Izhaja razen nedelj in praznikov ===== vsak dan opoldne. — Uredništvo in upravništvo v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6, 1. nadstr., =----— Učiteljska tiskarna. ■- ~----- Rokopisi se ne vračajo, nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Reklamacije == za list so poštnine proste. == Glasilo jugoslovanske socialno demokratične stranke Naročnina po pošti z dostavljanjem na dom za celo leto K 30‘—, za pol leta K 15'—, za četrt leta K 7 50, za mesec K 2'50. Za Nemčijo celo leto K 33 60, za ostalo tujino in Ameriko K 42'—. Posamezne številke po 10 v. Inserati: Enostopna petit vrstica 30 v; pogojem prostor 50 v; razglasi in poslano vrstica po 60 v; večkratni objavi po dogovoru primeren popust. Stev. 127, V Ljubljani, četrtek dne 13. decembra 1917. Leto 1. Gospodje, lo ni lepo! »Slovenec« je v članku »Sovražniki našo sv obade« podtaknil našemu listu »Naprej«!! in naši jugoslovanski socialno - demokratični stranki vlogo, ki jo odločno odklanjamo; obenem tudi jasno povemo, da se na tak način ne pustimo klasificirati! Mi sicer razumemo in vemo, da gospodom okrog »Slovenca« pod prelatom Kalanom prav tako nismo všeč kot. nismo bili, ko je bil gospodar »Slovenca« gospod dr. 1. Šušteršič. Ali — gospodje! Mi jugoslovanski socialni demokratje smo se že pred mnogo leti, ko ste vi še več — ali manj komaj sanjali o jugoslovanskem problemu, resno pečali s problemom jugoslovanskega uje-dijnjenja. Šli smo dalje, nego gre majniška deklaracija. O p o z i c i j a v naših vrstah! Mi je ne poznamo. Če dva ali trije malkotenti, ki niso nikdar živeli v stiku z delavskim ljudstvom, hočejo J) iti opozicija — naj bodo in če ima »Slovenec« veselje iz njih, slobodno! Naše jugoslovansko delavstvo pa pojde po oni poti, ki srno jo začrtali pred leti. ko nas je »Slovenec« prav tako grdil kot bi sedaj rad. Vendar pravimo: gospodje, to ni lepo! »Majniško deklaracijo« so gospodje poslanci brez nas podali, nas niso vprašali, ne potem ne popreje! Mi nimamo poslancev v državnem zboru — nismo člani nobenega n a-r od n ega sveta ali narodnega odbora, kajti tega menda ni potreba: »ukaže se, pa je«! Molčali smo. Izjavili smo le, da je deklaracija nam v principu prav blizu, da se več ali man jstrinjamo z njo, dasi smo videli marsikaj, kar nam ni bilo všeč. In, če so gospodje, ki so deklaracijo podali, hoteli govoriti za ves narod, so morali iineti tudi toliko takta in stopiti z nami v dotiko. Jugoslovanska socialno demokratična stranka vrši svojo narodno dolžnost že od svojega početka vestno in pošteno. »Slovenec«, ki je imel do nedavna dr. I. Šušteršiča in dr. Evg. Lampeta za komandanta in bi ju imel še danes, da mu nista obrnila sama hrbet — tak »Slovenec« nam ne bo predpisoval: kaj in kako. Tiste komanderske geste, ki so bile tako lastne onim. ki so nas gledali od zgoraj dol, ne inponirajo več... Slov. kmečka stranka, ki ima v svoji sredi ves bivši cvet »Slovenčeve« kulture od načelnika do tajnika, je v svojem proglasu obsodila sedanje »Slovenčevce«, s tem, da je zaklicala: »znebiti se moramo vseh spletkarjev, jerobov in sleparjev, ki na naš račun iščejo zase koristi in časti...« Gospodje — ali hočete, da odpremo zaprte predale ter izprašamo vest na podlagi dejanj in izjav. Apeliramo za enkrat na »Slovenca« in vse one, ki hočejo pisariti o našem stališču glede jugoslovanskega ujedinjenja, da naj bodo Pošteni, da naj se otresejo podtikanja in lažnjivosti. »Jerobstvo od Dunaja in Nemcev« ter podobne fraze naj se lepo spravijo, ker po našem mnenju niso časi za take insinuacije. Ako je med nami kaj diferenc, pogovoritno se pošteno in možato — ne pa tako kot je bila »Slovenčeva« metoda pod Šušteršičev im vodstvom. Gospodje — to ni lepo! Važna sedanja doba kliče: proč z nepoštenostjo in strastno strankarsko zagrizenostjo. Ako hočemo bojevati za skupne cilje, moramo vedeti, da imamo poštene in lojalne zaveznike. __________________________________ Verus. Agitirajte za „Naprej“! Pošiljajte ga vojakom! LISTEIC DR. H. TUMA: VH>' Jugoslovanska deklaracija. (Konec.) Zgodovinsko načelo ne velja, če tudi so bili Nemci po Češkem in Slovenskem naseljeni po d^žavnj ui fevdalni sili. Če tudi so ondi izpodrinili prvotno prebivalstvo, imajo danes zasedeno kompaktno svoje ozemlje in bi bila kričeča krivica, da se zopet iz roče teritorijalni avtonomni skupini češki ali slovenski. Isto velja fa ysc obmejne nemške občine, ki so danes izven kompaktnega ozemlja slovenskega. .Jezikovni otok Kočevja spada brez dvojbe v narodnostno skupino slovensko, ima