P- n. Licejska knjižnica.
HasofialBa listu: Celo leto 60 din« pol Seta 30 dfe„ četrt leta 16 din. Izven Jugoslavije: Celo leto 120 din. Inserati ati oznanila se zaračunajo po dogovoru; pri večkratnem inseriranju primeren popust. Upravništvo sprejema naročnino, inserate in reklamacije.
Telefon rnierurban št 113.
Poštnina plačana v gotovini.
STRAŽA izhaja v pondeljek, sredo in petek. Uredništvo in upravništvo je v Mariboru, Jteroška cesta št. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št. 113.
115.	štev.	Maribor, đne lO. oktobra 1928.	betnik XV.
Proti previsokim taksam in pristojbinam.
(Govoril v narodni skupščini dne 5. oktobra 11)23 posl.
Pušenjak.)
Izenačenje zakonodaje je v naši državi stalno na dnevnem redu, a se v nobenem slučaju popolnoma in pravično ne izvede. Pri tem izenačenju se ne vpoštevajo ne razne stanovske in gospodarske razmere, se ne vpoštevajo različne socialne potrebe in sociable razmere in ne različne stopnje kulture. Kljub stalnemu zagotavljanju, da se hoče vse izenačiti, se vedno znova prizadevajo nove krivice prečanskim krajem. Mi moramo vsako le količkaj^'mogočo priliko uporabiti, da glasno in jasno protestiramo proti krivicam, proti zapostavljanju, osobito pa proti omalovaževanju naših zahtev. Opozoriti moram sedaj na najnovejše slučaje, ki so se v zadnjem času pripetili. Južna železnica se je brez stvarnih razlogov sprejela v državno upravo. S tem so se naši državi naložila nova težka bremena. Pri tej priliki se je zgodilo to, česar smo bili že vajeni v raznih drugih slučajih, da se je kol generalni ravnatelj imenoval Srb, čeprav imamo v ravnateljstvu južne železnice sposobne uradnike slovenske narodnosti, ki so opravljali svojo službo v popolno zadovoljnost ravnateljstva južne železnice in ki uživajo svetovni sloves. Pa to še ni bilo dovolj. Poleg tega generalnega ravnatelja so se ustanovile še razne sinekure in so se imenovali za ta mesta ljudje, ki prav malo razumejo o železniških vprašanjih, katerim so se podelila kot pripadnikom gotove stranke dobro plačana mesta. Bojimo se, če se bo tako naprej postopalo, da bo južna železnica, ki je do sedaj ne samo izhajala, ampak je izkazovala še lepe prebitke, poslala pasivna, kakor so pasivne državne železnice in da bo naša država morala tudi za južno železnico doplačevati lepe milijone, kakor jih mora žalibog že stalno plačevati za pasivne državne železnice.
V Mariboru obstoje že dolgo vrsto let delavnice južne železnice. G. železniški minister je takoj, lco je prevzel južno železnico v državno upravo, nastavil nekega novega direktorja Srbijanca, za katerega je trdil, cla je on samo pomočnik tamošnjega dolgoletnega ravnatelja južne železnice. Mi dobro vemo, da vsi pomočniki ne prevzamejo nobene odgovornosti, da pa se vmešavajo v posle in otežujejo poslovanje in cla niso nič drugega nego ovira za dobro poslovanje državnih naprav. Mi Slovenci se čudimo, da se proti nam tako postopa, kajti mi vidimo v lem postopanju neko nezaupanje, ki pomeni za nas razžalitev. Mi nismo dali nikdar povoda za to, da moramo imeti nad seboj kake jerobe, ker si znamo svoje stvari sami dobro urediti. Čudimo se temu tembolj, ker se našim slovenskim uradnikom ne da prilike, da vršijo kako kontrolo v Srbiji, Črnigori ali drugod, kjer uradniki vršijo brez takih jerobov svoje posle.
Kakor v preteklih letih, se tudi sedaj naša vlada brani izenačiti direktne davke. Ona hoče pokriti nove izdatke, katere je narodna skupščina odobrila, potom indirektnih novih davkov, povišanja monopolov ter v obliki povišanih taks in pristojbin.
Takse mesto izenačenja davkov.
O taksah in pristojbinah nam je g. finančni minister predložil že dne 11. julija t. 1. zakon, o katerem pa šele sedaj razpravljamo. S tem zakonom se bodo takse, ki so se že z začasnim zakonom od dne 27. junija 1921 uvedle v prečanskih krajih in ki so se lansko leto povišale za 50—100%, zopet znatno povišale.
G. minister pravi v svojem uvodu, da smo imeli po prevratu v naši državi pet čazličnih pristojbinskih zakonov in sicer poseben pristojbinski zakon za Srbijo, poseben za Grnogoro, poseben za Bosno, poseben za Vojvodino in Hrvaško ter poseben za Slovenijo in Dalmacijo. Potreba državne administracije kakor tudi potreba enakomerne razdelitve bremen zahteva izenačenje teh zakonov v skladu z spremenjenimi gospodarskimi razmerami. G. finančni minister pravi, da enotnega zakona' se ne more izdati, ker taksni zakon obsega samo predpise o pobiranju taks, vse drugo je pa regulirano in urejeno z drugimi sankcioniranimi zakoni. Mi moramo najprej izenačiti druge zakone, kakor državljanski zakon, trgovski zakon, procesni zakon itd. in še le potem bo mogoče izenačiti splošne principe taksnega za kona.
Ko se je leta 1921 prvikrat poskušalo izenačiti takse v raznih pokrajinah, se je po naziranju finančnega ministrstva izkazalo, da se da še znaten del teh taks izenačiti in spraviti v sklad z gospodarskimi in finančnimi potrebami ter zmožnostmi v raznih pokrajinah.
Ti argumenti finančnega ministrstva ne drže, kakor so to ponovno povdarili strokovnjaki v prečanskih krajih, ki že dolgo vrsto let delujejo v pristojbinskih zadevah. Naši strokovni krogi, ld so se opetovano in zelo podrobno bavili s tem vprašanjem, pred vsem pa notarska zbornica v Ljubljani, ki je poslala obširno spor menico, v kateri je navedla nešteto raznih primerov,
ki so povzročili mnogo nejasnosti, so glede novega taksnega zakona izrekli naravnost uničujočo kritiko.
Ureditev talcs in pristojbin je za naše poslovne kroge zelo dalekosežnoga pomena. Ti poslovni krogi imajo največ stika % administrativnimi uradi, carinarnicami in drugimi oblastmi, za poslovanje katerih so vpeljane zelo občutne takse. G. finančni minister namerava tudi sedaj kakor lani in predlanskem znatno povišati nove takse in sicer s tem, da upelje nove takse v prečanskih pokrajinah, v drugi vrsti pa hoče povišati že upeljane takse. G. finačni minister nam je poleg še veljavnega avstrijskega pristojbinskega zakona vrinil še srbski tak sni zakon, ki pa nosi vse znalce primitivnosti državne uprave.
G. finančni minister se izgovarja s tem, da povečane takse še vedno niso previsoke z oziram na velik padec naše valute in še vedno ne odgovarjajo mirodobni pariteti. To naziranje je menda finančnega ministra dovedlo do tega, da hoče'povišali takse do predvojne vrednosti. To povišanje taks bi končno mogli odobriti, če bi se tudi cene kmetijskih pridelkov zvišale na predvojno vrednost in če bi državni nameščenci dobivali plače, ki bi odgovarjale predvojni vrednosti. Od povečanja taks pričakuje g. finančni minister 100,000.000 D novih dohodkov. Ker so pa takse povečane za približno 100%, vemo, da bodo dohodki iz povišanih taks mnogo večji in da se nas bo s tem novim zakonom na novo obdavčilo za dobre pol milijarde dinarjev.
Predloženi zakonski načrt o taksah in pristojbinah nam daje klasično primero izenačenja zakonodaje v naši državi. Predloženim načrtom zakona se je skoraj celi srbski zakon od 30. marca 1911 razširil na vse pokrajine naše države in sicer deloma neizpremenjen, deloma pa z raznimi izpremembami in dopolnili.
Potrebno je, da si najprej vsaj v glavnih potezah predočimo vpliv tega srbskega zakona na že obstoječo zakonodajo v Sloveniji, da „si predočimo hibe tega zakona, kakor tudi da v splošnem osvetljimo predložene izpremembe in dopolnila.
