PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. AŽbtoas,a,aečraruo=o,ovini Cena 1.000 lir - Leto XLV. št. 193 (13.424) Trst, sobota, 19. avgusta 1989 Nasprotja z Vzhoda: na Poljskem premier iz vrst opozicije, v ČSSR pa prepoved shodov ob obletnici invazije Tadeusz \lazowieeki bo novi predsednik poljske vlade Bodoči ministrski predsednik izhaja iz vrst katoliških intelektualcev Javuzelski bi ga moral že danes predstaviti v parlamentu VARŠAVA — Skoraj stoodstotno je, da bo Tadeusz Mazowiecki (na sliki AP) poljski ministrski predsednik. Vest je dobila otipljivejše okvire, potem ko je Mazovvieckega včeraj dopoldne sprejel predsednik republike Jaruzelski, ki bo bodočega šefa vlade že danes predstavil v parlamentu. Poljska vladna kriza, ki je hkrati začetek nove politične zgodovine, se tako bliža kraju. Potencialni kandidat torej je, odprto pa ostaja še vprašanje sestave nove vlade. Potem ko so si komunisti »izbojevali« notranjega in obrambnega ministra, se sedaj odpira možnost, da bodo zahtevali tudi zunanje ministrstvo. Mazowiecki se s tem v zvezi ni hotel izpostaviti, izjavil je le, da ga čaka težka nalogo, nad katero se bo v prihodnjih dneh globoko zamislil. Vsekakor pa je že sedaj jasno, da bodo v novi vladi predstavniki Solidarnosti ter reformatorji iz vrst kmečke in demokratske stranke ter PZDP. Jutrišnja predstavitev novega šefa vlade pa spovpada tudi z izrednim zasedanjem centralnega komiteja partije, na katerem bodo komunisti skušali izostriti zaenkrat še močno nejasno sliko bodočega državnega vodstva. Medtem pa je uradno glasilo PZDP Tribuna ludu objavila sporočilo, ki ga je podpisalo 208 predstavnikov partije in v katerem se zgražajo nad politiko Solidarnosti, »ki se hoče polastiti države«. Tadeusz Mazovviecki je star 62 let in izhaja iz vrst katoliških intelektualcev, širši javnosti pa je znan predvsem kot osebni prijatelj papeža Wojtyle. Po poklicu je pravnik, že od vsega začetka je član Solidarnosti ter pravni svetovalec Lecha VValese. Med drugim je tudi direktor glasila Solidarnosti, ki je včeraj z velikim poudarkom najavilo, da bo Mazowiecki novi premier. Zanimivo je, da je v vročih dneh povolilnih političnih razpravah večkrat glasno nasprotoval predlogu Adama Michnika o sestavi koalicijske vlade, ki bi jo vodila Solidarnost, ker je menil, da »opozicija še ne premore ustreznega in trdnega programa in da je domišljavo govoriti o novi veliki koaliciji«. Prvi sekretar PZDP Rakowski pa včeraj ni skrival nezadovoljstva. Na seji komunističnih poslancev je izjavil, da komunisti ne nameravajo postati nova opozicija in da bodo na vsak način ohranili dosedanjo politično težo. Spomin na zatrtje praške pomladi je le provokacija PRAGA — Pred 21 leti so v noči na 21. avgust sovjetske čete vdrle na Češkoslovaško. V Pragi in drugih velikih mestih se ljudje pripravljajo na to obletnico in na počastitev vseh žrtev represije, v Moskvi pa je nanjo opozoril zgodovinar Juri Levada. Tednik Moskovske novosti objavlja njegov daljši prispevek, v katerem se spominja 21. avgusta kot »dneva, ki je izničil vse iluzije, da bo realni socializem kdaj dobil resnično človeški obraz«. Levada analizira posledice represije na Češkoslovaškem, predvsem pa negativno ocenjuje odločitev, ki jo je Brežnjev prevzel brez ustreznega posvetovanja. Na predvečer obletnice pa je v Pragi zavladalo pravo izredno stanje. Policija je zaostrila nadzorstvo nad mestom, predvsem nad pomembnejšimi cestnimi križišči in mestnimi vpadnicami. Češkoslovaška vlada pa je med tem že opozorila ljudstvo, naj ne prireja komemoracij in naj se ne udeležuje morebitnih manifestacij. Tudi dokument, ki ga je objavila disidentska skupina Charta 77 opozarja pred nevarnostjo provokacij opozicijskih gibanj in se osredotoča raje na pomembnost obletnice zlasti v luči umika sovjetskih čet iz držav vzhodnega bloka. Vsa tuja predstavništva v Pragi so dobila uradno obvestilo, da oblasti že sedaj zavračajo vsako odgovornost nad morebitnimi incidenti, v katere bi se lahko vpletli tuji novinarji in turisti. Z ločenim dokumentom pa češkoslovaška vlada ostro kritizira resolucijo, ki jo je sprejel poljski parlament in ki obsoja represijo praške pomladi. Včeraj izredno zasedanje Višjega sodnega sveta v Rimu Sodnika Di Piso čaka premestitev Preobrat glede prstnih odtisov RIM Sodnik Alberto Di Piša lahko v kratkem pričakuje premestitev v drugo sodno okrožje, toda do tega naj ne bi prišlo zaradi njegove morebitne odgovornosti v kriminalki o anonimnih pismih, temveč predvsem zaradi ugotovljene inkompatibilnosti s kolegi iz protimafijskega poola v Palermu. Tako naj bi po nekaterih vesteh sklenil Višji sodni svet, ki se je včeraj sestal