245. številka. Ljobljana, v četrtek 23. oktobra XVII. leto. 1K84 Istini a vsak <]»n *ve«er, izimfii nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t ri j Bk o-ofre rak e dežele za vse leto 15 r,* pol leta 8 gld., za četrt leta 4 rIi!., aa leden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vne leto 13 *ld., za 6etrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 Kld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje deJele toliko več, Kolikor poštnina mala. Za oznanila plačnje se od četiristopno petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 ar., če se trikrat ali veakrat tiska. Dopisi naj se izvolč frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „«ledaliSka stolba". Upravi, i št. v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stVitu. Po deželnih zborih. IV. V poročilu o načrtu zakona, da ae prenarede nekatera določila zakonov t dne 19. decembra 1874 in z dne 26. oktobra 1875. pravi, ae mej drugim, da šolske občine neao kos avojej naloge, ker stroški ljudskega šolstva neprestano naraščajo, kar je tem naravneje, ker ae dandanea napenjajo skrajne aile, ustanoviti kolikor možno veliko učilnic. L. 1874, bilo je razmerje Šolski doklad v Ljubljani in v Kranjskej de jednako. Ljubljana je pobirala 10 °/0 šolsko priklado, dežela plačevala je v isti namen nurmalno-šolskemu zakladu 12 °/<, in sicer povsod od takozvanega „ordinarija". Za onega časa bilo je Ljubljansko mesto do danea v srečnem položaji, da muni trebalo z v i-šati šolske p t i klade. Za deželo pa je v zadnjih letih poskočili šolska priklada na 18%, vkljub temu, da so se direktnemu davku uračuude tudi VBe izredne državne priklade. A se to ni dovolj, treba bode letos šolsko priklado zopet zvišati na 20% in bodoče leto celo ua 21 »/„. Po povedau1 m je izvestno, da Ljubljana san.'« za se ne potrebuje nikakega povišanja šolske priklade, da bi jei zadostovala dosedanja 10 °/0 priklada. Obsojena jo na planilo samo zaradi tega, da ostala dežela duška dobi in to je nekaka čudna poteza, skoro bi rekli komunistična, v tej stvari, ko se s strogo pravnega stališča opravičiti ne da. Še boli markanten in za naše avstrijske razmero jako karakterističen pa je razlog, ki se navaja za ta zakon z ozimni na južno železnico. „Znano je namreč", prav; poročilo, „da je državu« postava z 8. maja 18G9 posameznim deželam, skoz katere drže železnice, odkazala 60°/0 njih pridob-ninskega in dohodninskega davka kot davčni objekt za deželne priklade, v razmerji daljave dotičnih že-lezničnih prog. Besede tega zakona so popolnem jasne, in jasno se razvidi z njih namen postavo-davca, kateri je deželam, a no posameznim krajem, hotel preskrbeti nov vir dohodku v. Ad kake posledice ima ir.jema Ljubljanskega mesta glede uor-malno-šolskega zaklada za davčne dolžnosti južne železo ce? Zi Kranjsko znaša njena pridobnina in dohodkirina leta 1884 v okrogli svoti 98 500 gld., od tega znesku imela hi plačati vse deželne priklade. tedaj tudi priklado za normaluo-Šolski zaklad. Ali ker jje davek tega železničuega podjetja za Kranjsko slučajno predpisan v Ljubljani, odteguje se južna železnica troškom deželnega Šolstva, dasi prereže vso deželo in dasi se njeno osobje za svojo otroke povsod poslužuje dotičnih deželnih šol — in mesto da bi južna železnica plačevala priklado za normalnn-šolski zaklad, plačuje le mnogo nižjo priklado Ljubljanskemu mestu. Ako se oziramo ne tekoče leto 1884, imela bi južna železnica Šolske priklade plačati okroglo 17.700 gld., mesto tega pa le v mestni šolski zaklad plačuje 4928 gld. Dežela tedaj ima leto za letom vslod izjeme Ljubljanskega mesta le pri južni železnici dejan jake izgube 12- do 14000 gld., do katerih ima čisto jasno postavno pravico. Istina je, da se deželni zbor leta 1874, ko so je Ljubljanskemu mestu i nadalje pustila njegova izjema, ni oz ral na to važno Vprašanje, A tedaj je bila južna železnica Se davka prosta, in le tako so je moglo pripetiti, da seje prezrla ta pomenljiva okolnost. P 6 jo potem deželni zbor v svoji seji 3. oktobra 1882 skleuii poseben načrt postave, zadevajoč doneske južne železnice k normalnn-šolskemu zakladu, ali ta načrt ni zadobil Najvišjega potrjenja, in to lo zaradi postavne izjeme Ljubljanskega mesta Finbnčni odsek se je sploh prepričal, da ni drugega sredstva, zaprečiti tako občutljivo izgubo pri južni železnici, nego da se od pravi Ljubljanskega mesta eksempcija nasproti nor-maluo-šolakemu zakladu. Torej, da se pritegne k duvčuej dolžnosti južna železnica, mora se naložiti globa, drugače teg* povišat.|a šolske priklade ne moremo imenovati, mestu Ljubljanskemu. Neki ivi mora s krivcem vred trpeti. Rea je, da bode to povišanje šolske priklade na dobro hodilo vsej deželi, katera bode odslej za 5 °/0 na boljšem. A kakor živo Želimo vsem so-deželuuom najboljše gmotno stanje, tako smo tudi trdno prepričani, da ne morejo zahtevat, da se preveč obremeni glavno mesto. Iu to se je v tem slučaji zgodilo. Z novim zakonom naložilo se je Ljubljani novih 10°/o direktnega davka z vsemi izrednimi državnimi prikladami in to ima za glavno mesto jako občutne posledice, zlasti pa za male davkoplačevalce, ki nemajo svoje lastne hiše. Hišnih posestokov ta novost ne bode toliko prizadela, ker bodo novo naklado nnložili raznim strankam „pro rata parte", in slednje bodo primorane plačevati razen 10°/0 nove doklade povišano najemnino, in tako bode prišlo, da bode lex Šuklje posamičnega malega uradnika stala 20, 80 in Se več goldinarjev na leto. Pri tem je pa še pomisliti, da bodo vsled povišane najemnine, hiSni posestniki plačevali več davka in priklad od svojih poslopi) in da bode vkupe iznašalo veliko vsoto, katere dan danes n'hče preraču-niti ne more. Ne bodemo ugovarjali, da se je jednako godilo po drugih glavnih mestih, pritrdili smo že, da bode to aodeželanom na korist, a preverjeni smo, da se je vender predaleč poseglo, kajti pomisliti treba, da je Ljubljano itak že zadelo breme zemljišč ne odveze d«želi na dobro, da jej je tortj naloženo v tem slučaji vnovič tako plač lo. Ko bi torej tudi priznavali načelo, da mora Ljubljana v vsem biti solidarna z deželo, ko bi tudi vsprejeli dogmo, da mora giavno mesto samo zaradi tega, da ae pride južni železnici do živega, dobiti svojo pokoro, ko bi „ osito aed non concesso" v vs'mi tem videli pravni temelj, bi se vender še osmelili do opazke, d» tudi v Daj skrajne jem slučaji nikakor ne gre, da se na račun Ljubljane zmanjšujejo davčne dolžnosti dežele — ampak urediti se je moralo tako, d;i dežela ostane pri dosedanjem pk.