Poštnina v gotovčini plačana. Štev. 2. Cena edne številke na 2 strani 25 par, (1 K.) na 4 strani 50 par, (2 K.) 8. januara 1922. Leto IX. Glasilo Slovenske Krajine Prihaja vsako nedeljo. Cena na leta doma 10 din. ali 40 K. V Ameriko cena na leto 25 din. ali 100 K. Kam doma na eden naslov od deset falatov više hodi, dobijo ■ naročniki i kalendar brezplačno. „Vredništvo i opravništvo Novin je v Črensovcih, Prekmurje“. Vrednik Klekl Jožef, vp. plebanoš v Črensovcih. Namest. v uredništvi Berden Andrej kaplan v D. Lendavi. Rokopise i naročnino pošiljajte na uredništvo ali opravništvo Novin v Črensovce Prekmurje. Oglasi, (inserati) se tüdi tü sprejmajo. Cena ednoga kvadratnoga centimetra za ednok 50 par (2 K.) za večkrat popüst od 5% do 35%. Naša „Slovenska Krajina“ se ne sme deliti. Horvackim demokratom, ki ščejo Prekmurje deliti. Po 40. št „Prek. Glasnika“ horvacki demokratje do Beltinec ščejo spraviti pod Varaždin naše Krajine iz teh razlogov: I. da bi Madjarom zagvüšali kulturni i gospodarski napredek. Naj se prej malo število naših Madjarov zdrüži z onim na Horvackom. — Mi na to eta odgovorimo: Če je demokratom za to, da branijo i drüžijo naše Madjare, te morejo Soboto i Gornje Prekmurje tüdi k Varaždini prikapčiti, ár se tü tüdi najde nekaj Madjarov. I prikapčiti bi mogli te Madjare ne k Varaždini, gde jih je tak ne, nego k Vojvodini, gde jih je više 300 jezero. V parlamenti, gde bi se mogli brigati za madjarske pravice, so mučali demokratje, jedino naša stranka i v njej prvi n a š poslanec g, Klekl Jožef so povdarjali v parlamenti, da se Madjarom mora dati pri sodniji, pri srednjih šolah itd. jezikovna, kulturna sloboščina. Horvackim demokratom ne trebe Madjarov, ve jih zvün Čakovca tak nemajo v celoj Varaždinskoj županiji — nego trebe njim našo veleposestniško zemljo, ka bi proti našim ljüdem delili zemljo svojim liberalnim pedreparom, kak to dela na Horvackom, gde dobro horvacko ljüdstvo ječi pod jarmom dobrovoljcov iz Črne Gore, Bosne itd. Čtite „Narodno Politiko“, „Hrvata“ i drüge horvacke liste, pa se razjočete nad krivicami, štere delijo hrvacki liberalci. 2) Zato bi prej nas delili (Bistrice tüdi) i prikapčili k Varaždini, ka mi gospodarsko vsi tü sem težimo. —- Istina je pa to, ka če Bistričancom, Hotižancom, törjanskoj fari itd. poveš, ka se odtrga od Lotmerka pa se prikapči k Varaždini, zgrabi bot pa te kak norca nažene. Zdaj gda de most prek Möre skoro gotov, zdaj gda železnico lotmersko — sobočko že traserajo, gda delamo, ka bi Lendavo z Hodošom železničko zvezali i tak celo Prekmurje zdrüžili z vsemi slovenskimi kraji prek Möre, zdaj gučati od cepitve Prekmurja od Slovenije i prikapčitvi k Horvackoj, je zaistino hüdobnost. Mi bi razmeli té guč, da bi se etak glasio: Celo Prekmurje je bilo pod vogrskov upravov, bole de za njegovo prebivalstvo, če se zdrüži z Medjimurjom, kde je tüdi vogrska uprava bila. To bí razmeli. Ali če bi se to štelo zgoditi, bi mogli staviti svoje pogoje. Svojega slovenskoga jezika nikak ne bi püstili i v horvacko uradovanje bi že zato ne mogli privoliti, ar ljüdstvo horvackoga uradnoga jezika■ nikak ne razmi. Če od slovenskoga