rostnma piaeana v gotovini.
K RALJ EVINA
J U G O S LAVI JA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
19.
kos.
V LJUBLJANI, dne 20. avgusta 1930.
Letnik
L
V S E B
97. Zakon o plačah in ostalih' prejemkih upravnikov in namestnikov kazenskih zavodov.
98. Zakon o ustrojstvu sreza in sreskega načelstva v Rabu.
99. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah.
100. Zakon o odmerjanju in pobiranju doklad na neposredni davek trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic.
101. Zakon o nostrificicanju diplom s tujih univerz in visokih šol.
102. Zakon o izpremembah in dopolnitvah zakona o poslovnem redu v državnem svetu in upravnih sodiščih.
103. Kraljevi ukaz o ukinitvi generalnega konzulata Jugoslavije v Sao Paulu.
104. Uredba ministra za finance o prenosu poslov glede odobravanja pogodb o nabavah itd.
I N A :
105. Pravilnik o organizaciji in delu banskih svetov.
106. Dopolnitev pravil o opravljanju strokovnih državnih izpitov uradnikov ministrstva za poljedelstvo.
107. Izpremembe in dopolnitve v pravilniku o opravljanju državnega strokovnega izpita uradnikov uprave za zaščito industrijske svojine.
108. Pravilnik o dajanju dovoljenj za proizvajanje bioloških proizvodov.
109. Pravila za opravljanje državnega strokovnega izpita uradnikov pisarne kraljevskih redov.
110. Izpremembe in dopolnitve pravilnika o uporabi potniških državnih avtomobilov.
111. Navodila za izvedbo organizacije finančne kontrole.
112. Razne objave iz »Službenih no vin«.
Zakoni in kraljevske uredbe.
r
97.
Hi
Aleksander I., po milosti božji in volji naroda kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra pravde ter po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta	*
Zakon
o plačah in ostalih prejemkih upravnikov in namestnikov kazenskih zavodov.*
§ L
Upravniki in namestniki upravnikov kazenskih zavodov z opravljenim sodniškim izpitom, ali ki so poprej bili sodniki, imajo čin, plačo in ostale prejemke, in sicer Upravniki kakor sodniki okrožnih sodišč, namestniki upravnikov pa kakor tajniki apelacijskih sodišč, gledč pokojnine pa se uporabljajo nanje določila člena 19. zakona o sodnikih rednih sodišč z dne 8. januarja 1929. Leta, prebita na katerem izmed zgoraj omenjenih položajev v kazenskih zavodih, se jim računajo za napredovanje enako kakor sodnikom sodniška leta. Prevedejo se z dnem 1. avgusta 1930. skladno z uporabo predpisa člena 54. zakona o sodnikih rednih sodišč.
§2.
Povečani prejemki upravnikov kazenskih zavodov in njihovih namestnikov po predhodnem paragrafu, se
izplačujejo do konca tega proračunskega leta iz prihrankov po rednih proračunskih paratijah in pozicijah proračuna za leto 1930./31. za osebne prejemke osebja kazenskih zavodov.*
§ 3.
Ta zakon stopi v velavo, kadar se razglasi v »Službenih novinah«, obvezno moč pa dobi 1. dne avgusta leta 1930.
V Beogradu, 3. dne julija 1930. Št. 65.381.
Aleksander s. r.
Minister pravde: dr. Srškič s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat, čuvar državnega pečata, minister pravde dr. M. Srškič s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r.
98. Mi
Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta, Našega ministra za notranja posle
Zakon
o ustrojstvu sreza in sreskega načelstva v Rabu.*
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	julija 1930.. št, 149/LV*
Sedanji okoliši upravnih občin Rab, Pag in Novalja se izločajo iz upravnega področja upravnega sreza Krk. Str. 119, enajsta vrsta od spodaj: L. 1902. namesto L. 1092.
Ustanavlja se upravni srez Rabski, v čigar upravno področje pridejo upravne občine Rab, Pag in Novalja s •edežem sreskega načelstva v Rabu.
§ 2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
Priporočamo Našemu ministru za notranje posle, da ta zakon razglasi in skrbi za njegovo izvrševanje, vsem Našim ministrom, da po njem postopajo, oblastvom ter vsem in vsakomur pa zapovedujemo, da se mu pokorijo.
V Beogradu, 12. dne junija 1930.
Videl
in pritisnil državni pečat, čuvar državnega pečata, minister pravde dr. M. Srškič s. r.
Aleksander s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general Peter 2ivkovič s. r.
99.
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za finance ter po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o izpremembah In dopolnitvah zakona o taksah.*
§ 1.
V drugi opombi k tarifni številki 12. taksie tarife zakona o taksah se postavlja kot novi četrti odstavek, ki se glasi:
»Minster za finance more v dogovoru z ministrom za zunanja dela oprostiti tuje države od plačevanja takse glede tistih pogodb o nakupu in prodaji zgradb ali stav-bišč za zjdanje zgradb, ki jih kupijo za potrebe svojih diplomatskih ln konzularnih predstavništev, ako dotična država jamči za rectproclteto glede dosege nepremičnin, ki jih nabavi Jugoslavija v dotični državi za potrebe tvojih diplomatskih in konzularnih predstavništev.«
Ta zakon stopi v veljavo ln dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, 26. dne junija 1930. Št. 48.746.
Aleksander s. r.
Minister za finance: dr. S. Sverljuga s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat, čuvar državnega pečata, minister pravde dr. M. Srškič s. r.
Predsednik ministrskega sveta minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general Peter Žirkovič s. r.
100.
M!
ALEKSANDER I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za trgovino in industrijo ter po zaslišanju Našega pred* sednika ministrskega sveta
Zakon
o odmerjanju in pobiranju doklad na neposredni davek trgovskih, industrijskih in obrtnih zbornic.*
§ 1.
1. Trgovske, industrijske in obrtne zbornice smejo za kritje tistega dela izdatkov, ki ga ne morejo kriti z lastnimi dohodki in taksami, odmeriti doklado na osnovi davka na dohodek od delavnic, podjetij in poklicev, kakor tudi na osnovni davek na dobiček podjetij, zaveza* nih javnemu polaganju računov.
2. Plačevati to doklado so zavezane vse fizične in pravne osebe, ki vodijo na področju zbornice trgovsko, industrijsko in rokodelsko obrt (delavnico) ali podjetje; razumevajo pa se tukaj tudi bančna, prometna ali rudniška podjetja, kolikor niso izvzeta s tem zakonom ali i zakonom o organizaciji zbornic, kakor tudi tiste zadruge, ki imajo pravico glasovanja pri zborniških volitvah.
3. Doklada za zbornice se odmerja tudi na davek od l-2°/oo, ki ga morajo po členu 86, drugi odstavek, zakona o neposrednih davkih plačevati podjetja, ki so zavezana javnemu polaganju računov.
4. Da se pravično razdeli doklada, se sme za posamezne davčne oblike in za družbeni davek iz drugega odstavka člena 86. zakona o neposrednih davkih odrediti različna stopnja doklade.
5. O višini stopnje doklad sklepajo zbornice v plenarni seji o priliki ugotavljanja letnega proračuna, za osnovo ugotovitve njene višine pa služi odmera državnega davka v preteklem letu. Da se doseže sklep o različni višini stopnje doklad po odstavku 4., je potrebna večina dveh tretjin glasov navzočih članov (svetnikov).
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	julija 1980 št. 155/LV1I1.
Zbornični proračun se mora razpoložiti v zborničnem I uradu na vpogled vsem članom (svetnikom) zbornice I najmanj 8 dni preje, preden se vrši plenarna seja, ki naj razpravlja o proračunu.
6.	Zbornično doklado do 8% odobrava izjemno od ! predpisov zadnjega odstavka člena 20. zakona o izpre- j membah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih z dne 28. marca 1929. pristojni ban o priliki odobritve letnega proračuna, oziroma za zbornice s sedežem v Beogradu minister za trgovino in industrijo. Zbornično doklado, večjo od 8%, odobrava minister za trgovino in industrijo v sporazumu z ministrom za finance.
§ 2.
1. Dokladi za zbornice so zavezane tudi podružnice posameznikov, družb, pravnih ali drugih kolektivnih oseb, kojih centrale so na področju druge zbornice.
2. Doklada na davek podružnih delavnic gre na korist zbornice, na koje področju je podružnica.
3. Za odmerjenje te doklade so merodajna določila člena 44. in člena 88. zakona o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928.
§ 3.
1. Osebe, zavezane plačevanju doklade za zbornice (§ 1., 2.), ki pa iz kakršnegakoli razloga ne plačujejo državnega davka ali plačajo samo tolik davek, da bi zbornična doklada znašala manje nego 25 dinarjev, morajo plačati zbornici letni prispevek po posebni lestvici, ki jo ba predlog zbornice odobri ban, oziroma za zbornice s sedežem v Beogradu minister za trgovino in industrijo.
2. Podjetja, obvezana javnemu polaganju računov, kakor tudi parobrodska podjetja in ladjedelnice vobče, ki so iz kakršnegakoli razloga oproščena od plačevanja davka ali uživajo kake druge davčne olajšave, plačajo prispevek po lestvici, ki jo na predlog zbornice odobri ban. Maksimalni prispevek po tej lestvici ne sme biti večji nego 50.000 Din niti znašati več nego 0-5%o družbene glavnice, vložene v podjetje in zavezane davku.
3. Parobrodska podjetja plačajo prispevek tisti zbornici, v katere področju imajo glavni sedež. Ako pa je sedež pomorske parobrodske družbe v področju zbornice, ki ne meji na morje, se plača prispevek tisti primorski zbornici, v katere področju je dejansko glavni komercialni rod''' ' ^Mja.
§4.
1 - Pl. evanju članskega prispevka zbornici niso zavezane delavnice in podjetja, ki so po določilih točke 1.,
3.,	4., 5. in 6., čl. 46., in točke 1., 2., 5., 9., 10., čl. 79. zakona o neposrednjih davkih oproščena plačevanja davka.
2.	Dokler velja za domača pomorska brodarska podjetja in ladjedelnice ugodnost po čl. 99. finančnega zakona za leto 1928./1929. o oprostitvi od plačevanja doklad za trgovske zbornice, ne bodo plačevala tudi ne prispevka v zmislu odstavka 2. § 3.
