Politicen list za slovenski národ
P« poŠti prejeman veljii: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld.. za en mesee 1 gld. 40 kr. V administraciji prejeman Veljil: Za eelo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesee 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gl. 20 kr. več na leto. — Posamezne številke veijajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške uliee št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniški ulici b. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob "/i. uri popoludne.
iŠtov.
210.
V Ljubljani, v sredo 16. septembra 1885.
Le trdit XIII.
Začetek šol.
(Dalje.)
Včeraj smo opazovali srečnega trgovca, ozrimo 6e danes po kakem obrtniku. Da ne bomo predaleč hodili in preveč zbirali, vzemimo si mizarja. Jako lepo in priporočila vredno rokodelstvo, s kterim si človek povsod kruh zasluži. Sv. Jožef je v Naza-retu s tem nebeško družino redil! Trpljenja, ne bomo rekli, da ga ni; toda kteri stan pa ga nima? Mizarsk pomočnik — to seveda ne vsak, pač pa mnogi naleti na srečo, da se mu ponudi dobra partija, začetek je storjen. Nekaj kapitala je tukaj, vse drugo mu dajo pridne roke iu razumna glava. Ljudje kar trumoma k njemu dero, kedar zvedo, da dobro dela in da ni predrag. Kdor zida novo hišo, oglasi se mladi mizar pri njem. Ker je na glasu spretnega obrtnika, mu vsak rad delo izroči iu je tudi popolnoma zadovoljen, kedar je taisto zgotov-Ijeno. Mizar se pa večinoma dobro počuti, kajti če tudi dobiček ni velik, kolikor toliko pa že odpade, da je lahko zadovoljen. Ne bomo rekli, da ga včasih račun ne zapelje; no, se že primeri, ali tedaj ima pa že gospodar toliko srca, da mu škodo kolikor toliko povrne. Za malimi podjetji pridejo večja in tista mu pa že čistega dobička prinašajo, proti kteremu naj se le vsaka uradniška plača skrije! Vrh tega pa takemu spretnemu mizarju tudi še slava ne izostane. Po razstavah odlikujejo se njegovi izdelki z zlatimi medalijami in mu konečno še celo c. kr. dvornega mizarja naslov prineso.
To seveda tega ne doseže vsak, temveč mora že nekaj sreče in pa bistro glavo imeti. Zato je pa dobro, da dandanes tudi tisti, ki hoče obrtnik ali rokodelec postati, nekaj srednjih šol napravi, če že več ne, vsaj dve, da se v navadnih rokodelskih računih izbistri. Poleg tega so mu pa neogibuo potrebne rokodelske ali obrtne šolo, v kterih se v teoriji tega uči, kar ga potem v dejanji tako visoko nad druge povzdigne. To pa ne velja le za mizarja, to je za vsakega rokodelca!
Vsedimo se nekoliko h krojaču. Res je, da mora sedeti in vbadati, kakor bi bil pribit, toda vendar ne več toliko, kakor poprej, ko niso še strojev imeli. Sedaj ima krojač najlepše življenje. Današnji krojač je nekoliko podoben dvokolničarju, toda ne več, kakor le toliko, kolikor se obema kolo vrti. Sicer je pa razloček jako velikansk. Dvokol-ničar Bogu dneve krade, krojač si z vrtenjem kolesa služi denar in to hitreje, kakor si ga je služil, ko je še vbad za vbadom moral z roko delati.
Kedar se je pa dobro šivati izučil, gre pa ta in oni na Dunaj v akademijo. Vsak tudi tega ne more, kajti ondi jo treba plačati blizo 200 goldinarjev. Kdor ima pa dobre starišo ali pa sam kaj pod palcem, naj se mu ne smili denar, temuč naj ga žrtvuje in mojster bo kmalo storjen. V krojaški akademiji na Dunaji uče se obleko meriti, — ne tako, kakor jo meri krojač v prtenih hlačah doma med gorami, kedar na jesen v „štero" pride, temveč merijo jo po človeškem telesu na podlagi stereome-trije. Kdor ima spričevalo, da je krojaško akademijo dovršil, dobi povsod izvrstno službo za prirezovalca ali pa tudi poslovodjo po vseh večjih krojaških zavodih. Prva plača mu je takoj 80 goldinarjev, na ktere pa ni toliko časa čakal, kakor uraduik, ki jo osmo šolo dovršil in morda tudi še nekaj univerze
videl. Pa tudi pozneje ne ostane dolgo pri njih, temveč si brzo dalje pomaga.
S tem nikakor nečemo trditi, da bi to vsacega krojača čakalo. Ali kdor to vrste ljudi poznâ, pritrdil nam bode, da so vsi jako bistroumni in nadarjeni podaniki, kterih si tudi vsak opomore kolikor toliko. Da so tudi reveži med njimi, je obče znano, ali kje pa je stan, ki bi jih ne imel? Edini milijonarji jih ne poznajo, kajti, kdor ondi uboža, ni več milijonar — temveč berač !
Stopimo k peku. No to so Vam pa prav s posebno milostjo božjo nadarjeni obrtniki. Trpe veliko, tega jim ne bo nihče odrekal, pa imajo tudi lepo plačilo za svoje trpljenje. Sicer je pa tukaj razdeljeno. Trpi pomočnik in fant, plačilo za trpljenje pa gospodar ali gospodinja spravi, komur je ravno bolj pri rokah mošnjiček odpreti. Pekarija je Vam obrt, ki se dandanes z zlatom splačuje, in kdor se ne boji nočnega dela in hudega trpljenja, ta naj se grč za peka učit. Le nekaj let in če bo imel kaj pod palcem — za kar ni treba posebno velikega kapitala, pa bo storjen gospod! Hiše mu bodo same od sebe iz zemlje rastle in prej kakor v štacuni ali kje drugod bode bogat, da sam ne bo vedel koliko da ima. Saj to je ravno obrt, ki je ne bo nikdar konec. Res je, dokler se človek uči, mora težke koše starega kruha prenašati in potem ko je pomočnik, težke vreče moke dvigovati, toda kaj to, če se mu vsak tak dvigljej z zlatom plača, takoj kedar mojster postane in na svojo roko delati začne.
Kje pa je nižji uradnik, da bi si bil že v svoji mladosti hišo kupil s prihranjenim ali v službi pridobljenim denarjem ? O prvem niti govora ni, ker mora vesel biti, če toliko dobi, da pošteno shaja in mu ni treba dolga delati, o poslednjem se niti menimo ne, kajti uradnik si razven prisojene plače ne prisluži nič v uradu, ker si ne sme! Kdor bi pa v službi po stranskem zaslužku gledal, pa kmalo gré in je že doslužil, naj že bo tako ali tako. Uradnik drugače ne pride do svoje hiše, kakor če jo priženi. Sicer mu jo pa še le na starost smrt preskrbi dva metra dolgo in pol metra visoko, ktera mu ostane, dokler ž njim vred ne strohni.
Kolikor je učenih stanov, naj že bo potem človek v tem ali onem, ga ni, ki bi toliko „nesel", kakor rokodelski ali obrtnikov, če so ga človek na pravem mestu poloti. Le tisti si lahko kaj pomaga, čegar delo je odvisno od njegovo pridnosti. Bolj če je obrtnik zmožen in bolj če je priden, bolj mu raste premoženje. Pri uradniku je pridnost pač lepa lastnost, koristi posebne mu pa ne (lonaša. K ve-čemu, če ga morda čez nekaj let za kako boljšo službo priporoče, če nima dotični kake pike, da je narodnjak ali še celo ultra-panslavist. Rokodelcu ali obrtniku se na vse to ni ozirati. Raz njegove strehe celo leto brez skrbi 15 metrov dolga narodna tro-bojnica visi, zarad tega no bo imel prav nobene škodo.