pa lastnih občin dovolj, da sestavi svojo upravno okrožje, spada pa v gospodarskem, prometnem v skupino slovensko. Vsako umetno vzdrža-vanje tega jezikovn. otoka je toraj nedopustno, kakor zadi zavanje naravnega njegovega obstoja. To načelo zastopa tudi De Morgan, odličen francoski socijolog, ki izjavlja v svoji knjigi »Essais sur les Nationalitčs« 1917. »Kolonije važnejših mest ne morejo priti v poštev pri stvoritvi naroda, ako niso obdane od kmečkih kolonij, ki so obenem tudi odločujoče po številu v Pokrajini. Narodu, ki se konštruira, je toraj od-kazati vse ozemlje, na katerem prebiva po večini in pri temu številu odloča kmetsko prebi- NAPREJ, 127, J 3 decembra 1917. Ali mir ali ne? Na celi ruski in rumunski bojni črti počiva orožje. Sklenili so premirje in med tem se posvetujejo o pogojih za mirovna pogajanja. Centralni državi, Avstro-Ogrska in Nemčija, sta sprejeli ponudbo premirja. Ne vemo še sicer, kako se bodo ta p red pogajanj a končala, toda prepričani smo, da se ruski narod nesebično bori za mir s svojo vlado boljševikov, ki jo vodita sedaj Ljenjin in Trockij. Ruska vlada je predložila mirovne pogoje, ki jih priznava delavstvo vsega sveta, pogoji so tudi popolnoma v soglasju s tistimi zahtevami, ki jih je vedno naglašal sporazum kot povod vojni. In vendar sporazum niti ne odgovori ne na rusko ponudbo, raizen z represalijami in hujskanjem med ruskim narodom, ki se je otresel ruskega tiranstva in ustvarili demokratično vlado. To početje sporazuma je najočitneji dokaz, da ima sporazum druge namene nego jih je navajal, da so ti nameni imperialistični ne pa demokratični. Kljub vsem tem tako jasnim dokazom se še nahajajo imperialisti po vseh državah v premoči in kolikor ne obvladajo sami položaja, si znajo pridobiti politične priveske meščanskih strank, ki jih pridno podpirajo pri delu za nadaljevanje vojne . Tudi slovenski narod je tako srečen. V tem, ko ves narod, delavec, kmet, oče, mati, otroci in vsi sloji prebivalstva kakor povsod drugod tudi pri nas hrepene po miru, žele, da bi prenehala vsa groza vojne, da bi se zopet pričeli boljši časi, da bi prišli njih svojci domov, da bi vojna ne uničila vsega, kar imamo, nam ljubljanski »Slovenski Narod« z nedosegljivo spretnostjo blati in psuje novo rusko vlado in nje voditelje. Poroča o njih shodih na Češkem, politika jim, da so špijoni, navaja kot zgled sodruga Šmerala, dasi je vse obrekovanje, ki je bilo naperjeno proti njemu že preklicano, seveda se pri vsem tem sklicuje na svojega dopisnika iz Prage, ker se ne upa sam potrditi gorostasnih trditev. »Slov. Narod« pa gre še dalje. Iz njegovega pisanja se da posnemati, da ne mara miru na načelih ruske vlade. To pove kar naravnost, ker trdi, da hoče nova ruska vlada demokratičen mir. Ta stvar mu ne ugaja. Rusija zahteva samoodločevanje narodov, ki ga je doma že domala izvedla, a »Slovenski Narod« se ne ogreva za to načelo, ker ne mara demokratizma; sovražnik demokratizacije je. zato rajši odklanja direktno in indirektno ruske predloge, češ, rajši naj se nadaljuje vojna, kakor da bi zmagalo načelo demokracije, rajši naj teče kri, rajši naj pogine ves svet, kakotr da bi se sklenil mir sporazumljenja, kakršnega zahtevajo ruski delavci, vojaki in kmetje. Tako zaslepljenost povzroča sovraštvo do delavcev, do naroda v teh krogih. »Slovenskemu Narodu« ne maramo priporočati, da upošteva naše nazore, toda, če je tako prepričan, da vlada med slovenskim narodom tako navdušenje za vojno, naj prirejajo gospodje shode za nadaljevanje vojne, naj vprašajo ne nas, ampak narod, ki jim bo povedal resnico, kakor bi jo povedal vsak drug narod vojskujočih držav. V tem trenutku, ko se nahajamo tak ere-koč pred pragom miru, ko je izkrvavela vsa Evropa za kapitalistični imperializem in se nam ponuja mir, mir sporazumljenja na načelih, ki edino morejo napraviti konec moritve, ne da bi ostalo v srcih posameznih narodov trpka maščevalnost zaradi ponižanja, se pojavljajo brezvestneži, ki zgolj iz razrednega stališča ali kvečjemu še zaradi zastaranih privilegijev hočejo zagovarjati nadaljevanje vojne. valstvo«. Ta princip bi prihajal v poštev tudi za vsa istrska mesta in Trst, ker so vsa ta mesta sicer na periferiji slovenskega in lirvat-skega ozemlja, a tvorijo trgovska in obrtna središča za slovensko in hrvatsko zaledje s pristavkom, da je priznavati vsem tem mestom pravico samouprave. Ako socialist Kautski pomišlja ravno glede geografičue lege Slovencev in ako Watson naravnost izključuje Slovence iz jugoslovanske skupine, ker bi onemogočali gospodarski in prometni razvoj velikih sosednih držav, je iz našega socialdemokratičnega stališča na to odgovoriti, da se dajo in morajo narodnostne skupine slagati po istem načelu kakor občine in okrožja v take velike državne skupine, ki so po svoji geog-rafični legi in prirodnem bogatstvu sposobne dajati največjo garancijo za enotno gospodarstvo in razvoj največje produktivnosti. 