170. številka. Ljubljana, v petek 27. julija XXVII. leto, 1894. Izhaja vsak dan iveier, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske deželo sa vse leto 15 gld., Ea pol leta 8 gld., sa Četrt leta 4 gld., Ea jedea »•cer 1 gld, 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., sa četrt leta 3 gld. 30 kr., Ea jeden meneč 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje nadom računa se po 10 kr. na mesec, po 80 kr. za Četrt leta. — Za taje dežele toliko veC, kolikor poštnina znala. Za o■ na ni 1 a plaCnje se od Cetiristopne petit-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., Ce se trikrat ali veCkrat tiska. Dopisi naj ae izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni fitvo je na Kongresnem trgn 61.. 12. Upravniitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklr-nacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari, Ljubljanske nemške šole. u StatistiCoo izkazano število nemški mestni šoli obiskujočih slovenskih otrok je že samo na sebi tako veliko, da obuja ta okolnost splošno začudenje. A koliko je še otrok, ki no se tekom šolskega obiska iz Slovencev prelevili v Nemce iu koliko je takih, ki bo bo koj pri vstopu uvrstili mej otroke nemške narodnosti, ker so slučajno zoali nekoliko nemškib besed! Res je, da je pri nas še nekaj ljutiij, ki mislijo, da Slovenec ne more priti do boljšega kruha, ako ne zleze v nemško kožo, ako ne zataji svoje narodnosti in svojega maternega jezika. Tega mnenja ljudem ni zamerit', saj vidijo na svoje oči, da zavzemajo v državni službi Nemci vsa boljša mesta in da se sistematično v stran potiskajo domačini, ilaati če se niso poneroškutarili. Vender pa to mnenje ni niti jedini niti glavni uzrok, da obiskuje toliko slovenskih otrok nemške šole. Jeden glavnih uzrokov je ta, da pritiskajo nemški delodajalci na svoje delavce in uradnike in jih silijo k ti mu, da pošiljajo svojo otroke v nemške šole. Lahko bi navedtr celo vrsto imen, a omejiti se hočemo na jedno samo. Kranjska hranilnica, ki je v naši deželi že toliko zlega storila, sezidala je zadnja leta blizu sv. Krištofa cerkve nekoliko delavskih hiš. Res je, da je s tem nekaterim delavcem izdatno pomagano in nihče ne krati hranilnici priznanja, ki jej gre za to. Ali gorje tistemu, ki stanuje v hra-nilničnih poslopjih in se z dušo in telesom ne zapiše nemški stranki. Znano je, da je pri zadnjem ljudskem številjenju hranilnica zapisala vse v Bvojih delavskih hišah utanujoče trde Slovence mej Nemce, in znano je tudi, da pošiljajo ljudje, ki tam stanujejo, svoje otroke v nemške šole, ne prostovoljno, ampak ker so k temu prisiljeni. Kako naj se tudi priprost človek, ki uživa dobroto, da ima ceneno stanovanje, ki je torej od hranilnice odvisen, upa ugovarjati, ako se mu na primerno jasen način do-pov6, da je želja in volja hišnikova, da pošilja svoje otroke v nemške šole. Na ta način, vsled pritiska, je prišlo največ slovenskih otrok v nemško šole. Drugi bo zopet po zmoti prišli v te Šole. Vod stvo nemške deške šole izdaja n. pr. tudi slovenske razglase, in marsikateri oče se je dal na ta način premotiti, soaebno če stanuje v bližini šolskega poslopja. Navaden delavec se navadno bore malo briga, kakov je učni jezik v kaki šoli, in se uda bitro, celo če pride k njemu v hišo kak gospod, in ga z raznimi obljubami nagovarja, naj pošilja otroke v to in to lolo. Da se to dejanski godi, to lahko dokažemo vsak hip. Na ta način se polnijo nemške šole b slovenskimi otroci in vodstvo se ne ozira na to, da mnogo teh otrok pri vstopu ne zna nemškega jezika kar nič. Tem slovenskim otrokom Be putem na njihovo škodo utepava nemščina, drugi učoi predmeti pa se če tudi nebote zanemarjajo. To je gola isti na, da učni uspehi na nobeni Ljubljanski šoli niso tako slabi, kakor na teh nemških šulah. Vodstvo skrbi scer za to, da tega ni razvideti iz klasifikacije koncem šolskega leta, spozna se pa to potem, ko pridejo učenci teb šol na druge učne zavode. Primerilo 83 je pa tudi že, da so roditelji vzeli svoje slovenske otroke iz nemške šole in je vpi.