GLAS NARODA The largest Slovenian D the United State«, List slovenskih delavcev y Ameriki* Issued every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers, TELEFON: CHelsea 3—3878 No. 47. — štev. 47. Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y„ under Act of Congress of March 3. 1879. TELEFON: CHelsea 3—3871 __NEW YORK, THURSDAY, FEBRUARY 27, 1936—ČETRTEK, 27. FEBRUARJA, 1936 Volume XLIV. — Letnik XLIV. JAPONSKI CESAR DAL PROGLASITI^BSEDNQ STANJE Premogovni baroni so odločno proti zvišanju mezd VIHARNA SEJA BEOGRAJSKE SKUPSCINE "pogna!a WILENTZ SE NOČE UKLONITI HOFFMANU Opozicija je ministre" iz zbornice. Poslanci zahtevajo nove volitve. BEOGRAD, .Jugoslavija, 2(i. febr. — Sto poslancev opozicije je pognalo ministre z njihovih sedežev v poslanski zbornici in nato odšlo iz zbornice! med glasnimi klici, da Stoja«li-novičev kabinet odstopi. Poslanci opozicije, ki že dva temina razburjajo skupščino, so v resnici nadlegovali samo enega moža in sicer vladnega detektiva, ki jo sedel med steno-grafi zbornice in ki so ga šiloma vrgli iz zbornice. Vihar je nastal, ko je bil prebrali zapisnik zadnje burne seje. Poslanci opozicije so protestirali proti zapisniku, ki pravi, ilft so glasovali za kmalošnjo debyto o proračunu. Policija je zbornico močno zastražila in opozicija je ob- VSLED CENEJŠEGA KURIVA JE PRODUKCIJA PREMOGA MANJŠA Na konferenci, čije namen je skleniti novo pj-oodbo, da nadomesti staro, ki poteče 3 I marca, so lastniki rovov trdega premoga in premogarski za stopniki razpravljali izključno o nazadovanju pre- Nobena državna priča ne bo poklicana na pričevanje. — Preti s sodni j- skim postopanjem, ako mogarske industrije v zadnjih desetih letih. bo usmrtitev zopet pre- Za-rtopniki premogovnih ba ložena. . TRENTON, N. J., 26. febr.— Generalni pravdni k David T. Wilentz, ki se je vrnil s počit-nic iz Floride, je pri prihodu v Trenton rekel: "Kolikor pridem jaz v pošte v, ne bo pred sodišče poklicana nobena državna priča, da bi bilo vstreženo hudomušnim željam nekaterih oseb. ' S to pripombo je Wilentz najbrže mislil governerja Hoff mana, ki je zahteval, da se vloži proti državni priči Millardu Whited tožba zaradi krive pri- STARHEMBERG SPET VABLJEN K MUSSOLINI JU 1 Italija ne zaupa več svoji zaveznici. — Zbliža-nje med Italijo in Nemčijo napreduje. šege, ker je baje pri sodnijski obravnavi proti Hauptmannu pod kanclerja kneza pričal, da je na dan odvedbe, berga na konferenco v Lindbergliovega otroka videl Hauptmanna v bližini Lindber-; gliove hiše, medtem ko je dve RIM, Italija, febr. — Ker mora biti stališče Avstrije v osrednji Evropi po Mussolinije-vem načrtu pojasnjeno, je Mussolini povabil avstrijskega Sta rh em-Rim. Rim svoji 41 najzvestejši'' za- veznici ne zaupa več, ker je Starhemberg v Londonu in Pa- i k—i ~ i• i v . .. i leti prej, takoj po odvedbi, pri-' rizu skušal dobiti nove jamšči- dolzda policijskega načelnika,! v , \ J' ... ., , * 1 . . .J i . - ; cal, da pri hiši ni videl nikogar.1 ne za neodvisnost Avstrne da je poklical orožnike, da bi ' 1 . . * i -i • Hauptmannov glavni zago j »tarhemliergn m ostalo prikri- vornik C. Lloyd Fishor je za- to> (la so me<1 Berlinom in Ri-hteval od državnega tajnika A. M. Hauck, da dvigne obtožnico proti Whitedu zaradi krive prisege. Hauck pa zahteva pismeno obdolžbo proti Whitedu, česar-pa niti governer Hoffman niti Fislier noče storiti. prestrašil poslance opozicije. Ko so poslanci opozicije odšli iz zbornice, je 1">0 poslancev vladne stranke nadaljevalo z dnevnim redom. Opozicija zatrjuje. da ji bodo nove volitve •prinesle večino. TROJČKI SO PRINESL! VEST Wileirtz je dalje izjavil, da se bo obrnil na -sodišče s prošnjo, da governerju Hoffmanu odvzame pravico še enkrat preložiti izvršitev smrtne kazni. OTTMftDTI prvič preložil UMUKU j usmrtitev, je Wilentz v to pri----, volil. Sedaj pa je Wilentz izjavil, da ne bo več dovolil nove preložitve. I PUSTNI TOREK V NEW ORLEANSU Hodili s d 7 milj po ledu in snegu. — Mati je u-strelila njihovega očeta. — Poslana je bila v bolnišnico. Y< >RK, Pa., 2H. febr. — Dvanajst let stari trojčki James, June in Mary Washinger so prišli 7 milj daleč po Tedn in snegu do svojega starega očeta A. L. Klunke in mu pove« I al i, da jim je njihova mati ustrelila očeta. Zvečer je bila mati prepeljana v bolnišnico v Harrisburg, kjer bodo zdravniki preiskali njeno duševno stanje. Medtem pa državni pravdnik Ralph Keecli pripravlja proti njej obtožnico zaradi umora. Sestra Washingerjcve žene gerjeve iz prejšnjega zakona, Mrs. Beatrice Fisher, pravi, da Allison Hoffman, odšel na saje to dejanje povzročilo vreme, j motno farmo, kjer ga mati ni "Romaine je bila popolnoma j spoznala in je vsled tega moral pametna. Prej je bila učiteljica (sklepati, da se ji je omračil um. in nikdar ji ni bilo prav. da je, Posrečilo se mu je pripeljati jo morala tako samotarsko živeti v Harrisburg, kjer so jo od-in ničesar na svetu videti. In'peljali v bolnišnico, nato filnbo vreme zadnie tedne Zdravnik dr. L. TJ. Z^cli je »kozi cel mesec je bila Wash in- Washingerja našel v postelji s gerjeva družina vsled snega za- prestreljeno glavo. Žena, ki je iprtn v hiši.'* j stara 45 let in 11 let starejša od Ko so trojeki prinesli to svojega moža, je. moža ustrelila strašno novico,, je sin Washin-'z lovsko puško. NEW ORLEANS, La., 2(5. februarja. — V tukajšnjem mestu so z velikimi svečanostmi praznovali karneval. Vreme je bilo gorko in jasno. — Sprevoda po mestu se je udeležilo na tisoče mask. Za karnevalsko kraljico je bila izbrana Miss Cora Jalinfce, liiči bivšega pomožnega mornariškega tajnika Eniesta Jalinke. da mom v teku pogajanja za zbli-žanje obeli dežel in da Mussolini namerava pooro Nemčije proti Angliji in i,igi narodov plačati z avstrijsko neodvisnostjo. Pod tajnik zunanjega urada Fulvio Suvicli je imel prejšnji teden v Florenci konferenco z avstrijskim zunanjim ministrom baronom Berger-Wade-neggom glede te kočljive zadeve in so Mussolinija Berger-Wadc »neggova pojasnila tako malo zadovoljila, da je sklenil Rta rh eni berga povabiti v Riin. Starliemberg bo najbrže šel v Rim 2. ali H. marer.. Zbliževanje med Italijo in Nemčijo napreduje. V tem smislu dtplomatični krogi razlagajo okolščino, da je nemški poslanik v Rimu von Hassel po konferenci z Mussolinijem takoj z aeroplanom odpotoval v Berlin, kjer je imel več konferenc s Hitlerjem in drugimi na-zijskinni voditelji in je nato zopet naglo hitel k Mussoliniju. Tudi Nemčija ne odobruje zadnje čase avstrijske zunanje politike. V Parizu so razpravljali o načrtu, da bi Cclioslo-vaško v zvezi z Rusijo in Francijo bila glavni porok za avstrijsko neodvisnost. Te premestitve političnega ravnotežja iz Rima v Prago pa ne odobruje niti Nemčija, niti Italija. lanov iso sliikali položaj pre-mogarske industrije zelo črno: trgovina s premogom je zelo padla in ]K)glavitni vzrok temu je petrolej, ki se zadnja leta \edno bolj iporablja za kurivo. "O tem smo temeljito razpravljali," se glasi v poročilu o konferenci obeh pogajajo-čih se strank. Kot znano, zahtevajo premoga rji višje plače, pet delovnih dni po šest ur na teden. Operatorji (pa bodo temu nasproti zahtevali manjše plače, ako hočejo, da bo industrija loh mogla obratovati. Konferenca se je pričela v ponedeljek in bo trajala mogoče se več tednov. Ako -se do 31. marca ne sporazumejo za novo pogodbo, bo stara pogodba podaljšana, da ne pride do stavke, in se bcyJo pogajanja nadaljevala. Premogarski delegati zastopajo 140,(XX) pre-raogarjev, od katerih jih dela samo 100,000. Med obema strankama jo prišlo do sporazuma, da je treba storiti vse, da premoga rska industrija izopet najde trg, s katerega jo je potisnilo cenejše »kurivo. Iz podatkov premogovnih di užb je razvidno, da je bilo leta 1!>2(i prodanih -68,000,(KM) ton .premoga, leta 1J>32 pa .samo .'{3.000,000 ton. Leta 1935 je prodaja poskočila na 48 milijonov ton. In operatorji trdijo. da .so imeli po teh podatkih $31,(XX),000 izgube. WASHINGTON, D. C., 26. februarja. — American Federation of Labor se je odločila proti kampanji za strokovne organizacijo v jeklarski industriji, kakor je predlagal predsednik L'nited Mine Workers of America, John L. Lewis. Temu nasproti pa pripravlja predsednik delavske federacije William Green drugo kampanjo, ki jo je določil zadnji kongres federacije in ki se bo pričela spomladi. Lewis je predlagal organizacijo delavcev vsaike posamezne industrije. Green pa se zavzema za orgamizacijo delavcev po poklicih, aH strokah. ABESINCI SO VDRLI V __ERITREJO Italijanska postojanka v Amagi uničena. — Mu-nicijsko .taborišče raz-streUjeno — Več novih uspehov n a severni fronti. KMALU PO IZBRUHU VSTAJE SE JE RAZŠIRILA PO INOZEMSTVU VEST, DA JF BIL JOSIP STALIN UMORJEN ADDIS ABABA, Abesinija, 26. febr. — Kot poroča abesin-ska vlada, so Abesinci vdrli v italijansko kolonijo Eritrejo in so na meji uničili italijansko oporno postojanko z vsemi zalogami. Napad je bil izvršen 19. februarja. Poleg tega pa abesinska vlada poroča še o drugih zmagah na severni fronti v bližini Ak-suma in Ado we. Italijanska oporna postojanka, ki so jo Abesinci uničili, je Amaga ob reki Setit v 1>liži-fni kraja, kjer se stika io meje | A besi ni je, italijanske Eritreje in angleškega Sudana. "Močan oddelek vojakov iz Walkarta je z vso silo napadel Amago ter požgal štiri skladišča z vsemi zalogami/' pravi abesinsko poročilo. Medtem ko so Abesinci šele včeraj mogli poročati,-da so čete rasa Tmru v bližini svetega mesta Aksuma pobile 412 Italijanov, poročajo danes z veliko zamudo o dveh novih zmagah rasa Tmru. Pri Adui so Italijani pustili na bojišču 256 mrtvih, medtem ko so imeli Abesinci samo dva mrtva. S tema zmagama se je ras Imru predstavil Italijanom. Dalje pravi abesinsko poročilo: "Kanjazmač Menguetou je pri Kebiti izstrelil en italijanski aeroplan. To je že drugi aeroplan, ki ga je izstrelil v sedanji vojni." Menguetou je obiskoval francosko vojaško akadem.jo v