Leto
Izhaja dvakrat na mesec. Naročnina četrtletno 12 dinarjev
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Miklošičeva e. (palača Del. xin>r-niee) kamor naj se tudi pošiljajo rokopisi
Svoje pravice bodo uveljavili /,el e/iiičaiji le / združeno močjo, '/.»vedajte se lega, trpini in organizira j (o se vsi v DS/.


Pred oblastno skupščino boi fonda.
V smislu sklepa centr. upravnega i odbora bolniškega fonda se vrše pri ; vseh železniških direkcijah v nedeljo, dne 19. II. 1933 oblastne skupščine bolniškega fonda, a glavna skupščina bolniškega fonda se vrši v Beogradu, dne 26. marca 1933.
Po odobrenju komisarijatov v bolniškem fondu so bili vsi železničarji ljubljanske železniške direkcije trdno uverjeni, da bo nastopila v bolniški blagajni nova doba, sicer doba trdega dela, ki pa bo prav kmalu pokazala dobre sadove za vse zavarovano osobje. Z elanom so šli naši sodrugi tako v upravnem odloku, kakor oblastni in glavni skupščini na delo in so takoj predložili v rešitev minimalni program zahtev železničarjev, ki so hoteli, da bi bila bolniška blagajna res avtonomna socialna institucija, ki bi izdatno podprla železničarje in družino v bolezni in nezgodi.
Ze na prvi skupščini v Beogradu smo doživeli razočaranje, ko smo videli, da ostali delegati nočejo razumeti teženj železničarjev, vendar smo se tolažili z nado. da je to nerazumevanje pripisovati velikemu kaosu, katerega smo našli kot dediščino komisarijatov ter da smatra večina kot najnujnejšo nalogo napraviti red v gospodarstvu, nato pa šele izgraditi samoupravo fonda.
Od skupščine do skupščine pa je le rastlo naše nezaupanje, ko smo videli, da večina vse predloge, ki so bili stavljeni v korist zavarovanja članstva, ne samo odklanja, marveč se celo odločno bori proti uvedbi avtonomije v bolni* škem fondu ter vztraja na tem, da bodi delodajalec odločujoča instanca v bol* niškem fondu.
Naši sodrugi so se morali na glavnih skupščinah bolniškega fonda boriti z velikansko nezavednostjo in zakrknjenostjo nasprotnikov, katerih glavna naloga — vsaj po njihovem nastojanju sodeč — je: obdržati bolniški fond v popolni odvisnosti od delodajalca in s tem uničiti tudi ono avtonomijo bolniškega fonda, ki se je do danes vzdržala še na papirju.
*
Skozi pet preteklih let smo leto za letom ponavljali na oblastni skupščini naše predloge za:
Spremembo uredbe in pravilnika bobi. fonda, izplačevanje hranarine za vse dni v mesecu, fakultativno članstvo upokojenih delavcev, izplačevanje hranarine za čas ambulantnega zdravljenja, proporčni sistem pri volitvah,
plačilo vseh stroškov za prevoz zdravnikov na dom, zgradbo sanatorija na Golniku, brezplačno zdravljenje ponesrečenih v bolnici,
interemistično izplačevanje hrana-rine.
neomejen pregled po specialistu, ako to zahteva član,
in za druge umestne zahteve, ki jih upravičeno stavi članstvo na bolniški fond!
Leto za letom smo videli, da nam nasprotna večina brez vsakega temeljitega preudarka odklanja naše predloge ter se pri tem postavlja celo v pozo nekakega zaščitnika »države«, ker ve-doma zamenjuje pojem države s pojmom državne prometne ustanove, ki je le naš delodajalec in ne bi smel imeti po zakonu v upravi fonda najmanjše predpravice pred zastopniki zavarovanega članstva.
Ravno to trdovratno — proti interesom železničarjev naperjeno — stališče večine je imelo na pr. za posledico, da je še danes v veljavi gotov paragraf
naredbe, da so vsi sklepi glavne skupščine bolniškega fonda veljavni šele, če jih potrdi minister saobračaja. In tako smo leto za letom doživljali, da je ministrstvo saobrač. razveljavljalo ukrep za ukrepom, dokler ni prišla skupščina leta 1932, o kateri do danes — po preteku 11 mesecev — še nimamo sporočila, če je sploh kak zaključek glavne skupščine odobren!
V preteklem letu je bil uveljavljen tudi naš pravilnik o zdravniški službi, s katerim je odvzeta železničarjem zadnja ingerenca na postavljanje in delovanje železniških zdravnikov in si je tu prisvojil odločujočo oblast delodajalec!
Upravnim odborom bolniškega fonda je ostal le še posvetovalen glas, saj romajo vsi sklepi v Beograd, ki jih lahko brez vsega razveljavi!
Posamezni, od glavne skupščine sprejeti in od g. ministra za promet odobreni zaključki ostanejo leta in leta neizvedeni le na papirju (Golnik. Op. uredn.), med tem ko se za druge sklicujejo celo izredne glavne skupščine, ki naj formalno odobre že izvršen zaključek, ki ga je naredil delodajalec!
Jasno je, da je tako stanje naredilo mučen vtis na vse zavarovano osobje, ki je izprevidelo, da je danes ves trud in prizadevanje, da bi si priborilo vsaj
zgodovinsko zagarantirane pravice, zaman.
O tem nevzdržnem stanju v upravi bolniškega fonda so razpravljali v interesu vsega zavarovanega članstva tudi merodajni forumi »Ujed. saveza železničarjev Jugoslavije«. Pri teh razpravah se je soglasno konstatiralo, da so predstavniki našega saveza vedno konstruktivno delali v vseh instancah bolniškega fonda, imajoč pred očmi edino le interese zavarovanega osobja ter razvoj fonda kot takega.
Istočasno se je konstatiralo, da hoče delodajalec obdržati odločujoč vpliv v fondu ter da zavzema isto stališče tudi nasprotna železničarska organizacija, ki se z vsemi silami bori proti temu, da bi prišel železničarski bolniški fond pod nadzorstvo ministarstva socialne politike.
Vsled takega nastopanja so bili vsi l dosedanji naši napori za zboljšanje položaja zavarovanih članov v bolniškem fondu zaman ter so bili tekom dolgih let doseženi le malenkostni rezultati (in-terimistično izplačevanje hranarine. — Op. uredn.).
Merodajni forumi našega saveza so soglasno konstatirali, da bodo vsi napori naših sudrugov v raznih instancah boln. fondov zaman vse dotlej, dokler se bolniškemu fondu ne pribori avtonomija, ki mu je zagarantirana v zakonu o zavarovanju delavcev.
Zato se nalaga vsem članom našega ^aveza tako v oblastni kot glavni skupščini bolniškega fonda v dolžnost, da zastopajo na predstoječih skupščinah kot glavno zahtevo:
zahtevo po takojšnji izvedbi avtonomije bolniškega fonda!
V to svrho so izvoljeni skupščinarji za oblastno skupščino vložili sledeči predlog:
P. n.
Oblastna uprava humanitarnih fondov pri Direkciji dr. železnic
Ljubljana.
Podpisani skupščinarji vlagamo na oblastno skupščino humanitarnih fondov, ki se
bo vršila dne 19. februarja 1933 sledeče samostojne predloge:
I. Samouprava bolniškega fonda.
Na podlagi predzadnjega odstavka § 6 zakona o zavarovanju delavcev je bil ustanovljen za državno prometno osobje poseben bolniški fond. Predpogoj za ustanovitev tega fonda je bil, da mora fond nuditi zavarovanemu osobju najmanje iste podpore, ki jih vživajo po zakonu o zavarovanju delavcev vsi ostali nameščenci ter mora imeti osobje državnih prometnih naprav v samostojnem fondu pri določanju podpor in v upravi najmanj one pravice, ki jih določa zakon o zavarovanju delavcev.
Zakon o> zavarovanju delavcev predvideva kot edinega nosilca zavarovanja »Osrednji urad za zavarovanje delavcev«, ki je osnovan na načelu samouprave in katerega samoupravni organi so glavna skupščina. ravnateljstvo in nadzorni odbor.