-ali v slovenske, ker bo videli, da otroci slabo napredujeio. In v slovenski šoli, v kateri je otrok ponavljal t;sti razred, kateri je zvršil v nemški šoli, tam se je pokazalo, da otrok razen nekaterih nemških besed skoro ničesar ne zna in da je daleč zadaj za tistimi, ki bo v dotični razred šele prišli. V takih razmerah, ko se slovenska mladina v nemških šolah sistematično germanizuje na škodo splošnemu pouku, v takih razmerah je dolžnost naša, premišljati, kako bi se temu nedostatku v okom prišlo. Dobro vemo, zakaj je vlada nadzorstvo nemških šol poverila nemškemu nadzorniku, za čigar imenovanje je v prvi vrsti merodajno to, da ne zna Blovenski. Nadzornik, ki ima kaj srca za mladino, vesten pedagog, bi ne mogel gledati iu dopuščati, da bi se b slovensko mladino na nje očitno Škodo ravnalo tako, kakor se ž rjo ravna v nemških šolah, to more le Nemec, kateri v svojem nemškem fanatizmu sodi, da je germanizovanje prva in poglavitna naloga ljudske šole, in ki ve, da Be b tem prikupi izvestnim faktorjem, ki ne bodo nanj pozabili, kadar bo oddati kako — gimnazijsko ravnateljstvo. Tem, v Benci vladne milosti navalim razmeram je treba za vsako ceno konec narediti. Nemcem privoščimo prav iz srca za njihove otroke nemške šole, slovenskih otrok pa nečem 3 in ne smemo pustiti germanizovati in kvariti. Ker pa vlada sama ničesar ne stori, lotiti se moramo dela sami in sicer v kranjskem deželnem zboru. Ta naš deželni zbor je poklican, zakonitim potem določiti, da morajo otroci obiskovati tiste šole, v katerih je njih materinščina učni jezik, slovenski otroci slovenske, nemški pa nemške ljudske šole. Predno se snide deželni zbor, bomo o tej stvari še obširneje govorili. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 27. julija. Za našo Istro. „EJinoBt" piše: Žalostni so odnosa i i po vsem Primorskem. Tem nezdravim, pogubnim in nenaravnim odnošajein treba jedenkrat storiti konec! S tem pozivom se oglašamo v tem trenotku, ko je pričakovati raznih sprememb tako mej oBobjem javne uprave kakor tudi v taktiki gospodujoče stranke. In pri tem nas navdaja nekoliko nade, ker sodimo po raznih znamenjih, da so se na Dunaju vender začeli nekoliko zanimati za zanemarjene južne pokra;iue. Mi ne zahtevsmo od javnih organov posebne protekcije in posebne zaščite — najmanje pa pristranosti nam v prid —, ampak zahtevamo le, da se vrši zakon, in zahtevamo, da javni organi jednakomerno dele aolnce in seno. A da morejo to, treba da vestno proučujejo in pi števajo narodne, gospodarske in etnografske razmere v deželi. Mi ne potrebujemo protekcije, ker vemo, da pridemo do pravičnih razmer samo ob aebi in po naravnem |otu, da le javni organi nehajo hiteti za fikcijami in zasledovati puntane med onimi, ki Be pritožujejo, ne iz nasprotttva, ampak iz velike ljubezni do de- LISTEK Razstava c. kr. strokovnih šol. Naši c. kr. strokovni obttui doli, namreč strokovna šola za lesno industrijo in strokoma šola za umetno vezenje in šivanje čipek, priredili sta danes razstavo svojih letošnjih izdelkov, in sicer takrat v Virantovi hiši, I. nadstropje. RtzBtava bode, kakor smo že poročali, odprta še jutri in pojutrišnjem ter bode brez dvojbe privabila prav toliko občinstva kakor prvi dan; saj rase zanimanje za obrtno šolstvo tudi pri nas od leta do leta. Razstava je prirejena kaj ukusno in naredi že prvi trenutek najprijetnejši vtisuk, tak vtisek namreč, da so se tu razstavile stvari, kakeršne vzmore le vztrajna požrtvovalnost učiteljskega zbora io eminentna nadarjenost naših učencev in učenk. V oddelku za lesno industrijo so vsi trije oddelki: rezbarski, mizarski in BtrugarBki razstavili vse polno eksaktno zvršenih del. V rezbarskem oddelku Brno videli tvore v zarezni tehniki in tudi v višjih tehnikah; BOBebne pozornosti so vtedna akantova peresa, iz katerih je videti, kako izborno se da uporabljati ta prevažni dekorativni motiv. Dalje je razstavljenih več držal za brisalke in ključe, dokaj konzol, izrezljano pečnu zaslunilo, bogato izvedena miza s stoli itd. Skrbno izdelana so tudi figuraloa dela, roke, noge ter ploski in visoki reliefi, izmej katerih bo nekateri polihromirani; opozarjamo pa tudi na pozlačeni okvir za podobo Njega Veličanstva cesarja. — Modelirska dela ka?6 najraznovrstnejše ornamente, ki se lepo stopnjujejo od najpreprostejših motivov do nijličnejših