uradnoga jezika se tožijo, da ga zadostno ne zapopadnejo, kaj naj pravimo te od horvackoga, šteroga niti vučeni slovenski gospodje ne zastopijo. Zdaj gda so se naši županje že lepo prevčili slovensko uradovati, bi se páli horvacki včili? Pravijo na dale horvacki demokratje, ka mo mi samo nevolo meli z Madjari, naj je samo njim prepüstimo. A zakaj pa te ne zahtevajo celoga Prekmurja, ár so po celom Madjari raztepeni? Zakaj? Pa ešče en zrok povejo liberalci. Če prej oni do Beltinec Slovensko Krajino raztrgajo i je prikapčijo Varaždini, te odpravijo madjarsko irredento, to je te Madjari ne do delali za Madjarsko. Čüden, zaistino „demokratski“ razlog. Gda de več Madjarov vküp, te slabejši gratajo i do menje delali proti državi? Jeli? To vam je zrok. Slovence delijo, ka so nevarni državi, Madjare pa ravno iz toga razloga drüžijo. Naši domači liberalci, ki so prle z celoga grla kričali, ka se Prekmurje ne sme deliti, so si taki nagobčnik djali gor, kak so zvedli kak mislijo horvacki liberalci i so tiho postali. Celo pišejo v Glasniki, ka de dobra ta delitev ve je prej inda tüdi bilo razdeljeno na Vasmegye i Zalamegye i Prekmurje je samo tri leta star izraz. Mi na to odgovorimo, ka reči „Prekmurje“ smo ne mi delali, ar ta reč je teliko let stara, keliko let deli Müra nas od bratov Štajarcov, ár so nas tei vsikdar zvali za Prekmurce (Prekmurje). Obdrügim pa čeravno je naš kraj bio deljen na Vas i Zalamegye, je bio vsikdar eden pred vsakim Slovencom, bio je edna prek jezero let stara Slovenska Krajina, štera je mela vsikdar ednoisto gospodarsko politiko i jo ma ešče dnesdén. I ta gospodarska politika je ta, da se Prekmurje ne deli, nego od Lendave do Hodoša ide sküpno kak je dozdaj hodila sküpno pod vogrskov vladov tüdi z slovenskimi vesnicami prek Müre i spravlala svoje bogastvo po kratkoj poti skoz Radgone, Ljubljane v Trst. Edno bi pitali samo horvacke demokrate: ka bi pravili oni, če bi mi slovensko Medjimurje k Lotmerki prikapčili, štero zaistino gravitira v vsakom pogledi na Štajarsko i je od toga niti Müra ne loči. — Če so dosledni, naj to tüdi zahtevajo. — A oni tü mučijo, ne bi se radi slovenskim liberalcom zamerili. Štajarsko ljüdstvo bi zagnalo strašen krik proti toj nameri i razdrlo tabor demokratov pri nas, zato so tiho s tem. Naši slovenski demokratje so pa tak zagriženi sovražniki krščanskih pravic, ka naj se samo rešijo z Dolnjega Prekmurja, štero je vso v krščanskom tabori, da ga radi prepüstijo horvackim liberalcom, naj se samo znabijo toga strašnoga klerikalnoga tabora Ka je D. Prekmurje narodno zavedno, to pozabijo oni iz strankarske strásti. Horvatskim liberalcom pa pride prav to grdo izdajalstvo. Dobijo na desetjezero plügov loga i zemlje veleposestniške do rok, ka do vršili nad njov „državno nadzorstvo“. — Njim se ide samo za kšeft med lendavskimi i čakovec — zagrebečkimi trgovci. Ne samo Horvate, tüdi nas bi radi tei podojili. Uradna naznanila. Uradni dnevi se bodo vršili sledeče dni: A) v Gornjoj Lendavi: 5. januara, 9 februara, 2. marca, 6. aprila, 4. maja, 8. junija, 6. julija, 3. augusta, 7. septembra, 5. oktobra, 9. novembra, 7. decembra. B) v Križovcih: 