Od gmotne strani premotrili bi bili zadosti, kako naj si inladeneč, ki se, recimo, ne uči prav lahko latinščine ali grščine, postelje, da bo v po-znejih letih lahko ležal in koristen državljan, ter spoštovan meščan postal. Jutri hočemo si pa vsakdanje življenje še od druge, od socijalne strani
ogledati.
(Konec prih.)
XXXII. vesoljni zbor nemških katolikov.
(Dalje.)
(Tretje „zaključeno" občno zborovanje v sredo 2. t. m. Odseki za krščansko usmiljenje, za druščino in za krščansko umetnost. Kaj se je tukaj sklonilo ? Tretje občno „javno" zborovanje. Škof Marty iz Dakota o misijonih in cerkvi v severni Ameriki. Nemški kulturni boj je Amerikancem zelo koristil. Dr. Prano Hergcnrother, apostoljski vikar v laškem in v apostoljskem sedežu.)
Nasveti stavljeni v gori imenovanih odsekih so bili bistveni ti-le ter sprejeti so bili enoglasno:
1.	Zbor priporoča v podporo Rafaelovo društvo, svari pred lahkoniišljenim izselovanjem in nagovarja nemške in avstrijske izseljence, naj si poiščejo svetil in pomoči pri Rafaelovem društvu.
2.	Priporoča Leonovo društvo v podporo ubožnih kandidatov mašništva v Frankfurtu ob Meni.
3.	Prosi, naj se ljubezen do sv. očeta skaže v dejanji, ko se darovi v denarjih dajejo.
4.	Priporoča prednikom društev sv. Vincencija, sv. Elizabete, potem predsednikom delavskih društev in bolnišničnih blagajnic, naj se usmilijo ubožnih vdov in sirot, da dobe vestnih jerobov.
5.	Priporoča osnovo Vincencijevih družeb.
6.	Priporoča po mestih kongregracije in zavetišča za žensko mladež, posebno pa hiše za dekle.
7.	Nujuo priporoča osnovo katoliških zavetišč v smislu delavnosti više-duhovna gospoda Bosco-ta v Turiuu.
8.	Zbor naznani, da je dolžnost krščanske oblasti, postavno varovati pravico delavca na nedeljski počitek, in pozivlje delavce in zakupnike, da naj resno zahtevajo nedeljski počitek, ob enem se pa tudi po-vdarja, da poleg tega, da se skrbi za bolne in opešane, varuje tudi zdravega delavca varstvena postava ; isto tako, da se prepove otroško delo in delo omoženih žen.
9.	Pozdravlja bratovščino treznosti in družbe po župnijah, da se odpravlja pijanost.
10.	Obrača se s prošnjo do katolikov, posebno pa do krščanskih družeb, da naj se vpirajo hrepe-njenju po zabavah.
11.	V varstvo obrtnega stanu zahteva zbor dokaz sposobnosti, obrtnijskim zadrugam naj se dado zdatue pravice.
12.	Zbor zahteva, daje potrebno osnovati organ za izobraževalno umetnost v smislu krščanskega nazora iu naroča pl. Heermannu, da naj stopi v zvezo z založniki bukvaren iu naj o tem poroča pri zborovanji prihodnjega leta.
13.	Zbor se katolikom na Nizozemskem naj-topleje zahvali za priznanje katoliške Nemčije, za gostoljubje iu pomoč, ki so skazali pregnanim škofom, duhovnikom in redovnikom.
14.	Zbor naroča knezu Lowensteinu, da potrebno pripravi za petdesetletnico papeža Leona XIII.
15.	Z ozirom nemških romarjev v Rimu, naj se sv. očetu izraža ueomajljiva zvestoba in ljubezen.
Opomniti gro tukaj še, da je poročal tukaj dr. Steinle o delavnosti in prospehu katoliškega društva pravnikov, društvo namreč so vidno razširja.
Ob kouci odsekove seje je stavil stolni pro-povednik Steinberger nasvet, naj so pošlje prošnja do sv. očeta, da se pospešuje imenovanje Marije Orescencijo iz Kaufbeuren za zveličano. Po nekterih opazkah se nasvet zopet verno nazaj k odseku in stvar je pri kraji.
V tretjem občnem „javnem" zborovanji je govoril škof Marty iz Dakote o misijonih in cerkvi severno Amerike sploh, ki se vzdržuje po nemških duhovuikih, z nemškimi milodari, z nemško molitvijo in po nemških naseluikih. (Tudi Nemci katoliki se radi malo pohvalijo. Glejte no, kako so ponosni!) Dvoje narodov je posebno sposobnih po svojem značaji in po svoji zgodovini razširjati cerkev. Irci, tisto ljudstvo misijonarjev in mučenikov, in dalje Nemci, kterih značaj, dejanje in občenje in tudi njih verska spoznava se prikupi Amerikancem. Nemci umejo, stvariti kaj stalnega. Nezaupnost, ki so jo Irci imeli od kraja do nemških katolikov, je zginila, ker so tudi ti preganjani zarad vere. Nemški kulturni boj je Amerikancem zelo koristil, mnogo delavcev v vinogradu Gospodovem odgojenih v svoji domovini našlo je v Ameriki gostoljubna tla. V severni Ameriki deluje 13 nadškofov, 72 škofov je bilo zbranih v Baltimore, 7000 duhovnikov je pri pastirstvu, v 35 semi-niščih se izreja naraščaj. Katoliki imajo sedaj 7600 cerkva iu kapel in pa 3000 šol, v kterih Nemci drugim lepe zglede dajejo. Po katoliških farnih cerkvah je nad pol milijona otrok. Je tam S3 kolegij za više šole, za žensko mladež je 581 viših izobraževališč. Bolnišnic je 154, sirotišč 272. Vsi redovi sv. cerkve so zastopani v zedinjenih državah, ki se še zmirom razširjajo; opatij Benediktincev je sedem, vse so nemške, dalje so frančiškani, kapucini, jezuiti, redem-toristi, ki se posebno brigajo za Nemce po vseh večih mestih od Novega Jorka do San Francisco. Katoliške družbe so po občinah v najlepšem cvetji, posebno pa po nemških občinah.
Nahajajo se društva za vse stauove, katoliško nemško društvo v pomoč delavcem odpravlja brezposelnost in zavaruje za starost. Vsi ti zavodi vzdržujejo se iz prostovoljnih doneskov. Na zahodu tudi katoliki pripomorejo pri cerkvenih stavbah. Vsi nravstveni Amerikanci so tudi prijatelji katoliški cerkvi. Katoliški cerkvi je vse naklonjeno, ali Amerikanec, mož skušenj, hoče videti kaj vspeha, zato morajo pa katoliki tudi katoliško živeti, da ljudje, oziraje se na nas, Boga hvalijo. Zato bi pa želel, da bi Amerikanci tukaj v Monastiru videli te sijajne manifestacije katoliškega življenja. Stanovitno bojevanje nemških katolikov je tudi nam v Ameriki doneslo neprecenljive koristi, ^ato se v imenu amerikanskih katolikov presrčno zahvaljujem. Brezmadežna Devica je patrona severne Amerike, in nje varstvo sklicujem nad vas po svojem škofovskem blagoslovu. Sprejemši blagoslov zbor trikrat zakliče „slava" mil. škofu.
