List iz hi straneh X NARODNA IH ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA VIA CEPPA N° 9 TRIESTE titCh , cnirta-'lOdp /liti j Jtioubu v 1** . /,mi.n.n i re a vv v nivv uyujuu. \_,C1U1C ( polletna 500 lir; trimesečna 260 li\: mesečna 90\ltfV -T uprava: Trst, u ica Capitolina štev. 3 - tel. štev\4#Pg> in ^ Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma Tk^tie^sp^Ajtipffljo rokopisi in slike se ne vračajo. — Oglasi*, v širokesti fffoipca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLOCANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE PARTIJE T.O. Za dobrobit delovnega ljudstva podpirajmo demokratičen tisk! OBNOVLJENA IZDAJA leto Vil. Sl EV. 32 (358' TRST - SOBOTA, 6. AVGUSTA 1955 CENA 20 UR mm enomosn del Ho inlo vanj a vredna erotr<> z Wuricnih varilcev Sv. Marka. Pjje omogočila skozi 73 dni >r hranitev stoodstotne strnjenosti ini1 stavki kategorje, enotnost de* soj ivcev vsega kompleksa GRDA ST vseh strokovnih kategorij v heiji za pomoč in solidarnost \ borbo varilcev — akcija in Marnosi ki je privedla do liošne stavke aktivna si nitij a vsega prebivalstva Trsta področja za borbo delavcev, to je privedlo do rezulta-jv, ki ne morejo nikdar od njkati, če prevladujejo laki goji in jih istočasno spremlja kavilno in realistično postav* niV/anje problemov dela. ita Smatram, dp je to prvi in S ; js j važnejši zaključek, ki ga je "‘tiu povleči v zvezi s spora-»d' !lltnom, ki zaključuje stavko "j •rilcev in lo prav posebno v V l08ojih Trsta, kjer sta sindi-i divina razdvojenost in usmerjali 'ja na ločene sporazume, vedno ’*£( '"mpromitirali izid delavskih 3>l ”°rb in dosego pozitivnih rezul-'»lov. glt Tudi ta dogodek v sindikat' -J 'ttn življenju, ki je zelo tehten 9 značilen, dokazuje očividno liK* 'avilnost politike Delavske I 'eze, ki zagovarja in je vedno 'guvarjala najširšo in najkvep-sl(l enotnost vseh delatnih ludi, ne glede na strujo in ka koli razlikovanje ter akcij-«i enotnost med vsemi sindi-ga ‘Mii- Tokrat se je posrečilo rili1' ''gniti enostranskemu zavzema-d "ju stališča s strani sindikal-erll ">h vodstev, tako da je bil vsak - ij 'kkp sprejet soglasno. Gotovi ^ >0, da tolmačimo misel vseh 1 p'Iaveev, tudi pripadnikov De-jej Wske zbornico, ko izražamo to-'ju f'o in odkritosrčno željo, da bi _ Ji) '"etuda, ki se je uporabljala v ■ri*1 !ej težki borbi, dokončno obve !t<>( Jiila tudi v bodoče, ko bodo pozorišču skupni interesi. Da se je z enotno borbo do-vglo zelo pozitivne rezultate, , y 1,1 lahko prepričamo, če pogle-„1 '"mo besčdilo sporazuma. Rav-' , "»teljstvo GRDA je 18. maja ''Obilo zahtevo sindikatov za '"čt-trk normalnih pogajanj o eli* Si tarifi za varilce, ki jp jp Sl"' 'Pte)<, uvesti- Takrat je ravnalo 'Tjstvo izjavilo, da nimajo 1 i^.dstavniki delavcev nobene Nvice posegi, v zadevo, ki je '^1 jUpne pristojnosti f-aynatelj- ‘Iva, V sporaznntn pa je vnetno pravilo, da se je treba za 'sako spremembo tarife poslu-'»viti normalnega postopka, ki M j a v sindikalni praksi. Na podlagi «sklepa» ravna-[djstva bi morala stopiti v ve-,J*vo 20. maja tarifa, ki ima pomisliti kar se tiče svojih namenov, da zniža že itak skromni zaslužek delavcev in razveljavi demokratične pridobitve delavcev v tovarni. A e enkrat je torej dokazano, da samo borba delavcev, enotna, odločna in energična borba, je v stanju ščititi njihove materialne, moralne in socialne koristi in postaviti jez nenasitnemu izkoriščanju in poskusom delodajalcu, da bi vsilil absolutistični in suženjski režim. Delavci GRDA in za njimi vse delovno ljudstvo Trsta, so bili prisiljeni na trdo borbo prav kar se tiče točk, ki so prišle v diskusijo na nacionalni konferenci CGIL v Milanu. G,re za spoštovanje nenadomestljivega delovanja zakonitega predstavništva delavcev in zahtevo, da se. višina tarif za akordno delo in eventuelne spremembe slednjih ter delovnih norm določajo sporazumno, ni-kiikor pa, da hi jih vsiljevali delodajalci. Trda in dolga borba, ki je zahtevala mnogo žrtev, je bila izbojevana z zmago. Tržaški delavci naj bodo ponosni. Nazadnjaškim s-lani Gonfiiiclustrie in delodajestva na splošno, naj bo to v opozorilo. ERNESTO RADICI! groba kršitev mirovne pogodbe in londonskega memoranduma Prihod ameriških čet v Trst ne koristi pomiritvi med narodi V Italijo bo Iz Avstrije premeščenih do konca oktobra okrog 5.000 ameriških vojakov, ki bodo uživali vse pravne In ekonomske privilegije Z ratifikacijo avstrijske državne pogodbe dne 27. julija je postalo aktualno vprašanje odhoda zasedbenih čet iz Avstrije. Po tej pogodbi morajo vse tuje čete zapustiti državo v teku 90 dni po vstopu pogodbe v veljavo. Toda, dočim se bodo ostale čete vrnile vsaka v svojo državo — tako je sovjetski obrambni minister maršal Zukov izjavil, da se bodo njihove čete vrnile v ZSSR, kjer bodo demobilizirane — se pa ameriške ne nameravajo vrniti domov. Ze na dan ratifikacije avstrijske državne pogodbe je generalni štab atlantskega poveljstva objavil, da bo od dosedanjih zasedbenih čet v Avstriji premeščen določen kontingent ameriških čet v Italijo, ki bodo dodeljene tamkajšnjemu poveljstvu NA- TO. Neuradno se je zvedelo, da gre za približno 5.000 ameriških vojakov, glede kraja pa so vladala dva dni razna ugibanja. Vse negotovosti in dvome pa je razpršila izjava italijanskega zunanjega ministra na petkovi seji komisije za zunanje zadeve. Ob tej priliki je Martino potrdil vest o premestitvi ameriških čet iz Avstrije v I-talijo. Obenem pa je povedal, da bo del teh čet poslan v Trst, Verono in Vicenzo. Da bi ublažil težak vtis te vesti je poudaril, da bodo te ameriške čete prišle pod poveljstvo italijanskega generala Primiera, ki poveljuje četam NATO v Italiji,- a je neposredno podrejen ameriškemu admiralu Fèchtelerju v Neaplju. Ta novica je vzbudila celo v nekaterih italijanskih vladnih krogih precejšnjo zaskrbljenost spričo dejstva, da so po londonski konvenciji čete atlantskega pakta nedotakljive ter da nobenega vojaka NATO ne morejo soditi domača sodišča, Ker italijanska zbornica doslej še ni potrdila te konvencije in torej v Italiji m še v veljavi, bi morali dotlej veljati italijanski zakoni tudi za tuje čete v Italiji. To pa ne gre v račun atlantskemu poveljstvu, ki hoče za vse svoje vojake doseči pravico ek-strateritorialnosti, kot jo uživajo v drugih državah. Po vsej verjetnosti je bilo prav to vprašanje predmet razgovorov, ki sta jih imela y ponedeljek poveljnik NATO za južno Evropo admiral Fechteler in načelnik italijanskega glavnega (nt podlago uporabo 112 elek-""dov z dobičkom akordnega ...------ ------ Spo a "vaja tarifo iz Tržiča s 1 'd", ki znaša 36%. Sporazum "vaja tarifo iz Tržiča s 5% j!"v'ška, ki jnima niti najmanj Satef'»»T? ^P‘ b’ kRteI° Ravnateljstvo je vednp osah-N infilo, fi a se je poslužilo i°in je polne pravice, kp je pri: l'Ililp varilpe na staykq in su-[Pendiralp z (jela y drugi!) fle-j "Hlipali skprp 9Q0 flelaycev. V '*7 Wazumu pa je pdfcritp prir H '"apje ijega Inpsti sklepov ravnateljstva in sicer v tem, da se ""loči 16 milijonov lir kot pridana odškodnina, čeprav samo J9 suspendirane. Sporazum na-j"'je jamči istočasno vrnitev na **° vseh suspendiranih skup- V TOREK SO SE VRNILI NA DELO STAVKAJOČI IN SUSPENDIRANI Po 74 dneh enotne stavke zaslužena zmaga varilcev Sporazum podpisan v ponedeljek ponoči - Ravnateljstvo GRDA bo stavilo na razpolago 16 milijonov lir - O spremembah tarif in norm bodo sklepali sporazumno * Uvedba tržiških tarif s 5°/0 poviškom Po 74 dneh kompaktne stavke, se je v torek vrnilo na delo 200 varilcev iz ladjedelnice Sv Marka. Istočasno sp se vrnili na delo tudi vsi delavci, ki so bili suspendirani v zvezi s stavko. Po trgh prgcej bprnih in dolgih sestankih, je bil v ponedeljek pozno v nuj končno dosežen sporazum, za katerega je posredoval sam vladni komisar dr. Paiamara. Prvi sestanek, ki ni obrodil nikakih rezultatov, je bil v petek popoldne. Predstavniki CR DA so namreč zopet odbili vse predloge s indikalnih predstavnikov. Sestanek je bil na sedežu vladnega komisariata ob V soboto so se pogajanja nadaljevala. Dočim so se pred- stavniki CRDA na prejšnjem, sestanku sklicevali na tarife, ki veljajo v tržiški ladjedeL niči, ki ,bi morale služiti kot podlaga za pogajanja, so v soboto ubrali povsem drtfgo poj. Hoteli so doppia spregledati, kakšni so delovni pogoji in tarife v Tržiču ter postavljali celo predloge o uporabi 130 e.ektrodov, kar niso zahtevali niti pred začetkom stavke. To njihovo nečuveno zadržanje je privedlo v soboto pogajanja v dokaj kritično fazo in zaradi tega je bil sestanek odložen na ponedeljek. Tokrat je prišel inž. Pacchiarmi z ostalimi zastopniki ladjedelnic na sestanek z bolj umerjeni predlogii. Predvsem V Londonu zasedajo atomski znanstveniki s stavkajočimi. Besedilo sporazuma postavlja i. rivo luč velike odgovornosti i ' jih ima ravnateljstvo CRDA Cr je povzročilo najdaljšo 9vko v zgodovini našega me-•*9 in zaradi velike škode, ki ' J je utrpelo krajevno gospo-v "r,tvo. Jasno je namreč, da bi rJUateljŠtvo moralo priti in bi K prišlo 'do istih zaključ-^ °v prej 20. majem. I§tp->o prihajata d(> izraza ŠP Ve znatno v,»ni stvari : Pred-'cti| načrt ravnateljstva, da bj "slabšalo pogoje varilcev v Sv. /jtrktt jih pozneje, tako po-«bšane raztegnilo tudi v drp-^.tovarne, vštevši fržič jp tp- SÌ“a V9,e f)bč ? ,eg.a pa !e j® srroz;,a Kf je usiffy__T ravnateljstva. Vsa javnosf "unireč mpenja, da bp mp- )v ,1 -t' e,)> .rfjypoja yredna borba ^e-h%ey, j« ustali» celoten jf Kr» ravnatenstva. Vsa lavnost -im [8!° ravnateljstvo CRDA — pp S^Ì ^ r?sni lekciji — gelp treznp A 3. Ive' d. 5 i#1’ y i /ti' d> y Umor komunista v Argentini Buenos aires — peronov . ‘'trt si je omadeževal roke z » v'm zločinom. Te dni je (jj.°6rla v javnost vest, da je i' Prežunji mesec umorjen v HjPoru v Rosariu znani zdrav- t).",' in komunist Juan Ingali-cjj la- Junija meseca je poli-Kg ■ °b priliki poskusa držav- Junija meseca je poli- udara, izrabila trenutek [. aretacijo večjega števila ko-t “btstov. Med temi je bil tov. Vif8alinella, ki so ga straho-i A° mučili, da je podlegel. U-js^no obvestilo pa pravi, da »i Urnrl na srčni kapi. V Tesrii-v so vrgli njegovo truplo Ifko Paranà. " 1 " v r'radj zločina je zavladalo ajg6ejiH mestih veliko bgorče-W • ÌS Prišlo do izraza v prti-i« v/'h manifestacijah. Vlada ìai,-»a prisiljena odrediti' pre- liv BRiRPHpmnp Lvin odstaviti nekatere Jc'jske funkcionarje. «tg znak protesta so v torek ftijkeli vsi zdravniki, nasled-"an pa odvetniki. Znanstveniki iz vsega sveta so se sestali v sredo na važni mednarodni konferenci, ki ima kot glavno točko obravnavanje nevarnosti in koristi atomske in jedrne energije. Poleg ženevske konference štirih velikih in konference veleposlanikov L..R. Kitajske in ZDA, je tudi ta pobuda znanstvenikov iz vsega sveta velikega pomena za bodoči razvoj odnosov v svetu in za postavitev trdnih temeljev stvari miru. Konferenca ni samo znanstvenega značaja, njpn pomen je globlji. Ta važen dogodek je dejansko odziv na zadnjj apel velikega znanstvenika Einsteina proti uporabi atomske energije v vojne namene. Na konferenci je zbranih o-kreg sto znanstvenikov, političnih in kulturnih osebnosti iz 20 držav. Sovjetska zveza jp prisotna s 4 znanstveniki; na čelu delegacije je prof- Top-čev. V sredo je imel otvoritveni govor filozof Bertrand Rtfsse!, ki je prikazal kakci sp znanstveniki prisiljeni dati na razpolago sad svojilr raziskovanj za vojn® potrgbe. Dejal je, da so skoro vedno podvrženi omejitvam, kar se tiče rezultatov raziskovanj, ki pa bi morali v resnici služiti za dvig blagostanja človeštva. Priporočal je naj bi vlade reševale vse mednarodne spore mirnim potom. Predlagal je naj se sestavi ožji odbor znanstvenikov, ki bi moral objaviti vrsto poročil o nevarnostih in koristih jedrne energije, Na konferenci so nato razpravljali o osnutku resolucije ki poziva vse vladé naj se odpovejo vojni za reševanje problemov, ki jih razdvajajo'. Sovjetski delegat prof. Topčev ie predlagal popravelc k resoluciji ter v svoji intervenciji povedal, da bd SZ na bodoči atomski konferenci v Ženevi predložila najvažnejša poročila o uspehih, ki so jih dosegli na tem področju. Slednja niso bila še prečitana ni!