1 rst postano tako ne le svobodno mesto proti slovenskemu teritoriju ampak tudi svobodno mesto za vse države, katere gospodarski interesi vodijo na Adrijo. Ravno po tem principu socialdemokracije pride se do rešitve dilema, da jugoslovanska skupina kot popolnoma samostojno državno telo tvori oviro svobodnemu razvoju ostalih donavskih dežel, pa tudi v sebi nima dovolj prirodnih moči, da bi ustvarila veliko produktivno skupino, — .ker tvori lahko neodvisno samoupravno skupino. Nedopustno je po principu samoodločbe narodov in neomejenega razvoja svetovnega gospodarstva, da bi se jugoslovanska država ko>t Za nas je vprašanje popolnoma jasno. Mir prinaša blagoslov, vojna prekletstvo. In prav to nas veseli, da izvira iniciativa demokratičnega miru iz vrst naroda, ruskega naroda, o katerem so vedno trdili, kako malo je izobrežan, kako zatiran, da ta narod prvi prihaja do popolnega spoznaija, kakšne mir je mogoč in njpripravnejši. Mir hočemo tudi' mi. če ne bo splošnega miru, bo to seveda nesreča, a tudi če se doseže le delni mir, posebni mir z Rusijo, je gotovo, da se prihrani s tem mnogo žrtev in da je tudi splošen mir bližje. Hujskanje na vojno obsojamo že po svoje inprogramu, tembolj neodpustljivo pa je, če se po tolikih žrtvah še vedno neti sovraštvo med narodi in zbuja odpor proti demokratizaciji. Politični pregled. = Podaljšanje avstrijske kvote samo za eno leto. Avstrijska deputacija za določevanje kvote je imela v ponedeljek sejo. Poročevalec je bil član gosposke zbornice dr. Sieghart in je zastopal predlog vlade, naj se podaljša obstoječa kvota za dve leti. Socialni demokratje so predlagali, naj se določi kvoti v razmerju 50 proti 50. Za ta predlog so glasovali: Socialni demokrat dr. Ellenbogen, Čeh Fiedler, član Jugoslovanskega kluba dr. Laginja in češki socialni demokrat dr. Soukup. Proti temu predlogu je bilo osem glasov. Predlog poročevalcev, naj se podaljša kvota za dve leti je bil odklonjen. Za predlog sa bili 4 glasovi, proti predlogu je bilo 8 glasov. Nato je predlagal krščanski socialec Fink, naj se podaljšt obstoječa kvota za eno leto. Ta predlog je bil sprejet z 8 glasovi. Proti so glasovali dr. Ellenbogen, Fiedler, Laginja in Souikup. Za poročevalca je bil izvoljen član gosposke zbornice dr. Sieghart. Ogrska deputacija za določevanje kvote je sklenila dveletno podaljšanje. Sedaj je treba dognati zedinjenje. — Nagodba med Avstrijo hi Ogrsko. V finančnem odseku ogrske poslanske zbornice je izjavil ministrski predsednik dr. Wekenle, da so pogajanja o nagedbi med Avstrijo in Ogrsko še v teku. Dosedanjega uspeha še ne mere objaviti. Važne izpremembe se izvrše zlasti glede carinskega ozemlja. Pogajanja z Nemčijo o ureditvi gospodarskega razmerja se izvedejo naj-brže še le po vojni. Ogrska vlada bo varovala koristi dežele. Kvotni ključ se znatno izpre-meni. = Avstrija in Ogrska. Ogrski minister za ljudsko prehrano, grof liadik, je glede svojih pogajanj z Avstrijo izjavil: Na Dunaju sem konferiral v zadevi' vojaške prehrane ter v zadevi preskrbe z živili za avstrijsko civilno prebivalstvo. Glede aprovizacije armade se je vršila obširna obravnava. Glede prehrane civilnega prebivalstva se pogajanja še nadaljujejo. Preskrba z živili je bila vsled prometnih razmer zelo otežkočena. Ko se promet uredi, se izboljšajo tudi razmere glede prehrane. Pomoč za Avstrijo pa ne presega že prej določene izmere. = Važen ministrski svet. V soboto se vrši na Dunaju važen skupni ministrski svet. Ogrsko vlado bo zastopal ministrski predsednik dr. Wekerle. Razpravljalo se bo o važnih političnih in gospodarskih vprašanjih. = Mirovna manifestacija ruskih ujetnikov. Ruski ujetniki v taborišču Feldbach so imeli 6. decembra zborovanje. Ko je nek ujetnik obrazložil pernen ruske delavske in kmečke revolucije je bila sprejeta naslednja resolucija: Vojni ujetniki pozdravljajo rusko vlado delavcev in kmetov v njenem boju za skorajšen demo- kratičen mir, za izročitev zemljišč kmetom ter za osvobojenje proletariata. Zbor pozdravlja avstrijsko in nemško socialno demokracijo ter neodvisno socialno demokracijo v Nemčiji za krepko podporo stremljenj in ciljev ruske revolucionarne socialne demokracije. Naj bi se pravi mednarodni socialni demokraciji posrečilo, doseči čim prej v skuonem boju splošen jludski mir v svrho nadaljevanja skupnega kulturnega dela svobodnih zjedinjenih narodov. = Ententa nastopi v Adriji. Pariški »E-claire« napoveduje nastop entente na jadranskem morju. Radi bi zasedli važne točke avstrijske obali. == Pruska volilna reforma. Kakor smo svo-jedobno poročali, je grof Hertling kot pruski ministrski predsednik izjavil, da je vlada odločena zastaviti vse svoje sile in uporabiti vsa sredstva, da se volilna reforma izvede. 