Novo mesto, 29. maja 1953 Stev. 21. Leto IV, Lastnik) in lidajalelJi: Okrajni odbori SZDL CrnomHj, Kotevje l> Noto mesto. — Uhaja Tsak petek. — Odgovorni urednik Ton« GoAnik. — Uredniitvo in oprava: Novo mesto, Cesta komandanta Staneta 25. - Postni predal IS - Telefon aredniitva In uprave 127. — Tekoči rniun pri Narodni banki t Novem mesta: »lt-T-181. — Letna naročnina 500 din. polletna tV) rfin, četrtletna 123 din, — Tiska tiskarna »Slovenskega poročevalca« v LJablJani Dolenjske Tednik okrajev Črnomelj, Kočevje in Novo mesto Cena 12 din Ne teden dni, temveč vse leto naj traja naša Nenehna skrb za mater in otroka Vsako leto posvečamo poseben teden naši družini, predvsem pa materi in otroku. V organizaciji te lepe akcije so si naši okrajni in krajevni organizatorji pridobili že kar dobre Izkušnje, ki jih iz leta v leto s pridom izpopolnjujejo. Letos bomo imeli Teden matere in otroka od 1. do 7. junija. Na področju vzgoje in zaščite družine smo dosegli v zadnjih letih v naši domovini pomembne uspehe. Od predšolskih ustanov, šol, pionirske organizacije, Zvez prijateljev mladine, pa vse do ljudsko-prosvetnega dela, tiska, radia, filma, dela številnih organizacij in društev, povsod je čutiti resnično skrb za usodo naše mladine, za zaščito že-ne-matere in za zavarovanje pravic družine. Povezava med šolo in družino, vzgoja predšolskega otroka (vrtci, igrišča itd.), izvenšolsika zaposlitev, sociaLna zaščita in fizkulturna dejavnost šolske mladine (v zavetiščih, pionirskih organizacijah, taborjenjih, izletih itd., skrb za šolske kuhinje in pod.), skrb za zdravstveno zaščito družine, zaščito nosečnic, skrb za obisk materinskih posvetovalnic, ustanavljanje materinskih domov in Izboljšanje razmer v že obstoječih domovih itd. — vse to dokazuje, da gresta tako socialna zakonodaja, kakor vseljudska skrb za zaščito matere in otroka čedalje bolj v globino. Ob vsakem Tednu matere in otroka pa stopajo pred nas še bolj živo vsa nerešena vprašanja, ki so v tesni zvezi prav z življenjem družine, matere in otroka. Priznati moramo z grenkimi občutki, da n. pr. vprašanje alkoholizma, naše narodne nesreče, doslej sploh še nismo jasno in pošteno načeli. In prav to zlo razjeda naše družine, prinaša žalost in solze v mladost otrok, rahlja družinske vezi in utira pot mnogovrstnim zablodam. Proti točenju alkohola mladoletnikom naše občine niso kaj prida pokrenile. O ?"5čiti nezakonske matere, stanovanjskem vprašanju, porabi otrošikih doklad, o potepanju otrok, slabem vplivu filma in pod. — o vsen tem bo treba še razmerju, zastarelo gledanje na ženo-dehivko itd. — vse to ni nič tako redkega tudi na Dolenjskem! Zaščita družin padlih borcev in žrtev fašističnega terorja je bila prav v naših okrajih ponovno predmet ostre kritike s strani Glavnega odbora Zveze borcev in vse naše javnosti! Teden matere in otroka tistih žena in otrok, ki so v narodnoosvobodilni vojni izgubili svoje rednike in sami žrtvovali vse za svobodo. Nič manj važna niso vprasa-nja s področja zdravstvene zaščite družine tako v mestih kot na deželi. Pregled nosečnosti, propaganda za obisk posvetovalnic, zdravstveno - prosvetno ■v Praznik pomladi pod Trško goro Nad 700 otrok iz Novega me »ta in Smihela je zadnjo soboto priredilo v organizaciji Društva prijateljev mladine izlet v gozdiček pod Trško goro. spremljala so jih učitelji osnovnih šol iz mesta in Smihela ter profesorji gimnazije, navzoč pa je bil tudi skoraj celoten" odbor društva, ki je s sobotnim Praz- živahno dejavnost sekcije za prireditve. To je bil živ-žav na lepi jasi sredi gozda! V kotlih ob robu gozda se je kadilo iz dobre obare, ki so jo pripravljale članice društva z nekaterimi ženami iz mesta, na travniku pa so pod vodstvom profesorjev in učiteljic otroci zbijali žogo, se šli »med dvema ognjema«, nastopali z mičnimi skupinami ter tekmovali v tem in onem. Za vsakogar je bilo nekaj! Tovariši nikom pomladi znova potrdilo' Li JLA so pripeljali na kamionu upravičenost svojega obstoja in | pitno vodo. Otroke so pred za- reden matere in otroka v Metliki in še razpravljati, predvsem pa ukrepati, da se ponekod zelo slnbe razmere izboljšajo in stvari ►vrtffovljo na pravo mesto. Odpusti socialno ogroženih mateT in nosečih žena iz služb, zapostavljanje žene v delovnem nikakor nI stvar n. pr. samo organizacije AF2, kakor nekateri naivno mislijo! Ne! Na nas vseh je velika odgovornost pred zgodovino in družbo, da nenehno skrbimo za usodo ogroženih družin, predvsem pa vseh Pozdravi Dolenjske tovarišu Titu Pretekli teden Je krenila na pot tudi Štafeta iz Črnomlja. Sekretar OK ZKS tov. Martin 2u-gelj Je v pozdravnih besedah izročil prvemu štafetniku čestitke ta pozdrave belokranjskih delovnih ljudi za maršala Tita. Okrajni štafeti so se priključile še Miri stranske štafete, skupno pa je v Beli krajini sodelovalo nad 70 tekačev. V Kočevje je prispela štafeta fcM đian ob 18. uri. V mestu so dine, pripadnikov JLA In prebivalcev bližnje okolice je navdušeno pozdravilo štafeto. Na c k rasen i tribuni so jo sprejeli predstavniki Okrajnega komiteja ZKS, OLO, LO MO, JLA, Mestnega komiteja ZKS in SZDL ter okrožnega odbora Partizana. — Nosilci štafete so predstavnikom na častni tribuni izročali štafetne police s Tri. glava, pozdrave JLA, iz Trsta, Koroške itd. Hkrati so nosilci pt trenili ob sprejemu štafete miting, ki se ga Je udeležilo lepo število meščanov. BelokranJ. ska in kočevska štafeta sta nato nadaljevali pot v LJubljano, 20. msjj ob 12.35 pa So nosilci republiške štafete pritekli na novomeški Glavni trg. Vcčtlsa'-glava množica meščanov, nula- Štafeta zapušča novomešiki Glavni trg štafet novomeškega okraja izročali pozdrave in tople želje za tovariša Tita. Štafete so pozdravili predstavniki JLA in sekretar MK Miha Počrvina ter poslali z njimi dragemu maršalu tople čestitke in obljube neomajnega zaupanja ljudstva Dolenjske. Takoj nato je štafeta Maršal Tito boter desetemu otroku dninarja Lovra Kotarja Pred dnevi so na Čatežu doživeli prijetno presenečenje, ki je še bolj poglobilo ljubezen in pripadnost naših delovnih ljudi našemu najvišjemu predstavniku, ljubljenemu maršalu Titu. Na Trebanjskem vrhu pod Čatežem živi siromašen dninar Lovrenc Kotar, ki z delom svojih rok preživlja Številno družino. Kotarjev Lovrenc je bil med vojno pogumen aktivist, ki se ni bal nevarnosti niti domačih izdajalcev. — Pred nedavnim se je Kotarjevim rodil sin, deseti po številu. Srečni oče je naprosil maršala Tita za botra In nestrpno čakal odgovora v upamju in strahu — pravzaprav •am zavzet nad seboj in svojo •tiNAtastjo. Pred dnevi je preJel odgovor, ki je po obliki in vsebini ganil ljudi, ki poznajo Kotarjev te-žalk položaj, nepopisno pa je osrečil vso družino. Poleg ljubeznivega pisma je Kotarjeva družina prejela lepo denarno darilo in zavitek z bogato vsebino, s katero ne bo opremljen samo novorojenček, temveč tudi mati in drugi otroci. Prijetno presenečenje na Trebanjskem vrhu in skrb tovariša Tita za delovnega človeka sta povzročila, da je priljubljenost maršala ponovno zaslovela in zajela še širši krog src — če je to sploh še mogoče bolj, kakor je bilo že doslej. Maršal Tito je v srcih naših ljudi v pravem ponje^u besede« M. M. nadaljevala pot proti Krškemu polju m Zagrebu. V soboto zvečer Je simfonični orkester Doma JLA v Novem rmsstu priredil v čast rojstnega dneva maršala Tita koncert pod l akt Irko kapetana Tomaža Zajca in znova izpričal visoko kvaliteto svojega dela, v nedeljo zve. čer pa je bila ob navzočnosti predstavnikov ljudske oblasti, organizacij, delovnih kolektivov in prebivalstva v Domu ljudske prosvete slavnostna akademija. delo, skrb za zdravstvene domove, tečaji o higieni žene in zaščiti dojenčka, redni zdravstveni pregledi in ugotavljanje zdravstvenega stanja naše mladine — vse to kliče po delavcih in zahteva rešitve. Nalog je veliko. Vprašanje rejništva, organizacija mreže obiskovalk, pomoč družinam, katerih svojci služijo kadrovski rok, skrb za civilne invalide, vprašanje štipendij in podpor pri šolanju socialno potrebne ln ogrožene mladine itd. — vse to zahteva, da se ob Tednu matere in otroka zamislijo vse naše politične organizacije, organi ljudske oblasti, Zveze borcev, Rdeči križ, Zveze prijateljev mladine, žene same, zdravstveni kader itd., kaj vse je treba še ukreniti, da bo zaščita matere in otroka v resnici življenjska in učinkovita, vsestranska in globoka, socialistično iskrena! Kakor vsako leto tako se bo tud. ktos Metlika oddolžila Tednu matere in otroka. 2e v soboto 31. maja bo dopoldne mladinski fizkulturni nastop, zvečer istega dne pa telovadna akademija z mladinsko igro. V naslednjih dneh bodo za domače .n okoliške šole predvajali filma »Kekec« in »Pomlad v Beli krajini«. Zagotovljena so tudi eno zdravstveno in dve vzgojn. predavanji, obenem pa bo mladina organizirala obisk partizanskih sirot. Njeni član. in pionirji bodo igrali na 15 deskah šahovsko simultanko z drugokategornikom tov. Valenčičeoi. Dijaki tukajšnje gimnaz.je bodo v tem tednu s telovadno akademijo irj igro gostovali v Podzemlju, narediti nameravajo skupen izlet, obenem pa jih bodo v Metlik, obiskali njihovi tovariši iz sosednje Hrvatske. V tem tednu bo nastop.la tudi metliška mladinska godba na pihala, za zaključek pa bo gostoval s folklornimi plesi in veselimi točkami Ansambel narodnih plesov iz Mar.bora. Tako bo Metlika z vrsto prireditev lepo poudarila vzvišen pomen Tedna matere in otroka. četkom tekmovanj pozdravili predsednik društva prof. Tone Trdan, za njim pa zastopniki množičnih organizacij in JLA. Novomeški pionirji so povatiHi na svoj praznik tudi pionirje 1 učence osnovne šole na Trši gori, ki so se pomešali medn,, in veselo pomagali pri igrah. Po izdatnem in Okusnem kosilu so se *-,'-movanja nadaljevala, pesem in harmonika pa sta dvigala dobro voljo. Novomeška in Smihrlski pionirski odred so dobili vsak po eno vo-liko sliko maršr>b Tita iz Dolenjskih Toplic, pionirji Trške gore pa knji predsednik okrajnega ljudskega naškimi fanti. Le-ti so 6. junija odbora Novo mesto tov. Viktor Zupančič, nekdanji sekretar rajonskega odbora Dol. To.ol.ce tov. Avgust Jazbinšek-Iko in vrsta zastopnikov množičnih organizacij ter delovnih kolektivov. Pester in obširen spored proslave je obsegal m.mohod organizacij, društev in zadružnikov cele občine, nastop in tekmovanja fizkulturnih in kulturnih skupin, k. so ta dan zaključile celotedenske kulturno prosvetne in druge prireditve. V slavnostnih govorih sta predsednik občinskega ljudskega odbora tov. Franc Sobar in predsednik občinskega odbora ZB tov. Ivan V;rant nadvse živo prikazala borbo, sodelovanje ter žrtve prebivalcev občine Dol. Toplice v času NOV. Za res lepo pripravljeno in izvedeno prireditev so Topličanom čest.tali tudi sekretar OK ZKS tov. Jože Borštnar, predsednik OLO tov. Viktor Zupar.