čdu. Celo prebivalci ua deželi bi morali odobravati ta način ! Ku siro mi 'tak že preobširno pečali -.e s tem predmetom, ki bode gotovo še p/išel na razgovor, nam preostaje le Se malo prostora za deželnega zbora (.stalo delovanje. Storilo He je več za našo deželo valnih ukrepov. Omeniti je v prvej vrsti zakona proti žganjepitju, aklepa glede dolenjske železnice )n zakona, v^led katerega bi nadzorstvo nad kranjsko hranilnico pripadalo deželnemu zboru, oziroma deželnemu odboru. Zal, da a aled-njim zakonom ne bodemo prodrli, ker se nam je od vladne strani že naprej vsako upanje uničilo. Ker o vseh ukrep h in obravnavah itak posebe poročamo pod rubriko „Deželni zbor kranjski", bodimo le še nekoliko besed menjali z Lajbakerico, LISTEK. Novo vseučilišče na Dunaji. Slovenski rojaki, ki so v polupreteklem času bili dijaki na vseučilišči Dunajskem, gotovo se še katerikrat spomnijo temnic tik jezuvitske cerkve, ki so bile središče njihovemu '-.dijaškemu življenju. Tja se je hodilo znancev iskat, tja denarja čakat, tam so bo opravljale akademijske formalnosti, tam so bili izpiti pri zaprtih in odprtih durih. V tist h temnicah po se je tudi prodavala znanost, zavoljo katere smo prihajali na slavno vseučilišče; širna znanostna obzorja bila so tu potlačena v ozke dupline, večno mlade vednosti naj bi... nas navduševale sredi starih dimnikov — k».jti druzega opisa ne za-Blužijo okajene sobe in sobice na Btarem vseučilišči katero je že bilo na takem kraji, tako ustvarjeno in tolikanj staro, da je res nekoliko svojega zdravja ali življenja moral žrtvovati za znanost mladenič, ki je redovito poslušal učitelje v tem poslopji. In to je bil jeden poglavitnejŠih razlogov, da nekateri dijak ni z dejanjem pripoznaval staremu vseuči- lišču tiBte veljave, katvo bi /a njega nsjprvo imeti moralo. Nikdar ni solnce podjalo v tiste mračne in mrzle prostore, in le gorka, mlada kri, ki nam je bila pod tisto streho, mogla nas je odreševati neznosne dolgočasnosti. In ker si želimo nazaj te mlade svoje nekdanje krvi, zato se tudi z veseljem spo-minamo vseučiliških temnic, kjer kipela je naša mladost s svojimi zmotami in dobrotami! Druge prostore pa jo Modricam in njih Dunajskim učencem presvitli naš vladar odprl vil. dau t. m. prostore, zložne, svetle, sijajne. Ob „Riuguu stoji, dviga se ta dom, novo vae-učiliško poslopje. Po vsem svojem pripada k „no-vemu Dunaju", in če se to reče, to ni kar bodi! Novi muzeji, nov parlament, novo dvorno gledališče, mestna palača, votivna cerkev iu poleg njih privatna poslopja, vzgrajeua v istem slogu iu z istim okusom, kakor rečena državna poslopja — to je „novi Dunaja, ki Avstrijca iu zlaBti Dunajčana ne dela malo ponosnega. V »novem Dunaji" je iskati tudi novega vseučilišča, dobodemo je torej že zato veličastno in obližju sorodno. Blizu 6000 štirjaških sežnjev jemlje prostora in s treh strani gleda na velike krasne trge, z jedne straui na prostor pred divne votivno cerkvijo, z druge na vrtne napade pred mestno palačo, a tretja stran, poglavitna vodi na „Ring". To ospredje hipoma objame dušo gledalca, tak utid napravi. Na vsakem konci stoji preprija^no zložen paviljou, v sredi, nekoliko nazaj potisnen pa je glavni ubod s trojnimi mrežastimi durmi. Pod alemenom, plastično okrašenim, blestijo zlate črke: „Uni v e r s ita s Jitterarum Vi u d ob o u e n s is". V timpanu upodobljeno je rojstvo Atene v pričo devetero Muz. Ne dajo so našteti in spisati vse podrobnosti, ki tako dobro zamišljene in okusno zvr-šene na čelu novega vseučilišča predoćujejo to, kar najlepšega ima stara in nova monumentalna arhitektura Dunajska. Kakor na muzejih in na novem parlamentu postavljeni so tudi tukaj na baluatradi v globeli iu v podnožji kipi, predočujoči glavne po-pcčitelje iu zastopnike vseuSilifikih naukov. Po glavnem ospredji stojijo modroslovci in pravoslovci. Od Platona do Kanta, od Aristotela do Leibnica, od Spinoce do Grimma, vsi zratneniti modrijani so ti razvrščeni. Cerkveni očetje, teologi Mozes, Peter in Pavel itd. zastopajo bogoslovje, jeden dogmatiko, drugi apologeti ko, dva moralo in apologetiko, druga t Id je o sklepu deželnega zbora kranjskega pisala posebno ditirambično, a pri tem udrihala po „radi kalcit)", katerim neki nobena stvar ni prav. Povedati jej namreč moramo, da mi .grozoviti radikale'■ ne moremo za to, ako nam vsak korak ni po godu, kajti noi nesmo vajeni, da bi se prelevili vsaki dan ter načela, za katera smo se boril: skozi let« in leta, ki so jedino prava, vrgli pod klop, samo »-radi tega, da bi se komu prikupili. Treba torej drugih in dr ugač ni h ko ra ko v, potem bodeno Bpolnovaje svojo rodoljubno dolžnost rekli ne s*nw> jedno, ampak več spravljivih besed A malo, jako malo je upanja, da bi kdaj uto tega prišlo. Strast in osvetljivost oistrani ' - k -mirno miiljpnje, in niti deželna zbornic* ras ne zadržuje, da bi ne metali kameni* na „radi kalce", kateri pri vsem svojem „rad kali/nm u vtem ue vidijo niti dostojnosti, niti znamenja s p r a v I i i v o -1 i. _ V spomin J. S. Skrejsovskemu. Na I hi na 11. 21. oktobra. —o.