2e pori prvem branju predloge pa se je pokazalo, da so tako konservativci kakor nacionalni liberalci in del centruma proti enaki volilni pravici in zahtevajo pluralno volilno pravico, ki bi dala tako zvanim »boljšim« stanovom volilne privilegije. Socialni demokrati in naprednjaki so ostro nastopali proti tem reakcionarnim nakanam, ki morajo Prusiji in s tem Nemčiji in nemškemu narodu v sedanjem kritičnem času zelo škodovati. Zdi se, da so bila njih svarila zaman in da je večina pruskega deželnega zbora odločena splošno in enako volilno pravico pokopati. Politični krogi z napetostjo pričakujejo, ali se bo vlada sedaj res z vso ener-žijo postavila za demokratizacijo javnega življenja na Pruskem. = Usoda volilne reforme v Nemčiji. Pruska poslanska zbornica je predvčeranjim končala prvo branje predlog o volilni reformi ter načrt izročila posebni komisiji. Iz izjav posameznih strank je razvidno, da od Vlade nasvetovani princip enake volilne pravice najbrže ne bo dobil večine. Skoraj gotovo bo sprejeta pluralna volilna pravica za izobražence in posestnike. = »Doveli plačano s krvjo in z zdravjem«. Glasilo boljševikov »Pravda« piše: »Ljudske množice v aliiranih dežel ali vedo, da se borimo zanje. Delavci Francije, Anglije in Italije bodo sodili, če izdajamo mi interese ljudskih množic, mi, ki se borimo za premirje in splošen mir, ali pa Lloyd George in Clemenceau, zagovornika svetovnega klanja«. »Pravda« potem iskreno apelira na narode v Nemčiji in Avstro-Ogrski, da naj pomagajo pri mirovnem delu. Glasilo boljševikov zagovarja ruski državni bankerot, češ da rusko ljudstvo ni zavezano plačevati; vsako leto eno iniljardo rubljev kot tribut za to, da je bilo zvedeno v vojno mednarodnega kapitala. Za tako zabavo ni treba več plačevati obresti, kajti dovelj je plačana s krvjo in z zdravjem na bojiščih, z denarjem, ki se je plačeval pred vojno za obresti in amortizacijo. Sedaj je ugoden trenotek, da se črtajo ti izdatki. To je eden najbolj upravičenih in najbolj obveznih mirovnih pogojev. = Sibirija se ni odcepila od Rusije. Petro-graška brzojavna agentura poroča: Poročila ententnih časopisov, da so se odcepili od Rusije Sibirija, Kavkaška in Krimska, so popolnoma zlagana. Kavkaška je v oblasti glavnega sovjeta delavsikih in vojaških odposlancev, ki namerava ustvariti združeno vladno oblast vseh socialističnih strank. Delavsko središče v Kavkazu, Baku, in večina tamošnjih garnizij je v rokah boljševikov. = O razmerju Angleške napram Rusiji se je angleški poslanik Buchanan v Petrogradu izjavil zastopnikom ruskega časopisja tako-le: Mi se ne hudujemo na Rusijo in popolnem neresnično je, ne razmišljujemo o kakih represalijah nasproti Rusiji za slučaj, če bi le-ta skle- samostojno telo -konstituirala kot gospodarska skupina, ki svojo eksistenco zajemlje iz prehodile trgovine kot posredovalka med Italijo, Nemčijo, Avstrijo in Ogrsko. Kakor pri posa-mezdni individualiteti osebna pravica ne sme iti tako daleč, da bi ovirala svobodnost druge individualitete, tako je tudi bodoče narodnostne državne skupine ustanoviti po načelu potrebne samcomejitve, ki garantira svobodo tudi drugim. Socialna demokracija ,negira suve-reniteto državi. Država ni kakor trdi zgodovinar Kjellen »eine Lebeusform«, oblika življenja, marveč je le menjajoča se socialna tvorba, sredstvo za svoboden razvoj kulture in gospodarstva. Socialni demokraciji je konkretna podlaga narod in gospodarsko ozemlje. Radi tega ne more biti govora o suvereniteti držav pa tudi ne o suvereniteti narodov, suverena more biti le prostovoljna, organična združitev vseh kulturnih narodov sveta v eno gospodarsko celoto. Le združena volja vseh narodov bo suverena za vse posamezne dele. Za socialno demokracijo pade pomislek \Vatsom-a glede strategičnega pomena lege slovenskega ozemlja. Socialdemokracija smatra za predpogoj stalnega socialnega reda in trajnega miru odpravo militarizma. Po internacionalni