Glavna skupščina odloča o več vprašanjih končnoveljavno in ni potreba nika-kega odobrenja g. ministra socialne politike, katerega odobrenju so pridržani le zaključki o spremembi statuta, višini podpor, spremembi nevarnostnih tabel in letnega proračuna. Samouprava Središnjega urada je zagarantirana tudi z nadaljnimi določbami zakona ter je zagarantirano paritetno soupravljanje tako delavstvu, kakor delodajalcem v ravnateljstvih Osrednjega urada in Okrožnih uradov.
Naredba, o zavarovanju državnega prometnega osobja za slučaj bolezni in nesreče, ki je bila izdana na podlagi pooblastila v § 6 zakona o zavarovanju delavcev, pa
ne odgovarja jasnim določbam tega paragrafa in ne zaslgura samouprave bolniškemu fondu, marveč ga popolnoma podreja odlo-čevanju Ministarstva saobračaja.
Tako so vsi sklepi glavne skupščine izvršni šele po potrdilu g. ministra saobraćaja.
Enako se morajo pritožbe zoper odločbe Centralnega upravnega odbora (iz-vzemši sporov v pogledu dajatev fonda) vlagati na Ministrstvo saobračaja.
Samouprava oblastnih uprav humanitarnega ionda naj se izvede tudi v praksi s pridržkom, da sklepi oblastnih uprav ne smejo kršiti naredbe in pravilnika.
Ministrstvo saobračaja kot delodajalec naj imenuje v samoupravne organe svoje zastopnike na podlagi paritete.
Pri volitvah naj se uvede proporčni sistem.«
2.	Izvedba zaključka glavne skupščine radi sanatorija za tuberkulozne.
Oblastna skupščina ljubljanska je že na več skupščinah sprejela soglasno sklep radi zgraditve sanatorija za zdravljenje tuberkuloze na teritoriju ljubljanske oblastne uprave. Dne 14. marca 1930 je bila v Ljubljani druga komisija, ki si je zopet ogledala posamezne kraje. Dne 27. oktobra J930 je ogledala posamezne kraje tudi komisija ljubljanskega oblastnega upravnega odbora. Na podlagi sklepov komisije in oblastne skupščine je na to glavna skupščina v Beogradu dne 23. marca 1931 sprejela sklep, da se zamore iz rezervnega fonda porabiti znesek Din 3,000.000.— za zgradbo sanatorija na Golniku, ako se doseže sporazum med ljubljansko in zagrebško upravo. Ta sklep je odobril g. minister saobračaja z odlokom S. H. br. 53G932.
Že dne 25. aprila 1931 je bil dosežen sporazum med obema oblastnima upravama in tudi s kr. Bansko upravo je bfla sklenjena v j načrtu pogodba ter je bila predložena že dne 28. oktobra 1931 centralni upravi humanitarnega fonda v Beograd.
Kljub temu, da je od zaključka glavne skupščine odobrenja g. ministra saobračaja preteklo že skoraj dve leti, se ni za zgradbo sanatorija izplačal še noben kredit.
Oblastna skupščina naj zatorej sklene, da se predloži’ glavni skupščini sledeči sklep in vprašanje:
»Sklep glavne skupščine bolniškega fonda Iz leta 1931 glede zgradbe depandanse na Golniku naj se nemudoma izvede tako da glavna skupščina v celoti sprejme predloženo pogodbo, sklenjeno med kralj.
bansko upravo v Ljubljani ter oblastnima
Ministarstvo saobračaja ima pravico j “P«yama b. f. v Zagrebu in Ljubljani. Ljubljanski oblastni upravi naj se takoj nakaže že leta 1931 odobreni kredit v znesku Din 3.000.000.— in glavna skupščina poleg tega skleni odobriti še nadaljni potrebni kredit v smislu proračunov.
Oblastna skupščina fonda v Ljubljani vpraša, zakaj se sklep glavne kkupščine iz leta 1931 ni izvedel in zakaj se odobreni kredit ni nakazal ljubljanski oblast, upravi.«
razpuščati centralni upravni odbor fonda.
S temi in sličnimi odredbami je onemogočena vsaka samouprava bolniškega fonda ter ima v fondu odločujočo besedo delodajalec — Ministrstvo saobračaja —, a delojemalci imajo dejansko le posvetovalen glas. Tako stanje v upravi bolniškega fonda pa nasprotuje jasnim določbam § 6 zakona o zavarovanju delavcev.
Na podlagi prednavedenega predlagamo, da naj sklene oblastna skupščina v Ljubljani predložiti glavni skupščini bolniškega fonda, ki se vrši dne 26. marca 1933 sledeči zaključek:
»Naredba o zavarovanju državnega prometnega osebja naj se v pogledu pravic pri določanju podpor in v upravi prilagodi popolnoma odredbi § 6 zakona o zavarovanju delavcev.
Bolniški tond naj bo podrejen Ministrstvu socialne politike in narodnega zdravja, W naj definitivno odloča o vseh onih sklepih glavne skupščine, ki so po zakonu o zavarovanju delavcev pridržani končni odobritvi Ministrstva socialne politike.
V prvem predlogu so dejansko obsežene vse naše zahteve in vsi predlogi, ki smo jih stavili na prejšnjih oblastnih skupščinah, ker bi zamogli, ako zado-bimo samoupravo, v oblastnem upravnem odboru izvajati naš program v interesu vseh zavarovanih članov.
Po dosedanjih neuspehih v borbi za avtonomijo bolniškega fonda sodeč se bojimo, da tudi letos ne bomo z našo zahtevo — zahtevo vseh zavednih železničarjev — prodrli. Borili pa se bomo odločno tudi v bodočnosti za izvedbo tega principijelnega vprašanja, čeprav z drugo taktiko kot smo se tekom preteklih petih let.
Sodrug — ne pozabi.
Poleg tebe — na progi, v kurilnici, na postaji, v skladišču — stoji sodelavec, tovariš, prijatelj, mogoče tudi sovražnik! —
Tudi on, kot vsi tvoji sodrugi, trpi pod težkimi razmerami, bičan od redukcij, brezplačnih dopustov — trpi lačen v bedi in mrazu s svojo družino!
Tudi on hoče, enako kot ti, boljšo bodočnost, večje dohodke, kruh, obleko in stanovanje za se in družino, tudi on hoče uživati, se izpopolniti. Tudi on hoče biti človek! — Ti se kot organiziran železničar boriš za to! Ti pa se tudi zavedaj, da osamljen ne pomeniš ničesar. Združen pa z vsemi sodelavci, z vsemi prijatelji, pa tudi z onimi sodelavci, ki stoje danes še v nasprotnem taboru, pomeniš moč, katere ne bo mogel nikdo razbiti. — Ustvari to moč!
Pripelji vse one, ki še stoje ob strani, v naš Ujedinjeni savez železničarjev! Pridobivaj vedno in povsod nove člane!
Ne pozabi: čim močnejši bo naš savez, tem preje pridemo do cilja!
Iz poročila o posio/anju bolniškega fonda.
Februarja 1932 je bil sprejet sklep, da se izplačuje dečja oprema za vsako [ živorojeno dete brez ozira, koliko časa { je živelo.
Isti mesec je bila uvedena posebna j kontrola čez zobozdravljenje.
Julija 1932 je prišla odredba, da postajnih snažilk, ki dobivajo za čiščenje le gotov pavšal, ni treba zavarovati pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev, da pa tudi ne smejo biti zavarovane pri žel. boln. fondu.
Isti mesec je bil odobren predlog, da | se sme hranarino, pogrebnino in porod- j niške podpore izplačevati interimistično j to je koncem meseca zajedno s plačo. !
Septeinbra 1932 je centr. upravni od- i bor uredil, da se za otroka, ki je rojen po smrti očeta, ne srne plačati porodniških podpor. (Okrožni urad jih izplačuje!)
Oktobra 1932 je stopil v veljavo ! spremenjen pravilnik o zdravniški služ- j bi, ki je vzel upravnemu odboru fonda I vsako ingerenco na postavljanje in po- { slovanje zdravnikov.
Isti mesec je izredna glavna skupščina boln. fonda odobrila zakupno pogodbo za bolnico na Dedinju za 10 let proti najemnini 4 milijone dinarjev.