St. Cvru. Ali ste že naročili Slovensko -" Amerikanski Koledar za leto 1936. — Vreden je 50 centov. MORILEC LOEBA ZANKUJE KRIVDO JOLIET, HI., 26. februarja. — 21 letni James Dav, ki je Richarda Loeiba usmrtil z britvijo, je izjavil danes pred sodiščem, da ni kriv. Sodnik Saum je odredil, naj se dne 9. marca zaene proce-e proti njemu. Njegov odvetnik pravi, da je Day moril v silo-branu. ŠTRAJK DELAVCEV GOODYEAR CO. AKRON, Ohio, 25. februarja. — Delavska tajnica Francis Perkins je sporočila iz Washing! ona. da bo dospel jutri sem pomožni delavski tajnik Edward F. McGradv, ki j bo zastopal delavski department pri pogajanjih med stav-karji in Goodyear Tire and Rubber Company. To poročilo je na vse zelo pomirjujoče vplivalo. Šerif J. T. Flower je sklenil, da ne bo pozval governerja, naj pošlje v Akron državne milice. — Piketi točno izpolnujejo m oje odredbe in ne piketi rajo v m tisah, — je rekel šerif. —■ Nikogar ne ovirajo, ki hoče v tovarno oziroma iz nje. Tovarna ima 44 vhodov^ in pred vsakim je le pičlo število piketov. naroČite se na "glas NARODA". največji slovenski dnevntk v 7j)r državah. Bivši notranji minister je skušal sestaviti pnovo vlado, pa mu poskus ni uspel. — Puč so vprizorrli mladi častniki, ki sd hoteli odpraviti kvareč vpliv, ki ga izvajajo civilisti na cesarja. — Sovjetska unija pazno zasleduje razvoje. TOKIO, Japonska, 27. februarja. — Po cesarjevem naročilu je bilo danes proglašeno nad Japonsko obsedno stanje. Armada in mornarica sta bili pozvani, da zatreta vstajo, ki so jo zanetili armadni častniki. Usmrčenih je bilo več uglednih članov japonske vlade, in v deželi so zavladale razmere, ki tegnejo imeti usodepolne posledice Za i~fy~r riocnost japonskega cesarstva. Pravega vzroka vstaje ni mogoče dognati, sodi se pa, da so bili vročekrvni mladi častniki nezadovoljni s sedanjimi voditelji vlade, katerim se je zdelo še prezgodaj, da bi se Japonska zapletla v v~jno z Rusijo. Vstaši se izgovarjajo, da je bila vojaška stranka na dvoru premalo uvaževana ter da so miroljubni civilisti izvajali prevelik vpliv na japonskega cesarja. Cesar Hirohito je naročil bivšemu notranjemu ministru Fu mio Goto, naj sestavi novo vlado, kajti ministrski predsednik Okada je postal žrtev vstašev. Par ur po dobljenem naročilu je pa Goto izjavil, da mu nove vlade ni mogoče sestaviti. MOSKVA, Sovjetska unija, 27. februarja. — Po inozemstvu so se razširile vesti, da je postal sovjetski diktator Josip Stalin žrtev atentata. Sovjetski zunanji urad je te .vesti odločno de-mentiral ter jih označil kot smešne. LONDON, Anglija, 26. februarja. — Po ulicah Tokia so postavljene barikade, in vstasi, ki so u-smrtili kakih osemdeset visokih japonskih uradnikov in njihovih služabnikov, se še vedno nahajajo v svobodi. Tozadevna poročila so dobile angleške poročevalske agenture iz Tokia. MOSKVA, Rusija, 26. februarja. — Sovjetski voditelji pazno gledajo na razvoj dogodkov na Japonskem. Posebno se zanimajo za to, kakšen uči-nek bo imela vojaška vstaja na japonsko zunanjo politiko. Sovjetska vlada je mnenja, da bi popolna zmaga vojaštva imela mogoče za posledico napad na Rusijo. Državni uradniki ne marajo izraziti svojega mnenja glede vstaje. Priznavajo sicer, da so dobro poučeni o vseh podrobnostih vstaje, da pa se ne marajo vmešavati v notranje zadeve tujih držav WASHINGTON, D. C., 26. februarja. — Japonski poslanik Hirosi Saito pravi, da še ni prejel poročila svoje vlade o dogodkih v Tokio. Ko je bil opozorjen na časnikarska poročila, da je bil o tem obveščen japonski poslanik v Londonu, je Saito rekel, da je vsako tako poročilo najprej poslano poslaniku v Londonu, od koder je poročilo naznanjeno vsem poslanikom po svetu. WASHINGTON, D. C., 26. februarja. — Vladni uradniki so z velikim zanimanjem brali poročila o vojaški vstaji na Japonskem. Uradniki državnega departmenta pravijo, da poročila niso sprejeli naravnost iz Tokio, temveč od mornariške postaje v Šanghaju. —. k m 'i* n New York, Thursday, February 27, 1936 Glas Naroda" SL0VKN1C rvmJSEJNQ COMPANY U Onpocttia) E> New York M Za pol let* ZalBOMMTO Z« pol lota ... teto $7.00 $&oo SO 97.00 Babscrtptlon Yearly $0.00 **QIao Naroda" ▼aakl dan lavi nedelj Id praznikov. bree SwtUjati po podptea In owteoad te no prloMoJajo. Denar naj ae blagovoli Money Ordea. Pri spremembi kraja naročnikov, proeUno, da M tndl prejjpje bivališče muaanl. da hitreje najdemo — ^GLAB NAHODA", 21« mfc Street, Now l^rib CHdotn 1—9979 M. X. Pod vaško lipo. Piše kakor misli FRANK KERŽE GOSPODARSKO SU2ENJSTVO Polog maj ne rje v in sli are cropper je v je v Ameriki Se cela vrste gospodarskih sužnjev, med katere spada tudi na mili-jone nedoletnih otrok. Pred kapitalistično organizacijo "Liberty League" je nedavno govoril bivši governer Alfred E. Smith ter ponosno poudarjal, kako je kot otrok prodajal časopise ter s tem začel svojo življensko pot. Slične usode je -bil deležen tudi John J. Raskob, finančni ravnatelj General Motors Company, ki skuša dokazati, da je dalo razpečevanje časopiscv temelj njegovemu sedanjemu bogastvu. Lawes, ravnatelj državne kaznilnice v- Sing Singu, je pa povsem drugačnega mnenja. ' — Pred kratkim sem ugotovil, — je izjavil, — da je 70 odstotkov kazneneev v Sing Singu v mladosti prodajalo časopise. Nihče ne bo trdil, da prodaja časopisov ustvarja zločince, pač jih pa ustvarjajo prilike, ki so v zvezi ž njo. V najbogatejši deželi na svetu, v Ameriki, ki se vedno ponaša z napredno zaščito otrok, mora nešteto mladoletnih pomagati vzdrževati družino, ker oče in mati dovolj ne zaslužite. V Združenih državah je nad stotisoč .mladoletnih raz pečevaleev časopisov. Med njimi jih je le malo, ki imajo stalne odjemalce in dobivajo za svojo delo gotovo odškodnino. Večina jih je zapletenih v težak konkurenčni 'boj. V zgodnjih jutranjih in poznih večernih urah se abirajo na prometnih križiščih in vsiljujejo mimoidočim svoje blago. Po Ameriki se klati skoro pol milijona mladih potepinov, ki so se naveličali revščine in pomanjkanja v bornem domu (če so ga sploh imeli). Romajo iz kraja v kraj in beračijo ter izmikajo, kar se priberačiti ne da. Na tisoče otrok se bavi z izdelovanjem umetnih cvetlic. National Child Labor Committee je ugotovil, da bi morali zaslužiti najmanj 40 centov na uro. Ta zaslužek je določil pravilnik NRA. V resnici pa zaslužijo po štiri ali kvečjemu šest centov na uro. V mnogo slučajih delajo oče, mati ter trije ali štirje otroci od zore pozno v noč, pa zaslužijo na teden kvečjemu devet ali deset dolarje v. Po ealifornijskih bombažnih nasadih zaslužijo delavci s svojimi družinami jedva dolar na dan. Raanere po drugih državah, kjer pridelujejo bombaž, niso dosti bolje. Ko je otrok star pet ali šest let, začne obirati bombaž in ga obira do štiridesetega leta. Ko doseže to starost, mora pustiti delo, ker ne more vec tekmovati z desetletnimi otroci. Najbolj strahotne razmere so pa tpri pridelovanju sladkorne pese. Vsa produkcija te industrije je bila leta 1920 vredna šestdeset milijonov dolarjev. Vsled zaščitne carine je bila za odjemalce zvižana ta cena za 268 milijonov dolarjev. Vlada je spravila v obliki carinskih prispevkov 115 milijonov, 150 milijonov so pa spravili v žep pridelovalci. Leta 1924 so zaslužili v tej industriji delavci povprečno po 129 dolarjev, leta 1^33 pa le po 78 dolarjev. Delavski department je dognal, da se je leta 1930 ponesrečilo dvajset odstotkov premogarjev, ki še niso bili stari osemnajst let. Kaj stori dežela s svojimi 1000 kolegiji in vseučilišči za izobrazbo svoje mladine? Leta 1933 je bilo v deželi 40,000 učiteljev, ki so imeli na leto po 500 dolarjev ali manj plače. Število šoloobveznih otrok je zadnja leta naraslo nad en milijon, število učiteljev je pa nazadovalo za 25,000, dasi je v deželi nad 100,000 nezaposlenih učiteljev. V državi Mississippi je določenih za šolanje belopoltne-ga otroka triinštirideset dolarjev na leto, za šolanje zamorskega otroka pa samo dva dolarja štirideset centov. Iz tega si lahko ustvarimo sliko b izkoriščanju otrok v mnogih delih dežele. Na eni strani jih izkorišča industrija, na drugi jih pa prepušča družba žalostni usodi. "V hribih se dela dan . . — "Ko smo čuli te močne skupine naših slovenskih otrok, brez sramu, pač pa s ponosom žgoleti slovensko pesem po javni ulici, smo se spomnili na precej pesimističen opis, katerega je Mr. Frank Kerže v New Yorku pred kratkim priobčil v "Glasu Naroda" in kjer ponovno, kot drugi pesimisti, trdi, da so našemu narodu Ameriki štete ure življenja." Tako piše dnevnik "Ameriška Domovina", v uredniškem članku, ki ima naslov gori začetih besed. mi ljudje, ki so od zunaj. Oni jih naročajo, oni plačajo in či-tajo. Kako se število naših naročnikov od leta do leta krči, o tem bi vedel povedati vsak list svojo zgodovino. Nimam statistike na rokah, vendar bo ja-ko blizu resnice, če pravim, da jo danes le slaba polovica naročnikov, če primerjam z leti, ko so bili slovenski listi na višku. * Noben list n e more držati več svojega števila, vsak pada. Poznam liste, ki imajo danes le dobro desetino tega, kar so imeli tedaj, ko smo bili najmočnejši. Kdor govori o naši mladini, Ko sem začel zopet pisati za se mora opirati na gotova fak- javnost, mi je bilo pred vsem do tega, da pomagam do kolikor mogoče enotne fronte našega naroda v Ameriki. Nikdar nisem bil za to, da se narod dvoji in da se zanašajo prepiri med naše rojake. Torej naj velja tudi ta članek samo kot pojasnilo, zakaj sem pesimističen, zakaj ne vidim bodočnosti med nami in še bolj: med našo mladino. Torej naj veljajo te besede kakor prijateljski razgovor med dvema, ki imata različna mnenja: med meno, in Mr. L. Pircem, ki je dolgoleten u-rednik "Ameriške Domovine." Začnem s slovenskimi listi v Ameriki. Danes izhaja, kolikor jaz vem, dvanajst slovenskih listov v Ameriki. Začnem kar od kraja. Tukaj imamo "Glas Naroda", ki je dnevnik. Nadaljna dva dnevnika sta v Clevelandu in sicer: "Ameriška Domovina" in "Enakopravnost". Potem imamo dva pot-dnevnika: " Amerikanski Slovenec" v Chicago in "Prosve-to" istotam. Tednike imamo štiri in sicer: v Clevelandu "Glasilo KSKJ," in "Novo Dobo", ki je glasilo JSK.T. V Chicago je tednik "Proletarec" in v Milwaukee je "Jugoslo-venski Obzor." Pridemo na mesečnike: V Clevelandu je "Zarja," glasilo S.