Nejasnost pristojbinskega postopanja.
Nepopolna in nepregledna koncepcija novega zakona je vzrok, da je-nastala-pri nas v Sloveniji v pristoj-binskem postopanju neka nestalnost, labilnost in nejasnost. Določba, da se nekatere tarifne postavke srbskega zakona brez obzira na že obstoječe predpise razširijo, je ponesrečena, ker je presplošna, ker nimajo upravne oblasti trdne opore za redno in vestno uradno postopanje.
Pristojbinski zakoni y posameznih pokrajinah tvorijo organične celote, katere je nemogoče s tem zakonom nadomestili in spremeniti, ker sicer nastane popolen ka os. Pristojbinski zakoni se nanašajo na vse poslovanje državnih in samoupravnih oblasti, na vse poslovanje sodne uprave, na vsa pravna opravila in na vso imovino zasebnikov ter prešinjajo vse socialno življenje.
Nekaj čudnega je, da so se tudi s pravilnikom tega zakona izpremenile še veljavne določbe prejšnjih zakonov in uvedle kazenske določbe po srbskem zakonu, ki niso bile nikdar razglašene. Sedaj si nismo na jasnem, kateri predpisi so v veljavi. Nastane dvom, ali veljajo še predpisi glede taksnih oprostitev, glede taksnih ugodnosti in taksnih olajšav.
Velika pogreška taksnega Zakona je, da se naše razmere nič ne vpoštevajo, temveč da se jemljejo v obzir le razmere predvojne Srbije, da se ne vpošteva različen upravni ustroj v posameznih pokrajinah in da se uvaja primitivno postopanje, ki je zadostovalo za predvojno Srbijo, kjer je bil ves drugi upravni ustroj nego v drugih pokrajinah.
Zelo pomanjkljiva je določba o kompetenci prve in druge instance. V mnogih slučajih je prva in zadnja instanca generalna direkcija posredni ih davkov. S tem se samo po nepotrebnem zavleče rešitev raznih navadnih administrativnih zadev. Neprimerna je določba, da pripade kaznovanje malomarnih uradnikov finančnemu ministru. Tej določbi nasprotujejo še veljavni disciplinski predpisi. Ako stopi ta določba v veljavo, je izključena vsaka pritožba glede kaznovanja uradnikov. V bodoče je nemogoče enotno kazensko postopanje. Poprej so izrekala kazni finančna okrajna ravnateljstva ali dohodarsivena sodišča. Po novem zakonskem načrtu pa so pristojna izrekati kazni redna sodišča, trgovska sodišča, davčni uradi in nazadnje vse oblasti. Davčni uradi niso imeli do sedaj nič opraviti s kazenskim postopanjem, ampak samo s pobiranjem davkov in pristojbin. Ako hočemo imeti evidenco taksnih in pristojbinskih prestopkov, je potrebno, da ostane samo enotno kazensko postopanje, ne pa tako različno, kakor se riva ja po novem zakonu. Ta evidenca je potrebna posebno v statistične ih evidenčne svrhe, osobito radi ugotovitve ponavljanja.
Novi zakon ne vpošteva olajševalnih in obtežilnih okolnosti. Ne vpošteva povzročiteljstva, ne vpošteva sokrivde in soudeležbe in tudi ni nobene določbe, da bi se moglo dati kako jamstvo za kazen in določbe glede vprašanja naknadne odmere taks in pristojbin.
Politični položaj.
Iz skupščine. Vlada je predložila zakonski načrt o narodnem priznanju kralju Petru I. Osvoboditelju in zakonski načrt o priznanju zaslužnim možem za domovina. Oba predloga sta bila kot nujna izročena zakonodajnemu odboru. Kralju Petru se namerava postaviti spomenik v Beogradu, za zaslužne može pa bi se sezidal veličasten Pantheon. V ta namen bi se vsako leto postavila v proračun svota od najmanj. 10 milijonov dinarjev. Kot zaslužni možje se imenujejo med drugimi: vojvoda Putnik, vojvoda Mišič, bivši predsednik skupščine AiAg^Nfiolič. bivši ministrski predsednik Stojan Novakovrlpbivši finančni minister dr. Laza Padu, Mil. Vesnič, Milan Gurič itd. — Pri debati o taksah so padla ostra očitanja na vlado in veliko pozornost je vzbudila tudi izjava nemškega poslanca Moserja, ki je izjavil, da njegov klub ne more glasovati za vladni predlog. Vladi nemška in turška pomoč ni trajno zajamčena in od slučaja do slučaja se sklepajo posebne kupčije.
Stranka «srednje linije.« V nedeljo se je vršil v Zagrebu sestanek pristašev takozvane politike srednje linije. Zborovalci so sklenili osnovati novo stranko, ki bi naj posredovala med centralisti in proticentralistično opozicijo. Na čelu tega pokreta so ljudje, ki Imajo za seboj že več strank in precej političnih neuspehov. Najbolj simpatični med njimi so še nekateri sotrudniM «Slobodne Tribune.« Pred sestankom je akcijski odbor razposlal svojim pristašem poziv, v katerem pravi, da se bo nova stranka borila za enotno ureditev države s takimi samoupravami, ki bodo nudile popolno garancijo za stvarno enotnost državljanov in vseh pokrajin. Ta sestanek je bil priprava za kongres nove stranke, ki se bo vršil koncem leta v — Beogradu!
Pogodba z Grčijo je bila podpisana', v ponedeljek glede naše svobodne cone v Solunu. Podpisani so bili tudi dodatni zapisniki našega poslanika^Balugdžiča in grškega zunanjega ministra Aleksandrisa. Balugdžič je imel kratek govor, v katerem je dejal, da bo solunska cona privedla do intimnejšega prijateljstva med obema državama. Aleksandris je odgovoril v sličnem tonu in povdaril, da vidi grška država v naši državi naravnega in iskrenega zaveznika. Svobodna cona obsega 24.000 kv m in je konvencija podpisana za 50 let. Svobodna cona bo pod grško suvereniteto, upravljali jo bodo kot srh sko-hrvatsko-slovensko carinsko oblast naši uradniki, imenovala pa se srbska svobodna cona. Konvencija stopi v veljavo 15 dni po izmenjavi ratifikacije.
Jugoslavija in Bolgarija. Pogajanja med našo in bolgarsko delegacijo za izvršenje neuillske pogodbe so se te dni pričela v Sofiji. Takoj po prvem posvetovanju so zahtevali naši delegati, da Bolgarija .povrne škodo, povzročeno z rekvizicijami za časa okupacije. Bolgari so bili pa v prvem času mnenja, da je izplačilo rekvizi-cij že vsebovano v reparacijah, katere se je obvezala Bol garija plačati. Radi tega vprašanja je prišlo do prvega nesoglasja med našimi in bolgarskimi delegati, ki se je pa na prihodnjem posvetovanju odstranilo. Predsednik SHS delegacije, profesor Novakovič je bolgarskim delegatom predočil, da je v interesu sporazuma, da se posvetovanja čim preje končajo, ter da Bolgarija izplača rekvizicije. Bolgarski delagati so na zadnje na to pristali.
Po svetu.
Volitve v Bolgariji. Sofijski listi javljajo, da se bodo vršile „volitve v bolgarski državni zbor dne 18. novembra, občinske volitve pa- dne 4. novembra. Vlada je izdala po ministru notranjih zadev Buševu podpisano naredbo, v kateri ukazuje vsem uradom, da naj z največjo pazljivostjo gledajo na to, da se bodo volitve vršile v na jvečjem miru in redu.
Preobratili poskus na Portugalskem. Koncem pro-šlega tedna so poskušali portugaski konservativci posnemali španske generale ter izvesti državni preobrat, baš v času, ko je predsednik Gomez prevzemal vlado. V Lisaboni je bilo vrženih nekaj bomb, železniški promet se je ustavil in ker so bile zveze pretrgane, še niso znani končni izidi puča.
Spor med Rusijo in Finsko. Vsled umora dveh članov ruske komisije za razmejitev med Finsko in Rusijo je prišlo do diplomatskega spora med obema državama. Ruska vlada zahteva od finske, da poišče zločince ter jih izroči ruskemu sodišču. Dokler se krivci ne izsledijo in ne kaznujejo, bi pa Finska morala zastaviti znatno svoto zlatih rubljev kot kavcijo. Finska vlada odklanja te zahteve in vsako odgovornost na atentatu z utemeljevanjem, da so zločinci čisto gotovo ruski monarhisti.