izdelkov visoke renesance. Nekaj teh del je tudi žganih, izdelanih torej tera-kotno. Celotni vtisek tega oddelka lepo spopolnjujejo strokovni nsridki v jako slikoviti raznovrstnosti; tukaj so obravnavani z barvo, ondu s kredo, tam zopet s sepijo, s tušem itd. V veliki dvorani so nameščeni misarski in Btrugarski oddslki. Dočim obseza strugarska skupina pohištvene dele in sploh različne stvari, ka-keršno izdelujejo strugarji, razstavili so m zarji mnogo omar za Šolsko rabo, stole od orehovega, cerovega in javorovega Itea, omaro z intorzijami, šahovno mizico, hrastovo opravo in pisno mizo, oboje za ravnateljeve pisarno, dalje umivalno mizo, bogato izrezljano uro in še dokaj manjših stvar ij V domačem oltarčku je polihromirana podoba Matere Božje z Brezja. S cer se vidijo tukaj premnogi na-riski georuetriški, prostoročni, projektivni, nariaki zvišeni po modelih i. dr. Žal nam je, da se ne moremo Bpuščati v podrobnosti, saj itak vsakdo, kdor si ogleda oddelek za lesno industrijo, Še sam najde marsikaj, kar mu bode posebno ugajalo. Prav tolike pozornosti pa je vreden oddelek, kjer bo razstavljene najraznovrstnejše stvari iz umetnega veze uja in šivanja čipek. Zastopane so seveda vh* tehnike, ki se poučujejo na šoii, tako Holbeinova tebnika, križasti in pločasti vbod, ozlanje in pramanje, kitasti in čopasti vbod, i jouruo delo, rdeče vezenje, tam-buriranje, belo vezenje, arabska in janinska tehnika, ti io belo vezenje, Broderie d' Eapagne, kinesko dvostrančasto plosko vezenje, aplikacija, zlato vezenje, nitkana in vezana čipka, vzorni prtiči, filigranske čipke, filet Guipure, point lace, point gaze, Reticella-Čipke, ti et ant;que, point de Venise, roBalina — iz kratka: najrazaovrstoejši točno izdelani proizvodi, ki sosebno zanimljejo ženski svet. Tuii je razstavljenih več uporabuih stvarij, tako brisalk, zavese, stenske dekoracije; videli smo dalje prelepi trak za aSlavčevo* zastavo iu dve mašni obleki: Seveda je tudi tukaj jako mnogo ličnih strokovnih nanskov s preprostimi in težjimi motivi. — Vsa razstava je torej, kakor je razvidno že i/ tega tesnega opisa, L a; bogata; poudarjati pač ni treba še posebe, da resnično doseza svoj namen: podati občinstvu jasno in zajedno harmoniško sl'ko o delovanji na obeh ljubljanskih in strokovnih Šolah! Kdor utegne oglej si jo; žal mu ne bode. Vstop je, kakor znano, dovoljen vsakomur. C m žele in nje trpinov. Mi zahtevamo — ako res pride do osebnih Bprememb — pravičnih, nepristranskih in v svoji Bodbi h a m o s t a 1 n i h organov. M oimo, da skromnejši ne moremo biti v svojih zahtevah. Tudi po tem sodimo, da je mogoč kakov preobrat v Istri, ker se, kakor je razvidno iz pisave italijanskih listov, nekaj kuha mej Italijani samimi. Gospoja so menda nezadovoljni sami s seboj in v strahu trope-čejo pred onim trenotkom, ko si merodajni krogi nekol ko bližje ogledajo njihovo gospodarstvo. Zlasti iz predal nadih radikalnih listov se oglaša — slaba v ob t. Tožiti so začeli na ves glas, da le ne bi drugi tožili njih ; celo z opozicijo so začeli strašiti, žal, da ne vemo prav proti komu Narodno vprašanje, spojeno z vso notranjo politiko, da je postalo nevarno itn I i janskemu značaju I^tre. Zato da treba reagovati proti dosedanjim pogreškom. Najbolje znamenje, da se nekaj kuba med njim.', je pa grožnja radikalnih listov, da treba zapričeti boj proti onim, ki zlorabeč italijansko ime, o-nečeščajo italijanski živelj. Ti ljudje da so ista os, okolo katere se je sukalo oslanikl. Nekaj dnij je šele tega, kar so razni listi javili, da odBtopi avstrijski poslanik v Bukureštu gruf Ag -nor Guluchowski, češ, da ni znal preprečiti proti-madjarskega gibanja na Rurnun.tkern Komaj se je ta vest razglasila, Že se> je oglasil ministerstvu vnanjih del službujoči „Fremdeublatt" in jo kategorično dementoval. C ovek bi mislil, da je stvar pri kraji ali — ne. Oficijozni »Fremdenblatt" je zavrnila oficijelna „Pol. Cjrrespondenz". Ta pravi, da si je rečeni grof Bic-r stekel obilo zaslug, da pa vender odstopi in sicer že v kratkem. — Tudi naznanilo, da odstopi avstrijski poslanik v Parizu, grof IIoyos, se je že dementovalo, sedaj pa se pri-zuava, da je bila dotična veat povsem resnična