* na zasedanju sovjetske akademije znanosti. Francoski parlamentarci obiščejo SZ PARIZ — Francoska narodna skupščina jfe sprejela vabilo Vrhovnega sovjeta ZSSR, da pošlje v Sovjetsko zvežo delegacijo parlamentarcev. Potovanje je predvideno ža drugo polovico septembra. Sbyjef-sko zvezo b,o na povabilo otti-, skala tpdi delegacija, franco s Ki h senatorjev. Francoskj parlamentarci bo. do nato obiskali tudi L. L. Kitajsko. Obisk je tolmačiti, kot prvi korak za izboljšanji; odnosov med obema državama. Francija ni nati/rsč še do danes uradno priznal^ vlady Kitajske. so morali priznati, da so hiU podatki o tarifah in delovnih normah y Tižiču, ki so jih navedb sindikalni zastopniki povsem točni. Prav te podatke SO hoteli namreč pa prejšnjem sestanku osporavati. Po dolgotrajni diskusiji, predlogih in protipredlogih ter s jposredo-vanjem dr. Paiamare pe bil čile rog 2;. ure ponoči končno podpisan sporazum, s katerim se je končala 74rdnevna odločna stavka varilcev. V torek so se varilci in suspendirani vrnili na delo z zavestjo, da so zmagoslavno izbojevali težko bitko, ti svojo o-dločnostjo so uspeli upogniti trmoglavost ravnateljstva GRDA, ki je moralo pripoznati načelo, da se spremembe tarif iu delovnih norm ne morejo ysi-. ijevatf, marveč treba 0 tem razpravljati z delavskimi za stopnikf. -Istfl ta/žP 3P bilp za dovoljivo rešenq vprašanje de-lovnih norm in tarif akordnega dela, ker je ravnateljstvo odstopilo od prvotne namere da zniža tarife. Razen tega je dalo ravnateljstvo na razpolago 16 milijonov lir, ki predstavljajo vsaj delno odškodnino za izgubljene delovne dni. Besedilo podpisanega sporazuma je naslednje: «Od dne 2. avgusta 1955 bodo električni varilci ladjedelnice Sv. Marka dobili iste a-" kordne tarife kot v tržiškjh ladjedelnicah 1 s 5% poviška. Ravnateljstvo CRDiÀ se obvezuje, dà bo izvedlo prilagoditev akordnih tarif poenotenju, mezd do 30. septembra. Ne glede na načelno vprašanje. po katerem so po mnenju sindikalnih organizacij obstoječe akordne tarife urejene, dočim po mnenjy, ravnateljstva CRDA niso, se sklene, dt bo o4 današnjpgg dne jn to v rokp 6 mesecev., v primeru nenormalnosti omenjenih tarif, ravnateljstvo sporočilo tovarniškemu odbpru spremembe, ki hi jih nameravalo) predlagat}. Zadevna pogajanja i smejo trajati dalj časa kot 15 dni od dneva obvestila. Pogajanja se bodo vršila po normalni sindikalni praksi v raz nih fazah. Morebitne spremembe obstoječih tarif se vsekakor ne bodo izvršile pred prilagoditvijo akordov. Po preteku 6 mesecev od danes bodo veljale vse tarife za urejene, razen primera tarif, glede katerih bi se začela zgoraj omenjena procedura pred tem rokom (31.1.1956). Ravnateljstvo CRDA bo dalo na razpolago vladnemu generalnemu komisarju 16 milijonov lir za razdelitev delavcem, k* so bili suspendirani zaradi stavke varilcev.. stana gen. Mancinelli s predsednikom vlade Segnijem. Zadevo premestitve ameriških čet je v torek obravnaval najprej vrhovni obrambni svet pod predsedstvom predsednika republike Gronchija, za njim pa še vlada. Z zasedanja obrambnega sveta ni bilo izdano nobeno poročilo niti sicer niso prišle na dan nobene vesti o poteku. Na seji vlade so bili iznešeni razni pomisleki v zvezi s prihodom ameriških čet. Tako sta ministra Gonella in Tromboni opozorila na neskladnost tega dejanja 4 italijansko ustavo. Zunanji minister je opravičeval prihod čet s tem, da se je že Scelbova vlada obvezala «prejeti londonsko konvencij,o, po kateri smejo priti, na italijansko ozemlje čete drugih držav atlantskega pakta in u-živatt neomejene pravne in gospodarske privilegije. Tako bi uživale največje carinske olajšave za vse predmete, ki hi jih te čete dobivale iz inozemstva. Dalje pi bode ameriške čete oproščene plačevanja vsakršne škode, ki bi. jo napravile na vojaških napravah, privatnikom pa bodo dolžne povrniti škodo, le če bi presegala vrednost 850.000 lir. Ce pa bi bil povzročitelj škode pri tem ranjen ali ubit, pa ne bo povrnjena nobena škoda ne glede na vrednost. Ce bi ameriški vojak zakrivil kakršno koli kaznivo dejanje ga ne bodo smele soditi italijanska sodišča Razumljivo je spričo tega da je vest o skorajšnjem prihodu ameriških čet zadela po vsej Italiji na odpor. Tem bolj pa je zaskrbelo Tržačane, ker se zavedajo, da prisotnost tujih čet ne pomeni nič dobrega. Po ženevski konferenci srna pričakovali, da bodo tudi A-meričani pokazali vso dobro voljo, kot so to storili sovjetski državniki, ter da bodo končno že prenehali s hladno vojno, Toda premestitev ameriških čet v Trst, tik oti jugoslovanski meji prav gotovo ne dokazuje njihove dobre volje za pomiritev v svetu. To dejanje pa predstavlja tudi grobo kršitev določb in duha mirovne pogodbe z Italijo ter londonskega Memoranduma. Kajti izpraznitev zasedbenih čet s Tržaškega ozemlja je bil osnovni pogoj londonskega sporazuma I H Proti nameravanemu prihodu tujih čet v Trst so odločno nastopile številne demokratične organizacije, med njimi Komunistična partija in Pòi, ki sta izdali protestni resoluciji in poziv na tržaško prebivalstvo. Slovenščina postala uradni jezik na Koroškem Demobilizacija sovjetskih čet MOSKVA — Minister za o-brambo maršal Zukov, je izdal odlok na podlagi sklepa sovjetske vlade, da bodo sovjetske čete odpoklcane iz Avstrije do 1. oktobra t. l. in nato takoj demobilizirane. Cete bodo zapustile Avstrijo mesec dni pred rokom, ki ga bodoča državna pogodba. V sredq, 27. julija je stopila v veljavo avstrijska državna pogodba, ki urejuje na eni strani vsa vprašanja, nastala iz avstrijske udeležbe v drugi svetovni vojni ob strani Nemčije, na drugi pa vsebuje določbe glede najvažnejših vprašanj državne ureditve Avstrijske republike. V. tej državni pogodbi je za nas Slovence še posebno važen 7. člen, ki govori o narodnih pravicah koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov. Zato prinašamo določbe tega člena dobesedno: 7. ČLEN. /. Avstrijski državljani slovenske in lirvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Štajerskem uživajo pod enakimi pogoji iste pravice kakor vsi drugi avstrijski državljani, vklju čno pravico lastnih organizacij, zborovanj in tiska v svojem jeziku. 2. Imajo pravico do osnovne ga pouka v slovenskem ali hr-vatskem jeziku in do sorazmernega števila lastnih srednjih šol; Parlamentarci FLRJ v Sovjetski zvezi Sprejem v Kremlju - Delegacija na zasedanju Vrhovnega sovjeta V torek, 2. avgusta je prispela v Moskvo jugoslovanska parlamentarna delegacija p°d vodstvom predsednika sabora Hrvatske dr. Vladimira Baka-riča, Jugoslovanski poslanci bodo na vabilo Vrhovnega sovjeta ZSSR ostali v Sovjetski zvezi dva tedna. Na moskovskem letališču so delegacijo sprejeli predsednik zveznega sveta Vrhovnega sovjeta Volkov, predsednik Sveta narodnosti Laskis in ostali predstavniki Vrhovnega sovjeta. zvezne vlade, partijski in sindikalni funkcionarji ter večje število državljanov. V pozdravu jugoslovanski delegaciji je Volkov poudaril, da pomeni ta prihod vesel dogodek za sovjetske državljane, ki se spominjajo na skupne borbe med vojno. Vladimir Bakarič se je v odgovoru zahvalil za prisrčni sprejem in dodal, da se bo delegacija trudila, da prispeva k medsebojnemu za- ŠE PRED ZAČETKOM KONFERENCE VELEPOSLANIKOV L. 11 R. Kitajska ameriških izpustila špijonov Sporazumno sprejet dnevni red konference veleposlanikov LR Kitajske In ZDA Važen predlog Cii En Laja za pakt kolektivne varnosti na Daljnem vzhodu V ponedeljek popoldne je začela v Ženevi konferenca veleposlanikov L.R. Kitajske in ZDA. Kitajsko ljifdpko rep%, bliko Zastopa veleposlanik v Varšavi Wapg Firtg Nan, ZDA pa veleposlanik v Pragi Alek-sis Johnson, Na prvem sestanku, ki je. trajal tričetrt ure sta se oba predstavnika, lprez posebnih težkoč, sporazumela 0 točkah dnevnega reda. V prvi točki bos|a razpravljala o vprašanju povratka civilistov iz obeh držav v syojo domo« vino, v drugi točki pa sp predvidena razpa nerešena praktična vprašanja, ki zanimajo obe 1 vladi. Drugi sestanek, kj je isto« za ^redhev tyga vprašanja nel tako potekal y ozračju razu- mevanja, je bj4 v torek. Tokrat sta Wang Ping Nan in John'»oni načela prvo točko dnevnega reda. Ob zaključku je bilo izdano kratko u,radno po« ročilo. Po enodnevnem, odmoru sta se veleposlanika sestala v četrtek n,a tretjem sestanku- Začeta pogajanja i»ed L.R. Kitajsko in ZDA, čeprav zaenkrat samo na ravni veleposlanikov predstavljajo nedvomno pomemben korak k {»opuščanju napetosti na Daljnem vzhodu, Ze same» dejstvo, da je prišlo do sklicanja te konference, je važen doprinos k stvari miru v svetovnem merilu. Pr« S svoje strani je Kitajska «Primorski dne vrli k v od prejšnjega petku sj je postavil dokaj nehvaležno nalogo zagovpTr\ika podružnice, mttgnapuccfcjjey, jet jo s/cititi ustnnv.viti t’ Trstu, iz Italije uvožena trojica, s pomočjo par tukajšnjih že večkrat prebarvanih «.socialistov». Naloga, ki si jo postavlja aPrimorski» v resnici n«, lahka. Zelo težko bo dokazati našemu ljudstvu, da so elementi, kot Dotti, Andreoni in De Stefani, ki jih je italijanski proletariat brcnil iz svojih vrst — «delavski prvoborci», ki branijo koristi delovnega ljudstva. Dejstva ja da prihajajo ti elementi, izključeni ii KPl zaradi svojega izdajalskega rovarjenja proti delavskemu gibanju, prav v trenutku, ko se 'v svetu kažejo vidni znaki za popuščanje napetosti, izboljšanje medsebojnih ■ odnosov in ustvaritev pogojev za ohranitev nitrii. Iz raznih strani prihajajo miroljubne pobude in predlogi v korist mirnega sožitja. Namesto, da bi dali pristaši okrog «Primorskega» s svoje strani Dejstva jih obsojajo kak pozitiven doprinos za normalizacijo, odpirajo na stežaj vrata elementom, ki jih je italijanski delavski razred z zaničevanjem in prezirom vrgel iz svojih vrst. S svojo izdajalsko vlogo so prišli ti elementi takrat na dan v trenutkih najbolj srdite volilne borbe, ko so sif yn sovražniki delavskega razreda zaganjali z združenimi močmi proti KPI in PSI. Prebarvalj. so se v «neodvisne socialiste», da bi pod to firmo razbijali delavske vrste, sejali nezaupanje do slavne KPI in velike delavske organizacije CGIL. To Ki bila pač najboljša pomoč Con/-industriji in vsemu kapitalističnemu monopolu. Toda vsi njihovi poskusi so propadli. In kljub temu prihajajo v Trst, da bi poskusili to, kar jim v bližnji republiki ni uspelo. Prihajajo /m še z drugimi nameni. Niso še niti odlo- žili svoje prtljage « sedežu bivših Lavrentijevih «komunistov» in že ponavljajo tudi v Trstut stara protikomunistična geslgv «o hlapčevski politiki KPI do, Moskve». Za ma/juacucehiefe jo CGIL «priipssek» Kpl in... Moskve, Dejstva je, do so vsi njihovi napadi naperjeni proti KPI, CGIL in njenim vodite Ijem, torej proti tistim, ki najbolj uspešno in dosledno branijo delavske interese. S teni hi hoteli zasejati me«tri« ljudstvo ncztiupunfi-. do KPI, hoteli bi ystWnti med Slovenci gibanje. ki naj bi se borilo proti slavni Komunistični partiji Italije, proti veliki delavski organizaciji CGIL, proti tržaškemu, delavskemu gibanju Ó» kil naj bi tako ustvarilu razkol med Slif-venci rn Italijani, postavilo dobro podlago obema nacionalizmoma in zanetilo medsebojno sovraštvo. Prav posebno Sloven- cem pa je v današnjih pogojil*, medsebojna enotnost in hgtglstvo z italijanskim delovnim ljudstvom krvavo qi*we.bna, koti jifn, je polrebnp, in dragocena, pomoč italijanskih komunistov in socioJistov za dosego narodnih, sofinlnih,, kulturnih in gospodarskih pravic, ki bi si jih sicer težko priborili. S takimi dalekosežnimi nameni prihajajo v Trst, pod pokroviteljstvo «Primorskega», kj, se že naziva za «neodvisno napredno in socialistična glasilo». Zato naj <$, ne čifdijo in naj ne kričijo, ce ravna naše ljudstvo z njimi, kot si pač zaslužijo, Zaman se tržaški «neodvisni so, cialisti» sklicujejo na svojo aro tifašistično preteklost, k\ jim je sicer nihče ne namerava aspo-ruvati. Preteklost še ni vse. Nji-liovu, današnja dejanja in ne samo ta jim dajejo pač najbolj zgovorno politično spriče-. vaio. Zato bodo do,bili, na vsak svoj poskus razbijanja delavskih vrst in slavensko-italijan-skega bratstva, tudi odgovor, ki se takim prileže. ljudska republika dala še pred začetkom, konlerence važen doprinos za njen uspeh, ki je obenem velik dokaz njene doslednosti pri izvajanju politike v korist splošnega miru. Z velikodušno gesto je vrhovno vojaško sodišče pomilostilo 11 ameriških vojaških špijonov, ki so bili poslani januarja 1953 z letalom nad kitajsko o-zemlje, da bi odskočili s pa-dclom in vršili nato diverzantsko in vohunsko službo v korist ameriškega vohunskega centra «Centrai Intelligence Agency». Letalo je bilo sestreljeno, vohunska posadka pa aretirana. Obsojeni so bili na različne kasni, od 4 do lfl let. Pomiloščeni vohuni, med temi 1 polkovnik, 1 major in nek.aj stotnikov, so bili takoj izpuščeni na svobodo in so v četrtek že prišli v Hong Kong. S pomilostitvijo 11 špijonov je Kitajska dejansko izbila rok Washingtonu argument, ki so se ga v Beli hiši ob vsakem kitajskem predlogu za popuščanje napetosti, krčevito oprijemali Po mnenju ameriške vlade, bi morala Kitajska dati najpiej konkreten dokaz dabj"o. volje. Obsodba špijonov naj bi bila resna ovira za vsakršna pogajanja. Sedaj st» ZDA izgubile tudi ta «argument» in nadaljnji potek. razgovorov med veleposlanikoma bo pokazal, če imajo ZDA res iskren namen rešiti mirnim potom pereče vprašanja na Daljnem vzhodu, kot vprašanje Formo-ze in Indokine upanju in sodelovanju med narodi. Jugoslovanska delegacija je med svojim bivanjem v ZSSR obiskala Leninov ,-iavzolej in položila venec. Jugoslovani so si ogledali posamezne oddelke Kremlja, obiskali so Leningrad, Kijev, Taškent itd. in i-meli razgovore z visokimi lunkcionarji ter člani vlade in mestnih organov. Obiskali so razne tovarne, kolhoze, ustanove in se prepričali o simpatijah, ki jih jugoslovanski narodi uživajo v Sovjetski zvezi. Jugoslovanski parlamentarci so ob priliki obiska pri predsedniku Vrhovnega sovjeta Volkovu izrazili zahvalo za poziv, da prisostvujejo zasedanju Vrhovnega sovjeta, na katerem je imel predsednik vlade Bulganin poročilo o rezultatih ženevske konference Zasedanje Vrhovnega sovjeta Z.S.S.R. MOSKVA — V četrtek se je sestal na zasedanje Vrhovni sovjet Sovjetske zveze. V zvezi z edino točko dnevnega reda, poročilo in diskusija o ženevski konferenci, je govoril tov. Bulganin, ki je opisal ves razvoj dogodkov v teku zadnjih deset let, do sklicanja ženevske konference. Poudaril je, da je ženevska konferenca prinesla novo pomiritev v mednarodno ozračje in začrtala preokret v odnosih med ZSSR in glavnimi zahodnimi državami; zato je upati, da se bo na podlagi teh uspehov dokončno odpravila hladna vojna in vzpostavil v svetu trajen mir. ZSSR se bo na vse načine trudila, da se to doseže. Zasedanju je prisostvovala jugoslovanska parlamentarna delegacija, ki ji je bilo dodeljeno častno mesto in jo je ob njenem vstopu v dvorano ves Vrhovni sovjet pozdravil s toplim, bratskim aplavzom. Bilo je to prvič, da je neka tuja delegacija prisostvovala zasedanju najvišjega sovjetskega organa. Na zasedanju je bil prisoten tudi ves diplomatski zbor ter domači in tuji novinarji Velika pozornost je vzbudil v svetu, tudi zadnji predlog Cu En Laja za sklenitev kolektivnega jpakta varnosti med Kitajsko, ZDA in drugimi a-zijskimi deželami, ki naj bi nadomestil razne obstoječe vojaške bloke. Obsojeni atentatorji na “Rinascite" RIM — Pred rimskim kazenskim sodiščem se je prejšnji petek končala razprava proti 9 misinom, ki so izvršili podli atentat na knjigarno «Rinascita». Obsojeni so bili na precej mile kazni, od 1 leta do 1 leta in 4 mesece zapora. Glavni tajnik MSI Giulio Caradonna je bil obsojen na 1 leto in 9 mesecev zapora. Javni tožilec je zahteval za fašistične atentatorje nad 3 leta zapora. Mila obsodba je vzbudila v javnosti vidno nezadovoljstvo. WASHINGTON — Štirje ameriški senatorji: Kefauver, El-lender, tiparkman, pripadniki demokratske stranke in republikanec Purtell bodo obiskali v kratkem Sovjetsko zvezo. I-sti namen imajo še trije senatorji, ki nameravajo obiskati tudi dežele ljudske demokraci je. Pobudo je skoro vsa ameriška javnost pozdravila z zadovoljstvom, ker je tudi ta korak pozitiven doprinos za izboljšanje odnosov med ZDA in Sovjetsko zvezo. v tej zvezi bodo šolski učni načrti pregledani in bo ustanovljen oddelek šolske nudzorne o-blasti za slovenske in hrvatske šole. 3. I upravnih in sodnih okrajih Koroške, Gradiščanske in Stujerske s slovenskim, hrvat-skim ali mešanim prebivalstvom je slovenski ali hrvatski jezik dopuščen kot uradni jezik dodatno k nemškemu. V takih o-krajih bado označbe in napisi topografskega značaja prav tako slovenščini ali hrvaščini kakor nemščini. I. Avstrijski državljani slovenske in hrvatske manjšine na Koroškem, Gradiščanskem in Šlujerskern so udeleženi v kulturnih, upravnih in sodnih u-stanovali v teh pokrajinah pod enakimi pogoji kakor drugi avstrijski državljani. 