Spomlniaite se Dijaške večerje
Dnevna novice.
Vladno brigo za Slovenijo je poslanec Pušenjak tudi z naslednjim ilustriral: Da se pri nas meri z dvojno mero, je najboljši dokaz postopanje proti našim univerzam. Na vseh naših univerzah se stavbe, ki so se začele" graditi, ne dovrše, ker vlada za to nima denarja. Vse »ase univerze zahtevajo, da se jim dajo sredstva, da mo rejo izpopolniti svoje institute in -seminarije, ustanoviti si biblioteke itd. Te zahteve so upravičene po zakonu, s katerimi so se univerze v prečanskih krajih ustanovile, toda žalibog naša vlada teh zahtev prav nič ne upošteva. Karakteristično za naše razmere je dalje to, da je bil za člana komisije za pregled invalidov v Mariboru imenovan sodnik iz Leskovca v Srbiji, da se morajo srbski časopisi sami zgražati .nad tem, in pisati, da je to nezaslišano z ozirom na pomanjkanje sodnikov. Dobro vemo, da imamo v Sloveniji gotovo mnogo ljudi, ki bi ta pregled vršili lahko mnogo boljše kakor pa ta sod- I •ik iz Leskovca. Vemo tudi, da bi bilo to v interesu države same z ozirom na velike stroške, da bi se ta komisija lahko sestavila iz ljudi iz bližnjih krajev in ne bi bilo treba klicati članov öd tako daleč, kar povzroča velike stroške za potovanja, na drugi strani se pa s tem htdi odtegujejo uradniki ža dolgo časa svojemu poslu. Momenti, ki so bili merodajni za to imenovanje, nam »iso znani, gotovo je pa, da se to ni zgodilo iz ozirov varčevanja, da se ni zgodilo iz ozirov na službo, kakor tudi ne te ljubezni proti -Slovencem.
'Slovenska radikali ja med seboj. Pričakovanja, da se bo nekaj prav čudnega izcimilo iz pisane radikalske družbe, so se popolnoma uresničila. Zadnja «Orj ima« ; prinaša pismo, katero je pisal glavni tajnik radikalne i stranke za Slovenijo Emil Stefanovič o velikem županu 4r, Lukanu v Beograd na vodstvo radikalne stranke. To pismo slika dr. Lukana kot popolnoma nevrednega vsakega zaupanja v stranki ih v upravi. Kako so orjun-ci prišli do tega pisma, ni znano, gotovo pa je, da je Stefanovič tako pismo pisal. Po objavi pisma so «Jutranje novosti« napadle Stefanoviča in na mestu, kjer je poprej tolikokrat stalo, kaj vse on dela kol glavni tajnik, stoji sedaj, da on sploh glavni tajnik ni bil, ampak samo nastavljenec za agitaci jo, ki je pa svoje mesto izrabljal, dokler ga ni kruhodajaleč vrgel iz službe. Sedaj so torej «Jutranje novosti« za dr. Lukana, njim nasproti stoji Stefanovič, ki ima gotovo tudi svojo «grupo«, tretjo skupino bodo tvorili kočevski radikali, potem pridejo poiradikaii okrog «Slov. Naroda« in tako je lahko razumeti, zakaj se odlaga ustanovni občni zoor radikali je v Sloveni ji.
Preganjanje rudarjev. Celjski in litijski zapori so še vedno polni rudarjev iz vseh revirjev. Ker so zapori v Liliji prenapolnjeni, je bilo več žensk dalje časa zaprtjih v temnicah. Oblasti izvršujejo vse želje in nasvete pranogokopne družbe in tako so prišli v zapor vsi rudarski zaupniki, ki še sedaj trpijo v ječi četudi preiskave proti njim ne donesejo nobenega stvarnega in ob tefiinega materijala. Vsako in še tako neutemeljeno sumničenje od strani premogokopne družbe zadostuje, da. izgubijo rudarji in tudi žene za dolgo časa svobodo. Poslanca Jugoslovanskega kluba Kremžar in Kugovnik st.a vložila pri notranjem in pravosodnem ministru pri-tfižbe radi preganjanja delavstva v premogovnikih Trboveljske družbe. Oba ministra sta obljubila, da bosta uvedla vsestransko preiskavo. Ker se bodo parlamenta! '»e seje končale 20. t. m,, bo Jugoslovanski klub mesto interpelacije izročil vladi obširno spomenico v tej stvari.
Iz Poljčan nam pišejo: V številki 226 «Tabora« z dne 6. oktobra t, L se je, dopisnik tukajšnje Čitalnice »e!o neokusno obregnil ob naše narodno prosvetno društvo «.Zvan.« Za enkrat, gospodje orjunaši, bomo mi «Zvonarji« pribili samo tole: Gospodje! Ker se vsaj čuje, da mislite Orjuno ustanoviti in ker apelirate na našo narodno zavednost in na čiščenje nemškutarije, denite roko na srce in ker vas poznamo, priznajte, da ste-ravno vi, ki imate v svoje sredini nekdanje odbornike-zastavo- ' noše Südmarke, Vi, da bi nam pridigovali o narodnosti?! Prepričani smo, da ste toliko resni, da veste, da se ne gremo mance! — Glede prireditev, da jih ne morete organizirali na lastno roko, smo prepričani, da, če bi bilo društvo priljubljeno, saj rojenih in zavednih Poljčanov- Sl ovencev je itak ogromna večina, bi že nekaj spravili skupaj! Če pa tožite, da ne gre, je to le dokaz lastne nemoči. Da bi pa ljudje imeli kake posebne simpatije do onih, ki nameravajo ustanoviti Orjuno, ki je z Slov. Bistrico in vsega obžalovanja vrednim napadom v vlaku na postaji Poljčane vse potnike spravila v nemir, o tem ni niti dvoma! Gospodje, tudi verjemite, da nismo za par krajcarjev in bomo narodno splošno prosvetno delo vršili preko in brez vas! Garantiramo vam pa že naprej, da bo vsak poskus nastopa kake Orjune polom v začetku in to brez pardona! — Gospodje! Pri-digujete boj proti alkoholizmu! Bravo! Toda ne dajte, da si sami topite maslo na glavi! Spomnite se na igro v Slov. Bistrici, na prizore v popolni pijanosti in celo na neke vrste uzmanje, spomnite se na večere, ko so člane in nečlane, udeležence vaših prireditev metali gostilničarji ven na cesto? Hočete, da se berejo celi vaši romani?! — O gasilnem društvu, o naših možeh, o naših prireditvah, gospodje, raje molčite. Mi bomo delali, mi bomo kultumo-slovensko vzgajali, preganjali pa bomo že sami one, ki v imenu obmejne narodnosti vpijejo ponoči «Evviva Sav-oia!«, ki o zmernosti nimajo pojma, Id s pomočjo kake Orjune hočejo si slave «der Helden des Tages.« Bodite prepričani, da to klasje ne bo zorelo in da boste v vsakem slučaju naš dobili vedno pripravljene. Fantje, če vas je kaj, dobro, naša korajža velja! iVaša tudi? — «Zvonarji.«
Tatvine v Beltincih v Prekmurju. V Beltincih se je razpasla tatinska družba, ki ogroža s svojim delovanjem celo vas z okolico. Kljub neumornemu delovanju domačih orožnikov se tatov še ni posrečilo izslediti, pa se vidi, da gotovi domači ljudje tatove podpirajo ter jih nočejo izdali. Tako se pa množe skrajno predrzne tatvine od dne do dne. V noči od sobote na nedeljo so okradli občinskega gerenta g. Štefana Baležič. Oropali so blagajno društva Cej, iz katere so odnesli 1800 kron, gerentu so pa odnesli dve vreči moke, precej masti in otrobov. Kako predrzni so bili tatovi, dokazuje to, da so presipali moko, ki je biia v slabih vrečah, v nove, ki so jih poiskali v gerentovi shrambi.Blagajno so drugo jutro našli razbito na gerentovem dvorišču. Od gerenta so tatovi šli k sosedu, p. d. Nemcu, kjer so pokradli obleko in pecivo, katerega je gospodinja- napekla za drugi dan, ko je bilo pri fari proščenje.
