teto II., itev. 235 PettnM« paviillrtnii V LJubljani, sreda dne 5. oktobra 1921 Posamezna štev. 50 |9Br ' 2 K (shaja ob « Bjutraj. guao eelolstno.. £40 S Biegein*. »«•••• 20 , tt zased. osemije . >00 » xs taoieuiilf« . . 000 . Oglasi n vsak mm Tišina stolpos (68 mm) . 3 K moli oglasi do 80 mm stolpca (58 mm) . t . Dnevnik za gospodarstvo, prosveto In politika Urednlttvot MBdoUSm «*sta It MA Tttafcm M. 79 UprmvnlStvoi Sodna aUss it C Ttlefoa ti S& kr. po st tek. mtt Mer '1 842. Ljubljana, 4. oktobra. Tekom zadnjih dni se je politični položaj v Beogradu popolnoma, razčistil. Gospod Protič se je Trmi ir. svojega roliinega okraja s tako eklatantnim neuspehom, da se sedaj tudi tisti, ki >o v njem videli konstruktorja neke ncrve meglene parlamentarne in vladne \-e6ine, spoznali, da so se igrali s praznimi kombinacijami. Edino izjemo tvo-ijo le še naši domači opozicijonalci, ki e delajo neverne Tomaže, ker radikalna stranka še ni izključila starega fronderja, pa ne vedo ali nočejo vedeti, da je Pašič izdal taktično parolo: ne ubijati, naj se gospodin Stojan sam nasadi na nož ... Pašič pa je še vedno itlina avtoriteta svoje stranice, dikta-mr, kateremu se pokoravajo radika-lci i.rczpogojno. Najožji prijatelji so od g. 1'rotiča zahtevali dvoje: predvsem naj ■e takoj vrne v skupščino in naj s svojo absonco ne daje več potuhe separatističnim elementom; drugič naj opusti svojo zahtevo po reviziji komaj prejete ustave, ker revizi.jonističim politika mora strmoglaviti državo v nove ipasne notranje boje. Prijatelji gosp. 'rotiča ne nasprotujejo, narobe želijo, a se mu pod zgoraj omenjenima pogo-ema posreči pridobiti radičevee in klerikalce, zavedajo pa se gotovo, da je lo le pobožna želja. Pač M klerikaloi za ceno obnovitvo lepih nekdanjih •otič i Koroščevih časov položili ad teta svoje revizijske zahteve. Toda Kadič ne more za njimi — niti za ceno, a bi mu moral Korošec odstopiti svo-i" podpredsedniško mesto. Brez Radiča pa je vsaka Protičeva kombinacija ra^ 'in s premajhnimi številkami. 6. Stojan gre te dni še v Zagreb. Ker razun obe ne prinaša ničesar, je rezultat njegovih konferenc že naprej jasen. Dvo politični kombinaciji sta bili mogoči v Jugoslaviji: Protičeva in Pa-ičeva. Protičeva je definitivno pro-idla. Ostane Pažičova, ker mora osta-Tcga se zavedajo tudi demokrati, ki 'im koalicija s konservativno, v mno. starih tradicijah živečo radikaJsko lrtijo strankarsko gotovo ni prijetna, ki pa so si svesti, da so kot najjačja Iržavna stranka prevzeli tudi največje lolžnosti napram narodu in domovini. Xi manjkalo glasov, ki so zagovarjali prehod v opozicijo in zahtevali, da. naj -o razpišejo novo volitve. Pred velikim irgumentom, da izstop demokratov iz vlade pomeuja prakinjenje izvrševanja ustavne izgraditve naše države in po-etek pravega notranjega kaosa, so itihniii bojni glasovi, Zasluga gosp. Pašiča je, da se Je odločil, napraviti konec neizvestnosti. 1'obil je od svoje stranko pooblastilo, lia v sporazumu z demokratskimi vodi-''lji definitivno razčisti vsa vprašanja, i so v zvezi z nadaljevanjem dela ra-likalsko - demokratske koalicije. To se je zgodilo. V nedeljo se je vr-sestanek gosp. Pašiča z gosp. Pri-')ičevičem. Končal se je s popolnim uspehom. Oba državnika sta se složila v ;.lHi, da je nadaljni obstoj sedanje koalicije neobhodno potreben. Razgovor podrobnostih vladnega programa, je 1'»kazal, da ne obstojajo nobene načelno diferenco, ki bi mogle ogrožati ua-laljno delo. Glede osebnih vprašanj se luiti z ene, niti z dnige strani niso stavile zahteve, Id bi mogle postati predmet novih težkoč. Zlasti so neresnične resti, ki zatrjujejo, da se bodo demokrati odrekli notranjemu ministrstvu. 1'olitično ravnovesje zahteva, da privida notranji rosort demokratom, do 1.1 er je predsedništvo v rokah radikal-i:ov. Predno parlament ne konča dela, ki je potrebno za izvršitev .ustave, naj M se vprašanje novih volitev ne postavilo na dnevni red. Oba voditelja ■ ta si bila svesta, da bodeta njuni ■•franki z medsebojno lojalnostjo mogli preprečiti vsak nesporazum in še z vnemo posvetiti skupnemu zakonodajne-nu jn upravnemu delu. Sporazumno se ima 'udi urediti vprašanje formalne 'leniisije kabineta ob priliki povratka kralja v domovino. Xa podlagi tega načelnega sporazuma se bodo najbrž še ta, teden pričela /ogajanja med zaupniki demokratske in radikalske stranke. Gre za ugotovi-!r-v raznih podrobnosti in smatrati je ia bo tudi to delo brzo opravljeno. Mi z zadovoljstvom beležimo, da se situacija razbistrila še pred sestankom narodne skupščine. Cela kopica I najvažnejših vprašanj je na dnevnem redu. Z utrditvijo položaja je dana go-r"vost, da bo jesensko zasedanje parlamenta prineslo državi in narodu koristni)! sadov« Energična obramba proti Albaniji DALEKOSEŽNI SKLEPI MIN. SVETA. PROTEST ITALIJE? Beograd, 4. oktobra. (Izv.) Radi dogodkov na- albanski meji in zbiranja madžarskih čet na madžarski meji, se vršila danes v vojnem ministrstvu conferenca, katere se je poleg vojnega ministra udeležil tudi šef generalnega štaba vojvoda Tetar Rojovie s celim štabom. Predloženi in sprejeti so bili sklepi glede zavarovanja naših mej napram Albaniji in Madžarski. V slučaju potrebe bo poklicanih nekaj letnikov na vojaške vežbe. Beograd, 4. oktobra. (Izv.) Danes se je vršila 6eja minitrskega sveta, ki je trajala do 13. ure. Vojni minister, general Zečevič, je poročal o položaju na albanski fronti in o varnostnih ukrepih, ki jih je sklenil generalni štab. Ministrski svet je odobril vse predloge vojnega ministra glede zavarovanja naših mej proti Albaniji in Madžarski, da so preprečijo eventualni vpadi ali napadi na naše ozemlje. Beograd, 4. oktobra. (Izv.) Iz Skop-Ija se poroča: Ugotovljeno je, da se čete albanske tiransko vlade žc dva, dni v velikih masah pomikajo proti naši demarkacijski črti. V sektorju od Malčcrika do Debra poveljujeta albanskim četam Elen Jusuf in Ahmed boj. Na arački fronti je že prišlo do_ nu škarjenja med obojestranskimi izvidnicami Opaženi so bili tudi že albanski topovi italijanskega fabrlkata. _ Tudi vsa municija jo italijanskega izvora. V jetniki so izpovedali, da je precejšen del albanske vojsko oblečen v francoske uniforme, ki so jih dobili iz Italijo. Med drugimi je bil vjet tudi oficir tiranske vlade, Ali Priština«, pri katerem jo bilo najdeno povelje vojnega ministra albanske vlade v Tirani, da naj albanske četo napadejo našo mejo in zasedejo črto. ki jo je pripoznala Albaniji veleposlaniška konferenca v Londonu lota 1913. V povelju se dalje poživljajo albanske čete, naj prodro vrh tega globoko v jugoslovansko ozemlje" da rešijo tndi brate, ki so| Ptujski narodni socijalci pred sodiščem (POROČILO NA DRUGI STRANI.) 1 prideljeni kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Beograd, 4. oktobri (Izv.) Ker le potrebna močnejša zajiha naše meje napram Albaniji, je rešeno, da se pošljejo komandam na granicl artilerijska In pehotna ojačenja. Na pota so že večji oddelki pehote in več divizij artlterije. V slučaju, da Arnavtl napadejo naše mele, nI Izključeno, da se pokličejo k šesttedenskim orožnim vajam oni vojaki, kt so bili v letih 1918. do 1920. v vojski. Vojni minister ic dobil naročilo, da pripravi vse potrebno za slučal, ako H prišlo do napada. Beograd, 4. oktobri. (Presbiro) Tiranska vlada nočo čakati odločitve veleposlaniška konference in napada neprestano našo mejo. Ponoči dne 2. oktobra okoli polnoči so Albanci napadli naše postojanke pri radimorskem potoku. Ker eo napadli z vseh strani se jim je posrečilo prekoračiti potok z enim vodom. Kasneje so naše četo zavrnila sovražnika in ga potisnile nazaj. Na albanski meji se opaža zadnje dni zelo živahno gibanje albanskih čet. buje se tudi topovski ogenj. Albanska oblastva nastopajo zelo krnto proti našomn živi ju. Ubojstva eo na dnevnom redu. Rim, 4. oktobra. Jugoslovansko poslaništvo naznanja, da so se ojačile ju-goslovenske garnizije ob albanski moji, in sicer zaradi eventualnega gibanja