— Sinoč je „klub avstrijskih narodnosti na Dunaj i" slovesno praznoval spominjana Ski ej šo vskega S*m slavni Skr«J8ovsky je ustvaril ta klub, vodil ga s posebno ljubeznijo do svoje smrti, v njem in po njem je širil svoje misli. Skoraj bi dejal, da je s tem klubom hotel vzgojiti nekako „Anti-Concordijo", društvo torej, ki bi bilo tako dobro osnovano, kakor je nemško-židovsko „Concordia", katerega baš nasprotno dosezalo, po-bijalo bi v javnem in družabnem življenji nemško-Židovski centralizem iu kapitalizem, ucepljalo bi razum in ljubezen do jednakopravnosti uvstrijskih narodov, mržnjo do krivičnega kapitala Iu skušalo bi konečno na podlagi tacdi nazorov osnovati čvrsto avstnjsko-slo vensko stranko s središčem na Dunaj i, na katero bi se morali ozirati iu opirati tudi vladni, merodajiii krogi. To agitacijsko in organizatorko misel je Skrejšovsky ukresal v „klubu avstrijskih narodnosti na Duuaji" in s gurno bi jo bil do plamena pripravil, da ga ni bila vlaui nemila smrt nam [lobrala. Temu svojemu molu je torej najprvo hotel siuoČ spomin častiti rečeni narodnostni klub. A klub, ki šteje večjiOel same Slovane i u le malo Nemcev, sam predobro ve, kdo je Skrejšovsky bil avstrijskim Slovanom, zato so slavnostni govorniki sinoči jedrnato razlagali ves obširni pomen Skrejso/akovega življenja iz delovanja iu ueso se samo ua to ozirali, kar je prevred umiroČ mož bil klubu kot njega za-letiiu., predseduik in voditelj. Sedanji predsedu k kluba, g. dr. Moser, častit češki patrijot, omenjal je v svoji m ogovoru s krepkimi besedami zaslug Skrejfiovsliega, češ on je bil reformator češkega Časopisju, elementarna, vulkanska iu demonska, Nemcem sovražna sila, mož s svetimi slovauskimi mislimi in poln požrtvovanja, poln možkik činov, spoštovan iu ljubljen voditelj svojih, občudovan od svojih nasprotnikov, boječih se njegovega jjeresa, — ker pa so se mu za življenja njegovega z mnoge strani devali na glavo trnovi venci, zasluži pač po smrti veuec lavorov. Daljši, a zavoljo tega nič manj krepak bil je slavnostni govor gosp. dia. K o za r i sc z u ka, rojenega Rusa in tu čas upravnega svetnika: Skrej-8ovsky bil je vtlezaslužeu mož za svoj ceski narod in za vse druge avstrijske Slovane, bil je velik rodoljub, nedosežen publicist in razborit politik. Vsaka žilica njegovega srca vezala ga je z njegovim narodom, zanj je žrtoval svojega duha, svoje gmotno stanje, bojeval se je za njegove pravice kakor lev je planil na sovražnika, ki je narodu njegovemu pravice kratiti hotel. Zgovornosti je ime), kakor le malokdo še drugi, hitro je zapazil zanjko in nikdar se ni dal oplašiti, tudi ne v pasiviteti. Kaj bi bila feska pasiviteta brez njega, kam kbi se bila zakopala? UMI je izdajati v Pragi „Po liti k-o*, v njej je zavračal nasprotnike, v njej je Čehe seznanjal z jugoslovanskimi narodi. Jeli bo se merodajni krogi pogajali s češkimi Slovani, a uveti neso bili zanje dobri. Treba ja bilo torej ostati v stari politiki. Vender pa je Skrejšovsky uvidel, koliko kvare moro priti vsem avstrijskim Slovanom iz pasivne češke politike in zato je jel nagovarjati vod.telje češke, naj se povrnejo v državni zbor. To ga je pa sprlo z nekaterimi češkimi prvaki, v navzlic svoji gmotni škodi ni nehal govoriti za ustop v državir zbor. Čehi so stopili zopet v pol tiko. Skrejšovskj piide na Dunaj, in založi tukaj „Parlamentžir-j a in Tribiine'. Koliko je moral tu premagati težav, kakšne nasprotnike je moral odstraniti, predno je mogel začeti uplivati na kroge, v katerih se godijo usode avstrijskih Slovanov! Predno jo razmere nekoliko učistil, predno je zmote pregnal, ki so jih nemSki liberalci bili zatrosiJi v javno mnenje, v višje kroge! In vender so celo Nemci, ki poprej nikdar neso čitali nobenega slovanskega ali v slovanskem dubu pisanega Časopisa, pozneje radi iskali izborno uredovano „Tribune" ter celo uveriti se dali po njej o pravem stanji stvari. Vse je Skrejšovaky storil, dal ni samo svojih dušnih moči nego tudi gmotne sile za svoje Slovane. Za vse Slovane! kajti kolikokrat je moral op o -minati, da se Čehi in Poljaki ne smejo |)oganjatiBamozasein[)U8titi,dabidrugi manjši narodi slovanski v Avstriji izgubljeni bili! Ne dajte so premotiti s tem, kar bo danes ali jutri da ali popusti vam Čehom in Poljakom, nego glejte, da isto dobodo tudi Slovenci, Ru siui in drugi, drugače vaši vsjiehi ne bodo stanovitni, drugače bodo zatrti manjši slovanski narodi, a potem pride tudi vrsta ua Vas! Tako je govoril in Bvetoval Skrejševsky, dvigni v 81 se na trdo, čisto slovansko stališče, na stališče slovanske vzajemnosti. Slovanom v Avstriji naj se ua toliko oblasti v roke, kolikor jim je gre po številu, po močeh, po državnih žrtvah. Zato bodimo slovanski centralisti, da do bodemo samosvojo upravo! Vender pa Skrejšovsky v svojih listih ni delal le za slovansko politiko, tudi socijalne in narodnogospodarske poprave je prožil in pripravljal. „Židovsko vprašanje" je v Avstriji tudi po njem postalo to, kar je; neprenehoma je dokazoval, da to vprašanje ni versko, nego narodno-gospodarsko, in da se torej tudi rešiti mora s tega stališča. Do polit'čne jednakopravnosti narodov mora biti sami Avstriji. Odgovoril je Skrejšovaky, ko je „Ncue ireie Presseu lapidarno izjavila: „Avstrija nemška ali pa je ne hou, — takole: „Avstrija tolerantna in narodom prijazna, al« pa je ne bo!u Nemce je Skrejšovsky oplašil in jim prekrižal mnogo pot. Bati so se ga jeli, smrt jih pa je re- šila, a tedaj so očitno pripozn !i to nasprotniki Bami, da je Skrejšovsky bil velik mož, genii Kdor ga je čul govorečega, hipoma je bil v*s njegov. Tudi sicer je trii svojim rojakom velik dobrotnik. .Klub avstrijskih narodnosti na Dunaji" je osnoval, da je tu razodeval na shodih svojo politiko, svetil in pot pripravljal glavnim slovansko-političnim nazorom in narodno-g08podarskim reformam. Vsakemu razumnemu Slovanu v Avstriji je znana delavnost, blagovita delavnost S k rej šo vskega, tega znamenitega politika in publicista. Vse drugo stališče je kot svojo politično oporoko ustavil nam, nego je bilo tisto, na katero je bil stopil pred štirimi leti. Učil je naše nasprotnike spoštovati slovanske narodne želje in zahteve ter ozirati se na-nje. Slovansko stvar v Avstriji je Skrejšovky storil pristopno dvoru in kabinetu. (Konec prik.) Deželni zbor kranjski. (XII. seja v 10. d a u oktobra.) Začetkom seje vpraša g. deželni glavar grof T h um poslanca barona Apfaltrerna, kaj je hotel reči z včerajšnjimi besedami „Es schvv bt etvvas in der Luft", „die Sache stimmt nicht", je li hotel napadati deželni odbor, ali njega, in sploh kaj je bo^el reči. Baron Apfaltrern pravi, da ga skrbi, ker ni stvar pri deželnih uradih v redu, da se pripravlja katastrofa, katera bode deželi v nečast (.Smeh). Baron Apfaltrern deklamuje: Ne smijajte se! in trdi, da njegov napad gre Bieer direktno le na deželno kjigovodstvo, a tudi deželni odbor je kriv, da se računi ne sestavljajo razumljivo, tedaj je bilo njegovo karanje deželnega odbora popolnem opravičeno. Kar se tiče osobe g. deželnega glavarja, bi se njegova osoba pri neredih goto/o v n .jzadnji instanci vzela v poštev, a