5. Dejavnost organizacij, ki merijo nu to, da odvzamejo slovenskemu ali hrvatskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine, se mora prepovedati. Slovenska in hrvatska narodna manjšina sta že doslej uživale precejšnje pravice, zlasti na področju šolstva in kul-turno-pros vet nega delovanja. Z določbami 7. člena državne pogodbe p v. se te pravice še razširijo in, kar je najvažnejše, zagotovijo z mednarodno listino, ki je ni mogoče samovoljno preklicati. Zato pomenijo te določbe najboljše jamstvo za nemoten nadaljnji narodni in kulturni razvoj Slovencev in Hrvatov pod Avstrijo. Druga, tretja in četrta točka 7. člena imajo značaj Ur stavnega zakona, to je zakona, ki točno opredeljuje pravice narodne manjšine, katerih noben drug zakon ne more odpraviti ali okrniti. Dosedanja manjšinska zakonodaja, posebno še, kar se tiče šolstva, bo morala biti na o-tnovi določb državne {»ogodbe dojjolnjena z raznimi izvršilnimi odredbami to je z zakonodajnimi in upravnimi določbami za konkretno izvajanje splošnih določb posameznih točk 7. člena. Določba prvega stavka 3. točke pa je po uradnem tolmačenju izvedljiva brez nadaljnjih zakonodajnih o-dredb. To pomeni, da so oblasti obvezane takoj uvesti dvojezično poslovanje v vseh javnih uradih po slovenskih, hr-vatskih ali mešanih krajih, ne da bi čakale na kakršen koli nadaljnji zakonodajni ukrep Kar pa se tiče ostalih določb, je pa že samo po sebi jasno, da so potrebna nadaljnja izvršilna določila, ki bodo v okviru osnovnih določb pogodbe podrobneje uredila posamezna vprašanja. Za nekatera v pranja, v prvi vrsti za šolstvo, že obstajajo prejšnji zakonski predpisi, ki zagotavljajo jposa-mezne narodne pravice manjšinam ter urejujejo izvajanje. Vsekakor je nadvse razveseljivo, da se je položaj slovenske in hrvatske narodne manjšine dokončno uredil in da so ji z mednarodno listino zagotovljene vse bistvene manjšinske pravice. Ze dose-daj — posebno v zadnjem času — so tako koroški Slovenci kot gradiščanski Hrvati u-živali precejšnje pravice — in to ne le na papriju, kot je to pri nas na Tržaškem, marveč tudi dejansko. Z novimi določbami pa se bodo te pravice še povečale. Posebno pozornost vzbuja določba 5. totke, po kateri je prepovedana dejavnost šovinističnih organizacij, ki bi hotele avstrijske Slovane raznaro-diti ali jim odvzeti priznane pravice. Ob tej, za vse Slovence razveseljivi novici se nam tržaškim Slovencem vsiljuje primerjava med položajem, ki ga uživajo narodne manjšine v Avstriji, in položajem, v katerem se nahajajo Slovenci pod Italijo. O pravicah, ki so bile priznane Slovencem in Hrvatom v Avstriji, kot na pr. glede uradnega jezika in dvojezičnih napisov, se goriškim Slovencem niti ne sanja; beneški pa nimajo niti osnovnih šol v materinščini, še manj pa kakršne koli druge narodne pravice. Pa tudi tržaški Slovenci, ki jim londonski Memorandum in njegove priloge priznavajo precejšnje pravice, še danes, po desetih mesecih niso doži-ve i udejstvitve niti ene izmed določb te mednarodne listine. Bilo je sicer mnogo, mnogo obljub: od Scelbovega govoia na Velikem trgu pa do Pala-marovih zagotovil o uzakonitvi slovenskega šolstva; toda, kot rečeno, je doslej ostalo le pri-obljubah in lepih besedah. Spričo tega stanja je enoten in odločen nastop Slovencev pod Italijo neodločna nujnost, če hočemo doseči spoštovanje narodnih pravic, ki so nam zagotovljene po italijanski ustavi, no Posebnem statutu ter po Listini človeških pravic. ČLANEK BELA SZALAJA IZ LISTA ”ZA TRAJEN MIR, ZA LJUDSKO DEMOKRACIJO" prijateljstvo in sodelovanje Skupna izjava vlad ZSSR in FLR Jugoslavije, ki predstavlja važen prispevek k medna rodni pomiritvi in predvsem k ohranitvi miru v jugovzhodni Evropi, je vzbudila med delovnim ljudstvom naše dežele velici zadoščenje in iskreno veselje. Centralni komite Madžarske delavske partije, kot glasnik občutkov delavcev, delovnih kmetov in naprednih intelektualcev, kratko, vsega madžarskega ljudstva, je pozdravil prijateljsko sodelovanje ki se je vzpostavilo med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo. Po poročilu, kì ga je podal tovariš Mathias Rakosi, je Centralni komite odobril resolucijo, v kateri se podčrtuje, da «bo Madžarska delavska partija s svoje strani skušala na vsak način, z vsem1 svojimi silami delovati, da bi se med LR Madžarsko in FILR Jugoslavijo ter med njunimi narodi, v interesu utrditve miru in socializma, čim-urej vzpostavili in se poglobili prijateljski, zdravi in prisrčni odnosi». Zadovoljstvo našega ljudstva je naravno in razumljivo. Madžarski narod je gojil globoko spoštovanje do jugoslovanskih partizanov, ki so se junaško borili proti fašističnim okupatorjem Naša dežela, kot ostar le dežele jugovzhodne Evrope, ki gradijo socializem, je bila povezana z narodi Jugoslavije s prijateljskimi vezmi, ki so temeljile na skupni borbi proti imperializmu in v obrambo miru. Te vezi je še bolj utrjevalo dejstvo, da so imeli narodi jugovzhodne Evrope vključno z narodi Jugoslavije, skupne težnje za dosego končnega cilja: zgraditev socializma. Naše prijateljstvo je še bolj krepilo skupno bratsko zadržanje do Sovjetske zveze osvoboditeljice, do njenih narodov in njene slavne komunistične partije. Naši problemi so bili enaki in skupno je bilo naše veselje pri doseženih u-spehih. To prijateljstvo je bilo učinkovito in plodno tako za Federativno ljudsko republiko Jugoslavijo kot za ves socialistični tabor. Po drugi svetovni vojni se je jugovzhodna Evropa spremenila iz žarišča sporov, in vojne v žarišče miru in prijateljstva med narodi. Zal so to prijateljsko ozračje in bratske odnose skalita trenja in pozneje spori, pri katerih so imeli znatno vlogo a-genti imperializma kot Berla in Abakumov. K poslabšanju madžarsko-jugoslovanskih odnosov j e znatno prispevala provokatorska dejavnost, ki jo je izvajal bivši voditelj državne varnosti Madžarske Peter Gabor in njegova tolpa. Toda ti nepošteni elementi niso ušli zasluženi kazni. Njihovo razkrinkanje in obsodba sta nam pomagala, da smo se usmerili zdravih s FLRJ v vzpostavitev iskrenih odnosov njenimi narodi. Nasprotja in nesoglasja med deželami socialističnega tabora so bila v vso korist imperialistov. Ko so bila ta trenja in nasprotja dana v javnost, smo mogli vsi aziti, da so imperialisti, ti zagrizeni nasprotniki človeškega napredka, pričakovali razvoj dogodkov z odkritim zadovoljstvom in polni upanja. Računali so, da bodo lahko ponovno spremenili Balkan v smodnišnico, zato so storili vse mogoče, da bi poglobili spore in napravili tako v socialističnem taboru čim-več škode. Vsi, ki jim je pri srcu mir, • vsi, ki hočejo socializem, so soglasno pozdravili pogajanja med vladnima delegacijama Sovjetske zveze in FLRJ. Rezultati teh pogajanj znatno prispevajo k normalizaciji odnosov med ljudskimi demokracijami Vzhodne Evrope, med njimi Madžarske, in FLR Jugoslavijo, k vzpostavitvi prijateljskih odnosov in ustvarjanju podlage za prijateljsko sodelovanje. Centralni komite naše partije, vlada naše republike in vse madžarsko delovno ljudstvo žele iz vsega srca in bodo z vsemi svojimi silami prispevali k vzpostavitvi prijateljskih odnosov s FLRJ. Želimo, da bi reka Drava, ki teče na naši južni meji, ne delila našega naroda od svpjega soseda na jugu, marveč da bi se spremenila v simbol prijateljstva, ki naj druži naše narode. Miroljubna načela, na katerih slone odnosi med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo lahko predstavljajo solidno podlago tudi za- vzpostavitev prijateljskih odnosov med Madžarsko in Jugoslavijo. Ta načela so načela marksizma-Ieninizma,, ki jih Sovjetska zveza uveljavlja z največjo doslednostjo na vseh področjih, vključno z odnosi z drugimi državami. Pot, ki jo pokazuje Sovjetska zveza nam je bila in nam bo tudi v bodoče za zgled, kajti to je pravilna pot, ki vodi v svetlo bodočnost. Pri vzpostavljanju odnosov dobrega sosedstva med Madžarsko in Jugoslavijo so bili že doseženi nekateri uspehi. Med pristojnimi organizmi obeh dežel so bili sklenjeni sporazumi in številne pogodbe v duhu dobrih medsebojnih odnosov in prijateljstva. Na podlagi sporazuma obmejnih organizmov, na primer, je bilo mogoče vzpostaviti normalno stanje na skupni meji. Vzpostavljeno je bilo tesno sodelovanje med organizmi obeh dežel, ki se ba-vijo z zaščito proti poplavam v interesu skupnega dela, da se prepreči ta nevarnost. Od govarjajoči gospodarski organizmi obeh dežel so skleni'i sporazum o izmenjavi blaga med obema državama, na podlagi katerega bo Madžarska dobavljala Jugoslaviji po načelu vzajemne koristi, valjano železo, raznovrstne aparate, e-lektričoi material, naprave za mletje in peko, železniški mar lerial, razne kemične proizvode ter bo prejemala v zameno les, celulozo, kromove rudnine, iužni kamen, raznovrstno usnje in material za strojenje kož. Zaradi razvoja zdravih gospodarskih odnošajev je nastala potreba po izboljšanju prometnih zvez med našima deželama. Predvsem je bil obnovljen železniški most čez Muro, ki olajšuje tranzit madžarskega blaga skozi reško pristanišče, Nedavna sklenitev sporazuma za plovbo po reki Tisi bo omogočila madžarskim ladjam pristop na Reko ploveč po jugoslovanskih vodah Donave, jugoslovanskim ladjam pa plovbo ne samo po Donavi, marveč tudi po Tisi. bela szalaj (član politbiroja CK Madžarske delavske partije in mini-ster za lahko industrijo) Socialistični svet (Nadaljevanje na IV. strani> TRGOVSKI SPORAZUM MED C. S. R. IN EGIPTOM Pred kratkim je bil podpisan trgovski sporazum med Češkoslovaško in Egiptom za izmenjavo blaga v vrednosti 7 mi-■ ijonov egipčanskih šterlingov. Kot poroča egipčanski list «Journal d’Egypte» bo C SR uvažala iz Egipta bombaž in surovine za kovinsko industrijo. V zameno pa bo izvažala v Egipt železo, stroje in razne instrumente. ITALIJANSKI FILMI NA MADŽARSKEM Po uspehih , ki so jih imeli na Madžarskem italijanski filmi «Nezveste» CLe infedeli), «Verdi», «Puccini», «Pot upanja» (Il cammino della speranza), je madžarski odbor za nabavo inozemskih filmov kupil pred kratkim v Italiji še druge filme. Med zadnjimi filmi sta tudi «Dekleta iz Piazza di Spagna.» in «Beg v Francijo». Pričakovati je, da se bo izmenjava filmov pospešila ne samo z madžarske, marveč tudi z italijanske strani, to je da bo italijanska vlada nehala s svpjimi diskriminacijami do filmov iz ljudskih demokracij. DOLGOROČNA POSOJILA ZA NAKUP ŽIVINE NA POLJSKEM Skupni znesek posojil, ki jih je dala letos vlada malim in srednjim kmetom za nakup živine, je za 20% višji kot lansko leto. Do sedaj je najelo posojilo 15.000 kmetov v skupnem znesku 40 milijonov zlotov. POLJSKA STRUŽNICA ZA INDIJO Tovarna mehaničnih izdelkov v Raciborcu je končala montažo stružnice, ki tehta 35 ton. Stružnica služi za izdelovanje koles za železniške vagone in tramvaje. Naročila jo j? na Poljskem direkcija železnic v Indiji. To je prvi stroj te vrste, ki so ga izdelali za izvoz. Indija je naročila za svoje železnice še drugo slično stružnico. DVE NOVI MINISTRSTVI V Z. S. S. R. Z, odlokom Vrhovnega sovjeta Z.SSR sta bili ustanovljeni ministrstvi, na avtomobilsko industrijo ZSSR in industrijo traktorjev ter kmetijskih strojev. ZAKLJUČEN MEDNARODNI VELESEJEM V POZNANU Pred kratkim se je zaključil v Poznanu 24. mednarodni velesejem. Letos je razstavljalo 74 trgovskih organizacij iz Sovjetske zveze in dežel ljudske demokracije. Udeležilo se je nadalje 278 tvrdk iz kapitalističnih dežel. Skupno je bilo prisotnih s svojimi proizvodi 24 držav. V treh tednih je velesejem obiskalo približno 1,300.000 oseb, vštevši veliko število obiskovalcev iz inozemstva. Ljudska republika Poljska je sklenila na velesejmu vrsto trgovskih pogodb v vrednosti 460 milijonov rubljev. INTERVENCIJA TOV. TOGLIATTIJA NA ZASEDANJU C.K. K.P.l. Kako je treba vzgajati ton za *0 in razvijati partijske kadre Na zadnji konferenci Centralnega komiteja KPI je posegel v diskusijo tudi generalni sekretar tov. Togliatti, ki je govoril o važnem vprašanju partijskih kadrov in katerega intervencijo objavljamo v izvlečku. Tov. Togliatti je v svojem govoru najprej izjavil, da je še vedno mnenja, da ima partija lepo število dobrih kadrov, ki ji zagotavljajo čvrsto učinkovitost. Obstajajo pa na tem področju nekatere pomanjkljivosti, ki jih je treba popraviti. Predvsem. je važna idejna orientacija kadrov ter stalno študiranje partijske ideologije in politike, kar je nujno potrebni pogoj, da bi imeli jasen vpogled na perspektive, da bi pravilno ocenjevali situacijo in ohranili v množicah vedno živ idejni polet. V delavskem