Deželni poslanec Julij Bahen govori o časnikarstvu, oziraje se posebno na razmere na zapadu. Občinstvo mora za časnikarstvo več storiti, katoliško časnikarstvo še ni zadosti razširjeno. Ko bi naši trgovci in obrtniki v katoliške časopise pošiljali inserate, bi bilo boljše. Katoliško prebivalstvo nima dosti samozavesti. Cim bolj se bode katoliško ljudstvo zavedalo, da je njemu dolžnost in časten nalog podpirati tiskarstvo, tem bolj bode le-to moglo zadostiti svoji zadači.
Poslanec Metzner govori o socijalnih razmerah.
Tovarnar Wiese iz Verden-a ua Nemškem o tem, kako potrebno je osnovati katoliške delavske zadruge.
Papežev arhivar, dr. Franc Hergenrüther iz Rima, podaje žalostno sliko o Italiji, kakšna je sedaj in o sv. apostoljskem sedežu: Nemški katoliki so zmirom protestovali zoper nasilstvo. Sv. Oče ne morejo prijenjati. Samostalnost papeževa je bila neizmerne koristi za ves krščanski svet. O rimskem vprašanji ne moremo nikdar biti vnemarjeni, tudi naši nasprotniki niso. Kaj je iz Italije postalo v 15 letih od 1. 1870. Da bi bila Italija edina, je poropala toliko cerkvenega premoženja, a edina je le v revščini. Ne le katoliški, marveč pred vsem liberalni listi tožijo o bedi v Italiji. Govornik omenja zadnjih nasilstev laške vlade. S tako Italijo se papež ne more spoprijazniti, luč in temota, Kristus in Belial se ne moreta sprijazniti. Vsak veren katolik je za sv. Očeta, zato je za nas katolike neznosno, ako vidimo, da so sv. Oče na milost in nemilost izročeni taki vladi. — Ako s svojimi protesti tudi sedaj nič ne dosežemo, vendar ne smemo molčati, in Bog zrni, ako v prihodnosti kaj ne dosežemo. Ako pa tudi ne nastopi boljši čas, upiramo se mi s svojimi protesti lažnjivemu liberalizmu, naši protesti so molitev za sv. Očeta.
Po nekterih opravilnih nazuanilih sklene se
seja.
Politični pregled.
V Ljubljani, 16. septembra.
Notranje dežele.
Se teden dni in zopet si bodo stopile razne stranke v državnem zboru nasproti, postave za blagor in napredek naroda delat — ne —, ampak prepirat se, bodo prišli tjekaj nasprotniki naši. So že obljubili tisti neodrešeni in nespravedljivi Nemci, da ne bodo ne prijeujali iu ne dovolili, kar in kedar bodo naši poslanci svojih pravic zahtevali za naš narod. Nemška mora biti bodoča Avstrija po mislih teh ljudi ali pa sploh nima biti. Blagor narodov in zboljšanje gmotnega stanja njihovega jim je deveta briga, mednarodni prepir pa prva in poglavitna skrb. Pri vsem tem so pa Nemci še tako nesramni, da nam podtikajo krivdo, da ni miru v Avstriji. Kaj pak da, ko bi Slovani ne zahtevali svojih pravic, kakor jih imajo Nemci, odkar so so bivolovih kož znebili, in bi se še nadalje Nemcem za hlapce pod noge dali, potem bi bil takoj mir v državi. Ker se je pa slovanski lev probudil in zahteva kar mu gre, je pa ogenj v strehi. Če so slovanski groši v davkariji ravno toliko obrajtani, kakor oni, ki jih prinese nemškega kmeta roka, in če slovanskega mladenča kri na bojnem polji ravno toliko zaleže, kakor ona nemškega Miheljna, mora pač vendar Slovenec v šoli in uradu ravno toliko pravice imeti kakor njegov sosed Nemec. To je vendar jasno kot beli, da bi najbolj zabit hribovec razumel, le nemški neodrešeni tega ne razumejo in so nam nov boj napovedali. V očigled tega bode pač težavno stališče bodočemu predsedniku državnega zbora, kteremu bi bil tii pa tam pač poleg zvonca tudi še kanon potreben, da bi ž njim nemške irredeutovce na red pozival. Vsaj lansko leto zvonec dostikrat ni prav nič izdal. Kdo da bo bodočemu zboru predsednik, ni še znano. Cujejo se glasovi, da Sraolka ne bo več, ker je že prestar in bi mladim „gadom" à la Knotz, Pickert, Strache e tutti quamti ne bil kos. Nekoliko se misli na Coroninija, če bi bil pri volji zopet predsedništvo prevzeti. Pa tudi na Lichtensteinov klub nekteri nekoliko mislijo, da bi morda v njem bodoči predsednik tičal. Naj že bo ta ali oni, zavidati ga v očigled bojevitih strank prav nič ne bo potreba. Kupa pe-linovca ga bode vsak dan čakala.
Solnograški državni poslanec c. k. dvorni so-vetnik Lienbacher je nedavno enemu urednikov „N. Wr. Tagblatt"-ovih rekel, da je sedanje Taaffejevo ministerstvo ravno toliko konservativno kakor Pilat veren, če tudi je v katoliško vero vpleten. Vse se nahaja v njegovem kabinetu, pravi Lienbacher, le konservativnega ministra ne ! Na to so se oglasili nekteri češki konservativni listi, ki so jeli naštevati konservativne sedanje ministre in so v resnici prišli do pet, iu sicer: najprej je misterski predsednik grof Taaffe sam, potem pa naučni minister Conrad, brambovski minister grof Welsers-heimb, trgovinski minister baro Pino, in konečno poljedelski minister grof Falkenhayn. Na to naštevanje oglasijo s pa „Pol. Fragm.", da ni res, niti jeden naštetih ministrov, pravijo, ni v resnici konservativen. Grof Taaffe se ni še nikdar izrazil, da je konservativec v pravem pomenu besede; pač pa je vsa njegova politična preteklost odločno liberalno barve, čemur se ima tudi zahvaliti, da je svoje dni v Boustovem in 1. Auerspergovem ministerstvu sedel. Da ni ravno tistih liberalcev eden, ki hočejo zvezde klatiti, no to mu je pomagalo, da je sedaj ua prvem mestu v kabinetu. Grof Taaffe je birokrat stare garde, in si je prisvojil liberalne pridobitve. — Kako da je Conrad konservativen, je pač v živem spominu minoli državni zbor in borba njegova ter goropadni liasko, ki ga je doživel nasproti P. Greuterju. Ko bi imel Conrad v resnici le nekaj konservativne dlake na sebi, bi mu pač ne bilo treba tjekaj v Bu-kovino po mandat hoditi ; konservativci bi se bili kar spulili zaii). — Baronu Piuotu očitajo „Fragmenti", da je bil pod liberalnim Auerspergovim misterstvom cesarski namestnik v Bukovini in da je tisto vlado po možnosti podpiral. To bi mu pa morda še pozabili, ko bi so ta Pino letos no bil tako pregrešil, da je od koroških Slovencev mandat prevzel. Tega mu noben nemški konservativec ne bo odpustil in — marš v liberalni koš ž njim! O bram-bovskein ministru grolu Welsersheimbu ne vedo druzega, kakor da je vojak in se za politiko prav malo briga. Toraj tudi ne more konservativen biti! (?) Ostane jim edino saj poljedelski minister grof Falkenhayn. Temu pač priznavajo „Pol. Fragm.", da je konservativec, saj so ga tudi konservativci volili I. 1870. Ali on je preveč poljedelski minister da bi se za politiko brigal. Toraj tudi pri tem konservatizem ne bo dobička imel. Nam, t. j. Slovencem, se pa vendar bolj pametno zdi, da se grof Falkenhayn več za svojo stroko, za poljedejstvo briga, kako bi kmetu in grajščaku težavno breme olajšal kakor pa za nesrečno politiko, od ktere kinet še nikdar nič prida imel ni.