določilih, po suvereni volji združbe narodov, mora se zabraniti vsako strategično izkoriščanje pri rodne lege po enem narodu na gotovem ozemlju. Češki in slovenski državni poslanci so, kolikor uresničenje svoje ideje naslanjajo na lon- donske konference, na krivi poti. Pomenilo bi to pričakovanje polne zmage vojne skupine entente ali centralnih oblasti. Ne eno ne drugo ne zajamči polnega uresničenja jugoslovanske ideje. Ltalija od svoje strani zahteva posest adrijanske obali in z ocepitvijo iste izgubila bi jugoslovanska skupina predpogoj svojega polnega gospodarskega in kulturnega razvoja. Zmaga entente pomeni toraj neobhodno cepitev in oslabitev jugoslovanske enote. Po drugi strani bi pomenila polna zmaga centralnih oblasti tako premoč imperialističnega nemško-ognskega stremljenja, ki bi ali popolnoma preprečila samostojno narodnostno skupino jugoslovansko ali pa močno zaviralo kulturni in gospodarski razvoj. Zmaga ene ali druge skupine bi pomenila pa prejšnjo negotovost evropejskih držav medseboj, preprečila bi izvršitev principa samoodločbe narodov. Zato je za so-, cialno demokracijo -temena mogoča pot dosege jugoslovanske enote, pot polnega demokratiziranja držav ter sedaj ob svetovni vojni zahteva sklenitev kompromisnega miru, kateri ne temelji na zmagi orožja, ampak na svobodni ureditvi razmer držav medseboj. Deklaracija slovenskih-hrvatskih državnih poslancev od 30. maja 1917. ne prinaša toraj nove ideje, ne večjih koristi ljudstvu nego resolucija socialne demokracije, ima pa gotovo manj garancije, da se izvede v smeri stalne ureditve razmer evropejskih narodov medseboj. Stran 2. NAPREJ. Stev. 127. Mirovni shod. Jugoslovanska src. dem. stranka sklicuje miroven shod, ki se bo vršil v nedtho 16. t. m. ob 3. pop. v Rakeku v gr stilni g. M. Zderžaj. Poroča sodr. Petejan iz Ljubljane. Dnevne beležite, — Važna razsodba najvišjega sodnega dvora. Neki 18letni vajenec iz fLba je bil obsojen na 5 dni strogfga zapora, ker se ni odkril, ko je nesel duhovnik mimo njega zadnjo popotnico nekemu bolniku. Vajenec je vložil ničnostno pritožbo, katero je najvišje sodišče ugodno rešilo. Zastopnik generalne 'prokature baron Gastheimb je utemeljil ugodno rešitev ničnostne pritožbe sledeče: Čeprav je obhajilna potna cesti cerkveno dejanje, vendar se ne more siliti na p; dlagi državnega osnovnega zakona nikogar, da bi se udeležil tega dejanja. Če gre n. pr. kdo v cerkev, je pač dolžan, da se odkrije, ker gre v cerkev prostovoljno. Ta vajenec pa je srečal duhovnika le slučajno in zato mu to srečanje ne nalaga nobenih dslžnosti. Kasacijsko s< dišče je v Dolnem obsegu pritrdilo tem izvajanjem in oprostilo ob toženca. — Za slovenske vojake v dunajskih bolnišnicah so nabraH Slovenci na Dunaju v ožjem krogu K 474. — Vračajoči se invalidi In civilna obleka. Posl. dr. Pogačnik in tovariši so vložili na domobranskega ministra interpelacijo, v kateri zahtevajo, da preskrbi vojaška uprava vračajočim se invalidom civilno obleko aii pa jim da primerno odškodnino. — Izločitev Iz ožjega vojnega ozemlja. Slovensko ozemlje se izloči baje s 15. decembrom iz ožjega vojnega ozemlja. S tem bo potem odpravljena pisemska cenzura in potni listi. — Telefonski In brzojavni promet zopet otvorjen. Trgovsko ministrstvo je odrtdiio, da se izloči iz ozemlja, v katerem^ je prepovedan prost poštni promet, slovenska, Štajerska in Ko roška. Kranjska se izloči tudi glede prepovedi brzojavnega prometa. Primc rje, Hrvatska in Slavonija iz ozemlja, kjer je bil prepovedan doslej prost poštni promet. Trst, Kranjska in Koroška dobe zopet brzojav in telefon. — Društveni shod na Jesenicah se bo vršil v nedeljo, dne 16. decembra ob 10. dopoldne pri Jelenu. Dnevni red: 1. Zajiaj se delavstvo organizira; 2. Razmere v tovarni. Tovariši in tovarišice 1 Vsi pojdimo na shod, da se pogovorimo o razmerah in o našem delu za bodočnost. — 18 letni pridejo na nabor takoj pričetkom novega leta. — V Ljubljani so ustanovili društvo »Janez Ev. Krek' Pravila so že potrjena. — Darovi za Krekov spomenik (6 izkaz) znašajo od 30 novembra do 10. decembra 1917 K 4527' 25, prej izkazanih K 23.445 01. skupaj torej K 27 972 25. — Najstarejša žena v Ljubljani V Ljub Ijani je umrla prt d-čt rajšniem gospa Magdalena Jesenko, mati upokojenega m*»do utegne misliti dd se nam* še dobro gnd Ni pa iak<>. Tu- kaj je nas mnogo, ki riimani' ne dokia.i ne pqd-por, a sedaj na zimo je pa najhUiše. ker smo brez zaslužka in živil. Poleti smo deiah pri kmetih, a na zimo nas nočejo poznati, prodajati nam