čič in tov. Avgust Jazbinšek-Iko. 194^ izvedli, prvo večjo sovražno akcijo, ko so z Radvanice, črička nad mirensko postajo, napadli poln vlak fašistov, ki so jo seveda jadrno odkurili. Naslednje dni so mirenski frontov. c: noč za nočjo rušili progo po mirenski dokni in tako pokazali I ki jo pripravlja Zveza borcev. faš.stičnim črnosrajčr.ikom, da nimajo tu kaj iskati. Na 6. junu j pa vežejo naše ob-občane tudi težki spominu. Toda vse žrtve in grozodejstva, ki so jih junaško prestali, niso odvrnila zavednih in svobodoljubnih Mirenčanov s prave poti. Mirna je ostala trdno partizanska do zmagovitega konca. Ob našem praznovanju se bomo spominjali torej slavnih in težkih dni iz časov NOV. — Dor poldne bomo prisostvovali kulturnemu programu, ki ga pripravljajo TD, KUD, LMS in šolska mladina, popoldne pa bomo veselo preživeli na zabavi, Pogled na Mimo Stran 2. Stev. 21 Lep napredek splošnih kmetijskih zadrug tudi v Beli krajini Po združitvi oziroma reorganizaciji je ostalo v črnomaljskem okraju še 15 splošnih kmetijskih zadrug. Od prejšnjih 4 kmečkih delovnih zadrug je ostala v stari obliki le KDZ Stražnji vrh, KDZ Metlika in Griblje pa sta se priključil: splošnim kmetijskim zadrugam. KDZ Pusti gradeč bo v kratkem prenehala obstajati, ker nima potrebnih pogojev. V splošnih kmetijskih zadrugah je včlanjeno, ako lahko verjamemo poročilom, skupno 2.983 rednih In "9 fitMitovakrih članov s povprečnim deležem 974 din na člana in 240 din na družinskega člana. Po teh podatkih je včlanje-' nih v SKZ nad 66»/. kmečkih gospodarstev. Lani so zadruge Imele 283 milijonov 312.000 diin prometa, od tega pri prodaji potrošnega bla ga 206,646.000 din, pri odkupu lesa 33,107.000 din, pri odkupu kmetijskih pridelkov 36,000.000 din in v gostinskih obratih 7,487.000 din. To kaže, da so zadruge članom in drugim prodajale predvsem samo industrijsko blago, v mnogo manjši meri pa odkupovale pridelke. Pri tem prometu so zadruge ustvarile 12,627.581 diin čistega dobička. Ta dobiček je razdeljen: 4,333.000 din za pospeševanje kmetijstva, 3,728.000 din za Investicije, 2,485.000 din so vložili v obratna sredstva, ostalo pa ;o dali v socialni In rezervni fond. Skoraj pol milijona dinarjev so dobili dlani izplačanrih na račun deležev. Lastna sredstva zadrug so se lani povečala za 11,250.000 din, tako da je zadružno premoženje v okraju vredno sedaj nad 48 milijonov 896.000 din. ...PA TUDI ŠKODE JE BILO OKROG 5 MILIJONOV DIN Revizija poslovanja je — in še kako! —- potrebna v vseh zadrugah. Lani so bile v treh zadrugah (Semiču, Strekljevcu in Radovici) po dve reviziji, nepregledani pa sta ostali še KZ Dragatuš in Predgrad. Revizija je odkrila v knjigovodstvu posameznih zadrug vrsto napak, največ v KZ Adiešiči in Metlika. Zaradi slabega vodenja, poneverb in drugih nepravilnosti so zadruge Črnomelj, Sinji vrh. Stari trg, Adlečiči, Radovica, Semič, Griblje in Lokvica utrpe- le okrog 5 milijonov dinarjev šlkode. Skoraj nerazumljivo Je, da od vseh prijavljenih primerov nepravilnosti in nepoštenosti do letnega občnega zbora OZZ ni bil niti en primer razčiščen, dasi so bili vsi primeri sproti dostavljeni Javnemu to* žilstvu. Na splošno se je poslovanje po reviziji Izboljšalo, vendar je ponekod še zelo šibak kader v zadrugah. Del odgovornosti za neredno poslovanje nosijo pa vsekakor tudi upravni in nadzorni odbori, ki svoje delo čestokrat zanemarjajo. Treba Je Še poudariti, da se je strokovnemu dvigu kadra posvečalo premalo pažnje, ŽIVINOREJA, VINOGRADNIŠTVO IN SADJARSTVO V rodovnik Je bilo vpisanih 205 krav, pregledanih pa 770 krav in 150 telet. Najlepšo plemensko živino imajo živinorejci na območju dragatuške zadruge. Kmetijska zadruga v Metliki ima v načrtu postavitev umetne osemenjevalnice, kar bi bilo za ves okoliš velikega pomena. Stanje plemenjakov Je kritično. Lani je bilo kupljenih le 6 bikov In 9 merjascev. Zelo slabo je organiziran odkup mleka, saj ga odkupuje le kmetijska zadruga v Semiču. V teku so priprave za odkup mleka in mlečnih izdelkov še na območju KZ Gradac, Metlika in Črnomelj. Dobro organiziran odkup mleka bi prav gotovo ugodno vplival na pospeševanje živinoreje, zlasti pa selekcije. Pretežni del vinogradov (nad 70*/#) je starih nad 40 let, nekaj pa celo do 60 let. To narekuje čimprejšnjo obnovo vinogradov. Osnova za to so matičnjak i, ki so jih že začeli urejati. Ze letos so vložili 20.000 cepljenk In 20.000 ključev. Pri Izbiri trtnlh sort je treba dajati prednost črnini, ki je najbolj iskana na trgu In dosega zaradi tega najboljšo ceno. Obnova vinogradov bo poleg drugega še toliko težja zato, ker je veČina vinogradov na neprimernih terenih in med skalama, kjer nI možna uporaba strojev. 8 motornih fn 38 prevoznih škropilnic, ki so jih kupile kmetijske zadruge in dale na razpolago Članom za škropljenje Vodstvo Okrajne zadružne zveze Novo mesto Na rednem letnem občnem zboru 29. aprila 1953 so bili izve", jfnii v OZZ: Upravni odbor: Pire Anton, delegat KZ Novo mesto, za predsednika OZZ; Cvetkovič Jože, delegart KZ Otojčec, za tajnika OZZ. Odbor, niki pa so: Pelk,) Jože, predsednik KDZ Dolenjske Toplice; Do. lenaeii Ivan, predsednik K Z Mokronog; Bradač Franc, predsednik KZ Zagradec; Zagore Franc, tajnik KZ Šentjernej; Taborski Karel, predsednik KZ Skoc'an; Florjančič Ana, dele. gat KZ Otočec; Bizjak Franc, delegait KDZ Velika Loka; Va«v-tar Milan, delegat KZ Sentlov. renc; Gabrijel Pavel, delegat K Z Trebnj.3. V nadzorni odbor so biln iz- voljeni: Goreč Darko, delegat KDZ Velika Loka, za predsednika; dr. Skerlj Bogdan, delegat KZ Novo mesto, za tajnika in Zu. pančič Jože, predsednik KZ Florjančič Ana, delegatka KZ Otočec. za predsednico; Saje Sonja, uslužbenka OZZ, za tajni, eo. Odbornice pa so: Majcen Sentrupert, odbornik. V odbor Zveze zadružnlc: Pepca, članica upravnega odbora KZ Mokronog; Bizjak Metoda, članica nadzornega odbora KDZ Velika Loka; Brulc Marija, čla* nhCI upravnetga odbora KZ Sto. piče; Miikec Marija, članica upravnega odbora KZ 'Vrhpolje; Vehovec. Vera, tajnika KZ Zu* žemberk; Cešarek Milka, stro,, kovna učiteljica, in Cudovam Jo-žca, uslužbenka KZ Šentjernej. Poverjeniki Prešernove družbe! Knjigarne! Ne vračajte revije »OBZORNIK« I AVTOBUS REDNE PROGE l ♦ NOVO MESTO — LJUBLJANA i t BO OBRATOVAL TUDI OB NEDELJAH IN PRAZNI- j C KIH KOT DOSLEJ IN NE LE OB DELAVNIKIH, f KOT JE NAVEDENO V OBJAVLJENEM VOZNEM 0 REDU SAP LJUBLJANA sadnega drevja, Je bila mate rialna podlaga za zelo uspešno opravljeno spomladansko škropljenje. Skoraj 5.000 kg porabljenega škropiva kaže, da so se letos tega dela lotili zelo resno. Umesten je predlog, naj bi v bodoče kmetijska zadruga dala zastonj škropivo samo tistim sadjarjem, ki pred škropljenjem očistijo sadno drevje. Skoraj 4.000 mladih drevesc, ki so bila lani zasajena, potrjuje, da tudi na obnovo sadovnjakov niso pozabili. KAJ SO POVEDALI DELEGATI IN KAJ PREDVIDEVA DESETLETNI NACRT Trgovsko podjetje Okrajne zadružne zveze je premalo prožno, zato gre veliko blaga iz okraja mimo njega, z njim pa seveda tudi dobiček ln devize. Poslovanje trgovskega podjetja se mora razširiti, da bo zajelo tudi vse izvozne predmete. Kaj pogosti bo primeri, da prodajajo živino v Ljubljano, tam pa kupujejo za domače potrebe mesne izdelke ln jih vozijo nazaj. Zaslužek je seveda ostal v Ljubljani. Podobno Je tudi t drugimi predmeti. Zlasti lesa gre veliko mimo kmetijskih zadrug in trgovskega podjetja. V Adlešičih in okolici je veliko zanimanje za domačo obrt, toda nakup surovin ln njihovo dodeljevanje posameznim družinam ni dobro organizirano. Za- kaj ne bi vse to prevzela zadruga, prav tako pa odkup izdelkov domače obrti? V Adlešičih so se živo oprijeli gradnje zadružnega doma, kjer bodo imeli tudi prostore za domačo obrt. V Predgrađu so žene za-drulnice predlagale, da bi pri KZ ustanovili pletarskl odsek, vendar upravni odbor tega predloga ni sprejel, čeprav imajo za tO strokovno usposobljenega človeka ln njivo za gojitev domače obrti zadruga baje noče odkupovati doma, ampak Jih kupuje drugje. Prav tako prodaja jajca na trg v Kočevje, namesto da bi jih prodajala preko zadružnega trgovskega podjetja in tako prišla do deviz. Več takih in podobnih stvari so povedali delegati posameznih zadrug. Iz vseh poročil pa diha želja po razširitvi poslovanja splošnih kmetijskih zadrug in po dvigu kmetijstva, kar je treba samo pozdraviti. Zato tudi desetletni načrt zadružništva ln kmetijstva med drugim predvideva: pri živinoreji selekcijo, mlečno kontrolo, odkup mleka In zvišanje krmske osnove. Obnova 1.000 hektarov vinogradov, zrigolanje vsaj 800 hektarov pogozdenih steljnikov, po-gozditev vseh izsekanih golicav; osušiti ln meliorirati vsaj 45 hektarov površin, urediti namakanje na površini 300 hektarov, zgraditi 1.400 gnofajčnih jam in prav toliko silosov. P. R, Zakon o zemljiškem skladu bo na Dolenjskem zajel kakšnih 200 kmetij Zakon o zemljiškem skladu splošnega ljudskega premoženja in dodelitvi zemlijšč gospodarskim organizacijam, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skupšči- Koloradski hrošč Je na delu Komaj so Iz zemlje pokukala prva stebla krompirja, že je pričel napadati mlado krompirjevo brstje koloradski hrošč. Pred tednom mi je neka kmetica iz Malih Reberc pri Smihelu v občini Zagradec povedala, da Je na njivi našla nad petdeset hroščev in nabrala zvrhan pehar lističev, na katerih je bilo na tisoče jajčec. Pa tudi na njivi kmeta Zupančiča iz Žužemberka so našle plevice pri pletju korenja na grmih kromp.rja samosevca, kjer je bil lani krompir, več koloradskih hroščev ln nešteto ličink. Nedeljski obvezni pregled ni b.l zadovoljiv, kljub temu, da je bil od strani občine dobro organiziran in skrbno pripravljen. Našli so nova žarišča Škodljivca. Na Zupančičevi njivi so našli devet hroščev, na Skrbetovl pa štiri. Kaže, da bomo letos imeli ogromno dela s škodljivcem, ki se nevarno širi. Na občini bodo morali uporabiti vse mere, da bodo pregledi res množični in temeljiti! si. Hotko na na zadnjem zasedanju, Je povzročil obširne razprave med večjimi posestniki, pa tudi neupravičen preplah, ki so ga bri umetno širili razni vsevedni sovražniki. V resnic! pa pride na Dolenjskem pod določbe tega zakona zelo malo posestnikov, kajti število takih, ki imajo več obdelovalne zemlje, kot jo dopušča zakon, je zelo malo. V črnomelj-skeffl okraju imajo samo 9 takih posestnikov, v kočevskem menda 118 ln v novomeškem 102 posestnika, pa še pri teh gre za zelo majhne površine. Poleg tega bo treba Se pri marsikaterem upoštevati druge okolnosti, kot na primer v Suhi krajini, kjer ima kmet