Nerad grč sedanji naučni minister baron Conrad, pa bo menda vendar-le iti moral. Bog ga nesi ! Kakor čujeino, dvignili so se vrli tirolski konservativci proti njemu in mu hočejo noge spod-biti. Pravijo namreč, da no pridejo poprej v Hohen-vvartov klub, dokler se naučni minister Conrad kakemu drugemu s poti ne umakne. Vsled tega so
se menda med vlado in vplivnimi možmi iz državno-zborske desnice že pričele razprave, kdo da naj bi za slučaj, ko bi Tirolci res pri svoji zahtevi ostali, stopil na Conradovo mesto. Naj pride, komur drago, pod današnjimi okoliščinami izvestno ne bo kmalo naučnega ministra, ki bi se tako malo brigal za Slovence, kakor se je ravno baron Conrad. Kako krvavo potrebne bi bile slovensske srednje šole po slovenskih pokrajinah, vé vsakdo, le minister baron Conrad ne; z nemškimi šolami nas pa kar obsipa. „Slovenec" je že lansko leto dokazal ad oculos, da je nemška mestna šola odveč. Minister Conrad tega ni verjel. Sedaj se je dokazalo, ker so se do včeraj ko je bil poslednji dan vpisovanja za tisto le štirji učeučki oglasili, od kterih pa dva niti nemški ne znata ne. Zatoraj pač ne bo noben Slovenec po Conradu jokal. Prej ko gré, bolje bo za nas! Njegovo cincanje kakor njegova ljubeznjivost do nas, nam že zdavnej preseda.
Vnanje države.
Nemci so pripravljeni! Od obal iztočnega morja, kjer je glavno torišče nemškega vojnega brodovja, se piše, da je taisto tako v redu od največega parnika, do najmanjšega čolnička in od prvega admirala do poslednjega pomorščaka, da v enem tednu vso svojo pomorsko vojsko na noge spravijo. 7 oklopnih fregat, 5 oklopnih korvet in 12 oklopnih ladij z 132 topovi in potrebnimi torpedi napolnijo, če bi bilo treba v 8 dneh s častniki, pomorščaki in živežem, tako imajo vse v vredu in pripravljeno. Škoda, da niso povedali, da si deveti dan tudi že zmago priboré. Je že res, da imajo vse pripravljeno, toda kar tako, kakor po nitki pa tudi ne pojde vse.
Na Francoskem se je zopet nekdo neumrljivo blamiral. Minister Brisson, o kterem so poprej republikanci mislili, da jim bo republiko v nebesa povzdignil, je ua 8. t. m. svojim volilçem nekaj čenčaje svoj program razvijal. Kakor so ga poprej, dokler je mož molčal, vsi za nekaj posebnega imeli, tako je sedaj prišel ob vse zaupanje, od kar je na 8. t. m. usta odprl iu same neumnosti govoril, kterim se je na prvi pogled neresničnost dokazati dala. Brisson je hvalil, da so se pod sedanjo republiko finance zboljšale, vsakemu čevljarčku je pa le predobro znan», da francoske linance niso bile še nikdar bolj v neredu, kakor so ravno sedaj. In ne da bi pri tem ostalo. O kaj še; nezavrt voz finančnih stroškov s tako hitrostjo pod klanec dčre, da republikance same groza sprehaja. Pri vsem pa Brisson še obljubuje, da jim bo davek zmanjšal, če ga volijo v državni zbor. Žalostno družbinsko življenje hoče zboljšati s šolami in pa s preskrbovanjem ubozili. No, ko bi se s šolami dala lakota potolažiti, potem bi taiste na Francoskem pač noben človek ne poznal ! Toda s tem še ni vse odpravljeno. Brisson si je s tem govorom silno veliko škodoval, ker je dokazal, da francoske razmere jako slabo pozna. Edino, kar je zadel, je to, da pravi, da sedaj ni čas, da bi se država od cerkve popolnoma lečila, zato naj se pa duhovščini bolj na prste gleda, da se ne bo v politiko vtikala. Vpliv vsega govora je bil tak, da če Brisson še do sedaj ni vedel, kaj pomeni: „Si tacuisses" itd., bo pa od slej na dalje pomnil, kaj se to pravi.
Tii iu tam čuli smo že očitanje, zakaj da se „Slovenec" spanj skemu velikemu vojnemu šundru vedno le posmehuje in ga ostentativno smeši. Odgovor na to nam je pač lahek. Ne morda iz prijaznosti proti Nemcem! Kako da je posebno naš list Nemcem prijatelj, je vsakemu znano, kdor na tem mestu zvesto zasleduje njegovo pisavo. Španjska napihnjenost iu pretirani ponos sta, ki nam ne moreta druzega nego pomilovanje obuditi. Ker sta pa oba tolikanj zaslepljena zarad nekdanje slave iz 15. stoletja, da britke sedanjosti niti ne vidita ne, ne moremo druzega za-nje imeti, kakor — satiro. Da jim ne delamo krivice, čujmo, kako govori odličen Španjol, sedanji ministerski predsednik Cauovas de Castillo. 9 t. m. imeli so veliki ministerski zbor, v kterem so se za mir odločili. Canovas jo rekel: „Saj nimamo ne brodovja iu ne streljiva, še manj pa druzih za vojsko potrebnih reči. Naše obali so brez straže, in naši arzenali prazni! Ce prodere vojna stranka, se ji bom takoj ognil, vidoč, da so vsi poskusi na olira-njenje miru zastonj. Takoj potem skril se bom pa v poslednji kotič naše dežele, da ne vidim sramoto in ponižanja, ktero nam ne izostane. Ondi bom objokoval prismodarije onih, ki so nas v slepi strasti v nevarnost treščili.
V Anama so proglasili Chanonga za novega kralja in ga mislijo 19. septembra slovesno kronati. 14. septembra spremili so ga v slovesnem sprevodu v kraljevo palačo. Med prebivalci jela je kolera razsajati.
Izvirni dopisi.
Iz Šmartna pri Litiji, v začetku meseca sept. Mislim, da no bote prostora odrekli v „Slovencu", g. vrednik, kratkemu popisu neke zdravilne rastline ali kaj?
Lansko leto o svetem Martinu sem bil doma v Suhokrajui ter zvedel, da imajo ljudje dober pomoček
zoper gade. Prav rad bi bilto dosedaj neznano koristno zelišče poznal; toda zarad pozne jeseni ga ni bilo lahko najti, ker je perje njegovo že dozorelo in obletelo bilo. Naročil pa sem bil domačim, naj mi zanaprej (poleti) to rastlino pošljejo na ogled.
H koncu meseca julija res po pošti dobim tri take „rože" zoper gade; drugi dan sem jih tudi tukaj v Šmartnem našel; rastejo ob potih, plotovih, po pašnikih in senožetih. To je čisto domača rastlina; poznil jo marsikteri, dasi imena ne ve. Zraven je bil v škatljici tudi „recept" priložen, kako se ta „roža nuca", ako človeka ali živinče gad „vgrizne" (piči).
Pomišljeval sem nekoliko, bi li to novo zdravilno rastlino v „cajtenge" dal ali kaj? Ker so osebe, ki so mi jo poslale, popolno verljive in zanesljive, tedaj o zdravilni moči te rastline dvomiti nisem smel, posebno že za to ne, ker jo skušnja posamezne slučaje že sama potrdila.