Kaj takega je zmožno samo naše vojno ministrstvo. Naši fantje vojaki so pred dobrim mescem prosili vojaško oblast za dopust ob času mlačve. Njihove prošnje so seveda romale v Beograd in pred nami leži taka zavrnjena prošnja za nekega fanta-vojaka iz Št. Janža na Dravskem polju. Beograjski referent je prošnjo zavrnil s pripombo «nema državnog grba.« Na prošnji je namreč občinska štampiljka «Občinski urad št. Janž na Dravske mpolju«, a seveda ha sredini ni dvoglavega državnega grba. Ravno radi te dalekocepnosti je bila prošnja odbita. Radovedni smo, koliko je pri nas občin, ki imajo na sredini štampiljke odrešilnega dvoglavega orla in te štampiljke so torej po mnenju beograjske vojaške gospode neveljavne, človek res ne ve, ako vidi se-kature kot je zgoraj omenjena, ali bi se smejal, ali klel ta nesrečni centralistični birokratizem.
Vladno postopanje proti policijskim stražam je takole orisal poslanec Pušenjak v svojem govoru o taksah kot dokaz zapostavljanja Slovenije: Kako malo smisla ima naša vlada za naše potrebe, dokazuje postopanje proti policijskim stražam in proti policijskim organom v prečanskih mestih. Policijski organi na primer v Ljubljani so že 6 krat vložili prošnjo za zboljšanje svojega materijelnega položaja. Gospod minister notranjih zadev sam je že predložil prošnjo, naj se vendar da tem organom sredstva, da bodo mogli živeti. Do sedajo se v tem oziru še ni prav nič zgodilo. Ob priliki, ko smo v finančnem odboru dovolili povečanje draginj-sk-ih doklad za žandar je, je gospod minister notranjih zadev obljubil, da se izenačijo, oziroma povišajo tudi dohodki policijskih straž. Dobili smo pred kratkem v finančnem odboru predlog, da se povišajo prejemki po- I linijske straže v Zagrebu, toda na policijske straže v drugih mestih se je popolnoma pozabilo. A ne samo to. Policijska straža in policijski agenti v Ljubljani ne dobe niti tega, kar jim po zakonu gre. Za nadme in opravljanje nočne službe imajo, policijski stražniki v Ljubija ni dobiti 325.000 D, Vse naše zahteve, da se ta znesek iz plača, so ostale brez uspeha. Če se obrnemo na gospoda finančnega ministra in zahtevamo, da se ta znesek izplača, pravi, da ni njegova krivda, da se ta znesek ni izplačal, la nas odpravlja s stereotipno frazo: administrativne težkoče. Mislim, da tu ni prat nobenih administrativnih iežkoč, ker je tako policijsko ravnateljstvo v Ljubljani kakor tudi ministrstvo notranjih zadev predložilo račune in točno označilo vse, kar zahtevajo policijski organi v Ljubljani.
Umetniška šola «Probuda« na tehnični srednji šoli v Ljubljani. Pouk na umetniški šoli se prične dne 25. t.
m., vsaki dan popoldne in zvečer. Par dni poprej se pa otvori šolska razstava, vsebujoča dela slušateljev prejšnjega šolskega leta. Med časom razstave in takoj od
20.	oktobra dalje bo pa vpisovanje in sprejemanje dam in gospodov s primemo šolsko izobrazbo na tehnični srednji šoli (prejšnja obrtna), pritlično desno. Slušateljem je treba plačati primerno ukovino (honorar) mesečno naprej in pa vpisnino, katera višina se bo pravočasno določila ter bo razvidna na šolski deski in pa pri vodstvu šole. Znižanje honorarja ali pa eelo brezplačno je izključeno toliko časa, dokler prosilec ne pokaže sposobnost in pridnost na šoli, obenem pa tudi dokaz o nezmožnosti plačevanja. Šola bo obsegala vse predpogoje akademične izobrazbe ter zabeležuje letos že četrto leto svojega obstoja. Učiteljski zbor sestoji iz najboljših stro kovnjakov, umetnikov in znanstvenikov. Poučevalo se bo: risanje in slikanje portreta, akta, draperije in kompozicije, dalje narodno ornamentiko in grafiko. Predavanja: anatomija, perspektiva, arhitektonsko oblikoslovje, umetna zgodovina, razvoj naše ljudske umetnosti, barvna kemija in barvoznanstvo. Pozneje se bodo otvorili še drugi prepotrebni tečaji iz umetniških panog kot so: nadaljni kulturni razvoj Slovencev, n. pr. fresko in drugi. — Voditelj šole in šef šolskega odseka: Franjo Sterle, akad. slikar.
Protežiranje Beograda se pid nas vedno bolj opaža. Vlada hoče, da združi v Beogradu vse mogoče institucije in zavode, da bi lahko napravila Beograd za gospodarski in kulturni center države. Pri tem počenja razne nesmiselnosti ,kar se posebno vidi pri beograjski univerzi. Na beograjski univerzi je ustanovoljena gozdarska fakulteta, na kateri pa ne poučuje nobeden profesor, ki bi imel kvalifikacijo. Fakulteto obiskuje samo 28 dijakov, med lemi 20 Rusov. Profesorjev pa je sedaj črez 20, tako, da pride na vsakega dijaka po en profesor. Rednega pouka ni, ker je večina dijakov zaposlena v raznih službah, pa se indeksi kar tako testirajo. Isto-tako je s poljedelsko fakulteto. Poljedelstvo študira 17 Rusov in 13 Srhov. Pa Beograd ima še večje kuriozitete. Tako na primer se dogodi, da se v Beogradu osnuje kaka nova šola, postavijo se profesorji z dobro plačo, potem pa traja dve leti, dokler se najde ali pa zgradi potrebno poslopje za to šolo. Profesorji pa ves ta čas prejemajo plačo, ne da bi kaj delali. Med tem pa, ko se v
Beogradu na ta način razsipuje denar, morajo drug#: univerze svoje fakultete zapirati, ter se na vse naciji* omejevati, da lahko shajajo z mizerno svoto, katero jiäa* država nakloni za vzdrževanje. Kam tako gospodarstvi» vodi, se bo videlo v kratkem času; Beograd ne bo vkljub vsemu protežiran ju mogel postati to, kar sedanji vlasi»;-držci nameravajo, v prečanskih krajih in v provinciji Srbije bodo pa propadli ti kulturni in dobrodelni zavodi, ki še danes životarijo.
Posledica dobrovoijske kolonizacije. Radikalni poslanci Iz Vojvodine bodo zahtevali od ministra za agrarno reformo, da se vsem pravim dobrovoljcem pođete zemlja, kalero jim je obljubila srbska vlada na Krfu .L 1917. Svojo zahtevo opirajo na to, da večina teh, ki bili do sedaj kolonizirani v Vojyodini, sploh niso bi)* nikdar dobrovoljci, ampak so se pozneje spretno vrinili v vrste dobrovoljcev ter po raznih protekcijah dobili zemljo.
Komisija za proceno okupacijske škode bo začela s svojim poslovanjem na ozemlju Slovenije 15. oktobra* in sicer v Logatcu. Ista komisija bo potem prešla na laški teritorij, kjer bo likvidirala okupacijske škode, JU so jih utrpeli naši državljani. Pozivajo se vsi, ki š*< škodo, povzročeno na laškem ozemlju, prijavili direkt-* no italijanskim oblastem, da do 15. novembra t. L obnovijo prijavo ministrstvu socijalne politike potom oddelka Za socijalno politiko v Ljubljani. V prijavi morajo navesti kraj, kjer je škoda nastala, kakovost škode, okolnosti, ki so jo povzročile in po možnosti točen datum prijave italijanskim oblastem. Delegat v komisij#* za proceno okupacijske škode.
Strašna smrt. V Osijeku se je dogodil dne 5, t. jp., strašen slučaj smrti v plamenu. Žena lesnega trgovca* Ivka Singer je snažila sobe s svojo služkinjo s pomoč j» neke mase, v kateri je bil tudi bencin. Ker se je ta ma'gst strdila, jo je stresla v umivalno skledo in nato, je hotela skledo ogreti na plinovem plamenu. Pri tej priliki se Jp masa vnela in Smgerjeva, mesto da bi bila spustila gorečo skledo na tla, je tekla ven, plamen se je oprijet njene obleke in mahoma je bila vsa v ognju. Dekla tej je priskočila na pomoč in začela trgati iz nje gorejp obieko, a bilo je že prepozno. Nesrečna žena je đobjjpt! toliko opeklin, da je niti zdravniki niso mogli oteifc strašne smrti radi opeklin.
