238. številka. Ljubljana, v sredo 15. oktobra. XVII. leto. 1884. Ishaja vsak dan ive6er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejetnan za avstrij sko-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., ta leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko već, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje Be od ćetiristopne petit-vrste po l> kr., 6e se oznanilo .j»dotikrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 ar., ce se trikrat ali veikrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, ..ftledališka stolba". Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati uaručniiie, reklaiuacije. oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Po trocarskem shodu v Ski^j9v|cah. Že je meneč dni od tega, da so se trije cesarji, ki vsega vkupe zapovedujejo več kot trem milijonom vojakov, seSli v malem poljskem mesteci, v Skiernevicah kot prijatelji «, tudi kot vladarji. Preje in potlej skuhalo je javno mnenje uganiti, kaj da je mogotce nagnilo k temu sestanku, kaj se je na njem ukrenilo in kakšne posledice bode imelo to za bodočo politiko zastopanih cesarstev, za evropsko politiko sploh. Skrivnim pogovorom, ki so prešlega meseca vršili se mej rečenimi vladarji, se dolgo časa ni moglo priti na sled, Članki velikih novin o tej stvari bili so le mistični in celo glasila vlad neso bila v stanji povedati kaj natančnejega, kar bi ustrezalo znatiželjnosti obširnih krogov v treh državah, a nič manje tudi po vsej Evropi. Čakati nain je bilo torej časa, da bode avstrijski ali nemški cesar v zmislu ustavnih načel odkril skrivnosti Skierneviškega sestanka, — ako so bili pogovori taki, da naravnost zasekavajo v notranje razmere avstrijskega ali nemškega naroda. Veliko javnega zanimanja veljalo je zatorej najprvo pre-stolni besedi, s k-itero je avstrijski naš cesar imel otvoriti ogerski državni zbor, ker moglo se je pričakovati, da pri tej priliki presvetli vladar izusti tudi kako razodetij« o shodu v Skiernevicah. Pre-Btolni ta govor pa, kakor znano, z nobeno besedico ni omenjal rečenega trocarskega sestanka, tako da ai tudi še zanaprej pač lahko mislimo, kaj se ni govorilo, da smo pa v popolnej negotovosti, o Čem se je bistveno sklepalo. D.* ogerski preatolni govor sestanka v Skiernevicah ne onunja uiti z besedico, vzbudilo je veliko senzacijo. Mnogo" se je ugibalo in pisarilo o tej zadevi, čuli smo mnenja nemških krogov, danes p» nam je kot odmev zabeležiti glas iz Peterburga, priobfien v „MUnchener Allgemeine Zeitung", ki je, kakor se domneva, narekovan po meiodajnih krogih. V tem pismu, pisanem jako mirno, objektivno, spravljivo, priznava se, da se je v „najvišjih krogih" Pe-terburških neljubo zapazilo, da se sestanek v Skiernevicah ni omenil. „Tako kratko po Skierneviških dnevih" pravi se v omenjenem pismu, „bi se tukaj pač bilo smelo pričakovati, da se bode o priliki svečane otvoritve LISTEK. Ulična pevka. Povest. Ruski spisal N. K. L obedov. Preložil Kmetov. (Konec.) III. Ne znam, za kako vsoto prodal me je delavec lajnarju, za pet ali za tri, — no bila sem prodana in postala sem ulična pevka s sedmim letom. Sledeče jutro stopila sem v bIužoo novega gospodarja, ki me je oblekel v živo-rudečo kapico in iste barve segajoč mi do peta plašč, kar je bilo jako smešno, in mi dal v roke železni triogelnik in palčico. Takoj pii prvem debutu osvojila sem si triogelnik in izvrstno spremljevala z njim Ibjho. Petje moje izpalo je tudi odlično. Spremljevanja arije „paža" v re-pertuaru lajue ni bilo, in lajnar hotel jo je spremljati z motivom narodne romance: „pod večer osenju nenastnoj", kar sva tudi poskusila na nekem dvorišči. Hipoma zapazila sem, da je bil izid Btrašen, popustila arijo „paža" in Be poprijela igranega z lajno otožnega motiva. Moje občutno uho razločilo državnega zbora v Pešti tu shod saj omenil, in da se, ko so se naglašali dobri ođnolaji AvstroO^er-bke in Nemčije, o Rusiji vsaj popolnem molčalo ne bode. Pri nas se sicer prav dobro uvažuje težavni položaj skupne vlade Ogroin oasproti, a vender se misli, ':u je bilo možno, najti pr muren izhod iz te zagate. Pri teh okoliščinah je lahko umevno, da se je tukaj posebno prijetno opazilo, da je „Norddeu-tsche Allgemeine Z-itung" priobčujoč ogerski pre-stolin govor izpust la ves stavek, ki naglasa odno-šaje Avstrije k Nemeji, kar se je zgodilo izvestuo le vsled višjega nagibi. Sicer smo pa tukaj preverjeni, da ae bode v bodočem zasedanji delegacij ofi-cijalno govorilo o političnih razmerah avstro-oger-slte države in da bode skupna vlada porab la to gotovo jej ugodno priliko, ter apec'jalno spominjala se tudi itobrih odnotemachori donašali bo v XI- stoletji državi 41', milijona frankov letnih dohodkov in 2'/, miltiona ljudem, ki so v njih delal'. Sedaj pa ni samo Avstrija, ki ai želi te dežele, ampak tudi vsi nje sosedje, narodi raznih plemen, mislijo na njo. A njeni prebivalci imenujejo ee vsi Makedonce, naj govore grški, bolgarski, srbski ali pa rumunski. Zaradi tega obračajo kakor Grki, tako tudi Bolgari, Srbi in Rumuni svojo pozornost na Makedonijo in vsi ti narodi imajo več ali manj nekako pravico do nje; gotovo pa je, da Avstrija nema nobene take pravice in vsi imenovani narodi imajo pravico in dolžnost to „ambicijo" zavrniti. I .sto zahtevajo tudi interesi Rusije in mali narodi bodo v tej zadevi z Rusijo sklenili alijanco." Deželni zbor kranjski. (VIII. seja