albanskih čet Rim, 4. oktobra. Listi razburjeno pišejo o nameravani jugoslovanski intervenciji v Albaniji, katero je jugoslovanski poslanik naznanil laški vladi s posebno noto. Giolittijeva »Tribuna* hoče vedeti, da bo Jugoslavija zasedla severna albanska pristanišča ter zahteva energičen nastop z.inanjoga ministra, ki no sme pripustiti, da se Jugoslavija vmešava v albansko zadeve. Včeraj se je vršil dolg razgovor med ministrom della Torrettom in jugoslovanskim poslanikom Antonovičem. Profi obrekovalcem učitelfstva SODBA LJUBLJANSKEGA UČITELJSTVA O NSS.: -HUJŠI SO OD ŠUSTER ŠIčI JANCEV». Ljubljana, 4. oktobra. Ljubljansko učiteljstvo je na ilana-šnjem zborovanju svojega 'Ljubljanskega učiteljskega društva* skoro soglasno (proti glasovoma dveh narodno-socijalnih partizanov, gg. Ambrožiča in RepovSa obsodilo gonjo, ki jo uprizarja glasilo NSS »Jugoslavija* v zvezi s »Slovencems- in »Novim časom* proti učiteljstvu. Ravnatelj Luka Jelene Je podal sledečo izjavo in protest,: IZJAVA IN PROTEST. Od 24. septembra sem, od časa razsodbo v Peskovi aferi, je učiteljstvo predmet, najostudnejših, podlih, neosnovanih napadov v nekaterih naših političnih listih. ^Jugoslavija*, »Slovenec* in »Novi Čas* poskušajo in tekmujejo med seboj, kdo bo zril več smrdljive gnojnico na učiteljstvo, ki je udruženo v »Udraženju jugoslovanskega učitoljstva*, kdo ga bo gr-še opsoval z najogabnejšimi psovkami. Znani »pons asinorum* in Susteišičcve »numerirane kosti* so bili v primeru k tem izbruhom pohlevni izrodki podivjane žumalistike. Nikdar se Se ni med Slovenci v kakem listu tako kruto pobijal ugled učiteljstva in se mu jemala čast. nikdar učiteljstvo tako sramotilo pred vso jav uostjo, kakor je lo storila »Jugoslavija® v svojem uvodnem članku z dno 28. septembra 1921 odrekajoč mu značajnost, ko piše doslovno: »Učiteljstvo je hlapčevalo doslej še vsem mogotcem, ki so davili in teptali naš narod*. Z dokazi na dan za to trditev, podle duše! Co ni to podloBt najgrše vrste, če ni to ostudna, laž in su-mničenje, potem no vemo, kaj naj ?e označimo s to besedo. Iu zakaj vsi ti izbruhi? Zato, ker so nekateri naši tova- riši morali pod prisego izpovedati bi izpričati resnico o človeku, ki je uganjal nenravnostL Ali naj molče požremo neosnovano napade, snmničenja iu obrekovanja, ali >iaj potrpežljivo prenašamo, da nam ljudje Peskovo sorte mečejo tako psovko voli-raz? Nikoli in nikdar! Če bi storili I o, bi pokazali, da nismo vredni imena uii-telj, da nam jo učiteljski uglod prazna boseda, naša čast. prazna pena; potem zahtevajmo nikdar več, da nas1 še IMo vpošteva- Da izve naša javnost, da si ne nustiuirt pobijati svojega ugleda in teptoti časti, podajemo sledeči protest in izjavo: 1.) Ljubljansko učiteljsko društvu, ki je včlanjeno v UJU, poverjenišl.vn Ljubljana, zbrano na svojem zborovat Sju dne 4. oktobra 1921, protestira naj-odločnejšo proti ostudnim izhruhoni in neosnovanbn napadom ^Jugoslavije*, »Slovenca* in »Novega flasa* lia uči« teljstvo. 2.) Zahtevamo za kruto žaljenjc v-e* ga v UJU vdruženega učiteljstva prti polno zadoščenje. 3.) Ako nn dobimo zadoščenja, si srS bomo znali sami priboriti. 4.) Zahtevamo od učne uprave, dtU nas ščiti pred tako [podivjano SurnalH stiko. Za izjavo so glasovali vsi navzoči ljubljanski učitelji in učiteljice, proti sta glasovala samo narodna socialen, Ambroži« in RopovS, ki sta celo funkcionarja društva in morata seveda izvajati svoje pot-sledice vslod soglasne obsodbe. Sprojet. jo bil tudi predolg-, da ee izjava, iu prot.ost objavita v »Dčitoljskem Tovarišu*. »Jut.ru* iu ^Slovenskem Narodu», Boljševiški milijoni proti Jugoslaviji SENZACIJONALNA ARETACIJA SIME MARKOVlCA NA DUNAJU Dunaj, 4. oktobra. (Izv.) Danes sta bila tu aretirana jugoslovanska državljana, Ilija Mikič in bivši komunistični poslanec dr. Sima Markovič. kl sta se udeležila boljševiškega kongresa v Moskvi in se sedaj že nekaj časa nahajala na Dunaju, ne da bi se bila prijavila policiji Na Dunaju sta vodila «jugoslovanski propagandni oddelek«, v katerem je tudi bivši poslanec doktor Lemež. V posesti Mlkiča, ki je bil član eksekutivnega komiteja tretje in-ternacijonale v Moskvi, se je našlo med drugim tudi znatne denarne vsote v tujih valutah v skupni vrednosti 100 milijonov kron. Tudi pri Markoviču je našla policija raznih valut v znesku nad en milijon kron. Domneva se, da je ta denar moskovskega izvora. Oba komunistična prvaka bodeta najbrž izgnana, odnosno izročena jugoslovanskim oblastim. ©Melna HaciSars&a se Dunaj, 4. okt. (Izv.) Madžarska vlada se jc uklonila ultimatu antante in odredila evakuacijo obeh con. V Burgenlandu pa so ostale vse madžarske tolpe, izvrstno opremljene tudi z artilerijo. Njihovo Število znaša do 30.000 mož. Napadi na avstrijske granice se še vedno ponavljajo. Avstrijska vlada zahteva, da ji sedaj antanta očisti Burgcnland. Na posredovalni konferenci, ki se vrši s posredovanjem Italije v Benetkah, bodo Madžari zahtevali, da jim Avstrija odstopi Soprotij. Avstrijska vlada odklanja razpravo o korekturi mej, dokler niso tolpe pregnane in mir v deželi vzpostavljen. Pariz, 4. okt. Uradna objava slove: Skleo veleposlanike konicrcnce, ki pooblašča italijansko vlado, nai se pogaja z zastopniki avstrijske in madžarske vlade o rešitvi burgenlandskega vprašanja, se ne more smatrati kot končnove-ljaven, ker angleška vlada še nI privolila. PROTIC NA POTOVANJU. Beograd, 4. oktobra. (Izv.) G. Protič namerava še ta teden priti v Zagreb, da stopi v stik s hrvatskimi opozicijonalnimi strankami. Iz Zagreba se bo napotil v Novi Sad in šc nekatera druga mesta, i V Beograd se vrne 15. t. m., ko prične i izhajati njeiov list «Kadikftit. Sestanek relke k©n- stituante Zagreb, -1. oktobra. «Riječ» poroč« z Reke, da se jutri sestane reška konstituan- ta. Med prebivalstvom vlada zaradi tega veliko zadovoljstvo ter se za otvoritev konstituante pripravljajo velike manifestacije. Sodijo, da bo takoj došlo do sestave vlade, na čelu katere bi ostal Ric-cardo Zanella. TEPENl GRKI PONUJAJO MIR. Carigrad, 3. oktobra. Iz Aten. javljajo, da bo gTŠka vlada v kratkem izdala, proglas, kjer 1» poudarjala, da je Grška pripravljena pričeti mirovna pogajanja. V proglasu ae bo tudi izjavilo, da se takoj ustavi mobilizacija grško vojske. Angora, 3. oktobra. Turške čete so napadle fronto vzhodno od Eskl Sehir-ja. Grki so se morali umakniti proti vzhodu. Posebno jak je bil pritisk turških čet na južni fronti. Grki bo evakuirali Čajbolovo. Pariz, 4. okt Grki so na burnem zborovanju V New Yorku zahtevali odstop kralja Konstantina, ker je kriv neuspehov grških čet v Mali Aziji. BRANTING SVEDSKI SEDNIK. MIN. PRED- Parlz, 4. oktobra. Kakor doznava »Pe-tit Parisionj, je Brant-ing zapustil Ženevo iu so vrnil v domovino, ker mu je kralj poveril sestavo novega švedskega kabineta. — . Ukinienje medicinske' fakultete! | Beograd. 4. okt. (Izv.) Jutri dopoldne! bo imel ministrski svet sejo, na kateri se bo razpravljalo o budžetu ministrstva prosvete. Z ozirom na finančni položaj države so namerava predlagati ukinienje nekaterih srednjih šol v Srbiji in Črni gori ter medicinsko fakultete v Beogradu in Ljubljani. MEZDNO GIBANJE V ZAGREBU. Zagreb, -1. oktobra. Zasebni nastavljeni;! v Zagrebu so izročili delodajalcem spomenico, v kateri zahtevajo povišanje mesečnih plač za 30 do 40 odstotkov. V petek dno 7. oktobra bodo imeli zasebni na-stavljanci zborovanje, na katerem bodo razpravljali o svojih zaktovah. Nekatera podjetja so povišala svojim nastavljen-cem plače za 25 odstotkov. Tudi zagrebški grafični delavci so imeli v nedeljo sestanek zaradi pogajanj z delodajalci glede določitve novih mezd. ZAHTEVE NAŠIH POŠTARJEV. Beograd,. 