8.	Istotako ni zavezana dolžnosti plačevanja doklad ali prispevka za trgovsko, industrijsko in obrtno zbornico francoska gradbena družba Batinjol in nemška družba Gute Hoffnungshiitte glede del, na katera se nanaša zakon z dne 15. junija 1929. in zakon z dne 20. aprila 1930, v ~	•	 ,	- — -
Državna podjetja, zavezana davku gledč dobička, do* seženega v poslovanju s privatnimi osebami, plačajo doklado na davek, ki se jim odmeri po tej osnovi.
§ 6.
V krajih, v katerih se samostalno izvrševanje usluge za povračilo smatra za obrtniški posel, se pobira doklada od tistega davka," kateremu so taki poklici zavezani.
§ 7.
1. Dokade za zbornice in prispevke, v zmislu člena 3, redno odmerjene, morajo pobirati državna davčna obla-stva poleg državnega davka ter na način, predviden z zakonom o neposrednih davkih, in jih knjižiti po predpisih, ki veljajo za knjiženje samoupravnih doklad. Doklade in prispevki dospevajo v plačilo hkratu z državnim davkom.
2. Gledč zavarovanja, prisilne izterjave in neizterljivosti doklad in prispevka velja uredba o zavarovanju, prisilni izterjavi in neizterljivosti davkov z dne 19. novembra 1928., štev. 148.000.
3. Davčna oblastva morajo koncem vsakega meseca obračunavati in dostaviti zbornici pobrano doklado.
4. Redno odmerjen prispevek smejo pobirati neposredno samo zbornice ali s pomočjo ali s sodelovanjem občinskih oblastev. V tem primeru morajo zbornice občinam povrniti stroške za delo, ki se morajo sporazumno ugotoviti.
§ 8.
Doklada za zbornice, ki je do dneva, ko stopi ta zakon v veljavo, odmerjena po dosedanjih predpisih, se ne odmerja naknadno po tem zakonu, temveč se bo pobirala po že izvršeni odmeri, toda tako, kakor je predvideno v tem zakonu.
§9.
1. Ta zakon stopi v veljavo in dobi zakonsko moč, ko se objavi v ^Službenih novinahc.
2. Ko stopi ta zakon v veljavo, prestanejo veljati vsa določila prejšnjih zakonov, uredb in pravilnikov, ki se nanašajo na odmerjanje doklade za zbornice.
V Beogradu, dne 2. julija 1930., I. br. 20367/0.
Aleksander s. r.
Minister za trgovino in industrijo:
Jura j Demetrovič s. r.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general
Peter Živkovid s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat, čuvar državnega pečata minister pravde
dr. M. Srškic s. r.
tl	!
Mi
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog Našega ministra za prosveto ter po zaslišanju predsednika Našega ministrskega sveta
Zakon
o nostrificiranju diplom s tujih udiverz In visokih šol*
Člen 1,
Kdor želi, da se mu v kraljevini Jugoslaviji prizna diploma o akademskem dostojanstvu, doseženem na kaki tuji univerzi ali visoki šoli, mora svojo diplomo nostri-ficirati.
Člen 2.
Diplome nostrificirajo fakultete, oziroma visoke šole kraljevine Jugoslavije, ki so istovrstne ali najsorodnejše 8 tujimi fakultetami in visokimi šolami, ki so izdale diplome. Natančnejša določila o tem predpiše minister za prosveto.
Ako fakulteta, pri kateri se zahteva nostrificiranje diplome, smatra, da ni pristojna za nostrificiranje, pošlje predmet s svojimi razlogi pristojni fakulteti. Ako se tudi ta druga fakulteta izjavi za nepristojno, izroči predmet svojemu univerzitetnemu svetu, ki reši ta konflikt pristojnosti. Ako obstoji konflikt pristojnosti med visokimi šolami ali visokima šolami in fakultetami, reši ta konflikt ttinister za prosveto.
Člen 3.
Za nostrificiranje diplom je treba predložiti fakulteti, oziroma visoki šoli prošnjo z naslednjimi dokumenti:
1. Potrdilo o državljanstvu.
Javni uslužbnci niso dolžni predložiti tega potrdila.
2. Izpričevalo o izpitu zrelosti.
Ako je prosilec opravil izpit zrelosti zunaj naše države, je potrebno, da pribavi mnenje glavnega prosvetnega sveta o tem, ali ta izpit odgovarja našemu izpitu zrelosti.
3. Originalno diplomo o diplomskem izpitu ali doktoratu.
Ako prosilcu diploma še ni izdana, lahko predloži začasno potrdilo, ki ga izda šola, kjer je diplomiral ali doktoriral, s tem, da v določenem roku predloži originalno diplomo.
4. Overitev verodostojnosti pečata in podpisa na originalni diplomi, oziroma potrdilu od strani naših diplomatskih ali konzularnih oblastev.
5. Overitev verodostojnosti podpisa in pečata naših diplomatskih, oziroma konzularnih oblastev od strani ministrstva za zunanje stvari.
6. Overjen prevod diplome, oziroma potrdila.
7. Dokumente o teku študija v originalu in in overjenem prevodu. Iz teh dokumentov se mora videti, koliko semestrov je prosilec prebil na naukih, kje in kdaj, katere predmete je poslušal in katefe izpite je opravil.
8. Dva izvoda doktorske disertacije (ako gre za nostrificiranje doktorske diplome).	-,<
Fakultetski sveti smejo odstopiti od teh zakonitih predpisov samo tedaj, kadar gre za dovršeno univerzi* tetsko šolanje na univerzah države, s katero naša kraljevina ne vzdržuje diplomatskih odnošajev. Edino v tem primeru morejo fakultetski sveti izvršiti nostrificiranje. tudi ako prosilec ne predloži originalne diplome, vpošte-vajoč posamezne uradne dokumente, iz katerih se vidi, da je dovršil fakulteto.
9. Takso, predpisano po zakonu o taksah.
Člen 4.
Odločho o prošnji za nostrificiranje izda fakultetski svet, oziroma svet visoke šole na podstavi ocene vseh predloženih dokumentov.
Ako bi v poedinih primerih dokumenti, našteti v členu 3. tega zakona, ne zadoščali za izdajo odločbe, sme fakultetski svet odložiti nostrificiranje, dokler se po naših diplomatskih in konzularnih oblastvih ne dobč potrebna obvestila o šoli, ki je izdala diplomo.
Člen 5.
Ako program, po katerem je prosilec dovršil svoje študije, ne odgovarja popolnoma programu fakultete, oziroma visoke šole, zaprošene za nostrificiranje, sme svet te fakultete ali visoke šole predpisati dopolnilne izpite in dela. Take odločbe potrebujejo odobrenja ministra za prosveto.
Za te izpite mora kandidat poleg takse iz zakona o taksah položiti za predsednika in člane izpraševalne komisije po 100— Din in za zapisnikarja 50— Din, oziroma po 200*— in 100— Din, ako gre za doktorski izpit.
Dopolnilni izpiti se smejo ponavljati samo enkrat,
in to najraneje po šestih mesecih.
Člen 6.
Odločba fakultetskega sveta, oziroma sveta visoke šole na prošnje o nostrificiranju se zapiše zadaj na originalno diplomo in zoper njo ni pritožbe.
Vsaka taka odločba se mora dostaviti vsem istovrstnim fakultetam, oziroma visokim šolam v državi.
Ako je fakultetski svet, oziroma svet visoke šole odločil, da se diploma ne nostrificira, obvesti o tem vs« istovrstne in sorodne fakultete in visoke šole v državi in nobena fakulteta, oziroma visoka šola ne sr: I: no izvršiti nostrificiranja take diplome.
Člen 7.
Na vsaki fakulteti, oziroma visoki šoli se v.'d? poseb-J na knjiga, v katero se vpišejo vse odločbe o predmetih nostrificiranja diplom s potrebnimi motivacijami in vsemi podatki v zvezi z nostrificiranjem vobče.
Člen 8.
Ako prosilec ne predloži originalne diplome v zmislu točke 3. tega zakona v določenem roku, se odločba o nostrificiranju prekliče.
Ta preklic se mora objaviti v >Službenih novinah« I in dostaviti vsem univerzam in visokim šolam.
Člen 9.
Ponovna prošnja za nostrificiranje ee more vložiti samo tedaj, ako se predložijo novi dokumenti, in sicer
edino tisti fakulteti, oziroma visoki Soli, kjer se je izdala prva odločba.
Člen 10.
Diplome tujih univerz tistih oseb, ki so na njih podstavi izbrane za univerzitetske učitelje in asistente, oziroma učitelje in asistente visokih šol, se smatrajo, da so nostrilicirane s tem izborom samim.
Člen 11.
Ta zakon dobi veljavno moč, kadar se objavi v »Službenih novinah«.
Tedaj nehajo veljati vsi dosedanji predpisi o nostri-ficiranju diplom tujih univerz in visokih šol, izvzemši določila člena 2. netunskega sporazuma o uporabi člena
9.	rimskega sporazuma.
V Beogradu, 6. dne junija 1930.
Aleksander
s. r.
Minister za prosveto j Bož. Ž. Maksimovič s. r.
Videl
in pritisnil državni pečat, čuvar državnega pečata minister pravde djf.M.Srškič s. r.
:	§	2.
Ta zakon stopi v veljavo in dobi obvezno moč, ko se razglasi v »Službenih novinahc.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r.
102.
Mi	»
Aleksander I.,
po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije,
predpisujemo in proglašamo na predlog predsednika Našega ministrskega sveta in Našega ministra za notranj° posle
Zakon
o izpremembah in dopolnitvah zakona o poslovnem redu v državnem svetu in upravnih sodiščih.*
§ 1.
Zadnji stavek odstavka 4. § 21. se izpreminja in se glasi: >Ako se je kršil zakon y korist posameznikom z ukazom, ministrsko odločbo, banovo odločbo po § 35. zakona o banski upravi ali z odločbo poveljnika žandarme-rije :po členu 61. uredbe o izpremembah in dopolnitvah zakona o žandarmerijskem pokojninskem fondu, tedaj se v imenu države javi kot tožilec pri državnem svetu glavna kontrola.«
V Topoli, 14. dne julija 1930.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r.
Aleksander s. r.
Videl in pritisnil državni pečat, čuvar državnega pečata, minister pravde dr. M. Srškič s. r.
Predsednik-ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r.
103.