19. januara, 23. februarja, 16. marca, 20. aprila, 18. maja, 22. junija, 20. julija, 17. augusta, 21. septembra, 19. oktobra, 23. novembra, 21. decembra. C) V Turnišči: 12. januara, 10. februara, 9. marca, 27. aprila, 11. maja, 1. junija, 13. julija, 24. augusta, 14. septembra, 12. oktobra, 16 novembra, 14 decembra Uradüvati se začne vseli ob 10 vüri predpoldne. V Gornjoj Lendavi in v Križovcih se vrši uradüvanje v prostorih orožniške postaje, v Türnišči pa v občinski hiši. (okr. glavarstvo v M. Soboti 22/XI, 921 štev. 1531/pr.) Proti razvüzdanosti mladine je višji šolski svet skleno, ka se mladini nesme dati opojna pijača do 18 leta i njim je kajenje tüdi ostro zabranjeno. — Mi pravimo na to, ka je ta odredba neizmerno smešna. Tisti višji šolski svet, šteri ne trpi katekizmuša v šoli, ka bi se deca po Jezušovoj példi včila dobre oponašati, tisti šolski svet, šteromi vonja tüdi cerkvena boža slüžba za mladino, gde bi se deca napunila z močjov božov proti razvüzdanosti, zaman dava odredbe. Gospodje, hodite v cerkev, pokažite ka ste krščeniki, ka spoznate Boga, pa vam ne de trbelo takših odredb vö davati. Če pa példe ne kažete, sto odredb vam nikaj ne bo pomagalo. Izvoz živine po železnici je prepovedan na Talijansko. ltalijani samo po morji püstijo našo živino v svoj orsag. Naša živina se zato mora skoz Horvackoga voziti po železnici do Bakra i tam sé spravi na ladje, hajove. † Slovenska Krajina je zgübila velikoga svojega sina. Vmrli so beltinski g. plebanoš Kühar Štefan l. 1922. jan. 1. Rojeni so l. 1887. aug. 20. v Gradišči. Za mešnika posvečen 1911. jun. 29. To leto kaplan na Tišini, za tistim pa nepretrgano v Beltincih kak kaplan i plebanoš. Živeli so 34 let, v mešništvi 10 let. Z roke dr. Rogača, spirituala so pokojni prišli v Gospodove gorice v naš kraj z tistim dühom, z šterim je napunjen bio i njuv voditel: goreti za Kristušovo diko, za zveličanje düš. Komaj pet let je té goreči dühovnik vodo düše z plahutečim dühovniškim srcem, že se je sklicala v njem bolezen, štera ga je zdaj v grob vrgla: poprijela se ga je jetika i tüdi srce oslabelo. Pred tremi leti se je nekoliko okrepo, ali od l. 1920. je začeo pomali vmirati i lasi skoro celo leto več ne mogo v cerkev i z sobe vö. V betégi se je večkrat spovedo, nazadnje k božiči i sprejeo Najsvetejše. Gda je še mogo, je poleg svojega ogromnoga dela rad pisao v naše časopise, posebno v Marijin list, kde je z spretnim perom opisao svoje i svojih tovarišov potüvanje v Tours na Francuško po ostanke našega velikoga rojaka, sv. Martina püšpeka. A dokončati lepoga spisa že ne mogo. Blagodüšen, prijazen, gostoljüben, do vsake sirote milostiven je bio pokojni i kak gledalo čisti narodnjak. Svojega slovenskoga pokolenja i čütenja ne je tajio, čeravno je zato mogo vnogo špotov i krivice pretrpeti. Zvonovje beltinske velike i lepe cerkvi so žalostinko popevali v késni večer novoga leta. Suze istinskoga sočütja so se zlejale na njeno vižo z očih beltinskih farnikov, vseh dühovnikov poznancov, oče, bratov i sestre pokojnoga po vnogih jezerih poznancov i častilcov. Pokopali smo ga 3. jan. Odnesli z nebrojnov vnožinov žalüjočih