Udruženje vojnih invalidov, podružnica Marici« priredi dne 21. oktobra t. 1. —. za Sv. Martin in okoii||p.-■— vinsko trgatev z godbo, v gostilniških prostorih gf-spoda Beriinger Jožefa, v Vešici št. 13, z vsemi, k šivajte spadajočimi zabavami. Začetek ob 11, uri dopoldne. |§4, prvovrstno kuhinjo in pijače je preskrbljeno. K prä# obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Udruženje vojnih invalidov, podružnica Maribgr», ■•priredi- shod pri Zgor. Sv. Kungoti pri Mariboru, d$*.-.
21.	oktobra 1923 v gostilniških prostorih gosp. Vaupp-tiča ob 3. uri popoldne. Vsi organizirani člani se poai-vaja, da se shoda polnoštevilno udeležijo, ker se bodir določili nekateri novi poverjeniki (zaupniki) in je shod važnega pomena. Udruženje vojnih invalidov, p#--družniea Maribor.
Katoliški misijoni. To je naslov fista, ki je začel izhajati kot mesečnik v Ljubljani (uredništvo in uprafa. Tabor 12.) Izdaja ga Misijonišče pri Domžalah. Lis* stane letno 10 D. To je prvi slovenski splošni misijonski list, ki nas bo seznanjal o vseh misijonih katoliški* cerkve po sodelovanju odličnih misijonskih deiavc^v doma in zunaj. Toplo ga priporočamo v naročilo, m lahko ostane in se še izpopolni na višini svoje prve. številke.
Gospodinjski koledar, Kakor navadno, izda Jugi-slovenska Matica tudi za leto 1924 «Gospodinjski koledar.« Razen bogate strokovne vsebine bo vseboval koledar tudi obširen inseratni oddelek. Trgovcem, gostilničarjem, kavarnam, gospodarskim podjetjem, d ena milit zavodom itd. je dana lepa prilika, da raznesejo polo#» oglasov v «Gospodinjskem koledarju«, ki je tudi v Mi---riboni zelo razširjen, svoje ime širom slovenske domovine, med slovenske gospodinje ter obenem pokažejo sv# jo narodno zavednost, še v tem tednu bo začela nabirati podružnica Jugoslovenske Matice v Mariboru insc-rate za «Gospodinjski koledar« leta 1924 in upamo, čte se bodo naše zavedne tvrdke polnoštevilno odzvale, posebno pa še, ko bodo imele poleg materijalne koristi m-vest, da s tem podpirajo Jugoslovensko Matico. — Podr, Jugoslovenske Matice v Mariboru,
Iz Celja.
Proslava 401etnice Zadružne zveze v Celju. Dne
6.	in 7. oktobra so se vršila v Celju razna zadružna zborovanja ob priliki 401etnice obstoja ondotne Zadružn» zveze. Vršila se je seja upravnega odbora in glavi» skupščina Glavnega zadružnega saveza v Beograd» kongres jugoslovanskega zadružništva in proslava 40-letnice naj starejše slovenske 'zadružne zveze. Priredit» so se udeležili mnogoštevilni odlični zastopniki zunanjih zadružnih organizacij, kakor zastopnik francoski’ ga konsumnega zadružništva dr. Fauquet iz Ženev« zastopnik bavarskega zadružništva Löweneck, za stop nik češkega zadružništva dr. Hulko iz Prage ter avsti zastopnik Pohl iz Gradca. Izmed domačih odličnih go stov omenimo: zastopnika finančnega ministra dr. Sto kovica, šefa krnet, oddelka pokrajinske uprave Ivart Sancin, zastopnika Kmet. družbe prof. Evgena Jarca i še mnogo drugih gostov. Za celjsko mestno občino J je udeležil prireditve župan dr. Krašovec. — Upravi odbor Glavnega zadružnega saveza je imel svoja p os vi tovanja v petek in soboto popoldne. Razmotrivala sod razna aktuelna vprašanja, tičoča se jugoslovanski zadružništva. Zastopniki prečanskih zvez so -se prifl
ževali, da je vlada dovolila srbskim zadrugam mnoge ugodnosti, dočim prečanske povsod zapostavlja. Nadalje se je 'kritizirala slaba gospodarska politika vlade, ki protežira samo banke ter z davki in taksami uničuje gospodarstvo. — Drugi dan se je ob 10. ari predpoldne pričel kongres, ki ga je vodil dr. Korošec. Zborovanje so pozdravili načelnik poljedelskega ministrstva g. dr. Stojkovič, tajnik dr. Hulka iz Prage, župan dr. Hrašo-vec in francoski zastopnik dr. Fauquet, Nato so sledili zanimivi referati iz kroga zadružnih strokovnjakov. Poročali so: dr. Basaj o tipih slovenskega zadružništva, Miloš štibler o zadružnem zakonu, dr. Cieak iz Zagreba o zadružnem zavarovanju, dr. Kojič iz Beograda o zdravstvenih zadrugah in tajnik Glavnega zadružnega saveza dr. Prohaska o davčni reformi. — Opoldne se je vršil skupni obed, na katerem je pozdravil zbrane goste predsednik celjske zveze.dr. Božič. Odgovoril mu je dr. Korošec-v imenu Glavnega zadružnega saveza. Govoril je še delegat Avramovič, ki seje v svojem govoru spominjal zaslug pokojnega Kreka in Mihaela Vošnjaka.
—	Popoldne se je nadaljevala seja Glavnega zadružnega,
saveza, nato pa se je vršil pod predsedstvom dr. Korošca občni zbor, na katerem so bile sprejete razne važne resolucije. V eksekutivnj odbor so bili izvoljeni:	dr.
Korošec, Vlado Pušenjak,- dr. Poljak, Galjer, Avramovič in dr. Nikolič.' — V nedeljo, dne 7. oktobra, .se je svečano proslavila 401etnica obstoja Zadružne zveze v Celju. Slavnost se je vršila v dvorani mestne hranilnice, ki je bila nabito polna občinstva. Zborovalce je pozdravil dr. Božič, nakar je čestital v imenu Glavnega zadružnega saveza dr. Korošec. Svoje čestitke so izrazili še-drugi odlični naši in inozemski gostje. Potem je ravnatelj celjske Zadružne zveze, g. Janko Lesničar, v jedrnatem govoru orisal zgodovino celjske Zadružne zveze. — Vse te prireditve so brez dvoma mnogo doprinesle k medsebojnemu zbjižanju med jugoslovanskim zadružništvom in bodo gotovo kolikor toliko pripomogle, da se učvrsti pozicija zadružne organizacije.
Okrožna pevska prireditev v Celju, v nedeljo, dne
7.	t. ni,, se je nad vse pričakovanje sijajno obnesla. Posamezni zbori so nas naravnost presenetili s svojim krasnim petjem. Višek koncerta pa je bil skupni nastop vseh zborov pod spretnim vodstvom okrožnega pevovodje g. Mihelčiča. Koncert je med drugimi odličnimi gosti poselil tudi zvezni predsednik č. g, kanonik dr. Kimovec iz Ljubljane ter skladatelj domačin dr. Schwab, kateremu je občinstvo prirejalo burne ovacije, ko je celjski zbor zapel rijelivo «Zlato kangljico«, ki sta jo mojstrsko spremljali na giasovirju in harmoniju eč. Sestri Vida in'Ljubomir*, vsem vrlim pevcem kličemo: Hvala za prekrasni užitek, naprej po začrtani poti!
N» «hčnem zbor» celjskega pevskega okrožja dne
7.	t, na. je bil izvoljen sledeči odbor: Anton Lasbacher, predsednik; Alojzij Mihelčič, okrožni pevovodja; Franc Jeric, tajnik; Ivan Močan, blagajnik. Odborniki pa so vsi predsedniki posameznih odsekov. Okrožje šteje 10 odsekov. V teku leta se bo lo število še. pomnožilo, ker vlada' v Savinjski dolini Vedno večje zanimanje in. veselje za pevsko organizacijo. Kateri pevski zbor želi pristopili, naj pošlje svojo prijavo okrožnemu tajniku g. Fr, Jeriču, Ljudska posojilnica, Celje, hotel «Beli vol.« Naj ne bo nobenega zbora, ki ne bi bil organiziran v okrožju, šibkejši pevski zbori naj skušajo število svojih članov kolikor mogoče zvišati. Vsak /bor pa naj ima poseben odsek za narašča j.