Mi
Aleksander I., po milosti božji in narodni volji kralj Jugoslavije, odločamo
na predlog Našega ministra za zunanje posle ter po soglasnosti s predsednikom Našega ministrskega sveta na podstavi § 37. zakona o ureditvi ministrstva za zunanje posle ter diplomatskih in konzularnih zastopništev v inozemstvu z dne 25. marca 1930.,
da se ukine generalni konzulat kraljevine Jugoslavije v Sao- Paulu.*
Naš minister za zunanje posle naj izvrši ta ukaz.
V Beogradu, 5. dne junija 1930. Pr. Pov. št 1821.
Aleksander s. r.
Minister za zunanje posle Dr. V. Marinkovič s. r.
Uredbe osrednje vlade.
104.
Na predlog gg. ministrov za prosveto, notranje posle, gradnje, poljedelstvo, trgovino in industrijo, gozde in rudnike, ter na podstavi § 45. finančnega zakona za proračunsko leto 1930./31.
se pooblaščajo V
• »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	julija 1930., št. 149/LV.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. julija 1930., št 159/LIX.
1. Bani:
da smejo odobravati pogodbe o nabavah, kakor tudi dela v režiji do vsote 500.000'— Din glede vseh poslov, glede katerih jim pripada pravica odločbe. Do te vsote smejo odobravati pogodbe o enoletnem zakupu zgradb;
da smejo odobravati pogodbe o prodaji premične državne imovine, kakor tudi izločevanje neuporabljivih premičnin (oprave, pribora, materiala, pohabljene živine itd.), kojih vrednost ne presega vsote 100.000'— Din, nepremičnin državnih posestev pa, kojih letni dohodek ne presega vsote 100.000'— Din;
da smejo izjemoma odobravati pogodbe za prodajo lesa iz rednih sečenj v državnih gozdih po gospodarskem načrtu potom javnih licitacij do vrednosti 250.000— Din, izvzemši režijsko poslovanje.
Vse spredaj navedene pravice, ki jih ima ban, ima tudi upravnik mesta Beograda.
Ban sme svoje pravice prenesti tudi na pomočnika bana s pogojem, da o tem obvesti ministra za finance glavno kontrolo.
2. Direktorji poštno-telegrafskih direkcij:
Da smejo odobravati pogodbe za nabave poštno -telegrafske stroke do vsote 50.000— Din.
Načelnik tehniškega oddelka pri upravi mesta Beo- j grada:
da sme odobravati licitacije in izvedbo del v režij’ za vse gradnje , namenjene javni uporabi, do vsote 50.000— Din.
Sefi državnih bolnic in higienskih zavodov: Da smejo odobravati pogodbe o nabavah, kakor tudi dela | v režiji do 50.000— Din. Do te vsote smejo odobravati j pogodbe v enoletnem zakupu zgradb.
8.	Starešine avtonomnih prosvetnih društev, rektorji:
vseučilišč, ekonomske visoke šole v Zagrebu, višjih pedagoških šol, dekani fakultet v Skoplju in v Subotici, predsednik srbske kraljevske akademije v Beogradu in Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu, upravnik državne tiskarne in upravniki centralnih narodnih gledališč, šefi terensko - tehniških sekcij, šef tehniškega oddelka pri načelstvu sreza Rasinskega, direktorji srednjih poljedelskih šol, starešine: državnih kohilaren, poljedelskih poskusnih in kontrolnih postaj, enoloških postaj, bakterioloških postaj, serioloških zavodov, direkcije za državno svilarstvo v Novem Sadu in poljedelskih poskusnih in kontrolnih postaj v Topčideru:
da smejo odobravati pogodbe o nabavah kakor tudi dela v režiji do vsote 30.000'— Din.
4. Sefi: sanatorijev, invalidskih domov, dečjih domov, zdravstvenih domov, poliklinik:
da smejo odobravati pogodbe o nabavah kakor tudi dela v režiji do vsote 25.000'— dinarjev.
5. Upravniki: muzejev, knjižnic, arhivov in specialnih znanstvenih zavodov, predsednik uprave za zaščito industrijske svojine in upravnik osrednje uprave za mere in drage kovine:
da smejo odobravati pogodbe o nabavah kakor tudi dela v režiji do vsote 20.000-— dinarjev.
6. Direktorji srednjih šol, direktorji bogoslovij, ki so izključno internatsko urejena in se vzdržujejo samo z denarjem iz državnega proračuna:
da smejo odobravati pogodbe o nabavah do vsote 5000'—! dinarjev.
7. Vse nabave, prodaje in dela v režiji se morajo vršiti skladno z zakonom o državnem računovodstvu in s pravilnikom za izvrševanje določil iz oddelka >3c pogodbe in nabave.
8. Naredbe za izplačilo iz uradno angažiranih in otvorjenih kreditov o priliki likvidacije tistih nabav in del, ki jih odobravajo resorni ministri, smejo podpisovati bani, pomočniki banov in upravnik mesta Beograda do vsote 500.000'— Din, kolikor bi bili za to posebej pooblaščeni na podstavi člena 4. pod d) uredbe o prenosu pravic podpisovanja odločb od ministra z dne 12. maja 1921.
9. To pooblastilo velja od dne objave v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 11. junija 1930. Br. 79560/11.
Minister za finance: dr. S. šverljuga s. r.
Strinjam se s sprednjo odločbo:
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r.
105.
Na podstavi pooblastila v § 26. zakona o banski upravi predpisujem
Pravilnik
o organizaciji in delu banskih svetov.*
Clen 1.
Banski svet je posvetovalni organ bana in zaseda na sedežu banovine.
Clen 2.
Člane banskega sveta postavlja in zamenjuje minister za notranje posle izmed oseb, ki morejo s svojim svetom najbolje služiti interesom banovine.
Člen 3
Vsak član banskega sveta dobi dekret o svoji postavitvi, ki mu ga izda ban dotične banovine.
Postavitev članov banskega sveta se objavi v Službenem listu dotične banovine, kjer je tak list
Člen 4
člani banskega sveta motrijo v prvi vrsti gospodarski, socialni in kulturni razvoj srezov in mest, za katere so postavljeni, in predlagajo banu predstavke, v katerih opozarjajo na potrebne ukrepe v tem pravcu.
Posebej motrijo in predlagajo predstavke o poslih, ki se nanašajo na: poljedelska posestva, drevesnice, po-
skusne in kontrolne postaje; pospeševanje živinoreje 'id živalstva (perutninarstva), s prirejanjem in osnavljanjem banovinskih razplodnih postaj; strokovno izobraževanje kmetovalcev potrm banovinskih poljedelskih Sol in obdobnih strokovnih tečajev; vzdrževanje in pospeševanje nedržavnih gozdov; osnovanje novih tn vzdrževanje obstoječih banovinskih bolnic, dečjih domov, siromašnlc, domov za starce in starke, banovinskih zdravilišč in kopališč, kakor tudi podpiranje poškodovanih po elementarnih nezgodah; na vzdrževanje obstoječih in napravo novih cest in železnic, kakor tudi vzdrževanje in zidanje šolskih poslopij in uravnavo rek in hudournikov; podpiranje strokovnega izpopolnjevanja obrtnega, trgovskega in posel9kega podmladka; podpiranje Sokola in prosvetno-kulturnih in človekoljubnih društev — kakor tudi o vseh poslih, ki bi se v tem pogledu nanašali na njihov kraj.
Člani banskega sveta morejo dajati mnenja o vseh teh vprašanjih tudi za celo banovino.
Člen 5.
člani banskega sveta se ne smejo vmešavati, niti vplivati na reševanje in izdajanje odločb v poslih upravnih oblastev, niti v obče kakorkoli posredovati pri ob-lastvih. Svoje dolžnosti člana banskega sveta smejo vršiti samo v sejah banskega sveta in s predlaganjem predlogov in predstavk v zmislu čl. 4.
Člen 6.
Banski svet se sestaja redno enkrat na lelo na poziv bana, in to najkesneje mesec dni pred končno ugotovitvijo banovinskega proračuna. Seje po tem sklicu smejo trajati največ 15 dni.
člen 7.
Ban poziva člane banskega sveta na seje sveta.
Člen 8
Seje banskega sveta se vršč v prostorih, ki jih določi ban.
člen 9.
Ban vodi seje in delo banskega sveta.
člen 10.
Na vsaki seji se z oklicem ugotovi, ' -lani so navzoči.
Člen 11.
Na prvi seji se prečita predlog banovinskega proračuna, ki ga vnaprej pripravi ban. Vsak član banskega sveta je pooblaščen, da izreče k njemu svoje opomnje in srtavi predloge, omenjene v Členu 4. tega pravilnika.
Ban zasliši svet zlasti o tem, katere potrebe v srezih tn mestih so najnujnejše narave, ter po svoji presoji in finančni moči banovine ukrene vse, kar je potrebno, da se jim zadosti in da se zagotovijo sredstva v proračunu.
Člen 12.
1	člen	18.
Ban sme po predhodnem odobrenju ministra za notranje posle sklicevati člane banskega sveta na izredne Seje banskega sveta, ki ne morejo trajati dalje nego 5 dni, tudi o drugih važnih prilikah, posebno v stvareh* ki se nanašajo na sklepanje posojil, odtujitev banovinske nepremične imovine, kakor tudi pri izdaji važnih uredb, ki bi imele močnejši finančni efekt.
O priliki, ko se določi dan sklica sej, se je treba po možnosti ozirati na to, da ti dnevi ne pridejo v čas, xo to poljedelska in druga gospodarska dela v polnem razmahu.
Člen 14.
Pomočnik bana in načelniki oddelkov banske uprave j smejo biti navzoči na sejah banskega sveta. Ban lahko pozove tudi druge referente, da so navzoči na teh sejah.
, Zapisnikarja s pomožnim osebjem za pisanje zapisnika o delu banskega sveta določi ban iz vrst uradnikov I banske uprave.
Člen 15.
Člani banskega sveta so dolžni redn prihajati na seje banskega sveta.
Člen 16.
Banski svet ne more delovati, ako ni navzoča vsaj polovica njegovih članov.
Člen 17.
Razen oseb iz člena 14. tega pravilnika in predstav« nikov nadzornega oblastva ne sme nikdo drug biti na« vzoo na sejah banskega sveta.
člen 18.
Vsak član banskega sveta sme govoriti, ako dobi besedo, samo o predmetu, ki je na dnevnem redu.
