Mleko.
ŠIM^e ras^'e n^eko?" — tako je vprašal nekega dne Jožek svojo mater, ko je »rfi^Š^ mleko kupovala.
,,Mleko ne raste nikjer, ampak molze se od krav, ovac, koz i. t. d." odgo-vori mati.
,,Pa od kod dobi krava mleko?" vpraša dalje Jožek.
»Krava pase travo," odgovori mati, ,,žre seno in liže sol. Vse to se potem    j pretvarja  t sladko  mleko;  mleko  se nabira v kravjem  vimenu in  iz vimena se rnolze. Krava se molze navaduo po dvakrat na dan: zjutraj iu zveeer; no, po ne-katerih krajih jo molzejo tudi o poludne. Iz mleka se nareja smetana, surovo maslo    I in sir. Vrlin tega doji krava tudi svoje tele. Teliček je vrlo vesela žival, rad teka    ] in skače okolo svoje raatere. Kliee jo: ,,meee!" in mati se mu na ta glas veselo    ' odzivlje:   ,,muuu!"   Krava liže  telička z jezikom;  hrapavi jezik jej služi namesto češlja, ona namrefc češe ž njim svojega telička.
Prvo mleko od krave ni tako sladko iu ukusno, kakor je poznejše. Nikakor bi nara ne šlo v slast, ako bi ga pokusiJi in pili. A ravno to mleko je za mlado tele prijetno in koristno. Teliček iz začetka ne more žreti ne trave ne listja. Se le pozaeje, ko nekoliko odraste, rauli travo in trga listje, do tega časa ga pa mora krava dojiti. Kadar tele odraste, potlej še le pase travo, žre seno in liže sol."
,,Ali tudi še katere druge živali dajejo mleko razven krave?" vpraša Jožek.
,,Povedala sein tivže," reče mati, ,,da nam mleko dajejo tudi ovce in koze. Tudi kamela daje mleko. Jelenje raleko je neki zelo sladko in mastno. Mleko od oslic je najboljše zdravilo nekaterim bolnikom, ki ga tudi pijo, da se zdravijo ž njim. Mleko imajo tudi še druge živali, recimo: svinje, psi, macke, miši itd. ali tega raleka Ijudje ne uživamo, s tem mlekom te živali le doje svojo mladiče." .
,,Ali se pa mleko šc od kake druge stvari dobiva," vpraša radovedni Jožek, ki je svojo mater pazljivo poslušal, ko niu je vse to pripovedovala.
,,Daleč tam na zahodu od nas," odgovori mati, v daljnej zemlji, ki jo Ame-riko imenujemo, raste drevo, ki se imenuje »kravje ali mleeno drevo." Iz tega dre-vesa, kadar se poseče, teče neko naleko, ki je prijetnega ukusa in eloveškemu -zdravju ravno tako ugaja. kakor mleko od naših. domačih krav. Tamošuji prebivalci nasečejo tako drevo in točijo v sodove to sladko in jako prijetno pijačo, ravno tako, kakor mi vodo iz kakega vodnjaka. A tudi še mnogo drugih rastlin je ustvaril dobri Bog, ki imajo nekako mleko v sebi, ali to mleko se ne more rabiti za nobeno pijačo. Tako na primer mleko v mlečeku je grenko; v maku strupeno; v kozji bradi jedko, ki žge in zajeda. Oe bi to mleko le okusili, izpahnila bi se nara usta in jezik, in čutili bi bolečine v želodci. No so pa zopet take živali, katerim to mleko prav nie ne škoduje, inarveč koristno jim je, pa ga zato pijo. Iz tega lahko vidiŠ, da to, kar je nekaterim živalim dobro in koristno, to je drugim neprijetno in opasno.   Nu, zdaj veš, odkod se dobiva mleko, pa si vse to dobro zapomni!"
-č.
¦C  Dalje v prilogi.  TBKJ