4. oktobra. Poštno lu brzojavno osebje je poslalo zakonodajuemu odseku spomenico, v kateri zahteva, naj se poštni organizem razpravlja kot posebna avtonomna ustanova. GLAD V RUSIJI. Moskva, 4. okt. Po poročilu urada za liudsko zdravje znaša število gladujočih otrok v Rusiji 4,701.000. V guberniji Ca-ricin so razširja legar. V gubernijah, kjer divja lakota, je zbolelo nad 60.000 oseb. Največ oseb zboli na koleri, griži in trebušnem legarju. Moskva, 4. okt. »Pravda* piše, da prebivalstvo ob Volgi silno trpi vsled lakote. Posebno so prizadeti otroci saratovske gubernile. V tej guberniji je bolnih 822 tisoč 679 otrok v starosti od enega do šestnajstih let. Bolnišnice in otroški domovi niso v stanu sprejeti toliko otrok, šc manj pa, da bi jih vzdrževale. Prosja-čenle je na dnevnem redu. Državne organizacije sc herojsko trudijo, da bi odpo-mogle tem razmeram. Ves trud pa je zastonj, ker je lakota vse preveč razširjena. Beograd, 4. oktobra. Ministrstvo za prosveto jo končalo razpravljanje o zakonu glede vseučilišč ter srednjih ii) osnovnih tpl Iz zakonodajnega odbora Beograd, 4. oktobra. (Izv.) Na današnji soji ožjega odbora zakonodajnega odbo. ra se je razpravljalo o zakonu o r.eutrabil upravi Sklen.jeno je bilo, da su kompe-tenca poedinih ministrstev odredi z zakonom, njihova organizacija pa uredbe-nim potom. Sprejeta je bila določba o državnih podtajnikih s tem, ila morejo le-ti prisostvovati tudi sejam ministrskega sveta. Vprašan,jo njihove odgovornosti bo regulirano v zakonu o ministrski odgovornosti. V vsakem takem ministrstvu bo šef vseh oddelkov vrhovni načelnik. Živahna razprava se jo razvila o določbi, ki predvideva za ministre osebno kabinete. Večina su jc izjavila proti privatnim kabinetom in zahtevala, da bi v takem osebnem kabinetu mogel biti. edinolo pravi državni uradnik. Do glasovanja o tej točki ni prišlo. Vršilo se bo na prihodnji seji dne 8 oktobra dopoldne. Za poročevalca v plenumu je izvoljen dr. Žerjav. PRED VELIKIMI SOCIJALNIMI BOJI Pariz, 3. oktobra. Strokovna organizacija stavbnih delavcev v Parizu jo sklonila stavkati, da prepreči znižanj« mezd. London, 3. oktobra. Kakor poročajo listi, jo današnja konferenca med Lloyd Geovgem ter industrijskimi iu bančnimi, izvedenci pojasnila položaj, Lloyd George je, kakor javljajo listi, prejel jako resna poročila o brezposelnosti in o možnosti velikih demonstracij brezposelnih; takojšnja izjava o namenih vlade je sedaj potrebnejša kakor kdaj prej. Ženeva, 4. oktobra. V Švici se znižujejo mezde. Istočasno povišujejo in-> dustrije delovni čas od 48 ua 52 tedenskih ur. ORKANI IN POŽARI. London, 4. oktobra. V Kanadi ie divjal strašen orkan. V Ostariu in Quehecku je razkril mnogo hiš in potrgal telefonske in brzojavne zveze. Hnogo osel) jo bilo ranjenih. Split, 4. oktobra. Predvčerajšnjim je nastal v skladišču cementne tovarno »Maj-dan* pri Solinu požar. Ker jc bilo v skladiščih mnogo eksplozivnih snovi, so ia 'dogodilo veliko detonacije. Nov ptujski proces Spominjamo se nedavne gonie, ki ie !e zaceli »Jugoslavija* pred Pcskovlm pro-tesom, da ubraui svojega Šefa ln steber NSS. pred neizogibnim polomom. Vsa NSS. se le pri tem eksponirala za vso močjo, in tako ic ostalo do danes. Da osvežimo spomin na res edinstveno, uprav hrezprlmerno napadanje na desno ln levo, navajamo Is božate zakladnice ^narodnosocijalnih« psovačev sledeče napade: I. Ustrahovalnl članki proti sodiščih »Turška justica*, « J usti ca pri naa», dva članka pod naslovom ^Odvisna ali neodvisna sodnijat, »Priče po 100.000 kron* iW. II. Članki za hujskanje in de-nagogijo: »Višek politične podlosti«, • Politično b;irabsf-/o», «Za ugled državo, »Razkroj« itd. lil. Opetovanl članki o ko-mplnl politični upravi: »Uradna tajnost*, napadi <.« deželno vlado (Hribarja), na ministrstvo (Pribičoviča), na okralno Kiparstvo \ Ptuju. (Pirkmaierja) itd. IV. \upadi ua priče v ptujskem procesu in nit učitelstvo sploh. Cd poslednjih omenjamo iniatuue napade v člankih • Učitelj*. -Na? cret*. »Slovensko učitelj-stvo-> Itd. — Pomagali bi naj nadalje Pesku in NSS. V. Falslllkatl: Falslficira-na izjava dr. Tavflarja, falsifilcat »Error in persouat. Pcskovc predrzne clziavc*. Izmišljotina o podkupovanju prič, Bra-Ounovi članki itd. Vso to gonlo so nadalje prenesli v iavnost In VI. na shodih z vso silo pritiskal*. Glavni agitatorji NSS. so stopili v akcijo, begali, lagali, obrckovall, uganjali najhujšo demagogijo in poskušali pripraviti lavno mnenie v zmislu NSS. klike. Takšni shodi so bili predvsem v vseh iifiillansklh okrajih, kler so Izzveneli v zahtevo: »Nai pride kar hoče, naš Pesek mora biti župan!*, dalle v Mestnem domu. v Ccliu in v Plula. pred ptujsko razpravo so se zmenili narodni socijalisti in klerikalci s pomočjo socllalnih demokratov, da vzdrže svojo ■koalicijo sovraštva*: Lositischegg Zupan v Ptuju, celjska nclolalnost v volitvah za mestni 2olski svet, ter končno ljubljansko županstvo. Vse te zadeve so mej seboj v bistveni r i vami zvezi, ln v Isto skupino spada komunistična, od klerikalcev pričeta in od klike NSS. z vso vnemo tirana gonja proti vodji ptujskega okrajnega glavarstva g. dr. Otmarju Pirkmalerju. Ta vestni in sposobni uradnik — tako in vso kliko NSS na ccdilu, ali pa se t. njim vred skrivajo za njegovo imuniteto! Z ozirom na to je zastopnik dr. Pirkmaierja predlagal, da se v zadevi proti štirim ptujskim Enesesarjcm pod prisogo zasliši kot priča poslanec NSS Brandtner, da izpove, da ni od te četvorice dobil podatkov za svoje obdolžitve. Svoj pred. log jo utemeljeval z dejstvom, da poslanec stranke, ko govori na javnem shodu, francoskega poslanika Ciementa Simona k daljšemu razgovoru. — Politični proces v Sofiji začne dno 11. t. iu. Uradni oglas poziva ministrskega, predsednika. Radoslavova, vojnega ministra Bojadžijova in generalnima Zokova, da so dno 11. oktobra jave sodišču, kor sicer se bo obravnavalo v njih odsotnosti. General Zokov. ki živi v Heidelbcrgii, je javil, da pri-! do na. obravnavo, a Radoslavov in Bo- i jndžijov doslej št: nista odgovorila. — Ločitev cerkve od države na Češkem. »Pravo Litlu* javlja, da jo naloga novo češke v lade, izvršiti resnično ločitev cerkve od državo. Momentano vodijo predstavniki katoliške stranke posredovalno akcijo. V ta namen se izvrši tudi slovesna božja pot čeSkili katolikov v Rim. Kurija pripravlja nove instrukcije svojem praškemu diplomatskemu predstavniku v tem poglodu. — Proračun Zveze narodov. V ponedeljek dne 3. oktobra je glavna skupščina Zveze narodov uredila zvezni proračun za loto 1022. Izdatki in dohodki znašajo 20% milijona zlatih frankov, od tega 6 milijonov za delovni urad. Letošnji biulžot jo bil za 2 mili- trTo Izvita, k Bonomiju. V Oiolitlijevem listu -s colo* je izšlo že par ostrili nap;: k na Bonomija, povodom zadnjih izgr, republikami, cija jo žc iioslala svojega sicer noofici-, - , - jelnega odposlanca Franklin Bouil-dov m spopadov med fašisti in -joeiak-Iona v Malo Aziio. da stopi v stik z!s«, češ, da m bil zmožen preprečil, kr-turško vlado vavih spopadov m da. ni unel moet m stopiti proti fašizmu. Kot, vedno i pred vsako krizo so pojavlja, tudi sedaj Nitti, ki paktira s socialisti desničar,'1, katerim je že obljubil, da jim da svojem slučajnem kabinetu nekaj va • '- Občinski mandat jo odložil gosp. Inih portfeljev. Istotako se pogaja z d-. Kand Urbančič, doslej član kluba ob- mokrati in klerikalci, s katerimi bi < črnskih svetovalcev NSS. Poroča se Politične beležhe Brandtner sam Pirkmaiera no pozna, ■ pač ne more in ne sme napadati nikogar — Loucher ln Rathenau se ponovno sestaneta, »Berliner Tagoblatt* dozna iz parlamentarnih krogov, da so vršijo mod Louchorjcm in Rathenauom pogajanja o terminu novega sestanka. Po dosedanjih poročilih izgleda, da so bo vršil tretji sestanek med francoskim in nemškim ministrom obnovo in prehrano v začetku tega tedna. Izgleda, da bo do takrat, Nemčija zavzela defini-tivno stališče o sporazumu glede ob. nove. — Kako Grki priznavajo svoj poraz. Grški ministrski predsednik Gunans jc izjavil novinarjem, da je sklenilo vrhovno poveljstvo grške armade v sporazumu z vlado, da nima smisla šo nadalje prodiranje v smeri proti Angori. Namen grško ofenzivo je bil ta, da sc sovražnik oddalji od ozemlja, ki ga posedujejo Grki in da se uničijo