POGLED PO SVETU Angleškemu filozofu Bertrandu Russelu radi očitajo, da preveč čisla razum, da racionalnosti pri­ soja prevelik vpliv v človeškem življenju. V knjigi: >Human So­ ciety in Ethics and Politics^ je $ temi očitanji opravil, kakor bi kosil z mitraljezom. Takole ne­ kako pravi: ^Nagoni in impulzi ženejo človeška dejanja. Razum ni vzpodbudnik, je le regulator. Mnogi politiki pridobivajo mno­ žice s tem, da se proglašajo za altruiste. Ljudje to radi verja­ mejo, to množice spravlja v stanje vretja, v takem stanju jih je laže vleči za nos. Ker mi to ni všeč, mi očitajo, da sem pretirano ra- cionalističen.i Nekaj podobnega, a z druge strani je Rüssel povedal D svojem znanem govoru ob pre­ jemu Nobelove nagrade. Tu je razložil motive, ki jih ne smemo zanemarjati, kadar premišljamo o gibalnih silah zgodovine: živ­ ljenjske potrebščine, poldep po neomejenem obsegu teh, pohlep po oblasti in lasti, po moči itd. Imeti vsega dovolj in preveč, to je sen, ki se vedno izteče brez izpolnitve, >lakota, slave, blagat ni nikoli potešena, poleg tega velja omeniti še željo po senza­ ciji, strah, sovraštvo, občutek var­ nosti itd. Če bi ljudje po svoji sreči vsaj toliko hlepeli kot so­ sedu privoščijo nesrečo, bi bili pogoji.za srečo in mir na svetu precej bliže. Rüssel je vse obširno utemeljil in končal kljub vsemu z vero v razumnost človeka. Če bo ta zmagala, bo dana osnova za mirno sožitje med ljudmi. Naj bo ta uvod obenem komen­ tar k celi vrsti dogodkov in pri­ pomba na rob k vsemu dogajanju v svetu. Res ni naključje, da se je ravno stari Rüssel postavil na čelo akcij za atomski mir, on, filozof, torej čas spremenjen v misel, da se zatečemo k Ileglu. Atomski mir še ni zagotovljen. Ce beremo zapadni dnevni tisk, vidimo, da se je spremenil le aspekt na atomsko orožje. To ni več meč Zapada, marveč le ščit. Vlogo meča so prevzele konven­ cionalne vojske. Visoki zastopnik ameriške vlade Gil pa t rie je ne­ davno prepričeval Pariz, da se mora Evropa pripraviti vsaj na 90 dni trajajočo vojno, toliko časa bi potrebovale ZDA, da učinko­ vito uresničijo svojo >obrambno strategijoi za Evropo. To stra­ teško . preorientacijo ZDA in NATO smo lahko videli tudi v grožniah, ki so si jih izmenjali vojaški govorniki obeh strani. Amerikanci so se hvalili, da bodo s Polarisi in drugimi raketami na plovnih objektih obvladali ves planet, sovjetski maršal Grečko pa je odgovoril, da njihova dalj- nometna orožja lahko poiščejo katero koli morsko oporišče na svetu. Kaj sledi iz tega? Da je vojna zazdaj še realnost, s ka­ tero je treba računati, da je izven racionalnega človeškega območja. V Ženevi si sicer prizadevajo, da bi prišlo do sporazuma, ven­ dar brez posebne sreče. Atomski sporazum je za oba monopolista ZDA in SZ važen že zato, da bi z njim vezala tudi doslej neodgo- vorne atomske države, pri čemer sta v prvi vrsti Francija in Ki­ tajska. ZDA so nasproti Evropi postale bolj samozavestne, ukrepi za novo strategijo so bili uresni­ čeni brez konzultacije z zavezniki, kar so seveda posebno zamerili Francozi in Nemci. Zato potuje von Hassel v Ameriko, da bi Za­ hodni Nemčiji priboril v NATO večie politične pravice, pri vo­ jaškem poveljstvu pa mesto v štabu. S tem Nemci odkrito ra­ čunajo. Samozavesten pa je tudi de Gfiulle. Nedavno je izjavil, da gaullist ne postaneš če? noč, am­ pak polagoma. Zakaj? Ker je bilo tudi z njim tako! Kljub vffpmu je s svojim ravnanjem opornril na nekaj, kar ne bi smel nikdo po­ zabiti, a najmanj velesila, ki bi rada komandirala in ustrahovala ves svet. Kontakt med Kennediyem in Hruščevim ni več tako inienjiven kot ob kubanski krizi, vendar se pletejo stnari tako, da