na pokopališče, štero hrani ostanke veči, i drügih naših zaslüžnih možov. Tü čaka vstanenje, štero si je 2 „NOVINE“ 8. januara 1922. zaslüžo. Z düše svojega gorečega i nevtrüdljivoga predgara i spovednika, düšice, ne spozabite se. Molimo za njuvo düšo. V miri počivaj dober naš sobrat. Pri sprevodi nazoči ne na stotine, nego na jezeri ljüdi. Zastopana je bila vsa oblast. Okrajno glavarstvo dr. Bratina, orožništvo major Sagadin, davčno oblast Prelog, sodnijo dr. Kouča, v imeni mesta Sobota dr. Puš, Dolnje Lendave dr. Čuš; beltinsko veleposestvo je zastopao dr. Mikuš, lendavsko pa Medin. Sprevod je vodo i tüdi slovesno čarno mešo slüžo za pokojnoga vikar i ešpereš, č. kanonik Štraus Florijan. Njim na pomoč so bili sobočki vikar g. Slepec Ivan, i sosedna dühovščina sküpno 20. Sprevoda so se tüdi vdeležili pokojnoga prijateo dr. Slavič M. vseučeliščni profesor, dr. Kolarš, pokojnoga zdravnik i vnogo drüge gospode. Domači mladinski i dečinski pevski zbor je genljivo i lepo popevao žalostinke pri hiši i na pokopališči pod spretnim vodstvom nadučitela g. Špragera. Sprevod je bio resen i do srca se geno vsaki, kda so v grob vrgli na pokojnoga telo korono, štero so pred desetimi leti nesli v tišinskoj cerkvi pred pokojnim kak novomešnika. Šteri list dava tebi dar? Nieden zvün Novin. Te leta dugo davajo za malo podporo M. List katoličancom i vsem brez razlike vereizpovedi tüdi kalendar Jezušovoga Srca. Letošnji kalendar so v Ljubljani pohvalili. Za kleti ešče lepšega i ešče vekšega damo. Pa vas to ne bi vleklo, da si naročite Novine i darüjete kakšo kronico za podporo, ka te preskrbljeni z M. Listom i še z kalendarom? Takši kalendar kak smo ga mi za letos dali naročnikom, sam košta indri 30 K. Probajte küpiti, pa te nam vervali. Glasi. Slovenska Krajina. ■ Krog. V našoj občini sta dva invalida prosila za trafiko. Mesto njiva jo je dobo stari trgovec z vsako vrstnim blagom. Nišče njemi zato nej navoščeni, a pitati se pa li more: zakaj je bila naštampana naredba v „Uradnom listi“ št. 47 iz l. 1921 čl. 11. (Naznanite to delo Invalidskomi odseki v Ljubljano Sv. Petra vojašnica. Vr.) Gornji Slaveči. V našem logi se najde edna graba, v štero povoden prinese vsigdar premog (štanjkul). Dobro bi bilo kopati v našem kraji, ka bi mi siromacje falej prišli do küriva. Korovci. V našoj maloj vesi se je živahno agitiralo za Novine. Nabrali samo 37 naročnikov. Düša širjenja je bio Geder Jožef i Kolmanko Alojz, 12 let star dečkec sin Franca. Mi veščarje smo se radi odzvali gorečemi povabili i si vsi količkaj mogoči naročili naš krščanski tisk. (Pozdravljeni Korovčarje posebno mali Lujzek, slüžite v nasledüvalni vzgled vsem drügim občinam. Bog Vas živi! Vr.). Adrijanci. Tri vrle dekle, Gabor Orša z dvema pajdašicama so 52 novih naročnikov spravile. Te dekle so pokazale, ka ne nosijo krščanstva samo na jeziki, nego tüdi v dejanji. Za vzgled naj so svoji mladini. Sodišinci. Naši občani so se vabili na naročitev Novin drage vole odvzvali. Tüdi evangeličanci so v lepom števili pristopili. Naročnikov imamo več. (Hvala širiteli za trüd, g. Püvar Jožefi župani. Vr.) Trnje. Velika žalost je zavladala v našoj občini i globoka tužnost je sela na vsako srce, gda so naša ljübljena vučiteljica Irma Takač po neutemeljenom predlogi sobočkoga okrajnoga šolskoga sveta od ljubljanskoga višjega šolskoga sveta bili premeščeni na Kapco. 