razredu najdemo borbeni polet, kadar obstaja posebno duševno stanje, posebna politična orientacija, in posebna sposobnost uresničenja gospodarskih pridobitev. Ti dve stvari sta vedno med seboj povezani, kar nam dokazuje vsa zgodovina delavskega gibanja. Vsa velika stavkovna gibanja, KONČNO ODOBREN ZAKONSKI OSNUTEK ZA ROTACIJSKI SKLAD SAMO Z ENOTNIM NASTOPOM je bilo mogoče doseči uspeh Vprašanje se je zavlačevalo že od oktobra meseca - Confindustria vedno nasprotovala uresničitvi teženj Trsta - Zakulisne spletke tržaških demokristjanov Posebna komisija poslanske zbornice je prejšnji teden vendar odobrila zakonski osnutek za rotacijski sklad. Vprašanje rotacijskega sklada se je v resnici zavlačevalo še od oktobra lanskega leta. Zakonski osnutek je bil pripravljen marca letos in aprila se je prvič razpravljalo v Zbornici. Takrat je bila odobritev odložena za nedoločen čas. Do nove razprave je prišlo prejšnji teden, toda takrat je bila zopet odložena, ker sta demokrščan-ska poslanca iz Furlanije v zadnjem trenutku zahtevala, da se razpravlja in odobri i-stočasno tudi vladna j>omoč furlanski pokrajini. S tem so bila vržena polena pod noge Trstu. Vendar se je zadeva zaključila naslednji dan, ko je bil rotacijski sklad odobren tako rekoč prav v zadnjem trenutku, predno so šli poslanci na počitnice. Sicer pa zadeva ni še končana, manjka še odobritev s strani italijanskega senata. Gotovo je, da bi se Z USPEHOM KONČANA prva petletka v ČSR Vlada ljudske republike Češkoslovaške posveča vso svojo skrb izboljšanju življenjske ravni ljudstva. Uresničitev prve petletke 1949-1954 za razvoj narodnega gospodarstva je veliko prispevala k nadaljnjemu povišanju življenjske ravni naroda. Z dosego ciljev, ki jih je postavljala petletka, je bila dana možnost za nadaljnje znižanje cen živil in raznih proizvodov. V zadnjih dveh letih in pol so bile v Češkoslovaški štirikrat znižane cene, kar je prebivalstvu omogočilo letni prihranek 12 milijard kron. Lansko leto so se realni prejemki delavcev in uradnikov jtovišali 20 odst, kar je povzročilo Iti odstotno poviša-šanje potrošnje v primeri z letom 1953. Zaradi štirih znižanj so se cene na drobno številnih živil in predmetov znižale od najmanj 33 odst. do največ (iti odst v primeri z junijem 1953, ko je bila v Češkoslovaški izvedena denarna reforma. Povpraševanje po živilih in predmetih široke potrošnje se je povečalo. Lani je bilo n. pr. prodanih v deželi 102.000 električnih pralnih strojev, kar pomeni 15 krat več kot leta 1952, prodanih je bilo nadalje 70 odst. več šivalnih strojev, tiO odst. več koles itd. V teku je obsežna gradnja ljudskih gtanovunj. V Bratislavi, prestolnici Slovaške in enem največjih mest dežele, bo v teku letošnjega leta dograjenih 3.900 stanovanj, to je 900 več, kot jih je bilo zgrajenih v 15 letih za časa buržoazne Češkoslovaške. V dobi prve petletke je država zgradila več kot 131.000 stanovanj za delavce ter je z denarnimi prispevki in dobavo gradbenega materiala pripomogla k zidavi nadaljnjih 140.000 stanovanj s strani pri- V enem izmed otroških vrtcev ki jih imajo v L.R. Češkoslovaški in ostalih ljudskih demokracijah vse večje tovarne in podjetja vatnikov. Povišanje narodnega dohodka je drug prepričljiv dokaz stalnega izboljšanja življenjske ravni delovnega ljudstva. Lani je narodni dohodek za 65 odst. presegel dohodek iz leta 1948; 58 odst. narodnega dohodka so delovni ljudje potrosili za potrošne in osebne predmete. Demokratična ljudska država je mnogo storila za pomoč starim in za delo nesposobnim s tem, da si je prevzela skrb za njihovo vzdrževanje. Na podlagi ustave, ki je bila sprejeta leta 1948, je v LR Češkoslovaški vsa zdravniška služba popolnoma brezplačna za vse državljane. Delavci in uradniki imajo pravico do plačanih počitnic. 300.000 delovnih ljudi prebije vsako leto svoje počitnice v zdraviliščih in okrevališčih na stroške sindikatov in zavodov za socialno zavarovanje. stvar še zavlekla, če ne bi e-notno nastopil sam tržaški občinski svet in poslal v Rtm svojo delegacijo in če ne bi vsa tržaška javnost dvignila svoj glas protesta in zahteve. Kot znano je rotacijski sklad namenjen za posojila novim industrijskim podjetjem za nabavo strojev in opreme, za obnovo že obstoječih, za ladje-delniške gradnje, za malo in srednjo industrijo, gradnjo ljudskih stanovanj itd, Sklad ima na razpolago 33 milijard lir, italijanska vlada pa bo prispevala še 5 milijard. Zavlačevanje odobritve rotacijskega sklada za Trst, je nedvomno posledica vladne politike do Trsta, ki je prišla od oktobra pa do danes že večkrat do izraza tudi kar se tiče drugih vprašanj, ki so življenjske važnosti za Trst. Časopisi, ki zastopajo določene kroge, so sicer skušali na vse pretege dokazati, da so zavlačevanja krivi poslanci, ki zastopajo koristi Furlanije. Vendar pa je treba zadevo preučiti natančneje in prišlo se bo brez nadaljnjega do zaključka, da tičijo vzroki drugje. Glavni vzrok zavlačevanja gotovo ni v tem, da so skušali slednji izkoristiti to priliko za dosego pomoči tudi za Furlanijo. Odgovornosti je treba i-skati pri stranki Krščanske demokracije in Confindustriji, ki je bila Trštu vsej prej, kot pa naklonjena. Ne smemo pozabiti na izjave, ki jih je dal na kongresu tržaških industrijcev dr. De Micheli, predsednik Confindu-strie. Slednji je trdil, da Trst ne more zahtevati posebnih u-godno$ti za sivojo industršjoj Bolet tega imamo primer vlade, ki je s pravcato polževo počasnostjo pošiljala zakonski osnutek v odobritev parlamentu in zavlačevanja s strani parlamentarcev večine, ki so člani posebne komisije. Slednji pripadajo pač struji največjih zagovornikov interesov Confindustrie. Zato je povsem jasno, da je od takih ljudi težko pričakovati rešitve raznih gospodarskih vprašanj, ki za-devajp naše mesto. Tudi stranka Krščanske de' mokracije ima svoje odgovornosti, bodisi v nacionalnem kot v krajevnem merilu. Sele ko je prišla v Trstu voda do grla, so se modali demokri- stjani in njihovi priveski končno prepričati, da s pošiljanjem raznih strankarskih delegacij ne bo prišlo do pozitivnih rezultatov. Tako so v občinskem svetu vendar spregledati, da je treba tokrat ukreniti nekaj resnejšega. Zato je bilo sklenjeno, da se pošlje v Rim občinsko delegacijo. Začetkoma so se sicer upirali vključitvi predstavnikov opozicije, vendar pa niso mogli prometu leta I960, toda na o-beh koncih bo stekel promet po njej že v teku letošnjega leta. Trakt na severnem koncu: Beograd - Valjevo bo dolg 92 km, trakt Bar - Titograd na jugu pa 56 km. Pri Beogradu je že dokončan predor, čigar dolžina znaša 4 km. Ta predor bo najdaljši na vsej progi. Na progi med 'Beogradom in Valjevom so doslej zgradili pet postaj od leta 1830 dalje, je vedno spremljalo več,e razširanje socialistične ideologi;e med de-lavskim razredom. Važno je tudi, da so kadri pravilno orientirani. Bili so trenutki važnih preokretov v splošni italijanski politični situaciji, predvsem v politiki Krščanske demokracije, ki so ustvarili nove pogoje za naše delo; toda te nove pogoje smo počasi razumevali m tudi sedaj jih partija ne razumeva popolnoma. De Gasperi je imel svoj način boibe. način frontalnega napada proti komunistom in tu je bila komunistom prepuščena pobuda prodiranja med množice. Volitve so pokazale okrepitev ljudskih sil in poraz protikomunistične politike. zato se je potem vladna politika spremenila. S Scelbo se je borba zaostrila, diskriminacija, se je razširila, toda sčasoma je bilo opaziti novo liinijo demokrist.lanskih voditeljev, ki se skušajo postaviti na naš teren; skušajo se približati množicam v tovarnah, na 'poljih in v mestih. S tem hočejo priti do popolnega go-spodstva v državi s pomočjo novih organizacij, ki jih u-stvarjajo. Poleg prejšnjega protislovja v demokristjanskih vrstah, to je, nasprotja med frontalnim napadom vladnih sil večinske stranke ter našim odporom na čelu velikega organiziranega množičnega gibanja, nastaja sedaj še drugo protislovje, m sicer med politiko, ki so jo prisiljeni voditi kot vlada konservativnih sil v ‘Italiji in voljo po spremembi, ki preveva množice, katerim se skušajo približati in jih organizirati, i-ledeč nekako našemu načinu lela med množicami. Togliatti se tu vprašuje, ali se je znala partija prilagoditi tem spremebam, ali je storila vse, kar je bilo potrebno in ali so znali partijski kadri izbrati pravilno pot v tej novi situaciji ter ugotavlja, da se to ni zgodilo. Zaradi tega je predvsem potrebno veliko delo usmerjanja kadrov, da bi se znali približati velikemu številu oseb in z njimi razpravljati. Ne gre lu samo za stike, marveč za mnogovrstne, drobne pobude, ki morajo nadomestiti velike pobude in akcije. In gre tudi Velike sološne stavke v pomoč junaškim varilcem Sv. Marka so se udeležili v znak solidarnosti tudi javni lokali in trgovine. PISANI SVET PSIHOZA «LOJALNOSTI* V Z. D. A. V Združenih državah je tar ko rekoč vsaki peti delavec na en ali drug način prisiljen, da priseže «lojalnost» ali pa podvržen uradni ali poluradni preiskavi o «lojalnosti». Celo ameriški tisk priznava, da se preiskave o («lojalnosti» vedno bolj širijo. S tem delom se ukvarjajo tisoči preiskovalnih sodnikov in visokih funkcionarjev. Iz ]?odatkov izhaja, da je najmanj 12,6 milijonov A-meričanov podvrženo najbolj nizkotnih in poniževalnim zasledovanjem in preganjanju. Na ta način skušajo reakcionarni krogi ZDA razbiti opozicijo naprednih sil, ki se v deželi borijo proti njihovi proti-ljudski zunanji in notranji politiki. ZA PARLAMENTARNE VOLITVE V VELIKI BRITANIJI Angleški listi j?oročajo, da je v volilnem okrožju Grave-send (v Kentu) skupina vidnejših osebnosti sestavila odbor, ki bo predložil na prihodnjih parlamentarnih volitvah svoje kandidate. Vsak kandidat bo neodvisen in- bo predložil svoj volilni program. Toda vsi kandidati bodo imeli v svojem programu vključeno zahtevo j>o prejxivedi izdelovanja orožja za množično uničevanje s strani Velike Britanije. Razen tega bo v volilnem programu postavljena zahteva za izvajanje aktivne miroljubne politike potom pobud za rešitev vseh mednarodnih sporov. tokrat mimo realnosti. Niso mogli spregledati, da predstavlja dejansko opozicija večje število prebivalstva, kot pa takozvana občinska večina. Krščanska demokracija je poslala v Rim na svoj račun tajnika stranke Romana, čeprav je bila v Rimu istočasno občinska delegacija, kar je pov-zručilo povsem upravičeno o-gorčenje celo med liberalci, k! so v znak protesta zapustili občinsko delegacijo. Manever ucmokristjanov za sabotiranje prizadevanj predstavnikov občine je bil pač dovolj očividen. Ce sei je v Rimu vendar nekaj doseglo, to je vsaj odobritev rotacijskega sklada, gotovo ni zasluga spletkarske pcf teze vodstva tržaških demokristjanov, ki je hotelo izpodriniti predstavnike občine, to je predstavnike vsega mesta. Za doseženi rezultat se je zahvaliti enotnemu nastopu občinske ueiegacije ter istočasno popolni enotnosti, ki jo je dokazal ves Trst v veliki in nepozabni splošni stavki. To bi moralo služiti kot nauk krajevnim demokristjan nom, ki nočejo razumeti, da samo enotnost vseh političnih in gospodarskih sil Trsta lah-ko privede do pozitivnega pre-nkreta v našem gospodarstvu Gradnja železnice Beograd - Bar VESTI IZ JUGOSLAVIJE ^NIZANJE CEN KMETIJSKIH PRIDELKOV V SKOPLJU Zelo močan dovoz kmetijskih proizvodov na skopski trg»je vplival na hitro znižanje cen mnogim pridelkom. Tako so ponujali papriko in paradižnik, ki so jo prodali po 60 do 80 din za kilogram, po 30 do 40 din. Za 5 do 10 din so se znižale tudi cene krompirju^ zelju in drugim kmetijskim pridelkom. Tudi v ostalih mestih je bilo opaziti naglo padanje cen povrtnine, dočim so cene žitaricam, ki se gibljejo od 50 do 70 din ostale nespre- menjene. Računa se, da bo ve- Jeseni 1952. leta so pričeli graditi železnico BeograduBar, ki bo dolga 510 km in ki bo imela skupno 80 km predorov. Skupna dolžina mostov preko rek in sotesk bo znašala 9 km. Gradnja te železnice bo štala skupno 75 milijard dinarjev. Nova železnica bo izročena čji dovoz pšenice, ječmena in rži letošnje letine na tržišče povzročil tudi skorajšnje znižanje cen žitaricam. NOV MINERARNI VRELEC V SLOVENIJI Na področju Hrastje-Mota, kjer je v teku vrtanje za izsleditev nafte, so našli bogat izvir vode s kemično sestavino. Inštitut za analitsko kemijo v Ljubljani je pod vodstvom univ. prof. Guzelja napravil analizo omenjene vode ter ugotovil, da je zelo podobna znani radenski vodi m se bogatejša na svoji rudninski sestavi. NAGEL RAVOJ LUKE NA REKI Promet v reški luki se naglo razvija in blagovni promet je že v prvih letošnjih mesecih dosegel nad poldrugi milijon ton. 