bo verjetno sryet prišlo dn ožje/t a stika. Plovbo med Kubo in SZ ovirajo ameriške bojne ladje, kubanska neodvisnost je za Amerikance, iako kaže. neprehffvljivo dejstvo. Vsa ameriška pnliVka v Srednji in Južni Ameriki je usmerjena v to, da bi čimprei »^лл^пга/д« castrizem. SZ je obljubila, da bo umaknila še nekaj vojaških kon- tinnentov, da bi spodbila trditve tistih, ki pravijo, da Kuba pomeni ofenzivno nevarnost za ZDA. A že samo dejstvo, da se Kuba pa živeti samostojno, je za ZDA ne­ pojmljivo. VEČ O ZGODOVINI NOB z LETNE KONFERENCE BORCEV NOV V ŠENTJURSKI OBCINI Pred kratkim so imeli borci NOV občine Šentjur letno kon­ ferenco, na kateri so razpravljali o zakonodaji in pomoči bivšim borcem NOV, o vlog^i aktivov borcev v podjetjih, o vzgoji mla­ dine in nalogah bivših borcev v našem družbenem življenju. V občini oibstajajo trije aktivi borcev in to v Aliposu, kmetij­ skem kombinatu ter lesno indu­ strijskem kombinatu >Bohor«. Ti aktivi zelo uspešno rešujejo ijroibleme borcev na njihovih de- ovnih mestih, istočasno pa po­ stajajo pomemben činitelj pri urejanju notranje problematike v podjetjih. Borci so se nadalje veliko po­ govarjali o vzgoji mladine v šo­ lah in mladinsikih organizacijah. Ugotovili so, da je v šolah pre­ malo govora o zgodovini NOB. Zato so predlagali naj bi šole v prihodnje bolj sistematično po­ sredovale mlademu pokolenju to poglavje. Sklenili so naj da ob­ činsko združenje borcev svetu za šolstvo in šolam tozadevna priporočila. Razen tega so pri­ poročili, da naj šolska vodstva organizirajo izlete učencev zlasti v tiste kraje, v katerih se bodo lahko seznanili tudi z dogodki iz ljudske revolucije. Tako je delegat iz Šentjurja obljubil, da bo v okviru taborniške organi­ zacije pripravil v časiu počitnic večdnevni pohod mladine na Kozjansko, kjer bi jim vsaj v večjih krajih nekdanji borci pri­ povedovali o boju za svobodo. Nadalje so delegaci sprejeli sklep, da bo treba v prihodnje bolj skrbeti za otroke živih bor­ cev, predvsem pri nadaljnjem šolanju in' dajanju štipendij. Za predsednika občinskega združenja borcev NOV v Šent­ jurju je bil ponovno izvoljen Peter Hlastec. P. E. PONUDILI JIM BODO miadiatko brigado Akcija za pomoč poplav- Ijencev v Ćupriji je naletela v celjskem mestu na veliko razumevanje. Na sejah ljud­ skega odbora, političnih or­ ganizacij, med člani delov­ nih kolektivov ... povsod se govori samo o enem, kako pomagati ljudem, ki jih je močno prizadela poplava. V vseh teh prizadevanjih, da bi zbrali čim več in tako znova potrdili, kako veliko je prijateljstvo med prebivalci obeh mest, so se izkazali tudi mladinci in med njimi naj­ prej člani občinskega komi­ teja Zveze mladine v Celju, ki so kar med seboj zbrali deset tisoč dinarjev za po­ plavi jence v Ćupriji. Ta prispevek sicer ni velik, toda če upoštevamo, da so ga zbrali mladi ljudje, od ka­ terih se mnogi še šolajo, po­ tem lahko razumemo, da je večji in pomembnejši, kot pa o njem govori številka. — Mladinci celjske občine bomo tudi zdaj napeli vse sile, da bi akcija za zbiranje pomoči dosegla čim večji uspeh, je v razgovoru dejal predsednik občinskega mla­ dinskega komiteja Francek Ribič. Razen tega bomo ta­ mošnjim ljudem ponudili na­ šo mladinsko delovno bri­ gado. Će bo treba in če bodo v Ćupriji takšno pomoč po­ trebovali, bomo sestavili bri­ gado mladih ljudi in jo po­ slali, da bo pomagala pri obnovi poplavljenega mesta. Vsekakor zgledna pobuda mladine celjske občine. B. Pomembni sklepi na seji ljudskega odbora konjiške občine Na torkovi skupni seji obeh zborov občinskega ljudskega odbora v Slovenskili Konjicah, ki jo je vodil predsednik inženir ADOLF TAVCAR, ni