člen 19.
Ban lahko odredi:
1. da nikdo o istem predmetu ne more govoriti večkrat nego dvakrat in
2. da se čas govora omeji.
Člen 20.
O delu banskega sveta se piše zapisnik in v njega se vpisujejo vsa izrečena mnenja. Ban lahko odredi, da se glasuje o predmetu, ki je predložen banskemu svetu, in rezultat se vpdše v zapisnik.
Glasovanje se vrši s sedanjem in vstajanjem. Zapisnik podpisuje ban in zapisnikar.
člen 21.
Članom banskega sveta, za katere se z oklicem ugotovi, da so navzoči na sejah sveta, pripada dnevnica v višini dnevnice uradnikov I. kategorije tretje skupine. Onim pa, ki niso iz kraja, kjer se vršč seje, pripada poleg dnevnice tudi potnina uradnika te kategorije in skupine in dnevnica za čas potovanja za prihod na seje in povratek
Člen 22.
Člen 23.
Ta pravilnik se lahko izpremeni in dopolni z odločbo ministra za notranje posle.
Člen 24.
Ta pravilnik stopi v veljavo od dne, kaivi »a se razglasi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, 3. dne junija 1930. br. 35.760.
Predsednik ministrskega sveta, minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r.
106.
Dopolnitev pravil
o opravljanju strokovnih državnih izpitov uradnikov ministrstva za poljedelstvo.*
Gospod minister za poljedelstvo je izvolil pod štev. 17.113/1. z dne 25. marca 1930. odločiti:
Da se po členu 5. pravil o opravljanju strokovnih državnih izpitov za uradnike ministrstva za poljedelstvo štev. 7600 z dne 26. februarja 1925. doda nov člen 5. a, ki se mora glasiti:
»Komasacijski poverjeniki morajo imeti državni strokovni izpit, predpisan za politično-upravne uradnike prve kategorije ministrstva za notranje posle po pravilih in programu štev. 50.235/25. Tega izpita pri prestopu v resor ministrstva za poljedelstvo ni treba opravljati tistim politično-upravnim uradnikom-pravnikom ministrstva za notranje posle, ki so že ali so že bili na položaju po-litično-upravnih uradnikov pomožnih in glavnih skupin
I.	kategorije.«
Ta dopolnitev stopi v veljavo od danes.
V Beogradu, 25. dne marca 1930. K. štev. 17.113/1.
Po pooblastilu ministra za poljedelstvo pomočnik M. Sretenovic s. r.
107.
Usvajajoč predlog predsednika uprave za zaščito industrijske svojine, ter na podstavi člena 54. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih predpisujem te-le
izpremembe m dopolnitve
r pravilniku o opravljanju državnega strokovnega izpita uradnikov uprave za zaščito industrijske svojine.**
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne z dne 9. julija 1930, št. 153/LVII.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
9.	julija 1930., št 153/LVIL
V členu 4., oddelku I., točka 2., se črta odstavek a), ki se glasi: »Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev«;
v odstavku b) istega člena in oddelka se črtajo besede: »Zakon o obči upravi« in »Uredba o razdelitvi države na oblasti«, vstavijo pa se v začetku tega odstavka besede: »Zakon o kraljevski oblasti in vrhovni državni upravi, zakon o ureditvi vrhovne državne uprave, uredba o razdelitvi predsedništva ministrskega sveta in ministrstev na oddelke, zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja, zakon o notranji upravi, zakon o vrhovnem zakonodajnem svetu in komisijah strokovnjakov pri ministrstvu pravde, in zakon o banski upravi«.
Odstavki b), c), č) in d) istega člena in oddelka, točka 2., dobijo označbe po vrsti a), b), c) in č).
V členu 4., oddelku II., odstavek a), se črtajo besede:	^ »Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, zakon o obči upravi in uredba o razdelitvi države na oblasti«, vstavijo pa se v začetku tega odstavka besede: »Zakon o kraljevski oblasti in vrhovni državni upravi, zakon o ureditvi vrhovne državne uprave, uredba o razdelitvi predsedništva ministrskega sveta in ministrstev na oddelke, zakon o razdelitvi kraljevine na upravna področja, zakon o notranji upravi, zakon o vrhovnem zakonodajnem svetu in komisijah strokovnjakov pri ministrstvu pravde, in zakon o banski upravi«.
V členu 6. se črta točka 1., ki se glasi: »Ustava kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev«.
V točki 2. istega člena se črtajo besede: »obče odredbe o organizaciji državne uprave (zakon o obči upravi, uredbe o razdelitvi države na oblasti)«, vstavijo pa se besede: »zakon o kraljevski oblasti in vrhovni državni upravi, obče odredbe o organizaciji državne uprave (zakon o ureditvi vrhovne državne uprave, zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja, in zakon o banski upravi)«.
Točke 2., 3. in 4. istega člena dobijo označbo po vrsti
1., 2. in 3.
V tretjem odstavku člena 19., v členu 22. in v členu
23., odstavek 1., se zamenjujeta besedi »administrativni oddelek« z besedama »obči oddelek«.
Te izpremembe in dopolnitve veljajo od dne razglasitve v »Službenih novinah«.
V Beogradu, 27. dne junija 1930. Pr. št. 1067.
Minister za trgovino in industrijo Juraj Demetrovič s. r.
108.
Na podstavi § 22. zakona o kontroli zdravil biološkega izvora predpisujem v sporazumu z ministrom za. finance in z ministrom za trgovino in industrijo
Pravilnik
o dajanju dovoljenj za proizvajanje bioloških proizvodov.*
Člen 1'.
Kadar se zahteva dovoljenje za proizvajanje zdravil biološkega izvora, določenih za prodajo ali uporabo pri
ljudeh, ali da se dobi podaljšanje dovoljenja, se vloži prošnja na ministrstvo za trgovino in industrijo po pristojni banski upravi.
Prošnja mora obsegati:
1. Rodbinsko in rojstno ime, oziroma firmo prosilca in njegovo bivališče; ako jih je več, pa vsakega izmed njih;
2. točno označbo proizvodov, za katere se zahteva dovoljenje proizvajanja;
3. obvezo prosilca, da se bo ravnal po vseh predpisih zakona o kontroli zdravil biološkega izvora ter uredb in pravilnikov, izdanih na njegovi podstavi;
4. datum in prosilčev podpis.
Prošnji se mora priložiti:
1. dokaz, da je prosilec specialist za imunologijo in serologijo;
2. spisek strokovnega osebja, ki bo zaposleno pri proizvajanju z dokazi strokovne izobrazbe tega osebja;
3. načrti zgradb z laboratoriji in stajami za živali, kakor tudi program o ureditvi, vodstvu n redu v zavodu.
Člen 2.
Na osnovi predložene prošnje mora banska uprava zvesti postopek po določilih zakona o obrtih (delavnicah) (za odobrenje delavnice in naprav. Pri tem postopku mora sodelovati kontrolni urad, ki mora podati svoje mnenje o celi uredbi, aparaturi in drugih okolnostih, važnih s sanitetskega stališča.
Ko izvede ta postopek, predloži banska uprava prošnjo in vse spise, ki se nanašajo na postopek, s svojim mnenjem ministrstvu za trgovino in industrijo.
Člen 3.
Na prošnjo izda odločbo minister za trgovino in industrijo in predhodnem sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje.
Dovoljenje, ki se izda, mora obsegati.
1. Ime (firmo) podjetja, kateremu se izda;
2. točno označbo proizvodov, kojih proizvajanje se dovoljuje;
3. pogoje, pod katerimi se dovoljuje delo podjetja;
4. klavzulo, da je imetnik dovoljenja zavezan, da se ravno po zakonu o kontroli zdravil biološkega izvora, kakor tudi po vseh uredbah in pravilnikih, izdanih na njegovi podstavi, in da se dovoljenje more občasno odvzeti ali popolnoma uničiti, ako proizvajalec krši zakonite predpise;
5. čas, kako dolgo traja dovoljenje.
Člen 4.
Tuje firme lahko uvažajo svoje proizvode po svojih zastopnikih. Za to se morajo zahtevati posebna dovoljenja tako, kakor je določeno v členu 1. in 2.
Člen 5.
"Ako se dovoli uvoz, izda dovoljenje po členu 3. ministrstvo za trgovino in industrijo po prehodnem sporazumu z ministrom za socialno politiko in narodno zdravje.
Člen 6.
Dovoljenja iz člena 3. in 4. se izdajo šele potem, ko so se plačale pristojbine, predpisane s pravilnikom*
Člen 7.
Imetnik dovoljenja mora svoje delo prilagoditi tudi novim odredbam, ki bi jih minister za socialno politiko in narodno zdravje smatral za potrebno izdati na podstavi zakona, za to pa nima pravice do nikake odškodnine.
Člen 8.
Določila za proizvajanje.
Proizvajalec se zavezuje, da bo imel po § 3. zakona o kontroli zdravil biološkega izvora zadostno število strokovnega osebja, prostorov in potrebnega materiala, da more po vseh predpisih znanosti proizvajati preparate, za katere ima dovoljenje.
Proizvajalec mora izvrševati vsa določila o kontroliranju, preizkušanju in titraciji bioloških preparatov, voditi stalno in točno zapisnike o vsakem posameznem proizvodu serije in steklenice, določenem za prodajo, kakor tudi o izvršenih poizkusih na njih tako, da se more državni kontrolor lahko o vsem prepričati, in proizvajalec mora pustiti vsak čas državnega kontrolorja v vse svoje prostore, ki mu služijo za proizvajanje, da jih more prekontrolirati in se prepričati o načinu dela, metodah, načinu preizkušanja, zamotavanju in napolnjevanju, da mu more vzeti izvestno količino vsakega preparata po zakonitih določilih za preizkušanje.
Proizvajalec mora obvestiti kontrolni urad in ministrstvo za socialno politiko in narodno zdravje o vseh izpremembah v osebju, prostorih in preurejevanju zavoda, menjanju metod dela in drugo od dne zadnjega poseta državnega kontrolorja.
Proizvajalec mora poslati na zahtevanje kontrolnega urada vzorce posameznih serij in preparate, kakor tudi vse ostalo, kar je predpisano. Proizvajalec se zavezuje, da bo izvrševal vse predpise, ki so izšli o kontroli bioloških preparatov in ki bodo predpisani na nodstavi zakona
člen 9.