'Lansko leto je znašal blagovni promet blizu 2 milijona 700.000 ton, po dose- danjem poteku pa računajo, da bo letos narasel na tri milijone ton. Reka se v zadnjem času u-veljavlja med drugim v tranzitnem blagovnem prometu. Pred štirimi leti je šlo avstrij- Reke samo 15.000 ton, lani že 108.000 ton. Letos pa do sredine junija že okrog 200.000 ton Skupno z blagovnim prometom iz Češke in Madžarske, bo letos znašal tranzit na 400.000 ton. za pravilno usmeritev pri stikih s katoliki. S katoliškimi množicami je potreben razgovor, toda voditi ga je treba v cilju, da se doseže prepričanje, zato mora biti spremljan s kritiko. Razkrinkati je treba in pobijati politično orientacijo ljudi, ki vodijo demoknstjansCce vmesne kadre, ker skušajo ustvariti reakcionarno situacijo in ohraniti gospodstvo starih konservativnih kast Italije. V razgovoru s katoliki je treba iz pregleda omejenih gospodarskih in političnih vprašanj preiti na splošna gospodarska in politična vprašanja ter skušati najti sporazum. Tega, dela, ki ga ni mogoče opraviti v enem dnevu, se morajo lotiti de'e Ine tisočev naših kadrov D iseči je treba, da katoliške množice razumejo razloge zaradi katerih se nam morajo pridružiti in se skupno z nami boriti za določene cilje. Pri vsem tem pa moramo dati razumeti katoliškim množicam kaj je socializem. Dokazati jim moramo, da zlo, ki ga skupno z nami trpijo izhaja iz kapitalistične ureditve. Tu se postavlja problem socialistične propagande, ki nam daje možnost pridobivanja novih množic, okrepitve strnjenosti množic, ] ki že pripadajo našemu gibanju ter ohranitve stikov z njimi tudi kadar so borbe ze!o dolge in utrujajoče. Socialistična propaganda nam daje možnost, da pridobivamo zavest, ne da bi tem ljudem odvzeli njihovo vero, kateri se nočejo odreči. Ta zavest jim bo pomagala razumeti, kaj pomeni boriti se za socializem, za preobrazbo družbe v socialističnem smislu. Imeti moramo več kadrov, ki bodo sposobni ne samo voditi federacijo, marveč tudi v okviru sekcij in celic izvi’Se-vati to važno delo pridobivanja množic in s tem razširjanja vse naše fronte. Kdo ima dolžnost ustvarjati te kadre? Motijo se tisti, ki mislijo, da je to izključna naloga kadrovskega odseka. Kadrovski odsek in partijske šole so organizmi ki nadzorujejo in vodijo, toda to so pomožni organizmi. Sole so nam dale že mnogo in dale nam bodo še več. Toda resnični odgovorni za ustvarjanje kadrov so federalni komiteji partije. Tovariši člani 'Centralnega komiteja odgovarjajo za to in oni si morajo postaviti to vprašanje v zvezi s krajevnim političnim položajem, s političnim in organizacijskim položajem federacije, z razvojem gibanja drugih strank. Oni morajo tudi iskati če je mogoče, nove oblike za ustvarjanje kadrov. Jasno pa je, da so najboljša o-blika za ustvarjanje dobrih kadrov delo in izkušnje. Nad 58 milijonov vozil v Z.D.A, JUGOSLOVANSKE FRESKE NA MADŽARSKEM Madžarski institut za mednarodne kulturne stike je izrazil željo, d n bi razstavo jugoslovanskih fresk prikazali na Madžarskem. Razstava jugoslovanskih fresk se že dve leti prikazuje v večjih mestih Evrope in bo v kratkem odprla v Benetkah. GOGOLA FRIDERIK rojen v Ljubljani, 22. «T..i:d| bivajoč v Trstu. Borec IstrsW ga odreda, poslan pozneje terensko delo v Trst, kjer f|<0 s' ga ColotUjevi agenti ustrelily°vn: ognili aretaciji MATULIC ALBERT sin Ernesta rojen v Trstu, 9. 2. 1923. nadnik skupin GAP. Ustreli611 kot talec na Proseku 29. 5. 19^ ki 'Vire orj lede. važr ti ; 'Ski r ensli le vi Posel ensk njirr 'ovir i u< ^aza nov na1 ini i n avki Zah' > s Je?e »Daj : 19 redili »le s !«e j, '»el Sku, "Hilli l|li ŠC » k.ic »ko '»kih. opis 'vens: fasa siee DANEU MARTA ■Hi ____________ Ant rojena na Kontovelu, 7. 10.19^ ,, Borka Vipavske brigade. " dia na Vipavskem v prvih t>or‘ bah orofi nemškemu okup»t0' rju 15. 9. 1943. Le če nam bo uspelo ustvariti množico novih kadrov, sposobnih dobro podpreti politično in gospodarsko akcijo, ki jo vodita partija in sindikati, bomo lahko prišli do radikalne spremembe situacije v naši deželi. Gledati moramo kaj dela nasprotnik, proučevati ga in se znati prilagoditi različnim situacijam. To potrebujemo, da bi mogli uspešno voditi one borbe jn akcijg. ki so danes potrebne. ."Ne -Vtis "tiru KRALJIC MARIO sin Kar1’ rojen v Trstu, 2. 1. 1923. Pad(l 2. 5. 1945 v borbah za osvoD11' ditev Trsta. Oddelek za registracijo motornih vozil v Washingtonu je sporočil, da je bilo lansko leto registriranih v Združenih državah 58 milijonov 589 tisoč 863 motornih vozil. Število je v primeri z letom 1953 pora-stlo za 4.1%. Od poedinih držav beleži Florida največji porast in sicer 8.2%, sledi država Nevade z 8,% Luisiana s 7.1%. Kalifornija je registrirala 5j698.642 motornih vozil, država New York 4,392.875, Teksas 3,506.599, Ohio 3,300.486, Illinois 3, 087.792' V vseh državah ZDA je bilo registriranih 48,498.070 luksuznih avtomobilov, 9,842.647 tovornikov in 284.3416 avtobusov. IV»"?, ZA VSAKOGAR NEKAJ. ZOBEC VINKO sin rojen v Boljuncu 19. 1. Borec 18. div., 7. brig., 2. - -, Padel v Stični na Dolenjs** 17. 7, 1944, 5*11 D»1' 'J6t ' S( N «Dokler nisem prišel na to zamisel, sem vedno težko našel ključavnico». * * * NEPRIMERNA TRGOVINA V neko elegantno trgovino * čevlji na Korzu pride neki mol skega tranzitnega blaga preko In hoče govoriti z ravnateljem. Ko ga končno pustijo k njemu, mu ves razburjen pravi: «Gospod ravnatelj, ali mi znate to pojasniti? Petnajst dni hodim v teh vaših čevljih ln že so podplati skozi?» Ravnatelj mu mirno odgovori: «Seveda vam znam pojasniti. VI niste izbrali prave trgovine, dragi gospod. Moji odjemalci se namreč vozijo!» * * * SAMO ODDAHNE SE... V neki gostilni sedi družina otrokom, ki neprestano glasno Joče. Naenkrat se umiri in v sobi zavlada tišina. Prt sosednji mizi se nekdo oglasi: «Hvala Bogu, vendar Je enkrat končalo to tuljenje.» Mali se ozre in resno pravi: «Samo odpočijem se, takoj bom Spet začel». * * * OTROŠKA NESPRETNOST NADLEŽNA prijateljica vprata na vratih malega Tončka: «Ali Je tvoja mamica doma?» «None... odšla Je...» «Kaj pa očka?» «Ta se je tudi skril.» C'. SULCIC JUST sin Andr^ rojen v Trstu, 16. 2. l9* 'igl^ ree 26. divizije. Umrl v ^ v Splitu na posledicah 11. 4. 1945. VELIKA MNOŽICA V NEDELJO NA PRIREDITVI V BORŠTU 00-letnica borštanske šole iroslavljena v duhu enotnosti livši učenci osnovne šole iz Tšta so priredili v nedeljo •lavo 10C-letnice domače Na prijetni travnik, ki razprostira v bližini Za-tc« med hribi ob Glinščici zelenimi od dreves in bch-od kraškega kamna — se mutila velika, tisočera mno-vaščanov, okoličanov -n > iz mesta. * slavo je otvoril domačin lj Zahar, na kar je povil navzoče domači pev-zbor pod vodstvom Draga bosa s pesmimi «Pozdrav», imenje» in «Izgubljeni ». O prvem delu zgodovine lanske šole in sicer o doto so poučevali duhovniki, ;io pr| nas pa Zahodu ijviti le magnati industrije». je govoril o (Sočiju ho-;,Mski pisatelj Tien de Friz, it M Prebil nekaj časa v tem jasnem kraju. j e eno največjih obmor-JPkopališč ZSSR. ki ga je L 0 lani obiskalo in se tam A.’Vilo ali odpočilo preko oseb. Na trideset kilo-l!tr«V dolgi obali Črnega mese v nepregledni vrsti vr-okrevališča in domovi jrMa, ki delujejo vse leto in Vfi° svoje terase in vrtove »io vznožju Kavkaza, sredi WeŠa subtropičnega rastlin-Najboljši arhitekti so Mili ta poslopja, ki so sta-VVMko od 30 do 60 milijonov •dev. Vsi domovi so do polsti opremljeni, da bi se delovni ljudje na naj-i0Si bačin odpočiti in prejeti l,, ®°trebno nego. .Sobe so pro-'ilwrtie in sončne, iz verand se V1 Prekrasna slika; na eni knl snežni vrhovi kavkaških na drugi strani neskon-» Površina morja. 0° Pokriva druge pokrajine ^ežele še sneg, je na o-Sočija že vse živo; tem' l*,! 'dm dosega 33 stopinj lij- Pičlo, V marcu je že polna 'iJc ' ’Liudie nosijo lahka c,'*a. vse sadno dreje *iv. e,iu in se od daleč zdi kot Y° v rožnati pajčolan. Cve- V Avstralske akacije zgle-';v'k°t nešteti zlati dragulji. V ‘jo kitajske in japonske 'i^.^ije, snežnobeie narcise, Mtp tinarjetice in tudi kraljica \ lc> vrtnica, je že odprla V* Popke. Letos so vrtnarji bt- tiili preko 30.000 rožnih itj^našem hoteli^ sgm srečal nik karal, ker je takoj prvi nih ljudi, ki prihajajo, da se VM Cikunova, šoferja iz Ir- Ca' tam v Sibiriji še vse Ko je zapuščal syaJ nel0. V Sočiju ga je zdrav- dan ob svojem prihodu odšel na kopanje v morje brez njegovega dovoljenja. «Saj je yoda topla, več kot enajst stopinj», se je izgovarjal Pjotr. In res «c sploh ni prehladil. Z zdravilnimi žveplenimi vodami slavnih virbv Maceste (v središču mesta) se zdravijo številne živčne in druge bolezni. Vsak dan se v njih zdravi od 7 do 9 tisoč oseb. Kopališča v Sočiju imajo do popolnosti urejeno zdravniško službo. V vseh okrevališčih in sanatorijih je skupno 2.600 zdra-nikov in bolničarjev. V .Soči prihajajo rudarji, kolhozniki, železničarji, kovinarji, uradniki, tisoče in tisoče delovnih ljudi samih ali z družinami. Mnogim plačajo vso oskrbo sindikati, drugi plačajo samo 30 odst. oskrbovalnine (ostalo plača država ali sindikati), drugi spet plačajo sami vse stroške, ki so pa na vsak način vsem pristopni. Mnogo jih je, ki jih prvič pošljejo na zdravljenje v Soči in se prihodnje leto vrnejo s vso svojo družino. Zato je zelo lahko prisostvovati najbolj čudnim srečanjem: ukrajinskega kul-hoznika z delavko iz tovarne Magnitogorsk, kazaškega pastirja z dijakinjo iz Leningrada itd. Kraj je prekrasen, očarljiv. Ogromni cvetni vrtovi: okrog šest milijonov cvetlic, več kot 100.000 dreves cedra, pomaranč, evkaliptusa in drugih dreves krasi ceste, parke in trge. Udobnost življenja: poleg vsega, kar je mogoče imeti v domovih, sanatorijih in hotelih, obstaja tudi stotine športnih i-grišč, dve prekrasni gledališči, veliko število letnih gledališč in kinematografov, čitalnice in knjižnice, koncertne dvorane Toda sovjetski ljudje še ni so zadovoljni; ne zadostuje še kar imajo. Se vedno razvijajo in napredujejo. Pred dobrim mesecem je začelo delovati nadaljnjih 10 okrevališč za kovinarje, upokojence,, trgovske; nameščenec, delavce prehrambene, kemične, ladjecjelniške industrije in drugp. Neprestano se povečuje število kinodvoran, knjižnic, parkov. Mesto postaja vedno lepše, kajti vedno več je delov- naužijejo večne pomladi v Sočiju. Aljoša Kirilov Odkritje novega kometa V zvezdami lagiške akademije znanosti v Stalinabadu je astronom Kaharev odkril novo zvezdo repatico. Sedaj sistematično slikajo nov komet, da bi določili njegov krožni tok. Iz prvih opazovanj kaže, da se komet oddaljuje tako od sonca kot od zemlje. : - x . .v* Kopališče Soči, na obali Črnega morja, Je opremljeno z največjimi udobnostmi. Razlikuje se od najluksuznejših zahodnih plaž le po tem, da se v njem zdravijo in uživajo svoje počitnice delovni ljudje, ne pa kapitalistični magnati skem uradu, je preko 30 imen kmetov, ki bodo deloma ali celotno razlaščeni. Kmet tega ne ve in tako preteče petnajstdnevni rok za priziv; seveda pa tudi če predloži priziv. to me- ne pomaga, ker je zemljišče razlaščeno za javno korist. Ko je minilo nekaj časa ln je rok za priziv že pretekel, pošlje Ustanova za industrijsko pristanišče kmetu pismo, v katerem ga vabi na prijateljski razgovor. Navadno povabijo za isto 'jutro dva kmeta; enega za 10. in enega za 11. uro. Poobleščen in polnomočen za ta pogajanja je dr. Tavarotto. Kmet, ki je bil povabljen za 10. uro, ima srečo, če ga gospod doktor sprejme ob 10.30. Razgovor, ki se vrši med razlaščenim kmetom in dr. Tava-rottom je navadno vedno isti. Preplašen in boječ se kmet pri-b iža mogočnemu gospodu, ki ga hladno prozdravi, mu ukaže naj sede in mu reče: ((Veste, da bo vaše zemljišče razlaščeno. Cena, ki je bila objavljena na občinskem seznamu za vaše ?em' išče je 200 lir za kvadratni meter. Ce se mirno pogodiva, vam lahko povišam 20 lo 33 lir za meter, drugače vas razlastimo in položimo denar v banko». Kmet se brani in upira tej nesramno 'nizki ceni, za katero mu hočejo vzeti njegov vinograd, vrt, sadovnjak ali pašnik. Koliko truda in znoja je stal ta vrt, ta vinograd njegove prelnike in njega samega, in danes mu to zemljišče kradejo, moral bo s trebuhom za kruhom v daljno Avstralijo ali pa se uvrstiti med neštevilne brezposelne, ki v Trstu zaman čakajo dela. Pregledali smo te dni sez- Gerbec Marij i Nadal j«le s» nn 4. srranVI dve leti pripravljen umetni zemeljski satelit, ki bo lahko krotil okrog zemlje. Ce je vzbudila vest v zapadnem svetu pravo senzacijo, ne bi mogli istega trditi kar se tiče Sovjetske zveze. V deželi socializma se namreč že nad leto dni govori o raziskovanjih in poizkusih, ki jih vodijo sovjetski znanstveniki na področju medplanetarnih poletov. Bralci «Dela» se bodo gotovo Se spominjali serije zanimivih člankov, ki smo Jih objavili maja in junija letos. Vest a gradnji umetnega zemeljskega satelita, je sporočil na tiskovni konferenci načelnik tiskovnega urada Bele hiše James Hugerty. V ZDA računajo, da bodo lahko spustili satelite v usemirje čez dve leti. Potom slednjih bodo lahko vršili znanstvena preučevanja izven zemeljske atmosfere. Umetni satelit bo velik približno kot nogometna žoga, potoval bo v vsemirje z bi z ino 28.000 km na uro in bo krožil kakih deset dni v višini 320 do 480 km. Umetni satelit bodo izstrelili z medplanetarho raketo. Raketa bo sestavljena iz treh delov, ki bodo služili za izstreljevanje satelita. S prvim delom se bo slednji dvignil v višino 25 km, z drugim pa do 300 km nad zemeljsko površino. Tretji del ra-kete bo služil, da obdrži satelit na njegovi poti okrog zemlje. Vendar -bo po kakih desetih dneh :roženja začela prevladovati tež-nostna sila, ki bi polagoma privlačevala satelit k zemlji. Ko bo prišel v višino kakih 50 km nad zemljo, se bo ob dotiku z gostejšim ozračjem spremenil v prah. Umetni zemeljski satelit bo o-krogle oblike s premerom kakih 50 cm. Opremljen bo z radijsko postajo in instrumenti, ki bodo avtomatično sporočali na zemljo podatke o hitrosti, višini, temperaturi in gostoti ozračji. Tehtal bo okrog 50 kg. Profesor Karpenko, tajnik posebne komisije sovjetske akademije znanosti, je dal dopisniku agencije «Reuter» izjavo, da so sovjetski znanstveniki dosegli približno iste rezultate, kot v ZDA in AngLiji. Za enkrat je še nemogoče primerjati dosežene rezultate v poedinih državah, zaradi pomanjkanja točnejših informacij. Kot smo že omenili, raziskovanja za polete v vsemirje niso za sovjetskega človeka ni-kaka novost. Sovjetski listi so o tem že obširno pisali in v večjih mestih, kot v Moskvi, so imeli znanstveniki vrsto konferenc. A-prila leios je «Večernaja Moskva» pisala o ustanovitvi posebne komisije pri akademiji znanosti, ki ji predseduje akademik Sedov. Prof. Karpenko je dal že takrat izjavo, da je prva naloga soviet-skih znanstvenikov organiziranje avtomatičnega laboratorija, ki bo lahko k rež n več časa v vsenti-rju. S tem bo omogočeno opazovanja pojavov izven atmosfere, kar bi se drugače ne moglo doseči. Septembra 1954 so v Sovjetski zvezi pognali v zrak raketo, ki Je dosegla višino 300 km. To je bi bili umetni zemeljski sateliti, opremljeni samo z instrumenti, ki bi beležili