Orlovska akademija v Mariboru.
Tožno otiaiapovedäni isti se, je začela rakademija. -Prodno govorim o njej kol taki, je lic ha ugotoviti nekaj.
—	Nastopali so sami člani in članice mariborskega od-
seka (razen mednarodne tekmovalne vrste), — Pri mariborskem odesku se pa elani, vsaj telovadni, zelo menjavajo, Pri nobeni prosti vaji ni nastopil kak član katerega dijaških odsekov ali krožkov. Člani mariborskega odseka so pa bili tudi zaposleni s predpripravami, ki so jih ovirale, tehnično popolnoma se izvežbati. Zaradi tega šqdudi 'razumljive nekatere man jše, malenkostne napake.'	' r ■
V celoti je akademija uspela izborno. Gotovo ni nobeden navzočih pričakoval takega uspeha, še prireditelji sami ne.
Akademijo je olVorila godba z orlovsko himno in slavnostno fanfaro za II.slovanski orlovski tabor v Brnu leta 1922. Takoj za tem je nastopilo osem članov s .simboličnimi odsekovnimi prostimi vajami, ki jih je “sestavil vaditeljski zbor odseka po nalašč za to zloženi in komponirani pesmi br. Stabeja. Izvajanja je spremljal pevski zbor. Želeti bi bilo, da se pevski zbor zaveda svoje dolžnosti v večji meri in nastopi umetniško. — Sledila je simbolizirana vaja «Jesensko rajanje«, ki so jo Orličice izvajale zelo ljubko in precej enakomerno. Maja je v bistvu precej komplicirana in treba je dolgotrajne vaje, posebno za otroke, da se je priučijo. — Z vso preciznostjo, eleganco in točnostjo je na to nastopila mednarodna tekmovalna vrsta OP iz Ljubljane s pariškimi prostimi vajami. Izvajala je na mestih zelo težke gibe z vso eksaktnostjo, ki jo moremo pričakovati le od najbolj izvežbanega telovadca. — Simbolično-rit-mične vaje članic. Tri dobe češke zemlje so bile ena najlepših točk cele akademije sploh. Že melodija, po katerih so se vaje izvajale, je sama na sebi lepa. Če se temu pridruži še to, da so telovadkinje nastopile z vso potrebno resnostjo in razumevanjem stvari, moramo reči, da .so vaje napravile najlepši utis. Izvajanje samo je bilo, razen nekaterih malenkosti, ki pa so na vse-zadaje razumljive, dobro. Na kritje in ravnanje bi bilo treba še bolj paziti! — Nekaj popolno novega je bila Sledeča deklamacija «Pesem makabejskih bratov«. —
Člani v belih oblekah so deklamirali ali v zboru ali posamič pesem, ki je že tehnično za deklamacijo zelo težka, z ubranostjo in dobro mimiko. Vsebinsko je izražala deklamacija vsebino gesla za akademijo: Velja, da smo kladivo v rokah Boga! V lem smislu se mora smatrati ta točka kot višek akademije.
Ena najbolj ljubkih točk celega sporeda so bili «konjički«, otroški ra jalni motivi, ki so jih izvajale gojenke. Občinstvo jih je tudi sprejelo z zadovoljstvom, kar je značilo dolgotrajno ploskanje z zahtevo za ponovitev. Sledeča točka, boks-vaje članov niso napravile taistega utiša, ki bi ga lahko, če bi nastopilo več, vsaj 6 ali 8 telovadcev. Izvajanje samo je bilo, kar se tiče preciznosti in elegance posameznih gibov nekaj pomanjkljivo, posebno pri-kontra-boksu, čemur je kriva gotovo premala pazljivost. Posebno preže so se pri večini nastopajočih spremenile dostikrat v izpade. Slavnostni govor predsednika Jugoslovanske Orlovske Zveze br. dr. Meglcrja je zaključil prvi del akademije. Br. dr. Mergler je povdarjal v svojem govoru pred vsem to, da se (žrla ni treba več skrivati in se tudi-ne bo skrival. Svobodno in z junaštvom je stopil na plan in javno bo začel širiti ideje katoliške cerkve, javno je začel delovati za blagor države Jugoslavije in slovenske domovine. Njegovim jedrnatim besedam je sledilo že med izgovorom večkrat navdušeno ploskanje.
V prvi točki drugega dela akademije so nastopili člani mariborskega odseka s po dvema vajama na bradlji. Sami mladi telovadci so bili to, menda še nobeden 20 let star in vendar so pokazali, da premorejo že precej. Telovadec na orodju postane človek šele z dolgotrajno vežbo po letih. V prvi obvezni vaji so izvajali gibe točno in nekateri z lepo eleganco. V drugi poljubni vaji je bilo več posrečenih težkih in koketnih ročnih stoj in drugih težjih gibov. Tudi nekateri odskoki so bili. nenavadni in precej posrečeni. —■
Proste vaje z venčki gojenk so bile same na sebi lepe. Moiiio je gledalce gotovo to, da ni bilo kritja. Formacija oziroma razstop bi moral biti bolj enoten ali trije tristopi ali kakorsibodi. Radi le ponesrečene formacije tudi vaje niso napravile tistega utiša, ki bi ga sicer lahko. Pri celi vaji se je opazilo pomanjkanje natančne pazljivosti pri vežbanju. V splošnem je bila. pa tudi ta loška lepa, — Vaje z baloni je izvajala tekmovalna vrsta precizno in skladno. — Proste vaje naraščajnic in naraščajnikov so učinkovale precej dobro. -— Seveda je veščak lahko tu pa tam našel pomanjkljivosti, ki pa v celoti niso preveč molile. Pri obeh skupinah pa smo videli komaj šoli odrasle otroke nastopiti s korajžo in izvajati vaje dobro..—# Sledeča točka je bila gotovo najbolj hvaležna. Mednarodna tekmovalna vrsta je nastopila z vajami na drogu. Popisovati te vaje bi bilo predolgo. Omejiti se'moramo le na najkrajše. Tekmoval na vrsta je pokazala, da zamore marsikaj, česar dosedaj mnogi niso verjeli, Omeniti moramo predvsem krasne veletoče z raznimi preprijemi in obrati naprej in nazaj, Naravnost vratolomni pa so bili odskoki: salto z veletoča naprej, skok zleknjeno črez drog iz veletoča nazaj (br. Hvale!), itd, Človeku je zastajala sapa ob pogledu na te vratolomnosti, in vendar so jih telovadci izvajali večinoma z lahkota in potrebno eleganco.
Akada mi jo je zaključila skupina ob deklamaciji orlovske budnice. Skupina bi bila po našem mnenju mnogo bolj učinkovala, če bi nasotpilo več telovadcev in krojev,' Za silnfi besede deklamirane pesmi pa je bila skupina premajhna. Ob koncu je godba zaigrala narodne himne.
Telovadni odsek Orel Maribor je s svojim praznovanjem 15 letnice in blagoslovitve prapora, posebno pa s to akademijo stopil na plan. Pokazal -je, da je sam v sebi dovolj močen, da si je v 15 letih svojega obstoja pridobil notranjo sposobni«! in disciplino, da nastopi javno, pokazal je, da si je pridobil pravico, da se ga upošteva kot kulturno-vzgojno in kuliumobojno organizacijo. Njegovi nasprotniki ga bodo morali upoštevati, ga bodo morali cenili in to pred vsem radi njegovega tihega, notranjega smotrenega dela.	Kr—.
Iz Maribora.