res velike površine obdelovalne zemlje, orne zemlje pa komaj eden do dva hektarja. Na novomeškem okraju menijo, da bo prišlo v pretres komaj 80 zemljiških lastnikov, v Črnomeljskem pa pri tako majhnih površinah niti ne bodo izvajali določil zakona. Pri okrajnih ljudskih odborih so Imenovane posebne komisije, ki bodo po navodilih republiške komisije pretresale vsak primer posebej ln ga skušale povsod življenjsko rešiti. V novomeškem okraju Je razmeroma največ takih posestnikov, ki imajo nad 10 hektarjev obdelovalne zemlje, v občini Šentjernej, v kočevskem pa v velikolaškl in dobrepoljski občini. Aktivno delo zadružnlc okraja Črnomelj Ob polnostevll/nl udeleibl »o Žene-zadružnice črnomaljskega okraja na rednem občnem zboru nedavno pregledale dosedanje delo in sprejele načrt bodočega dela. Z zadovoljstvom so ugotovile, da so lanski načrt še presegle, tako na gospodarskem kot na kulturnopro. svetnem področju. Med drugim s0 sprejele v svoj delovni načrt skrb za izboljšanje higienskih prilik na vasi, ureditev gnojišč [n pod. Organizirale bodo v še večji meri nabiranje zdravilnih zelišč ter skrbele, da bodo zelišča odkupljena in prodana preko splošnih kmetijskih zadrug. Tako bodo pomagale VREMENSKA NAPOVED Od 28. maja do 4. junija bo predvidoma slabo vreme konec tedna. Prihodnji teden bo po prehodu krajevnih neviht nastopilo lepo vreme. Sredi tedna ponovno i krajevne nevihte. ustvarjati devize. Obnova sadovnjakov in posaditev čimveČ-jega števila sadnih dreves, je prav tako med obvezami bodočega dela. To toliko bolj, ker je sadje osnovna surovina za tovarno Belsad, ki bo lahko proizvajala le, če bo imela dovolj sadja in zelenjave. Se prav posebno pažnjo pa bodo žene-jBdružnlce posvetile obnovi in razvoju domače obrti, ki bo lahko nudila pošten zaslužek tudi tistim ženam, ki se drugod ne morejo zaposliti. Ze z dosedanjim delom so Žene pokazale, da se zavedajo svoje vloge v ustvarjanju temeljev lepšega življenja. Zato ne dvomimo, da bodo tudi sedanje načrte uresničile in jim pri njchovem prizadevanju želimo čimveč uspeha. L. C. ČITAJTE IN SIRITE »DOLENJSKI LIST« Vsem zadružnikom novomeškega okraja ! Na osnovi razprav ln predlo, gov vseh delegatov na rednem letnem občnem zboru OZZ Novo mesto z dne 29. IV. 1933 so bili v svrho utrjevanja zadružne demokracije in uspešnejšega delovanja vseh zadružnih panog sprejeti sledeči sklepi, ki jih bodo poedlne zadruge svojemu gospodarskemu razvoju primerno prikrojile in uresničevale: 1. Splošne kmetijske zadruge (SKZ) niso same sebi namen, ampak morajo bili eden izmed aktivnih člniteljev v borbi za socializacijo vasi. V ta namen morajo ob sodelovanju z ZKJ ln SZDL razvijati razne oblike gospodarjenja, v katere se bo delovni kmet vključeval. 2. Pr! vseh zadružnih oblikah mora veljati načelo prostovoljnosti vključevanja in izstopanja kot osnova za zdravo ln uspešno zadružništvo. 3. SKZ morajo težiti za tem, da bodo v svoje upravljanje pri. tegnile predvsem napredne ma le in srednje kmete ln Jih pod. pirale v borbi proti Izkoriščanju na vasi. Pospeševalni odseki, pred. vsem živinorejski, poljedelski ln vlnogradnlško-sadjarskl, pred. stavljajo že sedaj važen čini-telj v delu naših SKZ. — Upravni odbori naj posvetijo vso pozornost njihovemu na. daljnjemu razvijanju. Odseke naj vodijo odbori; odseki naj se (udi finančno osamosvojijo s sredstvi, ki jih sami ustvarjajo in s sredstvi, ki jih občni zbori SKZ dodelijo za pospeševanje kmetijstva. S. SKZ naj poslujejo direktno t zadružniki In naj se čimprej otresejo vseh prekupčevalcev, mešetarjev In sličnih elementov, katerih interesi se križajo s socialističnim načinom trgovanja. Poslujejo naj Izključno na svojem teritoriju. Posebno pozornost morajo SKZ posvečati delu gozdnih od. sekov ln onemogočati vsako neodgovorno eksploatacijo našega gozda, tako da bodo interesi socialistične skupnosti zaščiteni. 7. SKZ morajo v večji meri razvijati kulturno.prosvetno delo. V to svrho Je tudi potrebno izkoriščati sredstva kulturnd.pro. svetnega sklada. Vendar Je nujno treba kulturno - prosvetno dejavnost poživetl z našo so. clalistlčno stvarnostjo, ne pa razvijati samo ozko strokovnja. ško prakticistično ali kulturniško smer. 8. Za napredek in preobrazbo kmetijstva so potrebni krediti, ki Jih bo družba dajala tja, kjer bodo ekonomsko utemeljeni. Poleg tega naj SKZ izkoriščajo vse vire lastnih sredstev, ki Jih lahko ustvarijo predvsem s hranilno-kreditno službo. Dobro organizirana hranllno-kredltna služba omogoča stalno kreditiranje za pospeševanje kmetijstva. 9. Trgovino SKZ naj usmerjajo trgovinski odbori, da se ne bo mogla preko nje uveljavljati sa. movolja uslužbencev, odnosno, da se ne bodo prek"* trgovine uveljavljale čisto trgovske tendence. 10. V vsaki SKZ naj se vodi točna evidenca odkupa kmetijskih pridelkov po poedinih panogah. Dobički naj se odvajajo v ustrezne pospeševalne odseke. 11. SKZ morajo odvesti vse sklade po razdelilniku občnega zbora. Za zagotovitev potrebnih obratnih sredstev pa naj se uredi v I. 1953 vplačilo deležev kot osnova za najetje obratnih kreditov. 12. Na zadružnih posestvih Je zagotoviti delovnim kolektivom popolno upravljanje v smislu delavskega samoupravljanja v podjetjih. 13. SKZ naj še nadalje izvajajo sklepe ustanovnega občnega zbora OZZ, OZZ pa naj nudi vso pomoč v smislu teh sklepov. Okrajna Zadružna zveza Novo mesto Krompirju spet bije plat zvona! Zatiranje koloradskega hrošča je naša skupnu in odgovorna naloga! Koloradski hrošč se Je v preteklem letu razširil 2« povsod. V okraju Novo mesto so bile okužbe odkrite na področju vseh občinskih ljudskih odborov. Število okuženih njiv, kjer so bile okužbe prijavljene, je znašalo okrog 1000. Računati moramo, da je bilo dejansko stanje okuženih njiv še mnogo večje, ker okužbe ali niso bile prijavljene ali pa ne odkrite. Zelo močne okužbe so bile v dolini Mirne, Temenice, v predelu Šentjerneja, kakor tudi v Suhi Krajini. Letos moramo računati na to, da bodo okužbe spet zelo močne in številne. Ta ugotovitev postavlja v le. tošnjem letu pred občinske ljudske odbore in splošne kmetijske zadruge odgovorno nalogo pri zatiranju. Vsi občinski ljudski odbori morajo imeti do. bro vodstvo, ki bo organiziralo množične preglede in zlasti skrbelo za zatiranje s pomočjo kemijskih sredstev. Vsak občinski ljudski odbor, kjer so okužbe številne, mora imeti vodjo za zatiranje koloradskega hro-šča, ki bo za svoje delo honoriran. Brez dobre organizacije In plačnega vodje bo delo šepalo. Kakor v prejšnjih letih, bodo tudi letos množični pregledi. Dolžnost vsakega lastnika tudi najmanjše parcele, posajene s krompirjem je, da večkrat med tednom pregleda krompir. Vlo. ga množičnih pregledov je predvsem kontrolna. Ugotovijo naj, če posamezniki med tednom pregledujejo svoje nasade. Pri posestnikih, ki bodo to delo opravljali malomarno, bodo množični pregledi ugotovili de-jansko stanje. Zelo važno In odločilno za daljno širitev kolo. radskega hrošča je pravočasno odkritje vseh okužb že v maju in v juniju. Ce se bo s temeljitim kemijskim zatiranjem za. tri prvi zarod, bo delo med letom mnogo lažje. LETOS GA BOMO UNIČEVALI PREDVSEM S KEMIČNIMI SREDSTVI Pobiranje ličink, hroščev ln jajčec je pri močnih okužbah zamudno ln neučinkovito. Za to bo potrebno vse okužene površine zapraševati ali škropiti. Za zapraševanje se bo uporabljal pantakan, pepein> bentoks, perfektan itd. Za zapraševanje so potrebni zaprašilniki, za škropljenje z arzenskimi sredstvi pa škropilnice. Pri zapraševanju porabimo na 1 ha 20—30 kg na. vedenih sredstev. Za škropljenje so na razpela, go Svinčeni ali apneni arzenati. Arzenate pripravimo za škropljenje tako, da v 1001 vode do. bro premešamo 0.7 kg arzenata. Arzenati so strupi in moramo pri tem paziti na to, da ob času dela ne jemo, da škropiva ne razlivamo po travi (t. j., da pa. zimo, da živina ne pride v dotik s tem Škropivom). S poškropljenih njiv ne smemo uporabljati krme za krmljenje toliko časa, dokler ne bo večkraten dež izpral arzen z listja. Arzenati se morajo hraniti v posebnih prostorih, ne smejo priti v dotik z raznimi živili itd. Na to posebej opozarjamo vse Kmetijske zadruge, ki bodo imele v prodaji navedena sredstva. Škropljenje z arzenati Ima tudi to dobro stran, da hkrati škropimo krompir pred in po cvetenju z 1.5% modro galico ali bakrenim apnom proti krompirjevi plesni. Na ta način pripravljeno škropivo, ko v modro galico primešamo 0.7% arzenatov, bo uporabljeno proti dvema škodljivema istočasno. Pri uporabi arzenatov moramo vedeti, da je arzenat želodčni strup in da učinuje predvsem na mlade ličinke in hrošče, ki so zelo požrešni. Proti Hčin. OSKRBIMO SI TAKOJ ZA-PRASILCE IN SKROPILNICEI Za pravočasno zapraševanje in škropljenje moramo imeti dovolj zaprašilcev in škropilnic. V tem pogledu je večina zadrug zelo malo naredila, ker niso nabavili zaprašilnikov. Število obstoječih zaprašilnikov je prenizko in bo pri splošni okužbi vsaka vas morala imeti vsaj 1 zaprašilnik Ln potrebno Število škropilnic. Zapraševanje bo moralo biti izvršeno pravočasno, ker se nam bo v nasprotnem slučaju vsaka zamuda maščevala s tem, da bomo zamudili čas, ki je najbolj primeren za uničenje koloradskega hrošča. Potrebno bo, da si po več kme. tovalcev naroči skupen zapra. šilec. Množični pregledi bodo letos predvsem organizirani zato, da ugotovimo okužbe. Pregledi bodo na dva do tri tedne. Računati moramo, da se bodo Že v maju odkrile prve okužbe. Zato morajo biti množični pregledi zares množični! Vsaka neodkrita okužba v začetku pregledov bo pustila težke posledice, ker bodo poznejše okužbe še bolj številne in bo tudi potrebno uporabiti več kemijskih sredstev. Kemijska sredstva bodo v letošnjem letu morali plačevati lastniki krompirišč sami. Računamo na zelo številne okužbe in je nemogoče, da bi okrajni ljudski odbor plačeval kemijska sredstva iz svojega proračuna. Z ozirom na cene krompirja, so kemijska sredstva poceni in si jih bo lahko vsakdo nabavil. S tem bo tudi bolj zainteresiran, da bo vsako okužbo, pravočasno odkril in jo še na mali površini z uporabo kemijskih sredstev zatrl. Za one predele, kam, ki so pred zabubljenjem . strup ni učinkovit, ker ne jedo kJer bod<> okužbe zel° »tevilne, listja. Zaradi tega bo potrebno predvidevamo tudi letos, da bo. marsikje izvajati kombinirano do izdani odloki o obveznem zatiranje, t. j. po potrebi pra- škropljenju krompirjevih nasa-šenje, drugič pa škropljenje. dov. Ing. Lovko Alojz Francck Saje: 7 Vatikan in Slovenci Sveti oče Pij X. je soglašal celo z likvidacijo Srbije kot jugoslovanskim Piemontom. Tako je avstrijski cesar Franc Jožef napovedal vojno Srbiji Žele po odobritvi Pija X. Avstrijski poslanik y Vatikanu grof