manjkalo sklepov, ki zaradi svojega namena in vse­ bine zaslužijo večjo pozornost. Tako so potrdili predlog finančnega načrta gozdnega sklada, ki bo letos razpolagal z nekaj nad 43,5 mi­ lijona dinarjev. Poleg obvezne rezerve bodo nekaj nad 20 milijo­ nov porabili za gozdno gojitvena dela, nekaj nad 17 pa za investi­ cije, za ceste in podobno. Pomemben je sklep, naj se vsa sredstva tega sklada trosijo strogo namensko. \ Odborniki so z velikim odobra­ vanjem sprejeli investicijski pro­ gram za nekatera elektrifikacij- ska dela na področju Rogle na Pohorju. Zakaj? Predvsem zavo­ ljo tega, ker so tako zastavili pr­ ve pomembnejše korake za turi­ stično aktivizacijo južnega prede­ la Pohorja. Tako so rekli: najprej komunikacijska sredstva, ceste, elektrika in voda, potem pa osta­ lo. Kot povsod drugod, tudi v ko- njišld občini opažajo, da jim ne­ katere obrtne dejavnosti zamira­ jo. Da bi dali vsaj mladini spod­ budo, da bi se odločila za učenje teh poklicev, so sprejeli odlok o zvišanju mesečnih nagrad vajen­ cev v teh strokah od pet do se­ dem tisoč dinarjev. Ta odlok ve­ lja za nekatere poklice lesno ga­ lanterijske stroke, stavbene obrü, nadalje za predelavo zemlje, kam­ na in stekla ter za nekatôre stro­ ke kovinske in živilske obrti. Ra­ zen tega je odlok zajel še vrtnar­ je, cvetličarje, dimnikarje in lon­ čarje. Na predlog komisije za telesno vzgojo so potrdili odlok o ustano­ vitvi sklada za telesno vzgojo ter istočasno sprejeli njegova pravila. Razen tega so potrdili ustanovi­ tev sklada za zadeve invalidov in borcev NOV ter prav tako spreje­ li njegova pravila. Na seji so imenovali tovariša Gvida Hauptmana za načelnika oddelka za splošne zadeve in družbene službe, Antona Kokola pa za poslovodjo kovaške delav­ nice v Vitanju. V drugem delu zasedanja so od­ borniki poslušali in razpravljali o poročilih občinskega sveta za so­ cialno varstvo, nadalje o delu okrajnega sodišča ter o ugotovit­ vah gradbene in finančne inšpek­ cije. Zlasti ugodno so sprejeli po­ ročilo pwedsednika okrajnega so­ dišča Ludvika Goren jaka, ki je nanizal vso pestro problematiko te pravosodne ustanove. Statistič­ ni podatki kažejo, da se ljudje ko­ njiške občine radi obračajo na so­ dišče, pa ne samo zaradi tega, da tam uveljavljajo svoje pravice, ampak veliko bolj še zato, da iščejo pravne nasvete ali oprav­ ljajo dônge posle v zvezi z zem­ ljiško knjigo in podobno. Tako je lani samo zaradi teh zadev prišlo na sodišče okoli štiri tisoč ljudi. To pa je številka, ki veliko pove. Zaradi dela, ki so ga opravili na sodišču, je ljudski odbor sprejel poročilo ter hkrati izrekel delov­ nemu kolektivu te ustanove za­ hvalo in priznanje. —an Program je sprejet Pod vodstvom predsednika Vladimira Vebra je bila včeraj razširjena seja okrajnega odbora Jugoslovanskih pioairskih iger, ki so, kot je znano, v svojem tretjem obdobju posvečene teh­ nični kulturi mladih. Na seji so Sprejeli obširen program dela okrajnega odbora JPI, v katerem zavzema eno najvidnejših mest skrb za tehnično vzgojo mladine v šolah. Spričo tega so tudi ana­ lizirali stanje na šolah glede de­ lavnic in tehničnega učnega kadra. ŠTEVILKE kličejo na pomoč Več kot pet sto ljudi je ostalo brez strehe. Ne­ katere so namestili v telovadnico, v razne do­ move in podobno; vsi ostali pa so si morali za­ časna prebivališča urediti v tovornih železniških vagonih... (Foto Beno Krivec) Čeprav so doživljali ka­ tastrofo v vsej njeni suro­ vosti in brezobzirnosti, so prve številke o posledicah strašne nesreče, ki so jih posredovali na seji štaba za obrambo pred elementarni­ mi nesrečami v Ćupriji vpli­ vale zelo pretresljivo. Poplavljenih