V pretekli dobi so bila ustanovljena sledeča nova okrožja:
1.	v Šiški (Ljubljana VII), kjer je bil
nastavljen g. dr. Rupnik;	J
2.	v D. M. v Polju, kjer je bil na- | stavljen g. dr. Jenko;
3.	v Videm-Krško je v principu odrejeni samostojen zdravniški rajon.
j
Statistični podatki o poslovanju boln. j fonda v letu 1932.
1.	Zdravniška pomoč.
Število zdravniktov splošne	medicine:	64.	j
Število zdravnikov specijaiistov	Centralne	j
Ambulante; 18.	I
Število zobozdravnikov: 1,2.	i
Ordinacije zdravnikov — na domu: 4360. Število pregledov po zdravnikih splošne medicine: 63.883.
Število pregledov po zdravnikih specijali-stiii (glej poročilo Centr. Ambulante). Honorari zdravnikov splošne medicine:
Din 507.178.43.
Honorari zdravnikov specialistov:
Din 275.580.
Stroški za zdravljenje in popravilo zob: Din 1,384.745.10.
Stroški za tuje zdravnike: Din 17.423.40. Stroški za osebje, zaposleno na poslih bol. fonda (potni stroški osebja oblast, uprave skupščinarjev,. delegatov, honorari za seje oblast, uprav, in nadzornega: odbora, stroški za oblastno skupščino ter nagrade za osebje oblast, uprave): Din 74.936.13.
2.	Zdravila, zavojpi materijal itd.
Število receptov: 95.051.
Stroški za zdravila s popustom (magistra-iiter): Din 1,134.450.511;
Stroški za zdravila brez popusta: Din 333,842.91.
Stroški za zavojni materijal: Din 81.657.40. Stroški za ostale pripomočke za zdrav-1 j en je: Din 99.213.31.
3.	Bolnice.
Število v bolnici zdravljenih bolnikov: 2125. Stroški zdravljenja v bolnicah:
Din 1,408.695.6}.
4.	J) Denarna podpora — hranarina.
Število dni, za katere so dobivali člani hranarino : 54.232.
Stroški denarne podpore hranarine:
Din 1,160,531.25.
4.	2) Denarna podpora — pogrebnina.
Število smrtnih slučajev:
a)	članov b. fonda, 90: stroški Din 174.427.30.
b)	rodbinskih članov 295: stroški Din 152.928.36.
5.	Stroški za prevoz bolnikov
in njih spremljevalcev: Din 59,127.
7, Stroški za zdravljenje v kopališčih in zdraviliščih.
Naziv kopališča odnosno okrevališča	i t	e v i 1 o		Skupni stroški
	1	i rodbin. članov.	* dni ...	"'j.	
				Din
Dolenjske toplice		9	10	373	14.537
Krapinske toplice		4	2	90	3 390'
Varaždinske toplice	9	5	213	7.571-70
Rimske toplice 			—	2	2	190
Šmarjetske toplice		H	10	356	12.045'
čateške toplice		3	1	49	2.428
Laško 		41	30	52 i	20'480-
Rogaška Slatina		5	1	153	4.084'
Slatina Radenci		6	3	137	5.433-50
Dobrna		2	6	169	7.596’—
Novi Sad		Trr	1	14	3 to--
Lipik		2	3	101	2.565- -
Niška banja		1	-	21	6-9' —
Uidže 			1		20	950-20
Topusko			1	6	176	4 742-30
Kaste! Lukšič		1	2	63	
Pohorje		—-	7	195	2.925-
Morje		3	31	886	14-517--
Skupaj	• • • ■	99	120	3.539	104.463 70
»z
Naziv zdravilišča	število			Na stroške boi. fonda odpade	Na stroške članov odpade
	članov	rodbin. članov 1	1		
				Din	Din
Golnik		14	11	1 888	132.160--	40.587'56
število smrtnih slučajev: 1.
Na morju se je zdravilo izven domovfcol. V okrevališčih se je zdravilo: 7 otrok.
8. Stroški denarne, zdravniške in babiške podpore ob nosečnosti, porodu in otročji postelji.
Število podpor:
fonda: 29 otrok.
zdravniških in babiških 695: stroški Din 133.580.
porodniški 5: stroški Din 4660:99. doji Iških 739: stroški Din 79.219.50.
Gospod Daržlč o
Leta 1931. se je na oblastni skupščini bolniškega fonda g. Deržič (ki je med tem seveda že postal zelo visoka glava. Op. ured.) z vso vehemenco zavzel proti avtonomiji odnosno podreditvi bolniškega fonda ministrstvu socialne politike!
Kakšni so bili njegovi argumenti?
}. Nikakor ne gre, da se vpliv železniške uprave na bolniški fon izloči,d ker bi bilo to nelojalno in nepravično!
V debati je celo napravil medklic; »da se gre pri železniškem bolniškem fondu za državo, ki je nekaj drugega, kakor privaten delodajalec.«
2.	Država da je dober plačnik, ostali delodajalci pa v mnogih primerih ne.
3.	Avtonomija, kot jo predlagamo, da je nemogoča, ker gre čez vse meje in ne more nobena uprava na njo pristati.
4.	Zahteva, da naj se odpravi budžetiranje v bolniškem fondu, je nemogoča in absurdna.
Tako je govoril g. Deržič leta 1931. v Ljubljani.
G. Deržič je s svojim stališčem popolnoma uspel! Vpliv železniške uprave na boln. fond se ni izločil, marveč še ojačil! Avtonomije fonda ni več! Pravilnik o zdravniški službi je spremenjen tako, da ima vpliv na zdravnike le žer leznlška uprava! (Castitamo, g. Deržič, k takim uspehom!)
Ge bi se izvedla od nas predlagana avtonomija, bi tak pravilnik nikdar ne izšel!
»Odprava budžetiranja je absurdna!« Žg dv.e Jeti čakamo na odobreni denar za Golnik! Kje je ta denar — g. Deržič?
Iz uradnega poročila posnemamo:
Neplačani doprinos drž. saobrae. ustanove, predviden v § 43 naredbe M. S. štev. 16.27622 v času od 1. januarja: 1924 do 31. marca 1932 znaša . . Din 33.635.155‘38
Dotacija na tekoči račun boi. fonda pri direkciji drž. žel. v Ljubljani po Generalni direkciji drž. žel. v Beogradu vsled naloga Centralne uprave h. f. v času od i. januarja 1924 do1 31i. marca 1932 znaša
Din 12,500.000'— Ostane razlika Din 21,135.155'38
bolniškem fondu.
Gotovo boste dejali, g. Deržič, da je ta znesek morda plačan centr. upravi humanitarnih fondov v Beogradu!
Dvomimo v to!
Iz gornje številke jasno sledi, koliko bi se dalo zboljšati stanje v našem bolniškem fondu, ako bi imeli avtonomijo, ker z 20 milijoni dinarjev bi se dalo marsikaj ustvariti!
No pa pri tej priliki še nekaj!
Dne 7. II. 1932 smo na ljubljanski skupščini razpravljali o izplačevanju 70% hranarine za vse dni v mesecu! Ali veste, kaj ste takrat, imenovani gg. delegati, ugovarjali?
»Odkod vzeti denar za to povišanje?«
Vidite, le majhen delček gornje vsote bi zadostoval za kritje tega izdatka!
Da, g. Deržič, res krasna je Vaša borba za interese zatiranih in bednih železničarjev!
Sicer pa, g. v. d. načelnika, saj se razumemo in znamo tolmačiti Vaša prizadevanja !	—-oč.
ZA IZPLAČILO POVIŠANE HRANARINE ZA ČAS OD 25. X. 1933. DO PREVEDBE NA URNE PLAČE.
Ker se je pri izplačilu prvega obro-! ka diference delavcem iz leta 1923 od-j tegnil vsem tudi 2% prispevek za bol-! niški fond, so naši sodrugi ukrenili vse j korake, da bi se onim delavcem, ki so bili ob času prevedbe na novo plačo v bolniškem staležu ter sedaj diference niso prejeli, izplačala hranarina od novih urnih plač.