Proizvajalec se mora zavezati, da se bo po^raval odredbam državnega kontrolnega urada.
Člen 10.
Dovoljenje za proizvajanje se izdaja eni osebi in za en kraj. Dovoljenje se ne more prenesti. Ako posamezna ustanova hoče izpremeniti kraj proizvajanja, mora zahtevati ponovno dovoljenje.
Člen 11.
Sola narodnega zdravja v Zagrebu in centralni higienski zavod v Beogradti nista dolžna vložiti prošnje za dovoljenje proizvajanja, uvoza in izvoza zdravil biološkega izvora.
Člen 12.
Ta pravilnik velja od dne razglasitve v »Službenih novinahc.
V Beogradu, 4. dne junija 1930. S. št. 7417/30.
Minister za socialno politiko in narodno zdravje:
Nikola Preka s. r.
Na podstavi člena 54. zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih predpisujem ta-le
pravila
za opravljanje državnega strokovnega izpita uradnikov pisarne kraljevskih redov.*
Clen 1.
Za prehod iz pripravnih v pomožne skupine uradnikov pisarne kraljevskih redov se ustanavljajo državni strokovna izpiti za uradnike vseh treh kategorij.
Izpiti se opravljajo v pisarni kraljevskih redov. Komisijo za izpraševanje sestavljajo: za prvo in drugo kategorijo pet članov, za tretjo kategorijo pa trije člani. Najstarjši član komisije predseduje.
Clen 2.
Začetkom vsakega leta postavi predsednik ministrskega sveta za tekoče leto člane komisije, njihove namestnike in zapisnikarja izmed uradnikov vrhovne državne uprave,
Člen 3.
Za uradnike I. in II. kategorije so izpiti pismeni in ustni, za uradnike III. kategorije pa samo ustni.
Pismeni izpit sestoji iz ene praktične naloge v obsegu programa ustnega izpita ter traja največ dve uri brez prekinitve ter pod nadzorstvom enega izmed članov komisije.
Kandidat se sme pri izdelovanju naloge posluževati vseh potrebnih zakonov,
Člen 4.
Program ustnega izpita se deli po skupinah in sestoji iz teh-le predmetov:
A)	Za uradnike I. in II. kategorije:
I. Zakon o kraljevski oblasti in vrhovni drž. upravi; zakon o ureditvi vrhovne državne uprave;
zakon o ureditvi predsedništva ministrskega sveta z uredbo o razdelitvi na oddelke predsedništva ministrskega sveta in ministrstev,
II. organizacija pisarne kraljevskih' redov; zakon o redovih in svetinjah:
a) obči in medsebojni Čin odličij, ib) ustanavljanje redov in svetinj, c) likvidacija ukaza z vsmi posameznostmi; zakon o taksah, kolikor se tiče pisarne kraljevskih redov, in važnejša določila.
III. Zakon o glavni kontroli;
zakon o državnem svetu in upravnih sodiščih; zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja;
zakon o notranji upravi in zakon o banski upravi.
IV. Zakon o organizaciji finančne uprave;
zakon o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z uredbo o razvrščanju uradnikov;
zakon o dosegi pravice do osebne pokojnine državnih uslužbencev in uslužbencev državnih prometnih ustanov, kakor tudi o odpustnini takih uslužbencev in pogodbenih uradnikov ter dnevničarjev in vsi drugi predpisi specialnih zakonov, ki uravnavajo osebna razmerja državnih uslužbencev.
V.	Zakon o državnem računovodstvu s pravilnikom za izvrševanje določil »B« pogodbe in nabave;
uredba o povračilu potnih in selitvenih stroškov civilnih državnih uslužbencev;
najpotrebnejše znanje iz državnega knjigovodstva;
manipulacija v arhivu: zapisnik, register, odprava, spajanje (spisov), fascikuliranje.
Za uradnike III. kategorije:
I.	Najvažnejša določila iz zakona o kraljevski oblasti in vrhovni državni upravi, zakona o ureditvi predsedni-štva ministrskega sveta, zakona o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja in zakona o uradnikih.
I.	Glavna določila zakona o taksah, kolikor se nanašajo na taksiranje prošenj, prilog, prepisov, izdajanje potrdil itd.
III.	Temeljito poznavanje in organizacija arhivskih poslov.
Člen 5.
Na ustnem izpitu mora dobiti kandMat vprašanja
iz vseh skupin predmetov, toda izpraševanje kandidata
I. kategorije se vrši v širšem obsegu nego kandidatov
II. kategorije.
Po dovršenem izpitu se kandidat oceni: izpit opravil z odliko, izpit opravil soglasno, izpit opravil z večino glasov, izpita ni opravil.
Odločbo komisije o rezultatu izpita priobči predsedujoči kandidatu takoj in mu izda potrdilo, ako je izpit opravil, podpisano od vseh članov izpraševalne komisije in zapisnikarja, poročilo o dovršenem izpitu pa predloži predsedništvu ministrskega sveta .
Rezultat izpita se vpiše v Uslužbenski list.
Člen 6.
Kandidat, ki ni opravil izpita, ga sme ponavljati po treh mesecih, kdor ga pa drugikrat ne opravi, ga sme delati samo še enkrat in sicer po preteku enega leta dne drugega izpita.
Clen 7.
Pravica do opravljanja državnega str.' se doseže po dveh letih pripravniške službe n.
■ delati do konca tretjega leta.
Člen 8.
Dan izpita določi predsedujoči.
Člen 9.
Izpraševal na komisija piše zapisnik, v katerega se vpiše kraj in dan izpita, priimki, imena in zvanja članov komisije, zapisnikarja in kandidatov, kakor tudi rezultat izpita.
Zapisnik podpišejo vsi člani izpraševalne komisije in zapisnikar, hrani pa se v arhivu pisarne kraljevskih redov,
*- *.	Člen	10.
Pri prebodu iz drugih strok v službo pisarne kra*
Ijevskih redov odloči predsednik ministrskega sveta po
členu 64. zakona o uradnikih, ali in katere predmete, predpisane s tem pravilnikom, morajo opraviti dotični kandidati.
Člen 11.
Izpraševalna komisija za leto 1930. se določi takoj, čim stopijo ta pravila v veljavo.
Člen 12.
Članom izpraševalne komisije in zapisnikarju pripada nagrada po pravilniku o nagradah članov in zapisnikarjev izpraševalnih odborov D. R. Br. 72.100 z dne
4.	junija 1927.
Člen 13.
Ta pravila stopijo v veljavo od dne, katerega se objavijo v »Službenih novinah«.
V Beogradu, 8. dne julija 1930. Ad br. 1453.
Predsednik ministrskega sveta.
minister za notranje posle, častni adjutant Njegovega Veličanstva kralja, divizijski general Peter Živkovič s. r.
110.
Izpremembe in dopolnitve
pravilnika o uporabi potniških državnih avtomobilov. Št. 6101/26*
Na podstavi člena 2. zakona o izpremembd zakonskih določil, s katerimi se predpisuje zasliševanje ali odloče-vanje ministrskega sveta, oziroma soglasnost finančnega odbora narodne skupščine z dne 27. januarja 1929., je predsednik ministrskega sveta na predlog ministra za finance ter po zaslišanju ministra brez portfelja, ministra za gozde in rudnike in ministra pravde pod št. 25.487/1. z dne 10. junija 1930. odločil, da se pravilnik o uporabi potniških državnih avtomobilov štev. 6101/126 (»Službene novinec št. 53-XVI. z dne 9. marca 1926.) izpremeni in dopolni na naslednji način:
I.
Člen 1. se izpreminja in se glasi:
»Pravico do brezplačne uporabe državnih potniških avtomobilov imajo predsednik ministrskega sveta, ministri, bani, upravnik mesta Beograd in šef zagrebške i policije.«
IL
V členu 2. se dodaja nov — tretji odstavek, ki se glasi:
»Bani, katerim je potem, ko je stopil v veljavo zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja, pripalo več državnih potniških avtomobilov, odstopijo te avtomobile po posebni naredbi predsednika ministrskega sveta v prvi vrsti tistim banom, ki za sebe nimajo dr-
žavnega avtomobila, potem tistim okrožnim inšpektorjem lastnega področja, ki bi se zavezali, da jih bodo vzdrževali in popravljali iz povračil, ki jim po zakonu pripadajo za čas službenih potovanj, in nazadnje tistim banom, katerim so avtomobili potrebni za inšpektorje njihovega področja.«
III.
V členu 11. se namesto besed »Velikih županov« postavlja »banov«.
IV.
Te izpremembe in dopolnitve veljajo od 5. dne oktobra 1929. kot od dneva, katerega je stopil v veljavo zakon o nazivu in razdelitvi kraljevine na upravna področja.
Štev. 25.467/1. — Iz ministrstva za finance, obči oddelek, z dne 10. junija 1930.
111.
Na osnovi §§ 15., 21., odst. 1., § 30. in § 127. zakona o organizaciji finančne uprave predpisujem sledeča
. navodila
za izvedbo organizacije finančne kontrole.*
I.
Razporeditev finančne kontrole v glavne oddelke in oddelke izvaja pristojni pomočnik ministrstva za finance.
Glavni oddelki in oddelki so ali celinski ali pomorski.
A) Celinski so:
1. notranji, ki so razvrščeni v notranjosti ozemlja;
2. obmejni, razmeščeni na meji ali vzdolž obmejnih rek in jezer;
3. obalni, ki so razmeščeni na obali, a niso preskrbljeni s čolni;
4. obalno-pomorski, razmeščeni na obali in preskrbljeni s čolni.
B) Pomorski so oni, ki so nastanjeni na parnikih in motornih ladjah.
3. Področje posameznih glavnih oddelkov in oddelkov določa pristojni finančni direktor, ako ni s temi navodili ali z razporedom samim drugače predvideno.