Ž.Z., v Chi-cagu "Mladinski list," katerega izdaja iSNPJ. Nadalje imamo mesečnik "Ave Marija," ki izhaja tudi v Chicagu. Ce pravim, da imamo d va- ta, brez katerih je nemogoče kako duševno življenje med nami. Pogoj, da narod živi, je gotov odstotek inteligentnih ljudi in pa gotova vrsta mase, katera živi. Vprašam zdaj: koliko procentov naše mladine dela in se pripravlja na to, da prevzame naša dela za nami? Oprostite, jaz ne poznam nikogar. Kar je naše mladine študiralo, je danes tako angleška, kakor otroci tistih, ki so tukaj že več generacij. Vsi vemo, da anrod brez inteligentnega vodstva, je narod brez bodočnosti. Zda.] pridemo do jezika. Jezik, katerega govore — če ga namreč sploh govore — ni lep, čist slovenski jezik, ampak krajevna narečja, kakor so jih zanesli stariši iz svojih okrajev. In ta narečja so pomešana z angleškimi izrazi večkrat tako, da ne uganeš, ali človek govori s teboj v slovenščini ali v popačeni angleščini. V spomin mi pride dogodek, ko je prišel v našo hišo dečko slovenskih, precej aktivnih stari še v. Pa ga vprašam: "Kaj pa papa dela?" "Papa is painting the barn," mi odgovori. "Kaj ne znaš slovenščine? Povej mi to IVpo po slovensko." Dečko premišlja nekaj časa, potem pa pravi: "Papa bam peinta." Jaz računam, da je mladine slovenskih starišev vsekakor i nad sto tisoč. C1e bi hoteli, da najst slovenskih listov v Ame- L m]adina živi nam]no nki, *ie bo to odgovarjalo bi morala biti vsaj Četrtina takih, kot smo mi, naseljeniki. In med temi bi moralo biti vsaj nekaj stotin ljudi, ki bi bili ROJAK WHITE UMRL V Brooklynu je včeraj zjutraj umri rojak Anton White, star šele osemintrideset let. Zadela ga je kap na možgane. Truplo leži v hiši 5838 Foxall Street, Brooklyn, N. Y. Pokojnik je bil doma iz Domžal. Pogreb bo v soboto dopoldne. Sorodnikom izrekamo iskreno NOV RADIO PROGRAM V Chicago, HI., je organiziran nov jugoslovanski radio program, ki bo oddajan ob nedeljah od ene do dveh popoldne s postaje WWAM. Pri tem programu bo »odelovala Olga Stefanovič, operna pevka, dalje Popovičev tamburaaki orkers-ter, itd, - . s ♦ A i polni resnici. Med listi najdem namreč samo enega, to je "Glas Naroda.", ki piše samo v slovenščini, vsi drusri pa so dvojezični, to je: prinašajo redno anarleške strani. Za "Ave Marijo" ne vem, ker nimam nobenega izvoda T>ri roki. To je tiha, in vendar jako zgovorna zgodovina na polju našega napredka. Če so namreč hoteli listi, da vsaj nekoliko zainteresirajo našo mladino, so morali začeti pisati v jeziku, katerega govori in razume ta mladina, to je: angleščina. Preidem na drugo polje, da utemeljim, zakaj sem pesimist. Vsak list mora imeti svoje u-rednike. In kolikor jaz vem, so vsi uredniki naseljeniki torej: ljudje od odzunaj. Če danes ali jutri katerega izmed njih zmanjka, moramo poseči po pičli rezervi: po zmožnih ljudeh, ki so tudi od tam. Izmed tisočere naše, tukaj rojene mladine ne poznam nikogar, ki bi bil zmožen urejevati enega izmed naših listov. Življenje našim listom dajejo številni dopisniki, katerih ima vsak naš list dovolj. Četudi ne poznam vseh dopisnikov osebno, poznam pa vsaj imena. In pri tem pridemo zopet do ljudi, ki so, vsi od tam, torej naseljeniki. Če odvzamete vsakemu listu nekaj stalnih dopisnikov, kdo jih bo pa nadomestoval? Tukaj rojena mladina? Če se do danes ni oglasila, jako dvomim, če se bo v bodoče. Zdaj pridemo pa do naročnikov. (Kdo čita nase liste? Sa- zmožni vodstva, ki bi poznali in čutili zakaj so Slovenci. In teh nimamo, pa če jih še s tako lučjo iščemo med nami. Ne samo, da nimamo stotin, tudi de- set jih ni. Grem še delj in pravim, da ni sploh nobenega. Vsaj jaiz ga ne poznam. Pa tudi, če že koga najdete, ne bomo s tem rešili naše stvari. Da prepevajo skupine slovenske l>osmi, je to sicer lepo, ampak ne pomenja prav ničesar. Meni se zdi, kakor gramofonske plošče. Glas prihaja: "V hribih se dela dan ..." za glasom pa ni nikogar. Dokler so otroci majhni, je čisto naravno, da govore jezik svojih starišev iz enega razloga, ker stariši ne znajo drugega. Ko pa nekoliko doraste-jo, pridejo v šole. In šole so v Ameriki vse angleške. Tudi naše farne šole morajo ves. predpisani materijal učiti v angleščini. Za slovenščino ne ostane dosti drugega časa, kakor pri petju, verouku in mogoče še kod drugje. Čimbolj raste ta mladina, toliko bolj pozablja svoj jezik. To je čisto umljivo, kajne, ker človek rabi v vseh stikih z zunanjim svetom angleščino. In če pridem zdaj do duševne produkcije naše mladine, ki piše v angleški del naših listov, moram reči kar naravnost, da je pod vsako kritiko. Kaj beremo? Basket ball — foot ball — i base ball — in zraven k večjem j še kake "parties", ki spominjajo na starokrajski pustni torek. Torej sport, sam šport, tisto polje, ki ne samo, da ne daje nobene vzgoje, ampak še bolj poneumnuje ljudi, Večkrat sem se začuden vprašal: kaj ni res nobenega drugega problema med nami, kakor šport, s svojimi praznimi zmagami ? Ameriška bolezen "fun and good time" je močno vplivala na ves razvoj naše mladine. ('e opazuješ ameriško mladino, ki kupuje liste, boš opazil vselej, da preskočijo vse drugo in gredo naravnost nad strani, koder je "fun" in "sport." Prominentia športniki so ljudski bogovi. Te pozna vsa k. Če sem zdaj radi tega pesimist, ker povem stvari, ka-koršne so, naj kar ostanem. Kdo bi rajši videl, kakor jaz sam, da l>i se motil v tem. Je pa to veliko bolj zdrava podlaga, kakor pa tolažiti se z mladino, katere nimamo. Zakaj, če vemo, da ni drugih za nami, bomo poizkušali zbrati vse, kar je našega in držati tako dolgo, dokler bo mogoče. Kaj bi posnemali tiste starokrajske patrijote, ki so se zbirali pri "časi vinca rujnega ..." in svojo nedelavnost. utemeljevali v vzdihi: naš up ie naiša mladina. Človek, ki zida bodočnost, mora pregledati temelje in preštudirati materijal. To so sredstva, brez katerih je vsaka zgradba nemogoča. In kar je naša mladina pokazala do da- UDELEŽITE SE VELIKE SOBOTNE zabave (29. Feb.) BOHEMIAN BEER GARDEN 1921 BLI E ISLAND AVENUE Chicago, 111. "Najživatinejši prostor na Zapadni strani." Zanimiva Predstava v kateri nastopita JUNE lan«; <;ix«;kr lewis (lievka) (plesalka s tančico) IGRA: "BYE IN NJECUV OKKESTKIt" -NAGRADE- Andrew Spolar O t to Spolar lastnik upravitelj Peter Zgaga DENARNE POSILJATVE Denarna nakazila izvršujemo točno in zanesljivo po dnevnem kurzu. V ITALIJO f JUGOSLAVIJO Din. 100« Din. MM Za $ 9.25................. Ur 100 $ 18.20___________________ Lir 200 $ 44.00 _______________ Lir 500 $ 87.50 ________________ Ur 1000 $174.00 _________Ur 2000 $200.00 ________________ Lir 3000 KER 8E CENE 8EDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE CENE PODVRŽENE SPREMEMBI GORI ALI DOLI Ca Izplačilo vei]Ui metkor kot zgoraj navedeno, bodbd ▼ dinar]ID ali-lirah dovoljujemo ie bolje-pogoje. IzrLA&LA T AMIKlgllH DOLAII1I $<».— aaerat« puhti..........I 9*11 •10.— - " ..........$M J$ $1«.— - " ..........$1$L— ..... ..... $21— .......... $41-28 « » m j« Prejemnik dobi t at a rem kraja izplačili ▼ dolarjih. NUJNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE. LETTER ZA PRISTOJBINO $U— SLOVENIC PUBLISHING COMPXNY "Glrno Narod«" $18 UMI Mh mm NEW SORB. N. I. nes med nami, je tako, kakor Potemkinove vasi. Potemkin, veste, je bil ruski general, ki je hotel pokazati svojemu carju, kako je dežela napredovala poti njegovim vodstvom. Peljala sta se z carjem v Kavkaz. In ob potu je dal postaviti razne planke, ki so od daleč izgledale kakor vasi in svoje vojake je preoblekel, da so bili videti kakor kmetje. Jaz ne mislim s tem nikomur nič očitati, nikogar soditi, z nikomur se prerekati. Če ima kdo drugačne dokaze o mla več dnevih, je bilo perje poslano. Tukajšn ji priseljenec ni imel nikake sitnosti pri prejemu, plačal jo nekaj malega carine, oba zakonca imata pa ilo-bro odejo, ki jima je baš sedaj prav prišla v tem hudem mrazu. Ni čudno, ako ni v Jugoslaviji vse tako kot bi bilo treba, ker imajo ministri še tako zadevo v rokah, kot jo pošiljatcv par kil gosjega perja. ČMnlaj pa vzemimo zadevo o pošiljanju starih cunj od tukaj v Jugoslavijo. Tam se trgovci na vso kriplje upirajo in hočejo to preprečiti, češ, da to škodi domači trgovini. Ali premisliti je treba, ako oseba ne more kupiti tam novega blaga, ga ne bo kupila, pa če dobi pošiljatev iz Amerike ali ne. Torej s poslano staro obleko bi bilo po-magano siromašni osebi, in to nikakor na more biti, sam Bog vedi, kako velika škoda za državo. Če slučajno kakšna oseba prejme zavoj starih cunj od svojca iz Amerike, ima pa zopet toliko sitnosti, da ni vsa pošiljatev vredna toliko truda. Torej v tem oziru bi morali biti v stari domovini nekoliko bolj popustljivi in obzirni. Izseljenci imamo še vedno ljubezen do svoje stare domovine in do svoje rojstne grude, toda domovina nam čestokrat za povračilo ponudi kaj grenkega. ★ Knjiga "Naši kraji," ki vse buje številne slike, predstavljajoče lepote naše domovine in življenje preprostega ljudstva, je tako zanimiva, da bi jo človek vsak dan vzel v roke in jo pregledal. Čudno se mi zdi. da ni še nihče omenil o tej knjigi, ki jo je knjigarna "Glas Naroda" že tako veliko število iztisov razposlala rojakom po širni Ameriki. Dve pošiljatvi sta v par dneh pošli in tako bo tudi tretja kakor hitro dospe iz domovine. Danes dolar že nekaj šteje, toda ta vsota je prava malenkost za knjigo. Va<*ka slika stane nekaj več kot en cent, toda zame je vsaka slika vredna pot centov. Knjiga mi bo v trajen spomin. Kadar jo bom prijel v roke, mi bo obudila nešteto spominov. Ta knjiga je torej pokazala in ponovno potrdila rokico, da izseljenci nismo