on (Apfaltrern), da je dobro mislil za g. deželnega glavarja, kajti, uo bi prišlo pri deželnih uradih do uerednosti, bila bi gos-! podu dežel nemu glavarju grofu Thurnu i gotovo neljuba deželna Uknjlžba ua nje-I govo graščino v Radovljici! (glasno opore-; kanje narodnih poslancev. Dr. Vosnjak fcl;če: K I redu!) Poslanec Detela odgovarja Ajifaltrern-u, od-i ločno odbija napada na deželni oubor, ki ni prena-| redil oblike računov, ki je tak'*., kakor prejšnja leta, ko je nemška većinu vladala, Apfaltrern u pa ni prišlo na um takrat napadali. Tedaj še je-Ienliiat odločno odbija neutemeljene napade barona Apfaltrern-a in izjavlja, da pievzame vso odgovornost za redno poslovanje ueželnega odbora. (Dobro! Dobro!) Poslanec S ve te c poroča v uneuu gospodarskega odseka o agrarnih razmerah na Kraujskem in sicer o žganj ep i tj i. Ko je poročevalec obširno utemeljil predloge gospodarskega odseka, na-svetuje: 1. Načrt zakona, s katerim se prepoveduje točiti špirit za pijačo, odstopi se deželnemu odboru z nalogom, da ga vsestransko preudari, poizve mnenje c. k. vlade in potem v prihodnjem zasedanji svoje nasvete stavi, eventualno da v prihodnjem zasedanji predloži deželnemu zboru zakon, po katerem s e za vso Kranjsko prepove ob nedeljah in praznikih žganje točiti. dva vedo sv. pisma, cerkvenega prava in cerkvenega slovstva. Pravnike vodi Solon, za njim kažejo se Justinijan, Papinijau, Gracijun in drugi. Zdravilstvo nastopi s II pokratom in Gelonom, tudi tukaj ne manjka nobenega slovečega medicinca iz starejše dobe. Pravoslovcev, zgodovinarjev, zemljepiscev, matematikov, kemikov iu drugih „akademikov", ki so tu upodobljeni in razpostavljeni, je preveč, da bi jih imenovali vse. Kolikor jih je bilo od 11 eru dot a pa do Humboldta, od Galileija pa do Gausa, od Pto-lomeja do Keplerja, od Empedokleja do Ilitterja, Niebuhrja, Bercellija itd. — lepa in častita ta družba je tudi za oko zbrana na novem znanostnem domu. Sedaj pa Btopi, mili čitatelj, pri glavnem uhodu in Že v vestibulu bodeš uverjen, da je to vzgradbo vodila roka genijalnega arhitekta. Prevred zamrši Henrik pl. Ferstel, vzgraditelj votivne cerkve in cele vrste drugih krasnih stavb ua Dunaji io dru-godi, bil je poet mej arhitekti, on je umel mešati „utile dulci". In umetelniško lepoto treba je družiti s prikladnostjo ter zložuostjo v prvi vrsti pri .učilnice, zlasti -velike šole poslopji. Moderno vseučilišče obsega v.;e iu odprto mora biti od vseh strani, poslopje velike Šole mora biti lepo poslopje, palača, mora biti šola, kujižnica, kemiška tvornico, bolnica, atelier, ' observatorij — vse ob jeznem in morebiti še kaj druzega. Velik in učen duh mora torej biti tisti, ki vse to tako dene pod jedno streho, da ni napotja, da ni navskrižnosti, marvefc da je jedno in da tako služi stoterim potrebam, kakor da bi bilo posebe napravljeno za vsako teh stoterih potreb. Stavbinski genij Ferstl-jev je „universum3 Dunajskega vseučilišča harmonično spravil pod streho. Zamislil je praktično zdelovanje v velikem slogu italijanske renesanse. To dela notrino poslopja plemenito vzvišeno. Prav prijetno gledalca navdaja že to, ker je po prostoru toliko svetlobe. Široki hodniki, velike stolbe, slavnostne dvorane in učilnice, deveteri dvori — vse je nekako odprto, prosto, ker je svetlo in zračno. In to svojstvo je pač imeti palači, v katero sleherni dan prihajajo tisočine dijakov! In neko nadlogo je genijalni Ferstl še zakril z obilo lučjo, kateri je novo poslopje odprl; videti je namreč več prostora, nego-li ga je v istini, ne more se opaziti, da so bile Ferstleju roke vezane, da je moral zelo varčno gospodariti s prostorom. Vestibul, v troje predeljeno prostorje, nosi deset velikanov, deset združenih monolitov. Na levo in pravo odcepljenih je več velikih stolb, ki se lahko merijo z najlepšimi v Genovi in v Rimu, prekrasno umetelniško delo pa so glavne stopnice, na katere pride še poseben kip našega cesarja, ki ga sedaj nadomestuje še kip od sadre (malca). Njemu nasproti postavi se najbrže kip Rudolfa IV., ker zavoljo velikih stroškov ne kaže založnika Dunajskega vseučilišča predočiti potomcem v tisti velikosti in * sovršenosti, kakor je bila to Ferstljeva želja. Nad vestibulom razprostira se velika slavnostna dvorana z galerijo na vitkih stebrih, njej na levo senatna zbornica in rektorjeva pisarnica, na pravo pa manjši slavnostna dvorana, vse po najnovejšem veleukusno opravljene. Naravnost iz vestebula se gre na dvor z arkadami, ki je 212 črevljev dolg, 150 črevljev širok. Dvor je na štiri vogle, sredi njega je velika ograjena votlina, da pri njej prihaja zrak v spodnje prostore, okolu njega pa se vrstijo dorski, jonski in korintski stebri, drug nad drugim 70 črevljev na visoko, in vštric teh se vijejo krasne arkade z mnogo ornamentno lepoto po stropu. Pod te arkade imajo se prihodnje dni zbirati plošče, kipi in spomeniki slavnih mož. 2. Deželnemu odboru se nalaga, c. k. deželni vladi podati prošnjo, da bi gledala na to, da se število lokalov, v katerih se žganje toči, kolikor možno zniža in da bi se pri dovoljenji novib kon cesij, kar mogoče najstrožje ravnalo. 3. Deželnemu odboru se nalaga, da potrebno ukrene, da bi se s pripomočjo c. k. državnih organov, zlasti c. k. žandarmerije, strogo pazilo na to, da se točame natančno drže policijske ure. Zakonski načrt z devajoč omejitev žganjepitja, katerega je izdelal g. Svetec slove: §. 1. Špirit sam, ali z vodo in esencami pomešan, ljudem za pijačo točiti je prepovedano. Ta prepoved zadeva tako tistega, ki ima od gospodske pravico točiti, kakor tudi vsacega druzega, ki bi tako pijačo svoji družini ali drugim dajal. Navadno žganje, ki se kuha iz sadja, tropin, brinjevih ali drugih jagod, ni podvrženo tej prepovedi, in tudi ne likerji. Prepovedano je pa, omeujenemu žganju kadar koli špirita primešavati. §. 2. Prodajalci špirita morajo svojo prodajo posebej uaznaniti c. k. okrajnemu glavarstvu, tistega kraja, kjer imajo prodajalnico; v Ljubljani pa mestnemu magistratu. To naznanilo naj se vpiše v poseben zapisnik. §. 