Rastlina čisto domača ali po imenu ne znana, kaj storiti? Poslal sem eno vejico te rastline preč. g. S. Robiču, znanemu prirodoslovcu in rastlinarju na ogled s prošnjo, naj blagovoli botaniško ime povedati te rastline. Preč. g. Robič je bil tako prijazen, da mi je latinsko iu nemško ime naznanil (slovensko mu ni znano). Tu se očitno zahvaljujem preč. gospodu, da mi je to rastlino vsaj z latinskim in nemškim imenom določil. Rastlinoslovci jo imenujejo : Agrimonia eupatoria (gemeiuer Odermennig). Suhokrajnčanje ji pravijo: „tista roža zoper kače". Če ji narod pravega dobrega imena ne ve, ji bomo pa „gadovec" rekli, ali ne g. vrednik?
Ta rastlina zraste na dobri zemlji do 30 palcev visoka (sem jo meril), lahko tudi višje; navadno je visoka kake 3 do 4 pedi. Korenino ima močno, čvrsto, tudi prezimi; steblo je trdo, kosmato, navadno ima po več stranskih vejic (odrastkov), ki na desno in levo ob deblu stoje; tudi te so kosmatinaste. Perje je kosmato in zobčasto; zadnja tri peresca so jagodo ve mu prav podobna; sicer pa je na peresnem steblu po več malih peresc v podobi križa.
Odrastki imajo pri kolenih ravno taka peresa. Ta rastlina cvete najbolj julija meseca pa tudi avgusta. Cvete dolgo; spodaj nastavlja že male ščetice, zgoraj pa še cvete. Čaša ima pet malih, rumenih peresc. Raste povsod, tudi po Gorenjskem je je dosti. Njene male ščetice, polne tankih, v sredo zakrivljenih kavljičkov, so drobnici prav nadležne, ker se kaj rade volne in dlake primejo, pa tudi obleke.
Te ščetice tudi kodraste pse rade imajo. Toda veliko manjše so kakor repinec (lapuh).
Rabi se tako-le: „Ako gad človeka vgrizne, naj to rastlino poišče in jo žveči in poje; če drugače ne gre, s kruhom naj jo žveči; ali pa močan pelinovec iz nje naredi in pije. Vsa rastlina je zdravilna, tudi korenina. Z rastlino ali njenim sokom namaže se tudi rana.
Živina pa že tako rada to rastlino je; di'i se taki bolni živini par rastlin ali pa še več in se tudi rana namaže, pa je dobro. Mož, ki mu je bil gad živinče vgriznil, mi je pravil, da je bila žival že skoraj „firtig", kar dii tri take rastline in jo jo rešil. Po taki skušnji menda ne bomo dvomili nad zdravilno močjo tega „gadovca"; zatoraj želim, dragi „Slovenec", da občinstvu priobčiš ta spis. Za plačilo ti pošljem par teh rastlin, da jih tudi drugim pokažeš. Suhokrajnčanje so prav veseli, da to „rožo" poznajo, kajti tam je dosti gadov. Kakor povsod, veljii tudi tukaj: Probate! poskusite, in če se res ta rastlina potrdi tako zdravilno, kakor so mi zanesljivi ljudje povedali, potem — gorje gadom! — Morda bi bilo dobro, da bi jo lečniki preiskovali?
To, g. vrednik, pisal sem iz najboljšega namena, da bi vsakteri poznal to rastlino, če precej ne, po-znej; saj se bo lahko že mladež v šoli učila jo poznavati; da jo le eden v fari poznu, kmalo zvedo to tudi drugi.*)
Martin M o 1 e k, kaplan.
„Slovenskega učiteljskega društva" v Ljubljani
sedemnajsti občni zbor.
(Daljo.)
Gosp. Breg ar misli, da se društvo mora pre-osnovati tako, da društveniki no bodo plačevali 1 gl.
*) Ta spis došel nam jo še le danes v roko in ga prav z veseljem priobčimo. „Gadovec" jo pa pri nas; kdor ga /.oli videti, naj so izvoli potruditi v vredništvo dopoludne. Lepa hvala g. pisatelju.	Vred.
letnine le za ime, kar je vendar nekoliko preveč, ampak letnina naj se poviša od 1 na 3 gld. in na novo vstauovljeni društveni list naj so potem raz-jošilja društvenikom brezplačno. Na ta način zbolj-šalo bi se gmotno stanje in tudi pospešilo slovstveno delovanje društva, ker vsak društvenik bi po svoji moči list gotovo rad podpiral tudi duševno in tako )i listu nikoli ne manjkalo primernega gradiva.
Gosp. predsednik opomni, da je misel o pre-osnovi društva in vstanovljenji društvenega lista zaradi mnogih vzrokov neizpeljiva; kar se pa tiče pisave „Učit. Tov.", odgovoren je za-njo le vrednik, ri je pa včasi zbog pomanjkanja gradiva v toliki zadregi, da si ne more drugače pomagati, nego da dene v list to, kar ravno ima; včasi je pa vredništvo tudi po dopisovalcu nekako zapeljano, da dene v list kaj takega, kar ni ravno najprimerniše. Sploh pa naj gg. učitelji list le dobro podpirajo in list sode tak, kakoršnega si sami žele. „Tov." vrednik se gotovo ne bode nikoli branil sprejemati v list jrimernih spisov; polemike pa v svojem listu ne Dode gojil.
G. Breg ar pravi na to, da on s svojo izjavo ni hotel nikogar žaliti, ampak on le želi, da bi se, ako kdo v „Tov." kaj napačno poroča, sprejel v list tudi dotični popravek.
G. Alojzij Jer še, nadučitelj v Trebnjem, obžaluje, da je med učiteljstvom sploh mogoče, da se kolegi med seboj javno prepirajo in grdijo; gorko priporoča naj učitelji, kolikor mogoče, zložno in prijazno med seboj žive. Naše pomanjkljivosti in napake bodo svetu že drugi odkrili; saj smo izpostavljeni, kakor sveča na svečniku in naši nasprotniki pa tudi ne zamude nobene prilike, ako morejo kteremu izmed nas kakošno zasoliti. Učimo se kole-gijalnosti od druzih stanov!
Občno odobravanje sledilo je tem, vsakemu učitelju iz srca govorjenim besedam.
G. Srečko Stegnar in Ivan Tomšič, c. kr. učitelja v Ljubljani, povdarjata, da se s praznim besedovanjem stališče „Učit. Tov." le spodkopuje in nikakor ne koristi. Komu bi se pa pri preosnovi izročilo vodstvo in vredništvo lista? Naj le odbero gospodje izmed sebe 5 ali 10 društvenikov, ki bodo jamčili za povoljen vspeh preosnove in takoj se bode pričelo. Dokler se pa to ne zgodi, mora vse pri starem ostati, ako nočemo, da vse ne razpade. G. Stegnar celo nasvetuje, naj se vsakoletna posvetovanja o „Tov." spremembi popolno opuste, kar zbor večinoma odobri.*)
(Konec prih.)
Domače novice.