Na zadnji seji upr. odbora boln. fonda dne 20. I. 1933 je bil soglasno sprejet sledeči sklep:
»Nenastavljehemu osobju, ki je bilo bolno v času od 25, 10, 1933 pa do prevedbe na urnino, naj se takoj izplača razlika med že izplačano in pripadajočo višjo hranarino.«
Tako so naši sodrugi storili svojo ! dolžnost za najbednejše! Radovedni pa smo, kako stališče bo zavzel k temu sklepu centralni upravni odbor boln. fonda v Beogradu.
Ok:
KARIERA MOŽINE.
Veseložalostna zgodba v sedmih dramskih scenah.
MOŽINA: Saj ni res!
POLITIK: Kaj ni res? Saj si vendar vedel, da si hodil po provizije.
MOŽINA: Ni res, Šele danes mi je Štefe povedal, po kaj sem hodil.
POLITIK (se krohoče): Boš ti meni pel! Nagrade si prejemal!
MOŽINA: Da, a samo za čezurno delo!
POLITIK: Lažeš! Samo zato, da si hodil po provizije! Le počakaj! Po volitvah boste takšnile ptički frčali. Frčali, si razumel?
MOŽINA: Kaj naj storim, kaj naj storim?
POLITIK: Boriti se moraš za zmago resnice, pravice, poštenja, za vlado čistih rok, pa bo vse dobro!
MOŽINA: Ali bom potem postal uradnik?
POLITIK: Kaj uradnik1!, kaj uradnik. Ko bomo prišli mi na vlado, bomo sploh vse državne uslužbence povišali v — uradnike.
MOŽINA (resignirano): Potem je pač vseeno, če bodo vsi postali uradniki, pridni in lenuhi.
POLITIK: Seveda bodo nižji in višji uradniki!
MOŽINA: Kam boste uvrstili mene?
POLITIK: Ne bomo te pozabili, Možina. Gospod načelnik Klopčar bodo sfrčali... Kaj misliš Možina, ali bi ne bilo to nekaj zate?
MOŽINA: Ali je mogoče, ali je res mogoče? (Ga zgrabi za rokav.) Ali je sploh mogoče?
POLITIK (važno): Kar jaz rečem ni samo mogoče,
kar jaz rečem, je pribito! Dal ti bom črno na belem. Pridi jutri popoldne k meni. Bova šla skupaj v tajništvo in uredništvo. Prinesi s seboj, kolikor moreš aktov, ki se tičejo Borštnika in Završnika. Ne pozabi!
MOŽINA: Prisezi, da bom postal!
POLITIK: Če hočeš, zakaj ne? Prisegam ti, da boš postal... (Dvigne tri prste.)
MOŽINA (sam zase.): Načelnik! (Politiku.) Dobro, jutri pridem.
POLITIK (vleče ribo iz vođe): Vjela se je, vjela se je! Kapitalna ribica ti pravim!
MOŽINA (dvigne roke): Hvala bogu, da nisem skočil v vodo.
POLITIK: Kapitalna ribica, ti pravim!
Zastor.
VII. scena.
Sest mesecev pozneje. Opolnoči. V baru. Okrog mize
sedi večja družba. Ves čas igra — izjemši kratke pre- j
sledke — orkester, plesalke plešejo. Družba poje, j pozna se ji pijanost.
VSI (pojejo):
Kaj nam pa morejo, morejo, morejo,
Kaj nam pa morejo, če smo vesel’.. .
ŠTEFE (ima v roki kozarec):
’no figo nam morejo, morejo, morejo, figo nam morejoj, če smo vesel’...
PROKURIST (razposajeno): Dve figi, Štefe, dve figi nam morejo!
NAČELNIK: Tako je, figo nam morejo, pravim.
SODNIK (se guga sem ter tja): Dokler sem jaz z vami, ki sem tako rekoč vtelešena pravica, nam
niti fige ne morejo, niti fige ne, slavni sodni... sodni to ie ... slavna gospoda... niti fige ne ...
VSI: BravOk, gospod doktor, niti fige ne!
ŠTEFE (poje): 'no figo nam morejo, morejo, morejo.
NAČELNIK (oblastno): Nehajte, Štefe!
ŠTEFE (razposajeno poje): Figo mi morete, morete, morete...
NAČELNIK: Strela, drži gobec!
SODNIK: Gospod Štefe, jaz vas pozivam, da utihnete,, ker vas bom drugače dal odstraniti iz dvorane.
PROKURIST (maha in trese z rokami mizo): Drrrrr dr... drrrrrr ... Da bi vas potres! Drrrr...
ŠTEFE (sede): Živio Avsec!
NAČELNIK (potrkava z nožem po kozarcu): Gospoda, čislana in mnogo spoštovana gospoda, danes snio se zbrali iz posebnega, mnogo važnega in nemalo pomembnega razloga. Tistega cepca, tistega onga... Kako se že piše? No, Možinovega zagovornika smo tudi povabili, pa ga še ni. Ampak mi smo se zbrali, gospodje, mislim, da smo se zbrali ter smo zdaj tukaj.
PROKURIST: Tako je, če ne sanjamo, smo tukaj. Da bi nas potres! Drrrr ...
NAČELNIK (se s čašo v roki ziblje sem ter tja): Danes je mnogo pomemben dan v kroniki ali tako rekoč v razvoju mojega, t. j. mojega in Štefeto-vega življenja.
VSI: Živio, živio Klopčar!
ŠTEFE (poje): Kolkor kapljic, tolko let...
VSI: Živio Klopčar, živiov živio! Naj živi Klopčar!
(Dalje prihodnjič.)
PRIVREDNO NAZADOVANJE.
Prema objavljenim podatcima volumen naše spoljne trgovine još uvijek pada. On je prema godinama prosperiteta spao za čitavih 7,0%, što znači vrlo mnogo.
U 1929. g. naš izvoz je ukupno iznosio 5,329.866 tona u vrednosti Din 7.921,707.922, a 1930. god. 4,733.223 ton u vrednosti Din 6.780,054.206, 1931. god. pak 3,323.416 tona u vrednosti 4.800,965.997 dinara, dok 1932. god. beleži svega 3.398.239 tona u vrednosti 3.055.576.038 dinara.
Ako se 1929. god. uzme za uporedjenje kao 100, naš izvoz je u 1930. god. pao na 88,80% po količini, a na 85,58% na vredno- j sti, u 1931. god. po količini na 62.35% i po i vrednosti na 60,60%, u 1932. god. pak po \ količini na 45.99%, a po vrednosti na 38.57 ; odstotaka.
Naš uvoz u 1929. god. beležio je ukup- i no 1,671.521 tonu u vrednosti 7.594.750.329 dinara, a 1930. god. 1,513.583 tone u vrednosti 6.960,113.191 Dim, pa 1931. god. 1403.110 tona u vrednosti 4.800,281.0322 dinara i 1932. godine samo 880.145 tona u vrednosti Din 2.859,669.220.
Prema 1929. god. naš uvoz je'~930. g. pao na 90,55% po količini, a na 91.64% po vrednosti, 1931. god. na 67.79% po količini, a na 63,20% po vrednosti i '1932. god. na 52,66% po količini, a na 37,65% po vrednosti.
Volumen naše spoljne trgovine 1929. g. ic h» ukupno 7,001.387 tona, odnosno Din 15.516,458.261, 1930. god. po količini tona 6,246.806, a po vrednosti 13.740,167.397 Din, 193i. god. po količini 4,456.525 tona, a po vrednosti 9.601,247.02? Din i 1932. god. po količini 3,278.384 tona u vrednosti dinara 5.915,245.258. To znači da nam je prema
1929.	god. volumen spoljne trgovine opao
1930.	god. na 89,22% po količini, a na r88,55% po vrednosti, 11931. god. na 63,65% po količini, a na 6.1,87% po vrednosti, 1932. god. pak na 46,82% po količini, a na 38,12% po vrednosti.
Ovde nanosimo samo uporedjenje za ; poslednje četiri godine. Prema ranijim naša i spoljna trgovina u 1932. godini je suviše mala, jedva oko 20% od volumena iz 1924. i 1925. god.