3. Kdorkoli kupuje špirit mora se izkazati z dovolilnim li - tom od svojega župan.). V ta list se zapiše ime kupca in njegovo prebivališče ter zakaj in koliko špirita potrebuje. Župan dovoMnega lista ne sme dati nikomur, ki je sumen 1.). Prodajalcem je pa prepovedano, prodati komu špirita, ako nema dovolilnega lista, ah prodati mu ga več, kakor ima v tem listu potrebe zapisane. Te liste morejo prodajalci spravljati ter jih gospod-ki, kadar zahteva, pokazati. §. 4. Prestopniki prepovedij, danih v §. 1., kakor tudi prodajalci špirita, ki te prodaje ne naznanijo, ali špirit prodajajo takim, ki nemnjo do volilnega listka, ali več, kakor je v njem zapisane potrebe, zapadejo globi od 1 do 100 gld. in, kdor bi ne mogel plačati, pa zaporu tako, daje za vsacib 5 gld., jeden dan zapora; za manjšo globo pa primeroma, pa ne manj kot 6 ur. Kdor je bil trikrat kaznovan, i/gubi pravico žganje točiti a.i Špirit prodajati. Krivca zadenejo tudi troski, ki bi nastali, Če še sumnjiva pijača kemično preišče. §. 5. Preiskava in kaznovanje teb prestopkov pristoji c. k. okrajnim glavarstvom, oziroma v Ljubljani mestnemu magistratu, tet se je pri tem ravnati po določbah za politične prestopke izdauib. Pri glasovanji vsprejmo se vsi predlogi nasve-tovani eo gospodarskem odseku. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 23. oktobra. Kakor že povedano, suideti .se delegaciji 27. t. m. Do tistega časa so morajo vsi deželni zbori zaključti. Kakor so govori, nameravala je avstrijska delegacija voliti grofa Coroninija predsednikom, ker se hoče dr. Smolka odreči predsedstvu delegacij, baš za tega delj je grof Coroumi odložil svoj mandat kot član delegacije, da bi se tako izognil temu dostojanstvu. Deželni zbor če»ki je tudi vsprejel resolucijo na vlado, kakor že več drugih, da bi državne in po- državljene železnice morale plačevati deželne in občinske pr klade. Predvčeraj se je zaključil zfroriijeavatrlj- skl deželni zbor. Glavno njegovo delovanje v tem zasedanji je bilo, podvreči kolikor je moč, šolstvo cerkvenemu uplivu. V zadnji seji se je zavrgla prošnja nemškega schulvereina za podporo To jako jezi nemške liberalce, da je nemška kronovina odrekla podporo društvu, kateremu namen je ponera-čevanje. Vsled jednoglasnega sklepa buko vi iiakefra deželnega zbora odide posebna deputacija pod vodstvom deželnega glavarja ne Dunaj, da stori pri vladi potrebne korake za gradjenje lokalnih železnic. Včeraj in danes je v galislteiii deželnem zboru budgetna debata, potem se bode pa zaključilo letošnje zasedanje. Gospodarski odsek bode naHve-toval deželnemu zboru, da sklene resolucijo na vlado, da bi se država bolj ozirala na zboljšanje obrtnega šolstva v Galiciji. Ogernkl državni zbor je včeraj volil delegate. Jutri bodo v ogerskem državnem zboru konec adresne debate. Da bode adresa liberalne stranke vsprejeta, ni treba omenjati. Največ zauimanja sti vzbujali adresi protisemitov, celo ministerski, predsednik se jn oglasil proti načelom te stranke. Pa ravno to v. liko nasprotovanje protiseraitom kaže, da principi te stranke nese prazna stvar. Ko bi to ne imelo nobenega pomena, nikakor bi se ne bili vsi govorniki ž-dovBke liberalne stranke tako zaganjali baš v protisemite. V u a iije države. Mej bolffarttliiiii knezom in ministerskim predsednikom Karavelovim so navstala n isprotja, ki utegnejo imeti resue posledici.'. Navadno vedo nemški listi samo pripovedovati o surovostih, ki se gode mej Slovani. Pa tudi v ku.turne; Nemčiji se gode neredi, kakor se kaže pri sedanj h volitvenih agitaci|ah. Kaki so volilni shodi v B'-rolinu, smo že jedenkrat povedali. V nedeljo so bili vodje svobodomiselne stranke v Cla-1 feldu pri Siegenu sklicali vol Ini shod. Narodni liberalci nabrali so celo druht I, ki je s kričanjem ovirala vsako posvetovanj**. Policija je morala poseči vmes in ra/guati »hod. Pri tem izgredu streljalo se je z revolverji na železniški vlak, s katerim so se I odpeljali privrženci svobodomiselne stranke. Mej i izgredniki pa neso bili sami neizobraženei, temveč S tudi vee ljudij, ki se prištevajo k inteligenci. Ali to j ne spominja na volilne shode un, Ogerskem? — i Brunsviško vprašanje utegne še vznemirjati evropsko ! politiko, ne le nemško. Začeli so se oglašati tisti, ! ki imajo več ali manj pravice na brunsviški prestol, i Mej temi je tudi vojvoda Cbambriški. Z\ tega se I pa utegne potegniti Anglija. Sliši se že, du angleški i državniki hočejo por. biti to stvar nasproti Nemčiji. , Će tudi morda ni misliti, da bi vojvoda Chimoriški ; prišel m> prestol, a s tem bodo vender pritiskali Angleži na Nemčijo pn obravnavi raznih pnlitimih i vprašanj izid občmskih volitev v ltelglji ne bode ostal brez vseh posledic. Predvčeraj so bili zaradi tega vsi ministri poklicani b kralju. Zato se že govori o mmisterski krizi, kar pa zauikavajo vladni listi. Mnogi mislijo, da ostane sedanje ministarstvo, a da se bode nekoliko preustrojilo. Jabobs in Woeste bi neki izstopila. Dopisi. Iz Trsta 22. oktobra. [Izv. dop.] Burnejšega prizora, kakor siuoč, Še ni do-i v-do Tržaško mesto. Na dnevni red je imel priti dopis namestništva, v katerem odreka kompetenco Tržaškemu mestnemu zboru, imeuovati, po obstoječih mestnih in državnih postavi'h, šolskega nadzornika. Ker se je poprej V učilnice je pot odprta z mnogih strani, iz vestibula in z dvora izpod arkad, na pravo modro slovcem in bogosloveem, na levo pravnikom. Poleg tega sta tudi /v u na j še dva stranska uhoda s trga pred votivno cerkvijo in s trga posajenega pred mestno palačo. Pot v učilnice je torej zložna, a tudi lepa je. Kamorkoli se v tej palači oziraš, povsodi ti je okus tvoj prijetno iznenadejan. Kolikor je italijanska renesansa imela lepega, to vse je po visokih stropeh, po stolbah in stebriščih uveljavljeno v svetlo-belih ornamentih. Učilnice, prodavališča imajo temne, z lesom prekrite strope; od istega temnega lesa so tudi klopi in sedeži. Tembolj torej bleste rumeni Bvetilniki, ki viBe od stropa. Vabilno in praktično je vse urejeno. Osobito pa gre omenjati prostora, kjer spravljeni so dušni zakladi Dunajskega vseučilišča, namreč nove knjižnice. V novi dobi vzgrajajo za vseučiliške knjižnice posebno stavbe, da se jih tako priredi varne proti ognju in tatovom ter do skrajne meje pripravne in svojemu namenu prikladne. Na Dunaji pa je tudi knjižnica uložena v vseučiliško stavbo in jeden glas gie sedaj, da se je duhovitemu Ferstl-ju izšlo, knjižnico tudi v teh