še pozabili na svojo rodno grudo, sicer ne bi rojaki tako naglo posegli po nji. Iz Amerike so pa našim -svojcem najbolj všeč tiste slike, ki so na ameriškem dolarju. To je bilo že od nekdaj in bo tudi za naprej. * Ker je priseljevanje skoro popolnoma ustavljeno in le še malokdo dospe v Ameriko, je toliko več rojakov napravilo obiske v domovini. Ako se bo- ročnika mi res ni mogoče dobiti, ker sem v tukajšnji okolici edini Slovenec. Pozdrav! K. Hlebanja. Slika je bila po-nota s kapi ta novega mostu na velikem nemškem parniku "Bremen", kije zašel na oeoauu v silen vihar ter dospel v newyorško pristanišče s 30-urno zamudo. Kdo si ne želi domov? VSAKDO lahko sedaj z malimi stroški potuje v domovino in se neovirano vrne nazaj. Moderni parniki Vam nudijo vso postrežbo, in kdor je od veščega zastopnika pravilno poučen, mu je potovanje zabava. Pri nas lahko kupite vozne liste za vse parnike. Vsa pojasnila za dobavo potnih listov, affidavitov; če želite dobiti sorodnika iz starega kraja, kakor tudi vse druge informacije, damo vsakomur brezplačno. pjšite nam! SLOVENIC PUBLISHING Co. Travel Bureau 116 West 18th Street-New York, N. Y. Mi zastopamo vse paro-brodne družbe. do časi izboljšali in ako bodo ostale delavske razmere v Ameriki dobre, bo obiskov še več. Sleherni se še rad povrne od koder je prišel, ako ne za stalno, pa samo na obisk in oddih. Takih obiskov v staro domovino so'tam tudi veseli, seveda, to so razume, ker Amorikanei prinesejo denar. Od tega denarja imajo pa svojci in ožji ter daljni sorodniki tudi nekoliko užitka. Skoro vsak, ki se poda na obisk v domovino, to tudi rad nekoliko opiše v enem ali drugem listu. To sem svoječasno tudi jaz storil. Ker sem se pa sedaj spomnil nekega slučaja, ki sem ga pozabil omeniti, ga tukaj navajam: Ko sem se pripeljal z Ra-keka na avtobusu v T»ško dolino, sem v nekem kraju v gostilni vprašal za voznika, ki bi me pripeljal v mojo rodno vas. Gostilničarja som vprašal, če bi se dalo dobiti konjsko vprego. Seveda, povedal mu nisem, da sem prišel iz Amerike. Gostilničar pripelje nekega domačina. ki je imel koleselj in konja. Dogovorila sva se za sto dinarjev, kar je bila zanj že čedna vsotica za tako hiter zaslužek. Nemudoma je odšel domov in se v kratkem vrnil s konjem in kolesi jem. Istočasno sem pa jaz gostilničarju že razodel, kdo da sem. Oj, kako je bil presenečen in mi je stiskal roko kot svojemu znancu iz prejšnjih let. Takoj je bil moj največji prijatelj. Toda glej ga spaka, na svoja ušesa sem kmalu ujel, kako je o-zmejal mojega voznika, ki mi je -tako "malo" zaračunal. "I kdo vraga je pa vedel, da jo Amerikanec,'' je odgovoril voznik. misleč, da ju ne čujem. Potem se mi jo previdno približal in začel na spreten način pripovedovati, da je premalo računal za vožnjo. Jaz sem mu pa lepo odgovoril, da sem mu že preveč obljubil, da naj konja n koleselj kar lopo domov odpelje, jaz da bom šel pa peš. Ko sem pograbil svoj kov-Čeg in se pripravil, da se podam na pot, je začel einoati in se hitro premislil. Takoj je bil pri volji za prvotno ceno. Kaj v kratkem času se je konj ustavil na dvorišču hiše mojih starišev. Bilo je že pozno ponoči, ko sem se nenadno pojavil na domačem pragu. Voznik pa ni hotel izpred hiše, čeprav sem mu plačal za vožnjo. Treba je bilo dati še za pijačo, in res je bilo kmalu vina na mizi kot vode. Voznik je pil kot bi izlival v bariglo. končno se je pa vendar odzibal proti vratom, nato ven in se prijel za koleselj. S težavo je zlezel sedež in koj padel doli na drugi strani. Gotovo bi bil storil to že enkrat, da mu nisva z očetom pomagala, da se je pravilno vsedel. Z eno roko je prijel za vajeti, z drugo se je pa trdno «lrzal, da ni ponovno štrbunknil na tla. Še danes mi ni znano, kako je -dospel domov. Priliko jo dobro izkoristil, ko se je napil na Ameri kancev račun, toda od tega je imel prekleto slabo korist. * Nimam baš posebnega veselja pohajati v gledališča in tam presedeti dolge ure, toda ako je slučajno kaj "extra", grem pogledat. Zadnje dni sta bili igrani dve drami: "Les Miserable" in 'Tale of Two Cities'. Drami sta posneti iz časov francoskih revolucij in zato je zelo primerno, da se nekaj takega kaže v sedanjem času. Ljudje vidijo v gledališču, kako slike predstavljajo zgodovino krvavo preteklih dni, kako so se zatirani dvignili in se zo-porstavili svojim zatiralcem. V veliki zmešnjavi naposled tudi oni izgubijo svoj čut usmiljenja ter postanejo istotako kruti kot njih zatiralci. To se zarodi pa samo zaradi tega, ker vlada ljudstva ni taka, kakor bi bila. Dobro jo torej, da narod nekoliko globlje prodre v zgodovino in se iz toga nauči, kakšne ljudi si bo postavil za svoje zastopnike v vladi. To so pravi v tistih državah, kjer ima narod še toliko pravico, Via lahko z glasovnico odloča. * Voditelji delavskega gibanja ukrepajo na vse načine, kako bi s svojimi predlogi prodrli v vladajočih krogih, da bi prišlo do ravnovesja. Delavci naj bi imeli nekoliko več vpliva in več plačo od svojega dela. Toda kakor izgleda, se to sirom A-merike tako čudno meša, da do pravega ravnovesja tako kmalu še ne bo prišlo. Delavci so poganjajo za višje plače, kapitalisti hočejo pa istočasno plače znižati, kar pa nikakor no gre skupaj. Če bi kapitalisti rekli, da plač no bodo zvišali in jih tudi ne znižali, bi bilo to nekoliko boljše znamenje, ker pa tega ni, bo treba še in še delavskih bojev, prodno bodo delavci dospeli do svoje pravice in do življenja, ki bi ga v resnici morali imeti. ★ Ko smo delavci pod Roose-veltovo administracijo toliko napredovali, da so se začeli delavci v različnih strokah organizirati in ko so nekatere unije postale dovolj trdne, so kapitalisti takoj napeli svoje moči. da se nove unije in nove podružnice Ameriške Delavske Federacije razbijojo prej kot je mogoče. To vse nam je dobro znano iz časopisov, ki nam prinašajo novice iz oc^aljnih krajev. » Ko to pišem (19. febr.) naj omenim le primer iz tovarne, v kateri sem jaz zaposlen, kako so vprašali delavci za večjo plačo in kakšen je bil odgovor. V nekem oddelku je ravnatelj takoj pristal na to, da ustrože delavcem, da bodo nekoliko zaslužili, toda niti enega centa jim ni hotel dati več na uro, pač pa jim je rekel, da lahko napravijo en dan več dela v dveh tednih. Razume se, da so delavci to ponudbo zavrgli, a na žalost so se že dobili tudi nevedneži, ki hočejo to sprejeti. Takoj torej se zaneti "trouble" v organizaciji. Jaz v tem oziru le to rečem, da nas mislijo počasi potisniti nazaj, da bomo zopet delali po 56 ur na teden, plače nam bodo pa še pozneje skriVJi, da bomo ravno toliko zaslužili na 56 urni teden, kakor sedaj na 40 urni teden. Torej ni čuda, ko delavec izgubi potrpežljivost, ko ga spravijajjo zopet v dolgo-urno delo, ki je prava sužnost. Nezaposlene delavske vrste čakajo na delo, v tovarni pa delavcem ponujajo večurnt. delo. ★ Ze zadnjič sem poročal, da ako so ne misli unije napredno voditi, je bolje da se je nikoli no ustanovi. V slučaju propada so a-odi tel ji potisnjeni v oklepe kapitalistov in ti jih že znajo dovolj pretisniti, da pomnijo za vse življenje. Dalje sem tudi omenil, kaj se je zgodilo v tovarni, kjer so delavci propadli z unijo. Dandanes so pravi sužnji svojih predde-lavcev. Dalje obstaja špijo-naža mod delavci, drug drugemu kaj zaupa, naposled pa vsi pogovori pridejo na ušesa glavnim osebam, ki napravijo potom kratek proces. Znano mi je nekaj slučajev, ki so se v svojih besedah baš tiste osebe zapeljale, ki so imele vodilna mesta v organizaciji. To se ne l»i smelo dogajati, kajti to škodi posameznim delavcem in organizaciji. Frank Trolia. Chicago, III. Znani Bohemian Beer Garden se bo zapet postavil ter priredil zabavo, kakoršme človek ni vsak dan deležen. Uprava si je izajamčila sodelovanje dveh slovitih j)evk, Miss June Lang in Miss Ginger Lewis, k> bosta nastopili v več točkah. Miss Ginger Lewis pa ni samo jnjvfca, pač pa tudi izborna plesalka. Prvi del sobotne predstave se začne ob devetih zvečer. Za godbo bo skrbel eden najboljših orkestrov na Zapa-dni strani "Bye and His Original Nite Hawks". Vsako soboto so za udeležence posebne nagrade. Vsaka udeleženka bo dobila brezplačen suvenir. Cene za jed, vina in žganja so zmerne. Pridite zgodaj, pa boste gotovo dolgo ostali. To soboto se bodo delile denarne na grade najbolj talentiranim a-materjcm. Poročevalec. Naši v Ameriki SOIAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROCE SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE. M/n/isintf. Mich. Cenjeni urednik: Pošljem Vam dva dolarja za Glas Naroda, ker ta list nam je največja zabava v tej mrzli zimi. Letos je tako mrzla, da te bojimo glave ven pokazati. Kaj pa ubogi trpin, ki mora v takem mrazu delati ? Dobri časi so za tiste, ki imajo pri peči in v fabrikah delo, ne pa za tiste, ki zmrzujejo od jutra do večera, da zaslužijo za vsakdanji .kruh in za druge potrebščine. Letos je pravi "poor time". Ljudje zmrzujejo, eni pri delu, eni pa po hišah, ker nimajo zadosti kuriva. Po mestu nam zamrzuje voda in je sioraj pol mesta brez vode. Tukaj nas je par Sloveneov, pa se bolj pomalem vidimo. Zaradi mraza se najrajši tiščimo pri peči. Louis Vesel ise zdravi v Mun-singu. Mu je veja padla na ramo pri delu. Matt Pintar je zgubil oko pri delu. On se zdravi v Marquette, Mich. Zdaj pa pozdravljeni vsi Slovenci in Slovenke. — Pozdravljena Frances Kochevar, podomače Samlova. — In posebno lep pozdrav Petru Zga- Hmjcs, S. D. Izza 15. januarja smo tukaj prav dobro zaposleni. Ko vstanemo, moramo sneg odmetavati, od moremo do hleva, kjer nakrmimo živino. — Mraz je tak, da toplomer skoro vedmo kaže od 10 do 30 stopinj pod ničlo. Pomladi se vsi veselimo. Upam, očetu izbil revolver iz roke in s tem obvaroval ostale otroke, katerih je doma šest. Lajkovič jo zdaj v okrajnem zaporu in policija meni, da jo izvršil umor v hipni blaznosti. Lajkovičeva družina je imela devet otrok in dve najstarejši hčeri živita v Chica-gu. Lajkovič