Grof H v is je bil dvanajst let zaBtopoik naš* roo uarhije v Parizu in se je ondotnim krogom zelo prikupil, dasi politika Francije in Avstrije ne hodi po istih potih. Jlrvatski ban. V jedoi zadnjih bpj predvčerajšnjem zaključenega hrvatskega sabora je ban grof Khueu-11 ■ !er-vaiy nekako klaverno povedal, da ne misli odstopiti. Storil je to šele pitera, ko bo vsi hrvatski in drugi listi bili že več dnij razpravljali o tem njegovem koraku. To potrjuje trditev neodvisnih ogerskib l.btov, da je hrvatski ban |>ač mislil odstopiti, da pa se jo dal pregovoriti, ter je umaknil svojo ostavko. Viiaiij«- dr žare. Morilec ministra lielčeva. Glasilo bolgarske vlade, »Svobodno Slovo* javilo je te dni, da se je preiskovalnemu sodniku posrečilo dognati, da je finančnega ministra Belčeva umoril neki Todor Arnaut in da je vlada od Ki munske že zahtevala, naj bb jej ta v mestecu Jul-cea na Itumuaskem živeči Todor izroči. Franvoskl zakon zoper anarhiste. V včerajšnji seji poslanske zbornice francoske se je sukala razprava okolu predlogov, naj se za veljavnost zoper anarhihte naperjenih zakonov določi izvestna doba Vlada se je izrekla zoper te predloge in miuisterski predsednik Dupuy je izjavil, da hoče vlada, naj velja zakon na nedoločen čas, sicer da odstopi. Jedinu s tem pritiskom je vlada dosegla, da so bo opozicijooalni pred!ogi zavrgli z večino 50 glauov in se je vzprejeia določba, da velja zakon za nedoločen Čas. Italijani v Afriki. Ko jo italijanska vojska v Afriki zavzela Ka Balo, je Crispi ta hipni Btrategiški uspeh kaj srečno izkoristil, da potolaži italijanako prebivalstvo za izgubo politične svobode in za preteči bankerot. Ta „uspeh" italiianske vojske se je pa kmalu izkazal kot prava Pvrrhova zmaga, ki zamore Italijo za-pleBti v nevarno vojno in pospešiti nje fiaancijelni propad. Kompetenten muž, nemSki učenjak Schwein turih, ki je že opetovano potoval po Afriki in pozna zlasti dobro ves Sudan, je v tem oziru Berolinakemu poročevalcu lista »Gazette Piernontese" povedal brez ovinkov svoje mnenje. Schweiufurth je trdno uverjen, da se Italijani no bodo mogli dervišev ubraniti. Derviši bodo zbrali vojsko 50 do GO tieoč mož in Italijanom oteli Kasalo, kajti Italijani, ki so z lo-kavostjo zavzeli to mesto, je ne morejo vzdržati niti jeden dau. Tak je v istini ta uspeh, kateri je Cribpi kot največji triumf popisal struiečim poslancem in senatorjem. Kar j>a dela celo zmago naravnost Bmešno, je to, da Italija ne sme Kasale priklopiti svoji posesti v Afriki Po pogodbi z Angleško iz 1. 1691. mera namreč Italija odstopiti Kasalo tisti hip, kakor to zahteva Egipt oziroma Angleška. Davčna reforma na Nemškem, Kakor znano, je nemški državni zbor pač du-volil izdatno povečanje staluu vojske, ne more se pa z vlado zjediniti, na kak način naj bi se dobila za troške potrebna sredstva. F.nančui minister je izdelal načrt davčni reformi, a v zadnjem zasedanju državnega zbora ni ž njim imel sreče. Sedaj javljajo (ficijozui listi, da kani vlada na jesen zahtevati jasnega odgovora na svoje nasvete in da hoče, ako bi odgovor ne bil povoljen, naložiti posamičnim zavez nim državam, da morajo preskrbeti potrebna sredstva. L'sti niso s to namero kar nič zadovoljni, češ, da bi prebivalstvo težko nosilo nova neposredna bremena in da bi se na ta način ue koristilo državni ideji, ampak le napeljala voda na boc jalistiški mlin. Dopisi. Iz Kamnika, 25. junija. [Izv. dop ] (Kdo plača pogrebne troške za umrlimi ubogimi?) K dopisu iz Novega mesta z dne 20. julija, priobčen v štev. 166 Vašega cenjenega lista pod gorenjim zaglavjem, se usojam ustrezajo pozivu gospoda dopisnika stvar tako le pojasniti: It 'h je, da je citirana ministerska razsodba z dne 1. septembra (reete avgusta) 1876., štev. 11 103, kakor tudi že neka prejšnja naredba z dne 18. julija 1874, št. 8673 določila, da mora za siromaka pogrebne troške plačati tista občina, v kateri je siromak umrl. Tu je pa po mojem mnenju merodajno b lu le do tega časa, dokler ni stopil v moč zakon za vojvodino Kranjsko dne 28. avgusta 1883 leta, štev. 17, kateri ravno tako, kakor na Češkem in Gornje Avstrijskem, natanko določa, kako je občinam oskrbovati uboge. Jednaka določila ima