ne marajo blaga, češ, da imajo dovolj denarja; navadno nam svetujejo, da naj jim prinesemo kavo, sladkor, tobak pa o-mo dobili blago v za meno. Karte za te lepe stvari smo dobili, blaga pa ne. Kmetje krmijo z moko od aprovizacije živino. Tudi mnogo beguncev je pri nas, ki so mnogi siromaki kakor mi, tisti pa, ki imajo denar, silno pretiravajo cene. V časopisju čitamo o raznih pomožnih akcijah, sprovizacijah, ki vsaj nekoliko lajšajo bedo. N s pa nihče ne pozna. Mnogo nas je, ki nismo pridelali niti enega krompirja. Zima je, nimamo ne obleke, ne denarja, ne ž vil. Pomoč je nujna, doler še živimo. Poslanci se brigajo za kmete, za nas kmetiške deiavce, gostače in bajtarje se pa nihče ne zmeni, dasi so nam obljubovali nebesa že na tem svetu in za marsikaterega so odločevali naši glasovi. B da na kmet h ni prav nič manjša kakor drugod, če-sio pa še večia.med s romašnimi sloji. — Umor. V Radvajnu pri Mariboru je nastal v nedelja prepir in pretep med vojaki. D agonec Franc Budi je v prepiru ustrelil infanterista Ru-prtla Stuporko. Ustrelil ga je v vrat. Sodnijska preiskava je že u edena. — Veiik požar v Divači. Puljski „Hrvatski list* poroča, da se je zg- dla 7. t m. Zvečer v Divači velika nesreča. V skladišču za benc n, ki je v gostilni g. Čeptra, je nastal požar in upepelil Ceperovo hišo z vsem imetjem Škoda znaša nad 100 000 kron. Človeških žrtev ni bilo — Tržaški časnikarji se organizirajo. „Edi nost“ poroča, da so se sešii v nedeijo tižoški časnikarji vseh v Trstu izhajajočih dnevnikov in drugih penod.čnih listov. Na se>tanku na katerem je poročal Passigli član uredništva „Lavo-ratore“, so sklenili, da ustanove časnikarji svojo organizacijo, ki na| ščiti stanovske interese čas- valo nocoj in se sestane jutri opoldne z odposlanci centralnih držav. Razen zastopnikov od sovjeta ljudskih komisarjev določenih političnih strank so v zastopstvu tudi vojaški strokovnjaki in delegatje armade in mornarice. Sovjet ljudskih komisarjev bo iznova predlagal aliirancem, naj se udeleže mirovnih pogajanj. Ce aliiranci ne odgovore na ta predlog, pade vsa odgovornost nanje. Rusko odposlanstvo bo nadaljevalo pogajanja za premirje. Pri tem jih podpira moralična moč zmagovite revolucije delavcev in kmetov. Odposlanstvo hoče, da umolknejo topovi in puške, bodisi na fronti, ali na Vzhodnem ali na Črnem dorju. Pogajanja za premirje bo nadaljevalo tako dolgo, da se končajo, nadaljevalo jih bo tako, kakor jih je bilo pričelo, kot poverjeno zastopstvo dežele in ljudstva, na katero se obrača miljon pogledov delavcev in vojakov vsega sveta. Volitve na rusi-i fronti. Petrograd 11. decembra. (Agentura.) Volitve za ustavodajni zbor na celi St verni fronti so končane. Maniševiki so dobili približno 1 odstotek, revoucionarni socialisti približno tretjino, a boljševiki več kot polovico oddanih glasov. Neod isnost Finske in Poljske. Kodanj, 12 decembra. Novi poslanik bolj-ševikov v Stockholmu, Wurovski, je izjavil, da je preprfčan, da bo podpiral ustavodajn zbor vlado boijševikov in da se izreče za neodvisnost Finske in Poljske. Za samooosebi umevno smatra, da se odstranijo utrdbe Alandskih otokov in da se prepusti prebivalstvu Finske m Alandskih otokov, da odločuje samo o bodoči usodi teh otokov. Aprovizacija. Prodaja premoga. Stranke se opozarjajo, da napišejo na vsako rjavo izkaznico za premog s črnilom svoje ime in priimek ter ulico in hišno številko, ker se premog brez tega napisa ne bode oddajal. Vrstni ored prodaje je isti kakor zadnjič. Dopoldne dobe premog stranke s črkami A do K, popoldne stranke s črkami L do z. Na prvi odrezek rumenih izkaznicah se premog ne sme več oddajati. Krušne komisije bodo uradovale v petek in soboto, 14. in 15. decembra od 8. do 1. Izdajale se bodo v petek izkaznice za sladkor in kavo, v soboto za milo in mast. Člani »Vojne zveze«, ki so dobili pri zadnji krušni komisiji izkaznice s štampiljo »Vojna zveza«, ne dobe nikakih izkaznic za sladkor, kavo, milo in maščobo, ker bodo dobili to blago brez izkaznice tam, kjer dobivajo sedaj kruh in moko. Špeh za prvi okraj št. 801 do konca dobe stranke na Poljanski cesti št. 15 v petek popoldne, 14. t. m. Določen je ta-!e red: od pol 1 do 1 št. 800 do 900. od 1 do poi 2 štev. 901 do 1000, od pol 2 do 2 štev. 1001 do 1100, od 2 do pol 3 štev. 1101 do konca. Vsaka oseba dobi 1 kg, kilogram stane 9 K. Poleg nakaznic za mast, je treba prinesti s seboj rdeče legitimacije. Kdor pride za drugega po Špeh, si mora paje preskrbeti posebno dovoljenje, ki ga dobi v mestnem aprovizacijskem