prometna pota kakor tudi vsa ona sredstva, ki bi mogla koristiti sovražniku pri eventuelni njegovi ofenzivi. Vso te ciljc jo naša hrabra armada dosegla. Morda bi bilo bolje, da bi so bojevali do konca, toda hraber odpor neprijateljn je preprečil operacijo na-še armade. Ofenziva grško vojske je za sedaj končana. Grška armada je osvojila pozicijo, ki jih je bilo treba osvojiti. Ta zmaga je za Grke velike važnosti Vlada mora sedaj organizirati okupirani teritorij, na katerem je treba najprej upo-staviti mir in red. — Francoska politika v Mali Aziji. Carigrajsko časopisje poroča, da zasleduje Francija v Mali Aziji daleko-sežne načrte. Zadnjo čaee so so vršila Gledališče PRVI DVZ PREMIJERI V DRAMI. Požar strusth je bil zelo dobro na-študiran I" dovolj izdelali. Konflikti so bili z-"'-stiio izraženi. Kostumi in oprema posrečeni. G. Danilo kot llarija nI bil ono, kar ie bil nekoč Borštnik, toda tega nam ..iti omeniti ni treba. Na vsak način ic premalo in preozko Izdelal one filozofske stavke in misli o Bogu ter pravici in ' e- '-okovanjc. Toda v našem okviru in prilikah lil bilo mogoče dru-gače. Vendar pa jc njegov llarija božji :,!ari-., naiven in dober, pristen In dovolj močan, '-ko da ga je bil človek vesel. Kdo bo za g. Danilom, senioroni naše gledališke umetnosti, šc znal tako Igrati? Gospa Danilova kot žena Rlgalina je oodala v svojih nemih scenah toliko trp-jenja in tragike, da so jc videlo, da vloge ni meriti po dolžini teksta. Jc tista redka umetnica, ki ue Izgovarja nobenega stavka nenaravno. Gospa Borštnikova se 'e pač žrtvovala za svojo >logo. Igrah jo ie kot vedno. Ko človek •-•1cda tc tri predstaviteljc naše stare šole, ie ponosen ua nekdanje čase »Čitalnice* in je prepričan, da imamo talente. — Od ostalih I" ' -:v nI Igral noben zu-nal okvirln režije. Edino g. K n r a t o v, morda najbolj širok In velikopotezen naš caktjor*. Vendar pa sc le videlo na vseh resno atiemlicnle, zmožnost vatvarjanja bt vse ctto. Jz česar M sc dalo zgraditi velike stvari. Posebno jakl so bili prizori v drugem dejanju tued Gttšo, ženo In sili.,.n (gg. Rogoz, Danilova in Gaberščik), to pa nc samo radi leksta in situacije, temveč predvsem radi markantnega nastopa g. Gaberščik a. Zalibog jc v poznejšem razvoju postal okoren, težak In teatraLn. Ko vso to predela, bo še večji. Istotako zanimivi so prizori med gg. L o č n 1 k o m in G r c g o r i n o ni. Vse lepo in živo, vendar ie treba ta prizor ins-cnirati tako, da ne Izgleda nepotreben in papirnat. G. R o g o z je igral Gttšo. Vloga ic bila prvotno poverjena g. Turku — Romanoviču, ki pa je odšel ua nam. da je istočasno izstopil gosp. Urbančič tudi iz načelstva NSS. -j- Duhovščina in državno posojilo. Naša notica o pasivnosti slovenske katoliške duhovščine povodom podpisovanja notranjega državnega posojila jo zadela v živo in »Slovenec* z »Novim Časom-- se trudi odvrniti pozornost javnosti raz to žalostno in značilno činjenico češ, kako so naprednjakl v bivši Avstriji podpisovali vojna posojila. Kccimo, da je to tudi res, a vomo pa zakaj so naprednjaki podpisovali v Avstriji vojna posojila, življenje je pač vsakemu ljubo in vsakdo je raje podpisal vojno posojilo, nogo da bi šel na grad in internacijo, ali pa celo žalostno pot na Suhi bajar. Duhovščini tega ni bilo treba, kor ona je bila povsod dobro zapisana. Pa mi nismo hoteli govoriti o prošlosti, ugotoviti smo hoteli samo, da slovenska katoliška duhovščina ni niti zganila z mezincem, ko so jo šlo za naše. jugoslovansko posojilo. Tu je vsak izgovor nepotreben in odveč, kor poznamo dobro mnenje in stališče katoliške duliovščine od zadnjega kaplana pa do škofa Jegliča, pa če tudi ta potuje vsak mesec po enkrat v Cauoeo! -I- Kelrikalcl in trg Tabor. Krasno in moderno lelovadišče Sokoli I. na trgu Tabor neprestano draži živce klerikalnih veljakov. Včeraj se jo spravil nanj katoliški socialistični kolovodja v »Novem Času*. On meni. da bi bilo pametnejše, da, bi občina na prostoru telovadišča postavila mostno hišo, ter se povzdigne do gorostasno trditve, da so »Sokol- in njega podporniki ljubljansko občino «z ropom trga Tabor v socialnem oziru oškodovali za etotisooc kron.* Gospod dr. Gosar bi, ako bi hotel biti objektiven v svojem socializmu, moral priznati, da jo letno tolo-vadiščo Sokola I. baš v socialnem oziru velikanskega pomena za Ljubljano. Cel istočni del Ljubljane ima, na trgu »Tabor* edino priliko, da, pusti negovati telesno vrline mladine. Koliko dečkov in deklic sp bo na, tem telova-dišču razvilo v krepke in zdrave člane človeško družbe, ki bi morda sicer hirali v zaduhlih stanovanjih alt pa bi moralno in telesno propadali kot cestni potopuhi. Socijalist, dr. Gosar bi no smel pisati tako nesocijalno in to samo zapeljan od politične strasti! Sicer pa gospodje klerikalci, sedaj iinato v pomočjo socialistov sestavil vlado. IV ti Nittiju nastopajo zlasti fašisti, ki u dolžo tesnih zvez s socialisti in ga- in«. nujejo italijanskega Kerjenskega. ki pripravlja v Italiji pot komunizmu. na in dov" na pravljica. Oprema zelo lepa In scenerija naravnost okusna. Od , „. , igralccv nam je omeniti predvsem gg. ? K r a 1 j a, L o č n 1 k a In dvojčka D a n e- ša iu Pluta. Treba pa jc nekaj pove dati: reflektor in klop nad školjko nista prišla do veljave. Kam s to šaro? Zakaj? Reflektor naj nam izlušči gotove ostre in važne scenc. iz ostale navlake, pokaže s prstom na vsebino in zrno drame — torej ga v lahkem poteku in naivnosti Shakespearske komedije ni treba. Klopi pa še veliko manj: ta naj postavi Igralca v največjih konfliktih in duševnih bojih in scenah, ko je treba da stopi iz kulis sarajevsko gied. 'išče. Ta značaj naj bo i do občinstva v parter prav do ljudi, da trd, strasten do blaznosti in podan pri- stoji pred njitni brez-maske kot človek krito: gledalec naj sc boji vsega tega.' pred človekom kar bo v njem zavrelo — toda tu vidimo ■ v par dialogih preveč zunanji, šablonskl in gledališki tip, nam že znan in takoj ko nastopi, vemo kaj bo ž nJim. Vendar Jo Igra g. Rogoza prvovrstna ln ua vsak način zelo simpatična. Isto jo z njegovo režijo. Globoka ta režija ni. Občudovati moramo njegovo energijo In resnost. Manjka pa ji na vsak način velikih linij, liašcmu času odgovarjajočih. Ko bo g. Rogoz prebolel ša reflektor in bo šel boli v globino značajev, nant bo mogel ustvariti še velike, umetniške večere. V teh brezvestnih In ncdclaviilh časih pozdravljamo delo ln vero v delo. Režija g. Se si a v »Komedill zmešnjav* je tonu liire odgovarjajoča: lahka, hitra in iznajdljiva. Veter je bil zelo za- j zono. baven in v: se natn jc /delo kot prijet- j kot n. pr. v Hamletu v komediji jc brez veljave. Je sicer zelo zanimivo — toda nepotrebno. Skoda da ie režiser iznesel v komediji — kar bo rabil v Hamletu in drugič. Režija g. Šesta ima značaj dobrega, solidnega dela in ni brez umetniškega razumevanja. Kdor gre nad Shakespearja s tako lahkoto kot g. Šest, ie na vsak način dober režiser. In teh naiti Je treba. G. kateri imate najodločilnejšo besedo vi. V prvi občinski seji se vam nudi priložnost, da stavite predlog — kakršen vato žo dolgo šviga po glavah — za razveljavijo,njo dosedanjih odlokov glede trga Tabor. Poskusilo gospodje! Morda vas bo tudi v tem vprašanju podpirala Poskova klika, -1- O svobodi tiska hoče pisati tudi ljubljanski «Naprejin navaja število konfiskacij nekega hrvatskega lista. No vemo, zakaj je «Naprej* zamolčal, da se ta list imenuje »Hrvat*, glasilo zagrebških zajedničarjev in frank ovc, ev, oni list, ki je poveličeval šuflaja in njegove druge, jih imenoval hrvatske mit. Senike, dasi jo bilo jasno, da so voloiz- Prosveta Keramični tečaj na tehniški srednji šoli pomeni novo ustanovitev, ki je biij žc davno potrebna. Lončarstvo ie bilo v Slovencih žc davno razvito ,o čemur pričalo lope posode, ki krasilo vse našt etnogralske zbirke. Zadnji čas pa Jc bilo opažati, da so naši domači lončarji opustili izdelovane ličnih oblik ln posebna okrašenie istih z lepimi domačimi