v 7. dau oktobra.) (Konec.) Poslanec Rob i 6 podpira predlog g. Kersnika, in misli, da bi bilo uajbolje, ko bi se vsa pristoj-binska postava popolnem predelala v državnem zboru. Poprej pa naj bi se sklicala fiaketa, v katerej naj bi bili zastopani uradniki, sodniki, trgovci, posestniki itd. in postava naj bi se vstvarila tako jasno, da bi jo vsakdo lahko razumel. Tudi poslanec Svetec podpira predlog gosp. Kranika. Pri glasovanji se vsprejme resolucija odseka z dostavkoni gosp. Kersnika in predlogom g. Kobir- a. K točki a), ki se glasi po nasvetu odseka: „l'ii izročitvah mej živini jednako, kakor pri onih zaradi smrti", nasvetuje poslauec Robič dostavek: „in sicer po lVa°/o od nepremakljivega premoženja in to tudi takrat, kadar ujegovo vrednost presegajo izgovorjeni deleži in dolgovi. Pri določevauji vred-nos.i dotičnega premoženja j a v ta namen nema vplivati starišem izgovorjeni ali izpozuani živež in se torej nema kapitalizovati." Ta dostavek se vsprejme. Poslanec baron Schvvegel pravi, da tudi njegova strauka pozdravlja z veseljem vsak predlog, kateri meri ua zboljšanju in povzdigo kmetskega stanu. Neče poleinizovati s predgovorniki, dasi bi imel marsikaj zavrniti, kar se je povedalo, a to mu je poudarjati, da so ravno liberalna načela rešila kmeta verig in nova iola mu je kazala pot iz ne vednosti. Obravnave kmetijske eukete ozirale so se skoraj na vsa, za kmetijstvo važna vprašanja, le na jeduo ne, zatorej predlaga resolucijo: „Deželnenm odboru se naroča, naj v prihodnji sesiji na podlagi prejšnjih obravnav deželnega zbora in v soglasji z državno postavo z due 7. junija I. 1883 predloži postavne načrte o razdelitvi pašuikov, o 'Jo/..t vi zemljišč in gozdov, kakor tudi o razdelitvi skupnih zemljišč." Deželni predsednik baron W in kler opomni, da vlada že pripravlja postavne načrte teh zakonov, na kar g. Detela opomni, da ravno zaradi tega, ker je to vedel, se deželni odbor ni spuščal v izdelovanje teh uačrtov. Poročevalec poslauec Svetec izjavi, da se sklada popolnem z resolucijo nasvetovano po gosp. baronu Sckvvegel-nu in pravi, da se je narodna slovenska strauka vsekda potegovala za svobodo- ljubna načela in da njim ni bila nikdar nasprotna. Ako je narodna stranka nasprotovala stranki, katera je liheraii/em zastopala, storila je to zaradi tega, ker so mo?je te stranke liberalizem nosili samo na ustih, v dejanji pa so bili najhujši absolutiati. Ta stranka, ki pripada k levici v državnem zboru, je našo slovensko narodnost zatirala, (živahen ugovor nemških poslancev), in volilno svobodo z nogam i teptala, to smo mi bridko občutili. To ni bil liberalizem, bila je le hioavščina. Pravega liberalizma pa se srno i n se bomo Slovenci srčno veselili po izreku: „Kar sebi Želiš, privošči tudi druzemu!" (Občna živahna pohvala mej narodni poslanci in poslušalci ) Pri glasovanji se vsprejme resolucija barona Sch wege 1-na. Poslanec Robi č nasvetuje še predlog: „Da se strankam ne nakladajo kasni, kadar se pri uradnem preiskavauji na aktib javnih uradaij in javnih naprav zasledilo pomankljivosti v porabi koleka, ampak od njih zahteva le doplačilo priinankljaja.u Tudi ta predlog se vsprejme. Poslanec F a b e r poroča v imenu gospodarskega odseka o načrtu postave glede pogozdovanja Krasa na Kranjskem. Postavo smo že priobčili. Postavni načrt vsprejme se brez razgovora. Ljubljanski ljudski kuhinji dovoli se za revne dijake 1 (H) gl., revnim učencem ua gimnaziji v Kočevji tudi 100 gl. Dr. Papež poroča, v imenu upravnega odseka o poročilu deželnega odbora o etiketi za govedorejo in nasvetuje: „C. kr. vlada se naprosi, naj blagovoli izročiti deželnemu odboru načrt nove obCuske postave in postave za povzdigo govedoreje, da se bode zamogel o teh dveh postavah posvetovati in svoje predloge pripravljati za prihodnjo zasedanje deželnega zbora. Poslanec dr. Samec poroča v imeuu uprav-j nega odseka o predlogi deželnega odbora, s katero • se predlaga načrt deželne postave glede doneskov j zavarovalnih družeb in društev k stroškom gasilnih ! straž, ter v podporo ouesrečenim ognjegasilcera, in I v kateri se poroča o vprašanji zarad vpeljave prisilnega zavarovanja. Postavni načrt se odobri. Podpore se dovolijo: Zapletel Mariji udovi etanovskega kancelista miloščine 2 gld. 50 kr. na mesec; prošnja vodstva ljudske šolo v Premu glede podpore za napravo brvi čez „Rekou se odbije, ker ni uložila prošnje občina in tudi ni priložen nikak načrt; g. Franjo Š u miju dovoli se 200 gld. podpore, za izdavanje njegovega „Arhiva". Dr. Voćnjak nasvetuje v imenu finančnega odseka, da se uredniku časopisa „Verteca" g. Ivanu Tomšiču dovoli podporo 100 gld., s tem pogojem, da izda vatelj da 20 izvodov brezplačno ljudskim šolam. (Sprejeto.) Dr. V oš u j ak poroča v imenu finančnega odsekf o prošnji šolske občiue Čeruiške za posojilo 2O00 gld. za razširjenje šolskega poslopja. Prošnja se ne more uslišati, ker se ne morejo dajati iz deželnega fonda posojila, podpora pa se bode dala leta 1885. Poslanec Š u ki je poroča v imenu finančnega odseka v prošnji učiteljev Krškega in Kamniškega okraja za dovoljenje funkcijskih doklad, odškodovanja za stanovanj e in predplačil. Na predlog poročevalca g. Šukljeja, se vse te prošnje odbij o. Bivšemu učitelju, Matevžu Prašnikarju dovoli Be podpore letnih 40 gld. na tri leta. Mesto umrlega g. viteza Schneida, voli se v peticijski in šolski odsek poslan c g. De v. Peti-cijski odsek izvoli Bi načelnikom poslanca gosp. W. Pfeifer-ja. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 15. oktobra. KviČalin zakon, kakor se je po sporazumljeoji češkega kluba in kluba veleposestnikov predložil deželnemu zboru, Blove: §. 1. V šolBkih občinah, v kateiih so nemške in češke javne ali privatoe šole, sinejo se otroci le v ono šolo vsprejeti. katere učni jezik gladko govore\ §. 2. Izjeme dovoljuje Be otrokom, katerih stariši ali varuhi dokažejo z velevaž-nimi uzroki potrebo tacih izjem. O dotičnih prošnjah odločuje okrajni šolski svet s pridržkom, da se sme uložiti priziv. §. 3. Ako je v jednej občini jedna, sama ljudska šola z jednim samim učnim jezikom, pa po pet let povprek vsako leto 40 za Šolo godnih otrok, govorečih drugi deželni jezik, tedaj se ima po zakonitih prepisih ustanoviti za te otroke šola z drugim deželnim jezikom. Kakor se vidi, je ta zakon muogo zgubil od prvotne odločnosti. Posebno pogrešamo, da nema nič več določbe, da bi se v občinah, v katerih je nad 20 za šolo godnih otrok jedne narodnosti, moral za nje uvesti poludnevni pouk. Sicer je pa že ta zakon v sedanjej obliki velevažeu, kajti oviral bode škodljivo delovanje nemškega šulferajna. Zato pa tudi nemški časniki tako napadajo ta zakon. Nekateri poudarjajo važnost nenučine za češke otroke, ter premljevajo one znane fraze o potrebnosti nemškega jezika, katere mi vedno slišimo od naših nemšku-tarjev. Poleg tega so pa obračajo do vlade, da bi se uprla temu zakonu, češ o tem nema pravice sklepati češki deželni zbor, amp,.k samo državni zbor. — Včeraj se je v deželnem zboru začela debata o Herbstovem predlogu za razdelitev okmjev po narodnostih. Za Herbstov predlog v prvotnoj obliki so se oglasili sledeči govorniki: Scbarscbmidt, Funke, Plener; za odsekov predlog pa VVindischg atz, Le-bebur, Widersperg, Vašatv, Naxera, Lev Thun in Šole. Poročevalec večine je Fajček, manjšine pa dr. Herbst. Prvi je poprijel besedo biron Schar-schnrdt. Dokazoval je potrebo administrativne delitve Češke. Trdil je, da je nemšk* Češka, ravno tako samostojna, čisto nemška dežela, kakor Sjioduja Avstriia ali Štirska. Dokaz temu bivša samostojna Ilebska pokrajina. Ločiti se mora nemška Češka od druzega dela čo-ko kraljevine, Ć je Čehom rea za mir, drugače ne bode nikoli konca razporom. Dosedanja petletna doba spravljivosti ni druzega prinesla, kakor delitev vseučilišča in Kvičale zakon. —■ Deželni /bor ae hode zaključil bfliu 24. oktobra. V z|;oriiJeavfitriJ»lt<»au deželnem zboru stavili so včeraj Lecbner in tovariši predlog, da se deželni šolski zakoni prenaredć, da se šole podrede cerkvenim oblastim. Kadar pride ta predlog na dnevu red, bodo so liberalci gotovo ustavljali z vsemi silami, ker bi razrušil mnogo njih večletnega dela. Grof Aibert Dzieduszvcki si prizadeva, da bi se ruski'jezik v vseh šolah gallšltlli upeljal kot obhgaten predmet. Zdaj se še o«a ve, ali je kaj upanja, da bi ta ideja plemenitega poljskega grofa se uresničila. Srednji klub deželnega zbora je neki temu prijazen, konservativna desnica pa odločno protivna. Želeti bi bilo, da hi ta misel postala telesa, — peljala sem svojega gosjiodarja ne k doktorju, kakor sem jaz hotela, ampak v mestno bolnico, kakor so mi svetovali kmetje, ki so nesl razbitega. V žepu imela sem dvajsetico, s katero sem plačala izvoščeka. Starčka vsprejeli so v bćlnico, a jaz sem šla, ne znajoč, kaj bi s seboj počela, postopat po mestu. Ker sem svoj poslednji deuar oddala izvoščiku — meni ni ostulo ni kopejke. Pohajavši do večera — šla sem v bolnico, kjer bo mi povedali, da je moj gospodar umrl in so ujegovo truplo prenesli v kapelico. Jaz poslušala sem to poročilo brez solz ter potem šla, kamor oči gledajo. Bil je sveti večer. Po ulicah tu in tam vračali so se od večernic bogomolci, v mnogih okuih bogatih hiš prižigali so jtJke. Mraza ni bilo, padal je lehek sueg in jaz bila bi odlično prehodila vso noč, da me ni jel mučiti glad, kajti ta dan od jutra nisem jela ničesar, a hodila sem ue malo. Kje bilo mi je najti kaj jedi? Stopiti v kako hišo, bilo je pozno, iti v kako gostilno ali krčmo, kjer so me poznali in bi mi bili morda dali kaj vbogajme — nemogoče, kajti bilo je pred nastopom praznika; vsi enaki zavodi zaprli so se pred večernicami, a sedaj končale so uže večernice. Prišedši do za- ključka, da mi ni od nikoder dobiti kaj hrane, sklenila sem iti na oni kraj, kjer so ostali oblomki lajne, se tam usesti in umreti od glada. Tvrdo skle-nivši storiti tako, pospešila sem svoje detske korake. Noč, mračne svetilniee, brezljudje in temuota obdajali so me, uo jaz se nisem bala, kajti življenje ui me naučilo strahu. V pol ure dospela sem do osodepolnega kraja, kjer se jo zdrsnil moj gospodar, ter se brnelo spustila vniz. Oblomke lajne razvlekli so brž ko ne otroci in od najine krmilke-lajne našla sem samo nekoliko drobnih trščic. Te trščice sem zbrala, jih pritisnila k srcu in usevši se ua kamen — zaplakala. Na-me napalo je nekako pomračenje uma. Sedeč v snegu, zazibala sem se na jedenkrat iz jedne strani v drugo in iz mojih prsi vzvili so se z isto primesjo solz in bolesti, kakor pol leta temu v prenočišči — zvoki inozemne, čudesne pesni. Dve ženski spuščali sta se previdno z gore in začuvši moje petje se ustavili, jeli poslušati iu ua jedenkrat dejala je jedna iz njih glasno, obračaje se k svojej spremljevalki: — To je — ona, vsakako