v ceni nespremenjena. V mokah pa je tako živa kup-
čija, da kupci ne gledajo niti na kvaliteto, niti na ceno in vse pokupijo, posebno moke za kruh. Ker domaČi mlini ne morejo zadosti mleti, se moke tudi od inod uvažajo. Po finih in srednjih mokah pa kupci ne vpra-šujo. — Ovčja volna se je začela obilneje privažati in se lepo oprana po gl. 120 do 150 za cent prodava. Za svinjsko mast je cena za \f gl. poskočila na gold. 31 do 31.50 s sodom; špeh je po goldin. 31.50 do 32.
Umrli v JTJiil»U»iii
od •>. do 9. junija. Andrej Kiktd, opnar, 24 1. in Ant. Šraj, posestnik, 26 1., oba na pljuč, tuberk. — Franca Kova-čič, plavžarsk otrok, 10 ni., na osepnicah. — France Jančar, tabriškejra dolavca otrok, 8 L, na vratnem vnetji. — Mih. Cankel, krojač, 79 1., na oslabljenji.
— Anton Kozlakar, zemljak, 42 1., na tuberk. — Treza Jani, corkovnišk otrok, 41/* 1., na pljučnem vnetji. — Gospa Jovana Škofa, trgovska sopruga, 29 I., na tuberk. — Jož. Kovačič, plavžarsk otrok, na osepnicab. — ltud. Šifrer, tfonjašk otrok, 14 tednov, na božjasti. — Franc Krese, delavec, 27 1., na občnem krči.
Tržne cone
v Ljubljani 11. junija t. 1. Pšenica 7 gl. 50 kr.; — rež 4 gl. 40 kr.; — ječmen 3 gld. 20 kr.; — oves 2 gl. — kr.; — ajda 3 gl. 70 kr.; — prosć 3 gl. 20 kr.; — koruza 3 gld. 70 kr.; — krompir 1 gl. 00 kr.; — fižol 5 gl. — kr.
— masla funt — gl. 50 kr.; — mast — gl. 36 kr.;
— špeh frišon — gl. 32 kr.,- — špoh povojen — gl. 42 kr.; — jajce po 2 kr.; — mleka bokal 10 kr.; govedine funt 2b kr.; — teletine funt 30 kr.; — svinjsko meso, funt 32 kr.; — sena cent 1 gj. 20 kr; — slamo cent — gl. 95 kr.; — drva trda b gld. 50 kr.; — mehka 5 gld. — kr.
Dunajska borsa 11. junija.
(Izvirno telegrafijo poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih .   67 gld. 70 kr.
Enotni drž. dolg v srebru    .   .   72   „ 50 „
1860 dri. posojilo.....99   „ 50
Akcije narodne banke   .   .     959   „ — „
Kreditne akcije...... 264   „ —
London.........112   „ — „
Napol..........8   „ 92 „
C. k. cekini.......—   „ — „
Srnbro........ 111   „ 50
Gospod J. D
se   prosi,   da  poravna  svoj   stari  dolg z obrestmi in cks. stroški vred do  2. julija t. 1., inače sc bo njegovo ime  objavilo in njegov značaj javno opisal. (156—1) HI. P.
Učiteljske službe
v vranjskem okraji so razpisane:
a) Pri dvorazredni šoli na Vranjskem, koje razširjenje v trirazredno se je že naprosilo, — nadučiteljska služba, z letno plačo 500 gld., z doklado 50 gld. in s prostim stanovanjem;
b) na ravno tej šoli pod učiteljska služba z letno plačo 30O gld., 60 gld. deželne doklade in s prostim stanovanjem ;
c) pri enorazredni šoli na Gomiljskem, učiteljska služba z letno plačo 400 gld., deželno doklado 60 gld. in s prostim stanovanjem ;
d) na dvorazredni šoli v Braslovčah, p odučitel jska slnžba z letno plačo 300 gld., 60 gld. deželne doklade in s. prostim Btanovanjem.
Prošniki, kateri morajo biti nemškega in slovenskega jozika v besedi in pisavi popolnem zmožni, naj svoje postavno obložene prošnje po predpisanem službenem potu pri dotičnem krajnem šolskem svetovalstvu do 25. junija t. I. vlože.
Okrajno šolsko svetovalko na Vranjskem,
dne 15. maja 1873.
Predsednikov namestnik:
(152-2)
E. Scliuur.
Iz Ocneve v ŠTiei.
B 61 d t- o ve
amerikanske
pilule za čiščenje krvi
samo iz zelišč pripravljene
so najprostejše, najlaglje in najboljše sredstvo
(za obojni spol in o vsaki letni dobi)
«r« umno (155—1)
čiščenje krvi
in odstranjenje žoleiilli, usetliilh . sploh vseh zloeeMtili wokov, iztokov i. t. d.
Taisto spričuje: Med. Dr. Sataričre
✓VT  3380 X ^       n    Dr. Stčven (VI. 3J80 X.)       n    Dr< Kemraire.
Škatljica po 70 pilul 1 gold. ,>0 kr. a. v. Prave ima: J. Purgleitner, lekar „zum Ilirscben" v Grafici, Jos. Kozdera, lekar „zum rotlien Krebs", Stadt, am boben Maikt 12 na MMHitaJi, Carlo Zanetti, farmacisto via nuova v 7V*#«.
Tujci.
10, junij a.
Pri III««ranili: pl. Goz&ni in sin WblfsbUohel. — Kartali iz Dunaja. — Kogoj iz Idrije. — Majer iz Kilmice. — Dr. Majntingor iz Kraljevicu. — Kovačič, Kašteli iz Trsta. — liiilzl i ti gnspa iz Dunaja. — itušic i/ Gorenjskega. — BtipanSiS iz Bleda. — pl. Taufrer iz ViinJ*'gore.
Pri Malici: Baron h Kaniže. — Šerc iz (iradca. — Stine, Ilauk, Oblak, Hartman i/. Dunaja. — Valio iz Trsta. — Elsbacher iz Laškega. — Jobert iz Verone.
Pri Kamor«*!: Kasič iz Trsta. — Mark iz Gradca.
Epileptičen krč ali božjast
zdravi  pismeno   poseben   zdravnik   za   božjant l*r. lailliMCll9 Berlin, Louisenstrasse 45. (255-PriČujoČe ima črez tisoč bolnikov v ozdravljenji.
O.
-63)
Izdatelj in za uredništvo odgovoren: Ivan Semen.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
82