orna-monti Je prišlo menda Iz mode. Kdo sc Izdeluje one častitljive tnajolikc z raznimi mlčnlmi napisi In ornamenti? Vodstvo novega oddelka na T. s. š. ie prevzel prvovrstni strokovnjak g. Beran, kateri jc izdelal že nekaj lepih keramičnih izdelkov po načrtih »Probude*. Upamo, da bo odziv k temu tečaiu odgovarlal va;J nostl In da bo pomenila njegova ustano-' vltcv nov povzdig te lepe obrti, ki ji 1« sojena pri nas ve':ka bodočnost. —nt— ■iBančnl Vestntk», strokovno in stanovsko glasilo društva bančnega uradnlštva Slovenije. Izšla le ravnokar 3. številka i bogatim strokovnim in stanovskim delom. Opozarjamo na sledeče članke: Svetozar Prcmrou: Čltanje in presoja bilanc; cand. prof. Eranjo Sič: Konti; Ev gen Lovšin: Začasna ureditev pokojninskega zavarovanja nameščencev m bivšem avstrijskem ozemlju kraljevine SHS. ln na raznovrstne podrobnosti n finančne in socialne politik* Šport PRVENSTVENE TEKME DRUGORAZREDNIH KLUBOV. Svoboda Ljubljana rez: Slavijo. Vdmu< 0 :2. Slavlja je v tej tekmi prvič Javni nastopila ln se Je predstavila s simpatie nim in discipliniranim moštvom. Nasprot uo se Je rezerva Svobode odlikovala . nediscipliniranostjo. Sodnik %. Hus Jaki dober. llermes: Jadran 3:L Tekma sc ji vršila v jako ostrem tempu z menjajoči ml napadi. Odločila ie boli agilna Iu po žrtvovalna napadalna vrsta Hermesa. Svoboda Ljubi. I. : Lask 3:0. Svobo da, ki je prešla v tej sezijl nazaj v dm razred, se zopet bori za prvenstvo, ka bo po dosedanjih rezultatih gotovo do segla. Razpolaga z šc dokaj dobrin moštvom, ki je pa žalibog zlorabljali svojo telesno premoč proti slabejšem nasprotniku, tako da niti sodnik (g. Kc pec) ni mogel preprečiti surove igri Lask sc zato tudi ni mogel pravilno tivc Ijavitl, Nastopil je s štirimi rezervami. Oklic Zopet so oglaša tužno doneč »Gosi« svetski Zvon*. Ušesa narodno zavedni Ljubljančanov naj ne preslišijo n.jeg' ve,ga proseče - milega glasu. Raja n Koroškem obhaja 10. oktobra t. 1. o! letnico svojega nesrečnega, no sovra ..,.-, . , . . , , .nikovi zvijači izgubljenega, plebisciti dajalci, kar je par dni pozneje pokazala Naj naši zasužnjeni bratje iu sestre, i razprava in obsodba. Pa no samo to, J tudi njih sovražniki zvedo, da nit »Hrvat,* je oni hrvatski list, ki nepre- osamljeni, da ž njimi čuti tudi narodu steno hujska_ proti državi m bi ga po zavedna bela Ljubljana. Vabimo ton njegovi pisavi mogli primerjati samo z njen0 prebivalstvo k slovcsnomu sh< mariborsko »Stražo--! Ako se »Naprej*, du _ manifestaciji v dvorano »Unior kot, dostojen list zavzema za tako pi- 10. oktobra, ob 7. zvečer, kjor bod sanje, jo precej čudiio, ho bolj Čudno pa govorili znani gospodje: Arnuš', župni Nova slovenska opera. Mladi slovenski komponist Slavko Osterc, učitelj v Mariboru, Je spisal ln vglasbil cKrst pri Savici*, opero v 3 dejanjih, katero Je apro-blralo vodstvo mariborskega narodnega Klci!nli".i, ki jo vprizorl že letošnjo se- jo, da govori s takimi argumenti o preganjanju tiska. Dobro jih je nabrisal! Poslauco Kopač odgovarja pod naslovom »Časnikarski hajduk:- v =Napreju- klerikalcem, kor so ga v 'Novem Orisu* kruto napadli rnd.i i,Splošne žoleznifarekn or-igiuiizaeije j, Posl. Kopač (rdi. da jo to-j zadevna notica v »Novem Času* iz dr. Arnejc, dr. Ravnihar in dr. Obenein naproša »Gosposvctel Zvon* vso hišno posestnike, naj ra obesijo istega dno črne zastave — ' znak naj svedoči, kje stanuje narodm čutečo srce, ki bi bilo tudi prlpravljor v bližnji bodočnosti nxstoplti n mir šenjo Kvoiih trpečih bratov. «Gospoeve*»Wi Zvwi»< DomaČe vesli * Kralj Aleksander se vrne, katar nam javljajo včeraj iz Beograda-, naj-,„2 med 15. in 20. oktobrom v dmio- "* Naš poslanik v Pragi dr. Bogomil V o S n j a k je v ponedeljek predsedniku češkoslovaške republike izročil svo-;.. poverilne listine. ' • Odlikovanje. Profesor Milan Potočnik ;, l lil odlikovan z redom sv. Savo potega rizreda. Pokrajinski namestnik je včeraj osebno v prisotnosti predsodstvenega madništva odUkovanou svečano pripel podeljeni mu red. * Vodstvo kmetijskega oddelka pokrajinske uprave v Ljubljani je prevzel včeraj g. Ivan Sancin, pristaš SKS. * Državni uradniki pri ministrskem predsedniku. Iz Beograda nam brzojav-jjajo 4. oktobra: Delegati Udruženja državnih uradnikov in uslužbencev so v z glasili danes pri ministrskem predsedniku Pašiču in mu predložili zahteve tičoče se materijulnega in moralama položaja držajih nastavljeneev. Pašlč je odposlanstvu odgovoril, da bo vlada ugodila, zahtevam, v kolikor so upravičene. * Največji upis državnega posojila. Kakor so iz Beograda porota, .V) doslej najvišji znesek "odstotnega državnega investicijskega posojila upisal fond sekve->t r i ranih ueprijatoljskih posestev in sicer 5 milijonov dinarjov. * Pravi patriotizem je pokazala Ribnica > i eni. da jc podpisala 8,031.600 K držav-norca investicijskega posojila. Pri tem dolnji je stekla Posojilnica v Ribnici voli-ke zasluge, ker je bil ves ta znesek podpiran v celoti pri tej posojilnici. Ribniška posojilnica je podpisala, za svoj račnn uiu manj kakor 2,000.000 K. Odsek za, zgradbo in vzdrževanje Sokolskega doma je podpisal 132.000 K. Ostali znesek f,i podpisali zavedni državljani v Ribnici. D* bl dobila Ribnica mnogo posnemovalcev! — — * Ormož za državno posojilo. Pri or dijaških crgauizaoij, nato»«ik> staiiMiko vsega slovenskega srednje«* Matva ter razne druge zanimive podatke. 8r<*mje-šolcem bodo posebno dobrodotte matoma^ tične formule, kl ao zelo vestno iu tačrpno sestavljene. DljaSki koledar 20 bron, pri večjih naročilih popust. Dijaki, dijakinje, segajte po koledarju in razJlTlajto ga, da bo prihodnje leto DiJeSd koledar še popolnejši, pravi almanah slovenskih dijakov! * Iz Hrastnika nam poročajo: NaSi rudniški vpokojend ao doživeli te dni izredno veeelje: Povedalo ee jim je, da izgube v bodoče vse dosedanje draginjsko doklaa«, ali z drugimi besedami: v bodoče bodo dobivali mesečno 15 do 35 kron! Polivamo nujno vlado, da stori vs ekorake in da zahteva od rudniške uprRve, naj postopa Človeško s svojimi starimi vpokojenimi delavci, kar bo pač lahko storila, saj je zopet te dni zvišala cono premoga za "20—30 kron pri tani! NaSi poslanci, četudi niste dobili glasov t.eh trpinov, storite svojo dolžnost! * Novi tarif mariborskega zdravniškega društva. Zdravniško društvo v Mariboru je sklenilo nastopi« zdravniški minimalni tarif: 1.) Ordinacija v zdravnikovem stanovanju: a) v ordina-cijskem času 10 dinarjev; b) izven or-dinacijskega časa podnevi 15 dinarjev-, c) izven ordinacijskega časti, ponoči in ob nedeljah in praznikih popoldne 20 'dinarjev; d) v času. določenem po stranki, 30 dinarjev. 2.) Obisk na bolnikovem domu: a) prvi obisk 20 dinarjev; b) vsak nadaljnji obisk 15 dinarjev. 3.) Potni na za obisk nad on kilo-moter od zdravnikovega stanovanja: za vsako uro 30 dinarjev. 4.) Zamuda časa: če se mora zdravnik muditi pri bolniku več kot pol ure. za vsaki* nadaljnje pol uro 10 dinarjev. 5.) Pasve-tovarije dveh ali več zdravmikorv, sa vsakega zdravnika 2r> dinarjev. Poleg tega se računa ordinacija, potnina in TOtviar* Uftpf fcjavfl Je nadalje, rta j« pottnl m&oUt v Zagrebu ter da ima dvumesnfol dopeat. Ker obstoji wio, da Je Golub bot notoii cslnfbeoec ipoitiral si«™a ie Amerike t*r poneveril denar, pridrfan jo r zapom. • Tatvine ln vlomi. V nedeljo bo vlomili v stanovanje krojni*. Janeza Bnsv-Seka na Malem Lipo|d*vn, ko je jll tt pri maši in mu odne«« ra !®80 K. bUfti. ravnotam stanujočo Marijo SkublSevo pa so o Škodovali za 1M0 K. V breovlaVu Donaj-Zagreb jo bilo v Boboto ukradenih večje število delnia zagrebške eskomptne banke v skupni vrednosti 2,380.000 K. Tat jih je hotel prodati v Gradcu za ba-gatelno vsoto, kar ga je Izdalo. Bančni ravnatelj Franke ga je dal aretirati In je policija apoznals v njem mednarodnega pustolovca Josipa Erebotnjaka, ki se je pripeljal iz Zagrebu r Orodno. • Mala kronika. Ivana Gradi Par, ožltkn-rica iz Vidma, okraj Kočevje, je hotela Iti na izbo, v tem pa je padla in ee poškodovala po glavi. — Janez Nahtigal. 