ona! Pri zvokih tega glasa sem so stresla in peBen moja se je prekratila . . . Sedela sem nepremično, meneč, da so to sanje in boječ se, da bi ne pre- gnala s piomikanjem divne prikazni. Ah! to niso bile sanje! Ah! pojmite, pojmite mojo srečo! No vi je ne pojmite, ker vi niste bili tako nesrečni! . . i Temna podoba približala se k meni, se naklonila in mi pogledala v obraz. Znani strogi profil, mile, temne, žalostne oči in otožni nasmehljaj brez smeha! . . . Življenje moje, Aleksandra Pavlovna, bila jo zmenoj! . . . Nisem v staui daljo pripovedovati, nesam v stani govoriti o nastopivših vsled za tem dneh sreče, dneh, v katerih se je pod nadzorom in skrbjo moje druge matere razvilo in okrepilo moje nadarjenje, dovedše mo do slave, o dneh, visokega služenja umetnosti, — nesem v stani govoriti radi tega, ker bi moralo žaliti skromnost tiste, ki je, delajoč dobro, postopala, kakor jo je učil KriBtus: Njena leva roka ni vedela, kaj dela prava. Ona rekla mi je jedenkrat, ko sem bila že deklica, in jaz končam z njenimi besedami svoje vzpomine: „Ne jaz, mrvica moja, rešila sem tebe, ampak oni gospod Bog, katerega rojstvo v jaslih Be je spomi-ualo na oni večer. On usmilil se je mrvice, napravljene v norski rudeči plašč, sedeče v Bnegu in pojoče zibaje bo z jedne strani v drugo ... No ne jaz ..." meso, kajti s tem bi bil storjen velik korak k spo ratumljenju poljske in rusinske narodnosti, kar bi bila velika pridobitev za SlovahBtvo. Začela so pogajanja zaradi podaljšanj * a vstro-ogorili<> pogodbe. Tudi sedaj bodo Ogri skušali od lina še več doseči, četudi že plačujemo za skupne državne potrebščine 70%. oni pa samo 30°/0. Zlast' skušajo doseči ugodnejšo carinsko in trgovsko pogodbo. Ker Ogri vsak-h deset let več zahtevajo, že mislijo nekateri avstrijski odločilni krogi, ali bi ne b«lo bolje, če bi ne njim sedaj odločno ustavili in jim rajši dovolili lastno carinsko okrožje, kakor da pa bi jim dovolili nove ugodnosti. Tako ne more več iti dalje, di bi jim pri vsakem obnovljenji pogodbe več dovolili, jedenkrat mora biti konec. Ad.esna debata začne se v hrvatskem saboru v petek. Utegne biti i»»ko burna, kajti Star čevičevci bodo pn tej pril ki zopet zagovarjali samostalno Hrvatsko. Da so uradi na Ogjerskem jako korumpo-vani, je že davno znano. Goljufiie, izneverjenja, pod-miteoja so tam na dnevnem redu. Sicer pa poleg tega celo odločujoči krogi gledajo, da take stvari ne pridejo na dan, da ost tli svet ne zve, kake raz mere vladajo v Ogerskej. Zdaj se je po ovadbi advokata dr. Leva T^vberja pri41o na sled velikemu izneverjeoiu pri Budimsk«j policiji. Načelnik tamošnjega oglasbenega urada )e že več let vse globe, ki so 8e plačale, izneveril. Ta uradnik dobi je to mesto samo zato, ker je pri nekih volitvah posebno energično agitoval za ministerskega predseduika Tino. Zato pa sedaj neki Tisza sam deluje na to, da bi se stvar potlačila in ne prišla pred sodišče. Hvaležnost je lepa krepost. Vnaiijc države. 20. t. m. snide se, kakor se poroča iz Rima, Italijanski parlament Finančni miuister mu bode takoj predložil državni budget. Včeraj sti se otvorili francoski zbornici. Ministerski predsednik njima je predstavil novega člana svoje vlade, Rouviera, ki je namesto Herissona, prevzel trgovsko ministerstvo. Rouvier je bil že trgovski minister v Gambettinein ministerstvu. Njemu se bodo izročile tudi kolonijalne zadeve, ako bosti zbornici dovolili, do se te zadeve odločijo od pomorskega in pridružijo k trgovskemu ministerstvu. Danes ]e potekel obrok, ko bi bila imela Turčija dodelati železnice po sklepih convention a quatre, a do sedaj še Turčija ni nič storila v tem oziru. Srbija in Bolgarija sti spoinili svoje dolžnosti, Turčija se pa za to ne »meni. To pa jako škoduje avstrijskej trgovini. Zato je avstrijsko ministerstvo vnanjib zadev se zaradi U ga obrnilo s posebno noto do Turčije, nu kater j pa še ni odgovora. Turčija bi naj raj še, da bi se ta stvar pozabila. Boji se, da bi železnice ne pospešile njenega pro ada, kajti potem bi o kakej \ojui sovražnik se ložje prodrl v deželo. Zlasti se v Carigradu boje', da bi Avstrija ne prodrla kmalu do Soluna, kajti nameravane proge imajo rtozen trgovinske tudi izredno strategično važnost. %n« lesk I m konservativcem nikakor ne ugaja razdelitev volilnih okrajev, kakeršno, po poročilu Standarda hoče upe)jati vlada. Ta razdelitev bi pre več pomanjšala število poslancev iz grofij in povek šala število poslancev iz mest. Grofije volijo navadno konservativce, mesta pa liberalce, in tako bi vsled nove volilnei reforme, ki bode znižala census in vsled te razdelitve volilnih okrajev skoraj za zmiraj bili 'konservativci potisneni v manjšino. — Dubtinski mestni zbor je sklenil vse ulice ki imajo angleška imena prekrstiti, in jim dati irska imena, da Ircem pridejo imena anglešk h zatiralcev izpred očij. Afriška konferenca snide se neki konci ok tobra v Berolmu. Posvetovala se bode v sledečih Btvareb: 1. Da se zagotovi trgovska svoboda ob Cougu in njegovih izlivih; 2. da se raztegnejo določbe Dunajske pogodbe o ladljeplovljenji po mej narodnih rekah tudi na Congo in Niger; 3. da se defenitivno določijo formalitete, ki so potrebna, da se okupacije na zapadnoafriškem obrežji smatrajo za efektivne. Dopisi. Ise Celja 14. oktobra. [Izviren dopis.] Pred jednim letom na denašnji dan umrl je slavni žuma-list Skrejšovskv. Kaj jo on storil za vse Slovane, je