(Kraj carska podružnica „Narodnega Doma" v Ljubljani), ki jo začela razpošiljati knjižice z markami v prvih dneh meseca julija t. 1., razposlala je dosedaj na različna poverjeništva že nad 200 knjižic, deloma s krajcarskimi, deloma z desetkrajcarskimi markami. Akoravno so knjižice tako prirejene, da se, ako se plačuje v običajnem redu, izpolnijo v jednem letu, vendar vrnile so se nam že v tem kratkem času tri krajcarske knjižice polne, prva pod št. 10 že pred 14 dnevi iz Zagorja, druga pod št. 39 od pri prostih delavcev v daljnem See-grabnu pri Ljubnem na Zgornjem Stajarskem, in tretja pod št. 143 iz Radovljice. Posebno zanimljivo in posnemanja vredno je to, da je zadnjo imenovanih kupil celo rodoljub II. II. sam. čast in hvala vsem. Veselo znamenje je dalje, da se, kakor povzamemo privatnim poročilom, jako dobro razpečavajo tudi desetkrajcarske marke, česar se začetkoma nismo mogli tako za trdno nadejati. Rojaki, lo tako naprej, in po preteku leta, upati smemo, bo fond za zgradbo „Narodnega Doma" v Ljubljani za 20.000 goldinarjev bogatejši. (Denar in oglasila za poverjeništva pošiljati je gospodu dr. Josipu Staretu, blagajniku „Narodnega Doma" v Ljubljani.)
(Nemška mestna šola napreduje!) Včeraj smo pisali, da se ni še noben šolar vanjo oglasil, danes nam je že mogoče zabilježiti 4 učence. Dva od teh sta Nemca, dva Slovenca, potem naj pa še kdo reče, da nemška šola ni bila živa potreba za Ljubljano! Vičaui, Trnovci, Krakovci in Šišeuci, kar jih je iz
*) Vsa ta stvar zarad spremembo „Učit. Tov." je postala do dobrega nejošča, človek bi mislil, da morajo učitelji vred-niku hvaležni biti, ker se trudi in dela — za čast učiteljstva in sploh slovenskega občinstva. — Toda nekteri to drugače mislijo. Kaj je tu veče, nevednost ali aroganca?	Vr.
„boljših" rodovin, ktere na nemški jezik (posebno če je goveji) še kaj drže, dali so pa svojo nadepolno mladost v „Schulvereinovo" šolo, kjer se bo vse „zastonj" dobivalo in če ne bo drugače bo „Schulverein" tistim slovenskim starišem, ki imajo svoje sinovo pri njem v šoli, tudi še celo stanarino plačeval. Na tak način so zbobnali skupaj za dva razreda blizo 70 otrok, iz kterih so bodo izrejali slovenski janičarji. To je še dobro, da mišljenje, ki se otroku v normalki vcepi, ni še nikakor merodajno za poznejšo dobo, temveč se taisto še le na srednjih šolah, dostikrat pa še le celo na velikih šolah vtrdi.
(Strastno agitacijo) napeli so Ljubljanski talmi-nemci posebno okoli tistih družin, kterih zakonski blagoslov je velik, zaslužek in sploh dohodki pa majhni, da bi njihovo deco spravili v nemško „Schulvereinovo" šolo. Žalibog da so jih tudi res mnogo vjeli, ker so jim vse zastonj obetali. Tem zapeljanim Slovencem so bodo pa že konec let?, oči odprle, kakošno krivico so storili svojim otrokom s tem, da so jih vtaknili v nemški poduk, kterega ne razumejo. Največi razloček pokazal se bo pa še le tedaj, kedar bo treba za prvo šolo poskušinjo napraviti in bodo „Schulvereinove" reve stali kakor telički na prvi paši. V slovenščini jim ne bo mogoče poskušinje narediti, ker se je učili ne bodo, v nemščini bodo pa propadli, ker jo zadosti znali ne bodo. Tak bo konec te najnovejše krivice, ktera se po periidnosti talmi-nemcev in nevednosti naših ljudi njihovim otrokom godi, da jih nekam silijo, čemur po svoji narodnosti kos niso.
(Šolska poslopja) so se zopet napolnila z žgo-lečo mladino. Danes popoludne imeli so v raznih cerkvah službo božjo za srečen in vspešen začetek novega leta, ker „prazno je delo brez „žegna" z nebes".
(Gosp. J. Matjan) je edini, kteri je dobil za mizarske in tapecirarske izdelke prvo odlikovanje — zlato medaljo — v Lincu, kar smo še le danes izvedeli. Prekosil je toraj Dunajske in druge firme, kar je še bolj častno za našo obrt. — Jury - sodna komisija se je mudila pri njegovem delu pol ure, kar pri nobenem drugem ni storila. Diplomo je javno izročal c. kr. namestnik baron Weber sam; vojaška godba je vsakemu oddelku napravila tuš in pokanje topičev je spremljevalo to slovesno djanje. Od VIII. oddelka jo g. Matjan imel sam to čast. *
(Pred porotniki) stal je včeraj dopoludne ubijalec Janez Hribrnik. 19. aprila stepla sta se s kmetskim fantom na cesti med Lužami in Vele-sovim. Hribrnik seže po nož in tovariša obsuje. Sedemkrat ga je dregnil, in to dvakrat za smrt. Dobil je štiri leta hude ječe, post, in pa vsako leto 19. aprila temnico. — Druga obravnava vršila se je proti potepuhu Francu Ulagi iz Loža. Ukradel je nekemu trgovcu iz miznice 344 goldinarjev. Vrh tega ima pa še več druzih tatvin na vesti, ktere je tudi vse obstal. Dobil je za vse skupaj pet let hude ječe.
(Spremembe pri nčiteljstvn na Kranjskem.) Gosp. Teodor V a 1 e u t a, nadučitelj in šolski voditelj v Krškem, imenovan je učiteljem in voditeljem nemške deške ljudske šole v Ljubljani, in ravno tii gospdč. Alojzija Bauer, učiteljica v Radovljici kot učiteljica in voditeljica na nemško dekliško ljudsko šolo; g. Ferdo Strel, zač. učitelj v Ratečah, je za trdno postavljen v Žalino. — Gosp. Jakob Dimnik, zač. učitelj v Trnovem (pri ilir. Bistrici), je za trdno imenovan na III. učiteljsko službo v Postojni. — Za trdno sta postavljena: gosp. Jurij Erker, star., zač. učitelj v Polomu in gospdč. Franja Vrus, zač. učiteljica na Igu. — Na čveterorazredni šoli v Šent-Vidu (nad Ljubljano) ostane nadučitelj gosp. Janez Kermavner, II. učiteljsko službo je dobil gosp. Jos. Br eg ar, III. gospdč. Ivana C vek (oba za trdno), na IV. učiteljsko službo pa pride zač. gosp. Franc Lušin, potrj. pripravnik.
(Preiniranje konj v Radovljici 9. septembra.) Za kobile z žrebeti dobili so: Janez Valant iz Hlebec 7 cekinov; Miha Beravs z Brega 5 cekinov; Janez Gogala iz Hraš 4 cekine; Janez Marolt iz Radolne 3 cekine; Franc Legat iz Lesecin Jože Po ga čar iz Vrbe, vsak srebrno svetinjo. — Za mlado brejo kobile: Jurij Globočnik z Gornjega Otoka 5 cekinov; Jože V i d i c iz Lesec 4 cekine; Janez Kol m an iz Zapuš 3 cekine; Srebrno svetinjo: Luka Grilec iz Zgoš, Marija Debelak iz Nove vasi. — Za jedno in dveletna žrebeta; Jakob Ž van iz Gorjan, Lovro Teran iz Smokuča, Matej Debelak iz Dvorske vasi, vsak po dva cekina.
Srebrno svetinjo: Janez Pristav z Brega in Franc V a 1 a n t z Lesee.