je nad tisoč hiš v sami Ćupriji ter 240 v vasi Mijatovac, je poročal predsednik štaba. Zaradi po­ plavljenih stanovanjskih hiš smo morali preseliti 330 dru­ žin; voda je porušila 25 sta­ novanjskih hiš. Okoli petde­ set pa je takšnih, da jih bo treba porušiti. Da bi se zavarovali pred mordbitno epidemijo tifusa, so bili cepljeni prav vsi pre­ bivalci. Voda je poplavila 4-200 hektarjev ornih površin. V tej nesreči je bilo za­ radi poplave prizadetih okoli tisoč pet sto gospodinjstev.. To so bile besede in šte­ vilke, ki so udarjale močno in boleče. Vtem ko je prva pojplava nastala zaradi kopičenja le­ du na reki, je drugo povzro­ čilo naglo naraščanje Ve­ like Morave. Takrat, ko je prebila oba obrambna nasipa in preplavila ves prostor do železniške proge, so izme­ rili, da je znašal vodostaj kar 754 cm. Približno enak nivo Velike Morave so zabe­ ležili le 1878. leta; pozneje nikoli več. Izračunali so, da je takrat, ko je voda porušila tako imenovani sindikalni o- brambni nasip, znašala ko­ ličina te tekoče mase, ki se je razlila vzdolž 1,5 km že­ lezniške proge, okoli 30 mili­ jonov kubičnih metrov. Te sile ni vzdržal niti železniški nasip. Voda je porušila tudi njega v dolžini 325 metrov. Tako je prišlo do največje nesreče. To se je zgodilo 19. februarja okoli dvajsete ure. Kmalu zatem, ko je vo­ da zalila čuprijske ulice, je ugasnila električaia luč. Nastal je preplah. Na srečo ni dolgo trajal, kajti luč je spet zasvetila. Potem se je začela evakuacija ogroženih prebivalcev; začelo se je re­ ševanje ljudi in njihovega imetja. To so prve številke o po­ sledicah, ki Hh je prinesla poplava v Ćupriji. To so številke, ki kličejo na po­ moč. V minulih dneh so v Ćup­ riji veliko govorili tudi o regulaciji Velike Morave. Po približnih računih bi po- treibovali nič manj kot 57 milijard dinarjev, če bi ho­ teli ukrotiti reko, ki ima silno plitko strugo. To so številke; to pa so tudi besede gorja in nesreče. M.B. Visoko priznanje pionirjem no Hudimi Za pionirje odreda »Franca Vrunča« na osnovni šoli Hudinja, ki so skupaj s sovrstniki iz Žirov kot edini v Sloveniji osvojili v minuli akciji Jugoslovanskih pio­ nirskih iger najvišjo trofejo, to je kip »-kurirja Jovice«, slav­ nostna podelitev priznanja ni po­ menila zaključek dela in izred­ nih prizadevanj, temveč kvečje­ mu^ spodbudo za dosego prav takšnih, če ne še večjih nspehoy» Podelitev najvišjega priznanja v državi za uspehe v minuli pio­ nirski akciji so na Hudinji v so­ boto dopoldne združili z akade­ mijo, na kateri so prikazali veci de! tiste dejavnosti, zaradi ka­ tere se je ta odred tako proslavil. Tako so nastopili pevci, harmo­ nikarji, člani instrumentalnega kvarteta in nazadnje še mladi telovadci. In ker zaradi debele snežne odeje niso mogli povabiti goste na športno igrišče, so po­ vedali, da so pri ureditvi tega prostora opravili nekaj tisoč prostovoljnih delovnih ur. Pridno so delali vsi, vihteli krampe in lopate, vozili samokolnice... Najboljši med njimi so bili fantje z Ljubečne. Rumež, Go­ ren jak ... in še dolga vrsta osta­ lih imen. To je bila brigada, ki je štela 42 mladih mož. Takšnih pa je bilo še več. Izredno aktiv­ nost so pokazali tudi v devetih sekcijah in krožkih. Razveseljiva je ugotovitev, da so sobotno svečanost združili tudi s priznanjem vsem tistim, ki so kakorkoli pomagali, da so jia hudinjski šoli dosegli takšne uspehe. Ne gre tu samo za prejš- njega in sedanjega ravnatelja, tov. Medveda in Marčiča, temveč tudi za nekatere člane učitelj­ skega zbora, ki so pozabili na čas in večino svojih prostih ur posvetili hudinjskim otrokom in njihovi aktivnosti v prostem ča­ su. Zato ni naključje, da