Iako je volumen spoljne trgovine spao kod sviju država, to naš pad ipak odskače. 70% prema povprečno 50% vanjskih država. Ako ova i naredne godine tako podje, to će najkasnije u roku od 3 godine svaka medjunarodna trgovina potpuno da zamre. To bi značilo katastrofu ne samo za saobraćajno osoblje, već i za kapital, koji je uložen u željeznice, brodove, automobile, aero- : plane itd. Državnici sviju država dužni j su, da svojom razumnom i demokrat- ! skom politikom stvaraju medjunarodno političko i privredno umirenje, koje je preduslov za pojačanje privredne djelatnosti i medjusobne trgovine, U tome pravcu mora se raditi punom parom!
ZAR TO ZNACI IZVRŠENJE OBEĆANJA?
Zašto i na osnovu čega se odugovlači nezna se, barem nam se ništa ne kaže; na terenu pak dešavaju se stvari, koje nam daju naslutiti razloge tome: naš povjerenik u jednoj željez. radionici izvršio je kod šefa intervenciju povodom glasina, da će radionica biti raspuštena, a radnici reducirani. Pored svoje legitimacije kao povjerenik legalne organizacije naš drug ishodio si je i dozvolu šefa odelenja za pristup upravniku radionice. Mjesto odgovora na postavljena pitanja u pogledu raspusta radionice i redukcije radnika, upravnik je povjereniku postavio pitanje: »Imate li vi odobiena Pravila? Biti ćete otpušteni, jer nemate odobrena Pravila!« Na izjavu povjerenika, da imade dozvolu od šefa odelenja i da je birani radnički povjerenik, šef je planuo: »Ja sam vaš povjerenik i neima drugih povjerenika osim mene! Biti ćete otpušteni!« Na to je naš drug izašao i sada čeka »kaznu«.

Iz oblasnih sekretarijata.
Poslije' ovoga, a to nije osamljeni slučaj, pitamo se: Zar mjesto odobrenja Pravila ovakav postupak prema našim funkcionerima? Zar se ovakvim metodima želi ugušiti naše postojanje? Bilo bi časno, da nam se je to odmah reklo, pa bi znali Što nam je činiti. Ili: možda ti postupci i nisu inspirirani od zgora; možda se mjerodavni s time i ne slažu; možda su to samo ispadi neuravnoteženih ljudi! Sve to može se i potvrditi čim skorijim odobrenjem već pred dve godine podnesenih Pravila!
Dopisi podružnica i povjereništava.
ZAGREB.
Paradoksi naše radionice.
Bez veće pompe osvanula je pred zadnju isplatu na radioničkim oglasnim pločama tabela o premijama.* Kad je čovjek površno gleda mislio bi, da radionica u Zagrebu imade najveći ključ premija. K tome treba dodati i to, da g. ing. Stefanovič, šef sviju radionica u Beogradu, tvrdi, da zagrebačka radionica zaostaje skoro iza sviju radionica po kvalitetu i kvantitetu, a pogotovo iza radionice Niš. Za čudo te radionice na tabeli nema. Zašto? Mi radnici vrlo dobro znademo, da ostale radionice, osim možda mariborske i sarajevske, zaostaju iza zagrebačke. Medjutim suština stvari jest ta, da i pored premije naše zarade su slabe. Imade slučajeva, da radnik prigodom isplate ne dobije ništa, jer mu je sve ustegnuto za razne prinose, konzum itd. Jma već više od godinu dana što nam se premije smanjuju i smanjene su već najmanje po Din 3.— po satu, a negdje i više, dočim produkcija je u svakom pogledu na visini. Dok je ranije kod kvalifikovanih radnika najviši premijski ključ iznosio Din 8.10 po satu, sada dobiva samo Din 5.50, odnosno manje dobiva Din 2.60.
Sistematski smanjuju se naša moralna i materijalna prava; što protiv toga poduzimamo mi radnici?! Skoro ništa. Samo manji dio nas je orgariizo-van i čini napore obrane, a najveći dio luta od mila do nedraga i kuka za boljim vremenima. Ne vrijedi to kukanje! U organizaciju i to čim prije! Zbijmo naše redove i branimo naše živote!
ŠTA JE SA RADNIČKIM DEKRETIMA?
Postojeći radnički Pravilnik stupio je na snagu jula mj. 1930, nu veliki je broj radnika, starih i stalnih, koji još nisu dobili dekreta o primanju po novom pravilniku, o primanju u penzioni fond itd. Dekreta još nemaju, ali ustezanje prinosa vrši se svakomjesečno i do 300 dinara.
Na upite, zpšto se ne ispostave dekreti, odgovara se, da odnosni činovnik ne može da svrši sav topogledni posao. To je samo izgovor za nemarnost prema radnicima. Tu nemarnost treba da uvide 1 sami radnici, a suzbiti ju se može samo slogom o čvrstom organizacijom.
ZAŠTO SE NE PLAĆA PREKOVREMENI RAD?
Neki poslovodje i skupinovodje tje-‘Hju radnike na prekovremeni rad, koji se nikako ne plaća sa 50 i 100% više, yeć samo sa običnom satninom. To se crni najviše u montaži. Za ljubav Ijepog nagovora radnici upropašćaju ne samo
Tabela
premijama glasi:
sebe i svoje zdravlje, već i interese svojih drugova, kojih položaj je — uslijed lošeg primjera — vrlo otesćan. Kod intervencije protiv neplaćanja prekovremenog rada upravnik je doduše izjavio, da se na to ne će nikoga siliti. To ali nije dosta:	u današnjim prilikama
yeć i samo nagovaranje znači isto što i siienje. Prekovremeni rad treba potpuno zabraniti! Ako imade toliko posla, da se ne može redovno svršiti, to neka se uzme u posao nove radnike. Sadanja praksa radionice je istovremeno fabrikacija besposlenih.
U NEUSPJESIMA I JEDAN USPJEH.
Pored mnogih neuspjeha, koje u našem mučnom radu oko zaštite interesa radnika doživljujemo, možemo zabilježiti i jedan uspjeh: ishodili smo, da se
na ime kuluka u ovoj godini neima ništa za platiti, jer će se isti podmiriti iz viška, koji smo platili prošle godine. To
je uspjeh napora samo nas organizova-nih radnika. Da nije bilo našeg zauzimanja, kuluk bi se morao platiti prošle i ove godine.
PENZIJA DRUGARICE KORENE.
Naporima organizacije uspjelo je drugarici Korene ishoditi pravo na penziju, koje su joj Direkcija i Ministarstvo osporili. ~ Doznačeno joj je penzija od Din 3000.— godišnje. Nije mnogo, ali i to bi bilo propalo, da se organizacija nije zauzela.
U jednom drugom slučaju, koji je istovjetan sa drugaricom Korene, nije se uspjelo zadobiti pravo na penziju, ma dä je u pitanju udovica sa 4 nejake djece. Zašto? Samo radi toga, jer njezin pokojni suprug nije bio organizovan, pa uslijed toga bije mogla zadobiti pravo na pravnu zaštitu sa strane organizacije, niti je imala koga, da je u njezinoj nesreći savjetuje. Svi još neorgapizo-vani radnici moraju iz toga izvući jednu dragocjenu poduku; Biti neorganizovan j ne znači biti nesretan i oštećivan sam i lično, već dovesti do nesreće I skapa-vanja svoju vlastitu familiju. Svaki organizovan radnik bori se ne samo za dobro sebe, već i za dobro svoje familije! U organizaciju!!
Radnik.
SISAK.
Brojčana snaga naše podružnice smanjena je premještenjem mnogih naših drugova u Zagreb i ostala mjesta. Veći dio njih nastavio je članstvom u novim podružnicama. Mi u Sisku, iako brojno smanjeni, nismo klonili duhom. Živim radom proširili smo naš utjecaj i na one drugove koji su do skora stajali po strani. U tome nas pomažu i teške prilike, pod kojima pojedine struke moraju otpravljati svoju službu. ,U prvom redu mnogo pate radnici kod stanice za desinfekciju. Oni nemaju kanalizacije, skloništa i ostalih pomagala za rad, a osim toga tjera ih se na rad prekovremeno, za koji ne dobivaju nikakve nagrade. Veliko negodovanje medju svima željezničarima izaziva ustezanje za neki vjerski prirez. Iza njega krije se gradska općina, koja želi na taj način ojačati svoj budžet. Protiv toga prireza borili smo se i boriti ćemo se, jer ga smatramo suvišnim. Isto tako veliko negodovanje izaziva: namjera, da se kod ev. stupanja na snagu novog radničkog pravilnika smanje zarade z 10%. Kad bi se to dogodilo, morali bi naše zube objesiti na klin ili pak poći s trbuhom za kruhom. Željezničarskom radniku u Sisku nebi više bilo za opstati!