Veliki shod SLS v Mariboru. Iz vrst pristašev SLS za mesto Maribor se je opetovano izrazila želja, da naj stranka skliče javen politični shod. Isti se je določil za ponedeljek, dne 8. t. m., v Gambrinovi dvorani. Še pred določeno uro so zborovalci zasedli prostore v glavni dvorani, kakor tudi vse stranske prostore. Udeležba je bila v resnici nepričakovano velika. Posebno številno so bili zastopani železničarji, državni nastavljene! in obrtniki, Tudi nasprotne stranke so poslale svoje izvestite-lje. Demokrati so pred shodom razglašali, da bo shod razbit, očividno z namenom, da bi ljudi odvrnili od shoda. A žalostno so naročeni razgrajači povesili svoje glave, kq so zagledali mogočni tabor samih krepkih mož in fantov, pristašev SLS. — Shod je z iskrenim pozdravom na stotere zborovalce otvoril in nadalje vodil načelnik mestne organizacije dr. Leskovar. Poslanec Franjo Žebot, od zborovalcev burno in navdušeno pozdravljen, je v ehoumem govoru tolmačil sedanji politični in gospodarski položaj. Ko je naslikal zborovalcem v jasni luči borbo poslancev Jugoslov. kluba proti velesrbskemu beograjskemu režimu, so zborovalci sledili besedam govornika z velikim odobravanjem. Prav posebno ostro je nastopil poslanec proti odstavljanju in zapostavljanju slovenskih in hrvatskih državnih na-stavljencev in oficirjev. Celi zbor je kakor en mož ogorčen protestiral proti nastavljanju Srbov na višja mesta v Sloveniji. Slovenec naj ima prvi boljši kruli v Sloveniji. Poslanec je obrazložil sprejete in predložene Zakrajške načrte. Glede avtonomije Slovenije je povdarjal,
da so sedaj celo demokratski uradniki, obrtniki in trgovci sprevideli, da je za celi slovenski narod edina rešitev finančna in administrativna ločitev od Beograda, ter avtonomistična ureditev države. Ko je govornik vprašal zborovalce, ali naj poslanci vstrajajo v borbi z» te visoke cilje, so vsi zborovici odločno odgovorili: «Le vslrajajle do konca, ljudstvo je z vami!« — Zbbr je izrekel poslancem Jugoslov. kluba popolno zaupanje ter je izrazil željo, naj pride dr. Korošec prav kmalu govorit v Maribor. — Nato so se oglasili k besedi železničarji Medvešek, Lajh, Veronek in Verlič, ki so izrazili v imenu železničarjev parlamentarni delegaciji SLS zahval» za njen nastop v prid železničarjev. S posebno navdušenostjo in iskrenostjo je zbor sledil besedam preprostega delavca Antona Polše. Mož je iz svoje bogate izkušnje prepričevalno dokazoval, da je socialdemokratična stranka in nje voditelji (Kristan. Slanovce, Nachtigall, op. por.) največ kriva sedanjega obupnega položaja delavstva. 45 let sem bil pri le j stranki, a sedaj odkrito izpovedujem, da je za vsakega poštenega delavca, kakor tudi državnega nastavljene* edino mesto v SLS. Ona nikdar ne prodaja svojih somišljenikov in o noben« voditelju SLS se ne more trditi kaj takega, kar danes vemo o Kristanih, Slanoveih, Korenih in NaeMigallčh. Z ozirom na nesrečno centralistično ustavo, ki so nam jo prinesle volitve leta 1020, pa je rekel: «če bi jaz bil Pašič, bi ras še hujše tepel. Kajti tisti, ki ste leta 1921 glasovali za demokrate, socialdemokrate in enake proii-avtonomistične stranke, ste glasovali za centralizem ia s tem dali Pašiču v roke bič in bikov ko, ki vas tepe. Mi pa ostanemo zvesti pristaši SLS in ostanemo tudi za-naprej njeni širiteiji.« Govor sivolasega delavskega zaupnika je zbudil v celi dvorani burno odobravanje. — Glavni tajnik SLS g. M. Krajnc je nato govoril o dku^i točki dnevnega reda, o volitvi zaupnikov na straakis* zbor v Ljubljani za triletno dobo. Mariborska orgauiea-cija voli z ozirom na število članov njenih pristašev (1550) 31 delegatov. Polovica od teh pripade delavsk»-železničarski skupini, ostali so iz vrst obrtnikov, iti. nastavljencev in drugih. — Predsednik dr. Leskovar je zborovanje, Id je bilo res sijajno, zaključil s klic«»: Živela SLS, živela avtonomistična Slovenija ia aga*» borci! — To zborovanje je pokazalo, da se nobena sira» ka v Mariboru danes ne more ponašati s tako mnoj*»-brojno in veličastno obiskanimi shodi, kakor naša SLS, dasiravno ne vabimo z nobenimi kričečimi plakati,
Afera dr. Lajnšič—dr. Pfeifer. Ivo je okrajni glavar dr. La jnšič dne 15. sept. odšel na oddih v inozemstva, se ga je premestilo kar čez not“ brez navedbe vzrok*v w Ljubljano. Šele dne 23. sept. je dobil obvestilo o lej premestitvi na Dunaj. Obenem je tudi zvedel, da je sedftjjiri vodja okrajnega glavarstva dr. Pfeifer razširil n «ge*» po Mariboru in okolici vesti, da se je fa premestitev zgodila radi poneverb pri prehranilnem uradu okraj«e-ga glavarstva in da pride dr, Lajnšič radi tega v disciplinarno preiskavo. Dr. Pfeifer, dr. Krševa n, policiji* detektivi in drugi so o tej zadevi zaslišali dolgo vrst» ljudi, a ko je dr. Lajnšič dne 24. sept. zahteval jav«* pojasnila, je dobil odgovor, da se proti njemu nič »» vrši. Mi o tej zadevi do danes namenoma nismo ničesar pisali in tudi ne bomo več, dokler ne bo govorila sodišče, kajti dr. Lajnšič je vložil tožbo zoper dr. Pfeiferja in druge razširjevake govoric o poneverbah dr. Lajp-šiča in bodo torej tl gospodje imeli priliko, da dokažejo svoje trditve pri sodniji. Natančno pa bodemo J»*-ročali o poteku sodnijske obravnave, da naše ljudstva izve popolno resnico, četudi temu ali onemu ne KfvSe
Trgovskim akademikom na znanje, češkoslovaška-
jugoslovansko udruženje v Pragi se je obrnilo na Zveča trgovskih gremije v v Ljubljani s predlogom, da bi s* zamenjavali trgovski akademiki, ki imajo na tem älteres, na ta način, da bi naši akademiki stopali v velika češkoslovaška trgovska podjetja kot enoletni praktikanti in obratno, da hi se bolje spoznavale medsebojne gospodarske prilike itd. Vsi oni gg. trgovski akademiki »* event, tudi absolventi državne trgovske šole se opozarjajo na ta poziv, ki jim je v pisarni trgovskega gremija na vpogled, kjer lahko tudi oddajo svoje prijave.
Tombola Udruženja vojnih invalidov v Marib*r* se vrši dne 14. oktobra na Glavnem trgu ob 2. uri popoldne, ne 7. oktobra kakor je bilo prvotno poroča«». Vsi p. n. pridobitni sloji se naprošajo, da pomagaj» vsak po svoji možnosti z različnimi dobitki itd., ker se gre vendar za vojne žrtve, ki so zgubile v svetovni vojni svoje ude, zdravje, eksistenco ter sploh svojo blagostanje, ki so ga preje imele. Udruženje vojnih invalidov, podružnica Maribor.
Prihodnja seja odbora Zdravniškega drštva se vrši
v petek, dne 12. oktobra t. 1. v kolodvorski restavraciji v Mariboru.
Dušica.
Roman v treh delih. Angleški spisala B. Orczy. Prevedel Paulus.
it
In vse lo iz golega veselja do športa in do vragolij —1 Reševal je može, žene in otroke izpred nos» besnih revolucijonarjev zgolj za zabavo —. Bogati, življenja in zdravja kipeči človek je hotel imeti posel, je hotel imeti cilj v življenju — in zabaval se je, — on in mladi ljudje, ki so bili včlanjeni v «ligi«, — zabavali s» se s tem, da so tvegali življenje za žrtve francoske revolucije —
Morebiti da bi ji bil razodel svojo skrivnost po parohi. Pa prišla mu je na ušesa tista nesrečna zgodb* *
vilo, da prinaša nove, zle »ovire prijateljici, in zbala se je zanjo. Pohitela je nazaj,
Strežaj se je spoštljivo ustavil pred svojo zapoved-mico in ji je izročil pismo.
«Kaj je to?« je vprašala Margareta.
«Pravkar je prinesel pismo brzi sel, gospa!«
Vzela je pismo, nema, brezčutna. Prsti so se ji tresli.