tudi deželni zakon za Koroško z dn* 22 maja 1886, štev. 18. Ko je torej na Kranjskem stopila v moč postava iz leta 1882, prevzele bo občine tudi dolžnost za svoje zunai domače občine umrle siromake, pogreboe troške povrniti tisti obč.ni, v kateri je ta umrl. To sledi jasno iz nastopnih določil: § 2. omenjene postave pravi: Županija ima nalogo, svoje domačince ako ubožajo, preskrbovati, oziroma podpirati ter je odgovorna za to, da uboge zakonom primerno o s k r-b u j e. Takoj potem določuje § 3.: Dolžnost občine skrbeti za uboge omejena je na to, da občina daje ubogemu potrebno vzdržavanje in v slučaji postrežbo ( § 24. domovinskega zakona) kakor tudi na to, da pokopava umrle uboge, in da skrbi za vzgojo ubogih otrok. Dalje določuje dotični zakon v II oddelku, kako se naj ubogi oskrbujejo. — „§ 15. te postave pravi pod točko 7: ,pokopavajo se umrli." V dopisu iz Novega mesta citirani § 22. je le posledica § 15. točka 7, ravno tako kakor je § 16. do 21. posledica § 15 točka 1, 2, 3, 4, 5 in 6 l& prej navedenih postavnih določil je vender brezdvomno, da je dolžnost domovinske občine, svoje reveže pokopati pustiti, oziroma pogrebne troške povrniti, za s'učaj, da so kje drugje umrli. To bledi tudi iz tega, ker deželni zakon iz leta 1882. tuje revne posebej in sicer v § 8 , isto ttko, kakor tudi domovinski zakon iz leta 1863., št. 105 državnega zakona tujce šele v § 28., 31 , omenja. Ko bi tedaj deželni zakon iz teta 1882. (kateri je veljaven za Kranjsko,) v gori citiranem § 3 v mislih imel, da so tudi tuji mrliči na troške tiste občine, v kateri umrje, pokopati, ne bi bil citiral tam samo § 24. domovinskega zakona, marveč tudi § 28, 29 in 30. S tem mislim, da je zadeva dovelj pojasneoa. Iz Dolfiijcgit Logatca, 26 julija. [Izv. dop.] (Kopališče.) Iz vseh krajev dohajajo voiti o ne/.uosui letošnji vročini. — Prebivalci Adrijan-skih obal in Trata beže v milejše podnebje — za-puščajo mestno zidovje ter si iščejo hladila v zagorskih senčnatih vaseh. Tudi naš Dolenji Logatec, dasiravno precej visoko ležeč, ima nekaj dn j sem precej neznosno toploto — večeri pa so nasprotno j al; o hladni in prijetni. Že nekaj let sem navadili ho se tujci, da se nasele za dva meseca v naši vasi, ter tako uteko pekočim solnčuim žarkom Tržaškega podnebja. Res je, da tujci tam, kjer se nasele in navadijo kraja, dokaj denarja puste — in kraj v vsakem obiiru napreduje, ako so v njem prebivalci, kateri so za napredek in razvitek kraja vneti. — In ravno naš Dal. Logatec bb zamore ponašati b takim možem — dokaz temu je novo kopališče, katero se je letos due 25. julija otvorilo. Tukajšnji posestnik in trgovec, gospod Tomo Tollazzi sprevidel je, da bi bilo zelo v napredek cele občine — v korist prebivalcev in tujcev, ako bi se napravilo kopališče, katero je itak na Krasu bela vrana. — Dal je napraviti načrt za taisto — ter pričel delo pri svojem mlinu. — Toda nesreča nikdar ne praznuje, pravi pregovor in tako tuđi pri njem ni. Ta vrli možak je pri popotovanji po Lahkem ponesrečil. Ni pa zabil na pričeto delo in tako 86 je isto srečno v radost vseh prebivalcev in tujcev dokončalo. Kopališče, katero dobiva svojo vodo iz Logašice, je tik njegovega mlina in žage. — Celi basin ali kopelj je sezidana iz samega izklesanega kamenja. V ba-sinu samem napravil je precej močan kropilnik ali „tuš*1, tik kopelji pa hišice za preoblačenje. Stop-njice, katere so iz sežanskega mramorja izklesane, vodijo v vodo. — Mnogo je to delo stalo — menda okroglih 3000 gld. Naj bodo te vrstice vrlemu možu, ki zbog rečene nesreče do daues še ni videl Bvojega kopališka, majhen dokaz naše hvaležnosti. Kljub temu, da so bili troski veliki, je vstopnina v kopelj jako nizka in tako trdno pričakujemo, da ne bo to kopališče le v korist domačemu prebivalstvu, ampak da nam privabi tudi mnogo tujcev. »Glasbena Matica" v Ljubljani v minolem šolskem letu. , i. n-i n Kakor Brno omenili v svojem poročilu o letošnjem občnem zboiu našega glasbenega zavoda, je letoa izdalo vodstvo .Glasbene Matice" obširno in jako marljivo sestavljeno „Izvestje", trudapolno delo društvenega tajnika g. prof Anton« Štritofa Iz tega poročila hočemo kot dopoloilo o delovanji »Glasbene