Mi smo si svijesni, da se uspjesi u .borbi za pravedniji i bolji život mogu postići samo čvrstom organizacijom. Stoga naše od— borničke sjednice i članske sastanke održavamo redovito i trudimo se, da svijest
naših željezničara bude visoka i jaka. Dne 2. o. m. upriličili smo redovitu fašinsku zabavu, koja je .iznad očekivanja dobro uspjela.
BROD.
Spor oko imovine bivše naše podruž-ničke glazbene sekcije konačno je pred likvidacijom: Sud u Brodu je svu imovinu, koju je svojevremeno za glazbenu sekciju ubirao drug Perkovič, dosudio Savezu. Savezu se imade uručiti imovina, koja je de-ponovana kod suda i koja se nalazi u posjedu pojedinih bivših funkcionera te sek-! čije.
i Mi pozivamo sve tunkciorfere sekcije, kojih se to tiče, da čim prije polože točan obračun preko kod njih se nalazećeg novca. To treba učiniti bez daljnih formalnosti, jer u protivnom mogu imati samo neželjene posljedice. Novac za glazbala: dan je za glazbala, a ne da se njime koriste pojedinci.
Ovim je konačno likvidiran spor, koji je bio po našim protivnicima nepotrebno izazvan, a koji je našem pokretu u Brodu dosta škodio. Poslije njegove likvidacije svi naši drugovi neka opet predju na intenzivan rad i privedu u život kao jaku podružnicu tako i novu glazbenu sekciju.
POLOŽAJ VOZOPRATNOG OSOBLJA.
Po svojem broju i po svojoj službi vozo-pratioci su jedna vrlo značajna struka u saobraćajnom lancu. Njihova služba je teška i delikatna. Oni, u stvari, izvršioci su saobraćaja i, što je još važnije, vrše njegovu kontrolu i predstavljaju ga pred potrošačima. Njima stalno visi nad glavom' sa dvije strane nabrušeni Damoklov mač: Ako u službi ma šta sgriieše, biti će pozivani na odgovornost, ako prema publici (potrošačima) ne budu nadasve učtivi i strpljivi, biti će potskazani kao nekorektani. Sama služba je i fizički teška; izdržati 12 i više sati na nogama, fe kola u kola, na bremzi i t. d. nije šala. I na jači živci popuste! Otuda se je, bdkäda željeznica postoji, tom nepovoljnom položaju vozopratioca posvećivala naročita pažnja: njihovo radno vrijeme bilo je snošljivo/a plaće se odmjerivalo saglasno ekvivalentu njihovih napora u službi.
Od nekog vremena prema vozopratiocl-ma postupa se sasma obrnuto. Iako postoji propis, da radno vrijeme vozopratioca smije da iznosi samo 30%, te potom odmor 20% van domicila i 50% u domicilu, faktično njihovo radno vrijeme iznosi izmedju 35 i 50%, a to na račun odmora. .Osoblje se usliied toga fizički i materijalno iscrpljuje. Službu ne može da vrši sa toliko pozornosti, sve češćlje zapada u »krivice«, a i obolenja su sve femj'riija. Većina sadanjih I turnusa nikako nije u skladu sa postojećim i propisima i sa fizičkom mogućnošću osob-j lja, pa su u tom pogledu potrebne osjetne I remedure na bolje.
I Kilometraža još uvijek bazira na nepravednim osnovima: ona se dobiva samo za broj proputovanih kilometara, a ne i za uložen rad i radno vrijeme. Već davni je zahtjev vozopratnog osoblja, da se kilometraža zamijeni sa satninom. Samo urnina mogla bi da bude pravedna nagrada za uvećani trošak, koji vozopratioc uslijed izbivanja iz domicila ima.
Službena odijela osoblje ne dobiva, a istovremeno imade obavezu, da službeno odijelo mora nositi. Paušal za odijelo, je preneznatan, a da bi bio dovoljan i za najskromnije odijelo, a kamo li za bezprikorno propisno. Željeznička uprava trebala bi da se vrati na princip podavanja odijela u naravi, odnosno da isplaćuje paušal od najmanje 1200 Din godišnje. Ovakvo riješenje bilo bi jedino zadovoljavajuće, dočim sadanja praksa jest nepravedna.
Rang vozopratnog osoblja utvrdjuje se na konzervativnoj bazi: za podlogu uzima se školska kvalifikacija, ma da je služba vozopratioca posebne prirode, koja sa školskim kvalifikacijama nema nikakve veze. To je sasma stručna služba, za koju je
Red. broj	n	.	! Tromesečje Radnici	1932/33 								b- g-		Zagreb	Maribor	V Bećkerek Smederevo		Sarajevo
			1	11 III	1 11 111	I 11 III	I 11 III	1	11 IH
1	Prosto fizićki .	IV	3,25 -	3	—	—		3,03 - —	3,25 - —
2	Polukvaliflkovani .	IV	4,20 4,62 —	3,60 — -	3,92 -	-	3,44 - -	3,75 -	-
3	Kvalifikovani ....	IV	5,- 5,50 6,-	•4,30 -	-	4,77 5,29 -	4.24 4 66 —	4,12 6.50 —
4	Specijalisti		IV	5,50 6,05 6 60	4,30 - —	4,77 5,29 —		
potrebna čisto stručna sprema i rutina, koja se stiče vremenom službe. Osnovom: ranga i napredovanja treba da služi sposobnost za vršenje službe i dulje vrijeme službe, odnosno stručni ispiti. Jedino ovako utvrdje-ni rangovi i napredovanja na takvoj osnovi mogu biti ne samo pravedna, već i u velikom interesu same saobraćajne ustanove, koja samo po ovakvim metodima može doći do najboljih službenika.
Moglo bi se nizati dalje i dokazivati, kako je položaj vozopratioca nesrazmjerno nepo-voljniji od ranije, dok su im dužnosti veće i teže. Ü svim tim, pitanjima opširno se zabavila velika konferencija vozopratnog osoblja, koja je održana dne 16. I. O'. g. u Zidanom mostu, a koja su posjetili delegati iz skoro svih mjesta Direkcije u Ljubljani i delegati osoblja Direkcije u Zagrebu. Po svim pitanjima doneseni su odgovarajući zaključci, kojima se od nadležnih traži više pažnje prema vozopratnom osoblju, a naročito više obzira prema njegovom moralnom i materijalnomi položaju. Vozopratno osoblje u saobraćajnome lancu: vrši jednu od najtežih dužnosti i otuda njegovo pravo na bolji život.
Više govornika naglasili su na konferenciji slijedeće: Vozopratno osoblje zapalo je u sadanji nepovoljan položaj i svojom vlastitom krivicom. Mjesto da je medjusolmom slogom i organizovanošeu branilo svoja stečena prava, ono je nehajem i slabošću omogućilo, da mu sva dobra voda odnese. Zadnji je čas da se to uvidi 1 složno podje na istra-jan organizacioni rad. Kad budemo opet složni i jedinstveni u našoj stručnoj organizaciji, naše stanje će se opet popraviti. Po-djimo, stoga, na živ organizacioni rad!
Voz'opratioc.
RADIONA DRŽ. ŽEL. SARAJEVO.
to reparacija, a uz to smo morali za sve pojedine dijelove izrađivati modele. On nas je koštao 330.000 dinara, a izradili smo ga iz ušteda radionice. Sad izrađujemo još jedna ovakova kola, a u projektu su još dvoja kola, završio je g. Jošić.