ima sto akrov sveta in 65 akrov je obdelanih. Pred več ko 20 leti se je pri- * selil tja iz Montane. * Z Butte, Mont. poročajo: Anton Zugelj leži v bolnišnici St. James. Plast kamenja ga lie zasula v mdokopu in mu prizadjala težke poškodbo. — V isti bolnišnici je A viru-t Spolar z nogo v mavcu. — Milan Bigovič so zdravi doma. Tina pobit hrbet. — Iz Jardina, Mont., je prišla vest, da je talil pobilo rojaka Jacka Provea. * V Chicago, III., je preminula na svr.jem domu rojakinja Ana Schiller, katera je daljo časa bolehala na srčni hibi. Pokojna, ki je dosegla starost 50 let, je bila rojena v vasi Brežicah ob Savi ter zapušča tukaj poleg soproga Še dve hčeri in eno sestro, v starem kraju pa dve sestri. • V East 70th Street bolnišnici v Clevelandu. jo preminul J John Boich. Mnogi so ira poznali. ko jo imel pred leti trgovino s sadjem in zelenjavo zraven John Gornikove trirovine. Tedaj jo bil še korenjaŠki zdrav mož. toda bolezen ga je tako izmučila, da so ga ostale same kosti in koža. ga! Naročnica. DVE SMRTI V Soundan, Minil., je umrla Frances Kocki in sicer kar na nagloma. V soboto 15. febr. je odšla zdrava k počitku, v nedeljo zjutraj so jo pa našli mrtvo. Ona je bila vdova in mož ji je umrl že pred poldrugim letom. Zapušča sina Johna, ki je star 24 let a si sam ne more prav ničesar pomagati, ker je vedno na postelji. Predzadnji mesec je umrla Barbara Plantan. Tudi ona je bila vdova. Imela je raka na prsih in je bila tudi na operaciji radi tega, pa operacija ni nič pomagala. Zapušča pa devet otrok. Naročite se na "Glas Naroda'* največji slovenski dnevnik v Združenih drzaivik. M. N. TUHACEVSKI sovjetski pomožni komisar za obrambo, je obvestil eentral-ni eksekutivni urad, da bo morala izdati vlada za armado in mornarico ogromne vsote denarja, da so zadostno pripravi za morebitni napad, ki ji preti od Japonske. ALI STE ZAVAROVAN? ZA SLIČAJ BOLEZNI, NEŽGODE AU SMRTI? AKO ŠE NISTE, TEDAJ VAM PRIPOROČAMO JUGOSLOVANSKO KATOLIŠKO JEDNOTO V AMERIKI. itJMJit jugoslovansko bratsko zavarovalnico, ki plačuje NAJBOLJ LIBERALNE PODPORE SVOJIM ČLANOM kot Ima svoje podružnice skoro v vsaki slovenski naselbini v Ameriki. Posluje v 17. državah ameriške Unije. I Premoženje nad $L5M,§M.0t. — Za vstanovitev nove-H dražtva sudostuje S odraslih oseb. VprmAaJte ta pojasnila nažega lokalnega tajnika ail pUlte na:— GLAVNI URAD J. 8. K. J„ ELY. MINNESOTA " O L A 8 V "A BO DA" =52= New York, Thursday, February 27, 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U. 8. rA. POUČNE KNJIGE RAZNE P O V E S T I IN ROMANI PESMI IN POEZUE C!'! "I!!!!["!!" j jiiitf j?-;/;' vT* "!T!tI!"MTI1,'M'! |f ' ' M! r! I' i I" H'^l/11 !1!! !J I'' ilflHRM KNJIGARNA "GLAS NARODA" =SE 216 WEST 18th STREET NEW YORK. N. Y ................................... iiiiiiiiii 11 n i it^^sA fc^si i ni m iitn i 11 iiiiiiHiin iiiiiiiiiniiii ij^^s^ miiiiiniiniH t^sA //^M in »i i uši IB ii iimm 11 iiihosl^ Mumiiiiii tcs^-K^sif inmm um K^Ag^gmiinmuHg^g^tiiiii^^A^ž&f 11 ii i ii m i um K^AK^sii 11 n i nn i lini vi 111 ibk^a/j^m miiiimniiii 1111 immi 1111 k^ci c/^gfTft i iiiiitin t ti ................................. iiiiiiiiiiiiiii^i^iiiiiiiiiiiiiiii^ji^iiiiiiiiiiiiSSi : ZEMLJEVIDI. : MOLITVENIKI : i IGRE : : ;: Ig i s I M Romani... ANDREJ TERNOVC, (autor), reliefna karika-* tura iz minulosti .......................................... «30 BE ATI N DNEVNIK, spisala Luiza Pesjakova. — 164 strani. Cena ........................................... -SO Poleg Pavline Pajkove je Luiza Pesjakova takorekoč edina ženska, ki se je koncem prejšnjega stoletja udejstvovala v slovenski književnosti. Njeni spisi razodevajo čutečo žensko dušo. BELE NOČI, MALI JUNAK, spisal F. M. Dostojevski. 152 strani. Cena ................................ .60 Kratki* povesti iz življenjepis pisatelja. To so p-va književna dela slavnega ruskesa romanopisca. BELI MECESEN, roman, spisal Juš Kozak. 116 strani. Cena ................................................... H«»111:111 je izšel v zalogi Vodnikove družt>e. Skrajno napeto dejanje se dogaja v Kamniških planinah. Kdor ljubi lor in olanine, ga bo z nai>etostjo fital do koma. BRATJE IN SESTRE V GOSPODU Spisat Cvetko tiolar. 155 strani. Cena.....75 Niis znani pisatelj je dal knjigi naslov "Sanje ] m »let n«'ga jutra". Nihče izmed naših pisateljev ne zna tuko opisati življenja sa kmetih kakor baš Cvetko Golar. ČRNI PANTER, spisal MIlan Pugelj. 219 strani. Cena .8« Soiiek povesti našega dolenjskega pisatelja, ki se je razmeroma mlad poslovil s tega sveta. Če kdo pozna Dolenjce in njihovo dušo, jih j»oziia Pugelj. Njegove spise čita vsak z največjim ulitkom. ČRTICE 12 ŽIVLJENJA NA KMETIH, spisal Andrejilkov Jože. 92 strani. Cena ................ .35 P«*l psevdonimom "Andrejčkov Jože" se je skrivat plodovit slovenski pisatelj, ki je znal spreMio opisati življenje, ki ga je doživljal Ob čita n ju njegovih i»ovesti se vsak nehote spoirui na staro domovino DALMATINSKE POVESTI, spisal Igo Kač. 94 strani. Cena ....................................................... .35 Te so | »o vesti, vzete iz življenja naših Dal-matinccv: kako so vesele In žaloste. kako ribarijo, ljubijo in snubijo. Resničen čar našega Juga veje iz njih. DEKLE ELIZA, spisal Edmond de Coneourt. 112 strnni. Cena .......................................................40 CoiK-ourtova dela so polna fines in zanimivosti. zlasti v risanju značajev, či jih nekateri so mojstrsko podani in imu človek med branjem vtis. da fiosaroezne osebe- sedijo kraj njega in kramljajo ž njim. HON K1HOT spisal Miguel Cervantes. 158 str. Cena .75 To Je klasično delo slavnega španskega pisatelja. To je satira na viteštvo, ki je še vedno hotelo ohraniti svoj |n>uom in veličino, |>a se ni zavedalo. da že umira. "Don Klliot** spada meti mojstrovine svetovne literature. DVE SLIKI, spisal Ksaver Meško. 103 strani. Cena .60 Dve čtrici enega naših najboljših pisateljev vsebuje ta knjiga. "Njiva" ln "Starka". Otie sta mojstersko završcnl. kot jih more završiti edinoie nas nežno-euteči Meško. FILOZOVSKA ZGODBA, spisal Alojzij Jirasek. 182 strani. Cena ___________________________________________ .60 Kdor ne iMizna dijaškega življenja, naj prečita ta roman. Ob čitanju se mu l»o odprl povsem nov svet, poln netdutenih dogodkov. GLAD. Spisal Knut Hansun. 240 strani. Cena .90 Roman znanega nordijskega pisatelja je svojevrstno velezanimiv in odkriva čisto nove strani človeškega življenja. GOMPAČI IN KOM CRM A KI Spisal Julij Zeyer. 154 strani. Cena.......45 Pestre *like sanjavega življenja tiste sanja« ve. bujne dežele, ki smo jo do nedavna poznali komaj po imenu. To je iiescm ljubezni in zvestobe. GOSPODARICA SVETA, (Kari Figdon) ...... £0 GOZDOVNIK, spisal Kari May. Dm zvezka. 208 la 136 strani. Cena ............................. .75 Spisi Karla Maya so znani našim starejšim či t h tel jem. Marsikdo se spominja njegovih romanov "V pad i Ka bo vi senci", 4*V£netovw, * Žut" itd. Dejanje "C.ozdovnlka" se vrgl na nekoč divjem ameriškem Zaiiadu. GRELNIK LENART, spisal Ivan Cankar. 114 st. Cena .70 GUSAR V OBLAKIH, spini Donald Key hoe. — 120 strani. Cena ______________.._________________________ .80 To je letalski roman, poln dejanja ln najbolj neverjetnih doživljajev. Čitatelj doživlja začno s pisateljem oziroma glavnim Junakom •koro neverjetne pustolovščine, ki se vrSe v v zračnih višavah. HAD21 MUKAT, spisal L. N. Tolstoj. Roman. 79 strani. Cena __________________________________________ .40 To znano delo slavnega ruskega pisatelja je prevedel v slovenščino Vladimir Levstik. — Sleherni rojak naj bi čital roman tega velikega ruskega misleca. Marija 134 HELENA, strani. V tem romanu prikazuje Kmetova pretresljivo življenje učiteljice na deželi^-duSevno o-samijene žene v obliki, ki človeku seže globoko v duSo in mu ostane nelsbr^o v spominu. HUDO BREZNO In droge povesti, Erjavec. 79 Nai taboren pripovednik ln poznavateij narave nudi atatelju lepoto naftlh kratev in is Življenja nalib ljudi. .40 .33 IDIOT. Spisal F. M. Dostojevski. ŠTIRI KNJIGE. Cena ..................3.35 Krasen foman enega najboljših ruskih pisateljev. Roman vsebuje nad tisoč strani. IGRAIJ2C, spisal F. M. Dostojevski. 265 strani. Cena .75 Slavni ruski pisatelj je v tej povesti klasično opisal igralsko strast. Igralec izgublja in dobiva, poskuSa na vse mogoče načine, spletka ri, doživlja in pozablja, toda strast do igranja ga nikdar ne mine. IZBKANI SPISI dr. Janeza Mencingerja, trda vez, 100 strani. Cena .......—.........................1.50 Janes Menciger se po pravici imenuje začetnika našega modernega leposlovja. On je prvi krenil s poti, ki sta jo hodila Jurčič 1 in Kersnik ter ubral moderno smer. V bnjigi so tri zanimive črtice. IZLET GOSPODA BROUČKA V XV. STOLETJE, spisal Čeeh Svatopluk. 246 strani. Cena 1.20 V navedenemu delu spremljamo dobrodušnega Pražana gospoda Broučka v dobo stražo e-ga in slavnega husltskega voditelja Jana Žižke. Ta zgodovinski roman je zanimiv od konca do kraja. J AG NJE, 110 strani. Cena broš. .40 Vez..... .4$ trdo rezano ..................................................... ^35 V knjigi je poleg naslovne šc povest "Starček z gore". Obe sta posebno zanimivi, kajti spisal ju je znani mladinski pisatelj Krištof JŠmid. JERNAČ ZMAGOVAČ, spisal H. Sienkiewicz, 123 strani. Cena _____________________________________________ .50 Knjiga vsebuje i>oleg naslovne povesti znanega poljskega pisatelja tudi povest "Med plazovi". Obe sta zanimivi in vredni, da jih človek čita. JU AN MISERU, spisal H. L. Goloma, 168 str. Cena .60 Ta pretresljiva povest je vzeta iz dobe španske revolucije. Sočutno zasledujemo usodo po-nedolžnem obsojenega Juana Mlserije. V o-sebl brezvestnega I,oi»ezinka pa vidimo, kam privede elovekc življenje brez višjih vzorov. JURČIČEVI ZBRANI SPISI oslovenll I.. J. za Ljudsko knjižico, obsega 378 strani, in je jako zanimivo pisana povest Cena .......................................73 ZLOČIN V ORCIVALU, spisal E. Gaboriau. 