(Premiranje konj v Kranji 10. septembra.) Za kobile z žrebeti dobili so: Valentin Gradišek iz Trzine 7 cekinov; Andrej Primožič s Pristave, 5 cekinov; Miha Kepic iz Praprotne Police 4 cekine; Franc Kepic iz Cerkljan 3 cekine. Srebrno svetinjo: Matija Barle z Luž in Jože Grašič z Golnika. —Za mlade, breje kobile: Janez L i ko z ar z Lokve (Vokla) 5 cekinov; Franc Jenko iz Pod-rečja 4 cekine; Gašper Zupan iz Prvačevega 3 cekine. Srebrno svetinjo: Franc Gerkman iz Tujnic in Anton Arce s Studenca. — Za jedno in dveletna žrebeta: Valentin Gradišek iz Trzina, Andrej Bohinec iz Zapog in Alojzij Krenner iz Škofje loke, vsak po dva cekina. Srebrno svetinjo: Jožef Zupanec iz Srakovelj in Rok Mali iz Vetrne.
„SI. Nar."
(Prvo zelje) ni nič kaj tistemu podobno, ki so ga Ljubljančanke do sedaj vajene bile. Morila ga je suša. Kljubu temu mu je pa cena jako visoka. 100 glav stane, kakor je ravno roba, 2 gl. 50 kr. pa tudi 3 gl. 50 krajcarjev.
(Nadvojvodinja Štefanija) je ena izmed tistih srečnih, ki si na tem svetu z vsakim korakom znajo ljubezen svojega bližnjega pridobiti. Trst je cesa-ričinja s svojimi pohodi tjekaj tako očarala, da bodo sedaj najlepši kraj Tržaškega mesta, kjer se bogastvo in krasota v brezmejni meri razprostirata, po njej nazivali. „Oorso" imenovati hočejo od slej na dalje „Corso Principessa Stefania".
(Parnik „Poseidon",) ki so ga minoli teden v Trstu v vodo spustili „Edinost" tako-le popisuje. Perpendikolarna dolžina mu je 118 metrov, to je brez „prove" in „pupe", na površju je toraj dolg tudi do 135 metrov; širok pa je v sredini 13 metrov; deplacemeut naladiji znaša 7900 tonelat, drži pa 4602 tonelati, ali 46.020 metr. centov. Parnik ima 3 krove; kabin I. in II. reda ima 78, velik salon za goste I. reda je dolg 13 metrov, nekoliko manjši je oni II. reda na „provi". Po notranji hodnikih je prostora za 400 pasežerjev III. razreda. Za pasažerje I. in II. je 6 kopeljnih kabin vse iz marmorja; na vrhu je velikansk salon za kratkočasje; nahajajo se tam mize za igro in klavir. Nasproti temu zopet drug salon za kadilce. Na gornjem mostu je še tretji velik salon za konverzacijo in za čitanje. 14 lepih prostornih kabin za kapitana in sploh oficirje, pisarje itd. ju na prvem krovu; na istem ste tudi 2 kuhinji na par. Vse kretanje broda preskrbuje se na mašine iz sredine ladije, ktera ima tudi 2 električna aparata, ki preskrbujeta svitlobo za ves brod znotraj iu zunaj. Brod dobi še 3 velika železna jarbola; izdelan je ves iz jekla, avstrijskega izdelka.
(Banka „Slavija") sklenila je v mesecih april, maj in junij t. 1. 20.566 novih zavarovanj za 18,805.393 gld. 74 kr. kapitala ter je zato prejela 475.218 gld. 29 kr. zavarovalnine in pristojbin. Za škode plačala je v treh mesecih 165.265 gld. 34 kr. Denarni promet osrednje blagajnice iznašal je
I,481.060	gld. 13 kr. V 48 posojilnicah bilo je v tem času naloženih 394.703 gld. 51 kr., na zemljišča posojenih pa 586.153 gld. 31 kr. Gasilne brizgalnice dobilo je šest občin. — Od 1. januvarja do 30. junija bilo je sklenenih 32.236 novih zavarovanj za 32,075.900 gld. 61 kr. ter se je vplačalo zavarovalnine in pristojbin 837.611 gld. 99 kr., izplačalo pa za škode 259.934 gld. 63 kr. Samoupravna društva za zavarovanje pokojnin postajajo od dne do dne bolj priljubljena. Dokaz temu je, da štejejo do konca junija 1885 že 1288 članov, ki so skupno zavarovali 146.024 gld. 39 kr. pokojnin in zato obvezali vplačati 521.172 gld. ulog — Tudi zastopniški pokojninski fond se izdatno in hitro množi, kajti koncem junija t. 1. imel je že 54.460 gld. 30 kr. premoženja. Pri tej priliki naj omenimo, da so imeli pregledovalni odbori posamezuih oddelkov kakor tudi samoupravnih oddelkov in poverjeniki banke „Slavije" pred letošnjim občnim zborom redni zbor, v kterem so sklenili: I. Priporočiti občnemu zboru banke v prevdarek, na kak način bi se prišlo bolj nego do sedaj do razdeljenja dobička med člane v oddelkih zavarovanja na življenje, na kar je že sklenil občni zbor, da se sta-rejim članom banke „Slavije", kteri so že s svojo zavarovalnino pokrili zavarovani kapital, izplača iz obresti zalog preostankov 50°/o tekoče zavarovalnino kot dividenda za leto 1885.—
II.	Dalje sklenil je pregledovalni odbor pod pred-sedništvom g. J. U. dr. Fiirsta, advokata v Slauem,
priporočiti pri dovoljevanji posojil kolikor možno skrb, posebno da se gleda na veče poroštvo, t. j. da bi bila posojila, kakor pri vseh založnicah, razun s knjižicami, krita še po drugem načinu. — III. Sklenil je pregledovalni odbor, da se vstanovi posebna rezerva v znesku 50.000 gld., ki ima služiti za pokritje diferencij pri možnem padanji kurzov vrednostnih papirjev, kar je tudi vsprejel občni zbor. — IV. Sklenjeno je bilo, obrniti so v zadevi zavarovanja kmetskih užitkov na gospodarsko družbe, da bi pri zborovanji članov s predavanji vplivalo na prospeh samoupravnega odbora k zavarovanju užitka, in da bi posebno mlajši kmetski stan seznanjali s prednostmi tega zavarovanja; vrh tega bilo je sklenjeno, naj se pozovejo tudi vsi dosedanji člani samoupravnega društva za zavarovanje kmetijskega užitka, da bi v krogu svojih znancev in občanov s svojim vplivom delovali na pomnoženje članov tega društva. — V. Ko se je prebralo in potrdilo poročilo o vspehih drugega podedovanjskega društva (odd. III.), ki se je končalo z dnem 31. meseca decembra 1884, podal so je pregledovalni odbor v likvidačne prostore, kjer so bili pregledani računi likviditnega letnika in najdeni v popolnem redu. Računski zaključek likvidnega letnika bil je potrjen jednoglasno. — VI. Konečno bile so pregledane bančne blagajnice in se je proglasilo, da se v iz-kazkih navedeno premoženje istinito nahaja v bla-gajnicah, ter da je bilo vse najdeno v popolnem soglasji in redu.
Telegrami.
Požega, 15. septembra. Cesar se odpelje v sredo 16. septembra ob 3 popoludne v Brod, kamor pride ob 5 popoludne. Ob 7 uri popelje se dalje. Dvema zarad razžalenja Veličanstva obsojenima odpustil je vso kazen, 86 di 'ugim hudodelcem pa, kar so še imeli sedeti. Z vojaškimi vajami je bil cesar jako zadovoljen.
Dunaj, 15. septembra. Danes so imeli vodji desnice pri grofu Hohenwarthu konferenco, razgovarjali so se o organizaciji strank.
Budapest, 15. septembra. Osobni vlak trčil je pri Halesu na Zemunski progi v tovorni vlak. Jeden popotnik je mrtev, štirji so za smrt ranjeni, sedem osobnih in štirje tovorni vozovi leže pa v razvalinah. Poškodovan je tudi poštni voz.