obče znano in še dan danes čutimo težki udarec vsled izgubo tega izbornega boritelja tudi mi Slovenci. Nasledek njegove smrti je bil tudi ta, da je nehala „Tribtlne", jedini list, ki je nas Slovence krepko v metropoli zastopal. Skrejšovskv je rekel, narodne pravice si zamoremo le iz metropole priboriti in ustanovil je časnik „Tribiine". Jedini list, ki zastopa zdaj na Dunaji naše pravice, je .Parlamentih*"; ureduje ga dr. Živny, zet Skrejšovskega, v smislu slavnega svojega tasta. Ža-libog je „Parlamentar" le tednik in šteje mej Slovenci le malo naročnikov. Ako bi ga podpirali vsi slovanski narodi, povečal bi se „Parlamentiir" v dnevnik in imeli bi zopet list, kakor je bila „Tribiine". Naročajte se Slovenci torej na „Parlamen-tarja", ker bodete s tem podpirali slovansko, posebno slovensko stvar, sploh se pa iz tega lista razvida, da iskreno naše interese zastopa. V spomin obletnice smrti Skrejšovskega prinaša ..Parlamentlir" v št. 41 od 12. oktobra t. I. jako poučljiv uvodni članek in je tej številki pride-jana kot priloga biografija in podoba J. S. Skrejšovskega. Ta priloga obseza jedno veliko polo in je na jedne j strani biografija, na drugej pa podoba. Biografija je tako zanimiva, da se vsakemu Slovencu toplo priporoča. Dobiva se pri uredništvu „ Paria-mentarja", Wien, L, Oppolzergasse Nr. 2., če se pošlje po nakaznici ali v poštnih markah 20 kr. Dobroti nski. Domače stvari. — (Presvitli cesar) podaril je občini Novigrad v okraji Poreškem 200 gld. za nove zvonove, podi užnici Rabac pri Pazinu pa 150 gld. za razne poprave. — (V avdijenci) pri presvitlem cesarji bil je zadnjo soboto vsprejet predseduik deželne sodnije v Ljubljani g. Kapretz. — (Deželni zbor kranjski) se bode v petek zaključi!. Jutri ali pa pojutršnjem pride na vrsto zloglasnih 60 0 gld., Iex Svetec, tikajoča se hranilnice, vprašanje zaradi milosrdnic in režije na Studenci itd. Mestni statut Ljubljanski v tem zasedanji ne pride na vrsto, saj se It m tudi ni V jednem dnevu sozidal. — (Trgovinska in obrtua zbornicaza Kranjsko) ima danes zvečer ob 6. uri v zbornični pisarni sejo. Dnevni red: 1. Zapisnik zadnje seje. 2. Poročilo o zadevi upisanja stavbenoga mojstra v trgovinski register. 3. Poročilo o določbah VI. poglavja obrtnega reda. 4. Poročilo o proračunu za leto 1885. 5. Poročilo o prošnji za poštno podružnico v Ljubljani. 6. Poročilo o prošnji za somnje v Dvoru. 7. Poročilo o napravi zadrug v Kamniškem političnem okraji. 8. Poročilo o napravi zadruge v Metliki. 9. Poročilo o prošnji, zadevajoči stanje to pivnic za svinec. 10. Poročilo o podpori razstavo v Antwerpen-u. 11 Poročilo o premenbi § 18 osnovnih pravil za državuo-železnični svet. 12. Poročilo o prošnji za niže tarife za les. 13. Poročilo o prošnjah za dovoljenje nastopiti obrti. 14. Poročilo o zndevi vpeljave maksimalne tarife za meso v Kamniku. 15. Poročilo o predlogu 2 cenzorjev za podružnico avstro-ogerske banke v Ljubljani. 16. Po- Iročilo o nu pravi zadruge v Bohinji 17. Poročilo o nasvetu, da bi se zadrugam dovolilo pošiljati pisma »poštnine prosto." 18 Poročilo o preložitvi 2 som-njev Pri Cerkvi. 16. Poročilo o piavilih pekovske zadruge v Ljubljani. 20. Posamezni nasveti. — (Za j ednakopravuost!) V Dunajskem nemško-irredentovskem listu čitamo, da je pri najvišjem našem sodišči na Dunaji že začel delovati oddelek uradnikov, ki bodo razsodbe najvišjega sodišča spisavali s češkim jezikom. Ako je temu kaj resnice, potem je tudi pomisliti, da je naši slovenščini tudi jednakopravuost uzakonjena in mi le opozarjamo zastopnike nušega naroda na. to novost. — (Agitacija za nemški otroški vrt na tukajšnjem kolodvoru južne železnice.) Nemški šulferajn je poslal svoje „limaniee", na katere sicer ne lovi cip, ampak male otročiče za novo kletko alius otroški vrt, tudi predstojniku tukajšnjega kolodvora južne železuice s povabilom, naj na nje pri osobji železničnem nalovi kolikor mogoče mladih, nemškega petja željnih ptičkov. Predstojnik je te „limanice" mej drugim tudi dal pribiti na steno v sobi, v kateri se shajajo in hranijo svojo prtljago tukajšnji sprevodniki in toplo priporoča Btarišem, naj gotovo zapišejo in pošiljajo svojo mladino k nemškemu šulferajnu v novo šolo, Mi vse, posebno pa slovenske stariše pri tej priliki resno Bvurimo, naj ne gredo na te „limanice", ker imamo itak mnogo javnih kletk, v katerih se otroci petja in žvrgolenja v slovenskem in nemškem jeziku lahko prav dobro uauče. — (O nadškofu Mi halo v ići) piše „Sloboda", da je dal Makoo Sternu 6000 gld. v ta namen, da bi kandidata F. Gašpariča spravil v hrvatski zbor. Sedaj pa je isti narodni Mihalovič kmetom, ki so mu dolžui obresti, zarubil grozdje na trti in koruzo na polji. — (Vseučiliščuikov s Kranjskega), za katere je kranjska dežela plačala društvenino pri „Društvu za oskrbo bolnih dijakov na Dunaji", društvu velepotrebnem in jako vspešno delujočem, bilo je v prošlem društvenem letu (1883/84) jedenin-trideset. — (Imenovanja.) C. kr. poštnim onVijalom imenovati je dosedanji asistent g. Ferdo T o m a t i č; c. kr. poštnim asistentom pa dosedanji praktikant g. Flere. — (Nemška temeljitost) V Lipakera v 11. dan t. m. izišli ilustrovani list št. 2154 ima na strani 352 naslednji notici: KJosef Ritter v. Schneid, karntneriacher Landtagsabgeordneter, von 1879 bis 1882. Vertreter der Stadt Laibach im Reicbsrath, f in Laibach am 30. September. — Eduard Ritter