246 strani. Cena ................................................... L— "Zločin v Orclvaln" je zelo zanimiv detek-ski roiaan, ki nam predočuje, kam lahko zabrede lahkomiseln človek, ki ninm skrbi za vsakdanji kruh. — Seznajte se z francoskim detektivom Coqne-om. ZAPISKI IZ MRTVEGA DOMA. Spisal Dostojev- jevski. 1. DEL 'J60 strani. 11. DEL 212 str. 2.— Veliki Dostojevski je podal v tem svetov-noznanem romanu sliko življenja ruskih jetnikov takozvauili fcatorgah. utrjen'*! .V-'ni-ških taborili v Sibiriji. ZLATA VAS, spisal Fr. Maiovašič. 136 strartft. Cena .00 Poučna in kratkočasila povest iz kmetskega življenja. ZLOČIN IN KAZEN, spisal F. M. Dostojevski. DVA ZVKZKA. Skupaj strani. Ona ..1.25 Najslavnejše delo slavnega ruskega misleca. Nihče ni tako opijal duševnost i zh-eim-a kot ga je opisal v tem romanu Dostojevski. ZGODBE NAPOLEONOVEGA HUZARJA, spisal Conan Doyle. 382 strani. Trda vez. Cena.....KM Broširana.............**»<• Čitatelj se mora do solz nasmejati, ko čita poglavja: Kako je izrabil Napoleonov lnizar uho: Kako je zavzel Sarngosso; Kako je 11-bil "lira t a'"; Kako ga je hudič skušal, itd. ZBRANI SPISI, 368 strani. <11. zvezek). Cena 2J»0 V tem zvezku so zbrani spisi našega prv»»-vrstnega pisatelja Maslja-Podliiubarskega, ki je pogledal v široki svet ter deloval za združenje ne samo Jugoslovanov, pač i>a Slovanov v splošnem. ZGODBE ZDRAVNIKA MUZNIKA. spisal Ivan Pregelj. 98 strani. Cena ................................. "0 Pregelj je eden najboljših slovenskih pisateljev. Ta zgodovinska jtovest prav nič ne zaostaja za njegovimi drugimi deli. Pregelj je globok, navzlic temu pa lahko rasmmljiv tudi preprostemu čitatclju. ZA KRUHOM, spisal H. Sienkienirz. 122 strani. Cena .56 Pretresljiva povest o revni družini, ki se je konci prejšnjega stoletja izselila v Ameriko. Ime slavnega poljskega pisatelja nam jamči, da bo delo vsakdo z užitkom eital. ZMAJ IZ BOSNE, spisal J os. Ev. Tomič. 229 stnud. Cena ....................................................75 Roman iz krvave bosenske zgodovine. Hoji s Turki; skoro neverjetne dogodivščine; temeljit opis najbolj kravave dobe Eosuncev. ZMOTE IN KONEC GOSPODIČNE PAVLE. — 202 strani. Cena ............................................... .50 Vsekoz zanimiva povest Iz našega cJoven-skega življenja. ZNAMENJE ŠTIRIH, spisal Conan Doyle. 141 stranL Cena ....................................................... Najboljše delo nstvaritelja modernega detektivskega romana, v katerem Sherlock Holmes glavno vlogo. Povesti... Naročilom je priložiti denar, bodisi v 'gotovini, Money Order ali poštne znamke po l al: 2 centa. Če pošljete gotovino, reko-mandirajte pismo. KNJIGE POŠILJAMO POŠTNINE PROSTO Naslovite na: — SL0VENIC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET * NEW YORK, N. Y. u OLA 9 NARODA" New York, Thursday, February 27; 1936 THE LARGEST SLOVENE DAILY IN U.B.7L H AW K K ZETTKNSTROEM: ADA V nedeljo je prid igo val v ceikvi sam gospo«! prost in poslušat ga jo prišlo mnogo vernega ljudstva. Bil je vroč dan in eno okno na koru jo bilo odprto. ljudje so sedeli tiho in pobožno ter poslušali resne besede starega dušnega pastirja, polne skrbi in strahu pred težkimi časi. Kar se je pojavila Ada. Tiho pozohlje malo solate ali košček I je priletela od nekod in sedla Ada je Iojmi papiga, ki prebiva v lopi kletki v vili v nekom letovišču blizu morja. Poletje je in otok je poln letoviščarjev. I vrstni ca Ade, gospa Blomo-va, je od]H»tovala za nekaj dni v mesto in prosila je sosedo, Lunriovo, naj pazi na Ado. A< la sedi na svoji pol i čin i in opazuje, kaj so godi v sobi lepo vile in kaj zunaj. Tu in tam PRIMORSKE NOVICE V Vzhodni Afriki je, kakor poročajo italijanski listi, padlo nadaljnih 7 fašistov iz goriške in pulske pokrajine, in sicer neki Ricci, Ceccotti, ki prav za prav nista Goričana, nego doma iz Terana odnosno iz Purlanije in sta bivala ter delovala na Goriškem le kot fašista, dalje neki Ervino iz Gorice in Alojzij Gattei (Gat-nik?) iz Novakov pri Cerknem, prepečenca, ki ga namoči poprej v vodo, da se omehča. Njeno okrogle oči zro radovedno in tu psi tam odpre kljun da izgovori edino besedo, ki jo zna: — Ada! Ada! Ado pozna ves otok. Deklico silijo k njeni kletki in veseli jih, če so zakadi proti njim ali na pločevino odprtega okna. Vsi so se ozrli na njo in naenkrat, kakor bi potegnil za vrvico, so vsi vstali in na ves glas zakričali: — Ada! Ada! Stari prošt, ki jo stal obrnjen s hrbtom k Adi, ni ničesar razumel. < 'udno vedenje vernikov ga je tako presenetilo, da i^ če pokaže svojo največjo umet-Jpadel na kolona in začel moli- možu v čolnu kaj pripetilo. Pripluli so do njega in ga vprašali, kaj je toda odgovora niso dobili. Revizor je pa klical j neki Comisso iz Grižnjana. Chimed ribami in tm AL — Ada! Ada! Ladjica se znova obrne in odpluje od otoka v mirnejše kraje. V nedeljo zvečer se vrne gospa Blomova, lastnica Ade. Splošno je znano, da ^o vrne in nikogar torej no manjka pri pristaniškem mostičku. vsak bi rad videl, kaj so bo zgodilo. Zgodilo so pa nič. Gospa gre mirno na suho, v roki pa drži kovčeg. Ko jo pa korakala v hribček k svoji vili, so je vendarle nekaj zgodilo. Priletela je Ada in ker je takoj spoznala svojo gospodarico ji je mirno nost: sedeč na najvišji paličici vrže propečenoo v vodo. Ada je takoj opazila, da jo je gospodinja zapustila. Kriči kliče in vrešči vse dopoldne. Ker je okno odprto, so sliši njen sedla na glavo, in tam j" ostala, ti za nesrečneže, ki so že po- Gospa Blomova so smehlja in tapljajo. ( dvignjeno glave, z Ado kot raz- Ada je pa zopet odletela. < košnim okraskom klobuka gre Nekoara dne so jo opazili na svojo pot. Titoviščarji gredo veji visoke smreke. Ljudje so v dolgi procesiji za njo. so zbrali pod smreko, klicali so Revizor se li na verandi svo- "Ada! Ada!" daleč po polju, j jo in vabili, Ada se pa ni od-, je vile. Vidi gospo Blomovo. Okno je odprto . . . Ada stoji jzvala. Sedela je mirno in se kako prihaja z Ado na glavi. V v drobnem pesku na tleh kletko: gugala na veji. in s kljunom odpira njena vratca. Dela tiho in mimo in končno doseže uspeli. Vratca so odprta in Ada odhaja iz kletke. Za hip obsodi tiho na mizi. potem pa ra?iprostre krila in odleti skozi okno. Zrak je čist, 1 Ada ujeti? noho je sinjo. Ada čuti, kako ji bije srce v veliki sreči svobod«', leti vedno više, dokler no doseže vrha drevesa na kraju gozda. j srcu mu dozori drzen sklep. Prišel je mlad. gibčen inže-i Vstane, odide v vilo. stopi k njer. Izmeril je razdaljo mod svoji ženi in pravi odločno: Ado in zemljo ter zače? pleza- . , . . . , v.» , ,. I — Storim to! Storim to! N«e ti. A akrobatsko ^retnostioj , ...... L I na svetu me ne zaurzi, da bi tega ne storil! Tam so ustavi in zakriči vsa srečna: — Ada! Ada! Gospa Lundova pripoveduje, kako s<» jo vso zgrniilo. — So sanjalo se mi ni, da moram paziti na to mrlio — kaj brigajo človeka tuji ljudje in živali — človek ima dovolj svojih skrbi — odšla sem za hip iz hiše in ko som se vrnila, jo ni bilo več — ona je tako nevazn-lia na njo — zdaj sama ne vein, kaj početi. Vprašala som že ptičarja — pa baš zdaj nima v zalogi nobeno take zverino — ona pa hoče imeti l»aš to. Pravi prijatelji ptic so no dajo varati — po glasu poznajo, če jim zamenjate ptiča — obljubila sem petdeset kron tistemu, ki papigo ujame in prinese živo nazaj. Naslednjo dni se je govorilo samo o A«li. Klicali so jo po gozdu. r>o travnikih in na morju. In povsod so je govorilo o nji. Vest o nji se jo razširila tudi na sosedne otoke. Na telefonski centrali so so informirali o nji v sosodenom kraju. — Kaj jo z Ado? Ste ka j slikali o nji * Jo je danes kdo videl? rohia iz Pnle in Babudri (Ba-buder) iz Poroča. Kakor smo že omenili v nekem prejšnjem poročilu, jo doslej padlo tudi več slovenskih vojakov. Umrlo jo končno na oritrejskih tleh tudi nekaj delavcev, mod njimi 37 letni Franc Podgornik iz TVpo-vana, ki se je udinjal nekomu gradbenemu podjetju že več mesecev prod pri čet kom abe-sinsko vojne. Kakor poročajo je podlegel pljučnici. Spomenik padlemu fašistu v Idriji V nedeljo 2. t. m. so v Idriji odkrili spomenik Srečku Ras-petu, Slovencu po rodu, toda fašistu, ki je že nekaj let deloval v idrijskih fašističnih organizacijah. Padel jo 3. jan. v boju proti Abesincom ob hudourniku Ga god i Zubahiju v Kritreji, kakor pravijo listi v ovojih poročilih. Pri odkritju spomenika so sodelovale vse fašistične organizacije in ustanove na Goriškem po svojih zastopnikih pa tudi predstavniki s profektom dr. Clampa-nijem in pokrajinskim tajni- Pota Ljubezni Roman Revizor potegne s posteljo .K' tleh. Medtem pa je ljudstvo na Goriškem dejansko izgubilo že več svojih zvestih sjnov, le da rjuho in plane iz hiše. Gospa jj jju, n]so postavili no kamna Blomova se mu bliža. Plazi se n;v o-rol,, kaj šele spomenika v proti nji, vrže ji rjuho čez gla-' njili rojstnem kraju, čeprav je vo, podre jo na tla in zakliče }>i]a morda njih žrtev in njiho-zmagoslavno: vo samozatajevanje mnogo jo plezal z vejo na vejo in k on« no jo je dosegel. Ali se bo dala Doktorje stavil z —Toda Adolf, nikdar ne sto-n »vi zor jem 10 kron, a gospa ri tega! — pravi gospa rovi-Lnndova jo dobila živčni na- zorjeva, na da bi ve«lela, kaj pa«l tu ko, da so jo morali od- hoče mož storiti. Sluti samo, peljati v bolnico. j da se bo zgodilo nekaj straš- ili žen jer je bil že pri veji, na nega. kateri j«' sedela Ada. Previd-no j«' iztegnil roko in prijel Ado. Množici pod smreko se je odvalil kamen od srca. Adina pustolovščina je bila končana. Bila jo ujeta. Inže- njer jo plezal doli in držal A«lo( v. . . . . v naprsnem žepu suknjiča. Ne- — Tmam jo! Tinam jo! Jaz j^«*-tako-kam sumljivo hladno -se je .z- som tisti, ki jo j«- ujel! ( K.Srabinjerji iz ogibal ovacijam navduW- i (iosjm Hlomova prijavili sodišču jngoslovon-i v splošni zmešnjavi se Adi 1»o-i^('ga državljana 42 letnega I. sreči osvoboditi so in odleteti. Bajen, ki biva v bližnjem Selu. Leti naravnost navzgor, coz ker oblastem m prijavil starega . strehe in k«, zagleda vilo, kjer ornž-ia ,n streliva, ki jo zbiral na T>°;-1,kal- w , . 