odkritja v vsemt-rju, za temi bi prišli na vrsto umetni sateliti, ki 'bi jih vodili ljudje, kot tretja faza pa polet človeka v vsemirje z vsem'r-skimi «ladjami», ki bi dosegle luno, Mars in eventualno druge planete, na katerih bi morda lahko celo pristale. Na vsak način je stvar sedaj v laze. Sovjetska zveza Je v glavnem — kot je izjavil Karpenko — pripravljena sodelovati z'drugimi državami za skupno uresničitev tega velikega in drsnega načrta. To je potrdil prav ta teden tudi tov. Nikita Hruščev ob priliki sprejema na švicarskem veleposlaništvu v Moskvi. Človeštvo je sprejelo vest o teh načrtih z vidnim zadovoljstvom, ker vidi v njihovi uresničitvi važen korak za nove miroljubne pridobitve, ki gotovo odpirajo pot blogos'rnju človeštva. Medplrnetna postaja v vsem ir.tu po zamisli sovjetskih znanstvenikov. ZA NASE KMETE Koledar za mesec avgust ria polju Festival indijskega filma v Bolgariji SOFIJA — V kinematografu Dimitr Blagojev, enemu največjih v Sofiji, se je začel festival indijske kinematografije, za katerega vlada veliko zanimanje. Ob otvoritvi je pisatelj Orlin Vasiljev podal pregled indijskega timskega delovanja, nakar so predvajali indijski film « Postopač». Meseca augusta je najprimernejši čas za sejanje laške detelje ali pa inkarnat-Ke. Sedaj je tudi zadnji čas za sajenje kapusa in drugih zeljnatih rastlin. Kdor ni še vsejal repe in ajde naj pohiti, da ne bo prepozno. Najbolj temeljito zatiramo turšično smet, ako po njej napadena stebla izrujemo in zažgemo. V vinogradu Oddahne se vinogradnik, ko odloži za letos v tem mesecu škropilnico. Škropilnico je najbolje hraniti v kleti, če ni preveč vlažna. Hraniti jo v suhem prostoru, ni pravilno, ker v močno suhem prostoru popokajo gumijasti deli škopilnice. Grozdje začne sedaj zoreti; v vinogradu ni posebnega dela razen pletja plevela. To se pa mora v tem mesecu izvršiti, ker pozneje ni priporočljivo delati v vinogradu, zlasti ne ob vlažnem vremenu. V slučaju, da bi opazili na grozdih črva-kiseljaka, poškropimo trtne grozde z raztopino tobačnega izvlečka ali pa kakega drugega strupa na podlagi DDT ali pa «gammesano» -Grozdje ravno tako dozori v senci kakor na soncu. Samo trtno listje mora biti izpostavljeno soncu. pa jo odpiramo, da se prezrači. Ne smemo pozabiti prt-deti na vsakih 100 litrov vina kakih pet do deset gramov kalcijevega sulfita. To sredstvo je odlično proti vsakemu kvarjenju vina. Klet dobro pometemo in pobelimo. Pokvarjeno posodo poplavimo-. Na splošno mora vsak skrben gospodar že v tem mesecu misliti na trgatev m pripraviti potrebno, da ne bo v zadnjem hipu letal od kovača do sodarja, četudi še ni gotovo, kakšen bo letošnji pridelek. V hlevu V zelo vročem dnevnem času ne smemo puščati živine na pašo. Ravno tako ne smemo v prehudi vročini voziti ne delati z^ vprežno ž-vino Potne in vročfe živali smemo napajati šele potem, ko so se popolnoma ohladile. V svinjaku moramo paziti, da se izognemo rdečici, ki lahko napade prašiče. Ne smemo odlašati s cepljenjem. ker le tako lahko obvarujemo svinjake pred to nevarno kužno boleznijo. V kleti Velika vročina škoduje vinu. Klet naj bo j?o dnevu dobro zaprta, v hladnih urah POSTELJA Z NEBOM (ŠVEDSKA HUMORESKA) Gospa Lipičniea je podedovala po svojih starših posteljo. Postelja je bila velika in krasna, dala se je zastreti z visečimi zavesami, zaradi tega je zelo slicila kopalnici, le (la je bila iz mnogo odličnejše tvarine, napravljena je bila namreč iz orehovega lesa. V dobi njenega sijaja so jo zelo čislali, saj se je pa tudi odlikovala z raznimi okraski in umetniško izrezanimi liki. Po enem letu so se ji bili pri Lipičnikovih kolikor toliko že privadili kljub njeni izredni prostornini. A zgodilo se je, da so se preselili in prišli v novo stanovanje neke moderne liiše. Kdor bi bil hotel spraviti omenjeno posteljo v zvezo s takim modernim stanovjem, bi se mu bila nehote vrinila prilika o kameli in šivankinem ušesu. Na vsak način je prišla družina v novo stanovanje z vsem svojim pohištvom, torej tudi s podedovano posteljo. Ko so postavili posteljo na njeno mesto, je bila spalnica že napolnjena. Gospodu Lipičniku je to dejstvo zelo ugajalo, .saj je vedel, kako težko je priti po zabavnem večeru srečno brez vsake nezgode do postelje. Odslej mu bo treba tako rekoč samo smukniti skozi ključavnico, pa bo v postelji. Žena pa je bita kakor navadno drugačnega mnenja in je znala v tem smislu tudi prepričati svojega moža. Hotela je namreč dati drugo sobo v podnajem. In tako je prišlo do malega oglasa, ki je naznanjal, da je pri gospodu Lipičniku, postelja z nebom na prodaj. Ob deseti uri predpoldne onega dne, ko je izšel V jutranjem listu gornji oglas, je nekdo pozvonil prf Tipièmbovib-Bila je to prva oseba, ki se je potegovala za posteljo, gospa v srednjih letih. «Pišem sc Glonar,» je dejala, «ati; ni tu naprodaj postelja?» «Niste se zuiotjli t » je odvrnila gospa Lipičniea. Gospa Giottesca je stopila bliže. Stopila je v sobo in se je začudila ; «Postelj« je pa res velika!» «To se človeku le dozdeva,» je trdila gospa Lipičniea, «in sicer zaradi tega, ker je soba tako majhna. V večji sobi je postelja manjša.» «Čudno,» je nadaljevala gospa srednjih let s priimkom Glonar. « Ali so mogoče v postelji — hm hm?» Gospe Lipičnici je udarila kri v glavo. «Ne!» je zavrnila ostro. «Jaz vam jamčim, da je postelja čedna in čista.» Gospa Glonarou se je porogljivo nasmehnila in dostavila, da ni mislila tako, da pa je vedno dobro vedeti, kaj in kako. «Kaj pa cena ? » je vprašala. «Nastavili smo petdeset goldinarjev,» je dejala gospa Lipičniea. «Predraga zame,» je odvrnila gospa Glonarva, «dvajsetin morebiti dala.» «Potem se nikakor ne zedinimo,» je dostavila gospa Li-pičnica, «saj smo ini «ami dali zanjo sedemdeset in pet goldinarjev.» Gospa Glonarca se je opravičila iu odhitela. Proti enajsti uri je telefoniral gospod Lipičnik iz urad» : «Ali se je že kdo zglasil glede postelje?» je vprašal. «Bila je neka gospa, u se ji je zdela cena previsoka.» «Bomo morali tudi mi nekaj popustiti na ceni. Na vsak način je nemogoče, da nam še dalje zavzema toliko prostora.» Ob eni uri je zopet zazvonilo. Mlad človek se je pojavil na pragu. «Midva se morava poceni poročiti,» je začel, «mlada «va, jaz in gnoja zaročenka, in nimava mnogo.» Ogledal si je posteljo. Ni rekel ne, da mu je prevelika, ne, da je soba premajhna, niti ni vprašal, če bi bile v postelji — hm — hm, « Postelja mi ugaja,» je dejal, «a več kot deset goMi narjev ne morem dati.» «Gena je dvajset goldinarjev,» je odrezala gospa Lipičniea. «Zelo mi je žal,» je rekel mladenič. «Toda midva se mo rava poceni poročiti. Mlada sva še. Oprostile!» Nekaj minut pred drugo uro je zopet povprašal iz urada gospod Lipičnik po telefonu. «Ali je bil še kdo zaradi poslelje?», «Neki mladenič, a je ponujal same deset goldinnjev.» «Treba bo, že vidim, še nekoliko popustiti na veni. Ni mogoče, da nam bo zastavljal» postelja sobo ! » Ob štirih je zopet nekdo potrkal. Bil je preprost mož. «Je li postelja že prodana?» «Ni še,» je odvrnila gospa Lipičniea. «Zdi se, da ni sedaj ugoden čas za take predmete. Dali bi vam jo za deset goldinarjev.» «No,» je dejal, «no, res je, takih postelj se človek ne odkriža tako zlepa. Skoraj bi trdil, da je nemogoče, odkrižali se jih. C.e ste zadovoljni, vam predlagani lo-le: ne da bi vi potrosili niti najmanjše stotinke, dam jaz sam na svoje »Inske posteljo odpeljati. Precej težko pojde, toda kot kurivo ho menda še dobra.» «Vi menite torej... vi hi radi torej posteljo popolnoma zastonj », je vzrojila gospa Lipičniea. «Seveda, saj morate razumeli, da ga ni človeka, ki bi kaj dal za tako staro «aro.» «Poklon ! Tam so vrata ! » je pokazala gospa Lipičniea s prstom. «Oprostite, če sem va» motil,» se je opravičil mož, dvignil na lahko klobuk in odšel. Kmalu po peti uri je prišel gospod Lipičnik iz urada domov. Takoj pri vstopu je vprašal : «No, si že prodala posteljo? «Ne,» je hitela gospa. «Le pomisli, kaka nesramnost ! Pride človeče, ki hoče posteljo zastonj odpeljati in meni, da nam napravi s tem še neprecenljivo uslugo ! » «Kaj pa hočemo,» je izjavil gospod Lipičnik, «ugoditi bi mu morali, vsaj stroške bi si prihranili. Postelja mora na vsak način odtod!» Okoli sedme ure je zopet . pozvonilo. Debela, odločna gospa se je prikazala na vratih, ki so je bila takoj polna. Gospoda Lipičnika, ki je bil prišel odpirat, je potisnila vstran, nato se je privalila do spalnice in si ogledala posteljo. « Brezobzirno je, vabiti ljudi, naj si ogledajo tako starino. Ne marala bi je, tudi če mi daste vi deset goldinarjev!» Po teh besedah se je odzibala. Ne da hi zinil gospod Lipičnik najmanjše besede, je stopil, v klet in prinesel iz nje sekiro. Četrt ure pozneje je bila postelja že prenehala hiti postelja in le še lepo zložene treske pod ognjiščem so pričale o minljivosti zemeljske slave, V lem trenutku je pozvonilo. Gospod Lipičnik »e je, čeprav od cepljenja nekoliko truden, sam potrudil do vrat. Pred njim je stala storejša gospa. «Upam, da še niste prodali postelje,» je dejala, «prav rada bi dala zanjo tudi sedemdeset in pet goldinarjev. Dandanes je skoraj nemogoče iztakniti kje tako posteljo z nebom. In prav take postelje sem si že davno želela.» Kaj se je bilo zgodilo po teh besedah, je poročal kazen-sko-sodni zapisnik, kajti starejša gospa je tožila gospoda Lipičnika zaradi ž-rijenja časti. Na vrtu Nadaljujemo z deli meseca julija. Sejemo jesensko korenje, motovilec, zimsko špinačo, navadno solato in solato andivijo. Za špinačo odberemo bolj zavetne lege in lehe pripravimo tako, da bo proti jugu obrnjena stran lehe nekoliko nižja od severne strani. Pred setvijo dobro pognojimo zemljo. Presajamo še vedno lahko navadno solato, zimsko endivijo in sejemo žlmsko redkev Za jesensko setev in saditev se priporočajo takšne vrste zgodnjega kapusa, ki dobro prenašajo zimo in ne gredo spomladi tako hitro v cvetje. Vzgojimo si za prihodnje leto čebulice. V ta name sejemo čebulno seme v začetku avgusta precej gosto v dobro zemljo. Na zeljnatih rastlinah in na repi zatirajmo gosenice. Rastline pridno okopavajmo,’ posebno če pritisneta vročine in suša. Tudi na vrtu velja: brez dela ni jela. Med cvetlicami Na cvetličnih gredah so poletne cvetlice v najbujnejšem cvetju. Prve in najlepše cvete prihranimo za seme. Vrtnice požlahtujemo na speče oko. Pri vrtnicah pazimo na rjo in na rožno plesen. Proti prvi škropimo.1.50 do 24o galično raztopino, proti drugi poprašimo ob lepem vremenu rožne grmiče z žveplenim prahom. Vrtnice pognojimo z gnojnico. Odcvetele trajnice razmnožujemo z delitvijo. Presajamo sočlfe, lilije, narcise in drugo. ■ Ce imamo prazne tople grede, sejemo vanje potočnice in mačehe, sicer pa na gredice na prostem. Nageljne razmnožujemo z gie-benicami. Oleandre in druge rastline, ki jih gojimo v posodah. zalijmo večkrat z gn j-nico. Sobne rastline morami redno zalivati in jih varovati pred vročim popoldanskim soncem. Za sodelovanje Madžarska - Jugoslavija (Nadaljevanje z 2. strani) Med našima deželama so se začeli vzpostavljati tudi športni stiki, dočim se uresničuje izmenjava izkušenj na področju literature, umetnosti in znanosti. Naši novinarji odhajajo v Jugoslavijo in jugoslovanski prihajajo v našo deželo ter s tem omogočajo izmenjavo izkušenj in vzajemno o-bjektivno obveščanje javnosti. Zaenkrat smo še na začetku. Toda vzpostavitev prijateljskih odnosov, ki naj prispevajo k razvoju obeh dežel na gosjpodarskem in kulturnem področju, se bo z dobro voljo obeh strani razvijala z vedno bolj pospešenim ritmom. Obstajajo vsi pogoji za vzpostavitev čvrstega sodelovanja med deželami jugovzhodne Evrope. Narodi Albanije, Bolgarije, Romunije in Madžarske so združeni po tesnih vezeh bratskega prijateljstva. Pozitiven izid sovjetsko - jugoslovanskih razgovorov in tem sledeča normalizacija odnosov med Jugoslavijo in ljudskimi demokracijami predstavljata velik prispevek za mir v jugovzhodni Evropi, za utrditev prijateljstva med našimi narodi, za utrditev miru v svetu. Evo zakaj odgovarja vzpostavitev prijateljskih odnosov med ZSSR in Jugoslavijo interesom delovnih ljudi vsega sveta. Tudi pri tem vprašanju podpirata madžarska delavska partija in vlada naše ljudske republike z vsemi svojimi silami modro politiko komunistične partije in vlade Sovjetske zveze, ki je vedno v skladu z interesi našega delovnega ljudstva in zvesto izraža interese vseh miroljubnih narodov. DELO tim OBISKIH KI iilpa Mlini Miniarne Razlastitve zemljišč (Nadaljevanje s 3. strani) V zadnji številki smo v zvezi s ponovno uvedbo cenzure v Trstu ugotovili, da je cenzura v protislovju z italijansko u-stavo in da je tukajšnje ljudstvo, ki je toliko žrtvovalo za nemoteno in svobodno jpoli-tično in kulturno izživljanje, prav gotovo ne pozdravlja. Nedvomno je, da bo uvedba cenzure omejevala in ovirala splošen potek in razvoj kulture, tako slovenske kakor italijanske, Najtežje pa bo gotovo prizadela slovenska prosvetna društva. Izvajanje cenzure je namreč lažje izvedljivo za tukajšnje italijanske u- radne, državne in občinske kulturne institucije, kakor tudi za zasebne kulturne ustanove, ki imajo pa močno samostojno gospodarsko podlago, kot gledališča in kinematografi, ter zato možnosti da si zaposlijo uradnike in drugo osebje za priprave kulturnih predstav in manifestacij. A za slovenske kulturne in prosvetne ustanove in društva (kakor tu- di italijanske organizacije, ki gojijo in podpirajo napredno prosvetno delo), ki nimajo stalnih finančnih virov in jih vzdržujejo predvsem delavski in drugi manj premožni sloji s prostimi prispevki in s prostovoljnim dejom po opravljeni dnevni službi, predstavlja cenzura novo nepotrebno in veliko birokratično oviro ljudskemu kulturnemu udejstvovanju. Za vsako prireditev je potrebno poleg prošnje vložiti na merodajne oblasti tudi vrsto drugih listin in dokumentov, kot so potrdilo o plačani državni taksi, potrdilo SIAE o plačanih avtorskih pravicah, dovoljenje lastnika prostora, kjer se prireditev vrši, potrdilo o kolavdaciji odra in prostorov (dvoran ali dvorišč in vrtov) in cenzura! Vsi ti dokumenti so povezani z znatnimi stroški. Nekaj časa se je vsaj prošnja za cenzuro lahko vlagala na prostem papirju. Odslej je pa potreben koleko- nam cen, ki so določene za razlaščena zemljišča. Cene gredo od dvesto do tristo lir za kvadratni meter. In te cene plačuje Ustanova za industrijsko pristanišče še danes, potem ko je 21.3.1955 izšel dekret št. 99 ' v katerem generalni vladni komisar dr. Paiamara spreminja zakon iz leta 1865 v korist razlaščenih nepremičnin. Ne samo, da se Ustanova za industrijsko pristanišče požvižga na dekret vladnega komisarja, ampak ne upošteva niti zloglasnega neapeljskega zakona, ki v členu 39 določa: «V primeru celotne razlastitve mora izplačana odškodnina obstajati v ravno isti ceni, ki bi jo imela nepremičnina v prosti prodaji». Čudno se nam zdi, da državni tehnični urad dovoljuje, da občina kupuje zemljišča v bližini industrijske cone po 2.500, 3.000 in še več lir; dočim plačuje Ustanova za industrijsko pristanišče razlaščenim kmetom po ceni 200 do 300 lir za kv. meter. V nekaterih krajih plačuje občina razlaščeno zemljšče tudi po 4.000 lir. Te dni je Zavod za ljudske hiše (Istituto Autonomo per le Case Popolari) nakupil zemljišča pri Sv. Ani po 2.500 lir kv. meter. Razen tega plača še posebej razlaščenim najemnikom pridelke, ki se nahajajo na zemljišču. Samo trte so "cenili po 360 lir, medtem ko plačajo razlaščenemu kmetu v industrijski coni za meter zemljišča s trtami vred manj, kot za eno samo trto pri Sv. Ani. Zakaj se vrši in dovoli ta krivica v škodo našega kmeta? Zakaj ne sme naš kmet predati svoje zemljišče, če ga že mora prodati, po odgovn-rjajoči ceni, kot se plačuje drugim zasebnikom? Ali nima e-nake pravice, kot vsak drugi državljan? Zakaj razlašča zemljišča našim kmetom Ustanova za industrijsko pristanišče, če so ta zemljišča namenjena za zidanje stanovanjskih hiš? Naši kmetje zahtevajo, da o-blasti napravijo konec tem krivicam. ib orimoie podpore Politični preganjanci morajo vložili pravočasno prošnjo Sindikalne volitve v Tržiču Zveza bivših političnih preganjancev antifašistov opozarja vse prizadete, da se bliža zapadlost roka za predložitev prošnje za priznanje dosmertne podpore preganjancem, ki so zaradi zaporov, konfinaciie, mučenj in nasilstev ali zaradi rasnih preganjanj izgubili vsaj 30. odst. delovne sposobnosti ter njihovim družinam. Zato prijporoča, naj upravičenci poskrbe, da pravočasno vložijo prošnjo. Isto velja za one ki so zaradi fašističnega preganjanja prekinili plačevanje prispevkov bolniškega zavarovanja, ki jim jih mora država po zakonu doplačati. Po zapadlem roku bodo upravičenci izgubili vsako pravico. ■ Za kakršna koli pojasnila se obrnite na Zvezo bivših političnih preganjancev, ul. Canova št. 25. vsak dan od 10. do 12. ure. Roditeljski sestanek v Rodlonjerju <«V sredo, 10. avgusta ob 20. uri bo v dvorani prosv. društva «Zvezda» v Podlonjerju roditeljski sestanek. Na dnevnem redu je vprašanje uzakonitve slovenskih šol ter vpisa otrok v slovensko šolo. Na sestanku bodo prisotni izvolili tudi roditeljski svet za Podlonjer - Novo cesto Prisostvovali bodo tudi vsi v Trstu navzoči učitelji slovenske osnovne šole pri Sv. Ivanu. Poleg staršev šolskih otr >K so vabljeni tudi vsi drugi, k) se zanimajo za slovensko šolo». Tragična smrt tržaškega jamarja Promet v pristanišču v mesecu juliju V juliju se je promet skozi Javna skladišča v primeri z istim mesecem lanskega leta povečal, predvsem zaradi ameriških pošiljk premoga in rud Avstriji. Skupno je promet do-segel okrog 250.000 ton, od tega je bilo izkrcanega blaga 211.000 ton proti lanskim 118 tisoč, vkrcanega pa 39.000 ton proti lanskim 35.000. Večina blaga, kot še omenjeno premog in rude, predstavlja «revno blago», ki daje malo zaslužka pristanišču. van papir za 200' lir. V OKVIRU KAMPANJE ZA DEMOKRATIČEN TISK Lepo uspel osrednji praznik ” Lavoratura” Stroškov za prireditve se nakopiči torej toliko, da so iste povečini deficitne. Kako naj se zalaga? Kdo naj krije stroške? Za velike kulturne u-stanove ki jih Slovenci nimamo — ne predstavlja to vprašanja. A za slovensko prosvetno delo ter za ono drugih italijanskih naprednih kulturnih ustanov je pa to vprašanje življenjske važnosti. Marsikdo je mnenja, da se namerava z uvedbo vseh teh biro-kratičnih poti, ki dušijo nemoten razvoj delovanja, sploh preprečiti ljudsko, posebno še slovensko kulturno udejstvovanje Fašizem je naravnost, z zakorii prepovedal vsako slovensko kulturno udejstvovanje. Fašizem je naravnost, z zakoni prepovedal vsako slovensko in tudi italijansko napredno kulturno izživljanje. Danes pa so izbrali novo pot... Poleg tega je bilo treba poslati dela v cenzuro nekaj časa 10 dni pred prireditvijo, odslej jih je treba predložiti kar 20 dni prej! Da ne govorimo o izgubi časa, ki jo imajo organizatorji prireditev za prepisovanje .iger, njih predložitev. Tudi je novost, da morajo vlagatelji prošenj priložiti dokument o ustanovitvi društva, seznam odbora in program delovanja, ki ga slednje namerava izvajati! Kot smo predvidevali, je v ,edeljo obiskala veselico na čast bratskemu glasilu «LI Lavoratore» velika množica tovarišev in demokratov, ki jih prostorni vrt Ljudskega doma v. ul. Madonnina skoroda hi mogel vseh sprejeti. Praznik se je razvijal v najlepšem ozračju navdušenja in dobre volje, ki se ni polegla do zadnjega trenutka. Ljudje so začeli prihajati že zgodaj popoldne in so okrog 19. ure, ko se je začel spored, že žasedli vse razpoložljive mize. Po nastopu baletne skupine iz Podlonjerja, ki je izvedla par plesov po narodnih napevih, je tov. Sema otvoril zborovanje. Najprej je pozdravil prisotne tov. Mario Colli, ravnatelj glasila «Il Lavoratore». ki je podčrtal, da so prazniki tiska, tekmovanja v ši-" rjenju demokratičnih listov in nabiranje prostovoljnih prispevkov postali že tradicija tr žaškega delovnega ljudstva. Poudaril je važnost ženevske konference in perspektive, ki odpirajo Trstu v okviru Potrebno bo pa, da zlasti Slovenci, ki imamo že toliko ovir pri občevanju in kulturnemu delovanju v svojem jeziku, skupno poiščemo pot za odpravo ovir našemu udejstvovanju in to v duhu londonske spomenice, ki nam zagotavlja nemoteno kulturno izživljanje. Spoitna skupina pristani-ščnikov organizira izlet na Dunaj, predviden za 14. do vključno 18. sept. Cena za člane 12,500 za nečlane 12.800 lir. Vsa nadaljnja pojasnila se dobe na sedežu, trg Duca degli Abruzzi 3. Kdor se zanima za ta izlet, naj pohiti z vpisom, da bodo organizatorji lahko pravočasno predložili prošnjo za kolektivni potni list. V nedeljo, 14. avgusta s pričetkom ob 17. uri bo pri SV. BARBARI velika ljudska veselica ob priliki meseca demokratičnega tiska in v počastitev pete obletnice zgraditve ljudskega doma. Na sporedu je koncert godbe Božiči - Campore, turnir v balincanju med PD iz Milj, Griže, Camper in Sv. Barbare. Pripravljena bo razstava knjige in tiska. Od 20. do 24. ure ples ob spremljavi izbranega orkestra. mednarodnega sodelovanja in pomiritve. Toda za to je potrebno, da tudi italijanska vlada spremeni svojo politiko, ki naj temelji na spoštovanju svoboščin delovnih ljudi in vseh državljanov ter na večji skrbi za razvoj tržaškega gospodarstva. Na koncu je pozval prisotne, naj seznanjajo z našim tiskom vedno nove ljudi, da ga bodo spoznali in ga cenili ker izraža njihove težnje in potrebe. ljudje sodelujejo v borbi za boljšo vlado, ki bo odprta na levo in bo znala bolje zadovoljiti potrebe našega prebivalstva. Po govorih se je v prisrčnem ozračju nadaljevala veselica, ki jo je poživljala neutrudna godba Rinaldi. NA SEJI OBČINSKEGA SVETA V NABREŽINI Sorazmeren povišek družinskega davka Svetovalci odobrili delo posebne komisije - S poviškom bodo krili primanjkljaj proračuna ^Zadovoljivo zdravstveno slanje v Trslu Kot kaže, se zdravstveno stanje v našem mestu, vsaj kar se tiče pojava otroške paralize, izboljšuje. V soboto je namreč Generalni vladni komisariat sporočil javnosti, da sta bila v dneh od 21. do 30 julija prijavljena le dva primera polio-mielitisa, od katerih je eden starejšega datuma. Doslej je bilo prijavljenih skupno 27 primerov obolelosti, od teh je bilo 9 smrtnih, 7 jih je zapustilo bolnišnico brez posledic, dočim jih je 11 še v bolnici, večinoma lažjih. Za slednje predvidevajo, da jih bodo na državne stroške odpeljali v posebno okrevališče. V torek se je v Nabrežini vršila seja devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta, ki je bila zadnja v pomladanskem zasedanju. Najprej je spre-1 govoril župan, ki je podal pregled delovanja občinskega odbora in ugotovil, da se je redno sestajal. Občinski odbor je predložil gospodarski načrt za dobo od 1. julija letos do 30. junija 1956, ki obsega številna javna dela v znesku 92 milijonov lir stroškov (25 milijonov za razna cestna dela, ostalo pa za gradbena dela, vodovod, itd.). Na sejah odbora so razpravljali tudi o gospodarskem položaju občine, ki je vedno slabši Naprosili so vladnega komisarja dr. Paiamaro, naj pride na obiski v občino in se na mestu prepriča o njenih problemih. S 1. julijem je bila ustanova SELAD reorganizirana. Delavce, ki so še vedno zaposleni, bodo verjetno že prihodnji teden odpustili, na njihovo mesto pa sprejeli nove, ne pa v okviru občine, temveč pod okriljem urada v Trstu. RESOLUCIJA CENTRALNEGA KOMITEJA Z.K.M. PROBiemi in borbo SLOvensite nuADine Občinski proračun za prihodnje leto je prefektura odobrila, manjka le še pristanek finančnega oddelka, kjer ga proučujejo. Neuradno se je zvedelo, da bo odobren strošek v višini 4 milijonov lir za razširitev telefonskega omrežja v Devinu in tiesljanu. Za teden --- dni — Sobota, 6. - Sikst Nedelja, 7. - Oaetart Ponedeljek, 8. - Leonilda i'vrek, ti. - Roman aieda, 10. - Lovrenc Četrtek, 11 - Suzana (zadnji K' jec) Pete«, 12. - Klara (Jasna) ZGODOVINSKI DNEVI 11. 1814. se je rodil v Hr-vatsKj Primorju Ivan Mažuranič, vaiski pesnik. . 11. 1844. je umrl na Dunaju j nej Kop.iar, slovenski jez» sloveč. OBNC > TTTiTOtTTfl TRST A Zupan je omenil tudi, da je letos opaziti večji porast turistov. Ožji odbor si prizadeva, da bi se turizem čimbolj razvil, toda stalno oviro pri tem predstavlja zagrajeno zemljišče princa Torre dl Tasso. Zato so sklenili, da bodo princa o zadevi obvestili. Po županovem poročilu je sledila daljša diskusija, med katero je svetovalec tov. lAlbin Škrk vprašal za, pojasnila glede napeljave telefonskega omrežja za Sempolaj, Mavhinje, Vižovlje. S tem v zvezi je župan pojasnil, da si je občina za to prizadevala in tudi sklenila pogodbo, toda dobila je sporočilo, da je bil denar, ki ga je nakazala še ZVU, sedaj uporabljen za druge potrebe. Sledil je tov. Blažič, ki je v imenu našega lista prinesel pozdrav in opisal važnost demokratičnega tiska, zaradi doprinosa, ki ga daje v borbah za gospodarsko obnovo, za o-brambo demokratičnih svoboščin in narodnih pravic Slovencev, predvsem pa v obrambi miru in mirnega sožitj** mesi narodi IPbzval je na vedno večjo aktivnost pri širjenju tiska in nazdravil neuničljivi bratski enotnosti med Slovenci in Italijani. Tovariš Sajovitz je nato spregovoril o našem gospodarskem stanju in opisal vso -resnost krize, ki tare Trst. Objasnil je, kaj je storila in česa ni storila vlada za Trst ter razkrinkal njeno politiko, ki je nasprotna interesom našega mesta. Obsodil je namen, da se pošljejo v Trst ameriške čete, kar bo nedvomno služilo za zavlačevanje rešitve naših vprašanj. Zaradi tega je nujno potrebna enotnost vseh delovnih ljudi in vseh državljanov, da se z Vorbo doseže gospodarski preporod Trsta in preprečijo načrti Confindustrie. Potrebno je tudi, da delovni V Spòàl dama Ut v svetu Pretekli petek so bile v Tržiču. v Združenih jadranskm ladjedelnicah volitve notranjih komisij, za katere so po-stavile svoje kandidate sindikalne organizacije FIOM (CGI L), CISL in UIL. Volitve so bile v oddelkih OMSA, elek-tromehaničnih delavnic in v gradbišču. Hud pritisk ravnateljstva CRDA, ki se je ostro pokazal zlasti med volilno kampanjo, katera je s svojimi napadi proti FIO)M in proti naprednemu sindikalnemu gibanju, presegla celo zadnje politične volitve, je bil ojačen še z raznimi strahovanji delavcev. Tudi neupravičena suspenzija 1400 najboljših delavcev, ravno takrat, ko so ladjedelnice dobile kar za 240.000 ton naročil, je bila eden izmed u-krepov za izsiljevanje, ki je težilo za tem, da onemogoči zmago FIOM. Toda tržiški delavci so tudi tokrat prenesli vsa ustrahovanja ravnateljstva CRDA in kljub raznim protidelavskim in protidemokratičnim ukrepom dostojno odgovorili na hud pritisk. Za FIOM je glasovalo 2396 v gradbišču, 395 v OMtiA in 35 v elektromehaniki. Skupno z uradniki je FIOM prejela 322.1 glasov ali 42%, CISL 2289 glasov ali 29,8% in UIL 1165 ali 27,2%. V notranji komisiji je FIOM dosegla 10 sedežev, CISL in UIL skupno 9, Pri raziskovanju jame v Pas de Gache, se je zaradi padca utrgal zemeljski plaz in potegnil za seboj 19-letnega Luciana Mersija iz Trsta, udele- - - - . .. ... „ , . =««;. .*«>««!