okolnostih tako prirediti, du je svojemu namenu popolnem pri- stopna, a ob jednem, da je z njo naši prestolnici poklonil drago, občudovano znamenitost. Knjižnici, je odmerjen prostor v vseučilišči, v ozadji glavnega dvora. Uravnana je uzorno, po večjem tako, kakor velika narodna knjižni m v Parizu in British Mu seum. Mila svetloba prihaja od gori doli, od steklene strehe se spušča v glavno sobo, pripravljeno za štiri sto čitateljev (soba v Parizu za 500, v Londonu za 304) in založeno s 50 000 zvezki v dveh galerijah za vsekdanjo rabo. Tik te sobe Bti dve velikauski dvorani, po devet nadstropij na globoko in po tri nadstropja na visoko; tu so knjige zložene v železnih postavcih, vsi postavci po stoje na železnih hodnikih, ki pa so prozorne od dnevne luči obsevane mreže, tako da za iskajočega slugo ne bode teško delo,, dobiti prošeno knjigo, kar je seveda potreba v knjižnici, v kateri se šteje 250.000 zvezkov. Sploh se je vestno gledalo, da se v tem delu stavbe vse olajšave uvedo. Žal, da Ferstl-ju ni bilo usojeno, videti svoje delo dovršeno, delo, ki mu „aere perennius" poje hvalo in slavo. Oa je bil pripravljen, Modricam pripraviti še veliko lepše domovje, a opomini, da je treba biti varčnim, bili so mu vedno za petami. Veuder pa se ničesar ne pogreša, sleherni se le posluževala levica mestnega zbora vedno upliva galerije, je bila vsaka jednaka važna obravnava demonstrativna. Sedaj pa je zbrala avstrijska stranka obilo odličnih mladih gospodov, poloveo Slovencev, če ne še več, ter je začela pridno obiskovati seje mestnega zbora. Sinoč bila je galerija nenavadno natlačena in že po dnevu se je znalo, da bode šun-der. Po prečitanji zapisnika zadnje seje, predstavi župan nova poslanca gg. Liebmana in Živica, Strudhoffa ni bilo. Takoj je navstal peklenski šun-der, čulo se je: rven liberalci", žvižganje, evviva, živio, pro in contra. To je trajalo celih pet minut. Župan je v jednomer zvonil in komaj je poleglo toliko, da je prečital §. 12. mestnega statuta, v katerem se govori o spraznenji galerij. Po več točkah pride na vrsto dopis namestništva. Ko se je prečital, za-ori gromovito: dobro ! Tako je prav ! evviva Avstria! „živio Trst avstrijanski !u in to tako silno, da je preglasilo žvižganje lahončičev. Hrup bil je tolik, da se je na trg čulo, ljudstvo se je počelo zbirati pred magistratom, raz galerijo je vse kriče letelo, kakor iz sršenovega gnezda, /upan je zaman zvonil, in ker je previdel, da ne opravi ničesar, zaključi sejo, zapusti dvorano z vladnim komisarjem in odide. Mestni svetovalci pa so ostali na mestu in so potem v tajni seji o tej važni točki se posvetovali. Pričakovalo se je, da bode zaključen mestni zbor, kakor je bil v Kopru, pa ničesa se ni nadejati od tega namestnika, kaj tiči za tem, je vsem uganka. Odkar je iz Zadra prijadrala v našo luko, namreč v lazaret k sv. Jarneju Čozotska bragoca, na kateri je Še 9 mož deloma boluih, je pomorsko oblastvo pomnožilo pazljivost na ladje. Navstal je nekak strah tu vsled te nesreče, lokalni časniki zahtevajo previdnosti, da se ne okuži Trst. % DolenjMkegra 22. oktobra. [Izv. dop.] Trgatev se nam je letos k»j slabo obnesla, pridelali smo veliko manj, pa tudi slabšo kapljico od lani. Drugi pridelki še neso tako slabi, kjer ni toča razsajala, posebno pa nam ajda bogat pridelek obeta. Vsaj kruha bode, če druzega ne; denarja ti.ko ne bode, kajti kmet v naših krajih svojih pridelkov tako ne more v denar spečati, da bi mu kaj zalegli. Kjer ni komunikacije, tam tudi ni kupca, in kjer kupcev ni, tudi ni trgovine, iu kjer ni trgovine, tudi denarja rie more biti. Z*\to pa tudi kmetije pešajo; dao na dan se kosovi od dobrih zemljišč trgajo, kjer za blago ni denarja dobiti, in če bode to še kaj časa tako trajalo, bodeš, dragi popotnik, če te bode nesreča na Dolenjsko napotila, mesto zalih kmetij in kmetijskih poslopij, katera so nekdaj Dolenjsko krasila, videl razvaline in vse polno malih osobcuščin; po potih in cestah pa tudi vse polno revežev in nagih prosjakov. Žalostno, a resnično. Uboga Dolenjska! Kaj si vender ti zakrivila, da te tako pastrkujejo? Ali uesi ti toliko silnih najiadov ljutih Turkov imela nad seboj, v katerih si se zvesto branila in odtegnila deželo nena-polnilnemu žrelu? In ali ne daješ tudi ti tako gmotni in krvavi davek, kakor tvoji sestri Gorenjska In Notranjska ter druge dežele, ki se neso nikdar tako prezirale, kakor tebe prezirajo in katerih vsaka ima že svojo železnico ali še po več? Ali tvoj davek ni toliko v skupini vreden, kakor je davek druzih dežela? Niti krajcarja ti ne odbacuejo zaradi malo- čudi umetelnosti iu obilni krasoti, ki jo je videti v novem vseučilišči Dunajskem. Tako je torej ,.Alma materu Dunajska dobila zavetišče, ki stoji na vrhu sedanje arhitektonske umetelnosti. Zaslužla si je to darilo avstrijskih narodov že pred muogimi leti, od 12. dne marca meseca 13G5. leta, ko jo je bil vojvoda Rudolf IV. poklical v življenje, pa do današnjega dne je vidno rastla in obilo sadu, obilo časti je po njej dozorelo avstrijski naši domovini. Leto 1848. pregnalo jo je iz doraovja stanovituega in stoprav v 11. dan junija 1870 — mnogo premnogo je ta čas moralo drugače postati v naši Avstriji — odredila se je zemlja, na kateri je letos, ta mesec dograjeno novo vseučilišče. In tukaj bode odslej tud! nekoliko naše slovenske mladine preživelo najslajšo dobo svojega življenja, — želimo jej tistega vsoučiliškega življenja, ki še pozne dni daje neprecenjeno zavest dopolnjene dolžnosti. To pa bode le tedaj, ako bode za središče svojega Dunajskega življenja imela vseučilišče, —kar je dandanes toliko laglje, kolikor je razlike mej staro vseučilišo lesenjačo in novo prekrasno vseučiliško stavbo ! Na Dunaji, oktobra meseca 1884. V e n d u s. vrednosti muj, in glej, glej! nikdo, nikdo se ne poganja za te tako, kakor se je nekdaj raajki dr. Lotro Toman poganjal za Gorenjsko. Žali Bog, da ta mož več ne živi, svesti smo si, da ko bi on Se živel, gotovo bi se bili naši vojščaki že o časa boseoske okupacije po doleojskej železnici vozili. Reklo se bode, da pišem prehiberbolično, da so bile takrat vse druge razmere, nego so danes, kar vde rad pustim veljati. Ali toliko in toliko let je že preteklo, mi trpimo in trpimo, drugod