Moritz Palffv je 29. julija 1914 brzojavil na Dunaj: »Ko sem pred dvema dnevoma obiskal kardinala državnega tajnika (Merry del Vala), je razgovor razumljivo takoj okrenil na velika vprašanja in probleme, s katerimi se danes ukvarja Evropa ... Noto, poslano Srbiji, je res označil kot zelo ostro, toda jo je vendar brez pridržka odobril in hkrati posredno izrazil upanje, da pojde monarhija do kraja. Zares je Škoda, je menil kardinal, da Srbija ni bila »ponižana« že mnogo prej, ker bi bili v tem primeru to lahko storili brez tako velikih nevarnosti kot sedaj. Ta izjava se ujema s papeževim mnenjem. Njegova svetost je zadnja leta večkrat izjavila, da obžaluje, ker Avstro-Ogrska okleva s kaznovanjem svojega nevarnega donavskega soseda... Papež in kurija vidita v Srbiji nalezljivo bolezen, ki po malem razjeda monarhijo do srži in ki jo utegne sčasoma popolnoma razgristi... (Carlo Sforza, Gestalten und Gcstalter des heutigen Europa, Berlin 1931, str. 141.) Tako so na Srbijo gledali tudi vsi slovenski klerikalni šefi od škofa Jegliča in Sušteršiča do Natlačena in Korošca. Dne 5. julija 1914 je klerikalna stranka priredila v veliki dvorani Uniona v Ljubljani »manifestacije globoke žalosti po ljubljenem prestolonasledniku Francu Ferdinandu«, kjer je dr. Šušteršič v navzočnosti škofa dr. Jegliča in ob burnem odobravanju klerikalnih fanatikov divjal proti srbskemu narodu. Grozil je, da »bo težka pest slovenskega vojaka, slovenskega fanta razdrobila črepinjo tistega Srba, v katerem živi požrešna megalomanija«. (»Slovenec«, 6. julija 1914.) Hkrati Je klerikalna stranka organizirala ovaduštvo jugoslovansko usmerjenih Slovencev. Sredi julija 1914 je vsem svojim zaupnikom razposlala strogo zaupno okrožnico, naj z največjo pozornostjo zasledujejo in nemudoma poročajo o vsakem »pojavu v smislu velesrbstva, odnosno protiavstrijstva«, kdo razširja in kdo je naročnik »slabih« — neklerikalnih časopisov. (Slovenski narod, 1917, štev. 276.) Zaradi klerikalnih in nemškutarskih denuncian-tov je bilo na tisoče svobodoljubnih Slovencev zaprtih, interniranih in kot politično nezanesljivih poslanih na fronto, 469 oseb pa je bilo v prvih 14 mesecih ustreljenih ali obešenih. Ob avstrijskem napadu na Srbijo je »Slovenec* 27. julija 1914 pisal, da »če je kdaj ena vojska bila bila pravična, je vojska proti Srbiji... Ta država mora biti ponižana, to je edina pot do resničnega trajnega miru ... ki ga nikdar ne bo, Če bi Evropa na sebi trpela banditsko srbsko gnezdo.« Hkrati je objavil zloglasno pesem »Bojni grom«: »S kanoni vas pozdravimo yi Srbi, dom hladen vam postavimo ob vrbi!...« Na protisrbskem zborovanju pa se je dr. Natlačen, kasnejši ban Dravske banovine, zaklinjal, da ostaja »zvest svojemu cesarju in zvest Avstriji«. (Slovenec, 29. julija 1914.) Dunajski kardinal Pfiffl je 28. julija 1914 izdal pastirsko pismo in odredil molitvene ure za cesarja, armado in domovino. Tudi ljubljanski knezoškof dr. Jeglič je v posebnem pastirskem pismu raztolmačil stališče katoliške Cerkve do napada na Srbijo: »Naš presvitli cesar... so to storili prisiljeni... in zavedajoč se dobro svoje velike odgovornosti pred Bogom. In zares, vojska zoper Srbijo je pravična. 2e več let Srbija zoper Avstrijo hujska, zoper njo spletkari, jo očitno zasramuje, ji napoveduje propast in pogin, da, celo po Avstriji sami širi duha upornosti in izdajstva ...« (Škofijski list, 1914, štev.^ 9.) Nato je škof Jeglič Še v pridigi huj-skal Slovence na križarski pohod zoper Srbe. Da bi se vsi seznanili z njegovo »pridigo«, jo je klerikalni »Slovenec« 11. avgusta 1914 objavil v celoti: »Slovenski, krščanski možje, zbrani ste, da pred odhodom na bojno polje pred Bogom vsevednim, neskončno svetim in pravičnim zaprisežete neomahljivo zvestobo svojemu presvetlemu cesarju ... Zato v tem nenavadno resnem trenotku nekoliko spod-budljivih besedi v luči krščanskih resnic ... Možje, kliče Vas cesar, da z orožjem v roki maščujete skrajno krivična, že večletna prizadevanja, razkosati in uničiti krasno našo Avstrijo pod žezlom naše starodavne habsburške cesarske rodovine, da maščujete zvijačno zapeljevanje naše mladine na izdajstvo domovine in cesarja, da, na črno, sramotno izdajstvo. Stevi 21. DOCENJSKI CIS1 Stran S. IZ nAŠIH KfcAJCV Takega upravnika na Planini ne potrebujemo Bralcem Dolenjskega lista je znano, da so se belokranjski planinci pred kratkim zelo zavzeli za gradnjo planinskega doma na Mirni gori. Tudi 1. maja so organizirali člani PD Črnomelj izlet na Mirno goro in je prišlo na zanimivo izletniško točko nad 150 planincev iz vseh strani, tudi iz Ljubljane. Težko se je bilo ustavljati veselemu razpoloženju, ki je razgibalo izletnike po njihovih vsakdanjih skrbeh in težkem delu. Ko se je zmračilo, se je skup.na veselih izletnikov odpravila proti Planini, kjer je r.a vznožju Mirne gore državno posestvo. Tu je bilo zbranih v upravnem poslopju nekaj delavcev s Planine, ljudi iz okoliških vasi in gostov. V že razpoloženo skupino se je vključila skupina z Mirne gore s harmonikarjem in družbo še bolj poživela. Kdo bi kratil ljudem veselje na praznik dela? In vendar se je našel tudi tak človek. To je bil novi upravnik drž. posestva Planina — Rudolf Hojnik. Izletniki so ga prosili za dovoljenje, da bi si za svojo skupino smeli narezati v kuhinji sir In kruh. To jim je dovolil, ob poeovoru, da naj bi tudi državno posestvo pomagalo pri gradnji planinskega doma po svojih močeh, pa je upravnik Rojnik vzrojil. Dejal je, da on ne potrebuje nkakega planinskega doma, niti planincev turistov, niti ne potrebuje drž. posestvo gostov. Zagnal se ]e v tovarišico, ki je rezala sir, jo pograbil in vrgel skozi vrata iz kuhinje v vežo. Nato je pograbil še sir, last planincev iz Črnomlja ter ga zmetal po hodniku po tleh. Zagrabiti je hotel Šentjernej Takoj po nesrečni slani odn. pozebi, ki je prizadela predvsem višje ležeče predele, je šel inženir tukajšnje kmetijske zadruge, tovariš Praintz med ljudi in jim dajal na licu mesta nasvete za ravnanje s trto. okviru zadruge bodo ustanovili kmetijsko posvetovalnico, kamor se bodo kmetje obračali po nasvete. Ne hlastanje po dobičku — temveč resnična skrb za napredek kmetijstva, to naj bo cNj vsake kmetijske zadruge! 24. maja je bil ustanovni občni zbor telovadnega društva, ki se ga je udeležilo 40 ljudi, večjidel mladine. Izvolili so odbor in vodje 9 sekcij, zdravnik dr. Julče Saje pa je govoril o pomenu telesne vzgoje. Predsednik novega društva je postal tovariš Jože Vide. Prepričani smo, da bo odbor zastavil vse sile za razvoj fikul-ture v Šentjerneju. «■ Sodelovanje pri Titovi štafeti je poteklo brezhibno. Na lepo okrašenem trgu smo jo sprejeli in obsuli s cvetjem. Tovarna za telekomunacije je poklonila šentjernejski gimnaziji štiri lepe kasete za zvočnike, tako da je šolsko ozvočenje popolno. Šolsko vodstvo se z mladino vred delovnemu kolektivu in upravniku Ludviku Simoniču toplo zahvaljuje! -č tudi predsednika društva, ki je bil v kuhmji, ker pa je le-ta precej močnejši od tovarišice, je bojeviti upravnik svoje namene opustil. Zato pa se je odpravil v sobo, kjer je bilo nad 30 delavcev in izletnikov ter jim vzel petrolejko ln prepovedal prepevanje in igranje, češ da je tu on gospodar in da se bo delalo tako, kakor on ukazuje. Vozn.k s Planine je nato prinesel luč, ki je bila njegova, nazaj v sobo, upravnik pa je zahteval od uslužbenke, da mora luč prinesti nazaj, sicer da bo izgubila službo na drž. posestvu! Nato je Hojnik hotel luč na s.lo vzeti ln pustiti ljudi v temi, pri tem pa ga je razburjena množica postavila na hladno. Planinci so se napotili domov, saj takega brezobzirnega ravnanja od drž. nameščenca niso pričakovali. Ko so zavili s kamionom proti Črnomlju, je od strani priletel v avtomobil kamen in zadel 50 let staro žensko v glavo s tako silo, da ji je razbil levo uho in ramo. Pozneje se je ugo- Draga pri Loškem potoku 30. aprila je pri nas zagorela električna luč, kj smo jo že tako težko čakali. S tem smo dosegli lep uspeh in se uvrstili med na. predlne vaai iz zaostalosti, ki je pri nas ni manjkalo. * Denar, ki smo ga natoral-i za spomenik padlim žrtvam, mislijo u porabi tu z.a Zdravstveno po. stajo, na njo pa bodo vzidali ploščo z imeni vseh žrtev naše občine. Ta zamisel je zelo par metna. Na ta način se bomo ahko ravno tako oddolžili spo-mtinu tistih, ki so žrtvovali svoja življenja Za boljše dni. • V Podpreskj so zaključili tečaj RK, katerega so obiskovale tudi mladinke, ki so se prostovoljno pnijavile. Zavedale so se, d« se lahko veliko naučijo, zato tudi uspeh n{ izostal. Poučevala jin je učiteljica tov. Til-ka Pejnovnč. K. D. Črmosnjice Sestanek SZDL v Cnmoš-njicah je bil 21. maja zelo živahen. Ljudje so se posebno zanimali za politični pregled doma in po svetu. Izmed domačih zadev jih najbolj skrbe pota, o katerih so že prej razpravljali, da jih bodo popravili. — Načeli so tudi vprašanje, čemu je v zadnjem času izstopilo iz organizacije 22 članov. Nekateri so menili, da morda zato, ker so na nekem prejšnjem sestanku razpravljali o ukinitvi socialnih podpor Slabe Frančiški in Mikec Tereziji. Ugotovili pa so, da to ne drži. Menili so nadalje, da je temu morda vzrok finančno vpraša-nje — plačevanje članarine? To spet ne bo držalo, saj n. pr. gostilničar Martin Malen$ek) njegova hčerka Tinka in snaha nimajo vzroka, da ne bi mogli plačevati članarine. Novi odbor je sklenil, da bo stvar preiskal in uredil ter sprejel v organizacijo čimveč novih članov. B. G. tovilo, da je bilo tudi to delo upravnika Hojnika, k\ se je hotel na ta način maščevati verjetno predsedniku Planinskega društva, ki je bil tudi na kamionu. Planinsko društvo v Črnomlju zahteva od drž. posestva v Kočevju, da nekulturnega upravnika takoj odstrani s posestva na Planini. Nastavi naj človeka, ki bo dostojen do soljudi in ki ne bo odganjal izletn.kov! Clanl PD Črnomelj Bršljiiiske novice Organizacija ZB je 13. maja zvečer priredila slavnostno proslavo v počastitev Dneva zmage v zadružnem domu. Sodelovali so združeni moški pevski zbor SKUD »Dušan Jereb« in bršljinske »Svobode«, govorila pa sta tov. Rudi Mraz in major Ante Zivkovič, ki je opisal pomen zadnjih bojev JA pred osvoboditvijo. Borovo pesem o »Svobodi« je občuteno ricitiral tov. Dominik Bratoš, tamburaški zbor Svobode pa je pod vodstvom tov. Franca Vovka zaigral venček partizanskih in narodnih pesmi. Proslava je lepo uspela, številni Bršljinčani in okoličani pa so s prireditvijo dostojno počastili Dan zmage in žrtve naše revolucije. M. V soboto 16. maja popoldne je imel kolektiv PIONIRJA pomembno slovesnost: odprl je nove sindikalne prostore in fiz-kulturne naprave, ki jih je postavil poleg upravnega poslopja. Poleg delavskega sveta, ko-koletiva in sindikata so se proslave udeležili turii predstavniki OLO, MK ZKS, LO MO, »Betona« iz Celja ter mnogih drugih kolektivov. Pri slavnostni otvoritvi je predsednik delavskega sveta izročil predsedniku sindikata ključe novih prostorov in poudaril pomen ideološkega izobraževanja delavcev. Sledilo je tekmovanje v odbojki, kegljanju, namiznem tenisu, balinanju in streljanju z zračno puško med ekipami PIONIRJA, BETONA in Novim mestom. Zvečer je bilo šahovsko tekmovanje. V nedeljo so se tekmovanja nadaljevala. Novi sindikalni prostori (velika, svetla dvorana, posvetovalnica, točilnica) zlasti pa kegljišče so nadvse okusno in mestoma kar razkošno opremljeni. Delovni kolektiv je zgradil in opremil prostore in športne naprave iz viška plačnega fonda, zaposlil pa je domačo delovno silo pred sezono. Tr. Ribnica 19. maja zjutraj se je zbralo na trgu že pred osmo uro nad 1000 ljudi, ki so navdušeno P°" zdravili prihod gasilske in protiletalske republiške štafete ter norice Titove štafete Partizana. Štafete je pozdravil v imenu občinskega komiteja ZKS Jože Kušlan, Nose Maks pa je prebral pozdravno resolucijo prebivalstva ribniške doline ljufo-ljenemiu maršalu Tntu. Štafete So nato nadaljevale pot proti Sodraižicl, kjer so se jim pridružile štafete iz Trave in Loškega potoka, ki so odhitele proti No-i tranjski. K. O. Črnomelj dobi novo postajno poslopje Vsa leta po vojni je prometni urad v Črnomlju stisnjen v majhnem stanovanjskem prostoru železn.