uradu na Poljanski cesti št. 13 Razno. mila separaten mir. Opravičeno pa se pritožujemo, da je sovjet ljudskih komisarjev pričel pogajanja s sovražnikom, ne da bi se bil prej posvetoval z zavezniki, kar pomenja kršenje dogovorov iz leta 1914. Ni pa naš namen, da bi vplivali na sodelovanje zaveznika, ki ne mara več sodelovati. Ravno tako kakor ruska demokracija želi tudi angleška vlada demokratičen mir, vendar žele aliiranci doseči najprej sporazum o vojnih ciljih, potem še le premirje. Pogajanja o premirju se vrše z nemško avtokracijo, a ne z nemškim ljudstvom. Ali je verjetno, da bo cesar Viljem, ko je enkrat siguren, da je ruska armada ustavila boj, podpisal trajen demokratičen mir, kakor ga želi rusko ljudstvo? Mir, katerega želi nemški cesar, je imperialističen mir. Če aliiranci tudi ne pošljejo svojih zastopnikov k pogajanjem za premirje, so vendar pripravljeni, čim bo sestavljena trajna, volji celega ruskega ljudstva primerna vlada, presojati skupno ž njo vojne cilje in mogoče pogoje pravičnega in trajnega miru. Ko-nečno je Buchanan svaril rusko demokracijo ter izjavil, da mu je znano, da njeni voditelji odkritosrčno žele bratstva, da pa proti Angliji naperjeni govori in poskusi, povzročiti revolucijo v naši deželi, angleško ljudstvo le utrjujejo v sklepu, izvojevati vojno do konca, in se nič brigati za sedanjo vlado. = Angleži v Jeruzalemu.. V angleškem parlamentu je Bonar La\v naznanil, da je general Allermby s svojimi četami napadel Jeruzalem od juga in zapada. Angleške čete so prodirale proti Betlehemu ter so osvojile turške pozicije med Jeruzalemom in Jeriho. Sveto mesto se je, ^ ker je bilo popolnem obkoljeno, udalo. Angleški politični uradniki so z mestnim guvernerjem^ ter angleškimi, italijanskimi in francoskimi četami na potu, da za varstvo svetega mesta potrebno ukrenejo. nikarjev Organizacija naj izposluje izboljšanje materieinega položaja časnikarjev in naj ustanovi strokovno knjižnico Izolil se je pripravljalni odbor, v katerem so zastopani italijanski, slovenski in nemški časnikarji. — Zagrebški listi povišajo s 1. januarjem 1918 naiočnino in sicer mesečno za eno krono. Vojna. Dunaj, 12. d> cembra (K^r. ur.) Uradno rargiaš^jo: Na vzhodnem bojišču pačiva orožje. — italijansko bojišče: Med B ento in Piavo smo dosegli uspehe v krajevnih bojih. — Šef generalnega štaba. Berlin, 12. decembra (Kor. ur.) Wn'ffov urad poroča iz glavnega stana: Zapadno boj šče: Bojno delovanje je bilo zmerno. — Izguba sovražnih zračnih bojnih sredstev znaša v novembru na n: mŠKih fiontah 22 balonov in 205 letal, cd katerih je padlo 25 za našimi črtami. Mi smo izgubili v bojih 60 letal in 2 balona. — Na vzhodnem botišču nič novega — Na inacedonsid fronti nobenih večjih bo,nih dejanj. — Italijanska fronta: Med Brento in Piavo so se razvili krajevni boji. Dobili smo ujetnike. — Ludendoiff. * Italijansko uradno poročilo z dne 11. decembra: Ob vsej fronti živahno artiljerijsko delovanje s hudimi boji med Brento in Piavo in z živahnim delovanjem sovražnih baterij, proti katerim so nastopale naše. V obrežnem ozemlju je napravil sovražnik po izdatni artiljerijski pripravi v prvih popoldanskih urah močan poizkus, da bi nam zopet iztrgal postojanke pri Agenzia Zuliani. Hitro smo ga krvavo zavrnili. Sovražnik se je moral umikati. Na bojišču ie izgubil mnogo mrtvih. Dobili smo tudi nekaj ujetnikov. Dve sovražni letali smo zadeli v zračnem boju in sta padli na tla; eno pri Noventa di Piave, drugo katerega so zadeli naši zavezniki v bližini mostu pri Priuli Zadnje vesti. Rusija demobilizira. Kodanj 12. decembra. Zastopnik Wolffo-vega urada poroča: Ruska demobilizacija se je že pričela. General Čerbačev, ki je vsled posredovanja aliirancev imenovan za vrhovnega poveljnika, je pooblaščen, da prične mirovna pogajanja z Nemčijo, ki pa naj veljajo le za rusko fronto. Japonska ne napove Rusiji vojne. C a r s k o j e selo, 12. decembra. (Uradno.) Japonski poslanik je naznanil, da Japonska ni imela namena, in ga tudi sedaj niima, napovedati Rusiji vojno. Član japonskega poslaništva je dementipal poročilo, da sta Anglija in Japonska sklenili pogodbo, vsled katere bi Japonska morala napovedati Rusiji vojno, če bi le-ta sklenila separaten mir z Nemčijo. Sporazum z entento. C a r s k o j e selo, 12. decembra. (Uradno.) Glasom naknadno prispelih poročil so zavezniki sporočili svoje prmcipielno sporazum-ljenje s pogajanji za premirje z naše strani, pri čemer pa se ni upoštevala le naša fronta, ampak tudi njihova, in sicer pod pogojem, da