24 let so učiteljüvali v črensovskoj fari, izmed teh 22 let vsikdar v Trnji. Večino naše vesi so navčili čteti, pisati i računati, predvsem pa pošteno živeti. Vsaka düša jih je ljübila, ar so vsakomi vse bili. Za dve leti bi šli v penzijo i zdaj na stare dni med šolskim letom, gda bi bili potrebni počinka, se moro seliti v komaj tri stopaje meréčo malo sobico na Kapco. Gda jim mi občinarje iz celoga srca velimo „Bog plati“ za vse trüde, štere so meli z nami i našov decov, obsodimo vse tiste, ki so vzroküvali njüvo premestitev, pred vsem sobočki okrajni šolski odbor, šteri je v Ljubljani dregao za to premestitev. Pali eden jasen dokaz, da liberalci ne poštüjejo starosti i nemajo smilenja. Büdinci. Obmejni ruski graničar je tü k smrti strelo mladoga moža, očo šestero decé, iz med šterih je najstarejši 13 let star. Strelo ga je pa, ár je siromak hodo prek mejé po svoje zrnje, štero si je tam zaslüžo i štero je zato ne mogo prek meje spraviti, ar kak siromak ne dobo na posodo penez, da bi plačao carino. Bežao je, gda je graničara ovaro i streljen je k smrti. Oprosimo civilno i vojaško oblast, da napne vse sile, ka se naše sirote, ar od glada neščejo mreti, ne do klale, švercari bi pa meli prosto pot prek meje. V nébo kriči ta strašna krivica: Dužnost je oblasti, da se poskrbi za siroto dovico i deco. Navuk za tretjerednike bo 15. jan. popoldne ob 3. v Črensovcih. Črensovske dečke prosi cela fara i ešče zvünski pošteni ljüdje, naj svetke ne oskrunjavljajo. Na novo leto so z pijanim kričom motili pobožno ljüdstvo že okoli ráne bože slüžbe. Tistim ide tá prošnja, ki so krivi i njihovim starišom. Mili se nam vaša düša, zato vas z ljübezni opominamo. Za tajnike naše predpišüje ljubljanska pokrajinska uprava, ka njim drva, pisarniške potrebčine stan, razsvetljavo moro dati občine. Občine se strašno burkajo na tov odredbov, ar njim prle bilo povedano, ka vse da država. — I občine májo prav. Oblast njim pošilja tajnike, šterih neščejo, plačati bi je pa one mogle. Dnesdén stan, drva, razsvetljava i drügi na rovaš občine predpisani terhi stanejo več kak tajniška plača, štero da država. A zato občina plača popravici tajnika, mora ga tüdi odebrati. Tak je pravica. Država. Njegovo veličanstvo kralj Aleksander v Sloveniji. Dne 27. dec. se je naš kralj Aleksander I. pripelao v Ljubljano, gde so kralja sprejeli pokrajinski namestnik Ivan Hribar, dr. Baltič, general Dokič i drügi. Kralj Aleksander je bio v vojaškoj uniformi. Prihitelo je vnožina ljüdstva na kolodvor, čiravno nišče ne naznano. Kralj Aleksander se je za 20 minut odpeljao v Kamniške planine, gde je strelo dva gamza. Tüdi princ Pavel je zadeo dva. 29. dec. se je naš kralj pa pripelo iz Kamnika v Ljubljano. Velika množina ljüdi je srčno pozdravljala kralja, gda se je pelao po ljubljanskij vulicaj. Na kolodvori je sprijeo pozdrav ljubljanskoga župana. Gda je kralj vstopo v salonski voz, je stoječ v vozu pozdravo