so ne samo otroci, marveč da je pred­ sednik ljudskega odbora celjske občine tov. Jože Jost stisnil roko prizadevnemu učitelju Borisu Šinigoju, mu čestital za uspehe, ki jih je dosegel pri delu in vo­ denju šolskega športnega društva ter mu nazadnje izročil še skromno darilo. Zasluženo pri­ znanje sta dobila itudi tovariš Prislan in tovnrišica Šalamonova, Vendar spisek prizadevnih in posebej nagrajenih s tem še ni bil zaključen. Znova so opozorili na zgledno delo šolskega odbora in njegovega predsednika Vi'ija Špata, ki je postal že skoraj član tamošnjega kolektiva. Razen tega so pohvalili še hišnika tov. Coha, ki je prav tako pokazal zvrhano mero smisla za čuvanje in vzdr­ ževanje šolskega poslopja in nje­ nega okolja. Ob 'zaključku ilepe proslave, katere so se udeležili številni predstavniki javnega in politič­ nega življenja kot predsednica Zveze prijateljev mladine Slove­ nije tov. Olga Vipotnikova, na­ dalje general major Franc Roj- šek, Cveto Pelko, Janko Ževart, Stane Divjak, Jože Jost, Marjan Ravnikar, Slavko Belak, nadalje predsednik sedanjega okrajnega odbora JPI Vladimir Veber, predstavniki delovnih kolekt'vov, družbenih organizacij ter šol, je predsednik dosedanjega lokrai- nega odbora JPI Vojko Simončič izročil hudinjskim pionirjem kip »kurirja Jovice« ter zvezno na­ grado 400.000 dinarjev. Lepo nagrado v znesku 200.000 dinar­ jev je pionirjem odreda »Franca Vrunča« podelil v imenu okrajne zveze za telesno kulturo Karel Jug, tov. Vinko Jovan pa v imenu občinske zveze za telesno kul­ turo znesek 100.000 dinarjev. Hu­ dinjskim pionirjem so za tem čestitali še predsednik okrajne zveze prijateljev mladine Drogo Predan, zastopniki pionirskih ter med nfimi tudi posebno po­ slanstvo odreda žirovske so'*» M. B. Slika s proslave na hudinjski osnovni šoli. Tisti dan so mnogi pio­ nirji oblekli narodne noše; zlasti pa še oni, ki so sprejeli drago­ ceno darilo — kip >^kurirja Jovice« Nova šteirillta „Obiana" JPred kratkim Je izšla 25. številka »Občana«. Uvodni prostor Je posve­ čen izvlečkom iz referata in razprave na republiškem sindikalnem posveto­ vanju o statutili v delovnih organi­ zacij. Iz dela skupščinskih odborov Je v listu problematika o socialnem in zdravstvenem zavarovanju. Časopis prinaša nadaljevanje razprave Vinka Mlakarja o delovskih svetih in uprav­ nih odborih v 1963. letu, članek Ja­ neza Nedoga o mestu, razdeljenem na občine, izbor gradiva s sestanka v Kopru o predosnutku ustave, občinskih statutov in o statutih delovnih orga­ nizacij, dalje prispevek ing. Marjana Prezlja: Stanovanjske skupnosti v Ljubljani-Center, članek Janeza Je- rovška: O družbeno politični vlod žena, ing. Vilme Pirkovič o Javnih tribunah, Slavka Kobeta o občinskih zdravstvenih organih, Rozike Zigon o varstvu in prehrani otrok in članek Karla Franza: Turistični promet. Razen tega prinaša »Občan« še ve£ drugih sestavkov o aktualni prokle- matiki naših komun. ŠTIRIDESETA ŠTEVILKA »GOSPODARSKIH INFORMACIJ« Na začetku tedna, ki ga ва- ključujemo, je izšla štirideseta številka >Gosipodarskih informa»- cij«, glasilo društva ekonomistov, društva knjigovodij in gospodar­ ske zbornice za celjski okraj. Prvi in osrednji del biltena je posvečen organizaciji poslovanje in dela. Tako je uvodni sestavek napisal odgovorni urednik lista, dipl. ekonomist Jure Vuga >Ne- kaj o nastanku ter imenu vede o organizaciji poslovanja in dela«. Razen tega je dipl. inž. Miro Lindtner prispeval »Osnovna načela organiziranja podjetij«!, dipl. ekonomist Branko Paš >P0' men organizacije v podjetju« ter dipl. phil. Aleksander Jezernik >Izvajanje organizacijiskih nalof v nekaterih zahodnoevroipskil« državah«.