Berolin, 16. septembra. Kakor čujemo ima španjsko pismo dva oddelka. Vprvcm se Španija opravičuje zarad sramote, ki so je nemškemu poslaniku ondi napravila in omenja zadostenja, ki ga bo dala. V drugem delu pa prav temeljito razpravlja španjolske pravico do Korolinov. Benomar prebral je do sedaj v uradu zunanjih zadev samo prvi del. Drugi se mora poprej avtentično prestaviti.
Rim, 15. septembra. Na Laškem jo za kolero zbolelo od polunoči 13. pa do poiu-noči 14. septembra: V pokrajini Parma 12 ljudi, 8 pa umrlo; v Keggio-Emilia 2 zbolela, v Palermi 13 bolnih. 4 mrtvi.
Saigon, 16. septembra. Zarad klanja kri-stijanov v Anamu, pribežalo jih je več tisoč semkaj.
T u j c i.
14. septembra.
Pri Maliču: lir. pl. Saezinger, vseučilišeni profesor, s soprogo, iz Tiiblngena. — T. Sienkiovicz, zasebnik, z družino, z Dunaja. — Hermann Roth, trg. pot., z Dunaja. — Anton Schwarz, trg. pot., iz Gradca. — Andr. Elsbacher, trgovec, z družino, iz Laškega trga. — Dr. Perišič, s soprogo, iz Starega trga.
Pri Slonu: Edwardt, zasebnik, s soprogo, iz Pariza. — Karl Lux, posestnik, iz Braunaua. — Lovrenc Žvab in Janez Bunc, učitelja, iz Trsta. — E. Cimadori, dijak, iz Trsta. — Peter Kaseuti in G. Wassermann, zasebnika, z družino, iz Pulja. — Josip Likošer, c. k. major, iz Kremsa. — Maks Stern, zasebnik, iz Zagreba. — K. Hotli, trgovec, iz Iiavne gore. — Franc Zimmermann, trgovce, iz Božcka.
Pri Tavčarji: Julij Unger, inženir, s soprogo, iz Mtllz-zuchlaga. — Gašpar Kočirnik, duhovnik, iz Trcnnenberga. — V. Babič, zasebnik, iz Beljaka. — M. Skutccki, vinski trg., i/, Gorice. — Franc Goli, trgovec, iz Idrijo.
Pri Bavarskem dvoru: Mihael Frey, zasebnik, iz Trsta, — A. F. Olischer in Anton Presehern, zasebnika, iz Ljubna. — Josef Tuliar, zasebnik, iz Bovt. — Franc Bozmnn, zasebnik, 7. družino, iz Litije.
Pri .Južnem kolodvoru: V. lironner, zasebnik, iz Ziiricha. — Janez Mauz, rač. sovetnik, s soprogo, iz Gradca. — F. Ilorss, lesni trg., iz Trsta. — Nikolaj Dragarja, zasebnik, iz Djakovara. — Alojzij Mailänder, zasebnik, iz Beljaka
Pri Avstrijskem caru: Jan. Belohlavek, akad. slikar, z Dunaja. — Evgen pl. Spioss, zasebnik. — Bernard Troger, zasebnik, iz Beljaka.
Duuajska borza
(Telegrafično poročilo.) 16. septembra. Papirna renta 5% po 100 gl. (s 16% davka) Sreberna „ 5% ., 100,, (s 16% davka) 4 "/o avstr. zlata renta, davka prosta Papirna renta, davka prosta Akcije avstr.-ogerske banke
Kreditne akcije.....
London ... Srebro ....
Francoski napoleond.....
Ces. cekini.....
Nemške marke
83 83 109 100 808 289 125
9 5 61
gft 30
„ 70 „ 85
10
05
91 88 35
Št. 3383
Razpis
(2)
štipedij za posebne šole na tehnologičnem obrtnij-skem muzeji na Dunaji, in sicer za mizarstvo, za pohišno opravo in stavbinska dela, — za piotenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter za vrbo-rejo, — in za domačo obrtnijsko rezljanje in stru-garstvo.
Izvršuje sklep slavnega deželnega zbora se razpišejo tri štipendije za mizarstvo, za pohišno opravo in stavbinska dela in za strugarstvo, dve štipendiji za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter za vrborejo, in ona štipendija za domačo obrtnijsko rezljanje in strugarstvo.
Pogoji za te štipendijo so ti-le:
1.	Štipendije za mizarstvo, za pohišno opravo in stavbinska dela in za strugarstvo znašajo za 12 mesecev po 660 gld. Štipendiji za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter za vrborejo znašati za 7 mesecev po 324 gld. in štipendija za domačo obrtnijsko rezljanje in strugarstvo za 6 mesecev 360 gl.
2.	Kdor dobi štipendijo, se zaveže, da hoče 'po izvrševalnem šolskem tečaji najmanj skozi pet let v domači deželi proti primernemu plačilu po zahtevanji v dotičnih obrtnijskih delih teoretično in praktično podučevati.
3.	Prošnjiki za štipendijo morajo 20 let stari biti ter dokazati, da so slovenskega in nemškega jezika dobro zmožni.
4.	Kdor hoče dobiti štipendijo za mizarstvo za pohišno opravo in stavbinska dela ali za strugarstvo, mora še dokazati, da se je po dovršenem obiskovanji kake strokovne šole za domačo obrtnijo ali po dobro dokončanem poduku pri mojstru praktično posebno odlikoval.
Poduk o mizarstvu in strugarstvu se prične s 1. oktobrom 1. 1885; koliko časa bode trajal, se pa ne more določiti, ker to bode odvisno od izobraženja in nadarjenja vsacega posameznega štipendista. Vendar pa se zahteva od vsacega, da najmanj eno leto do-tično šolo nepretrgano obiskuje.
5.	Prošnjiki za štipendije za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter za vrborejo, potem za štipendijo za domačo obrtnijsko rezljanje in strugarstvo morajo razun tega, kar se pod točko 3 zahteva, tudi dokazati, da so ljudsko šolo z dobrim vspehom dovršili; prošnjiki za štipendijo za domačo obrtnijsko rezljanje in strugarstvo pa morajo tudi še dokazati svoje vednosti in dosedanjo praktično porabo pri izdelovanji domačih obrtnijskih izdelkov iz lesa.
Šolski tečaj za pletenje izdelkov iz vrbovega in druzega lesa ter za vrborejo traja od 1. oktobra 1885. leta do 30. aprila 1. 1886, oni za domačo obrtnijsko rezljanje in strugarstvo od 1. oktobra 1885. leta do konca marca 1. 1886.
6.	Lastnoročno pisano in z vsemi potrebnimi dokazili podprte prošnje predložiti je najkasneje
do 24. septembra t. 1. deželnemu odboru.
V	L j ubij a ni, li. septembra 1885.
Od deželnega odbora kranjskega.
V	premogovih jamah
h■, železniška postaja P ö I-fing, in -w fcS	«•>■-«»■£*železui-
čna postaja Wies, Gradec — K <> f 1 a c h - s k e železnice, se takoj sprejme v delo
lOO mdokopov
in	(1)
• >0 izvezeyalcey,
kteri so navajeni v skladih po metru obsežnih delati.
Podpisani vljudno naznanja, da jo pred kratkim
svojo
novo knjigoveznico
odprl, ter so priporoča prečastiti duhovščini, kakor tudi slavnemu občinstvu sploh, za dela v njegovo stroko spadajoča, ktera bo ztniraj vestno in kolikor mogoče hitro ter ceno izvrševal.
Z odličnim spoštovanje
M. Bergant, knjigovez
(1)	v Ljubljani, Marljui trg št. 2.