4. Glavni oddelki in oddelki se lahko ustanovijo samo tedaj, če imajo najmanj tri zvaničnike. V istem kraju in njegovi neposredni okolici sme obstojati samo en celinski glavni oddelek ali oddelek. Ako pa zahteva potreba službe, se smejo osnovati v enem in istem kraju in njegovi neposredni okolici, ali v raznih krajih njihovega področja pododdelki, katerim se prideljujejo uslužbenci glavnega oddelka ali oddelka za stalno službo. V prvem primeru se bodo ustanavljali pododdelki zlasti pri carinarnicah, katerim je potrebno stalno prideliti večje število uslužbencev, ali pri industrijskih podjetjih, ki so pod stalnim finančnim nadzorstvom, za kar je potrebno večje število uslužbencev; v drugem primeru pa tedaj, kadar zadostuje za stalno službo tudi manjše število uslužbencev, ne obstoja pa potreba za ustanovitev
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. julija, 1930., št, 159/LIX,
oddelkov, ali kadar važni službeni intresi zahtevajo (zlasti v obmejnem pasu), da vodi službo in jo nadzira, ne-glede na število uslužbencev v posameznih oddelkih, en sam starešina.
Pododdelki se ustanavljajo z razporedom.
5. Glavni pomorski oddelek ima svoje pododdelke na patroLnih ladjah, ki so jim določene postaje v razporedu.
6. Pododdelki se imenujejo po svojem glavnem oddelku oziroma oddelku z označbo, kje so, n. pr. »Glavni oddelek f. k. Split — pododdelek Vranjic«, ali »Glavni oddelek f. k. Zagreb — pododdelek tovarna ocetne kisline«; ali »Glavni oddelek f. k. Beograd — pododdelek Glavna carinarnica«; ali »Glavni pomorski oddelek Oplenac — pododdelek PB1 Sušak«.
7. V vsakem pododdelku se določi za vodjo z oblastjo vodje patrole uslužbenec, ki je po činu najstarejši. V pododdelkih, ki so posebno važni za službo, se smejo postaviti za vodje tudi uradniki finančne kontrole.
II.
1. Oddelki vršijo službo samostojno in so v tem pogledu neposredno podrejeni finančnim direkcijam. V pogledu nadziranja in pregledovanja oddelkov pa so jim samo tedaj neposredno podrejeni, ako niso po teh navodilih oziroma po razporeditvi podrejeni neposred-njemu nadzorstvu glavnih oddelkov.
2. Korespondenca med finančnimi direkcijami in oddelki in obratno se vrši brez posredovanja glavnih oddelkov.
3. Pododdelki pri carinarnicah vršijo službo po navodilih in naredbah upravitelja carinarnice. Delokrog službe teh pododdelkov je: kontrolna pomožna služba v carinskih skladiščih, čuvanje carinskih objektov in carinskih blagajn bodisi podnevi ali ponoči; pomožna služba pri carinskih operacijah; spremljanje vlakov, ladij, carini podvrženega blaga; denarnh poši-ljatev; sploh opravljanje vseh poslov, ki so v zvezi s kontrolno službo. Izjemoma se smejo zvaničniki, ki so dodeljeni pododdelkom pri carinarnicah, na zahtevo odseka za carine in z odobrenjem občega odseka finančne direkcije, uporabljati tudi za carinsko-manipulacijske posle; s tem nazivom je mišljeno zlasti vodenje skladiščne knjige, raznih kontrolnikov in drugih carinsko-tehničnih zapiskov itd.; to pa samo tedaj, ako za te posle nd na razpolago carinsko-manipulacijske moči.
Za službo v pododdelkih pri carinarnicah se ne smejo uporabljati začasni pripravniki, drugače pa se naj uporabljajo prvenstveno sicer pismene j ši, pa •a zunanjo službo finančne kontrole fizično manj sposobni, zlasti starejši zvaničniki, ki zaslužijo, da se jim radi olajšav dodeli taka služba.
Po načelih, navedenih v prednjem odstavku, naj se uporabljajo zvaničniki predvsem tudi za delo v splošnih odsekih finančnih direkcij, na glavnih oddelkih, pri katerih obstoja radi njihove važnosti potreba po stalnih močeh za pisarniško delo, kakor tudi pri pododdelkih pri industrijskih podjtejih, ki so podvržena stalnemu finančnemu nadzorstvu; sploh v krajih, kjer je dana možnost šolanja otrok v rokodelstvu, obtih itd., v stro-kovnh srednjih ali višjih šolah. Vendar pa se morejo taki zvaničniki uporabljati od časa do časa tudi za zunanjo službOj slasti tedaj, kadar je za to potrebno večje
število zvaničnikov radi izvršitve kakega posebnega službenega zadatka.
5.	Število zvaničnikov pri pododdelkih, omenjenih v prednjih odstavkih 3. in 4., kakor tudi zvaničnikov, ki so zaposleni v splošnih odsekih finančnih direkcij in v glavnih oddelkih, se določa v razporedu in se sme zvišati samo po dokazani dejanski potrebi, in ako je bila poprej odobrena izprememba v razporedu.
III.
Neposredno nadzorstvo glavnega oddelka nad dodeljenimi mu oddelki, predvideno v poglavju II., odst. 1. teh navodil, obsega:
1. skrb za pravilno in točno (namenu odgovarjajoče) opravljanje službe;
2. dajanje navodil in naredb obmejnim oddelkom glede opravljanja obmejne službe,, ki jo mora intenzivno nadzirati starešina glavnega oddelka z večkratnim osebnim obhodom mejne črte;
3. pažnjo na vse dogodke na meji in v obmejnem pasu;
4. sporazumevno s sosednjimi glavnimi oddelki radi uspešnejšega opravljanja redne službe, oziroma radi sodelovanja pri izvedbi kakšne posebne naloge, pri čemer naj starešine pazijo za to, da podvzamejo skupne akcije s koncentriranjem uslužbencev iz vseh ali iz posameznih oddelkov, ki so jim dodeljeni, ako se izkaže to za potrebno (n. pr. z blokiranjem izvestnih obmejnih sektorjev ali posameznih vasi in krajev na meji ali v notranjosti, z zasledovanjem, močnejšim zastraženjem itd.);
5. nadzorstvo nad vedenjem zvaničnikov v službi in zunaj nje, nad vzdrževanjem reda v kasarnah in skupnih menažah (obednicah), nad oblačenjem, sploh nad izvajanjem vseh obstoječih predpisov; ob enem naj dajejo potrebna obvestila in pojasnila glede pravilnega izvrševanja službe;
6. disciplinske poizvedbe, preiskave in izsledbe.
IV.
1. Morska obal s pripadajočimi otoki in teritorialnimi vodami je razdeljena na sedem obalnih sektorjev. Meje in postaje teh sektorjev so določene v razporedu.
2. Za izvrševanje carinskega nadzorstva finančno -kontrolne službe v morskem področju posameznih obalnih sektorjev služijo ladje finančne kontrole, ki se delijo na:
1. parnike,
2. motorne ladje,
3. patrolne ladje (s stalnim motorjem),
4. patrolne čolne (s pomožnim motorjem),
5. obalne čolne (brez motorja),
od kojih se oni pod 1. in 2. označujejo z imenom, ostali pa z začetnimi črkami vrste ladij, ki ji pripadajo, in s posebnimi arabskimi številkami za vsako posamezno vrsto (n. pr. PB 12, PC 26, DC 34).
3. Izjemoma se smejo tudi oddelkom na pobrežju rek in jezer dodeliti ladje finančne kontrole, če je za to potreba.
4. Za parnike, motorne In patrolne ladje je pripad-nostna luka Split.	,
5. V službeni delokrog glavnega pomorskega oddelka' spada celokupno področje vseh obalnih sektorjev. Parnik, na katerem je nastanjen glavni pomorski oddelek, ima
svojo postajo v Splitu. Obalni sektorji za posamezne parnike in motorne ladje, oziroma postaje za posamezne patrolne ladje, se določijo v razporedu.
6. Pododdelki (ekspoziture, detachementi) glavnega pomorskega oddelka na postajah, kjer ni obalnih oddelkov, bodo vršili službo v obalnem področju, ki jim ga odredi primorska finančna direkcija, če spadajo te postaje v njeno teritorialno pristojnost, pri čemer naj se upošteva, da se ne bo vršila služba v obalnem področju ha škodo pomorski kontrolni službi.
7. Glavni pomorski oddelek ima v Splitu tudi pisarno s skladiščem vseh ladijskih potrebščin in pogonskega materiala, ki se ji dodeli en uradnik in en zvaničnik finančne kontrole. Iz skladišča se preskrbujejo vse ladje po zahtevah, ki jih odobri starešina glavnega pomorskega odelka. Zahteve za patrolne in obalne čolne se vlagajo pri glavnem pomorskem oddelku po pristojnem oddelku, čigar starešina overi upravičenost zahteve. Natančnejša določila za preskrbovanje skladišča in njegovo upravo predpiše primorska finančna direkcija, oziraje se na načelo, da se naenkrat zagotovi celokupna letna potreba skladišča. Za izdelovanje in popravila ladijskih pritiklin bodo skrbeli, v kolikor je to mogoče, uslužbenci, ki so vkrcani na parnikih in motornih ladjah.
8. Znesek za povračilo odsekom, predvideno s členom 55. in 56. zakona o organizaciji finančne kontrole, razdeli ministrstvo za finance (obči oddelek) na glavni pomorski oddelek in pomorske oddelke.
9. Za vsak posamezni obalni sektor se vodi tudi poseben službeni dnevnik glede aktov, ki se nanašajo na okolnosti, podatke in naredbe, merodajne za opravljanje službe v dotičnem sektorju. Ob priliki zamenjave parnika ali motorne ladje kakor tudi prenosa pomorskega oddelka iz enega sektorja v drugega naj izroči njegov poveljnik svojemu nasledniku ta službeni dnevnik z akti in naj ga obenem tudi ustmeno obvesti o odredbah, ki so posebno važne za opravljanje službe v tem sektorju.
10. Starešina glavnega pomorskega oddelka skrbi za enakomerni postopek pri vzdrževanju ladij, vodi celokupno pomorsko in kontrolno službo ter nadzira izvrševanje te službe in je v tem pogledu neposrednji starešina vseh pomorskih oddelkov. Do dvajsetega dne v mesecu mora predložiti primorski finančni direkciji načrt o razporedu službe za vsak naslednji mesec. Finančni direktor more ta načrt ali takoj ali tekom meseca izpremeniti. Izvršene izpremembe priobči glavnemu pomorskemu oddelku radi ( njihove izvedbe, kolikor zaradi nujnosti ni treba obvestiti tudi onega, ki se ga tiče ta izprememba. Izpremembe v načrtu sme izvesti tudi sam starešina glavnega pomorskega oddelka, toda njegova dolžnost je, da predloži istočasno finančni direkciji obrazloženo poročilo. Ob razporedu službe, odnosno tekom meseca, se smejo ladje, ki so določene za redno službo v posameznih sektorjih in na postajah pododdelkov, menjati samo začasno in le v primeru dejanske službene potrebe. Razpored po tem načrtu Je strogo zaupne narave.