801etni berač iz Gornjih Gameljnov. je vsled teme padel in si pri padcu zlomil levo roko. — Franc Založnik, delavec iz Polhovoga gradoa, je delal rozanico, pri tem pa mu jo padla resa v desno uho. Moral je oditi v bolnico. — Po stopnicah jo padla Ivana, Čeme, hči delavke, doma čez dve stopnice in si zlomila desno roko. — Milka Ocepek, petletna hči posestnika iz Križa pri Kamnika, sc je peljala z očetom na vozu. Pri tem le padla in so Ji šla kolesa čez život, CošpoA^ršitro - urni oz za uiauviiu puovjiiv. »i- tega se računa — moški okrajni posojilnici je podpisane-1 Mmnaa časa. 6.) Za zdravniško pomoč sa za 522.400 K državnega investicij- job nedeljah in praznikih po-skega posojila. poldne' se računajo pristojbine od 2. do «Bogataši, ali vas ni sram?» Pod .......-u " — teta nasTovom ugotavlja beograjski -Balkan*, da so med podpisovalcl državnega posojla izldjučno le mali ljudje: srednji trgovci, srednji posestniki, uradniki, delavci in drugi, ki svoje prihranke služijo s trdim delom in si jih pritrgajo takorekoč, od ust. Bogatašev pa ni blizu.» — To notico ponatiskuje tudi »Novi čas*. Pristavil pa ii je tak komentar, da se iz njega vidi lo gonja proti državnemu j>osojilu. Svojih'bogatašev, fabrikantov in bankirjev klerikalci ne vidijo. Tudi ljubljanskega škofa, ki se je svoj Čas tako gnal za vojno posojilo, ne vidi, da se-laj ničesar ne stori za državno posoji lo. Njegovi gozdi so danes zraali v rednosti na več sto milijonov, a še nismo slišali, da bi ta gospod žo pod-pisal državno posojilo, kar bi 7, lahkoto storil in kar v veliki meri storiti bi bila zlasti njegova dolžnost. Vsak, kdor pošteno misli, mora obžalovati malomarnost bogatašev in čisto prav je, čo se Hb javno vpraša: »Bogataši, ali vas ni sram?* To pa velja, za vse bogataše. Slovenec* in »Novi Čas* — puc! Gospa dr. Morton v Zagrebu, Ze neka j dni so mudi v Zasrrebu Amerika uka, znana prijateljica jugoslovan--kega, naroda, gospa dr. Roza Morton. Velika dobrotniea. ki je na so-umski fronti vodila .sijajno akcijo škotske pomožne misije, se vmča s potovanja. po Srbiji, kjer je ustanovila več zdravilišč za tuberkulozne otroke. Go-M>a, je nedavno darovala popolno opremo za 200 postelj bolnici jugoslovanskih dobrovoljcev iz Like v Gospiou. * Don Frane Bulic, znamenit jugoslovanski arheolog, ki jc izkopal ostanke starega rimskega, mesta Salone v ■ 'ližini današnjega Solina pri Splitu, je proslavil včeraj 761etnico svojega rojst-\a. Splitska občina mu je v proslavo priredila veliko svečanost, pri kateri so •odelovala, vsa narodna društva. Razpisana je služba uraduega zdravnika za okrajuo glavarstvo Slovonjg.adoc v IX. činovnem razredu državnih uradnikov. Intcresentjc se opozarjajo na razpis v Uradnem Listu. Odvetniška zbornica vabi vso gg. odvetnike in odvetniško kandidate na sestanek dno 5. oktobra 1921 ob 20. uri v hotelu cUnion*, srebrna dvorana. Športni klub «Primorje» opozarja na veliko plesno zabavo, ki jo priredi pod pokroviteljstvom in s sodelovanjem »Krnita, Primork* dne 16 oktobra 1021 v vseh gorenjih prostorih »Narodnega doma*. Družabni klub uredništva. Prejeli srno: Plesni odsek »Družabnega kluba u-raduištva* prične v kratkem s svojimi plesnimi tečaji. Vsi, ki se za t,e tečaje ..snimajo, naj so čimpreje priglasc v društveni pisarni Cesta na Gorenjsko žolez-uioo (poleg restavracije »Novi svet* št. G in sicer ob torkih, četrtkih in sobotah od 14. do 15. ure. Priglasi ee tudi lahko pismeno. Vinska trgatev priredi šentjakobsko ftapredno društvo v prid svoji knjižnici in •svojemu gledališkemu odru v soboto 8. oktobra ob 8. zvečer v Mestnem domu. i>o4ba. petje, ples. Vstopnica 2 in pol dl-nara. Vco na lepakih. Dijaki, dijakinje! Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice je izdal zelo lično opremljen »Dijaški koledar?, ki se priporoča v-sem, tako zbog svoje bogato vsebino, kakor m radi njegovega namona. Dijaški koledar obsega popoln pregled vseli poldne se računajo pristojbine 5. dvojno. Nočni dan se šteje ob 7, zvečer do 7. zjutraj. * Jugoslovanski zadrngarjl na Štajerskem. v pondeljek dopoldne je dospela iz LJubljane v Maribor večja skupina hrvatskih in srbskih zadrugaTjev, spremljanih od nekaterih slovenskih tovarišev. Izletniki so posetili sadjarsko in vinorejslto šolo. popoldne pa so se odpeljali v Falo, kjer so 6i oglodali tamkajšnjo elektrarno. Gosti so bili s poser.om v Mariboru in Fa II jako zadovoljni. Z vočernim vlakom so se odpeljali proti Zagrobu. * Za šolsko kuhinjo v Poljčanah'. Poročajo nam 1* Poljčan: Mesto venca na krsto umrlega člana g. Alfreda Gcnerja jo darovala tukajšnja Čitalnica 200 kron za šolsko kuhinjo v Poljčanah. * Priporočljiva tvrdka Obiskovalec graškega sejma nam piše: Clotar Bonvior-znana nemška šampanjska tvrdka v Oor. Radgoni, prodajala jo na. graSkem sejmu svoja vina po 200 a. K za stoklonico. Isto vino Je prodajala na ljubljanskem sejmu po 100 naših kron. Torej petkrat dražje. Torej smo mi plačali diferenco za Grad-čanei Da ri zapomnimo za prihodnji sejem! * Razsvetljava železniških vagonov. Vsled prošnje nekaterih trgovin sluh zbornic, naj bi se uvedla razsvetljava osebnih železniških vagonov, jo ravnateljstvo državnih želozuio v Zagrebu izjavilo, da debe v najkrajšem času vse garniture bT-zovlakov in osebnih vlakov rta vseh progah potrebno razsvetljavo. * Umrla Je v Rogaču v Sri>iji sestra predsednika Demokratsko ctranke, bivšega min. predsednika Ljube Davidoviča gospa Vukasavljcvičova, soproga tamkajšnjega protc. Pogreb se je vrši", včeraj. * Smrt vsled zastrupljcnja krvi. Franja Berleo, hči posestnika iz vrhpolja r ri Kamniku, sc je v šolo grede zbodla cb nek les. Vsled tega je nastopilo zastnip-Ijenje, Po odredbi zdravnika, so jo od. dali v bolnico. Vsaka pomoč, je bila. prepozna ln deklo je umrlo vslod zastrup-ljenja krvi. * Ustreljen vojni begunec. Vojni begunec Jože Vuk iz ptujske okolice se je dalj časa skrival pred orožniki, ki so ga pa te dni izsledili v domači hiši. Ko je Vuk opazil orožnike, so je spustil v bog. Ker se na ponovni poziv »Stoj- ni usta. ZAPUŠČINE NAŠIH AMERI-KANCEV. Beograd, 4. oktobru 1921. Demokratski poelaneo Milan Pribičevič je na ministra za zunanje zadeve stavil vprašanje, ki je zlasti za slovenski del našega, naroda velikega pomena. V vprašanju pravi: Je Ii g. ministru znano, da se v Ameriki nahajajo ogromne zapuščino naših državljanov? Ako se zadeva toh zapuščin v kratkem času ne urodi, postaja opasnost, da propadejo veliko vsote, ki bi sicer po amoriškem zakonu pripadle dedičem v domovini, ako se pravočasno zanjo pobrigamo. Ti dediči so večinoma vdove in deoa naših r Ameriki pomrlih državljanov. Kolikor mi je znano, znašajo te zapuščine, ki »e nahajajo pod kontrolo »Alien Propertv Custodian> v Washingtonu, in ki pripadajo jugoslo. slovanskim državljanom, več kot en milijon dolarjev. Te vsote bodo propadle zaradi počasnega dela uaših konzularnih predstavnikov v Z cd in jenih Državah. Poslanec vpraša: Je II ministrstvo že kaj pod vzelo za ureditev teh zapuščin? Daljo, hoče li ministrstvo z ozirom na nujnost tega posla storiti korake, in kakšno korake, da prepreči ogromno izgubo, ki preti baš najsiromašnejsiro in najmanj zaščitenim krogom naših rojakov v domovini, namreč ženam in decam onih naših državljanov, ki so odšli v Ameriko za kruhom, da na ta način vzdržujejo svoje rodbine v domovini Osobito vprašujo poslanec, kaj sc jo doslej storilo v Washing-tonu, da se te zapuščine, ki so bile za časa vojne zaplenjene kot neprijateljska imovina, takoj vrnejo naiim državljanom, ker je rok za to že zdavnaj potekel. Danes vrača Amerika zaplenjena premoženja in zapuščine že nemškim državljanom, našim pa še vedno ne. Kako opravičuje ministrstvo pomanjkanje potrebno zaščite naših državljanov, katero pomanjkanje TB&ENŠSCO POROČILO S TRŽIŠČA S POLJSKIMI PRIDELKI. Zagneb, 2. oktobra, ttttNC V minuli popolnoma zaspal. Pravilo, da v> temu kriva, nejaena atesta r novih noredbah