Matice" podati nekatere poglavitne točke. V uvodnem delu »Izveatja" nahajamo razložen pomen »Glasbene Matice". Prvič je glasbeno-literaren zavod, da zalaga dobre slovenske skladbe, razpisuje nagrade za najboljša domača glasbeni dela in pospešuje na-biro in izdajo slovenskih narodnih pesmij. In res, malo ne vse, kar imamo S'ovenci do sedaj glasbene literature, izdala in založila je »Glasbena Matica". Drugič je »Glasbena Matica" prva glasbena Šola slovenska, nekak slovenski konservatorij ali zavod, kjer se mladina poučuje v vseh glasbenih strokah. Res sicer sedaj še ne zasluži popolnoma poslednjega imena, a Btnoter društvu je vender-le ta, in soditi po razvoju v zadnjih letih, reče se labko, da se društveni glasbeni zavod v dogledni bodočnosti zaista popne do pravega konservatorij-skega vrhunca. Že 12 let deluje — sicer mirno in tiho, ali tem uspešneje — društvena glasbena 5ola, in nebrojno slovenske mladine se je v tej šoli že glasbeno izobrazilo in s tem se temelj postavil boljši bodočnosti slovenske glasbe in glasbenega razuma mej Slovenci. Letos je bilo v tej šoli 257 gojencev ! .Glasbena Matica" je tretjič koncertni zavod za umetniški dovršeno proizvajanje dobrih glasbenih del, v prvi vrsti slovenskih in slovanskih, pa tudi druzih, ki so svetovne slave. Redne koncerte v najstrožjem pomenu besede imamo Slovenci še le, odkar se je ustanovil pevski zbor »Glasbene Matpet privedli v zapor. * (Silna toča) je pobila v Lublinski guberniji in je vihar napravil veliko škodo. Jednajst osob je prišlo ob življenje. Jeden veliki posestnik ima nad 300 000 rubljev škode. V vsej guberniji je žetev uničena ali močno |>oškodovaoa. Skupna škoda bo c**ni na več milijonov rubljev. * (Besne mačke.) V To oksakosu v Te-mešvarskfm okraju je imela neka samica Marija Dancu kak h 30 nii-rk Čez noč je stekla jedna ismej nj h in ogrizla sedem drugih Ko je drugo jutro žena stopila v Bobo, k|er so bile mačke, so jo besne živali uajiadle in grozno razmeearile. Ne-srečnea se bori s smrtjo. Književnost. — .Mlada Hrvatska". Drugi sešitek te revueje prinaša na prvem mestu članek »Za sve-obć! izborno pravu", s katerim se nekako popol-njuje v prvem sešitku v velikih obrisih določeni politični program tega lista. „Mlada Hrvatska" se bo borila za uveden;e splošne in neposredne volilne pravice in za tajno glasovanj?, ker sta to demokratični tirjatvi. Jako zanimiv je članek »Idealizam Lava XIII.", kateremu sledi članek »F lologična hlo ksera u njivi hrvatske književnosti*. Ta zanosno pa tudi strastuo pisani članek ima proti Isvestni osobi naperjeno ost. V tem oziru sodimo, da je pisatelj doBti predaleč zašel, v bistu pa je njegov spia famo pohvaliti. Resnica B:cer o5i kolje, aH povedati se mora vender. Resnica pa je tudi pri nas Slovencih, da so filologi sicer mnogo dobrega šturih za slovenski} književnost, pa tudi marsikaj prouzročili, kar je v največji meri škodovalo. Sicer pa je ta bolezen zoaoa tudi drugod in neki Češki profesor filologije izdal je debelo knjigo, v kateri je dokazal, da Jaroslav Vrcblick^, največji Češki pesnik, mož evropskega imena, ne zna ne sklanjati ne spregati, da o sintaksi še pojma nima in da Bploh ne zna češki. Podobne književne ocene so tudi pri nas navadne. O umetniški vrednosti kakega dela se primeroma malo govori, pač pa se navajajo vse slov-niške hibe, največkrat take, ki so bibe le po mnenju dotičnega recenzenta, dočim j h drugi slov-ničarji navajajo kot pravilne oblike. Isto tako žalostne so muzikalne ocene; največja važnost se polaga na to, da ni tiskovnih pomot, neki kritik pa vzplamti v sveti jezi, ako ni na kaki kompoziciji jasno in vidno natisnena nje — cena. Te in druge oskoiluosti so povod, da priporočamo zlasti našim filologom članek dra. Tresičt-Pavičiči o fiološki filokseri. — Temu članku sledi tudi polemičen članek „Pro domo", v katerem odgovarja izdajatelj »Mlade Hrvatske" raznim kritikom. V tem Članku je mnogo lepih misli j in umestnih opaze. V oddelkih .Politički pregled", »Književnost" in .V.esti" je čitati obilo pouču h in intereMnoto.fi bebžk. (^rnovce 27. julija. Dvajsetletni sin gostilničarja Sofijana je naznanil policiji, da je bil njegov oče ponoči na grozen način umorjen