'je njena kletka, poleti k nji, j doberdobskem odseku nekdanje Revizor sedi v eolnu m lov, zlot; okno in zl(m na1.-« je že izrekla svojo sodbo: velika je grda, brez čelu, ki sta imela pri vsej core-j elegance — mala je neumna in jezikava. moniji tudi glavno besedo. j opremita svojo sestrično v njem «lvc je še v predsobi hitro množice. Krenil je naravnost domov in vrgel Ado v peč. i To. kar je bil inženjor n»ol. j«' bila ponarejena Ada. Nekdo. ki ni hotel biti znan, jo jo bil izrezljal iz lesa in krasno J.^iOpatjega sela mar vpraša, kje je pristamsce.. ! Poropat, Franjo Lokar i Revizor mu oriiazno pove,j Potem pa opazi « a jo pustila t()I1 Krlžmanič, v Gorici ] ladjica pluje dalje - in kar, vrata kletke odprta m ker je ^ Ro5uta Josipina naenkrat se pojavi Ada. Loti vestna ptica, jih s kljunom za- ,- H p nad revizorjevo glavo, moz pusti oba trnka, flvigno roko in zakliče: — Ada! Ada! Ladjica so obrne. Ljjdje na krovu mislijo namreč da so je ZA KRATEK ČAS IN ZABAVO NASLEDNJE KNJIGE TOPLO PRIPOROČAMO LJUBITELJEM ZDRAVEGA HUMORJA I DOMAČE ŽIVALI. 72 strani. Cen« .......... .30 (iOIIČKVSKI KATEKIZEM. 61 strnnl. Cena J!5 HUMORESKE IN GROTESKE. ISO strani. Cena .80 Trda vez. Cena 1.— 13 KRATKOČASNKH ZGODBIC. 72 str. Cena .35 PO STRANI KLOBUK. 150 strani. Cena ---- .50 POL UTRA VIPAVCA, »pisal Feigel, 13(i str. .C0 PREDTRŽANI. PREŠERN IN DRUGI SVETNIKI V GRAMOFONU. 118 straut. Ceua .. .25 SANJSKA KNJIGA ...........................G0 SANJSKA KNJIGA .......................... M SI jO VENSKI &ALJIVEC. i»0 strani. Cena.......40 SPAKE IN SATIRE. 150 strani. Cena ........ JK> TIK ZA FRONTO. 150 strani. Cena .......... .70 TOK RAJ IN ONKRAJ SOTLE. 67 strani. Cena .30 TREN17TEK ODDIHA strani. Cena ........................ .50 VELIKA ARABSKA SANJSKA KNJIGA ......1.50 VESELE POVESTI. 79 strani. Cena .......... .35 ŽENINI NAŠE KOPRNELE. 111 strank Cena .45 TE KNJIGE LAHKO NAROČITE PRI: m KNJIGARNA "GLAS NARODA' NEW YORK. N. L i)e- so- bici. Zadovoljiti se pač moraš > tem, kar imamo; pri nas je vse pri prosto, toda storili smo. kar smo mogli. Agata ti je odstopila svojo delavnico in spalnico. Na svidenje ob eni pri obedu." Baerovi hčerki sta -topa!i v zadregi poleg "Vere. Agata je rekla: "Želim, da bi ti bilo všeč v mojih sobicah, rada sem ju prepustila tebi, ki .c-i papanova edina nečakinja." " Ilvala, draga sestri on a, gotovo m gaj ali. "Vstopi, prosim! Nočeva te sedaj motiti in prideva pred obedom pote. Vrata so >e zaprla in deklici sta odšli. "Tuj," je izpregovorila Beata, "ali si že videla kdaj kaj takega?" "Ne," je odgovorila sestra kratko. V sprednji sobici je sedela gospa svetnikova vsa zlomljena, njen mož pa je stal polog nje ter jo pogovarjal: "Pomiri se vendar. Ana!" "Saj se niti na cesto ne upam s to izzivajočo damo. Oh, George, kdo bi bil slutil kaj takega!" Ivana, vsa zardela, si opasala bel predpasnik. "Naprej! Umaknite t«> mizo izpic«! okna, napoti mi je." "To je šivalna mizica. (lospa svetnica je me nila, da l>oste, go-podična —" Sr«lit pogled jej je ustavil govorim. 44Kako si drznete migovarjati m«*iie!" Dekle bi se bilo najraje pogreisnil«* v zemljo. "Prosim oproščenja," je jecljala, 4tak«> sem se napačno izrazila; tudi v hiši je tak običaj, pravimo, 'gospodična Agata* in 4gospodično Beata*. Prosim, kako naj ogovarjam «lamo^,, "Imenujte me 4milostiva gospodična* in govorite z menoj vedno Ie v tretji o-«*bi!" Ivana je globoko zasopla. 4'Milostiva gospodična ukazuje, da odstranim to mizo — toda to jo Šivalna mizica." "Si-valna mizica! Ne potrebujem je, ker si nikoli ničesar sama no zašijoni. Vzela je iz denarnice zlatnik in izročivši ga hišni, je dejala z vso ljubeznivo nepristopnostjo visoke dame: "To opravite vi zame — kaj ne!" Ivana so je poklonila, a obraz >e iei je zjasnil. "Vedno, milostiva gospodiona." "Kako morem vzdržati tukaj.' — Niti osem e.ni ne prenesem tega... No, saj bomo videli — sicer pa grem lahko v Xizz«> in spomladi v Luzon, — kdo bi vedel, kako se pride! Sedaj moram najprej izložiti iz kovčega svoje toaletih' stvari; ker sem že tukaj, moram vendar v.-aj jioizkusiti." Urno je švigala semintja. Kmalu je bila preobložena miza v spalnici z dragocenimi predmeti iz srebra, slonove kosti in želvine. V kii-stalno raso je nalila svojega najljubšega parfuma in ga z brizgalnikom razpršila po postelji in otomani. v omaro in predalnike ter ponovila isto tudi v -ose« 1 nji sobi. Tako sta bila oba prostora prenasičona z dražeč o vonjavo. "Kb dobro, sedaj vsaj lahko diham — n« ko-llko počitka mi bo dobro del«». Moja k«»žuhovi-nasta odeja je kar na vrhu v k«»včgu — tako, sedaj p:i na otomano — <», utrujena sem!"... Malo pred eno je potrkalo na vrata, in vstopili sta sestrični. "Moj Bog, kako diši tukaj!" je vzkliknila Beata. "Prišle sva pogledat, kaj delaš. Ali si se nekoliko odpočila, ljuba Vera.'" je vprašala Aga-i bosta u- 1:1 z i»i™<> prijaznostjo. "Takoj pridemo obe -do vat." "Samo trenotek še, prosim." Vera je sto[»iH k toaletni mizi t«-r se poslužila iz navade štu-palnika za pmler. Beata jo radovedno pristopila. "Ti se jni-draš? To se mi zdi jako lopo. T odi jaz se bom. kadar bom omožena, sedaj se pa ši* ne smem. Ti omoč osebnemu vlaku, ki je obtičal blizu mesta Jack-son, Wis., v snegu. Toplomer je kazal dvajset stopinj pod ničlo. ni obleki sredi nepoznane sobe, motreča z lor-1 ujeto njeno "opravo. *1 Moj Bog, kakšna oprema! Soba je bila svetla in udobna zofa z dvema naslanjačema — vse ^prevlečeno s svetlim krc-tonom — primerne zavese na oknih — lepa pisalna miza, jako ugodno pcnstavljena, Agatin najljubši predmet. Polica s knjigami — ob o-knu udoben stol poleg šivalne mizice. Preko zo-fe je bila razstrta lepa preproga — miza pokrita z okusnim prtom. Za nemške pojme je bil to prav ličen prostor, toda za otroka iz ruskega najbujnejšega razko-| ja peterburškega, za razvajeno rejenko kne-g nje Libanove je bila to samo čedna poselska so uca. "Tn ta trdi zrak tukaj! No, moj parfum mi { že pomore* In kakšen je kabinet ?'' "Oh, ta je pa še manjši! Ali vsaj otomana stoji tukaj. In postelja? Platnena oprava, dišeča po zraku in milu — fi done! O, da nisem vzela seboj svilnatega posteljnega perila! Pa ta smešna majhna toaletna mizica! Kam naj spravim vse svoje stvari? Tudi prave svetlobe ni tukaj. Kako se sploh more človek tukaj naprav-ljati? Teči treba najmanje desetkrat v stano-vahiico k oknu; — miza odondod mora vsekakor proč!" Pozvonila jes ker ni bilo hipoma nikogar, do-eim je bila v Peterburgu navajena na celo tro-po služabnikov, je pozvonila iznova. Ironično jo dvignila lornjeto k očem. V Agatinih očeh se je zabliskalo. "No, da, ako imaš tako pretirane navade, bi no bila smela priti som, v našo hišo, kjer to ni običaj." Vera se je nekoliko okronila. "Oh, kadar -si huda, tedaj šolo vidim, da i-maš lepe oči, Agata!" Hipoma je bila sestrična iznenadena in razor ožena. (Dalje prihodnjič.) Ljubiteljem leposlovja Cenik knjig vsebuje mnogo lepih romanov slovenskih in tujih pisateljev. Preglejte cenik in v njem boste našli knjigo, ki vas bo zanimala. Cene so zelo zmerne. Knjigarna "Glas Naroda" • lil V A HODI* New York, Thursday, February 27, 1 §36 TWK LARGEST SWVTtMt iTAlLT TS V. 9. 51. PRODANE DUSE 43 ZA ROMAN IZ ŽIVLJENJA GLAS NARODA" PRIREDIL: I. H. Gospa Worth stvarno razpravlja o tem z ravnatelji in Vendelu je bila pouuidena velika vsota, poleg tega pa bo še hnel odstotni delež pri strojih. Po kratkih pogajanjih in posvetovanjih je bila pogodba podpisana. Vendel je bil zelo srečen, kajti sedaj si je mogel /postaviti dom, v katerega bi -mogel pripeljati Kozo. Seveda za nečakinjo lastnice Argro tovani bi bil ta tlom še vedno skromen in se vpraša, ako bi Rozo postavil pred odločitev, ako bi hotela sijaj in lepo življenje v hiši svoje tete zamenjati s skromnim življenjem v njegovem domu. Sicer je upal, da bo poleg svoje plače v bodoče imel še precejšnje drugo dohdoke, in da bi mogel v takem položaju pred nekaj meseci biti pred Kozo kot Krez. Toda v tem času so se njene razmere popolnoma pre-•drugačile. In (posebni dohotfki bi pričeli šele prihajati, ko bi bilo že nekaj strojev izdelanih. 'Takoj na prve stroje, ki so bili razposlani, so prišla velika naročila. Ven del si pravi, da se bodo njegove razmere od leta do leta izboljševale — toda — težko je bilo zanj ]>ogosto videti Rorzo, pri tem pa zvesto ž njo odlagati na leta. Četudi Koze ni mogel vsak dan videti v hiši njene tete, sta se vendar mnogokrat srečala. Po dnevnem delu in ob nedeljah sta igrala tenis, srta se vozila s čolnom, pa tudi sta frctwala v tovarni. In vedno so žarele njune oči v sreči, pa tudi v hrepenenju. Josipina Worth je dobro opazila, da bi Vendel rajši danes kot jutri vprašal za Kozino roko, toda kazala se je, kot da je pozabila na vse, kar j»* vedela o ljubezni med obema. Onega dne, ko je Vendel sklenil pogodbo s tovarno, je gospa Worth za prihodnji dan, ki je bila needlja, nova bila Vetidela na kosilo. V tovarni je bilo Hplošim znano, da j«* bil dr. Vendel sko-lo vsako nedeljo povabljen v vilo gospe Worth. Pa nikdo mu tega ni zavidal. Vendel se je znal prikupiti pri vseh svojih tovariših, navzlic temu, ali morebiti zaradi tega, da se za to ni trudil. Vsakdo je ve * * " * o njegovi duhoviti iznajdbi se je naglo njširila. 60,000 ZIMSKIH OBISKOVALCEV SHIPPING NEWS Net la uho je priletelo v Baxter okraj severno od New Vorka nad šestdeset tisoč rac. Dospele so s severnih krajev, kjer -o vse refce zamrznile. Ostale bodo «lo meseca aprila^ nakar bodo odletele v južne kraje. Na parnikih, ki so debelo tiskani, se vrše v domovino izleti pod vodstvom izkušenega spremljevalca. 5». februarja: Cunle di Savoia v Geu a 4. m aren : Berengaria v Cherbourg Bremen v liri-uici! t. marca : Clianiplaiu v Ilavre ANGLEŠKI STRAH PRED NEMCI med Nemci in Rusi tako oslabil ene kakor druge, če bi Velika \ Britanija kar avtomatično pri-r, i -4 i ii!