se ne umaknemo nitii za ped in da ne dajo nemškim četam nobenih živil. — Sovjet ljudskih komisarjev je sklenil, da bo o poteku mirovnih pogajanj potom brezžičnega brzojava obveščal zastopnike vojuječih se držav in sicer aliirancev kakor tudi sovražnikov. Pogajanja z Rusijo. D u n a j, 12. decembra. Iz poučene strani poročajo, da ne odgovarja vest iz Kodanja o demobilizaciji ruske armade dejstvom. Pač je odredil sovjet ljudskih komisarjev že pred tedni, da se odpuste trije, mogoče tudi štirje zadnji letniki. Daljna odredba o večjem zmanjšanju ruskih čet doslej ni izdana. Prav tako tudi niso potrjene vesti o imenovanju generala Čerba-ševa za ruskega vrhovnega poveljnika in o njegovi dozdevni misiji, da sune pričeti mirovna pogajanja. Pogajanja za premirje. Petrograd, 11. decembra. Rusko odposlanstvo za pogajanja o premirju je odpoto- Angllja ne more pomagati Finski. Kodanj, 12. decembra. Komisar finskega senata za liudsko prehrano Wendt je pn.sil Anglijo, naj pomaga Finski z živili. Lu>yd Geoige mu je odgovor i, da Auglija ne more pomagali Finski v njeni bedi in svetuje, naj se obrne Finska na ameriško vlado. Upor na Portugalskem. Ženeva, 12. decembra. »Petit Journal« poroča iz Lizbone, da je prestopila portugalska armada v večini podežehtih garnizijah k revolucionarni vladi. Vojnega ministra in ministra za notranje zadeve so revolucionarci aretirali. V Oportu je mir, v Lizboni trajajo še boji. — Novo ministrstvo je že sestavljeno. Sarrail odpoklican. K o ln, 12. decembra. »Kolnische Zeitung« poroča, da je francoska vlada sklenila, da odvzame Sarrailu vodstvu solunske ekspedicije in ga odpokliče. Francoska cenzura je prepovedala razširjanje te vesti. Panama nam napoveduje vojno. N u j or k, 11. decembra. Panama je napovedala Avstro-Ogrski vojno. Tatvine na dunajskem vzhodnem kolodvoru. 2e več mesecev vršile so se na dunajskem vzhodnem kolodvoru velike tatvine, a vkljub vsej pozornosti se tatovom ni moglo priti na sled. Te dni pa je prišla cela tolpa tatov policiji v roke. Bili so to železniški uslužbenci pod »vodstvom« zavirača Hanicha. Kradli so tobak, živila — sploh vse, kar jim je prišlo v roke. Škoda znaša čez 100.00 kron. Znatne množine ukradenega blaga so našli v stanovanjih tatinske družbe. * Rei viriranje kiompirja na Ogskem ustavljeno. Armadno vrhovno poveljstvo je ustavilo nadaljnje i ekviri ra nje krompirja na Ogrskem. Od zaseženih zalog obdrži armada 1250 vagonov, ost-ila zasežena množina pa se prepusti za javno prehrano. Vsled te odredbe je za prehrano Ogrske na razpolago 4000 vagonov kroinp r;a. & * Sneg v Atenah. Kakor se poroča iz Aten, je tamkaj zadnje dni po mnogih letih zapadel debel sneg. Nastal je hud mraz, ki je tembolj občuten, ker je pomanjkanje kuriva splošno. — Kakor'pri nas. Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Petejan. Tisk ..Učiteljske tiskarne" v Ljubljani. Zavarovan e za vojno posojilo. Do K 5000*— brez zdrav- Brez poviška za vojake niške preiskave! na bojnem polju! Za nabavo + K 1600, III. S se plača . letno poluletno četrletno mesečno v 12 letih 63 — 32-10 16*30 5*55 » 15 „ 48'— 24-40 12-40 4-25 „ 20 „ 35*— 17*35 9-10 3-10 Ia priti »rti se ispli MM lij coli vojno pošlo. Nezapadnost hranilnih vlog. Police se morejo odkupiti ali obremeniti od prvega hipa naprej. Kdor sklene n. pr. zavarovanje za K 1000’— na 12 let, pa ustavi plačevanje premij po preteku prvega leta, se mu izplača — neglede na morebitne male razlike — K 59 46, če tudi je bil zavarovan celo leto. Zavarovanje ga je stalo torej le K 3 54. Pojasnila dajejo in predloge sprejemajo deželna poslovalnica c k. avstr, vojašk. zaklada za vdove in sirote, zavarovalni oddelek. L ubljana, Frančevo nabrežje 1, okrajne poslovalnice in njih pooblaščenci. )siov«iimct; iu ujm puouiaseenci. » Najnižje premiie! Polni Z litevajte pojasnila H obrestni preb tki v prid o naših otroških za- zavarovancem! varovanjih! ■■1’ BBBBBSBBBBHa3BJBaBa-2eH..:B3B 2i,:BaaBaaBBSBHBBBBEIS0BB:j3B8BSB*BBBSHBaB0a2 BBB SJ V 3 ‘ Splošno kreditno društvo H r. z. z o. z. v Ljubljani. B : ===== - __ - B B B Hranilne vloge na knjižice in v tekočem računu se obrestujejo po e 4 V* °/o od dne vloge do dne dviga. Na razpolago so domači hranilniki. S Rentni davek plačuje zadruga sama. ■' . Posojila se dajejo na hipoteke, zastavna pisma, osebni kredit, vrednostne listine (efekti), predujmi na iombard pod zelo ugodnimi pogoji. Menice se eskomptujejo po razmerju bančne obrestne mere. S Telefon st. 120. Cek-konto poštne hranilnice st. 45.156. B B U U B a isi