ške stavbe kjer je za čakalnico na razpolago samo majhna kuhinja. Prav zato je bilo vprašanje postajnega poslopja za tako velik promet kot je v Črnomlju zelo pereče in nujno, prošnja po gradnji novega poslopja pa več kot utemeljena. V petek 22. maja je prišla v Črnomelj komisija strokovnjakov železniške direkcije, ki je prinesla s seboj izdelane načrte novega poslopja in takoj stopila v stik z okrajnim gradbenim podjetjem zaradi prevzema del. Postavili so rok, da se z gradnjo prične že 25. maja in da morajo biti zunanja dela končana do prvega oktobra letos. Tega sklepa so prav gotovo veseli vsi Crnomaljci in vsi, ki potujejo preko te postaje, okrajno gradbeno podjetje pa se bo seveda tudi potrudilo, da bodo dela pravočasno končana. Novo po- slopje bo nekoliko večje od starega in bo zgrajeno v modernem slogu. Novomeščanke vodijo V nedeljo sta se v tekmovanju za žensko prvenstvo Slovenije v odbojki pomerili vrsti Partizana iz Novega mesta in Poštarja iz Ljubljane. Novomeščanke so bile boljše in so zasluženo zmagale 3:0 (15:2, 15:6, 15:10). S to zmago je novomeška ekipa brez izgubljenega niza na prvem mestu Brezplačna oddaja krvi Akcija za brezplačno oddajo krvi, s katero rešujejo v bolnišnicah življenje sto in tisočerim bolnikom, je nepričakovano dobro uspela. Z njo Je začel lani Rdeči križ ln že prvi uspehi v LJubljani, Zagorju, Trbovljah, Mariboru ln Celju, kjer Je nad 2500 ljudi darovalo nad 800 litrov krvi, so prihranili naši skupnosti skoraj 2,300.000 di-narjev. DELAVSKI SVET PODJETJA Mizarstvo Novo mesto OBVEŠČA VSE ORGANIZACIJE IN POSAMEZNIKE, DA V LETOŠNJEM LETU ZARADI GRADNJE LASTNIH DELAVNIC NIMA NA RAZPOLAGO NIKAKIH SREDSTEV ZA DENARNE PODPORE \ Pionirjem — reševa Icem ugank in zank! Dragi pionirji Dolenjske! Pomanjkanje prostora v našem tedniku je krivo, da smo tako skopi v našem kotičku! Dokler ne bomo uspeli dobiti več prostora, bomo čez poletje prenehali z našim kotičkom — upamo pa, da se bo vsaj do jeseni stanje obrnilo na bolje. Zdaj pa k rešitvi ugank iz 17. številke Dolenjskega lista: POZNATE ŽIVALI? V petih stavkih so bile skrite tele živali: lev, lama, tiger, ris, pes, sova, čuk, jelen, rak koza, miš in karp. KRIŽANKA »ŠAHOVSKI KONJIČEK«: Vodoravno: 2. rek, 4. rokav, 6. Gorjanci, 9. as, 10. Ev 11, jopa, 13. remi, 14. me, 15. om, 16. fagot, 18. rat, 19. ti, 20. on, 21. bič, 23 .urice, 25. ud, 26. so, 28. urar, 32. Martuljek. Navpično: 1. vekanje, 2. roj, 3. kan, 4. RR, 5. vcepim, 6. ga, 7. os, 8. iva, 12. omot, 13. rega, 14. Maribor, 17. Otočec, 22. izid, 23. udav, 24. esej, 25. ura, 27. ode, 28. um, 29 .vrt, 30. ol, 31. uk. MAGIČNI KVADRAT 2 9 4 7 5 3 6 1 8 OBSEŽEN DELOVNI PROGRAM V NOVOMEŠKEM OKRAJU OB TEDNU MATERE IN OTROKA Kot uvod v Teden matere in otroka je Društvo prijateljev mladine v Novem mestu priredilo pionirski dan pod Trško goro, prvo nedeljo v juliju pa bo organiziralo veliko tombolo, katere čisti dobiček bo namenjen socialno ln zdravstveno šibkim otrokom za kolonije in taborjenja. Ustanovili bodo vzgojno posvetovalnico za težko vzgojljive in defektne otroke, pomagali pa otroškemu vrtcu z delovnima in nabiralnimi akcijami. Na Grmu nameravajo urediti novo otroško igrišče. Organizacija AFZ bo organizirala zdravstveno predavanje, obisk žena v novem Materinskem domu, poskrbela pa bo tudi za predavanja na terenu. Zveza borcev bo organizirala 10-dnevna letovanja otrok padlih borcev na Frati (3 skupine po 30 otrok), v Šmarjeških toplicah (2 skupini po 20 otrok) in v Dolenjskih Toplicah (2 skupini po 20 otrok). Nadalje bo zbirala podatke o vdovah in žrtvah vojne ter skrbela za vključevanje partizanskih otrok v obrt in šolanje. Zdravniki in zdravstveno osebje v okraju bodo priredili v tednu številna predavanja, terenske akcije, preglede itd. Posebno skrb bodo posvetili otroški higieni, bolne otroke v bolnišnici pa bodo obdarili. Rdeči križ bo sodeloval pri terenskih zdravniških akcijah in materialno pomagal pri obdaritvi naj revnejišuh mater in otrok v okraju. Ne pozabimo Gornjih Kamene! Elektrifikacijski odbor na Gor. Kamencah se obrača na vse ustanove in podjetja v Novem mestu ter Prečni s prošnjo, da bi ga podprli s prostovoljnimi prispevki, darili in pod., za srečolov, ki ga bo priredil na veselici, ki bo 7. junija na Hudem. Cisti dobiček veselice in prispevki so namenjeni za elektrifikacijo vasi Gor. Kamence! Pomagajmo po svojih močeh, da bo tudi ta vas v neposredni bližini Novega mesta čimprej prišla do elektrike! Kamenčani to zaslužijo! Na kaj čakajo vaščani pred prazno razglasno desko? Kaj je zmanjkalo Dolenjcem soli? Tako bi se lahko vprašali z Martinom Krpanom vred ob ugotovitvi, da smo prejeli na razpisani nagradni natečaj v 19. številki našega tednika ko maj 30 odgovorov. Nekaj je med njima prav dobrih, vprašanje pa je vendarle šlo mimo večine naših bralcev — ali pa smo se zmoMli v uredništvu, ko smo ^menili pred objavo, da bo nate. čaj »vlekel«. Prvo nagrado — 1000 din —-je dobila tov. Marija Jurkovič iz Novega mesta, ki paše: »Občani čakajo na korajžo občinskega tajnika, da bo že ven. dar enkrat Javno izobesil sklepe davčne komisije o višini davčnih predpisov kmetov in obrt. nikov.ee Drugo nagrado — v platno vezano knjigo »Svet humorja m satire je dobil tov. Ivan Kle-rmenčič iz Ljubljane, Prešerno va cesta št. 1, ki pravi: »Občani čakajo, da bo občin, »ki ljudski odbor vendarle toliko uvideven, da bo naročil tudi za to oglasno desko »Dolenjski Ker je lovil v zanko srne in zajce, se je ujel v paragraf Alojz Turk, posestnik iz Pod-gore pri Prečni, je menda že od mladosti rad poškilili za divja, čino, čeprav ni imel za to dovoljenja. Zaradi tega je imel opravka z oblastjo že v ranjki Avstriji jn tudi v stari Jugo. slavij i. Letos janiuiarja je šel po sveže zapadlem snegu na kontrolni obhod številnih zank, ki so bile spretno razmeščene po hribu nad njegovo domačijo. Ta njegov obhod', ki gotovo n\ bil prvi, pa je bil usoden. Zasledili so ga člani lovske družine Novo me. sto. Potem je sledilo vse tosto: »Si, nisem, si, sem, pa le zaradi prašičev sem nastavil zanke« in podobno. Najbolj pošteni so Uiti novi čevlji na njegovih no.gah, ki so pustili na svežem snegu nad vse lepe odtise. Dlaka na zankah in razmesarjene srne ter zajčja koža pa so pričali, da njegovi rrurharskj obhodi niso bili zastonj. Kar 14 zank so ta dan sneli novomeški lovci m tako rešili marsikatero divjad mučeniške smrti. Ni:č ni pomagalo izgovarjanje, nič preklicevanje že danih izjav in pripovedovanje neverjet. nih bajk. Turka je senat okraj. nega sodišča spoznal krivega in ga obsodi na 8 mesecev zapora, plačilo škode novomeški lovski družini v znesku 9000 din, pltočilo stroškov postopka in 1000 dinarjev povprečnine. Kazen je bla stroga zato, ker je. Turk po. dobno dejanje zagrešil že več krat. Svojevrstno uničevanje sodnih aktov Uslužbenci okrajnega sodišča v Novem mestu so bih v ponedeljek 25. maja priča razburlji. vemiu in gotov o do sedaj edinstvenemu dogodku. Ta dan je prišla v pisarno civilnega sodi. šča Marti.na Drekalovič, rojena Jevnikar, doma iz Otočca pri Novem mostu. Prosila je uslužbenko sodišča, da ji da v pogled sodni spis o ločitveni tožbi med njo in možem. Uslužbenka je njeni žel ji ustregla, v trenutku pa, ko so se uslužbenci, ki so bilii ta čas v pisarni, poglobili v delo, je Drekalovičeva vzela || torbice steklenico bencina, z njim polila akt in ga zažgala. Nastal je precej velik plamen, k« je skoraj popolnoma upepelil dokaj debej sveženj spisov, lahko pa M vsled požara nastala zelo velika škoda. Navzoči uslužbenci so ogenj hitro pogasili in tako preprečili, da ni prišlo do hujšega. Iz kakšnih razlogov je ila Drekalovičeva na tako nevaren nniMn uniči*! sodne spise, bo ugotovilo sodišče, kjer se bo morala zagovarjati za to dejanje. Prav gotovo so med papirji taki dokumentu, za katere ne bi rada, da se ohranijo. • GIBANJE PREBIVALSTVA OKRAJA KOČEVJE V aprilu se je rodilo v kočevskem okraju 53 otrok (32 dečkov in 21 deklic). Umrlo je 37 oseb (21 moških in 16 žensk), porok pa je bilo 32. list ln Jim tako omogočil poceni zanimivo čtivo.« Tretjo nagrado — knjigo »Svet humorja in satire — smo priso. dili tov. Francki Klemene, Svet za notranje zadeve v Sošrtanju, ki piše: »Občani čakajo pred prazno razglasno desko na to, da bi občinski možje napisali nanjo vsaj »NIC NOVEGA!«. Nekatere je motila kura pred občinsko pisarno in menijo, da bj bilo hišo dobro počediti. Mar. tin, Gorše iz Starega trga ob Kolpi je zapel kar dve pesmici-rešitvi, drugi spet so si privoščili sv. Birokracija in pričakujejo pred desko njegovo osmirt. mico itd. Ne manjka tudi reSitev na račun žalostne reaK.ije in podobnih. OBVESTILA Kino Kino Dolenjske Toplice predvaja:: 30. in 31. maja: nemški film: »Dekleta za rešetkami«. 3. m 4. junija: ameriški film: »Kobilice«. Oglasi ISCEMO ORGANIZATORJE zai odkup zdravilnih zelišč in su. hih goto v posameznih krajih Dolenjske in Bele krajine. — Ponudbe poslati na trgovsko podjetje GOSAD, Ljubljana«, Skladište Novo mesto, Bršljin. ODPRLA SEM DEZNIKARČKO DELAVNICO v Novem mestu, Sukljetova 3. Sprejemam po,, pravila in preobleke. — Turn. šok Boža. UGODNO PRODAM malo rab. ljen štedilnik. — Udovč Mar. tin, Novo mesto, pošta. MESTO ŠOFERJA — razpisuje Okrajna gasilska zveza Novo mesto. Pogoji za sprejem: šo. fer prve kategorije, izučen mehanik. Plača po uredbi o šoferjih. Ponudbe poslati na Okrajno gasilsko zvezo Novo mesto. Izgubil se Je pes volčjak, tem- nosive barve. Najditelj naj ga vrne .proti nagradi v mlinu Ko-vač.č — Novo mesto. Preklic Muc Matija, sprevodnik SAP Nwo mesto, preklicujem ob. dolžitev, da mi je Novak Ciril, krojač. Novo mesto. Glavni trg štev. 25, zamenjal blago, ko mi je delal obleko, ker to ni res. Muc Matija. Telovadna akademija v Novem mestu Dvakrat so predzadnjo soboto prebivalci Novega mesta in okolice napolnili dvorano doma Ljudske prosvete, da prisostvujejo uspeli telovadni akademiji. Popoldanska je bila namenjena šolski mladini, večerna pa vsem ostalim. Po odigranju državne himne je spregovoril predsednik tov. Co-larič, nakar so se v pičlih dveh urah zvrstili na odru vsi oddelki Partizana Novo mesto. Nastopili so tudi pionirji — gaBilci, ki so korajžno prikazali vadbo gasilcev, ter gasilke, ki so izvajale vaje s sekiricami, vendar so bile slabo uvežbane. Zelo prikupna je bila ženska deca s svojim rajanjem. Kombinacija dveh koz in dveh klopi ter posrečena zamisel simultanih izvedb pionirk je vzbudila pri gledalcih precej razpoloženja. Nadalje so pionirke skladno izvajale razmeroma težke vaje z obroči, mladinke pa so sproščeno odplesale valček. Učinkovite vaje s težko žogo je izvajala skupina mladincev, druga skupina pa je v parterni gimnastiki pokazala dosti spretnosti ln poguma. Za nekatere izvedbe so bili deležni še posebnega odo- Plut bo spet metal kopje Naš znani metalec kopja Plut je že odstranil mavec. Dr. Sef (spec. za sport, med1.) misli, da bo v Juniju že lahko pričel s treniranjem Poškodba ni bila tako huda, kot smo v začetku mislili. Upamo, da bo do konca sezone naš Marko spet v svoji stalni »formi«. Kronika nesreč VELIKI PODLJUBEN. Tudi dveletno mizarjevo hčerko Marijo Erjavec jo doma pred hišo pičila kača, V nedeljo ne pozabite: na Krki — Dolenjska regata! bravanja. Čeprav enostavne, pa vendar dobro izvedene so bile tudi vaje na dveh gredeh. Vadile so. jih mladinke. Članice so ob ritmu polke odplesale polko z robci. Dvovišinska bradlja ni več težko orodje. V prostih sestavah so pokazale članice že precejšnjo uglajenost in težino, pa tudi elegance ne manjka. Le število nastopajočih je bilo premajhno. Številna vrsta mladincev je vadila na drogu in bradlji. Dokazala je, da raste v Novem mestu nov kader orodjašev, katerim bodo morali društveni vodniki posvetiti kar največ pozornosti. Marsikaj bo treba še izpiliti, na javnem nastopu pa ne tvegati ničesar, zakaj bolje je vaditi kratke ln enostavne vezane vaje, izvesti .pravilni pr.hod do orodja in prav tako odhod, kot pa po mlačnem prihodu vaditi še bolj mlačno in negotovo sesbavo, nato pa klaver-no odkorakati. Član Mavrovič. je obhajal 35 letnico aktivnega delovanja in je ob tej priliki zavrtel nekaj veletočev. Drugače pa člani niso dali nobene samostojne točke. Sodeloval je orkester SKUD »Dušan Jereb«, glasbeno spremljavo posameznih točk pa sta oskrbela tov. prof. Fink in Mar- Uspeli akademiji PARTIZANA v v Semiču In Dol. Toplicah TVD PARTIZAN v Semiču, ki je bilo ustanovljeno šele letos, je priredilo zadnjo nedeljo svoj prvi letni nastop v počastitev 61. rojstnega dne maršala Tita. Spored je obsegal 12 točk in se je pod vodstvom načelnice društva razvil v najlepšem redu. Sodelavci semiškega Partizana so pokazali, da društvo dobro dela in da se zaveda svojih nalog. Društvo ima v svoji sredini tudi 200 pionirjev in pionirk in čez 800 mladincev in mladink izrecno kmečke in delavske mladine. Navzlic težavam, ki jih mlado društvo ima, pa je semiški Partizan po svoji požrtvovalnosti in delovni vnemi lahko vzgled marsikak-šnemu društvu. — Zelo skladno so izvajali nastopajoči zletne vaje, pionirji in mladinci pa so se pomerili tudi v raznih štafetah, akrobatiki in preskokih čez konja. Kot gosti so pri atletiki nastopili tudi člani JLA iz Črnomlja, ki je zgubila tekmo s semeniškimi odbojkarji. Nastop si je ogledalo pribl. tisoč gledalcev, med njimi tudi predstavniki OK ZKS iz Črnomlja in predstavniki ljudske oblasti. DVE AKADEMIJI V DOLENJSKIH TOPLICAH Na čast rojstnega dneva maršala Tita je TVD PARTIZAN v Toplicah priredilo 17. in 24. maja uspelo akademijo, s katero se je društvo predstavilo Topličanem. Akademija je obsegala 12 točk, nastopilo pa je 100 članov društva, ki jih je vodil tov. Sitar s sodelavci. Poleg zletnih prostih vaj je bilo precej samostojnih zamisli, ki so dobro uspele. V nedeljo, na občinski praznik, so topliški fizkulturniki sodelovali v paradi skozi Toplice, nato pa sodelovali z raznimi točkami in tekmovanji v atletiki in odbojki. Telovadni nastop v Novem mestu Za nedeljo, 7. Junija t. I., se obeta v Novem mestu velik llz-kulturni dogodek. Okrožni odbor Partizana prireja na ta dan svoj letni javni nastop na Stadionu. Obširne priprave so že davno v teku, tako pri samem odboru, kakor tudi pri številnih društvih novomeškega okrožja. O tem pričata telovadni akademiji, ki sta jih prav te dni priredili društvi Dol. Toplice in Novo mesto, še bolj pa letni telovadni nastop, katerega je preteklo nedeljo izvedel TVD Partizan Semič, Svojo udeležbo so prijavila še sledeča društva: Smarjeta, Mirna peč, Vavta vas, Trebnje, Mirna in Mokronog. O pripravah, kakor tudi o programu tega nastopa, bo naš list še poročal. BRANIK (Maribor) : PAR TIZAN (Novo mesto) 3:0 (15:4, 15:9, 15:11) V soboto popoldne so se Mariborčani temeljito revanžirali za jesenski poraz v Mariboru. Ze od kraja so vzeli stvar resno in štrli odpor Novomešča-nov, ki so pred renomiranim nasprotnikom popustili na vsej Črti. Tudi se je pri Partizanu poznala v prvem in drugem nizu odsotnost Sonca. Sele ob njegovem vstopu je splošna nervoza nekoliko popustila. Partizan je začel nuditi močan odpor in v tretjem nizu večkrat silovito napadal, ni pa znal pridobljenih prednosti obdržati. Branik je v sijajni formi, saj je z enakim rezultatom odpravil državnega prvaka Mladost iz Zagreba. Njegovi igralci so enako dobri in sigurni v polju kot na mreži. Moštvo so sestavljali: Verglez, cedivv, Požar, Skof, Meršnik, Mikloš, Snu-derl in Pipan. Od domačih sta pokazala najboljšo igro Dolenc in Pučko, igrali pa so še Simič, Sonc, Medic, Urh in ing. Sodnik. Zmago so morali prepustiti boljšim nasprotnikom, s tem pa tudi prvo mesto na lestvici zvezne odbojkarske lige. Tekmi je prisostvovalo nad 200 gledalcev. Sodil je Romih, pomožni sodnik pa je bil ing. Zerjal. PARTIZAN (Novo mesto): GRAFIČAR (Ljubljana) 2:0 brez borbe Ker v republiški odbojkarski ligi za ženske ekipe Grafičar iz Ljubljane ni nastopil, so zabeležile Novomeščanke prve točke. Vrednost zmage nad Lokomotivo Zagrebška Lokomotiva, katero je novomeški Partizan v prvi letošnji prvenstveni odbojkarski tekmi premagal s 3:2, je takoj po tem porazu odpotovala v Belgijo, kjer je premagala večkratnega prvaka Royal Ix-elle« Sporting KJiuib.. Rezultat je bil 3:2 (15:11, 13:15, 15:3, 9:15, 15:5). Pa tej tekmi je Lokomotiva na željo Belgijcev odigrala še ekshibicijsko tekmo s svojimi igrači ter prikazala jugoslovanski sistem odbojke. Z enakim rezultatom je Lokomotiva premagala tudi ljubljanskega Železničarja. Stran 4. DOLENJSKI DIS1 Stev. 21 1 Nekateri problemi suhokranj-skega šolstva Suha krajina spada med tiste predeie slovenske zemlje, ki so med zadnjo vojno najbolj oku sili strahote požigov, rušenja in umorov. Smrt svojih žrtev ne vraća; ruševine se najdejo še povsod in pričajo, da se tudi materialna škoda ne da popraviti v nekaj letih. Tako še danes marsikatera družina nima pravega stanovanja in se mora porik^tn po kletoh. Prav gotovo je tudi vojna deloma vzrok, da ■ lolitvo ni na tisti stopnji, kot i bi moralo biti. Najbolj se čuti • pomanjkanje šolskih prostorov. Prostorna in moderno zgrajena šolska stavba v Hinjah, ki bi usfreza'ri namenu, je bila meri vojno do tal p^-ušena in danes {priča o njej le še kup razvalin. Otroci iz hnnjske .občine obiskujejo šolo deloma v Zvirčah, deloma na Ratju, nekaj pa na Selih, kjer je bila šola že pred Vojno. Na Zvirčah je šola v zadružnem domu, kjer so uredili primerno sobo za en razred, vsi ostaLi prostori pa so tudi potrebni dograditve, zlasti dvorana za kulturne prireditve, ki so v Suhi krajini tako potrebne. Kdor bi obiskal šolo na Ratju, kjer se gnete v majhni sobi kmečke hi«-* tolifco ^trok, da niti ne morejo v klopi, bi se čudi-, da v takih pogojih šola sploh obstoja. N; čudno, da otrc-cr. d^> take šole nimaj0 pravega odnosa, saj jim v resnici ne more nuditi tega, kar od nje pričakujejo. V hinjski občimi so že zdavnaj sroznaLi potrebo po zgraditvi Ik^flS šo^e in (n -ed kratkim 4e enkrat, da se Gradnja nove šole bi bila po. trebna tudi zaradi t*ga, ker sedanja stavba, ki ima en0 samo učilnico, ne ustreza zahtevam. Nova šola bi potrebovala več učnih prostorov .telovadnico, igrišče, šolski vrt itd., o čemer seveda v sedanjem stanju ne moremo niti govoriti. S koliko večjun trudom se v šolah, ki se morajo boriti s takimi težavami, dosegajo učni uspehi, je težko povedati. Teže je širitj tu. rli kulturo in prosveto v vaseh Suhe krajine, ki ostanejo v zimskih mesecih, ko so ceste slabe, tej hiii je na Selali osnovna šola mora So U izprašati do 1. marca 1953. Nihče ne ve, kakšen bo rezultat te čuoine pravde, ko ima do hiše pravico obenem šo. la in lastnica, obe pa v njej ne moreta biti. Najbolj čudno Pa je to, da dobivajo pozive s sodišča kot prvotožena stranka občina, kot druga in tretja tožena stranka Po ulMteljstvo. Problem šole na Selih bi bil rečen, le, če bi takoj pričeLi z gradnjo nove šole. O tem so že veliko govorili, izdelam je bil tudi načrt, toda ni kredita. — cele tedne brez prometa m brez pošte, ker ne vozi avtobus. Ce bi zmanjkalo optimizma nn velike volje do dela, ki jo nehot<-vlije pogled na dostikrat sLabo oblečene in na pol bose otroke, kj prihajajo v šolo v dežju on mra.au, bi človek morda celo obupal. Tako pa učitelji vedo, da je treba le trdno prijeti in zaorati ledino, četudi je to težko. Le izobrazba bo dvignila tudi Suho krajino na višjo gospodarsko in kulturno stopnjo. C. M. Glasbena šola »Ignaca Hladnika« polaga obračun svojega dela Glasbena šola v Novem mestu, ki nosi ime po priznanem glasbeniku, skladatelju in pedagogu Ignacu Hladniku,.ki je večino svojega plodovitega življenja deloval v Novem mestu, bo na svojih produkcijah (na interni dne 2. junija, ki je obvezna za vse učence, in na javni, ki bo 3. junija ob 5 uri popoldne v telovadnici osnovne šole) podala obračun svojega dela. Solo, ki je bila ustanovljena 1. 1946, je obiskovalo letno do 110 učencev. Dobivali so pouk iz violine, klavirja, čela, kontrabasa, flavte, klarineta in vseh trobil in tolkal. Uspehi so Nekaj starih okroglih VEC ŽIVLJENJA Na odru so pripravljali tragedijo. Nervozni režiser je isto sceno že desetkrat znova pričel. »Več temperamenta!« vpije glavn. igralki, »v vašem umiranju ni nobenega življenja!« V PLANINAH Jože in Slavka gresta v planine. Po naporni hoji prideta na vrh. Tu se Jože opogumi in poljubi Slavko. »Ali se ti ne zdi, da sva šla predaleč?« ga vpraša presenečena Slavka. »Res je,« odgovori Jože. »To bi mogla storiti že ob vznožju hriba.« ENA IZ UMOBOLNICE nati po uri, ki visi v ravnateljevi pisarni. »Ali je točna?« vpraša ravnatelja. »Kje neki, sicer ne bi bila pri nas!« V KOPALIŠČU »Ti, kakšne barve kopalno obleko pa je imela danes Vera?« »Res ne vem; ko sem jo videl, je bila s hrbtom obrnjena proti men..« Alkoholizem v Franciji Alkoholizem povzroča francoskim oblastem čedalje večje skrbi. V Franciji ^majo na vsakih 70 prebivalcev .po eno krčmo ali točilnico alkoholnih pijač. Za alkoholne pijače potroš.jo Francozi na leto kakih 423 milijard Nek slavni inozemski zdravnik i fnankov, predvsem zato, ker so si je ogledal umobolnico. Ob pri- zelo poceni. Treznostno gibanje hodu opazi, da se mu je ustavila I pa se zadnje čase čedalje bolj njegova ura in si jo hoče narav- I širi. JEZIK "Aha, danes je nedelja ... Okrog deset-.h se Janez spomni, de se je zmenil s tovarišem Za »marjaš« v »Dolenjski kap. ijtei«. »Prav,« je rekla njegova bol;'-ža polovica. »Glej, da ne zamudiš kosila. Imeli boimo ocvrto piško.« »Jaz, da bj zamudil? Beži, beži!...« In Janez je šel. Ampak že vrag povsod vtakne »voje parklje. Janez je kosilo seveda zamudil. Kdo je bil kriv? Janez sam, kvartopirci, e — kaj borno naštevaln. Krivcev je zmerom cela rešta.. Res je, da je Je-nez kolovrati] domov, ko so zlate zvezdice že prav lepo olišpale nebo. Bil je malce okajen, in bil je malce zaskrbljen. Arkadun, to bo bafanlca vrtela jezik!... Katra je sedela pri oknu in Šivala nogavice. Moža še pogledala ni. Nocoj bo preskusila svoj novi način. Kaznovala ga bo s prezirnim molkom. Janez je našel na mizi piško bi jo vzel med zobe. KatTa rie bev ne mev. Janez se je najedel, zateašljal to rekel: »Hlm, a hm, mjčkervo sem za. mudil, no ja.. •« Katra molči. Čudna reč, si misli Janez. Kako da že ni izbruhnila, kakor zmerom. Kaj neki to polnem? Katra rncMu k© rlfoa. Prečuidjno ln preneurrano, si misli grešnik. Čakaj, stara, spre-govorila boš, čeprav eno samo besedo, ni vrag! Legel je na trebuh in začel gledati pod posteljo. »Hudiča, ]e kje je?« Ko ni našel, je vstal in odprl omare, pretikal je po njih, na živ<» in mrtve. »Na, tukaj ga tudi ni. Kje zlodja je! Se dopoldne je bil v szibil Za božjo voljo, da se ni ti zgubil? ...« Katra gleda, posluša, jezik se kar premika, vendar strpi. Mož pa išče in išče. Obrnil je shrambo, kuhinjo, mize, skrinje, sploh vse, kar je dobil ped roke. »Ni tega vraga, pa ni? Le kje je? Kriste, da ga ni kdo ukradel? ... Pa vem, da je dopoldne še bil v hiši.« Zerna je pokala od radovednost«, todiji volja je moč. Janez je nazadnje prižgal svečo, šel v klet, še] na podstrešje, spet postavil svečo na mizo in potrto vzdihnil: »Jojme, kaj pa sedaj? Nikjer ga ni .. .* Uboga Katra, to je bilo le preveč. Saj navsezadne je ženska, nihče ne more zahtevati, da bi premagala radovednost, ki je prekipela že čez rob, »Kaj pa venjdjar išče*?« — Je vprašala. »Tvoj jezik!« Je odgovoril Jane* m u*uhttU avočo. bili prav zadovoljivi, čeravno se je morala šola boriti s pretesnimi prostori in pomanjkanjem strokovnega kadra. Kljub težavam pa se je učiteljski zbor z vso ljubeznijo in požrtvovalnostjo lotil zadane naloge, za kar mu gre za dosežene uspehe vse priznanje in zahvala. Hvalevredna je tudi gesta Sveta za prosveto in kulturo pri OLO, ki je v okviru glasbene šole ustanovil referat za ljudske inštrumente (tamburaški orkestri, kitara, citre, harmonika itd.), ki bi naj obsegal področje celega okraja in bi naj nudil strokovno pomoč in pouk raznim društvom, kolektivom in posameznikom. Vpisovanje za vse inštrumente bo 18., 19. in 20. junija od 10. do 12. ure v pisarni glasbene šole. Vpisnina znaša 150 din, šolnine pa so učenci z odličnim uspehom oproščeni, s prav dobrim uspehom plačajo 150 din, ostali pa 300 din mesečno. Vse event. informacije se dobe v pisarni glasbene šole-S. S. PET KNJIG ZA 140 DIN VAM NUDI PREŠERNOVA DRUŽBA! Število naročnikov Prešernovih knjig v novomeškem okraju narašča. Velikega pomena za rast Prešernove družbe pa so ustanovnine, ki imajo namen znižati članarino. Cim več bo ustanovnin, tem cenejše bodo knjige. Izmed ustanov in podjetij v okraju se je za usta-novnino odločil doslej le Ljudski odbor mestne občine, ki bo vplačal v ta namen 25.000 dinarjev. Podjetja, kolektivi, sledite vzgledu novomeške občine! Podjetja in ustanove, ki ne zmorejo ustanovnine, pa lahko postanejo podporni člani družbe s prispevkom od 1000 din naprej. Doslej je v novomeškem kraju edino Grmska kmetijska šola podporni član! Izmed delovnih kolektivov so se pri zbiranju naročnikov najbolj izkazali uslužbenci na OLO, v kmetijski šoli na Grmu in na učiteljišču. Naročnikov na OBZORNIK pa je v Novem mestu zelo malo. Revija je zelo pestra in je v njej za vsakogar nekaj, zato ne odklanjajte naročila, ko se bo pri vas oglasil novomeški poverjenik Ivan KobŠe, ki Je nabral za družbo že 250 članov in 11 naročnikov Obzornika. Ker se Čas naročanja bliža k zaključku, ne odlašajte z naročilom lepih in cenenih knjig! Naročnino lahko plačujete tudi v obrokih. Centrala Narodne banke FLRJ v Ljubljani je odobrila podjetjem in ustanovam, da lahko plačujejo ustanovnine in podpornine iz sklada za prosto razpolaganje. K. SLEPARIJA »Kako ste sploh prišli v to sobo,« »Skozi vrata vendar!« »Ali niste videli na vratih napisa NI VHODA?« »Ah, saj res! To je res velika sleparija!« Ustanovljeno je delavsko prosvetno društvo »Svoboda« K oče v je-mesto 15. maja je bil v dvorani okrajnega komiteja v Kočevju ustanovni občni zbor delavskega kulturno prosvetnega društva »Svoboda«, katerega se je udelež.lo lepo število .prebivalcev, zastopnikov množičnih organizacij, društev in ljudske oblasti z predsednikom OLO tov. Janezom Pirnatom na čelu. Novo ustanovljeno društvo, ki je imelo že do občnega zbora nad dvesto članov, ima sedem sekcij: dramat-sko, pevsko, lutkovno, godbeno-folklorno, literarno, recitatorsko ln splošno izobraževalno. Za predsednika je bil izvoljen Lojze Kočevar, za podpredsednika Tone Ožbalt, za tajnika pa Ciril Ahlin. Jedro novega društva sestavlja bivši SKUD »Jože Seško«. Za 50 dinarjev lahko dobite lepo spalnico 5. julija bo velika tombola Društva prijateljev mladine v Novem mestu Bliža se čas kolonij in letovanj naše mladine. Kmalu se bodo šolska vrata zaprla in naši otroci bodo pohiteli v naravo, na morje, ali na Gorenjsko, pod šotore, ali pa morda na dnevna letovanja. Kdo bi jim ne privoščil sproščenega veselja! Za njimi bodo trd: dnevi dela pri učenju med štirimi stenami. Ves sistem našega šolstva in pr.zadevanje ljudske oblasti gresta za tem, da vzgoja in razvedrilo naših najmlajših ni samo stvar staršev, ampak je tudi skrb raznih organizacij, med ka- terimi zavzema prvo mesto Društvo prijateljev mladine. Društvo ima nalogo, da nenehno tim notranjim življenjem, mo-skrbi, da ustvari človeka z boga-ralno in f.žično zdravega, ki bo razgledan in samostojen ter delaven patriot. Zato daje društvo na slehernem koraku naši mladini etične, moralne .n socialistične temelje. Vsaka oblika izven-šolskega dela z našo mladino je pretehtana in ima namen, dati mlademu doraščajočemu rodu zdravega razvedrila in prav.lne vzgoje. Vsa mladina: predšolska, Slovenski ftiz'ologi v Šmarletšk h toplicah v Šmarjeških toplicah V Šmarjeških toplicah so imeli 16. m 17. maja »voj0 pomki-dansko delovno konferenco slovenski ftiziologi — zdravniki protituberkulozne službe. Orga. nizacija ftiziologov ima že svojo dolgo trad.cijo. Redno se dvakrat letno sestajajo na konferencah, da »i s plodnimi referati in v živahnih diskusijah o obširnem poprLšču svojega dela izmenjajo izkušnje in napravijo načrte za še globlje zajemanje protituber kulozne problematike. Ze v petek proti večeru je pr> šla prva skupina gostov-zdravni. kov, prej ko v pol ure pa se je nato v simpatičnih Šmarjeških toplicah zbralo 43 zdravnikov, ki so prišli iz prav vseh koncev Slovenije. Čeprav so vsi bili še v petek na svojih delovnih mestih širom Slovenije v službi, so se do večera zbrali v Šmarjeških toplicah, kamor je večina Izmed njih prišla šele prvič. Lepote dolenjske pokrajine in same Smairješke toplice so s svojo gostoljubnostjo slehernega gosta navdušile. Ker so si vsi f ti Biologi stari znanci, je že ta večer bilo veliko pogovorov o skupnih problemih in interesih protituberkulozne sluižbe. Tudi lepo vreme je v soboto zjutraj še bolj povzdignilo prijetno razpoloženje vseh udeležencev konference. Ob 9. uri je konferenca začela z delom. Ob otvoritvi je s prisrčniim nagovorom pozdravil strokovnjake predsednik OLO tov. Vik. tor Zupančič, dal zasluženo priznanje protituberkulozni službi nn želel konferenci plodno delo. Nato so se vrstili referati: o rentgenski problematiki s posebnim ozirom na okvare uslužbencev; podana je bila analiza smrtnosti zaradi tuberkuloze ln o obolevanju: izčrpna kritika načina dela v dispanzerjih z ozirom na preobremenitev ustanov in kadrov a prevelikimi zahte. Kriminalnost v ZDA narašča Newyorški časn.k »Times« je objavil, da je kriminalnost v ZDA lani narasla. Večjih prestopkov je bilo 2,036.510 ali 8,5o/0 več kakor predlanskim, roparskih umorov pa 12.860 ali 4,4°/0 več kakor predlanskim. Nasilnih dejanj in posilstev je bilo 14.240 oziroma 2,6°/o več, hudih telesnih .poškodb, ko je šlo za nameravan uboj ali pohabljenje, je b.lo 58.140 ali ll,0o/o več kakor predlanskim. Ropov in vlomov je bilo 87.930, navadnih tatvin pa 442.760. Tatvin avtomobilov je bilo 215.310 ali 9,3«/0 več kakor predlanskim. Kr.minalnost je zrcalo splošnih razmer, ki potemtakem v ZDA še zdaleč niso tako rožnate, kakor marsikdo misli. vami od dispanzerjev-; smotrno je bilo razčlenjeno vprašanje samofinanciranja specialnih bolnišnic za tuberkulozo z ozirom na njihovo svojstvenost, z nakazanimi smernicami, kje in kaj je treba regulirati. Zanimnvo je bilo poročilo o rezultatih zdrav, ljenja tuberkuloze in pa prikaz o uporabi in napakah zdravljenja z novejšimi zdTavili proti tuberkulozi (streptomicin, para amino salirilna kislina — PAS, izonikot.nska kislina — ruti-zon). Po vseh teh referatih so bile žive in predmetne debate in na kraju izdana resolucija. Pred zaključkom konference je bil tud; letni občni zbor ftizio-loške sekcije Slovenskega zdrav, roiškega društva, na katerem je bilo sklenjeno, da na vprašanje Zveze zdravniških društev želi- jo slovenski ftiziologii biti samostojno Slovensko ftiziološko društvo. V soboto popoldne so si vsi udeleženci konference ogledali novi pljučni oddelek na Kamnu. Zel0 so bili navdušeni, ko so videli to sodobno urejeno ustanovo, ki je pomembna pridobi, tev zdravstvene službe ne sam<> za Dolenjsko. V nedeljo popoldne so se zanimivi gostje Šmarjeških toplic zace.i razhajati vsak proti svojemu domu, polni r.ovih pobud in načrtov za na. daljnje delo. S seboj so odnesli lepe vbise in trden, sklep, da bodo še prišli v Šmarješke toplice, kjer so preživeli dva lepa dneva, in da se bodo še letos 0b svečani otvoritvi novega pljuč, nega oddelka na Kamnu ponovno zbrali na Dolenjskem. V Metliki so ustanovili Turistično olepševalno društvo Potreba, da se v Metliki ustanovi Turistično olepševalno društvo, ki naj bo naslednik predvojnega Tujskopronaetnega društva, je zlasti v zadnjem času bila vedno bolj živa in skoraj pereča. Nenačrtna povojna graditev in hkrat. potreba po mestnem regulacijskem načrtu, .po ureditvi kopališča in pokopališča, mestnih nasadov, kanalizacije, vodovoda, javne razsvetljave in podobnega je nujno kl.cala v življenje Turistično olepševalno društvo. V prisotnosti lepega števila meščanov je bilo to društvo 18. maja tudi ustanovljeno in je bil za predsednika izvoljen predsednik okrajnega sodišča v Metliki tov. Anton Lovšin, za tajnika pa mr. Gojko Jug. Društvo, ki naj ob pomoči množičn.h organizacij dela v tesni zvezi z mestnim ljudskim odborom, bo lahko mnogo prispevalo k lepši podobi Metl.ke. Poskrbeti bo moralo, da se dvigne kulturna postrežba v lokalih, da dobe turisti potrebna prenočišča, da se jim omogoči prijetno kopanje v topli Kolpi, da založi razgledn.ee s podobami kraja, da opozori tujce na krajevne znamenitosti in podobno. Za vse to je bilo v Metliki po vojni storjenega bore malo in bo za zdaj pač glavna naloga društva, da čimprej uredi letno kopališče na Kolni, da uredi nasade in na pristojnih mestih apelira, da se čimprej tlakuje oziroma asfaltira cesta skozi mesto, da bi se tako meščani in tujci Izognili večnemu prahu in blatu. Seveda pa je še dolga vrsta manjš.h del, ki jih bo treba opraviti, da bo mesto dobilo pnkup-nejšo podobo. strelivo ni igrata 28. aprila je poročal naš dopisnik iz Bele krajine, da je dijak Matija Zupanič našel na Krasin-cu na neki njivi star naboj avionske brzostrelke. Navzlic materinemu opozorilu je začel po naboju nab.jati, da bi dobil iz njega smodnik. Nesreča je bila takoj tu — fantu je odtrgalo dva prsta ter težko poškodovalo dlan desne roke. O smrtnih nesrečah, ki nastajajo pri igranju z najdenim strelivom iz zadnje vojne, smo v našem tedniku zadnja leta že večkrat poročali. Vedno znova pa se dogaja, da otroci, ki najdejo stare bombe, granate in druge neeksplodirane izstrelke ali kakršnokoli strelivo, po njem razbijajo, ga dajejo na paši v ogenj itd. Samo v marcu so se v Sloveniji pripetile na ta račun 4 smrtne nesreče in dve hudi telesni poškodbi. 4. marca je našel mladoletni Matija Derenčina iz Trnovega pri Postojni staro italijansko bombo. Toliko časa se je igral z njo, da mu je v roki eksplodirala in ga težko ranila. V Mariboru sta našla 19 letni Jože Fevžar in njegov prijatelj več granat. Fevžar je hotel eno razstavni, očistiti in jo imeti nato za namizni okrasek; pri tem delu je bomba eksplodirala in ga raztrgala, njegovega prijatelja pa hudo ranila. Pri Slovenj Gradcu je hotel 54 letni Matevž Hriberniik odpreti staro topovsko granato in ji odvzeti vžigalnik. Pri razstavljanju granate pa je le-ta eksplodirala in ubil* Hribemika, ter še. dva otroka, ki sta njegovo neumno početje gledala. Starši, paz.te na otroke! Opozorite jih pravočasno na ogrožene okoliše, kjer se morda še vedno nahajajo ostanki streliva iz zadnje vojne. Občinski ljudski odbori, ki za take okoliše vedo, pa naj vsa taka mesta vidno označijo in opozorijo prebivalstvo na vel.ke nevarnosti. O vsakem najdenem strelivu pa je treba takoj obvestiti organe Ljudske milice, da bodo poskrbeli za strokovno odstranitev nevarnega streliva. Pred novo ustanovljenim društvom torej stoji mnogo nelah-kih nalog, želja vseh meščanov pa je, da Metlika res postane turistično mesto, za kar ima po svoji pr.ku.pni legi in zlasti topli Kolpi tudi vse pogoje. šolska, vajeniška je torišče dela Društva prijateljev mladine. Da bi se naši mladin., nudilo čim lepše razvedrilo v počitnicah in da oi lahko letovalo čim več otrok, bo društvo organiziralo 5. juuja veliko tombolo, katere cisti uobicek bo namenjen samo kolonijam. Pričakujemo, da ne bo nikogar, k. bi odklonil pomoč v ooliki srečk, ki jih bodo prodajali te dni po mestu in okolici. DoD.tki bodo prav lepi. Naj jih nekaj naštejemo: lepa moderna spalnica, moško kolo, 50 kg moke, 3 metre kamgarna za moško obleko, 10 kubičnih metrov drv, vožnja v Split ln nazaj, 500 zidakov, 2 prašiča, vožnja s Potnikovim avtobusom in še mnogo drug.h lepih dobitkov. Srečke bodo samo po 50 dinarjev. Zavedajmo se, da z majhno vsoto koristimo naši skupni stvari in podprimo plemenito nalogo Društva prijateljev mladine, ki je v Novem mestu zaživelo in dobilo moralno podporo vseh prijateljev mladine in toplo hvaležnost cicibanov, p.onirjev in ostale mladine! Zavedajmo se, da gre za otroka, slabotnega in željnega oddiha in razvedrila, ki mu starši sami .z svojih sredstev ne morejo nuditi letovanja. Pričakujemo, da ne bo nihče odklonil pomoči. Za vsako darilo in pr.spevek je naš mladi rod iskreno hvaležen. Zato je naša dolžnost, da akcijo društva podpremo, zavedajoč se, da je čisti dobiček namenjen plemeniti skrbi vseh članov odbora in ostal.h članov za našega otroka, posebno še tistega, ki mu morda dom ne nudi tople materinske in očetovske ljubezni. Vsa naša podjetja in ustanove ter ostalo javnost pa prosimo, da ne zavračajo prošenj za podporo, ampak da velikodušno podpro akc.jo, da bi tombola čim lepše uspela! Dokažimo, da nam je skrb za mladino in njeno vzgojo ter razvedrilo ena prvih nalog! •an Nenehna skrb za mladino bo glavna naloga novoustanovljene Okrajne zveze prijateljev mladine Pred dobrima dvema mesece. ma je bila v Ljubljani ustanovljena Zveza prijateljev mladine Slovenije, ki je povezala vsa dosedanja Društva prijateljev mladine in vse Starešinske pionirske svete v enotno organizacijsko telo. V okviru te Zveze je bila 29. aprila ustanovljena v Novom mestu Okrajna Zveza prijateljev mladine. Ustanovne, ga občnega zbora so se udeležili zastopniki in predstavniki Starešinskih pionirskih svetov, Društev prijateljev mladine iz Novega mesta in Trebnja, iniciativnih odborov teh društev iz Šentjerneja, Stopič in Dolenjskih Topluc, mnogi prosvetni delavci, zastopniki Počitniške zveze, Rodu gorjanskih taborni, kov, Okrajnega odbora Ljudske tehnike itd. Zvezo prijateljev mladine SL veni je )e zastopala tov. Ada Klan-jšek. Premairmn skrb za materialno podporo organizacijam, ki se pečajo z izvenšulsko vzgojo otrok in mladine, je eden izmed vzrokov, da doslej na tem važnem področju nismo dosegi j še večjih uspehov. V okraju je v 60 pionirskih odredih vključenih 6500 pionnrjev, ki imajo nad 300 krožkov (šahovskih, fizkultur-nih, dramatskih, pevskih itd.). V Dobrniču, Šentjerneju, Gor. Sušicah >m drugje so začeli de. lati tudi poljedelski, čebelarski in podobni pionirsku krožki, vse premalo pa je krožkov za ra-diotehniko, fotoamaterstvo, modelarstvo itd. Doslej so organizacije Ljudske tehnike nudile mladini in pionirjem na podfc. želju vse premalo pomoči. Zelo so se zavzeli za izvenšol-sko vzgojo otrok član« Društev prijateljev mladine v Novem mestu ln Trebnjem. Številne "rired;tv'o, naMom.). zabave, izleti, skrb za nova i grišča in otroke vrtce, z? letovania, kr-lonije Ln taborjenja mladine, za zdravo kulturno in fizkulturno življenje vajeniške mladine, po. Ena izmed številnih prireditev novomeškega Društva prijateljev mladine Je bil tudi Da n pomladi. Otroci Iz vrtca so zaigrali cicibančkom in ostali predšolski mladini v kopališču na Loki Sneguljčico med šk rat i. Nad 500 otrok se Je razveselilo lepih nastopov in pis anic, ki Jih Je Pomlad poskrila v travo. Društvu so pomaga le članice novomeške organizacije AFZ sobno pa skrb za socialno ogroženo mladino — to so uspehi dosedanjega dela društev v Novem mestu in Trebnjem. Novomeško društvo ima n. pr. že nad 900 članov, ki se zanimajo za naloge društva in mu pomagajo po svojih močeh, mladine v vrstah Partizana, v podmladku gasilskih organizacij in podobno. Pomanjkanje kadra in nezadostna skrb organizacij SZDL tudi za taka vprašanja so poteg majhne aktivnosti nekaterih vzgojiteljev, ki utesnjujejo izvenšolsko udejstvovanje mladine le v pionirsko organi" zaci j o, vzrok, da se na tem področju rm doseglo več. Okrajni pionirski svet kot kolektivni organ ni v celoti opravi] svojih nalog, saj je delo slonelo le na nekaterih članih. O vseh sproženih vprašanjih in o delu za mladino Ln pionirje se je razvila po poročilu obsežna debata ,v katero so posegln številni diskutanti. Prav posebno rkrb so posvetili delegati vprašanju zdravega oddiha mladine med počitnncami; z letovanji, tabori, kolonijami, izleti in pohodi *i bo mladina krepila zdravje, se utrjevala, doživljala lepote v prirodi, spoznavala domovino in bo vedno vneta in borbena graditeljica socialistične domovine. Vso podporo zaslužijo tako Počitniška zveza, taborniška organizacija in osta. !a društva, kn uresničujejo številna vzgojna vprašanja s pestrimi oblikami in možnostmi dela. Zastopnik Radiokluba Nc-V-, mesto ;o r-M1uibn! pomoč šo. lam na podeželju. Ustanovna skupščina Je raz-nrrv'i-o.t tud1; o vnašanjih ne-* posredne vzgoje otrok in mladine,, o politehnični vzgoji.mlad*:, ne, zdarstvenem stanju, 0 skrbi za otroke pod' skrbništvom in otroke padlih borcev, o razširjanju mreže nzvenšolskih vzgojnih objektov itd. Pokazalo se je, da je področje tega prevažne g a dela tako široko in pestro, da bo lahko našel svoj delokrog v vrstah Zveze prijateljev mladine sleherni državljan, ki mu je pri srcu usoda naše bodočnostft — naše mladine. Delegati so izvolili okrajni odbor Zveze prijateljev mladine nn sprejeli več sklepov, v katerih so zajete naloge in vsebina dela za vzgojo otrok in mladine. LETALSKI PROMET VEČJI OD POMORSKEGA Promet potnikov z letali čedalje bolj narašča. Tako je lani prispelo v ZDA in odpotovalo iz njih nad 1 milijon 300.000 potnikov ali 300.000 več kakor z ladjami. Z letali je potovalo lani blizu 150.000 potnikov več kakor leta 195L Letos bodo ameriške letalske družbe prepeljale verjet, no že 1,900.000 potnikov.