11. Starešina glavnega pomorskega oddelka in pomorskih oddelkov nadzira tudi obalno-pomorsko službo vseh obalno-pomorskih oddelkov. Poročila o nerednem izvrševanju obalno-pomorske službe ter oddelkov pošiljajo pomorski oddelki glavnemu pomorskemu oddelku, ki jih dostavi onemu, čigar neposrednjemu nadzorstvu je podrejen dotični oddelek.
12. Službo v glavnem pomorskem oddelku in njegovih pododdelkih določa za vsakega posameznega zvanič-nika, oziraje se na njegovo strokovno izobrazbo, njegov
starešina, v pomorskih oddelkih pa stavešine teh oddelkov.
13. Glede voženj ladij naj velja načelo, da se sme motorna sila, če so ladije preskrbljene tudi z vesli ali jadri, uporabljati samo v primeru neobhodne službene potrebe. Ako so pa ladje preskrbljene samo s parnimi stroji ali motorji, naj vozijo normalno z ekonomsko hitrostjo ai pa naj vršijo službo v zasedah brez uporabljanja strojev in motorjev ali z najmanjšo hitrostjo. Polna sila strojev in motorjev se sme praviloma razvijati le v primeru stvarne službene potrebe, ki se mora v ladijskem dnevniku izrečno povdariti. Na parnikih vodi dnevnik strojevodja, na ostalih ladjah pa poveljniki, odnosno njihovi voditelji. Za vsako posamezno ladijo naj ugotovi predhodno finančna direkcija število obratov strojev (motorjev) z ustrezajočo brzino ladije kakor tudi potrošek gonilnega materiala za enourno vožnjo, izvršeno s posamezno brzino, pri parnikih pa tudi še potrošek, ki je potreben za spravljanje parnih strojev v tek, odnosno za vzdrževanje ognja včasu, ko parnik počiva.
14. Za vsako ladjo finančne kontrole predpiše primorska finančna direkcija posebno »ladijsko knjigo«, v katero se bodo zapisovali splošni stalni podatki, ki se nanašajo na ladjo (velikost, izvor, nosilnost, hitrost itd.), poleg tega pa tudi naknadni podatki o popravilih, izpre-membah (zamenjavah) in vseh drugih podrobnostih, ki so važne za stanje ladje in njenih stabilnih pogonskih naprav. Za vsak posamezni pomožni motor se bo vodila posebna evidenca v posebni »matični knjižici«, ki jo predpiše primorska finančna direkcija. V to matično knjižico se bodo beležili vsi podatki, ki se nanašajo na pomožni motor, njegovo uporabljanje in popravila. Popravila takih motorjev bodo vršili, v kolikor je to mogoče, strojevodje parnikov. Ob izročitvi takega motorja v popravilo se izroči tudi njegova matična knjižica, mesto katere naj izroči parnik, ki je motor prejel, drug dober motor z njegovo matično knjižico. Na parnikih je treba imeti po šest pomožnih motorjev za rezervo s potrebno zbirko njihovih rezervnih delov.
15. Zvaničniki, ki vršijo službo na ladjah, se morajo poleg rednega opravljanja finančno-kontrolne službe glede službe, dela, reda, vedenja in discipline na ladjah, držati vseh naredb poveljnikov in voditeljev, kakor tudi tradicionalnih pomorskih običajev.
16. Uslužbenci vseh obalnih in obalno-pomorskih oddelkov morajo nuditi ladjam finančne kontrole pri pristajanju v lukah potrebno pomoč, zvaničnik pa, ki vrši službo v luki, se mora prijaviti po predpisu poveljniku parnika in motornih ladij kakor tudi voditeljem patrolnih ladij, če so po činu starejši.
V.
Redne inšpekcije glavnih oddelkov in oddelkov, ki so neposredno podrejeni nadzorstvu finančnih direkcij, bodo vršili šefi splošnih odsekov, oziroma uradniki finančne kontrole, ki službujejo v teh od«ekih, kakor tudi starešine glavnih oddelkov in pomorskih oddelkov, kolikor jih za to določi od primera do primera finančna direkcija. Izredne inšpekcije odreja po potrebi finančni direktor. O izvedenih inšpekcijah se predloži pristojnim finančnim direkcijam izčrpno poročilo.
VI.
1.	Zvaničniki s šolsko izobrazbo, ki se zahteva za
III.	kategorijo, se smejo postaviti v tretjo skupino
ITT. kategorije (§ 38., odst. 1, zakona o organizaciji finančne uprave) iz prve skupine zvaničnikov, če so opravili izpit za uradnike finančne kontrole in prebili efektivno v službi finančne kontrole najmanj enajst let, od teh vsaj tri leta kot starešine oddelka. To ne velja za zvaničnike, ki se postavljajo za strojevodje parnikov.
2. Zvaničniki brez šolske izobrazbe, ki se zahteva za III, kategorijo, se smejo postaviti v tretjo skupino
III.	kategorije samo iz prve skupine, če so opravili izpit za uradnika finančne kontrole in prebili efektivno v službi finančne kontrole najmanj petnajst let, od teh vsaj tri kot starešine oddelka.
3. Postavitve, predvidene v prednjih dveh odstavkih, se ne smejo izvesti, ako imajo dotični zvaničniki za poslednji dve leti slabšo oceno nego »prav dober« in ako so v tem času bili kaznovani radi disciplinskega prestopka.
VII.
Za sprejem zvaničnika v finančno kontrolo mora prosilec poleg obstoječih zakonitih pogojev dokazati, da je odslužil vojaško službo, oziroma da je izpolnil vojaško obvezo. Izmed prosilcev, ki so odslužili vojaško službo, se izberejo tisti, ki so se v vojaški službi lepo vedli in niso prekoračili ob času vložitve prošnje 25. leta starosti, oziroma 30. leta, če so še v aktivni vojaški službi. Če so taki prosilci že služili pri finančni kontroli pred nastopom vojaške službe, pa so radi odsluženja vojaške službe dali ostavko na službo, kakor tudi tisti, ki so v vojski dosegli kak čin, imajo za ponovni sprejem odnosno za sprejem v službo prednost pred vsemi ostalimi prosilci.
VIII.
Starešinam glavnih oddelkov določi ministerstvo za finance povračilo stroškov za potovanja v okrožju njihovega službenega področja, pod katerim se razumeva tudi področje oddelka, ki je podrejen njihovemu neposrednemu nadzorstvu, pri čemur se uporabljajo v vsem določila člena 57. zagona o organizaciji finančne kontrole. Ta povračila se določijo tudi starešinam oddelkcn’ in vodjam pododdelkov, ako so uradniki.
IX.
V specialnih zakonih in predpisih predvidena pristojnost nekdanjih sreskih uprav in sreskih upraviteljev finančne kontrole se prenese na one, ki so jim oddelki podrejeni glede neposrednega nadzorstva, kakor tudi na oddelke, vkaterih so starešine uradniki. To velja tudi za odobritev in preiskave stanovanja, za postopek pri uporabljanju orožja in za dovoljevanje odsotnosti (čl. 24., 30.,
31.,	32. in 59. zakona o organizaciji finančne kontrole).
X.
1. Uslužbence finančne kontrole ocenjujejo pristojne oblastne komisije finančnih direkcij.
2. Za uradnike in preglednike finančne kontrole vodijo in hranijo en izvod »Službenega lista« finančne direkcije, drugi izvod pa ministerstvo za finance. Od »Službenega lista« ostalih zvaničnikov vodi in hrani po en izvod glavni oddelek, odnosno oddelek, drugi izvod pa finančna direkcija. Za te poslednje bo vodilo ministrstvo za finance samo imenik po abecednem redu in karto-teškem sistemu z njihovimi najvažnejšimi podatki.
3. Na položaj starešine glavnih oddelkov in oddelkov postavlja ministrstvo za finance. Isto velja tudi za postavljanje vodij v pododdelkih, če so to uradniki.
4. »Likvidacijski list« zvaničnikov finančne kontrole se ukinja in zamenjuje s plačilno knjižico po obrazcu, ki velja za uradnike in ostale civilne državne uslužbence.
5. Predlogi za napredovanje zvaničnikov se predlagajo ministrstvu za finance (splošni oddelek), analogno določilom člena 102., odst. 2. pravilnika o poslovnem redu v ministrstvu za finance z dne 7. aprila 1930., št. 10.665/1 (»Službene novine« št. 100 z dne 3. maja 1930.).
Beograd, dne 27. maja 1930.
Minister za finance:
Dr. Stanko Šverljuga s. r,
' ■'
Razne objave iz „Službenih novin“.
112.
Številka 174 z dne 2. avgusta 1930.:
Odlok ministrstva pravde z dne 4. julija 1930.: Za stalnega je potrjen sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru Ašič Maks in pomaknjen z dnem
4.	julijem 1930. v 8. skupino I. kategorije.
Odlok ministrstva pravde z dne 4. julija 1930.: Za stalnega je potrjen sodniški pripravnik pri okrožnem sodišču v Mariboru Logar Franc in z dnem 4. julijem 1930. pomaknjen v 8. skupino I. kategorije.
Številka 175 z dne 4. avgusta 1930.:
Odlok ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje z dne 11. julija 1930.: Postavljen je po potrebi službe za uradnika Zdravstvenega doma v Celju Mramor Alojzij, upravitelj bivšega invalidskega doma v Celju, uradnik v 2. skupini III. kategorije.
Številka 176 z dne 5. avgusta 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. julija 1930.: Napredovali so za višje davčne kontrolorje v 1. skupini II. kategorije: pri davčni upravi v Ljubljani — okolica: Golja Aleksander in Grčar Ivan; pri davčni upravi v Brežicah: Vodlak Ivan; pri davčni upravi Ljubljana — mesto: Kramberger Jurij in Adamič Anton; pri davčni upravi v Murski Soboti: Dolenc Anton, dosedaj vsi davčni kontrolorji v 2. skupini II. kategorije pri istih davčnih upravah.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 6. julija 1930.: Napredovali so: pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani: za šefa oddelka v 4. skupini I. kategorije: inž. Močnik Josip, doslej rudarski referent v 5. skupini I. kategorije, in za direktorja rudarske šole v Celju v 5. skupini I. kategorije: inž. Ferjančič Kornelij, doslej inšpektor iste šole v 6. skupini I. kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 19. julija 1930.: Upokojen je inž. Cihelka Bogumil, rudarski referent na dolžnosti pri rudarskem glavarstvu v Ljubljani, uradnik v 5. skupini I. kategorije.