o prometu 7. devizami, o carinah to o mmisi v™"* ;r,......7. - ° . _ v,-- ima denar, jo Golub odgovoril, da jc na- iLdcn njih jo nas dr. Vidmar, Poročilo s tržišča s poljskimi pridel ki. Zagreb, 4. t. m.: Ponudbo, kl prihaja jo iz Vojvodine, Srcma in Srbije, so gibljc-, jo v sledečih »ranicah: pšenica 1040-1050 j K, koruza 8l0—820 K, rž S70—890 K, ' oves srbski in bosanski 770—780 K, sla-j vonski 800 K, ječmen srbski 870—890 K, 1 fižol beli 1030—1050 K, pisani 920-940 K, i moka št. 0 15.80—16 K z vrečami, otrobi ' 500—600 K z vrečami. Vse cene postavno postaja natovoritve. Izvoz naših sliv In cementa v Egipt. Naša trgovinska agencija v Egiptu je poslala sledeče poročilo: Po naših suhih slivah je dokajšnjo jiovpraševanje, vendar se plača samo 22 do 24 funtov za tono, dočim je bila cena za tono šo pred šestimi meseci' 30 funtov. Povpraševanja po sliv-nem pekmezu nI. Splitski cement, so kupuje po 4 funto tona, dočim je veljal prej 6.75. Povpraševanje je malo zaradi slabe gradbene dolovnosti. = Zabranjen Izvoz okužene živine V Italijo. Po odredbi ministra poljedelstva in vod je najstrožjo zabranjen v Italijo izvoz živine iz občin, okuženih po slinov-kl in parkljevki. Izvok je dovoljen šele 40 dni potem, ko jo v občin! proglašeno, da .jn kužna, bolezen prenehala. Izvoz konj Iz naše kraljevine. Iz Beo. grada javljajo, da jo ministrski svet odobril. da se izvozi iz naše kraljevino 2000 konj, in to preko carinarnice v Gjevgjeli-jl 700, v Bitolju 400. v Gružu 200, v Mariboru 400. a v Rakeku 300 komadov. Zabranjen izvoz kostanjevega losa. i Ministrstvo trgovine io na oredlog finanč- je v Beliti kupljene po protekcijpki ceni 48 K za kg. Glavna direkcija diSavnega posestva v Hcljit nam piše, da. vest ni točna. Istega dno, ko jo bila notica pri-obiwna, jo beljska direkcija prodala prve prasičo letošnje prirejo in so lili prašiči po izjavi kuj>ca namenjeni za izvoz.' «= Kvaliteta letošnjega vinskega pridelka na štajerskem. Na državni vinarski in sadjarski šoli v Mariboru se vrši vsak tretji dan preizkušnje soka gmzdja raznih vrst in leli šolskega vinograda na vsebini sladkorja ia kisline. Doalej ro znani rezultati proiskušenj dno 24.. 27. in 80. septembra. Pokazalo so jc. da se slad-kov množi, kislina pa primerno zmanjšuje, kakor j« bilo vsled krasnega vremena tudi priftakovati. Prirastek na sladkorju znaša I do 5 odstotkov, kislina pa so jo zmanjšala n* nelut j tisočink. Vrednost jn porastla za 5 K pri liku mošta oziroma vina. — Na zagrebškem trgu so bile dno 1. oktobra sledeče ccnc: govedina: prvovrstna, sprednji del 26 K, zadnji del 30 K, drugovrstna, sprednji del 16 K, zadnji 20 kron: teletina: sprednji del 18 do 20 K, zadnji del 22 do 24 K; svinjsko meso: 36 do 44 K; slanina: 54 do 58 K; masti 62 K| sušeno svinjsko meso: 56 do 60 krou: krompir: 4 K; mleko (liter) 7 K; jajca (komad) 2.50 do 8.50 K; jabolka (kg) 6 do 8 K; hruško: 8 do 10 K: breskve 8 do 10 K: grozdje: 16 K; čebula: P K; špinača 16 K. Borza Zagreb, devize: Berlin 191 — 193, Bukarešta 200, Milan 940 — 950, London 895 — 905. Newyork kabel 285, ček 232.25 — 233.50, Pariz 1685. Švica 4012. Dumri 8.79, Budimpešta 34.50 — 35, valute: dolar 229 — 230. avstrijske krone 12 — 14. niblji 13 —- 17. čeSke krono 260. na-poleoni 755 — 780. marke 190 — 192, leji 197 — aoo, lire 930 — 935. Banka za Primorjo 760 — 770. Trg. obrtna banka 280 — 235. Hrv. eskomptna banka 660 — 662 Brodska banka 420. Jadranska banka .1250. Jugoslovcnska banka 500 — Ljub. kreditna banka 845 — Narodna banka 520 — 535. Praštediona 5050 — 5100. Rečka pučka banka 400 Srpska banka 705. Goranin 600 — 620. Gutman 1500. i Nar. šumska industrija 590 — 600 Našička industrija drva 330. Slavonija 595 — 600. Beograd, valute: leji R0, de vi zev London 222, Pariz 410, Ženeva 1004, Praga 65.30, Dunaj 2.30, Berliin 47.50, Milan 235. Budimpešta 9. Praga, d o v i 7. e: Berlin 76.75 — 77.75, Ztirich 1673.50 — 1676.50, Milan 377 — 379. Pariz 670.50 — 679.50. London 35!» — 361. Newyork 93.50 — 96.50, Beograd 158.75 — 160.25, Bukarešta 81 — 83, Sofija 63.25 — 61.25, Dunaj 325 — 385, Varšava 130 — 190, Zagreb 3947.50 — 4027.50. Budimpešta 1322.50 — 1102.30. valuto: marko 77 — 78. švicarski franki 1669 — 1672. lire 374 — 376, francoski franki 73.50 — 76.50, funti 358 — 360. dolarji 94.50 — 95.50, dinarji 154.75 — 156.80. leji 80.60 — 81.50, lovi 62.25 — 62.95, avstrijske krone 325 — 385, poljsko marke 0.80 — 1.40, madžarsko krono j 1322.50 — 1402. j Ziirich'. devize: Berlin 4.50, Nevvvork 574, London 21.45, Pariz 40.75, Milan 21.80 1 Praga 6.00, Budimpešta 0.80, Zagreb 2.70, Varšava 0.08, Bukarešta 4.90, Dunaj 0.32, avstrijske žigosano krone 0.24. Berlin, devize: Italija 489.50-100.50. London 462.50 — 468.50, Ncwyork 123.78 — 124.13, Pariz 879.10 — 880.90. Švica 2155.30 — 2159.70, Dunaj 753 — 777, Praga 129.60 — 129.90, Budimpešta 1748 — 1752. 505. - 870. 105. Vremensko poročilo Ljubljana 306 m nad morjem. Dan h O »■ II co a okt. 7. 14. 21. 739*6 738'1 738-9 C H 10-2 21-8 16-2 Vetrovi Nebo si. svzh M. obl si. jvzp „ brez 7Ctr»! obl. Srednja včerajSnja temperatura 15-9, nor malna 12-8. Vremenska napoved: t. lepo, južno vreme Solnce vzhaja ob 6'04, zahaja ob 17-31 Mol govor v Srf)!if | Ii »Slovenca* i dne 1. oktobra 1921. 'tt. 888 poBnemam, da so sc neki pristaši' SKS in SLS znašli v bratskem objemu in ai podali roke v složnem nastopu proti uiteljstvu pripadajočemu JDS. Naj govorim odkrito, po dejanjih: Prijatelji iz izleta, kaj sem vam dejal ob poslovilnem banketu v Beogradu? «Med izletnike se jo urinilo nekaj ljudi, Ici bi storili boljšo, da so ostali doma», tako pravi menda Kmetijski list. Verujem vam. vsaj to sem čutil že mesec preje, ko som pri tajniku Kmetijsko družbe (»vprašal, čo me l>odo vsprejeli, da si morem pravočasno preBkrboti potrebnega dopusta. Nisem bil bal prijazno odslov-Ijen, četudi sem s« skliceval, da imam kot samostojen posestnik na izletu iste pravice kot kak. trgovec, jrostiiničar ali kaj slitinega Dotlej tudi nisem vedel, da t-o nam naši otroci »luksus- in da imamo učitelji ros dobre plače. Utemeljeno se jim jn moralo zdeti njihovo naziranje, zato nisem bil prav nič razočaran, ko so mo pismeno zavrnili, tembolj pa sem se čudil, ko sem bil zadnji dan pozvan k izletu. Hladen sprejem smo čutili učitelji že na kolodvoru, hladno je bilo obnaša-ijo napram nam \ sem na vsej vožnji tja proti Keopradu in šo hladneje nam jo bilo tedaj, ko ?o zabranili tovarišu g. Č., da bi se v pričo narodno vlado smel oglasiti. Dotlej som molčal tudi jaz. Ko pa so lastli govorniki kakor gobe po dežju, sem sprevidel, »kam pes taco moli», zato sem se dvignil in »zagreSU* prvo »nečuve-nost», da sem so strmečemu občinstvu, vladi in časopisnim dopisnikom izdal kot učITelJ hi '(Eeg vH odpust! grtS)" TulU kot demokrat! Napil sem namreč navzočemu min. g. Svetozarju Pribičevičn kot velikemu branilcu naše kulture, najboljšemu graditelju ln vzdrževalcu notranjega državnega reda. Je li bilo neprijetno sliSati, da učiteljstvo narodu iz semena vzgaja drevesca, ki mu tvorijo plodovite sadovnjake, dočim si z isto vnemo prizadeva vzgojiti mladinski naraščaj v jedrnat, državotvoren element? Nasprotno pa je reB moralo neprijetno dirniti onega, ki se čuti prizadotega, če zahtevamo, da se vzgoji čut dolžnosti do države vsem, kl iščejo od njo pravic? Tu smo se spoznali, kaj ne? Sem li govoril razločnoje? »Tovariš Sancln me Je v Smederevu v temperamentnem govoru zavrnil, braneč čast «naše» duhovščine«. Pravi »Slovenec*. Prijatelji, koga sem jaz napadel in kako? Po nagovoru gospoda popa Milana Popoviča, ki je v lepit variacijah razpredet divnl izrek 8v. Save: »Brat mi mio. kojo vero biov. sem 9e res drznil izreči, da so ne čudim narodni navdušenosti preprostega seljaka, če ga vodi s takim duhom prožeta duhovščina. ?,al pa, da sme naša duhovščina šole preko Rima do naroda, oziroma narod do duhovščine. Slučaji (škof g. Karlin) Trst, Reka, Istra. Isto je trdil g. Sancin, ki pa so tudi ni