bo že skoro železnica do vsacega zelnika, pri nas pa veliko □ milj pogreša to dobroto. Ni čuda, da se nas pozabljenih poprijemlje britkost in obupnost, kajti pri nas je že prodrlo v vbo kroge preverjenje — katero naj bi naši zastopniki na merodajnem mestu s prepričevalno besedo dokazali, in to je: Dolenjskej železno cesto ali pa beraško palico! Domače stvari. — (Presvitli cesar) pomilostil je g. dra. Gregorec-a, urednika „Slov. Gospodarju". Vsled tega Najvišjega milostnega čina, ki bode veselje vzbujal pri vseb narodnjakih, odpuščena mu je kazen zapora, v katero je bil obsojen pri okrožnej sod-niji v Celji. — (Benjamin v škripcih.) Očaka Jakoba najmlajši sin skuša se v včerajšnjem listu z zvijačo izviti iz skopca, v katerega smo ga že večkrat ujeli, a vsekdar izpustili. Ker je pa naš vihar, kateremu smo previdno nadeli ime „vrtiuecu, prikipel do vrhunca, smo opozorili čitatelje v svojem „Pozoru" na svoj ne ravno predober prevod, ki je bil pa vender tako dober, da ga je od besede do besede ponatisnil Benjamin. Mi nesmo trdili, da je ,,vib:ir v Kataniji" naš duševni kapital, temveč izjavili smo, da smo ga posneli po nemških listib, iu sicer Dunajskih. Na vsak način pa je naša prestava naš kapital, ne izimši ni one o vest-falskej udovi, ki ni marala zaljubljenega mladiča, dokler je naposled ni primorala nevihta, torej tudi nekak vihar, in pri katerej smo mej prosti prevod utakuili prislovico „v sili hudič muhe jeu. Tudi to notico je Benjamin do pičice ponatisnil in niti na navedeno prislovico ni pozabil. Kako to, da mi in Benjamin ne ravno predobro, a vsekakor jednako prevajamo razne vesti V Od kod to čudovito soglasje pri sicer tako nasprotnih glasilih? Vsaj ne bode trdil, da smo mi od njega prepisali, ki je dotično not co par dni j pozneje prinesel? Krivdo priznati je res sitno, a še bolj ueukretno je, če kdo „užina", potem pa v svojej nehvaležnosti zabavlja, da prevod ni bil baš predober. Upamo, da bode naš g vrtinec" Benjaminu ostal v spominu. — (Vlak povozil) je včeraj ob l/9 12 uri po noči, Antona Mekino, 42 letnega železniškega stražnika, očeta š es te ro nepreskrbljenih otrok, pri stražnici južne železnice št. G40 na cesti proti Ši-ki. Uzrok je nepazljivost. Mekina. bi! je zaprl ograjo ua desni strani iu ko je lovorni vlak iz Trsta bil že skoro tik njega, skočil je na levo stran, da bi ograjo tudi na levi strani zaprl. A v skoku zgrabi ga vlak in vleče kakih dvajset metrov proti južne železnice kolodvoru, po tiru naprej. Mekina je bil teško ramen na glavi iu prsi so bile zdrobljene. Prenesli ho ga v stražnico, kjer je čez par trenutkov umrl. To je že dru^i BluČaj, da je pri tej stražnici plbčal stiažnik svojo službo z življenjem. — (Veliko tatvino) izvršilili so zadnje dni neznani tatovi v Kamniku. Vlomili so v magaciu g. Valentina Pavlic-a in pokrali za več sto goldi-uarjev raznih stvari), več daljnogledov, krtač, ro-kovic, listnic, glavnikov, pip, itd. — (Tatvini.) V Vhpolji poleg Moravč ukral je neznan tat posestniku Jakob-u Klop(ič*U iz spalne sobe srebrno žepno uro z verižico vredno 20 gld. — Šivilji Mariji Pongrac v Truberskih ulic-ih št. 1, bilo je ukradenih 16 gld. denarju, dva zastavna lista in dva riskonta. — (Novo pevsko društvo) ustanovilo se je, kakor poroča „Edinost", zadnje dni pri sv. Ivanu, lmu oko!u 40 pevcev. Pravila so se že sestavila iu skoro predlože uamestništvu v potrjenj \ Kazne vesti. * (Požar v Moskvi.) Iz natančnih poročil o tem požaru, o katerem smo že brzojavnim potom poročali, uzvidimo, da je, ko je ogenj tri Četrt na pet popoludne navstal, proti polu šestih stalo nemško gledališče že v ognji. Kliubu zdatni pomoči je bilo ob 9. uri zgubljeno. Pož r udušili so še le 20. t. m V ti ulrei je bilo 300 elegantnih raaga-činov z naifinejšim blagom, i/mej katerih jih je 74 popolnem pogorelo. VBOti*, ta katero so lastniki zavarovani, zna^a 4.200.000 rabljev ; škoda se pa ceni na 10 milijonov rabljev. Samo glediščni vodja Peradies ima 80.000 rubljev škode. Da ne iz gube igralci svojega k-uha, se je pogodil z lastnikom MiHniriovega gledišča in bo v tem nadaljeval svoje predstave. Oblastni je, z generalguvernerjt m knezom Dolgorukim in z \i |im policijskim moistrotn generalom Kozlovim na čelu, konzuli, kakor najod-ličnejši zastopniki nemških in ruskih krogov so mu obljubili rvojo pomoč. * (Moderni uspeh pridige.) Stara gospa (postarnemu župniku roko poljub'jajoč): „GoBpod župnik, kako se znrrom veselim nedelje, v katero Vi pridigujete." Župnik: rAli Vam dopadaju tako moje pridige, draga gospa?' Gospa: „Ne zato, marveč ob teh nedeljah vsaj dobi tudi jedna izmej nas v cerkvi kak prijeten prostorček.u — Zavarovalne vesti. „AZIENDA", avstro-francosko zavarovalno društvo proti elementarnim in slučajnim nezgodam. Računsko poročilo, ki se je predložilo 29. juniju t. 1. prvemu občnemu zboru tega društvu, tiče se dobe od 1. junija 1882 do 31. decembra 1883. Po tem so znašali dohodki premij v oddelku za zavarovanje proti ognju z uračunjenimi pristojbinami 3,765.886 gld. 4 kr. K tem prihodkom tega oddelka ho priuteje de od „Azionde Assicuratrice" začetkom poslovnega leta prevzeta premijna rezerva 414 482 gld. 44 kr. in rezerva za Škode 341 854 gld. 7 kr., tako da znašajo vknpni dohodki 4,522.222 gld. 55 kr. Stroški pa znašajo: za povratno zavarovanj« 883.090 gld. 97 kr., za provizijo in agen-tnme Btronko 416.299 gld. 8ti kr., plačana odškodovanja 1,333.712 gld. 60 kr. (46 odstotkov premijnih dohodkov) in premijna rezerva ža I. 1884 615.131 gid. 69 kr. (331/, odstotkov premijnih dohodkov 1. 1883), kakor tudi rezerva za škode 855.646 gld. 15 kr., vknpe 4,048.313 gld. 48 kr., tedaj znaša čisti dobiček 473.909 gld. 7 kr. Ta ugodni uspeh oddelka za ogenj se pomanjša vsled precejšnje izgube oddelka za zavarovanje proti toči, ki je prošlo' leto bilo v obče jako neugodno. Na 927.592 gld. 59 kr. dohodkov prišlo je 1,051.076 gld. 68 kr. troškov, tedaj je bilo 123.484 gld. 9 kr. izgube. — Oddelek za zavarovanje prevožnje imel j<» dobitka 71.450 gld. 99 kr., pri 305.476 gld. 90 kr. dohodkov. Ves dobiček v t^j dobi s prištetim dohodkom fondov 85.175 gld. znašal jo 328.414 gld. 38 kr., od katerega so mora odšteti 120 937 gld. JI kr. vseh ustanovnih trofikon in HIJ42 gld. 12 kr. neizterljivih terjatev. Od ostanka 201.477 gld. 17 kr. so je po odSfc. tvi statutuih podstavkov za rezervo in tantiemo znesek 127.U80 gld. razdelil za 7"/„ dividende in 19.505 gld. 40 kr. seje pa na nov račun zap'salo. Zastop . AZIENDE" pri gosp. Josip Proavncn v I. j u 1»! j it u i. Slonove ulice si . 