■* slSSMKMftSMjBfc TRZA9KI SPORT Nogometni turnir za pokal Festivala Medtem, ko se je v Varšavi, na Festivalu zbralo 4.500 atletov iz 40 držav, med njimi nekateri svetovni prvaki, kot Zatopek, ki se bodo med seboj pomerili na varšavskih stadionih, igriščih in bazenih, se pri nas zaključuje nogometni turnir v počastitev tega velikega dogodka. V tekmah mestnega okraja se je plasirala na prvo mesto ekipa Sv. Ane, na drugo pa Skednja; obe bosta prišli v finalne tekme. V miljsko-dolin-skem okraju je prišla na prvo mesto ekipa Milj, dočim se bo špedicije, ki se je mudila v Primorskih Alpah. Truplo nesrečnega Mersija so prepeljali v Trst na vozilu tržaških gasilcev. Krsto z Mersijevimi posmrtnimi ostanki so jioložili v dvorano sedeža Tržaške speleo-ioške skupine, kjer je ostalo do pogreba, ki se je vršil v petek ob 17. uri ob veliki udeležbi Tržačanov. skem okraju si je priborila pravico, da tekmuje v finalu četa Sv. Križa, ki si je obenem zaslužila pokal «Mir in prijateljstvo». Edino v openskem o-kra.iu še ni odločeno, kdo pitele v finale, ker morajo odigrati še tri tekme. Največ iz-gledov imajo Trebče in kot druge Opčine. Kolesarska dirka za pokal «Unità» je bila iz tehničnih razlogov preložena na dan, ki ga je treba še določiti. MEDNARODNI SPORT MILAN — Veliko senzacijo je zbudila vest, da je Italijanska nogometna zveza odstranila ekipo Udinese iz klasifikacije prvenstva 1954^1955, kjer. si je priborila drugo mesto, in jo degradirala v serijo B za prvenstvo 1955-56. Težka kazen ji je bila naložena zato, ker je pri tekmi Pro Patria-Udinese 31. maja 1953 podkupila nekatere igralce Pro Patrie, da bi si tako zagotovila zmago. Zaradi te odločitve so bile v Vidmu prave športne demonstracije, ker je obče mnenje, da se hoče prizadeti finančno šibkejša društva iz postranskih, provincijskih mest. PARIZ — V soboto se je zaključila kolesarska krožna dirka po Franciji, zmagal je lanski zmagovalec Luison Bo-bet s časom 130.29’26”. Končna klasifikakacija za moštva je naslednja: 1. Francija 389.1014’’; 2. Ita- 391.04’ 21"; 4. Holandska; Severovzhod - center; d. Španija; 7. Jugovzhod; 8. Zahod; 9. Švica; 10. Luksemburg - mešano; 11. He de France. LONDON — Na lahkoatletskem dvoboju med Veliko Britanijo in Nemčijo je Anglež Chris Chataway postavil nov svetovni rekord na 3 milje s časom 13’23”2. Prejšnji rekord je imel Rus Vladimir Kuts, ki ga je postavil 1. oktobra lani v Pragi s časom 13’26’’4. MILAN — V teniških tekmah evropske cone za Davison pokal je Italija premagala Švedsko in tako prišla v finale. V sredo so teniški mojstri Merle, Cardini, Pietrangeli in Sirola odpotovali v Filadelfijo, kje” bodo igrali proti Avstraliji. OSLO — Na mednarodnih atletskih tekmah je Belgijec Roger Moens v teku na 800 metrov postavil nov svetovni rekord s časom 1’54”7. Prejšnji svetovni rekord je celih 16 let držal Nemec Harbig. HELSINKI — Madžar Snn-dor je postavil nov svetovni rekord na 1500 m s časom 3’40”8. Drugi je prišel na cilj 389.57’47”; 3. Belgija tudi Madžar Roeszavolkyi. Centralni komite Zveze komunistične mladine Tržaškega ozemlja je na zaključku svojega zadnjega zasedanja, na katerem je razpravljal položaj slovenske mladine na našern Ozemlju, sprejel naslednjo resolucijo: Položaj slovenske mladine našega Ozemlja je posebno težak, ker pri vseh pojavih svojega življenja občuti ne samo posledice težke gospodarske krize, ki muči naše mesto, marveč občuti tudi posledice dejstva, da se Slovencem še vedno ne priznavajo narodne pravice, potrjene v Posebnem statutu podpisanem v Londonu v oktobru 1954. Mladim Slovencem se odreka ne samo pravica, da se naude poklica, da najdejo delo ali slubo. marveč tudi pravica, da posečajo šolo, ki bi bila ju-ridično priznana Za to stanje je odgovorna i-talijanska vlada, ki odkar je prevzela zaupno upravo v biv-šu coni A dokazuje, da ima kaj malo namena uveljaviti posebni statut kakor tudi rešiti probleme, ki so osnovne važnosti za tržaško gospodarstvo. Pot za rešitev narodnih, gospodarskih in socialnih teženj slovenske mladine je samo e-na: to je pot enotne borbe. Mladi Slovenci se morajo iznad vsake politične, ideološke ali verske razlike združiti in se boriti na podlagi posebnega statuta za obrambo svojih narodnih pravic. Pri ustvaritvi združene fronte vseh Slovencev, sloneče na demokratičnih in antifašističnih načelih, more in mora mladina imeti vlogo prvoborite--lja ter razvijati enotne borbe v mestu in na podeželju. V teh borbah bo uživala aktivno solidarnost italijanske demokratične mladine Trsta in italijanskega mladinskega demokratičnega gibanja na čelu z Zvezo komunistične mladine Italije. Slovenska mladina se mora skupno z italijansko boriti za mir, za mednarodno pomiritev, za svobodo, za gospodarski preporod Trsta, za novo politiko italijanske vlade, ki naj sloni na spoštovanju Listine o človeških pravicah, na uveljavljanju republiške ustave, v duhu katere naj se rešujejo tržaški problemi Da bi prispevala k uresničitvi enotnosti slovenske mladine želi Z1KM, da bi se v bližnji bodočnosti organiziral ve- lik tabor vse slovenske mladine. Mladi komunisti imajo Caf stno nalogo, da stoje na čelu o-brambe narodnih pravic Slovencev, da so neutrudni pobudniki enotnosti med slovensko mladino in bratstva med Sloyenci in Italijani v duhu internacionalizma, ki ga imamo čast nositi na naših zastavah. Mladi komunisti morajo v mestu in na podeželju začeti razgovor z vsemi slovenskimi mladinci na podlagi narodnih, gospodarskih in socialnih vprašanj in stati na čelu borbe za njihovo rešitev. Posebno je važno razvijati kulturne pobude, da bi mladi Slovenci spoznali zgodovino in književnost svojega naroda ter njegove slavne borbene tradicije. Za uresničitev teh nalog je pa potrebno, s pomočjo Partije okrepiti organizacijo po vsem podeželju, pospešiti športno in razvedrilno delovanje, vzgajati nove kadre, širiti socialistično propagando in pridobivati za naše ideale nove stotine slovenskih mia-deni in deklet. Odbornik Floridan je nato poročal, da se je v ponedeljek vrnila skupina 88 otrok, ki je letovala v Forni di Sopra. Poleg tega je podal poročilo komisije za povišek družinskega davka. Komisija je sklenila, da se poviša družinski davek, tako da bo občina s tem pridobila približno 950.000 lir dohodkov letno. Davke so morali sorazmerno povišati, da krijejo primanjkljaj 1 milijona lir. Za novi ljudski hiši v Nabrežini, kjer je na razpolago 10 stanovanj, je bilo vloženih 65 prošenj. Občinski svet je imenoval za svoje predstavnike v komisiji, ki bo določala o dodelitvi stanovanj, tov. Ado-ta Slavca in dr. Škrka. Za postavitev spomenika pe-sniku-domačinu Igu Grudnu v Nabrežini, je občinski svet izvolil župana, tov. Adota Slavca, dr. Škrka, S. Coljo in D. Legišo, kot člane iniciativnega odbora. Kasneje bo omenjeni odbor obvestil o svojem delovanju širši odbor, v katerem bodo zastopane tudi druge kultui no-prosvetne organizacije. Iniciativni odbor bo po leg tega preučil možnost postavitve spomenika padlim borcem iz vse občine. e SOBOTA: 12.55 Jugoslava» I motivi - 15.30 Pogovor z žen 16. Popoldanski kavarniški » cert - 17. Domači odmevi - >■ Radijska univerza - 20.30 V slovenske pesmi - 21. Štraus:1 lome», opera v 1 dejanju. NEDELJA: ti. Kmetijska o» ja - 12. Oddaja za najmlalj «Marko In njegovi prijatelj]*, 13.30 Glasba po željah - 20.30 P cini. «Madame Butte,rfly», or v dveh dejanjih. , kljui PONEDELJEK: 12.55 Pe%esil duet in harmonika - 19.15 ra pripoveduje - 22. Ok,no v”-" K° 21.15 Smetana: odlomki iz «Pr* OZ «Prodana nevesta» - 22. Iz iifržav, janske književnosti in umetnost,^. . 22.15 Schubert: Simfonija št. 81, 1 TOREK: 13.30 Glasba po žef» J° - 18. Prokofjev: Koncert za 'HJnlk Uno in ork. - 18.15 Radijska %2rtr„ verza - 21. Radijski oder - Cfl, c vini: «Zadeva Standfort». - «I*" s Slovenski motivi. Jsega SREDA: 12.55 Jugoslovanski %|a F tivl - 18,30 Z začarane >polNnrtil 18.40 Koncert baritonista MTalJe rijana Kosa - 19.15 Zdravi1”] vedež - 22. Iz slovenske M°leg ževnosti in umetnosti. ita n. ČETRTEK: 19.15 Radijska 1: ^ verza - 21. Dramatizirana zi6)!1' c - Rado Lenček: Alfred StlelTfere pionir umetne fotografije -Skaz Glasbeno predavanje - 23. , motivi. Xarai PETEK: 13.30 Glasba po žlg>di - 16.30 Z začarane .police - ka Poletni športi - 21. Tržaški turni razgledi - 21.30 Vo»] kvintet - 22. Svetovna knjigi nost In umetnost - 22.15 Boh' Simfonija št. 2, K 1 n o OPČINE Sobota, 6. avgusta: «1. aprila Fintine. Nedelja, 7. avgusta: «Vrni j1, (Torna!). Barvni film 1 n us. Ponedeljek. 8. avgusta: se P»11,« Torek, 9. avgusta: «Romani. c«, ». avgusia: , tlin/vl tTMrvv I Tni..--n1 stino>. Film Univesal. ‘van« Kulturna §a prireditev v Medji vi *ari Zaradi pomanjkanja v naiem listu, je preteklo so* ij anjt izpadel ilanek o kulturni f 3 VoVa ditvi v Medjivasi, kar pop^11 Vje(£ mo danes: V «•j* 6jšn nedeljo, 24. julija je ? „1 r ' ska skupina iz Medjevast J ' rila na dvorišču prt Sk^0,! is^.e veseloigro v 3 dejanjih #DV8 vesth- -I« »arn Ob eksploziji majhnega plino-hrana v mehanični delavci «Sa-raslna» se je opekel 21-letni Lucijan Gustinčič iz ul. Molin a vento, kateremu so zdravnik: no dermatološkem oddelku ugotovili opekline II. in IH. stopnje. Nesreča se je zgodila, ko je Gustinčič nakladal v plinohran karbid in je takrat nepričakovano švignil plamen, ki ga je oplazil. »** Ko je 14-mesečnega Walte-rja Klariča od S.M.M. spodnje, mati Ida Škabar umivala v pralni kadi v kuhinji, je otrok z nožieaml nepričakovano udaru po loncu z vročo kavo na štedilniku, ki se je razlila po ubogem otročiču. Zaradi iresniega stanja, ki so ga povzročile hude opekline, so si zdravniki na dermatološkem oddelku pridržali prognozo. / Med vožnjo s svojim motornim, kolesom po cesti, ki pelje z Opčin proti Proseku, je nerodno padel 22-letni Edvard Milič. Ker se Je precej poškodoval, so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so ga zdravniki zaradi zloma pb ščali desne noge pridržali s prognozo okrevanja v 30 dneh. *•* Ko se je 2-Ietnl Giorgio Pf lastro Iz ul. F. Severo 84 igral z neko palico okoli štedilnika, je zadel v lonec vrele vode, ki se je prevrnil in otroka močno oparil. Mali Giorgio bo okreval v 22 dneh. *** 61-letnega Lorenza Andreas-sija iz Milj je v bližini, ladjedelnice Felszegy podrl na tla neki kamion in ga ranil na levi roki, Andreassi bo okreval v 10 dneh na kirurškem oddelku. *** Med delom v železarn! ILVA, se je 51-letni Giovanni Co-cinciig tako hudo pretegnil, ko je hotel dvigniti okoli 25 kg težak kos železa, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Okreval bo v 7 dneh. Ko je čistil notranjost ne kega rezervoarja v čistilnici A-quila, je nenadoma brizgnila iz neke cevi vroča vod? in oparila po telesu 43-letnega Josipa KaL riša iz ul. G. Manco 4. Dobil je opekline II. stopnje In se bo ipo-ral zdraviti skoraj mesec dni. *»» v kamnolomu nad Miljami je 42-letni Albin Ciacchi iz Milj, obdeloval velik kamen, pa mu je košček zletel v oko In ga precej ranil. V bolnišnici ob ozdravel v 7-10 dneh. *** Ko se je 54-letni Giovanni Paliaga iz ul. Ressman 8 vrnil z dela domov, je takoj pogledal v kuhinjo, kjer je močno smrdelo po pliiu. Tu pa Je zagledal svojo ženo, ki je negibno sedela na stolu. Na mizi je bil listek, v kat terenu ga žena preši, naj ji odpusti to dejanje. Samomorilko so prepeljali v bolnico v resnem stanju. *** Na delu pri gradnji nove stavbe pri Sv. Soboti se je ponesrečil 42-letni Ernesto Godina iz Lonjerske ceste 298. Nerodno je pade! z ogrodja z višinp 2 jp, se precej pobil in verjetno tudt nalomil desno nogo. Na ortopedskem, oddelku menijo, da bo o-zdravel v 8 do 30 dneh. Med delom v pristanišču pri hangarju št. 1 se je ponesrečil 35-letni Bruno Sirca iz ut. Concordia L Z višine 3-4 m, j(s padel zavoj papirja i,p pm B0” škodoval dva prst^ na dpsnt roki. Zdraviti sé bo moral (eden dni. Po delu v skladišču Tovarne strojev pri Sv. Andreju se je ponesrečil Antonio Meriggioll iz ul. Giulia 8. Ko se Je umival, mu je umivalnik padel ng desno nogo ter mu poškodoval gleženj. *** Pri podjetju Škabar v Skednju, se je 23-letni Vekoslav Krmec iz Doline št. 133 ponesrečil na delu. Prisostvoval je vlivanju železa, pa ga Je obrizgalo. Dobil je opekline II, stop. nje. *** Ker je padla s postelje na tla, so morali 72-letno Antonio Baldassare vd. Cogol, ki je trenutno v psihiatrični bolnišnici pri Sv. Ivanu, odpeljati v glavno bolnico. Cogojeva st je pri padcu zlomila nogo, zaradi česar so jo sprejeli na ortopedskem oddelku, kjer bo okrevala v 60 dneh. *** Agenti prometne policije so preteklo nedeljo kaznovali z globo kar 125 šoferjev, In sicer 20 zaradi nepravilnega prehitevanja, 7 zaradi kršitve prometnih znakov, 20 zaradi nepravilnih luči, 6 zaradi paralelne vožnje, dveh motonih koles, enega ker je vozil brez šoferske knjiL žice, enega ker je prepustil So-firanje osebi, ki ni imela' šbfčr^ ske knjižice, 30 za razne prestopke, 40 zaradi odprtih fazRli njačev Od teh so 4 prijavili sodišču, ker so v nyestu po 23. pr| motili nočni mir. » • • V dneh od 28. julija do 2. avgusta se Je v tržaški občini rodilo 45 otrok, umrlo je 30 oseb, porok pa je bilo 34. Medvejska dramska sk^P ^ katero smo te večkrat vide11 I odrih, nam je znana k‘ , po svoji marljivosti in ne D1 Vl nem delu. &e|e Z Igro «Dve nevesti», ki Ì1. .s*tk> retiral tamkajšnji učitelj & ^kv nlk Hvalič, ki vsekakor z«* 'tt|j pohvalo in priznanje, so skl mladinci dokazali sposoiitiji (udi za daljSe igre. , Vri(j $ 1 ie Vsi nastopajoči so teli ^ med njimi je omeniti glavni Bte-iF 1 gi obeh nevest, ki sta ju Marica Semolič in IvanM (j't p] gita. V ostalih vlogah so Se^ : SV( izkazali Lilijana LegiSa, M j» Sen Legija, Jote Pahor, Vikt°r jj, rte, Marjan Semolič,' Leopdl" jj detič, JVada Pahor, Mirko in Aleksander Pahor. Zeleti bi bilo, da bi tudi i^l iv, a6aj ■kis- nastopili Izven domače vasi 1,1 jgn kazali, da je mogoče z d°br° /l' 1 Ijo mladincev, predvsem- P0/*'®6 teljstva, nuditi kulturni Ijp1 »0 In zabavo tudi tam, kjer *|l' 1(; razpolago kulturnih dojn^ f dramskih učiteljev. S n ^ valnostjo in dobro voljo se ‘ji ^ "I tanjejo lepi uspehi, kot jih #, v L naši zauedni In vrli mladi" ^ t Medje vasi, Pio 'Vel diI SOŽALJE — TovariS . }) Pirc, bivši župan zgoni^fi in čine in sedanji vodja KoIL i V , ,va,c® tl ki stične skupine svetov te dni izgubil brata. Ojj1. if ir> 5, težki izgubi izreka Izvir»® pil mite naše Partije tovariš11 cu iskreno sožalje. m'Nzc ja5‘cin, ki Tudi PD «Marij Matjaž ^ ^ Barkovelj izraža sožalj* ml ( Pircu in družini P°K° Pridružuje se uredništvo % la». Gl'ini Odgovorni urednik -1) , ^ RUDOLF BLAZ1C