Odlok ministrstva za socialno politiko In narodno zdravje z dne 17. julija 1930.: Za izrednega člana banskega sanitetnega sveta pri kraljevski banski upravi X
Ljubljani je imenovan Pavlič Alojzij, šef veterinarskega odseka.
Številka 177 z dne 6. avgusta 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 17. junija 1930.: Za vršilca dolžnosti upravnika celjske začasne vojne bolnice je postavljen sanitetni kapetan I. klase dr. Jurkevič A. Nikolaj, doslej zdravnik 27. pehotnega polka.
Številka 178 z dne 7. avgusta 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. julija 1930.: Napredoval je za višjega poverjenika finančne kontrole v 1. skupini II. kategorije: Muc Anton, poverjenik finančne kontrole v 2. skupini II. kategorije pri glavnem oddelku finančne kontrole v Celju.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. julija 1930.: Upokojena sta po potrebi službe: Kosti Ivan, višji poverjenik finančne kontrole, uradnik 1. skupine II. kategorije pri finančni direkciji v Ljubljani; Volavšek Josip, poverjenik finančne kontrole, uradnik 2. skupine
II.	kategorije pri glavnem oddelku finančne kontrole v Prevaljah.
Odlok ministrstva za finance z dne 22. julija 1930.: Napredovala sta za pomožnega knjigovodjo pri Dravski finančni direkciji v Ljubljani: Arh-Stanič Marija in Končan Alfonz, dosedanja stalna računska pripravnika.
Številka 179 z dne 8. avgusta 1930.:
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. julija 1930.: Odlikovan je z redom Karadjordjeve zvezde IV. vrste Okretič Ivan, podpredsednik Stola sedmorice, oddelka B, v Zagrebu.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 15. julija 1930.: Upokojen je Okretič Ivan, podpredsednik Stola sedmorice, oddelka B, v Zagrebu, uradnik 1. skupine I. kategorije.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 20. julija 1930.: Za predsednika oddelka B Stola sedmorice v Zagrebu v 1. skupini I. kategorije je postavljen dr. Metli-čič Josip, sodnik 2. a skupine I. kategorije istega oddelka.
Ukaz Njegovega Veličanstva kralja z dne 13. julija 1930.: V 2. skupino II. kategorije so pomaknjeni: Rainer Josip, pisarniški predstojnik v 3. skupini II. kategorije pri deželnem sodišču v Ljubljani; višji pisarniški oficiali
3.	skupine II. kategorije: Hribovšek Janez pri okrajnem sodišču v Radovljici, Vidmajer Ivan pri okrajnem sodišču v Ormožu, Pen Martin pri okrajnem sodišču v Rogatcu, Trstenjak Lavo pri okrajnem sodišču na Brdu, Luznar Mihael pri okrajnem sodišču v Škofji Loki, Bizjak Alojzij pri okrajnem sodišču v Litiji, Seiko Janko pri deželnem sodišču v Ljubljani, Duh Franjo pri okrožnem sodišču v Mariboru, Verhovnik Jurij pri okrajnem sodišču v Prevaljah, Ferenčak Franjo pri okrajnem sodišču v Slovenski Bistrici, Mehle Anton pri okrajnem sodišču v Novem mestu, Vrabič Anton nri okrajnem sodišču v Tržiču, Gunde Alojzij pri okrožnem sodišču v Novem mestu, Voršič in "Grobelnik Ivan, oba pri okrajnem sodišču v Slovenjgradcu, Korošak Josip pri okrajnem sodišču v Ljutomeru. Simerl Josip pri okrajnem sodišču v Šoštanju, Tavzes Mijo pri deželnem sodišču v Ljubljani, Ziherl Josip pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani,
Koman Srečko pri okrajnem sodišču v Radovljici, Kopič Franjo pri okrožnem sodišču v Mariboru, Zorjan Martin pri okrajnem sodišču v Ptuju, Zavodnik Albert, preglednik moške kaznilnice v Mariboru v 3. skupini II. kategorije; v 1. skupino III. kategorije so bili pomaknjeni pisarniški oficiali: Skvarča Ivan pri okrajnem sodišču na Vrhniki, Kunc Dragorad pri okrajnem sodišču v Črnomlju, Vrančič Vinko pri okrajnem sodišču v Višnji gori, Maričič Anton pri okrajnem sodišču v Logatcu, Krešnik Jakob pri okrožnem sodišču v Celju, Amalietti Julij pri okrajnem sodišču v Kranju, Zapušek Alojzij pri okrožnem sodišču v Celju, Trojner Martin pri okrožnem sodišču v Mariboru, Gostiša Anton pri okrajnem sodišču v Radečah, kanclist 2. skupine III. kategorije Autischer Franjo pri okrožnem sodišču v Celju in strojnik 2. skupine III. kategorije Milavec Franjo pri deželnem sodišču v Ljubljani.
Odlok ministrstva za finance z dne 12. julija 1930.: Za finančne pristave v 8. skupini I. kategorije so prevedeni: Dobida Karel, dr. Korenini Aleksander in Bajer Egon, vsi konceptni pripravniki pri dravski finančni direkciji v Ljubljani
Odlok ministrstva za finance z dne 17. Julija 1930.: Napredovali so v dravski finančni direkciji v Ljubljani za ministrske pristave v 7. skupini I. kategorije: dr. Dobida Karel, Korenini Aleksander in Bajer Egon, ministrski pristavi v 8. skupini I. kategorije.
Odlok ministrstva pravde z dne 7. julija 1930.: Pomaknjeni so v 3. skupino II. kategorije pisarniški oficiali
4.	skupine II. kategorije: Rubin Filip pri okrajnem sodišču v Ptuju, Lengerholz Božidar pri okrajnem sodišču v Laškem, Meznarič Matija pri okrajnem sodišču v Mariboru, Horvat Josip pri okrajnem sodišču pri Sv. Lenartu, Visočnik Mihael pri okrožnem sodišču v Mariboru, 1 Rudolf Ivan pri okrajnem sodišču v Ptuju, Barbič Ivan, j Morelj Franjo, Osolnik Franjo in Ukmar Anton, vsi pri | okrožnem sodišču v Novem mestu, Gunstek Josip pri , okrajnem sodišču na Vrhniki, Beniger Fridolin pri okraj-( nem sodišču v Krškem, Groblaher Matej in Zorjan Matija, oba pri okrožnem sodišču v Mariboru, Vovk Pavel in Medved Josip pri okrajnem sodišču v Kočevju, Drašler Ivan pri okrajnem sodišču v Mokronogu, Jureš Franjo pri okrajnem sodišču v Dolnji Lendavi, Soklič Ivan pri okrajnem sodišču v Gornji Radgoni, Furlan Nikolaj pri okrajnem sodišču v Črnomlju, Oblak Franjo pri okrajnem sodišču v Šoštanju, Kokol Josip pri okrajnem sodišču v Laškem, Drobnič Ivan pri okrajnem sodišču v ( Metliki in Schroll Franjo pri okrajnem sodišču v Sevnici; j kanclist 4. skupine II. kategorije Šink Josip Emil pri i okrajnem sodišču v Ormožu in upravnik jetnišnice v j 4. skupini II. kategorije Zupan Josip pri deželnem so-i dišču v Ljubljani; v 2. skupino III. kategorije kanclisti
3.	skupine III. kategorije: Schildenfeld Rudolf pri deželnem sodišču v Lubljani, Vaš Avguštin pri okrajnem sodišču v Brežicah, Blagotinšek Franjo pri okrajnem sodišču v Trebnjem, Lozar Franjo pri okrajnem sodišču v Višnji gori in Šegula Alojzij pri okrajnem sodišču v Kamniku; izvršilna uradnika 3. skupine III. kategorije Vovk Anton pri okrožnem sodišču v Mariboru in Mesec Josip pri deželnem sodišču v Ljubljani ter strojnik 3. skupine III. kategorije Novšak Josip pri okrožnem sodišču v Mariboru.
11	'	''	I	  ■	-	—L	I	M	I	.1-11
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in odgovorni urednik- Pohar RnSoM v Ljubljani. Tiska in zalaga: Tiskarna >Merkur< y Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mich&lek v LjubljanL
i
■; - ' •) .. : 'I	.	!
’l ,
i • .!	■	■'	'	'	■	-
, ■’
■	l /ii•; .
i	:
-•	:	-VI
, - ' . . • '
.v. ,(;	>	t.	.
X' i	•	.	l'
■ '
>,0.; - i
i
V:V
•	,	..	•	.	M	•.	i
. '	;	.	;	.	; nr,
.	_	‘ni
I. •
: 'A 'Ti	■	■
'Vi f \r A
■■'v ^
><	;	H
-.fc* '	,)	'j.	lA- .{ oluitnoi
.	•'	• t
t> '.TnSitlt*’	UKU.1'
, .	'	.: :■ • • V . •s-'’:;.vrni’.)’
•	••	;	v;	s	r :\	•’	:	—>5t.
«\	i'	v	-	'
.
... '	:	.' T' •	:;	■
j i	15
. 5
■ : - • ■ ■;
■ •/	'iOlfiVT
■ A ; ■	.■	■ ■ i; ii f.] >■!j;c.il
•' . :	.	TA	■
. .
.• ff
. $ . j}, V
•j •. v .?.!	‘dagl
'
.j,v J	:M
.v;
■ f,;	■ . .,v ,fiM:r
'	'	:	>51	rj
' '
. '	’	M.	'	I
■■■	’•	(	i	:.0H-?T	‘i
h'	•	A' a'- ^
'.	'	-.<3
•!••*{ rr| 1 •!> i / 'l' •
:.
. , .	.	.lU.f	.V
iv; i '
■	i-,,i
' . ' ■ •' • -r	i	>	4i'i.<(!	i?
; ‘	<\	J3	■.	;l JI* ‘i*
I, ii/.t3 ‘l>; <
. ,
■
ii’ «*	-ti'!	.; -■ ;rt f#;j
mT.
i:j : -.i;