in oropan. Preiskava je dognala, da je sin sam umoril in oropal svojega očeta. Morilec je svoj zločin priznal. Budimpešta 27. julija. Katoliškim duhovnikom, ki bodo prosili cesarja, naj ne odobri zakona o civilni poroki, se pridružijo tudi evan-geliški senijorati Nitranjski, Trenčinski in Tu-roški. V teh evangeli.skih občinah imajo Slovaki večino. Senijorat Arva hoče po posebni deputaciji prositi, naj se nc odobri sklep evangeliške sinode glede razdelitve tega okrožja, ker se je razdelitev le sklenila, da zadobe Madjari večino v cerkvenih korpnracijah. Budimpešta 27. julija. Rumunski voditelji, kateri so bili v Kološu zaradi rumunske spomenice obsojeni, so se odrekli vsem nadul-tijim pravnim poinočkom in nastopili prisojene jim kazni. Beligrad 27. julija, llumunski poslanik je sporočil vladi, da misli Rumunska ustaviti prijateljsko občevanje s Srbijo in odpoklicati svojega zastopnika, ako bi Srbija ne priznala z Romansko sklenjene pogodbe glede dajanja soli. Sofija 27. julija. Shod bolgarskih žur-nalistov se je danes in corpore udeležil maše zadušnice za domoljuba Milarova in Gjorgova, katera je bil dal Stambulov po krivici usmrtiti, in je položil vence na njiju groba. Rim 27. julija. V pravdi zoper upravitelje Rimske banke se je zaključilo dokazo-valno postopanje. Sodba se izreče jutri. Pariz 27. julija. Poslanska zbornica je z 2G8 proti 163 glasom odobrila vse zakone zoper anarhiste. Senat je sklenil nujnost teh zakonov in volil odsek, ki ima o njih nemudoma poročati. Marzilja 2 7. julija. Včeraj ponoči nastal je na nekem skladišči lesa velik požar. Veter je ogenj raznesel in sedaj gori nad sto hiš. Fes 27. julija. Novi sultan je dospel sem in dal zatvoriti svojega brata in več javnih funkcionarjev, ker so ga hoteli zavratno umoriti. Bratje S o lt olj ! Jutri v soboto dne 28. t. m. bodu na vrtu ffosp. Ferlinčeve gostilne „l*ii Zvezdi". Vspored obsega: Razgovor o izletu v Posto-jino dre 5. aigu>ta, tamburanje društvenega tam h. zbora, petje itd. Začetek ob H. uri /večer. K mnogobrojni udeležbi VaH valu Fotograficni aparat! za diletante. Priporočamo vsem, ki se zanimajo za fotografovanje, kateri sport je jako zabaven in se ga je mofii prav lahko naučiti, od leta 1854 obstoječo trgovino, kjer se dobe vse v to stroko spadajoče »tvari tvrdke A. Moli, c. in kr. dvorni založnik, Dnnaj, Tachlauben 9, in da pogledajo njo ilustrovani cenik, ki so na zahtevanje pošlje brezplačno. Spominjajte se dijaške in ljudske kuhinje pri igrah in stavah, pri svečanostih in oporokah, kakor tndi pri nepričakovanih dobitkih. Ji joblj&nski mr r,n vse loto 4 gld. 60 kr.; sa pol leta 2 gld. 30 kr.; jsa četrt lota l gld. 15 kr. Tujci: 26. julija. Pri Nlonu t Pl, Klar, pl. Etlingor, Ornstein, Frieb z Dunaja. — Brutietti, Uevc iz Rudolfovefa. — Pl. Eder iz Gradca. — K tliater iz Trsta. — Dr. Maly U Brna. — Po-louio \t Rek«. Pri Mallelt Lttvventhal Horn. Fnedman, MUlIer z Duiiaja. — Kornteld iz Praga. — Franku! iz Haschko, Devetak iz Trata. — Hetian, Miiller, Hayne iz Gradca. — Sehwickert iz Vipave. Pri bavarabeni dvoru: Capuder is Pulja. Pri I n ž m kolodvoru« llora z Dunaja. — Dolenc iz Vipave. Pri avatri jaltem oeaarjus Bartol, Dessanti, Gar-lati, Iiillus iz Trsta. I mrli »o v .Ljubljani: V deželni bolnici: 99. julija: Aleksander Gjud, lasnifiarjev sin, 3 leta. 2). julija: liane Prime, delavec, 28 tet. Meteorologično poročilo. 9 Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 26. julija 7. zjutraj "2. popol. 9. zvečer i 33 l m-, 29-7 ao. 728 8 vra. 20 0« C 31 0° C 23 8* C i si. se v. jasno si. svz. d. jas. si. zah. d. jas. ooo m. Srednja temperatura 24 9za 5*3° nad nurmalom. ID\a.na.j3ls:a, boiza dne 27 julija t. 1. Skupni državni dolg v notah..... 98 gld. 45 kr. Skupni državni dolg v srebru .... 98 9 45 , Avstrijska zlata renta....... 122 ■ 4,0 „ Avstrijska kronska renta 40/0..... 97 „ 80 f Ogerska zlata renta 4°/0....., 121 , 55 , Ogerska kronska renta 4",'0..... V6 „ — , Avstro-ogersko bančne delnice .... 1015 „ — „ Kreditne delnice......... 360 . 75 , London vista........... , 75 „ Nemfiki drž. bankovci za 100 mark . . 61 , 22'/, , 20 mark............ 12 . 24 , 20 frankov........... 