v. Strahl, k. k. Oberlandesgerichtsrath a. D. und Herrschaftsbesitzer, einer der hervorragendaten Kunstliebbaber und Sammler Kar n ten.s, f 26. September auf seiner Ilerrschaft Altlack bet B schonack." — In taka temeljitost prodaje se za nerazmerno drago naročnino ! — (Umrl) je 11. t. m. g. Karol Demšar c. kr. častnik jedva 25 let Btar v Tupaličah pri svoji sestri gospiči Franji Demšar, c. kr. poštarici in bil v 13. dan t. m. Preddvorom pokopan. Blag mu spomin ! — (Popravek.) Naše včerajšnje poročilo o deželnega zbora sklepih bilo je, kolikor se tiče gosp. uradnika Ko z jeka, nepravilno. Imenovani gospod ni bil vnobenej zvezi a K. Drenikom in izneveril ni niti vinarja. — (Hrvatska vlada) je mestnemu načel-ništvu v Senji poslala „ferman", da se bode zaradi upornega duha, ki je prevzel prebivalstvo, tamošnja gimnazija koncem tekočega soškega leta vsekako, ko bi pa navstal zopet izgred, kakeršnih je bilo v novejšem času, takoj po takem izgredu, odvzela iz Senja, ker „nije mjesto prikladno za valjan, na-božan i ćudoredan uzgoj gimnazijske mladeži." — (Prva slaua) pobelila je preteklo noč vso okolico in gorenjsko stran. Danes krasno jesensko vreme. — (Iz Šent Vida pri Zatičini) se nam piše v 14. dan t. m. Včeraj bil je pri nas somenj. Ko se zmrači, navstane velik pretep, katerega izid bil je prav žalosten. 30 leten fant je četrt ure po boji dušo izdihnil, drugi ves razmesarjen na smrt bolan leži, dva sta lahko ranjena. Pretep ao prouzročili „Slovaki", ki so ateklo prodajajo. Orožniki, ki so okolu 7. ure dospeli, bo vse 4 Slovake ukle-njene k sodniji odveli. Ta žalosten dogodek je zopet oživil željo, da bi se v Šent-Vidu napravila žan-darska postaja, kajti, ko bi bili žand^rji tu, bi bili gotovo to nesrečo odvrnili. Tudi sicer je pri nas veliko nemira in mirni ljudje so čestokrat primorani si pri sodniji pomoči iskati, kar pa veliko ne pomaga, kajti lopov je le tedaj miren, če mu je žandar za petami, sicer se pa zapora veliko ne boji. — (Novi vzpostavci [tružice] za pisma.) Pomanjkljivosti pri sedanjih vzpostavcih za pisma, ki so zlasti tatovom in nemarnim poštnim služabnikom na roko hodili, dale so povod, da se je naše trgovinsko ministerstvo jelo brigat! za novo vzpostavce in za najprikladnije /.delovanje takih vzpostavcev. Po dolgem pretresanji te stvari se je miuisterstvo odločilo, da vsprejme in vzpostavi tudi pri nas tru-žice, kukeršne zdelava firma M^ynz in VVeber v Offenbachu ob Mainu, ker jih je spoznalo za najboljše glede varnosti. Nekaj teh novih vzpostavcev, v katere se bodo n. pr. pisma devale pri strani, bode še ta mesec vzpostavljenih na Dunaji v notranjem mestu, polagamo pa, kolikor to dopuste sredstva, zamenjali se bodo tudi drugodi stari vzpostavci z novimi ter boljšimi. Avstrijska poštna upvava pa se je tudi pogodila z inozemskimi imetniki patenta, da morajo pravico zdelovanja teh vzpostavcev, kolikor jih rabi Avstrija, odstopiti našim domačim obrt-uostnikom. — („ Vola p (ik K) Poročali smo že v našem listu v podlistku, da hoče neko društvo popraviti to, kar se je bilo zmešnjave učinilo zavoljo ošabno-sti zidarjev Babilonskega stolpa, učiti namreč vse uarode tistega jezika, ki bode prepodil tolpo jezikov na zemlji in sam kraljeval pod milim in sinjim nebom. Povedali smo tudi, da je tistemu Bvetovnemu jeziku „volapilk1' ime. Ker smo že tako dalječ zašli, moramo sedaj poročati tudi, da se je zadnjo sredo v Meidlingu blizu Dunaja odprla šola, v kateri bode se vsaki ponedeljek od 8—9. ure zvečer učil in razlagal novi jezik po zistemu J. M. Schle-yer-ja, župnika v Litzelstattnu blizu Kostnic. Predseduik „avstrijskega društva za svetovni jezik „vola-piik", ki je s posebnim govorom otvoril novo šolo, povedal je mnogo lepega in nadobudnega o „vola-piiku". — K njemu naj ae torej zateko tisti, ki bi povsod radi dobro izhajali. Če nemajo tako šii> nega obzorja tudi tisti iiaši „politični volapiikovci", ki nam priporočajo nemščino, čei, da brez nje izhajati ne moremo!? — (Redkost) V Karlovci v vrtu gosp. Durijanca je jablana, ki je doslej vsako leto cvetela, letos pa dvakrat jabolka obrodila. — (Paroplovba v Opatiji.) Podjetniki M. Sver'juga & C. na Reki pričeli so redno vožnjo 8 parobrodom „Albazia" v Iko-Opatijo-Volosko-Reko. Zimski vozni red od oktobra do zadnjega marca 1885: Odhod iz Ike vs.tk dan, izimši nedeljo, ob 7. uri zjutraj Odhod z Reke vsaki dan, izimši nedeljo, ob 2 Va uri popoludnf. liazne vesti. * (Dvojčki in trojčki v Avstriji 1883. leta.) Število dvojčkov in trojčkov v Avstriji je veliko večje, nego rti kdo misli. Ltnsko leto se je porodilo po našem ce>arstvu 20 326 dvojčkov in sicer je bilo 19.269 živih, 1057 mrtvih rojen h. Trojčkov je bdo lam 315 in sicer 300 živih in 15 mrtvih. Tudi četvorčke so dobili v Istri in sicer dva moškega, dva pa Ženskega spola, a vse štiri žive. Največje število teh obilnih porodov pripada prvej polovici preteklega leta. Prvo mesto pri velikem številu dvojčkov zav/ema Galicija, ker ima 5976 dvojčkov; tej slediti Češka b 5012 in Dolenja Avstrijska z 2158 dvojčki. Od trojčkov pripada tudi največje število, namreč 90 Galiciji, 63 Českej in 33 Dolenje-Avstrijskej. * (Nesreča na železnici v Srbiji.) 