množico: „Hvala lepa za manifestacijo, štero ste mi priredili tü. Po vsej mestij, trgij i vesnicaj v Sloveniji, kama sem prišeo. Gda pridete domo, povejte v vsaki hiši, da kralj ljübi i pozdravlja vse vrle i zveste Slovence. Nato je po velikih živioklicih množina spevala „Bože pravde,“ „Lepa naša domovina“, „Naprej zastava slave“ i „Hej Slovani“. Kralj se je ešče ednok zahvalo ljüdstvi i se nato odpelao. Svet. Glad v Rusiji je vsikdar vekši. V Kazani na Tartarskom več nemrejo zakopavati mrtve, telko jij je. V Baškirskom je 300.000 dece brez strehe i hrane. V Samari gonijo deco na mraz, da bi prle vmrli, da ne bi stradali. I čüjte, gda v Rusiji miljoni od glada mijrajo, te v Ameriki z zrnjom kürijo, ar je prej bolj fal z zrnjom küriti, kak z drvami. To pa samo zato, ar amerikanski milijonarji ne bi radi brez milijonskoga dobička tržili svoje žito i zato ga raj vničijo, kak pa siromakom malo falejše odajo. Gde si krščanski düh i krsčanska ljübezen? I kelko jezero i jezero socialdemokratov, liberalcov i samostojnežov šče vničiti vörnomi ljüdstvi njegov najvekši kinč, krščansko vöro. Vničite vero i bote vednaki živalim, ja ešče hüši kak živali. To nam kaže gnesden svet na lakote, na drügi strani pa jezeri zapravlajo hrano samo zato, da jim ne trebe stradajočim dati. Domača i Svetovna politika. Jugoslavija. Mali obrtniki so protest poslali iz Ljubljane na vlado, zakaj térja samo od njih poslovni davek (dača na haske od meštrije) ne pa od bank, jüžne železnice, od trgovcov za živino i les, ki majo milijardne dobičke pa té dače ne plačajo. Na spomenico našega poslanca i večkratno prošnjo, dobijo naši delavci 600.000 K. carine nazaj. G. dr. Kukovec so šli pri toj prošnji našemi g. poslanci najbole na roko. Ne dosta, a nekaj se li dosegnolo i nešterna skuza se li posüši. Novi ministri so postali dr. Voja Marinkovič notranji, živojin M. Rafajlovič za šume i rüde, Andra Stanič železnički, dr. Laza Markovič, za pravosodje dr. Gregor Žerjav za socialno politiko, dr. Ivo Krstelj za vero dr. Žarko Mladinovič za pošto, Velja Vukičevič za javna dela. Pred božičnimi svetki so se vladne stranke i drüge pogodile, da med svetki ne bodo v parlamenti nikaj takšega sklepali, v ka ne bi privolile drüge stranke. Itak so se vladne stranke toga ne držale, nego so napravile, da Srbija i Črna gora štirikrat menje dače plačata kak Horvatska i Slovenija. Proti tomi so protestirali poslanci Jugoslov. kluba, posebno pa jim je dobro v oči vrgeo demokratarom njüvo nepoštenost naš poslanec dr. Janko Šimrak, da so napravili proračun za kat. cerkev sami pravoslavni. 28. dec. so v parlamenti šteli slovenski samostojneži i demokratarji dosegnoti, da bi višji šolski svet v Ljubljani prostovolno imeno- vao i premestüvao vučitele, kam bi šteo. Samo Jugoslovanskomi klubi (kmetski zvezi) se mamo zahvaliti, da se je ne zgodilo, da bi demokratski i protiverni šolski svet pošilao po svoji voli naše vučitele na Kranjsko, kranjske k nam, evangeličanske kam na kranjsko, katoliške na evangeličanske škole i. t. d. To so pa samo ljüdske pravice, i te so šteli ljüdski odirači: samostojneži i demokratje (liberalci) ljüdstvi vzeti. 