9 B 92«/, » Italijanski bankovci 44 , 40 „ C. kr. cekini.......... 5 , M , I>. e 26. julija t i. 4"/0 državne srečke iz 1. 1M54 po 260 gld. 149 gld. — kr. Državne srečke iz I. 1H64 po 100 gld.. . 197 , 25 . Dunava reg. srečke 5°'0 po 100 gld. . . 127 „ 25 „ Zemlj. obč. avstr. 4l,'i°/0 zlati zast. listi , 123 „ — H Kreditne arečke po 100 gld...... 190 , 75 , Akcije anglo-avstr. banke po 200 gld. . . 161 Tramway-dniU. velj. 170 gld. a. v. . . . 310 Papirnati rubelj......... 1 IVh /dar! Odbor Zahvala. Vsem onim, ki so nam kakorkoli o priliki amrti preljuldje.nega soproga, oziroma očeta, deda in tasta, gospoda Alojzija Minatti-ja izrazili soialje ter ga spremili na zadnjem potu, zlasti pa si. požarni bratubi, al. nciteljVtvii a šolsko dt!« o, zastopnikom grajsčin Sonegtf, Hainiuer-stiel iti Turjak, č. duhovščini in pevcem itr« kajo tem potom svojo prisrčnj zalivalo r o d b i u e Minatti, Govekar in Keržan. Na Igu, dne 27. julija 1894. (809) ISobro oliran J4'it g'lasoTT'ir Ne takoj nuj 4-4» n«-j o protla. (1-05—2) Cesarja Jožefa trg štev. 2, II. nadstropje. Dva trgovska pomočnika zmožna slovenščino in nemščine, vrprejmo (807-1) Josip Zevntjk, trgovec v Itrcžlvuli (Štajersko). C. tr. glavoB ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz vožnja reda Nastopno omonjoni prihajal O ta o.lhajalnl ćasi označeni io * trednjeevropakem basu. Srednjeevropaki iM j« krojnemu casn v Ljubljani m 9 minuti naprej. Odhod U LJubljane 'juž. kol.). Ob 13Š. uri S min. po nori osebni Tl»k r Trbii, Pontnbel, Beljak, O«-lOTeo, Pranaenifeita, Ljubno, tmm Helathal r AnMee, laohl, Hnnin-den, Solnograd, Lend-Oaateiu, Zeli na je»eru, Inomoat, Bregena, Curih, Oeneva, Pari«, Stejr, Lino, Budejerloe, Plaanj, Marijine Tare, Kifnr, Karlovo Tara, FranooTO Tare, Prago, Lipiljo, Dunaj via Amatetten. Oh 0. tiri 7 min. zjvtrttl meianl Tlak t Novo mesto, Kočevjo. Ob 7. uri Ift min. tfutnij oiebnl Tlak t Trbla, Pontabel, Beljak, Oa-toTeo, Framenafeite, Ljubno, Dunaj, 6e» Balathal t Auaaee, Iiohl, Omunden, Solnograd, Lend Oaatein, Dunaj vi» Amatetten. Ob 11. uri 41 min. dopoluitnm meaanl Tlak t Noto meato, Kocovjo. Ob 11. uri SO min. đojutiudne oaebul Tlak t Trbl*, Pontabel, Beljak, OaloTec, Fransenafeite, Ljubno, Selitlial, Dtinu). Ob 4. uri 14 min. popoludn* oaobnl Tlak t Trbl*, lU-ljak, OalOTeo, Franienife«te, Ljubno, «ea Selzthal t Solnograd, Lend-Oaateln, Zeli na jeaeru, Inomoit, Bregnlo, Ourili, OeneTO, Parla, Stoyr, Lino, Omunden, Iiehl, BmlejeTice, Plaenj, Marijine vara, Rger, FrancoT« Tare, Karlov« Tare. Prago, Lipako, Dunaj vli: Amatetten. Ob 9. uri 30 min. ttWrr meianl Tlak t Noto motto, Kočevje. Prihod v LJubljano (juž. kol.). Ob a. uri S3 min. njutraj oaebni Tlak a Dunaja via Amttetteu, Lip-•ije, Prage, Franoorih vamv, Karlovih t»tot, Kgra, Marijinih varov, Planja, BudejeTio, Soluograda, Linoa, Steyra, Omundena, laohl*, Aus-Boea, Varita, Qen«T0, Ouriliu, nragenaa, Inomoata, Zelli na jeaeru, Lend-Gaateina, Ljubnega, Oelovoa, Beljaka, Franaenaraata, Trbiia. Ob 8. uri 6 min. rjutriij meianl Tlak ia Novoga meata, Kočevja. Oh 11. uri '47 min. ttopotudne oaebni vlak a Dunaja via Amatetten, Lipatje, Prage, Franoovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Planja, Budejevlo, Soluograda, Linoa, Stej-ra, Parisa, Oeueve, Ouriha, Bregnice, Inomoata, Zella na jeaeru, L«nd-Oaatetna, Ljubnega, Oelovoa, Lienaa, Pontabla, Trbiia Ob 12. uri 48 min. p&potuitn« meianl vlak ic Novega mesta, Kočevja. Ob 4. uri 48 min. jtojMtiutlne eaebui vlak a Dunaja, Ljubuega, Selithala, Beljaka, Oelovoa, Franaenafeate, Pontabla, Trbiia. Ob 8. uri 34 min. *iWrr meianl vlak i* Novega Meata, Kočevja. Ob ». uri »1 min. «iw,t oaebni vlak % Dunaja preko Amatettena (n Ljubuega, Beljaka, Celovca, Pontabla, Trbiia. Odhod ls LJubljane (dr«., kol/ Oh 7. uri V3 min. tjutroj v Kamnik. „ V , OS „ popoluitne „ , n « - BO „ „ IO. „ IO „ (alednjl vlak te ob nedeljah iu praanlkth.) Prihod v LJubljano (dr*, kol.). Ob n uri Sil min. tjtttnij la Kamnika. , II. , 1.1 „ tiopitli*dn» a ,, „ H. „ vo „ »rrArr „ 4—168) (aleduji vlak le ob nedeljah in praznikih.) Lepo poletno stanovanje n«l«li'ft ae na Gorenjskem v prl|amueui kraja blizu Kran|». — Matančneje izv6 se pri V- U**ia«*