S ovim je čitava naša radiona dokazala da je ustanju da se takmiči sa svjetskim tvornicama vagona.	—
Dakle, kad su radnici intervenisali i za oskudne nadnice, dobivali su odgo-! vor, da nema kredita, a sada se ofici-I jelno kaže, da su se iz »uštede radionice« izradila kola, koja koštaju 330.000 dinara, i da će se izraditi još trojica ovakvih kola!
Protestujući protiv ovakvih postu- j paka, da se na jednoj strani sužava j j oskudne nadnice radnika, a na drugoj i strani čini velike uštede, dok porodice 1 radnika gladuju tražimo, da mjerodav-: ne vlasti povedu energičnu istragu i dovedu krivce ovakve »štednje« kazni a redukcije radničkih zarada da se od-; mah ukidaju i porade radnicima one i zarade, koje su imali prije redukcije.
Još jedno pitanje imademo na mje-; rodavne: »Po kakim propisima vrši se unapredjivanje radnika u radionici Sarajevo? Dali važi i za ovu radionicu propis pravilnika o pomoćnom osoblju,
: koji odredjuje stepene plate.
Postoji puno slučajeva, da onaj rad-? nik, koji nema ‘ni jedne pare uvećane ; plate te manju osnovnu platu, kao je I predvidjena u radničkom pravilniku, ne dobije povišice, dok onaj radnik, koji imade pored osnovne plate još po Din 10.— i više uvećane plate, dobije još avanzma.
Ujedinjeni savez željezničara će svim snagama poraditi na tome, da se ovakav postupak spreči.
Molimo za objašnjenje!
Svakome željezničaru je poznato, kako su se sprovadjale vedno nove redukcije u željezničarskim radionicama. Svojevremeno je bilo uvedeno 6 časovno radno vrijeme, za 10% reducirale su se radnicima nadnice, za 50% pa još više su bile reducirane premije — sve zbog nemanja kredita.
Sve intervencije radnika na mjerodavnim mjestima su bile uzalud — nema kredita, bio je običan odgovor kod svake redukcije.
Prije par dana pa su sarajevske novine donele jedan izvještaj o izradi jednih »luksuznih kola za ručavanje«, koje su bile izradjene iz »uštede« radionice! Članak se glasi:
NOVA KOLA ZA RUČA VANJE NA NAŠIM PRUGAMA.
Luksuzna izrada vagona za ručanje u našoj glavnoj željez. radioni.
Ovih dana pustiće se na našim prugama novi vagon restoran u promet. Ova kola, a to moramo sa ponosom da istaknemo, izrađena su kod nas u našoj sarajevskoj radionici po nacrtima naših inžinjera, a na čelu sa upravnikom radione ing. g. Joci-ćem.
Jučer smo imali priliku da pregledamo ta nova kola koja se sad službeno zovu kola za »ručavanje«, Ona su sva osim toč-kova i donjeg postolja, t. j. baze izrađena potpunoma u našoj radionici tako, da je svaki komadić djelo ruku naših majstora i radnika Glavne želj. radione. Vagon je dugačak oko 13 m. i vanjska oplata mu je tamno zelene boje na kome žutim slovima stoji njegova oznaka i njegov broj 400. Ta vanjska oplata je izrađena od debelog ple ha, koji je električnim putem sav zavaren i predstavlja jednu jedinstvenu cjelinu, koja nije prekinuta sa nijednim šarafićem ili nitnom.
Njegova elegantna forma upada svakome u oči a unutrašnjost po svom ukusu i luksuzu zadivljuje. Nutrašnjost vagona se dijeli na četiri odjela. Prvo je kuhinja, pored koje vodi mali hodnik sav obložen u fino poliranu hrastovinu. Odio kuhinje je potpunoma moderno uređen sa toplom i hladnom vodom prostorom za pranje suda, štednjakom itd. Drugi dio je šrank sa svim potrebnim napravama. Hodnik vas dovede do vrata, kojima se ulazi u buffet sav obložen u orahovinu poliranu mahagonim. Tu se nalaze moderne linije »kredenca« u kom je ledenica i prostor za boce sa pićem. U odjelenju buffeta nalaze se šest kožnih fotelja sa potrebnim stolovima nad kojima su električni lusteri. Prođe se još kroz jedna vrata pa se dolazi u salu za ručavanje sa 18 sjedišta fotelja od kože. Sa stropa svjetli 6 električnih lustera. Sistem električne rasvjete u ovome vagonu je pinča.
O svom luksuznom uređaju ovaj restoran vagon je ljepši od onih na širokotrač-nim prugama.
— Koliko Vas je stajala ovih kola g. upravniče?
— Bili vjerovali da je jeftiniji od vagona drugog razreda kojeg smo uzimali a con-
Napore Ujedinjenog Saveza Željezničara Jugoslavije i svoje zahtjeve željeznički radnici treba da svojski podupru. Svi radnici moraju se svrstati u redove Saveza. Neka se uvijek ima u vidu: Koliko snage — toliko prava! Svi za jednoga — jedan za sve!
Mednarodni pregled
MEDNARODNI PREGLED. ' Nizozemska. Oktobra 1932 je bila na Nizozemskih železnicah izvedena 5% redukcija plač. Januarja 1933 je bila napovedana nova redukcija zopet za 5%. Energičnemu odporu železničairske organizacije pa se je posrečilo doseči, da se je ta redukcija odgodila do 1. aprila 1933 in da se je znižala na 3%. Poleg tega pa je železniška uprava prevzela tudi plačevanje prispevkov za bolniško zavarovanje rodbinskih članov za vse nižje plačane kategorije, tako, da bo redukcija s L aprilom znašala mesto 5% le 0.63 do 2.20%. Tudi ta redukcija še ni definitivna, ker organizacija na njo še ni pristala.
Znižanje plač v Argentiniji. Uprava južno argentinske železnice je hotela znižati prejemke uslužbencem za 8%. Železničarska organizacija je predlagala razsodišče, na kar je železniški minister predložil zadevo v odločitev predsedniku republike. Vlada je takoj izjavila, da ne namerava podvzeti nobene redukcije uradniških plač in da: se tudi ne strinja z nameravano redukcijo privatne železniške družbe, pri kateri prevladuje angleški kapital. V Argentiniji je železniška organizacija zelo močna in uprava hoče na vsak način preprečiti izbruh železniške stavke pred žetvijo.
Rumunija. General se je zopet vrnil v svoj pravi poklic, V Rumuniji je bil generalni direktor državnih železnic divizijski general .Ionescu, ki je bil znan po rožljabju z orožjem in je imel nalogo izčistiti romunske železnice od raznih nezadovoljnih in protidržavnih elementov. Proti njemu so se tako železničarska, kakor tudi transportne organizacije postavile v najostrejšo borbo ter so v posameznih krajih že grozili VL' bruhi stavk. Gospod general je bil sedaj razrešen službe pri železnici in se je zopet povrnil v vojaški resor.
V Rumuniji se je zadnje čase pripetilo več železniških nezgod, med katerimi i® na pr. nezgoda pri Crajovi zahtevala 9 smrtnih in 20 ranjenih žrtev. Časopisje skoraj po vsaki nezgodi zavzema stališče proti osobju, češ da je bila nezgoda le posledica malomarnosti osobja. Niti najmanj pa časopisje ne omenja malomarnosti uprave, ko
mora osobje večkrat po cele tedne čakati na izplačilo zapadlih prejemkov.
Racionalizacija in železniška katastrofa v Turenne. Tudi naše časopisje je prineslo poročila o veliki železniški katastrofi v Algiru, ki je zahtevala 56 mrtvih in 217 ranjenih. Preiskava je sedaj ugotovila, da je prišlo do katastrofe vsled malomarnosti privatnega podjetja’, ki je delalo in vzdrževalo spodnji ustroj. To podjetje je namreč štedilo z materijalom za zasipanje in utrdi- j tev proge, kar je imelo za posledico grozno katastrofo.
Poljska. Položaj poljskih železničarjev se vedno poslabšuje. S 1. avgustom so se zvišali prispevki za bolniško- in pokojninsko zavarovanje od 6 do 9% na 8 do 12%. Sedaj pa se je podaljšala karenčna doba za dosego- pravice nai penzijo od 10 na 15 let.