29. dec, so razpravlali v parlamenti od toga, da bi samostojni poslanec Kirbiš, šteri je po krivici prišeo v vlado namesto našega poslanca Skoberneja, zgübi svojo pravico biti v parlamenti. Čiravno je sveta istina, da je samostojnež Kirbiš po krivici prišeo v parlament, so itak nešterni radikalci šteli proti, nam glasüvati. Te so jim naši poslanci gučali, da je sramota za radikalce, či za kmetske odiraše glasüjejo. To je samostojnoga Pucelja tak razčemerilo, da je šteo našega poslanca Sušnika vdariti. Nato so proti samostojnežom glasüvali srbski radikalci, srbski demokratje. Vidi se, kak sramotno delajo samostojneži. Či nemrejo s svojimi lažmi predreti, pa s pesnicami ščejo, či drügi ne bi bolje pametni bili. Pošta. Püvar Jožef. Sodišinci. Tisto „uverenje“, štero sam vam poslao v leti, trebe pri carinarnici pokazati. To je zadosta. Če se dobro spominam, poslao sem je vašemi g. plebanoši. Čurman M. G. Lendava. 40 K., za Kühar M. Novine dobili. To je naročnina za l. 1920. F. F. Sv. Benedek. Naš nasvet je te, da bi malo počakali. V zakonodajnom odbori se naime nameni sprejeti, da bi se en zvon smeo brez carine uvoziti. Dokeč se to ne sprejme v odbori, se ne sme brez carine spraviti. Š. M. D. Lakoš. Odgovor najdete v članki „kak je z carinov od zrnja delavcov?“ Našli bodete za lastno uporabo in DARILA predmete v zlatu, srebru, nakite, ure, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske ter od raznih potrebščin kaj iščete pri znani fir- mi SUTTNER po najnižjih dnevnih cenah v najlepšem modernom izdelku. Žlice, nože in vilice, škarje, žepne nože, doze za cigarete in duhan, strojeve za brijanje, nažigače i.t.d. vsebuje sjajni katalog s slikami od Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, LJUBLJANA št. 945. 20-1. „Majhno posestvo več let v najem, eventuelno se tudi proda. Pojasnila se dobe samo 15 in 16 jan. 1922, župnišče Mala Nedelja.“ ZDRAVJE kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera: „ELSA“ LILIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote“; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 Kr. „ELZA“ OBRAZNA POMADA odstrani vsake nečistost kože, sončne pege, zajedance, nabore, i t. d., naredi kožo mehko rožnato-belo in čisto; 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron. „ELSA“ TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomlenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost i t. d. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 Kron. PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od jednega predmeta dobijo popust v naravi. RAZNO: Lilijno mleko 15 Kr.; Brkomaz 8 Kr.; najfinejši Hega-puder Dr. Klugera v veliki originalnih škatuljah 30 Kr.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 30 Kr.; puder za gospe v vrečica 6 Kr.; zobni prašek v škatlja 7 Kr.; v vrečica 8 Kr.; Sachet diševa za perilo 8 Kr.; Schampoon za lasi 5 Kr.; rumenilo 12 listkov 24 Kr.; najfinejši parfem po 40 in 50 Kr.; Močna voda za lase 58 Kr. Za te razne predmete se zamot in poštnina posebaj račun. EUGEN V. FELLER, lekarnar STUBICA donja centrala 146. Hrovaško. Tisk: Ernest BALKANYI D. Lendava.