8. t. m. zvečer sta na kolodvoru postaje M' djuluzja trčila dva vlaka vkupe, a pri tej nepribki ni bil nihče nevarno ranjen. Le prav malo sta se opraskala kurilec in stiojevodja Niš-B-dgradskega osob-nega viaka. Vsa druga zlobna poročila o groznih in mnogoštevilnih ranjenih ali še celo mrtvih oaobuh so popolnem umišljena. i Ne dajajte denarja malim otrokom!) Razvada, dajati denarje mathnim otrokom za igračo, je te dni zopet spravila mlado bitje prezgo daj pod zemljo. 4 letni otrok v Oedenburgu, kateremu so dali neprevidni stariši štirikrajcarski denar za igračo, dene denar v usta in ga požre. Ker je bil pa prevelik, obtiči v grlu in zaduši kljubu naglej zdravniškej pomoči mladega otroka. * (Strašansk vihar v Kata ni) i.) Mesto Katanijo, ki broji nad 100.000 prebivalcev in leži na podnožji Etne, je 8. t. m. obiskal grozen vihar nvrtinec'\ kateri je muogo hiš porušil in prebivalce zakopal mej podrtije. Prva brzojavka poroča o 90 ranjenih in 21 mrtvih, a druga poroča že o 500 ranjenih in 30 mrtvih in o veliknj čkodi čez pet mili jonov lir. Dne 9. t. m. so že 27 mrtvih in 35 ranjenih izvlekli izpod podrtin. V Kutaniji 9. t. m, izišli posebni list „11 Dolore" piše o grozni katastrofi to-le: „Proti 1. uri popoludne prične nebo tem ne ti, morje je nemirno, šumi in ve in silen vihar ae spreminja v orkan. Čet«t ure pozneje udje se gost dež v curkih čez mesto in okolico. Na to se raznesu po mestu žalostna in strušna vest, da je zadela predmestja (vasi) Cibali, Borgo, Guardia in Ogninu grozna nesreča. Kmalu so hiteli meščani na nesrečne kraje. Cibali je sama podrtija; zeleni griči postali so kraj nesreče in brezupa. Veliko hiš, v katerih so bivali ljudje na počitnicah, so se porušile ;n zakopale svoje prebivalce V Borgu je jednako strašno: najlepše hiše so podite; na cesti vidimo konje, vozove in ljudi — vse strašno zmedeno in razmetano; drevesa bo s koreninami vred izruvana in zlomljena; povsod se čujejo prežalostni klici, ukazi in proliukazi, mrtvaški vozovi, nosilnice z ranjenci, prestrašeno občinstvo, vojoki, karabinijeri iu rednrji, — vse, vse se trudi, dela red in deli pomoč nesrečnikom. V Guar-diji sti strah in groza še hujši. Veliko hiš in vil je popolnem podrtih, druge silno poškodovane; veliko družin je mrtvih. Ognina, najlepše predmestje Kata-nije, prejšnji dan še kraj veselega življenja, je danes pokopališče, polje z mrtveci napolnjeno, po katerem ljudje begajoč, iščejo svoje sorodnike, otroci svoje stariše, stariši otroke, bratje sestre iu sestre brate. Prekrasne vile, v katerih je bivalo še malo prej kdo ve koliko presrečnih ljudij, leže razrušene in zdrobljene na tleh; le griči in kupi podrtih zidov značijo kraje, kjer so stale prej vasi — niti jedna hiša ni mogla kljubovati silnej moči . fino ne narave; vse ieži porušeno po tleh in mej kamenjem, tramovi in želez jem tiho ječe živi zakopani nesrečniki. Vse, kar se g'blje, je prihitelo in se vrglo z nepopisljivo marljivostjo v podrtiue, da bi rešilo smrti uboge žrtve. Delo se je večinoma posrečilo, — a prvi pogled je bil grozen. Brezzavestne, blede žene, otroke v nežnej starosti, nekatere še celo v plenicah, potem močne mladeniče iu može odkopavajo in vlačijo iz podrtin; nesrečniki so večj:del brezzavestni ali omamljeni, skoraj vsi pa več ali manj težko ranjeni. Število ranjencev je naraslo že na 500, katere so vsprejeli v mestne bolnice. Izmej ranjencev bo še marsikateri umrl, ker je mnogo tacdi. katerim so padajoči tramovi glave utrli, rame ali noge odtrgali. Te*ko ranjene bodo komaj ohranili pri življenji. Najlepši oljkini nasadi in gozdi so popolnem poraženi." Vlada je takoj na prvo poročilo o groznej nesreči dovolila 25.000 lir v pomoč, natančnejša poročila zahtevala in jo torej ujmti, da želi ubogo ljudstvo znatno podpirati. V Kataniji tekmujejo vsi meščani brez razločka stanu in narodnosti pomoč deleč nesrečnim ljudem. * (Nagrada za lllllOlt ) Madame NL-u-ricoffre Ljudomda, fraocozinja, ki biva sedaj v Na-polji naznanja v tamošnjih list li, da plača vsakemu dečku, ki se umije in počeše jeden krajcar, vsakej deklici pa po dva krajcarja na dan. Vsak dan pn haja na stotine lepo umitih in počesanih otrok. * (Od p u 8 11 j i v o.) K.«dar koli pride nemški prestolonasledmca v London, vsakokrat obišče najprvo svoje bivše učitelje in učiteljice. Tako je tudi zadnjič prišedši v angleško stolico takoj povabila svoiega nekdanjega učitelja nemškega jezika k sebi. Ta prinese visokej go^pej v dar dve pisanki, v kateri« je pred več nego 30 leti pisala cesančina svoje prve vaje. Hvaležna učenka pokaže pisanki pozneie svojej hčerk;, princezinji Viktoriji. Ker ju hčerka le predolgo in tako pazljivo pregleduje, vpraša radovedna mati: „Ali te tako zanimati?" Mlada hčerka zarudi in odgovori: „Mama, za prihodnjo nemško cesarico je pa pravopisnih napak Že malo preveč!" Prestolonasledmca se smijoč izgovarja: „Ker takrat do te visoke časti nesem imela niti najmanjšega upanja in sem bila komaj osem let stara, je b la moja tedanja nevednost otipustljiva.- * (Odkritosrčen kralj.) Friderik VI., danski kralj, obišče mej svojim potovanjem po Jtit-lanau tudi neko vaško šolo. Mladina je prav vesela in živa. Kralj vpraša: „Dečki, kdo mej vami ve imenovati največje kralje danske?" Jednoglasno vsi odgovore: „Kanut Veliki, Valderaar, Kristijan VI." Deček, kojemu je učitelj nekaj skrivaj na uho po-šepetal, pomo:i roko kvišku. „Veš tudi ti še za katerega ?" vpraša kralj nadalje. — „Da Friderik VI." — „Kaj je pa ta velikega storil ?J — De ek molči in jeclaje v ztdregi reče: „Jnz ne vem." — „Po-tolaži se, ljubi moju, de na to kralj, „jaz tudi ne vem". — Pravo pravcato unlveraalno sredstvo. Resnica, da imajo razne bolezni svoj izvor v sbibo delujočem želodcu in črevnh, izpričuje uapefino rabo „ Moli-o vi h S ei dl i t z-p ra a ko v " skoro pri vseh boleznih. Skatljica z navodom uporabe 1 gld. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpiaom. 8 (690—9) Tiijci: dne 14. oktobra. Pri Nlona i Spring z Dunaja. — Manzoni iz Trsta. — pl. Wachton iz Gorice. — Schulz iz Rudolfovega. — Dekleva iz Ljubljane. Pri MmIi«i : Zerkovis z Dunaja. — Griif, Eichherger iz Gorice. — Kornitzer iz Zagreba. — Cuzzi iz Reke. — VVeigele iz Kočevja. — Polak z Dunaja. Pri avstrijskem eesarjl: Freund z Budimpešte. — Stehovoc iz Vrabč. t nii Ji so v ■,jiil>lj.aaic: 11. oktobra: Marija Košir, kajžarca, 56 let, Tržaška cesta št. 24, za prsno vodenico. 13 oktobra: Anton Flore, užitninskega paznika sin, 12'/t leta, Cesta na Rudolfovo železnico št. 12, za davico. — Ai.tonija Sterk, uradnega slugo žena, 54 let, Mestni trg št. 1, za rakom. V deželnej bolnici: 11. oktobra: Fran Malavašič, plctar jerbasov, 54 let, Morbus Brighthu. Meteorologično poročilo. 3 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mokrimi v mm. 14. okt 7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer 739 17 mm. 739 05 mm. 739 97 mm. -f- 2 6° C + 9 6" C + 3-8" 0 brezv. si. svz. si. vzh. megla jas. j »o. 000 ram. Srednja temperatura -f- 5-3°, za 65° pod normalom. Tržne cene r ljubljeni dne" 15. oktobra t. I. Pšenica, hektolirer . . . Rež, , ... Ječmen „ Oves, „ ... Ajda, „ . . • Proso, s ... Koruza, „ ... Leča „ ... Grah „ ... Fižol „ ... Krompir, 100 kilogramov . Maslo, kilogram. . M:ist, „ . • Špeh trišen „ „ povojen. „ . • Surovo maslo, P . . Jajca, jedno...... Mleko, liter...... Goveje meso, kilogram Telečje „ „ Svinjsko „ „ Koitrunovo „ „ Pišče......• Golob........ Seno, 100 kilogramov . . Slama, „ „ . , Drva trda, 4 kv. metre . ■ mehka, „ , , gld. kr. 50 20 55 92 3 52 40 50 50 95 63 m 72 84 8 8 64 70 66 32 45 18 CO 51 50 80 I ID-U-zaaJslcst borsa dne 15. oktobra t. 1. {Izvirno telegrafičnu poročilo. > Papirna ran a ... . ..... 80 gld. 90 kr. Srebrna lenta .... 82 , _ Zlata ron......... 103 „ 15 l 5°/0 marčna renta......... 95 , 80 „ Akcije narodne banke ...... 859 , — ^ Kreditne ileffe ... 285 , 70 „ Lordon . ,_»2 , 10 , Srebro ........ Napol.. . . . » l 69 ^ U. kr. cekini ... .79 Nemške mark* 9 n 80 * 4%, državne »ročke iz 1. 1854 KO gld. 124 50 Državne srečk.| iz 1. 1864. 100 gld. 172 ^ — " 4*/0 avstr. zlata renta, davka prosta. . 103 t 05 „ Ogrska zlatu renta 60/o .... 123 .05 •••• 93 „ 25 „ pitpiniit renta 5'...... 88 , 80 „ 5°/0 štajerske zemljišč. ooVet obli«.. . 104 . 50 „ Dunava reg. srečke 5% . . 100 gid. 115 , 25 , Zemlj. obč. avstr. 4'/,0/0 zlati zaat. listi . 121 , 50 Trior. oblig. Elizabetine zapad, železnice 109 . 30 „ Pri>r. oblig. Ferdinandovi- sov. železnice 106 , 50 „ Kreditne srečke......100 gld. 177 , — „ Rudolfov*: srečke .... 10 18 „ 50 "„ Akt ije anglo avstr. banke . . 120 , 103 „ 80 Tramniway-druAt. velj. 17o gld. a. v. . 214 ,50 „ Slikarja ali pozlatovalca lAce podpisani za delo podob. Kdor želi za dalj časa v delo vstopiti naj takoj to naznani pismeno alt se pa osobno predstavi Petru DR,in.ter-n=. -v UPlešilli. pri Ćba/tar-u.. (639—3) Več noTrili harmonijev in jedne orgije proda se po prav nizkej ceni ali pa izposodi. Plača se tudi lahko na obroko. (647—1) Janez Sodnikar, v Ljubljani, Vila Mally, pod Golovcem h. št. 8. Tinski mošt Ptujski, jako sladek.....od gld. 12 do gld. 16. 1883. leta Balatlnsko vino (Plattenseevvein . . „ 11. 1880. „ „ „ „ . ■ n 15. 1868. „ Rlslee in Jernzalemee.....„ 60. 1883. „ p ava slivoa.........„39. 188 . „ pravi troplnec.........„ 30. Pravi vinski kis............n 12. Ceue veljajo za hektoliter. Dobiva ho pri (637—3) JOSIPU KRAVAGNI v Ptuji na Štajerskem. (32—77) J zobe is zoIjovja j ustavlja po naj novejšem a ui e r i k a n s k e m načinu :brez vsakih bolečin ter opravlja ploiubovuuja in vse solvue operacije t zobozdravnik A. Paichel, £ poleg Hradeckvjtsvega mostu. I. nadstropje. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Takoj prežene vse mttm. — Za uspeli se jamči. — (631—3) \i :i4icoiM\. jedino sredstvo, s kojim so pokončajo vse stenice, moli, bolho in nit. Nepresegljivo proti stenicam v posteljah, proti molim v kožuhovini, obleki, hišni opravi No napravi nobenih madežev in prijetne diši. 1 steklenica 50 kr.| 1H,ATTOjL,YTH, jedino sredstvo, s katerim se preženo šurki, preSički, hrošči, mravlje itd., do sedaj nepresegljivega upliva. 1 pušica 50 kr.^ pat. razprševalec 50 kr. V količinah pod 1 gld. se ne razpošilja. Dobiva se skoro v vseh lekarnah in prodajalnicah. Glavna zalogu za razpošiljanje: E. SOXHLET v Retz-u (Spodnja Avstrija). lejnaroilna linija. Iz Trsta v Novi-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po najnižjih cenah iii z najboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Paruik „G-erxM.an.ia.". 4200 ton, okolu 10. oktobra. „ „East -A_xigrlia/S---„25. Kajuta za potnike !iOO gold. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj bo obrnejo na (611—11) generalnega pasažuega agenta, Via deli' Arsenale Nr. 13, Teatro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnjo blaga Obrne naj se na Eiulliauo d» 4nt. Poglaveii, generalnega agenta v Tr*tu. lzdatelj in odgovorni urednik: Ivan Želez ni kur Lastnina in tisk „Nuroane Tiskarno".