Danska. V preteklem letu se je število danskih železničarjev znižalo od 22.547 na 20,551 in je bilo- tako deloma upokojenih, deloma pa reduciranih 1996 uslužbencev, od tega 243 uradnikov, 98 nižjih nastavljencev in 1655 začasnih delavcev. Kdor -ni dobil pokojnine, dobiva seveda izdatno brezposelno podp-oro. Na Danskem je zelo- močna konkurenca z avtobusnim prometom in da v tej konkurenci vzdrži ter zniža deficit, je železniška uprava sklenila podaljšati veljavnost povratnih kart na -osem dni in -odobriti za vožnjo nad 30 km daleč, ako se potuje v skupini 4 oseb, 30% znižanje tarife.
Stavka železničarjev na Irskem. V noči od 29. na 30. januarja je stopilo- pri irski severni železnici okroglo 5000 železničarjev — z izjemo- upravnega: osebja — v stavko. Vzrok stavke je bil sklep železniške družbe, da ba reducirala plače za 15%. Državni urad za določanje plač je pod pritiskom organizacij doegel, da se je redukcija znižala na 10%. Vlada irske svobodne države je začasno dala družbi- do meseca aprila posebno subvencijo- v znesku teh 10%, tako da do redukcije tu ni prišlo, pač pa je prišlo do redukcije v severni Irski, vsled česar je izbruhnila stavka. Železnika družba je hotela stavko- onemogočiti s stavkokazi, kar je dovedlo do železniške nesreče pri Dundalku, ki je zahtevala dve smrtni žrtvi in več težko ranjenih. Uprava je hotela to nezgodo izrabiti proti osebju, češ da je bila posledica sabotaže stavkujočih železničarjev, preiskava pa je dokazala, da je bilo pri tem vlaku zaposleno neizprašano osobje, ki ga je uprava1 v hitrici dobila kot stavkokaze. To neizvežbano osobje seveda ni poznalo niti osnovnih predpisov ter je bila nezgoda neizogibna.
Diktatura francoskih železnic je že dosti dolgo trajala, V Franciji so vedno glasnejše zahteve po- večji kontroli železniških družb od strani države i-n tudi po- podržavljenju privatnih prog. Deficit v letu 1932 je znašal sporaj 4 in pol milijarde frankov. Železniške družbe so predložile, da bi se ta deficit kril z:
a:) zvišanjem tarife (kar naj prinese 800 milijonov);
b)	znižanjem -prometnega davka od vozovnic, ki ga morajo družbe plačevati državi (za 875 milijonov);
c)	zvišanjem tarif za državne transporte, pošto in brzojav ter vojsko (za: 600 milijonov);
d)	prevzem-om socialnih dajatev družbe v breme države (za 175 milijonov) in
e)	znižanjem prejemkov osobja za letno 900 milijonov, kar pomeni 10% redukcijo.
stanja? Niti najmanj! Ker le v malokateri državi si je znalo priboriti z organizirano močjo nekaj vpliva, skoraj povsod drugod pa se je mirno udalo diktatu družbe, ki je izrazila, da ne trpi organizacije. In tudi danes, ko je usahnil bogati vir dohodkov, družba ni spremenila svojega stališča, noče priznati strokovne organizacije, ampak hoče vzdržavati z osobjem razmerje, ki naj sloni na »medsebojnem zaupanju«!? Danes zahteva družba od osobja, da sodeluje — pri štednji in redukcijah! Zakaj ni družba n. pr. pred desetimi leti pozvala osobje na sodelovanje? Tedaj, ko so akcionarji spravljali letno stotisočake čistega dobička, družba osobja še pogledala ni! A danes, ko ni več teh mastnih dobičkov, pa naj štedi osobje na vse načine, plačuje naj milo in celo papir za na stranišča in to pri plači 20 do 25 franc, frankov. In pri tem dobavlja na pr. na nemških progah družba »Gibbo« milo brezplačno, enako družba »Odol« kozarce za na mizo itd., vse v reklamne svrhe. Ce pa se kozarec razbije, ga mora nadomestiti osobje na lastne stroške. Osobje mora odgovarjati za ves inventar, perilo, posodo, ogledala, šipe itd. in poleg tega celo za spenjače, kurilne cevi. prehodne mostičke in drugo.
Ali je to sodelovanje?
Pri občevanju med osobjem in predpostavljenimi vlada pravi vojaški duh in dril. O pravicah osobja ni govora in v pretežni večini držav so uslužbenci spalnih voz oropani celo onih pravic, ki jih garantira delavstvu veljavna socialna zakonodaja.
Osobje spalnih voz je končno začelo spregledavati. Uvidelo je, da more edino le z lastno močjo doseči ureditev svojega položaja in se otresti posledic »medsebojnega zaupanja«! Začelo je z mednarodno vodeno akcijo, da se izvojuje z družbo, ki je internacionalna, tudi internacionalno kolektivno pogodbo, ki naj v osnovah uredi položaj in pravice osobja ter razmerje do družbe v vseh državah, kjer ima družba svoje filijale.
V to svrho je začelo osobje tudi z agitacijo, da se vsi do zadnjega organizirajo pod okriljem in s pomočjo naše »Internacionalne Transportne federacije« ter tako organizirano pokaže družbi, da noče več biti brezpraven suženj, marveč hoče svoboščine in boljšo bodočnost.
Tudi osobje spalnih in jedilnih voz na jugoslovanskih progah v tej borbi ne sme stati ob strani, marveč se mora začeti brigati za svojo usodo! Dolžnost slehernega uslužbenca Wagonlits je, da takoj pristopi v »Ujedinjeni savez železničarjev« ter začne sodelovati pri spopolnitvi od I. T. F. že izdelanega načrta kolektivne pogodbe!
Uslužbenci Wagonlits! Gre za Vas! Bodite sami svoje usode kovači!
IZ CENTRALNE UPRAVE:
Občni zbori.
Na vprašanja podružnic glede občnih zborov javljamo, da so občni zbori podružnic odgpdeni za nedoločen čas.
Centralna uprava bo podružnice pravočasno obvestila, kdaj se bodo vršili občni zbori.
Poleg tega zahtevajo družbe popolno svobodo v upravno tehničnih ozirih, dalje pri določitvi tras vlakov ter pravico uvedbe lažnih prevoznih sredstev.
Sigurno je, da bo tako država, kakor osobje znalo braniti proti tem nakanam železniških družb.
OSOBJE SPALNIH VOZ.
(I. T. F.)
Še pred par leti je mednar. družba spalnih in jedilnih voz izplačevala po 70% dividende. — Tudi to mogočno podjetje, ki se je znalo leta in leta umikati raznim zakonitim obveznostim, mora sedaj le občutiti težke posledice gospodarske krize, ker dohodki stalno padajo in se tudi rapidno zmanjšujejo dividende.
Ali pa je imelo tudi osobje spalnih voz tedaj, ko je tako zvana »finančna internacionala« grabila po 70% dividende, kaj užitka od tega velikega blago-
Clanarina nastavljencev. Na razna vprašanja ponovno sporočamo, da znaša članarina nastavljencev (služiteljev, zvaničnikov in nižjih činovnikov do 2000 Din prejemkov) 15 Din, a članarina činovnikov VIII. in višjih pa 20 Din.
Tožba radi diference delavcev, —-Razprava se je vršila ter je sodnik izjavil, da bo izdal razsodbo pismenim potom. Doslej je še nismo prejeli.
Markiče in bloki. Centrala je založila nove znamke po Din 6.—, 10.—, 12.—, 15.— in 20.— ter tudi bloke prežigosala na gornji vrednoti. Podružnice naj bloke odnosno markice pravočasno na-roče.
IZ UREDNIŠTVA:
Dopisi sekcij so morali v tej številki izostati, ker je več materijala o bolniški blagajni. Enako so danes izostali dopisi podružnic iz območja ljubljanskega tajništva.
Tiska- »Slovenija« družba z o. z. v Ljubljani. (Predstavnik: A. Kolman.) - Odgovorni urednik: Jurij Stanko, Ljubljana. - Lastnik in izdajatelj: Konzorcij
♦Ujedinjeni Železničar« Predstavnika: Jurij Stanko v Ljubljani in Adolf Jelen v Mariboru