z besedico dotaknil »naše. duhovščine, temveč le one v zasedenem ozemlju. Vsako drugačno poročanje listov je lažnjivo. Pri »Slovencu« nič čudnega. ! »Srbi so spoznali, da govori iz La-! pajueta politična strast«. Tako? Naša | skupina jo hodila po najbolj radikalnih | krajih in iz samega jmlitičnega ania mo g. Sttforf Prt>HX polJriMf M SiS na i naslov vseh (SLovencev.. — Zakaj sedaj !potvarjajo klerikalni listi resnico? »V vsem je govoril nadučitelj L. lo dvakrat, in obakrat dobil zaslužen odgovor«. Kdo je pa govoril v Požareveu o delu, narodnem gospodarstvu, razpadli Rusiji, delamožnost.i, vzgoji čvrstega narodnega naraščaja? Niste mogoče vi dobivali odgovora, oziroma svarila za večno proslavljanje gostoljubnosti, ki se j« čulo po pet- ali po šestkrat na vočer? Nisem li jaz javno trdil, da nismo prišli v Srbijo manifestirat, temveč le, da proučimo narodno gospodarstvo, življenje preprostega seljaka? Ce sto vi imeli drugačne namene, je bila vaša dolžnost, da ste nas o tem obvostili, manifestirat. grem jaz lahko z učitelji. In v Nišu na grobovih narodnih mu-čonikov, nisem li govoril na prošnjo izletnikov sel jako v, četudi proti volji izletnikov neseljakov, pristašev SKS, ki so sc kmetje že v vagonih iz njih norčevali, češ da ne znajo orati, ne sejati. (Hočoto imen?) Res, da sem dobil »odgovor za svoja izvajanja«, ta odgovor je bil-da so me obsuli g. niški komandant in drugi gospodjo oficirji, ki so me povedli na svoj avto in z njim na Cegro. k Čele-kttli in nazaj v mesto, kjer smo še dolgo med seboj kramljali. Ni li res, prijatelj Grad iz Bcričevega? Kaj pa na Sindjeličev grobnici? Upa-' te li vi, pristaši SLS. svetu razodeti one I ginljjve govore in prizore med katoliškim i župnikom dr. L. in pravoslavnim proto? 1 Xisem li jaz na banketu naglašal oni zgo-| dovinski moment, ko 6ta se vpričo nas | ujedlnjali »naši veri preko Rima in Ca- ■TgraSa, ujcdinjaB v odkritosrčni 3omo- .iuski ljubavi?« Zakaj molčite o tem do-rodku, smo ga li mi povzročili, kaj? ~ In vi pristaši SKS, kaj pa niški govor g. poslanca Mrmolie? Ni li bil več kot političen? Govorite še o njem! Povejto prijateljom SLS, kako ste vi ognjevito pritrjevali njegovim izvajanjem o onih, ki bo »vas morajo bati«! Le z resnico na dan! Kaj pa moj potovalni resume v Do-bričevem? Govoril aem vam v svojem imenu v vsem, kar sem videl. Govoril istinito, poudarjal, da je srbski narod gospodarsko kulturno višje nad nami, o književnosti kmetijski izlet, ni opravičen presojati. O tej temi sem itak namenjen spopolni-tl svoje začasne potopise, čakam le, da se mi poleže delo. — Na govor v Oupri-ji ali Dobričevem me je res oščipnil g. tajnik družbe, toda kakor mi je g. S. zatrjeval,, bolj zato, ker sem menda posegel v njegove pravice kot voditelju izleta, prijatelj G. pa mi je zatrjeval, da nas »gospoda« ne more zaradi tega, ker bi kmalu izgledalo, kakor da smu učitelji priredili ta izlet. Da moji govori niso bili lieumostni, bi vendar morali priznati, ker ste sami lah-I ko se prepričali, da so mi ravno pravi i seljaki v Nišu vso vprek čestitajoč stis-; kali roke (če vam niso, ne morem pomagati), me ponovnokrat nagovarjali, da bi e-ovoril in celo sam g. Sancin mo je pozval, da sem nazdravljal v Orehovici šo-t li in učiteljstvu, istotako me je iskal v j Cupriji, da bi govoril zbrani mladini. Da so me v Požareveu med govorom miši i srbski in slovenski seljaki opetovano r. odobravanjem In ploskanjem za irzevaU, menda ne bo smatrati, ila sem govori] »noumestno«, da mi je v Dobričevem vpričo vseh navzočih čestital g. vsuufi. liški docont g. prof. J., proseč me. na; svoj govor objavim, mi jo v tal.o v.ado. ščenje, da mi ga nihče ne more omalo. važevati. Na ra/stanku na ljubljanskem kolodvoru sta mi dejala 2 preprosto ob. lečena seljaka dobesedno: »Hvala vam, gospod nadučitelj, za vaše lepe govore!, .Seveda, če so jo čutil mogočo kak mag. nat ponižanega, ker ima slučajno bet«, nirano in lepo prebarvane hleve, mu b?. di povedano, da po njegovih poslopja ne moremo še ceniti vso Slovenijo. Tudi jaz bi rad imel vzorne hleve, a imam pri podelitvah podpor to prokleto smolo, dn so pišem za Lapajneta. — Prijatelj (J. iz B., se boš li še upal vztrajati na svo. jem vabilu, da pridem predavat o Srbih tja v tvoje malo selo? Če no upaš po me, pa hajdl po one, ki seljačijo po mestnem tlaku! In vi prijatelji, šolski tovariši, sedaj sc šele lahko čudite moji vstrajnoeti napram levici in desnici. Vam nisem za. trjeval, da blato nc odletava samo u enega kolesa? In še onemu, ki jo hotel izlet porabiti v to, tla je naše seljake hujskal proti učiteljskim plačam! G. C. je fin mož h se je le omejil na to, da je naliujskano pončil o intimnosti položaja, jaz sem pa bolj rovtarski in ne zamerite, da sem i Mladonovcu takoj osebno lopnil po vas, Ni moja navada, da bi se prod komurko li potuhnil. Sramota le, da colo v Srbiji delujete z istiui orožjem, ki smo ga va. jeni s klerikalnih shodov po naših selih, Prihodnji teden prične izhajati novi podlistek „JUTRA", namreč senzacionalni moderni roman Claude Farrdre-a: „Morski ropar." Naročite pravožasmo „Jutro". Mesečna naroCnina znaia le 5 O, pri prodaji posameznih Številk £e radi režije cena višja. Upravništvo „JUTRO" v LJubljani Sodna ulica štev. O. | Obl. konces. zavod za pokončavanje ; podgan, miši in mrčesa. Kolodvorska' ! ulica it. 39. 415 62—47 Spalna soba zal dinar! Kje? Kako? Le če kupiš tablico za dobrodelno javno tombolo Sokola II t Ljubljani, ki se vrši v nedeljo 9. oktobra ob 15. nri na Kongresnem trgu. Razen tega šc veliko topih dobitkov. 1608 3 -3 1585 Prazne ln rabljene 30—15 vrele Cdiakova) v vsaki muožini po najnižji coni pri FR. 5IRC, Kranj. Kupuje suhe sobe, ffiioS, Naznanjam slav. občinstvu, da kupujem ■tare obleke, čevlje, pohištvo Itd. Drame Martin, 1672 Ljubljana, Sv. Jakoba nabrežje 29. Pisariifegp slogo mlajšega, zanesljivega, sprejme 1671 Pokojninski zai/osl, Šolski dreoored Z. Prošnjo z vsemi dokazili do 10. oktobra. Telefon int. št. 9, Kranj. !!! Ugodna prilika H! Kupim 50 vagonov lepega bukovega oglja. Ponudbe s ceno na J. Paljevec, Slomškova ulica 21, Ljubljana. V® Obvestilo. Obveičava cenj. odjemalce iu p. n. občinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi. Turlstovakl čevlji domačega Izdelka. 634 52 Ant. In Jož. Br&jer-Kapele Ljubljana, Turjaški trg (Breg) St. t. Morska trava (afrik) za modroee, na debelo in najcenejo pri ' Seter & Hsmp.. Ualtljana. Ufollova al. 12. Te dni izide nova številka „NJiVE"! vse neuporabne Blato predmete: vorliioo, prstana, obeske, sapeatnloa, nhane Itd., kateri predmeti Vam leže doma in jih 1170 ne nosite 20-20 tvpdhi F. ČUDEN trgovina ar, zlatnino ln arebrnlne, Ljubljana, Prešernova nI. 1. Najstarejša izdelovalnica perila. Najfinejši izdelek, s Perilo po meri. Mestni tpg 10 vagonov zdravega, trpežnega krompirja, 5 vagonov zimskega sadja, 2 vagona I" namiznega kostanja (maroni) je oddati po nainiijih cenah pri OSKARJU MOSES, Ptuj, telefon št. 38. leo 2-2 ae takoj »prejme za veliko dolo P. Capoder, Ljubljana, Uidovdanaka cesta 2. 1009 2—2 firme J. B. Streieher & Solin, zolo dobro ohranjen ter z močnim in čistim glasom, jo po coni na prodaj. Zelo pripraven jo za kak veliki salon ali gostilno kakor tudi za pevsko ali plesno šolo in vsako glasbeno uporabo. Ogleda in kupi so v LJubljani, Hranil-riižka oesta itev. 7, druga hišna vrata, I. nadstropje, vrata 48, vsak dan od '/,1. do '/,2. uro popoldne, v nedeljo pa od 9. do 12. ure opoldne. ! tainostojni, vestni in natančni delavci dobijo takoj trajno dolo. Vpraša so: Emon-ska oosta 8, LJubljana. 1598 15—2 | Kdor hoče kaj prodati Kdor Iigčg kaj kupiti Kdor išče službe itd. 1366 JE8ŠMENA20-10 gonilna, nsnjata, prvovrstna Ivnoehova v dimenzijah (širinah) od 30 do 250 mm prodaja po ceni, takoj s skladišča: Glavno zastopstvo za Jugoslavijo: Frkovlfi i drug, Zagreb. Mosnl&Ka 5. TeHfon 4-46. Ljubljana, Stritarjeva ulloa 7, telefon 422. immiiiiiraTnnnmmi nx i rrmrir: AVNIKAI! LJUBLJANA 1818 2