-- r„- , , , ' dobila na moči in veljavi, ko bi Znani govor britanskega pre- ku dela luzne 1 no ske. Tako - . , , , -, , , , , - ,, . , . . < masna njena tekmeca slabila miera preti ostavko zunanjega ln v K, v ropi nastala važna iz- / , ,• • ■ 4 u • i« . - • ».. drag drugega zaradi golih sve- iiumstra iioareja, v katerem se prememba v ravnoteziu. At- 4 -, • u i i..j„ ii- i 4 i • , • tovno-nazornih razlik ni pogle- je Baldwin skliceval na to, da riski spopad ima tedai eisto , , - , - * - * , , ... . i dov na družabni ustroi. Na ta so 111U v sedanjem položaju us- drug pomen 111 |<* treba angles-1 -- , - - . ,--! 4., - t • , i - - i - ■ naem bi Nemci temeljito p«»za- ta zapečatena, je izzval razne ki javnosti odstraniti to zaveso ,-,- , , . , .... T.-- — — — , ____* . . -» . bili na kolonne. Vsakdo je vedel, da je pomemlieii mož in vest .)° iwinorsko in v vilo. Obe dami sta ga že čakali in ga prisrčno pozdravili. zra<"no si'*> IHI Angležih. Dru-"Gospod doktor, slišala sc-:n že, da ste sinoči proti hišne-"p so zoP<1t mnenja, da je mu redu v inžinirski kazini ostali zelo pozno. Vaš uspeh so 11111,1 v mislili posre»1«i- pošteno obhajali. Upam pa, da ste se naspali. " * valno prizadevanje belgijskega '4Razpoloženje je bilo tako, da nikdo ni hotel iti prej spat. kralja v korist poravnave ita-T'»variš i so se pri tej majhni zabavi pokazali z na »boljše stra- ' lijansko-abesinskega spopada, ni. Sicer iu\ je bila dvojna slavnost." j Svetovni listi so se trudili, da "O. sai res — prav gotovo je bila namenjena posloviti »»»žnosti prinesejo javnost se o«! dr. Laarsena." j v temno zadevo, pa se jim ta "Da, jutri nastopi svoj dopust. Zelo se veseli na svojo napor nikakor ni posrečil v pol-pot v domovino." * i ni meri'. "Verjamem. Dober fant! Svojo postarno mater hoče! Najnovejšo verzijo pa je niše enkrat videti — in kot Na noben način ne bo več stanoval v hiši samcev: prosil me je. Ko po ni pro- , .. , lt j-,...-., .... nemška bodočnost ootj i»om«'ml>neira problema.« - l> i- .. ' , 1 , na morju. \ Berlinu namriM* \ lana pa ]«■ iz talnih virov < o- , 11-41 - • 1 4. . . J . . . . vedo, «la bi taka izjava odstra- bro poueiMia. k ie ie prav za -i . « 1-111 1 , mla nasprotstvo angleške vlade prav opasnost. i- , , • , n 11 111 vladajočih krogov proti Ku- 44 Naj bo že tako ali tako," | siji. Vendar bo al v londonskih listih , . . . , ..1 ' . 1 «... ..... .11 , ! kakrsm» in lulo od 1. l!»14. rz nrosil me io i Hoeraltn elan londonsko poslan-!^ stavila zahtevo |»o reviziji onih| >e Nemčija ne oborožil ie proti mirovmh določil, ki sr tičejo j boljševizmu. Poslanec Mabane kolonialne jM^sesti. Treba jej ki je to smer izrazil zelo določ- 25. aprila: vedeti, da je nemško grmenje no, že ni več tako osamljen v Coute svoji vrnitvi pri-1 zb«>rnice. William Mabane,! C tW-n wnr» ** kojejra informacija izza kulis vladne politike so s«* doslej št» hrepeiiečimi očmi pogleda vetlno izkazala zelo zanesli ji va da mu odločim peljal svojo bodočo ženo. Vendel globoko vzdih ne in Rozo. 44Da, prosil me je, da vas Še enkrat spomnim na nje-i in so zato to Pot vzbudil« govo prosnjo." j splošno pozornost. Mabane j«'; 44Nikdar ničesar ne pozabim. ?f>nem času našel prijazno stanovan h"rš, ki botlo a iskati v uetiiskivn 44Grenio k kosilu." [ oljoroževanju. Poslam-c Afa- Nemčiia si bo kratko mal«» sku- |MW.I»IIII»M. .mniniie ........ Dr. Laarsen bo ob dolo-1skorofla l*>P«>l»«»nia razpršil «»- - tem, da bi velesilo ž,- ije. Seila j še zidajo nekaj j »Ive verziji, ko j,- po- ] pristopilo k izpromembi r se vrne.** drobno popisal, da je vzrok |«">ti«'nili določb. Popolnoma Dopisnik ameriške agencije šala vzeti Uk kar zahteva, ka-1 "Tinted Press'* jxiroca iz Ri-kor je brez oklevanja o»lvrgla nia: i one obveze versaj obednico. Kot vedno, je bila zabava pri 44PrišeI jo čas da «'«»v»»rim»» zelo žrvahna. Gospa Worth se ra»la razgovarja z Rozo poginoma trezno iifcnlkrit«. •ndelom o trgovskih zadevah, za kar sta se tudi oba mla- Še nedavno je Winston Church- pf mizi zelo žrvahna. 111 Vi da človeka zelo zanimala. Dane brez pomenu je zatrjevati, da se Hitlerju n«' smejo dovoliti. . .. . . , », .... ,.;»..,1. 1. n «. - • 1 mobilski prolIK't v Italiji l»o- nikake koncesije. Hitler je pri-l . . , „ \ čila na M.HI) lir za liter, je avtomobilsko vozilo na ulici čedalje bolj r«'dka prikazen. I11 če bo Društvo narodov še poostrilo sankcije, ni dvoma, da l>o avto- erjepr.-, . „ - 1 „., m ( „ .i. '-polnoma izpodrezan. A avto- si*J na oblast ravno zato, ker te , ... . 1 , moltili se bodo smel 1 voziti sa- pa pravi stara g<»spa smeje: 11 z; izrednim pogumom razkril d«^jstva o nemškem obor»>ž»'-vanju. Številko ki jih je Win- nod doktor t " 1 K- ston Churchill te.laj navajal, so p»»d doktor, to,la se ne v,s Kak uspoh smo včeraj obhajali. O biIo visok da jt. lnar.ik; () n<1. sklenjeni iK^rodb, ji nisem se ničesar povedala; to sem hotela verjetno zmajeval z d dr.' Vendel takrat ne bi prišel v Argentino.** 44 Motite se, gospa Worth, pred pol leta sem bil že na potu tu — scm.*" Roza zardi iu v zatlrcgi gleda na svoj krožnik. 44Ali se v resnici že poznava pol leta, gospo«l doktor!** 44Da, gospica Rihar, pol leta in 3edem dni je natančno od tedaj, ko sem se na immiku z vami seznanil. Meni se dozdevajo že leta.** Gospa Worth naglo premeni pogovor. splošna sodba j»* bila, da je zajel svoje vznemirljive številke iz kraljestva bajk. Pravijo. «la je ta članek stal pisca z<-l<» drago. Njegove nameravano 1111«'-novanje za prvega lorda a«lmi-ralitete ni bilo izvršeno, ker bi bilo v Nemčiji zaradi njegovih odkritij vzbudilo nevoljo. Vendar pa je Churchill dob^l popolno zadoščenje, ko je londonska vlada iz avtentičnih virov prejela potnlilo, laiiec Mabane pisal t»» l»eso»h\ so se v l>erlinu ravno mudili člani angl<*Ško-neniške liire za kulturno in g«»spo»larsko zbližanje. \'o»lit«'lj angleških gostov lor»l Mount Temple je govoril Nemcem lep»' besede v »liilnt sporazuma in zbližanja. njegov govor pa doma ni \-zl»u-dil prijetnega «xlmeva. "Daily Henihl** se čutli lordu, »la j<* govoril o obeud<»vanju Angležev «1») moža t »'ga nastopa Nemcev proti boljševiški Rusiji. T.»n »l Mount*Temple ni v Berlinu pokazal nič drugega nego to, da se angleški konservativci š<> vodno igrajo s prijetno na»lo, da se bo nemški sunek dal o»l-vesti v rusko smer. Pri tem si seve»la mislijo, da bi spopad Nemčija, pravi Mabane, se ne oborožuje brez namena. N«»mci so odločen in metodičen narod, zato ima njihovo oboroževanje gotovo resen pomen in cilj. V Berlinu ne prihajajo z- zahtevami, dokler niso pripravljeni, da jih tudi izvojujejo če drugače ne -gre. ' Vse kaže. da bi prehud fran-eosko-anfirleški pritisk na Tta-lijo prisilil Mussolini.ia k spo-' razumu z Nemčijo irletle Avstrije in morda celo glede nemške- "GLAS NARODA"1 pošiljamo v staro do movino. Kdor ga hoče naročiti za svoje Sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lista ne pošiljamo. mo uradniki, ki bodo imeli p<>-sebno dovoljenje. Luksuzni avtomobili boflo izginili iz prometa. Z»' z»laj so opaža na italijanskih ulicah intoresantna novost, t. j. kočij s konjsko vprego je če« 1 al je več. V Rimu s»' zop"t pojavljalo na cesti slikoviti k»>-oijaži s kljuseti. Izvoščki imajo dobro konjunkturo, kajti njihove prevozne cene so precej nižje, kakor takse avtomobilis-t«>v. Oblasti same izdajajo u-k repe ki jemljejo avtomobilskim vozačem veselje do njihovega zaslužka. Vsak šofer, k; vrne licenco za prevažanj«' 7 avtomobilom, dobi lahko za vsak avtomobil, ki ga je vzel \7 prometa, po tri »lovoljenja zr prevažanje s konji. Ta povra tek h konjskemu prometu je se veda dvignil ceno za konje, po katerih je zdaj veliko povpraševanje. Ker je italijanska vojska v Abesiniji vzela s seboj mnogo konj, pa vlada tu-I d i v pogletlu kon.jske vprege precejšnje pomanjkanje. Naj boljše konje si je namreč rezervirala armada. Natančne statistike o krčenju avtomobilskega prometa doslej še ni, vendar je jasno, da se je število obratujočih avtomobi lov v Ttaliji ml zat'etka abesinsko vojne «lo danes skrčilo za polovico. Tn na«laljnje sfervenje je neizogibno spričo sedanjih razmer in bližajočih se poostri-i 'i maja : Norma mile v I le vre Kiiro|«a y llreuien Vtili-jinia v Trst «>. ma ja : Washington v Ilavre 8. maja : Il»»reiiKaria v <*lierbobnr ft. maja : Itreuien v Itremen Paris v Havre Ilex v Cenam 13. maja: Normarxlie r Ilavre ]!*. maja : Kur<>|i:i v Itremen "JO. maja : Manhattan v Havre KLOVENIC PI BLISIIING COMPANY (Travel Bureau) 216 W. 18th SU New l'ork i \ Pišite nam za c«>ne voznih li-\ stov. r«*serva«-ijo kahin in i>o-jasnikt za i»otovanje. t 21. maja: Aquitauia v Cherbourg 'i',, maja : ('liamplain v Ilavre Conle di Savoia v lienoa '11. utaja: Normandle v Havre 28. maja : BERENGARIA v Cherbourg 21». maja : Ilex v Genoa Itremen v Bremen 3. juuija : Washington v Havre 5. junija: Queen Mary v Cherbourg Kttropa v Bremen junija: Paris v Havre Sat tirni a v Trst 11. junija: I le ile France v Ha\re Aijuitania v Cherbourg Ki. junija : Bremen v Bremen O »n te di Savoia v Genoa 17. junija: Nortuandie v Havre Rerengaria v Cherbourg Manhattan r Ilavre junija : Kuropa v Bremen Vuleauia v Trst Champlaiii v Havre 21. junija: (juei'ii Mary v Cherbourg 27. junijn: I-afayette v Havre Ri-x v «.enoa Aquitauia v Cherbourg 1. julija : Norma ntlie v Ilavre Washington v Ilavre 2. julija : Berengaria v Cherbourg 3 julija : Ile urK Washington v Havre HITRA DIREKTNA SLUŽBA PO MILI JUŽNI PROGI NA SLAVNIH LADJAH ITALIAN LINE Poskusite to privlačno jn.t, ki je ixreilno mirna in prijetna vse leto. I*a. t«ell poceni. Vpiašajte svojesa potioškci;;i nKt-iiUi in se nami prepričajte. lz»*orna kuhinja z obilico vina pri ji-ili. Potujte na. teh modernih ladjah, ki so m-d najhitrejšimi in najliolj modernimi n:» svetu. Hitre železnUUce zvez« narav-, nost iz .tien/jve in Trsta, z vaAo di>m