52. (674) Javna zahvala. Za osnovo prostovoljno požarne hrambe v Trebnjem blagovolili so darovati le naslednji p. n. gospodje in zavodi: Knez Ernest \Vhidiseligratz, c. kr. polkovuik, državni poslanec itd., 3> gld.; g. Luka Svetec, deželni poslanec in c. kr. notar v Litiji, 5 gld.; g. Fran Schwoiger. župnik v Radovlci, 3 gld.; g, Anton Hočevar, župnik v St. Lorenci, 2 gld.; g. Kotelic, stotnik v pokoji, l gld.; g. Karol Gres-sel, c. kr vojaški uradnik v Banjaluki, 5 gld.; g. dr. Fran Papež, odvetnik in di žolni poslanec v Ljubljani, 5 gld.; OraSko vzajemno zavarovalno društvo 30 gld. ; zavarovalnica Peštanska „Fonciero" 10 gld. Za te blagovoljne in visokodušne darove izrekam vsem p. n. blagodatnim darovalcem v imenu celega društva najtoplejšo zahvalo. Trebnje, dne 31. oktobra 1884. •TllIllCO 1 i II j > i*©< • ll ( . načelnik. Javna zahvala. Podpisano županstvo izreka svojo najtoplejšo zahvalo brao na pomoč došlim Etadtnlrčanoto, kakor tudi vrli Goroje-gradaki in Rečiški požarni hrambi, ki so dne 13. okt. t. 1. tako marljivo In poartovalno delovali in gasili, da se tikoma pogorišča s slamo in škodljami krite hišo neso unole. Brez to hrabre pomoči bi bil ves spodnji trg žrtev tj Utega plamena. Županstvo Ljubno na Štajerskem, dne 21. oktobra 1884. Jožef I inielic. župan. Anton Hrolnik, Jožef Valte, obč. svetovalec. obč. svetovalec. Tiijei: dne 22. oktobra. Pri r-.s :•..« • Colade iz Belgije. — Maver iz Beča. — Stgepusin iz Zagreba. — Feuerschnig iz Celovca. — Mar-tiukovič iz Rakeka. — Jagodic iz Brežic. Pri Malici : Kriiger iz Borolina. — Gruber, Šitfler, Btohao z Dunaja. Pri avstrijskem cesarji : Sohorseh z Dunaja. Meteorologieno poročilo. al a zo\ situ a J v mm. Teto« peratura Ve trs vi Nebo Mokri na v mm. 1 94 7. zjutraj 2. pop. 9, /.večer 740 62 mm. 73974 min. 739 04 mm. -f 40°C -j- 10 6° C + 7-8° C si. vzh. si. SVZ. si. svz. megla obl. obl. 000 mm. 1 Srednja I tn mtura -f- *» 2-8° Pod i><>rra,llom- dmš 23. oktobra t. I. (Uvimo taleariMlona P"»očil< Papirna roi 11 Srebrna renta Zlata renta . 80 glđ. 95 k 82 108 6*/c marčna renta......... Akcij« narodu« banka....... ••iitiH* akcije...... . . (.on.Ion . ..... S.ebro ............ Nnpol. . ........... U. kr. .-fki.il . ...... Nemške marke ..... \ , državne srečke iz I. 1854 250 gld. Državne srečke iz I. 1864. 100 gld. ln/n avstr. zlata PMla da, k;, pront.t . Ogrska zlara renta 4" , 4 n n n • - • v .... „ papirna renta 5"/,, ... 5" „ štajerske zemljišč. od.tu. oblig. . Dunava reg. srečke 5n „ 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4'/,".« zlati zast. liati . Prior, oolig. Elizahetiiio z.-ipad. ieleznieo Pn >r. oblig. Ferdinandove »ev. taleBniOfl Kreditne srečke......100 gld. Kiuloltove srečke .... 10 „ Akeije anglo-avstr. banke . 120 „ Trammway-društ. volj. 170 gid. a. v. Dva mizarska učenca najraje z dežele, se takoj sprejmeta pri nekem tukajšnjem mizarji. — Kje? pove upravmštvo „Slovenskoga Naroda". (635—3) Prijazna mesečna sobica 8 prostim vhodom so po coni odda s 1. novembrom v tilAi st. II, v II. nadstropji, v Poljakih ulicah, nasproti novoj šoli. Več so izve ravno tam. (670 — 2) 96 gld - ■ — 288 90 122 • — «♦ • 69 5 78 ?>9 m 85 124 • 50 173 — 101 t 18 123 05 40 •>8 » 80 104 50 115 25 121 30 109 50 105 • 25 17S — 18 50 105 75 215 75 Št. 16.596 Prodaja vrta. (660-2) V četrtek dne 30. ofttoltra 1944 (topnimi n i1 ob 10 uri bo mestna obdfiu LjublJ!innka Bvoj ob T'žuAki ceati poti c. kr. tovarno jra tobak ležeči Ograjeni, sedaj za drevesnico rabljeni vrt, ki meri 613 □ aežnjev, na lici mesta prodala potom očitne ustne dražbe. K tej prodaji vabijo se kupci z dostnvkom, da morejo kupne pogoje že poprej ob u rad ti h urah pregledati pri podpisanem magistratu. Mestni magistrat v Ljubljani, v 15. dan oktobia 1884. Župan: Grasaelli. Mejnaroilna linija. li h Trsta, v »o^i-Jork naravnost. Veliki prvorazredni parni ki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago in potnike po t ajnižjih cenah in z najbo'jso postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod iz TRSTA. Pamik „East _^.3a.grlia.". 8400 ton, okoln 28. oktobra. „Te-a.tcnia" 3200 „ — — — — — n „a-ermania", 4200 B — — — — — K.'ijuta za potnike 200 gold. — Vmesni krov 60 gol«!. Potniki naj so obrnejo na (611—18) T. TEEKUILE, generalnega pasažnega agenta, Via deli' Arsenale Xr. 13, Teatru Couuinale, v Trstu. Zaradi vožnjo blaga obrne naj se ua Kmlliano d' Ant. I"ogIiiyeii, generalnega agenta v Trstu. V 10 15 v X^Jiil>]j«.iii so izšlo iu se dobivajo sledeče knjige: NOV. Roman. Spisal Tut-genjev, poslovenil ~M. Mdlovrh. ■— Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. Tiaria,!?: našega časa. Roman. Sj> >al M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 2ti4 atranij. Cona 40 kr., po pošti 45 kr. IJ)uI>rovski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. ■■■ Ml. 8°, 122 stranij. Cena 25 kr., po pošti 30 kr. iftii znižano ceno se morejo šf dobiti sloneče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribič. — Životopisje, spisal Itajč Bož. — Prešern, FVešerin ali Preširen, spisal Fr. Levstik. — Telečja pečenka, novela, spisal J. Jurčič. — N. Maehiavelli, spisal dr. Itibič. — Pisma iz Rusije, spisal dr. ('elestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. VoHnjuk.— Čegava bode, novellca, spisal J. (Jgrinec. Velja .... 15 kr. II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, frau-coBki spisal Viktor CJierbuliez, poslovenil Davorin 1/ostnik. Velja...............• • 25 k,r: VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, IrancoBki spisal li. lievih-e, poslovenil Davorin Iloatnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal K Laboulaye, poslovenil Davorin J/ontnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 EVeskj naj se priloži še ir» kr. poštnine, za po- Bamezne y.vi!/.ke pa 5 kr. lzdatelj in odgovorni ureduik : Ivan Ž e 1 e z n i k a r. Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne'