Katolišk cerkven HM. I list 99. V četertik 1. rožnika 1854. 'i v čaj i a. Nlohidrnsa llavhloin pesem. (Obseg: Poveličevanje Božje za njegove nezmerno dobrote. angeli in vse stvari naj (>a hvalijo za njegove UMiiiljenja.) 1. 12. Moja (tuša! na višavo Kolikoršne so ločine II x al ii i glas (•os|io«lu ženi: Sem o«l jutra ito \erera. Ilaj njegov'mu Imenu slavo. \ tolikošne dalečinc Kar živi in gihljr \ meni. Nase grehe od nas prelrra. 2. 13. Ilval (iospoda. duša moja! kakor rad se dober oče ll\ali v |ie«niili Magomilnili: Svojih otročieev v-mili. >li-li v njega krr z pokoja. Tak nas Ho«- (•omilit lioee. Ne pozab' dobrot okilnili. ( e k mu v strahu t.a prosili. 3. 11. (!n ti srriu1 adpušuje. Ker on vr za svoje stval'1, P-rz.masa tvojim zmotam: Ile so vsak cas slake reve: (in koiezui ozdravljujr, \<:. de po pregrehi siari f li rane slabim srotam. Vsi ljudje smo prah in pleve: 4. i:». (tn v nevatnosti te tirani. Ur človeško je življenje Kjer |M.jiir io smili razsaja: K<» v-aliljiva /••! in irav.i: (>n te v n.ilosfi ohrani. Raste ko na polj zelenje. «tr. z usmiljenjem obdaja. kakor roža razcvetava: :». i «;. (Iu ti tla v obilni meri. Ce pa veter jo opise. K»/ zrlis \ molitvi prosti: Sr ospe cvetlica zala. K<« postonjo v novim perji Hitro vsaline. sled se zbrise. Ti obnavlja dni mladosti. \ eč ne ve s,-, kj<* je stala. C. IT. On I»o>poil je — hvaljen bodi! Ali vsmiljenje (iospoda Bog usmiljenja, pravice. Ne mine z minljivim svtiam: On dobrotno vsim razsodi. Je od roda iu do roda Ki pode se jim krivice. Jim. k se t*a boje s trrpetam. 7. I s. Moirsii je trii naznanil Iu njega pravica seže Svoj namen in skrivne poti: Ile leč nad sinov sinove. Izraelu je piihranil Ce derže. kar on zaveže. Svoje dela v njih lepoti. In časte zapovd njegove. 5. 10. (In Usmiljen sibo odlaša. Sedež milostne pravice Milosti mu ni enake: Bos postavil jo v nebesa. Sen! in kazen prizanaša . (Id lam moč njega desnice Istnlljen. poln dobrote vsake. \ se vravnuje in pretresa. !>. 2(1. Kesil na- bo solz in zlega. Zdaj v»i angeli vi močni! Serd njegov ni brez nehanja: Poj le hvalo mu vse čase. Bliz je konc življenja lesa. Ki ste urni. ki ste ročni. Konc (cepljenja in /.uganja. Spolnovat njegove glase. III. 21. Ve ravn.i z nami. ne strahujc Hvalite l.a. ve vojske svete! Nas po grehih in zmotijah. Ni služabniki nar holj i. Na- ne lepe. ne vraruje Ki se ponositi sinete. Nam po iia^ih hudobijah. \ se storit Bogu po volji. 11. 22. Koljkor je ne ko \i>oko Vse s|\arjenje naj s,- skuša. Nad zemlje piczernim prahani. Slavolivaliti (iospoda: T<.|jko v-milj-nje globoko Hvali njega. moja duša! J;m. ki išejo (i.t Muham. O«! .'zhoda do zahoda Jeran. 1'ismo ^o*|hhI nii*ioiinrjn ll a rs k i m u in Ccškimu, ker po ti železnici se nar hitreje v Pariz pride. Skoz; Al a rs ko sini se peljal ponoči, zalo nisim nič mogel viditi ne dežele ne mest. Podncvu sim pa ogledoval, kolikor se more i/, voza storiti. Češka dežela je (od. kjer sim sc peljal, lepa in tudi rodovitna vidili: ni prav ravna, pa tudi velikih hribov ni: njive so obsejane z navadnim žilam, iu veliko ogeršicc sim tudi vidil v lepim rumenim cvetju. Proti ID. uri dopoldne srno bili v Pragi, velikim mestu l eske ali Pemske dežele. V tem mestu sta posebno dva. tudi na Kranjskim znana in češena svetnika zavoljo Jezusa smert terpcla. Sv. Vcncel, ki jc posebno veliko ljubezen imel do Jezusa v sv. Itešnjim Telesu, j«-sam za sv. mašo vino iz grozdja pripravljal, sam hoslije pekel, je pogosto v cerkvi, ali. če je bila zaperta, pred cerkvijo molil in sveto Hešnje Telo častil, dostikrat tu dostikrat pobožnost žene, svoje molitve Hogu v čast opravljat. — O kaj stori napuh! k«-r po napuhu nekiga človeka Martina Lutra, ki ic na Saksonskim prebival, je ta dežela pravo vero zgubila. uann*sto nje se je krivoverstvo razširilo, m- le po ti. arupak tudi po drugih deželah. Kralj le dežele jc pa vender dober katoličan in vsa njegova hiša. Ljuhljančanam jc znan, ker je ze ne— kh-rekrati v Ljubljani hil. Peljali smo se menili llraz lan proti Lips;i. Tega mesta nisim mogel videli. k-r j»* bilo /.' tema, ko smo do nj^ga prišli, pr« niisljeval sim pa niarsiklcrc reci. kterili me je ravno to mesto op.»Minilo. Med drugim sini tudi mi-sld: lliizo tukaj jc na tavžente vojakov pokopanih, niorchiti tudi kteri Kranjci, ki so m.igli l** III z Vapolconam v vojs\o, kteri je •»i 1 ravno pri leni mestu hudo tepcu. Zdiliuil sim: H »g daj vsim dušam tistih, ki so tukaj v vojski hili pohiti, večni mir in pokoj, na svetu pa vsim vladarjem mir in edinost! Per Lipsii smo se ohernili bolj proti jugu, smo sli memo mest ..llalle, Marburg. (i essen. Fran-kohrod, Darmsta lf*. iu snu peršli v lepo H idensko dt/.clo. Per mestu M irburgu sim se spomnil sv. Elizabete. ki je bila v ti deželi bogata gospa in je veliko vbogajme dajala, kar je tudi vam vsim ze znano. — Mesto Fraukobrod jc tudi na Slovenskim saj po imenu znano, krr pred ti leti so hili tudi iz naših dc/el nekteri možje tje poslani. Tode poslau-eam si* jo t.-tru ravno tako godilo, kakor zidavcam llahiloiiskiga turna, niso lioili nič od Iloga vediti, temveč so ga gerdo zalili iu zoper njega in njegovo sv. cerkev sc vzdigovali. zato so se pa tudi razkropili po vsim svetu, in o I njih zbora ni urijo družica kakor žalosten spomin. Ko sini v lepo Hadensko deželo prišel, me jc veselo iu žalostno občutenje sprehajalo. Moji duhovski bratje, ki vedo, kaj sc to leto v ti deželi godi. mr iiodo /.,• razumeli. Žalosten sini hil, ker mora katoliška cerkev preganjana hili, vesel pa, ker ima tako sereuiga skola iu tako goreče duhovne, dc so veseli zavoljo Kristusa terpeli. Mesta Fri-burga nisim mogel viditi, pa sim se v duhu tje oziral, v kterim prebiva star škof Herman V i kari, ki je postal v razgled iu zgled celi Evropi. V saboto. to je III. maja. oh 6 zvečer smo hili ze na Francoski meji. Zadnje mesto ua lla-•leiiskim je Kel (Kelil), iu od lam srno se perpe-Ijali na vozu v pol uri v Sirashurg. klero jc že na Francoskim. V urah tedaj sim prišel od Du- naja v Strasburg, se ve de sim se ponoči in po-dnevu vozil in zmeraj na železnici, samo od Kela do Strasburga v drugim vozu. Tukej meji Nemško in Francosko deželo reka Rajna, ki je ze zlo velika. Strasburg je veliko staro mesto, prebivavci govore še močno nemško. Had bi bil lepo veliko cerkev gledat šel. pa nisim mogel, ker še tisti večer ob S. smo jo odrinili proti Parizu, velikimu mestu na Francoskim; ker tam sim upal svojiga Iju-biga noviga škofa dobiti, s kterim hi se veliko lo-žji v Ameriko peljal. Na potu do Pariza ni ravno posebno imenitnih mest, razun Mo (Meauv), v kterim je slavni Hosuct škof bil. — V nedeljo ob i 1 dopoldne sim hil v Parizu. Pariz je poglavitno mesto na Francoskim še veči kot Dunaj in ima več prebivavcov kot cela Kranjska dezei*. Mesto je katoliško kot vsa dežela, ima veliko cerkev, samostanov, mniliov in nun, veliko bratovšin in drugih pobožnih naprav. Zmed veliko cerkva so imenitniši: cerkev Matere lložje (No tre Dame), ta je velika ali poglavitna, errkcv sv. Sulpicija. cerkev sv. tienovefe. Cerkev sv. (Jenovcfe je tudi veličastna, stoji na lep.m prostoru, prosto, tako de se nobene hiše ne d otikuje, ker je okrog in okrog lep prostor, ima v sredi veliko kuplo. na obeh straneh dve veliki kapeli. Lelo veličastno cerkev so tisti puntarji, ki so pred 00 leti kralja Ludovika umorili, onečistili in jo v posvetno poslopje spremenili, v kterim so podobe takih mož spravljali, ktere so hotli posebno častiti. Leto kaže že napis zunaj nad vratmi: An v hommes grands la patrie reconnaissante, to jc, velikim možem hvaležna domovina, (leta spomin postavi). Med temi ..velikimi" možmi so. postavim tudi: Voltaire, lliusseau. Hobespierre itd. Se nam. ki smo hili tako deleč od Francoskigi, se jc milo zdelo, ko smo brali, de je to poslopje, Pantheon imenovano, bilo nekdaj cerkev sv. (ienovefe. Zato je pa zares sedajni cesar Napoleon lep spomin keršanskiga duha zapustil, ko je zapovedal, de se ima to poslopje spet v cerkev pr.-narediti. kar se tudi dela. Trije altarji so večidel zdelani, kaj lepi in dragi so. To je še tukcj v vsili cerkvah nekaj posebniga, de ni stolov kot per nas, ampak imajo spletene stoličke, de se zamorejo prenašati: na teh se kleči ali pa sedi. — Pred cerkvijo sv. Sulpicija je vodnjak z velikim stebram, okrog njega pa 4 velike kamnite statve v spomin 4 škofov, ki so v začetku pretečeniga stoletja na Francoskim z učenostjo poselilo sloveli, in ki so vsim katoliškim duhovnarn po vsim svetil še zdaj znani: Fenelon, Bosuet, Flechier, Massillon. Prav razveselil sim se, de se vender tudi spomin pobožnih in učenih škofov ne pozabi. -- Tudi crkrv sv. Migdalene je kaj lepa, ona me jc sc nar bolj opomnila na Salomonov tempelj v Jeruzalemu, desiravno bi se ž njim ne mogla meriti. V njo Ne gre po stopnjah, pred vratmi in ob obeh straneh je veliko visokih stebrov, vrata so železne, v kterili so desetere H »zje zapovedi s podobami iz pergodcb sv. pisma kej lepo vdelane. Znotraj cerkev ni dalji od sko-lijske v Ljubljani, pa še ožji in nižji, brez kapelic, pa ima vender lepe alt.irje, stene in strop so skorej popolnama z lepim lesam preprežene. ki je tudi mnogo pozlačen, tako de se le malokej kamna vidi. Okna per straneh ni nobeniga, per stropu so 4 okrogli, de samo od verha svitloba pride. Statve sv. Magdalene v velikim altarju in kerubinov so iz lepiga marmeljna. —- Nar raji bodo pa pobožni Kranjci kej slisali od cerkve Marije .,Zma- govavke". (Aotre Dame des Victoires). Tudi mene so nar bolj želje gnale lo cerkev obiskati, ktera je v zadnjih 18 letih toliko slovesnost dosegla. Pobožni bratje in sestre Marijniga Serca že vedo, de v ti cerkvi se je le ta bratovšina začela. Vse to je popisano v prelepih bukvah „Jezusoviga in Marijniga Serca". O s kakošnim hrepenenjem iu veseljem stopim v to častitljivo cerkev, in sim le želel vse brate in sestre te bratovšine iz Kranj-skiga perpeljati, de bi na tem sv. kraju molili! Cerkev jc nekoliko manji od školijske v Ljubljani, ima sedem altarjev. V velikim altarju je podoba Matere Božje ,,Zmagova\ ke", ker ona je zma-gala vse sovražnike in tudi svojim častivcam sprosi zmago zoper vse nasprotlcje zveličanja. Altar Marijniga Serca ali altar bratovšine je pa precej pervi od velikiga na desni strani. Podoba Marije z Jezuškam v naročji je iz kamna izrezana, kroni na glavah ste iz čistiga zlata, ktere so scdajni s. oče papež Pij l\. darovali v zahvalo, tle so bili puntarji premagani, de so ravno Francoski vojaki Jtimsko mesto spet v oblast papeževo dobili, in v zahvalo, de je na prošnjo bratov in sester Marijniga Serca že toliko grešnikov se spreobernilo, in sv. oče spoznajo, de nar bolj na prošnjo Marije je tako hitro katoliška cerkev spet mir dosegla. Pred tem altarjem je sedem lamp in šest lustrov, sieer druzih lustrov je še 1*4 v cerkvi. Tukaj sim sebe perporočal Materi llozji, pa tudi ljube Kranjce, posebno še brate in sestre Marijniga neoma-deževaniga Serca. V tako velikim mestu, kakor Pariz, se ve de je veliko slabih kristjanov, malovrednih ljudi, in zgodovine nam obilno žalostnih reei povedo, ki so se v Parizu godile. Vender pa moram reei, de, kar sim te dni le poverhama ogledoval in vidil, me je z velikim veseljem napolnilo. Cerkve so neizrečeno lepe, ena lepši od druge, vse lepo osnažene in ozaljšane, masne posode in oblačila lepe in snažne, cerkveni služabniki, ali strezeji, lepiga zaderžanja: vsak dan je po vsili cerkvah veliko ljudi per sveti mtši od jutra do poldne iu nekoliko čez poldne: vsak dan po vsih cerkvah, v kterih sini uil, veliko ljudi per sv. obhajilu, in se ve samo gosposkih, posli in delavci gredo mende zjutrej zgodej, ker potlej ne utegnejo. Ker je veliko ljudi per sv. obhajilu, zato je v nekterih cerkvah tudi v dveh ali treh altarjih sv. Ilcšnje Telo hranjeno. O kako veselje je občutilo moje serce, ko sini vidil med drugimi tudi v svili oblečene gospe in go-spodičine pa tudi gospode pobožno k sv. obhajilu perstopili! Permcrilo seje. »le sim v cerkvi svete Magdalene štiri pare poročiti vidil. Ob I 1 sia prišla dva para. pa sta bila vsak posebej in vsak per drugim altarju poročena, po poroki ste bile s. maši. Proti lSi prideta dva druga para: cniga para ženin in nevesta sta mogla posebno visokiga stanu biti. ker sta šla s pričami vred pred veliki altar, kjer so na lepih stoleh sedeli: drugi so bili le per stranskih altarjih poročeni, in so zunaj o-mrežja stali. Tudi zadnja dva para sta bila po poroki pri sv. mašah, ktere so se za vsakiga posebej brale. Per vsaki sv. maši je bil žegen za no-voporočene, kakor je tudi v Ljubljanski škofii zapovedano. Tudi tu sim bil zlo vesel, ker ti ženini in neveste so pokazali, de imajo vero, in de spoznajo, de, kdor hoče v resnici srečen biti v zakonu, potrebuje žegna, kteriga jim liog po katoliški eer-kvi deli. Tukej ni bilo nič smeha ali govorjenja •ili sicer zijalastih gledavcov, kakor se, zalibog! v Ljubljani dostikrat per takih perložnostili vidi, (naj mi dobri Ljubljančani ne zamerijo!): ljudi jc bilo v cerkvi veliko, pa so molili, aii pa saj tiho bili, in ne s smcliam ali govorjenjem drugih molili. Med temi porokami pernesejo merliea v cerkev. Kavno prav, sim mislil, bom saj vidil. kako molitve po mertvih opravljajo. Prišli so trije duhovni iz žagrada, so kratke molitve tiho obmolili. potlej je bila cerna maša, potem ko so spet duhovni se kratko obmolili, so ga iz cerkve nesli na voz ali prav za prav v kočij«*, ki je nalaš zato napravljena; duhovnov ga ni nobeden spremil. Ko bi hotel se kaj od Pariza pisati, kar zadene bolj posvetne naprave, bi vedil veliko povedati že kar sim v tem malim e isu in le memo grede vidil. Pa saj vsak lahko ve. de tako mesto ima drage reči, veličanske poslopja, zale verte in spre-hajališa, lepe terge ( plače) itd. Posebno veličastne so (pred kraljeve, zdaj) cesarske poslopja. Enimu zmed njih se pravi Tuleri cTuileries i. zraven je kaj lep vert, kteri je zmerej ljudstvu od-pert. Veliko sini premišljeval to silno veliko hi>o pogledovaje, na kake vesele pa tudi žalostne zgodbe me je opomnila. De le nekaj omenim. Iz te hiše so peljali pred 61 leti grozovitni puntarji na mo-rise pobožniga kralja Ludovika XVI. in njegovo dobro ženo, hčer avstrijanske ees.nriee Marije Terezije, iz nje je mogel 1KIO kralj Karol X. bežati s svojimi, ravno tako 1*4* kralj Ludovik Filip, in sta na ptujim umcrla. Tudi cesar Napoleon, kteriga je llog z t en cas povzdignil k veliki oblasti v sirahnvanje evropejskih vladarjev in ljudstev, in jc. kadar ni v vojski bil. v nar večini blišu v tem poslopju prebival, je mo^rl zadnj" leta deleč delce na samotnim otoku preživeti i i« tam umreti. D posvetna čast in imenitnost. o bogastvo iu mogočnost, kako minljive, zapeljive reei ste! „»N vet preide in njega m pu zelenje: kdor pa stori roljo Bo*jo. ostane vekomaj•*, govori sveti Janez. Iver sim ravno Napoleona imenoval, r.aj se opomnim poslopja, kjer prah njegoviga trupl i le/.i. Kakor je znano, je bil pred nekaj leti od otoka, kjer je umeri, prah ali pepel njegoviga trupla z veliko slovesnostjo v Pariprenesen in tukaj spravljen, ker to želj«» je se sam pred «nicrljo izgov«.-ril in ga tudi Kraneozje neizrečeno se zmerej v častnim spominu imajo. Je tukaj lepo poslopje, kjer invalidi, to je vojaki, ki so se v vojaškim >tanu poškodovali, de se ne morejo sami preziviti. stanujejo, in zraven je tudi velika cerkev: in v ti cerkvi je spravljen pepel ali prah nekdej tako nm-gočniga cesarja Napoleona. Ta cerkev, bi rekel, je znotrej v dva dela razdeljena. Pervi del je okroglast, in bo le, kakor se vidi. bolj v to napravljen, kar je v spomin Napoleona, v sredi je altar, pod kterim je pepel cesarja spravljen, zatem sta v zidu na vsaki strani vdelana spominka dveh Napoleonu nar bolj vdanih generalov (lluroc in Bertrand). Potem je omrežje in se začne drugi del cerkve, kteri je bolj vozek, pa dolg: bolj na visokim na obeli straneh visijo skozi in skozi stare vojaške bandera. mende take, ktere je Napoleon v p t u j i h deželah v vojski dobil. Kadar bo vse dodelano v cerkvi, bo zares kej prijetno očem: tode pobožno serce tukej tega ne bo najdlo, kar v drugih cerkvah. — Zmed veliko prelepih lergov mi je še ccz vse nar bolj dopadel, ki ima ime ..Plače de la Concorde", je "blizo cesarske hiše Tuileries. Tudi ime njegov je kaj lepo: terg edinosti. Mi- — y6 — .sli) sim: Bog daj pravo edinost med vladarji in ljudstvi, de bi ne bilo treba več kervi prelivati; Mog daj ludi. de bi vsi vladarji med seboj edini bili, in po Božjih postavah vladali v ljubezni in pravici! Tudi vojake sim vidil, konjike in pešce: mislil sin:: Bog ne daj. de bi kterikrat spet Francoski vojaki na Avstriansko šli! Kadarkoli gredo vojaki v ptujo deželo, ni dobro. Moj prečastiti škof zdej v Parizu stanujejo v duhovski hiši. v kteri sc tisti duhovni ali tudi mladenči. ki imajo šc le mašniki biti. perpravljajo in ucc za misijmie v Azii. namreč v Kini. Kočinkini, Indii itd. Tukaj je cerkev, in še dve kapelici. JŠkoI* in jc>t sva v kapelici masevala. Je tukej tudi dvorana, v kteri so ostanki marternikov hranjeni, ki so v ti liisi se za mision izučili, in v Azii za vero kri prclili. Vse to sim natanko ogledal: eden zmed mladih duhovnov mi jc vse razlagal, pa je tudi nekoliko per vsaki reči zapisano. Tu so od nekterih marternikov kosti, od drugih oblačila, verige, v kterih so bili vklenjeni, križci itd. Posebno od llonarda in >eflerja, ki sta tudi v ti hiši sv učila, in še le pred li leti smert zavoljo Jezusa prestala, je več reči. Bonardovi .starši še žive (na Francoskim). Pač morajo veseli biti. de imajo marternika v nebesih. En brat njegov je misionar v Tibetu. Tu jc tudi hranjeno neko pisanje svetiga Frančiška Salczija. ktero je s svojo lastno roko pisal. Neizrečeno sim bil vesel, to viditi. Kar sini na letim kraju vidil. mi bo globoko v spominu ostalo. Eden zmed mladih duhovnov, ki so mi tudi per sveti masi stregli, mi je še podaril podobice marternikov Sellerja in Bonarda. Naj bo to zadosti. Jutri večer, to je v saboto pred nedeljo po veliki noči sc bomo iz Pariza podali v Belgijo, in od tod čez morje v Ameriko. Mi bomo namreč nas častitljivi škof. še štirje mi— sionarji in jest: v Antverpnu se pa snidemo še s tremi misionarji. ki so iz Monakoviga naravnost tje v|i. namreč brata Bes in Pire. Bog nam daj srečno pot! Sc lepo perporočimo pobožnim Kranjčani, in tudi drugim Slovencam za priprosnje. Bog ohrani iu hlagodaruj lepo. meni nepozabljivo Kranjsko deželo in njene prebivavce! pM.no i/. Dunaja je naznanilo. de odbor Mariinc družbe žc pripravlja lrel|c letne nnznanila za-tran srednji - afrikanski;rj misiona. ds Poz/, o II i zavoljo bolth- nosti svoje žene oskerbništva v Hartnmo ni mogel sprejeti, in de se bo, kar ča9 nove odprave v Hartuin zadene, še le potem določilo, ko bodo gospod provikar o misionskih zadevah pri Bariških zamorcih težko priča-kovauo sporočilo poslali. „Friburški časniku je razglasil, de je Radenski vladar zaukazal, vi si ga škofa Hermana po kazm-vavnih postavah preiskovati zavoljo razpisa. 5. vefeiga travna do v>ih dekanatov poslaniga, ki katoliško cerkveno premoženje zadeva. Prečastiti gospod veliki skol Herman Vikari so namreč oskerbovanje cerkvcniga premoženja, ki jim po cerkvenih pravicah in deržauiih pogodbah gre. sami prevzeti hotli. To, se ve de, je pa IJadtnskc vradnikc toliko bolj razkačilo, kolikor krivi-cniši so dozdaj h katoliškim cerkvenim premoženjem ravnali. Veliki škof v imenovanim razpisu povedo, de jim ni bil nikdar odgovor dau, kako de se je cerkveno premoženje ubračevalo, iu še poslednje čase se je izobčeno viši cerkveno svetovavstvo prederznilo veliko zemlj še prodati brez škofoviga privoljenja, desiravno Badenske postave zaukazujejo, de sc nepremakljivo cerkveno premoženje brez privoljenja višiga škofa ne sme prodajati. Iz Rim a piše rFr. JSachsenztg.": Sveti oče so grofa Leiuingen-a (ki ga je Badensko vladarstvo v zadevah oiidotn'?a cerkvcniga razpora v Kim poslalo) prijazno sprejeli in poslušali ter kardinala Brunellita zvolili, dc bi se z njim pngodoval. Badenski poročnik se pa v pogodovanje ni hotel spustiti rekoč, de ni v to pooblasten in le zato poslan, de svetimu očetu pismo svojima vladarja zroči in odgovor sprejme, in de bo Badensko vladarstvo še le potem določilo, ali Lo posebuiga pooblastenca v Kim poslalo ali ne. Pastarica rli e r m a i n e C o u s i nu je bila v Rimu tretjo nedeljo po veliki noči v velikanski cerkvi sv. Pt-tra z veliko slovesnostjo me