«Kdo ga je poslal?« je vprašala čez nekaj časa,
«Sel je povedal, gospa, da mu je zapovedano, naj pismo 'izroči in da bodete že sami vedeli, od koga je.«
Utrgala je ovitek. Slutila je, kaj je v njem, in brez zanimanja so zrle njene oči na papir.
V ovitku je bilo pismo Armanda Justa na gospoda Andreja Foulkes,' — tisto pismo, ki so ga Chauvelinovi vohuni ugrabili Andreju v «Zadovoljnem ribiču«, pismo, s katerim ji je grozil Chauvelin in izsilil iz nje — izdajstvo.
In držal je besedo. Vrnil ji je Armandovo neprevidno pismo po posebnem selu — kajti bil je «Dušici« na sledu —.
Vse se je zavrtelo krog nje, zavest jo je zapuščala, omahnila je in padla bi bila, da je ni Suzana ujela v naročje.
Pa z nadčloveškim naporom se je premagala. Pri zavesti je morala ostati, misliti je morala, trezno, hladno —. Delo jo je čakalo, naglo, odločno je bilo treba nastopiti —.
«Pripeljite sela sem!« je naročila. Spet j,e bila mirna in premišljeno je govorila. «Še ni odšel?«
«Ne, gospa!«
Strežaj je odhitel in Margareta se je obrnila k Suzani.
«In ti, dele, reci svoji spremljevalki, naj bo pripravljena na odhod. Bojim se, da te bom morala poslati domov. In — počakaj! Povej moji sobarici, naj mi poišče popotno obleko —.«
(Dalje prihodnjič).
Marklju St. Gyr in izgubil je zaupanje vanjo, ničesar ji *i povedal, bal se je, da ga ne bi kedaj izdala —. In varal je njo, kakor je varal vse druge, in sto in sto ljudi »au je dolgovalo življenje in srečo —.
Krinka dremavega, brezdušnega bebca je bila dobra in svojo vlogö je igral dovršeno. Ni čuda, da Chauveli-novi vohuni niso iztaknili «Dušice« —. Še celo Chauvelin sam, ki je šel iskal drznega junaka v obednico lorda Grenville, še celo on je našel tam le trapastega Percyja —• spečega in smrčečega v kotu na divanu —.
Ali pa je morebiti pretkani francoski lisjak uganil Percyjevo skrivnost —?
Strašna, grozna usoda! Margareti se je zatemnilo pred očmi. Mislila je, da je izdala brezimnega, neznanega tujca, — pa je poslala, ona, Margareta Blakenev, svojega soproga — v smrt —?
Ne ne ne in tisočkrat ne! Tako neusmiljeno kruta usoda ni mogla bili! Narava sama bi se bila uprla temu zločinu, njena roka, ki je sinoči držala usodni pa -tpir, bi se bila posušila, preden bi bila za-djala tako strašen udarec —.
«Ampak — kaj ti je?« je skrbeče in vsa preplašena popraševala Suzana. Margaretin obraz je bil okamenel, smrtnobled. «Si bolna, Marjetica? Kaj ti je?«
«Nič nič, dete!« je šepetala kakor v sanjah. «Čakaj — trenutek —! Daj mi misliti — misliti —. Rekla si, da je «Dušica«, da je odpotoval danes?«
«Marjetica — za božjo voljo, kaj se je zgodilo?
«Nič, dele -— povem ti, nič ni —. Pusti me samo za trenutek in — ljuba moja — ne zameri — morebiti danes ne bodeva mogli biti več dolgo skupaj —. Morebiti bom morala odpotovati —. Ne boš zamerila —!«
«Da, — vem — slutim, nekaj se je zgodilo, tako si vsa prepadla —. Razumem, da hočeš biti sama. Ne bom te motila. Nikar ne misli name —! Moja spremljevalka še ni odšla, vrnili se bova v London!
Prisrčno je objela Margareto. Njena otroška duša je bolj slutila ko razumela, da je prijateljico zadela nesreča, in v svoji dekliško nežni rahločutnosti ni silila v njeno skrivnost, koj je bila pripravljena, da se odstrani.
Zopet in iznova je poljubila Margareto in vsa otožna je odšla po trati.
Margareta se ni genila, kakor kip je obstala, mislila je, — premišljevala, kaj naj stori.
Ivo je Suzana slopila na teraso, je prihitel izza ogla strežaj. Nosil je zapečateno pismo.
K Nehote sp. je obrnila Suzana za njim. Srce ji je pra-
ti V E SVUET5KE*
^ OGLASNE OftjQA/yf
19^SSÄ
I Jemena« ^
I POSLA
novca
GUNDUUCEVA UL.11I TELEFON 13-0*!
Dobro ohranjena stara stiskalna na prodaj. Naslov ja* upravništvu lista.	625 2-
Pošten mladenič, zmožen slovenskega in nemškega je zika, išče delo kot pomožni delavec ali sluga. J. Er vež, Tezno 28.	624 3—
Kupim hišo v Aleksandrovi cesti, Slovenski ulici, Gosposk ulici ali na Glavnem trgu ali v bližini, ki bi imek v pritličju večje, zračne prostore takoj ali v kratken na razpolago. — Pismene ponudbe na upravništv< «Straže».	61!
NaMa Izbira
modnega blaga
za dame is gospode
srajce
satnsveznice
klobuki
čepice
nogavice
rokavice
Angleško In češko
Zdravnik dr. Pečnik
zdravi bolne na pljučih vsaki petek v št. Jur ju ob juž. žel. Čitajte njegove tri knjige o jetiki, v vseh knjigarnah. 522
Nova knjigal Gladiatorji. Zgodovinski roman iz leta 70. po Kristusu. Angleški spisal Whyte Melville, L in 11. del. Založila Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. — Naša tiskarna je izdala Gladiatorje v ponatisu. S tem je jako ustregla našemu ljudstvu. Zdaj že skoraj ni več dobiti poštene pripovedne knjig , starih ni več, novih pa radi draginje nikdo več ne založi. Gladiatorji sc krasen roman iz prvih časov krščanstva. Kdor začne to povest enkrat brati, je ne odloži poprej, dokler je ne prečila. Cela povest obseg dva zvezka. Cena je za na-še razmere zelo nizka. Prvi del stane s poštnino vred 9 D. drgi del 11 D. Dobi se v Cirilovi tiskarni, Maribor,
Pleterje izurjene sprejme proti dobri plači od komada Pletarna v Strnišču, Slovenija r. z. z o. z. Stanovanje preskrbljeno. Delo stalno.
Posteljne odeje ■ (kollri) v raznih barvah in kakovosti se dobijo po zelo nizki ceni pri Franjo Majer-ju, Maribor, Glavni trg 9.	589
za površnike zimske suknje plašče
Crepe de China v vseh barvah
svila za podlago
pleteno in volneno blago Jumper! svilene bluze
vedno najnovejše in najboljše blago pri

«DIAMALT« lyornice Hauser & Sobolka, Beč-Stadlau, je v predvojni kakovosti skozi 24 iet najboljše sredstvo v pekarskem obrtu. Varujte se pred drugimi potvorina-mi! Originalni Diamalt se dobi edino pri Glavnem zastopstvu za Jugoslav'jo; Edvard Dužanec, Zagreb.
Podzastopstvo za mariborski okrog in mesto Maribor: T. T. Matije Zieglerja nasl.
Miribar,
Gosposka ulica 15.
Miloš Oseti Maribor, Glavni tri,
se vedno le najboljše in najcenejše za domačo potrebo vsakovrstno manufakturno, kakor tudi tekstilno blago pri stari in zelo znani tvrdki
HZZZI Na celem svetu znani kot najboljši.	■
Podružnice in zastopstva v vseh mestih. Centrala za državo SHS Zagreb, Mandičeva ul. 5, II. k.
Filijalka; Maribor, Šolska ulica štev, 2.
m
Novo došlo!	Novo došlo!
vseh vrst angleško in češko sukno in drugo manufakturno blago, za jesensko in zimsko sezono. Cene resnično nizke, blago iz priznano najboljših tovarn.
MASTER $ K ARNIČ N IR, MARIBOR, GLAVNI TRG K
VsaU naj si ogleda zalogo in prepriča z enUralnim naUupoml
. , , ; - - -	' n	, • • ' ■ ' '	'    . .	..	. ....... .......- '• —Jr
Tisk tiskarne sv. Cirila v Mariboru.	Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.	Izdaja konzorcij «Straže.«