na izrednem zasedanju, ki se je zavleklo pozno v noč. Kot se je uspelo izvedeti, naj bi bila glede tega v Višjem sodnem svetu dokajšnja enotnost, mnenja pa naj bi se razhajala predvsem glede načina ukrepanja proti sodniku Di Piši. Nekateri v Višjem sodnem svetu naj bi se pri tem zavzeli, naj bi preiskava v celoti Pojasnila le vlogo sodnika Alberta Di Piše, drugi pa zagovarjajo stališče, da naj bi primer Di Piša izkoristili za razširitev preiskave na vse osebje v palermskih sodnih uradih. Včerajšnje zasedanje Višjega sodnega sveta je bilo dokaj čudno, saj so svetovalci dobili na mizo namesto obsežnega poročila v zvezi s primerom Di Piša le skrajno skrčeno poročilo dr- žavnega pravdnika iz Caltanissette Salvatoreja Celestija na dveh straneh. Na prvi strani je bil spremni dopis, na drugi pa osem vrstic o zaključkih preiskave v zvezi s prstnimi odtisi na anonimnih pismih. V teh skromnih osmih vrsticah je bilo svetovalcem Višjega sodnega sveta sporočeno, da od osmih vzorcev prstnih odtisov, ki naj bi jih tako imenovani krokar pustil na anonimnih pismih, strokovnjaki pri nobenem niso našli povezave s prstnimi odtisi sodnika Alberta Di Piše. Le na zbledeli fotografski kopiji nekega prstnega odtisa naj bi na 25 mestih našli podobnost z odtisi namestnika palermskega državnega pravdnika. Toda tudi ta ugotovitev ne more biti uporabljena proti sodniku Di Piši za morebitni sodni proces, ker italijanski zakonik tega ne dopušča. Podobnost je namreč izšla iz neke velike in precej nejasne povečave originala, ki pa so ga izgubili ali uničili med obdelavo. Državni prav-dnik iz Caltanissette o tem fotografskem odtisu govori, kot o »trenutno neuporabnem«. O Celestijevem poročilu pa se včeraj ni hotel izreči odvetnik Gioacchi-no Sbacchi, ki zastopa sodnika Di Piso. Zato pa je omenil zadnje izjave neodvisnega cenilca, profesorja Aure-lia Ghia iz Turina. Ta zavrača pregled prstnih odtisov, predvsem pa zaključek, da naj bi že podobnost generalnih linij odtisa zadoščala za ugotovitev, kdo naj bi te odtise pustil. Toda Ghio gre v svojih trditvah še dlje in trdi, da je podobnost ugotovljena samo pri delu ene od črt, ki bi se zaradi svoje neznačilnosti lahko nanašala na desetine milijonov oseb. Turinski strokovnjak naj bi tudi ugotovil, da Celesti razpolaga le z delom odtisa in pa z njegovo fotografijo, ki pa naj bi bila povsem zbledela. Zato po mnenju Aurelia Ghia obtožba ne razpolaga z ničemer, kar bi lahko uporabila proti sodniku Di Piši. V zvezi s spremembami v sestavi protimafijskega poola se je včeraj oglasil tudi sodnik Antonino Gatto, ki je bil skupaj z Di Piso in Garofalom izključen iz tega poola. Gatto je s tem v zvezi izrazil razočaranje in začudenost zaradi sprejetega ukrepa. Sinoči slovesno odprtje 36. puljskega festivala ALEŠ DOKTORIČ PULJ — Ko se je spustil polmrak nad puljsko Areno in ohladil pravo Pasjo temperaturo v istrskem glav-hem mestu, se je za občinstvo slav-n°stno otvoril 36. festival jugoslovanskega igranega filma. Sicer pa 6 je za filmske ljudi vse pričelo že Prej s svečanim sprejemom na tera-1 hotela Riviera, kjer sta vse goste Pozdravila predsednik Komiteja za Prosveto SR Hrvaške dr. Milivoj olar in predsednik skupščine pulj-Ke Občine. Pritrkovanje hotelske-fia Partyja pa je naposled utihnilo, o so se nad »Vespazij anovim obro-e*« oglasili umetni ognji. Po dveh kratkih filmih se je prvi spustil v Areno Švedski aranžma režiserja Zorana Gospiča, drugi pa omnibus, to je sestavljenka, treh mladih avtorjev, Kako je propadel rock'n'roll. Zoran Pezo, Vladimir Slavica in Goran Gajič so s svojim neobremenjenim pristopom izrazili svoje videnje beograjske mladinske scene izpred nekaj let. Videti je vsekakor, da je festival v novem terminu res začel z desno nogo, čeprav pa se mu iz turističnih krogov že rahlo očita, da je zasedel mikavni vikend in tako odvrnil par tisoč agencijskih gostov. Gostje so torej vsi tu in pričakujejo samo čim lepšo prireditev. V Kolumbiji umorili policijskega častnika BOGOTA — Plačani morilci tako imenovanega medellinskega kartela, največje organizacije prekupčevalcev z mamili na svetu, so se tokrat znesli nad šefa policije kolumbijske pokrajine Antioguia, polkovnika Valdemara Franklina Ouintera in ga pokosili z rafali iz strojnic v samem središču Medellina. Ouintero se je vozil s svojim avtom, brez policijskega spremstva, ko se mu je približalo vozilo morilcev, iz katerega je stopilo kar oserri plačancev, ki so z brzostrelkami prere-šatali njegov avto. Njegovega umora si še ni nihče prilastil, ni pa nobenega dvoma, da gre za fašistične škvadre, ki so pred dvema dnevoma umorile na enak način sodnika Carlosa Valencio Garcio in novinarja Jana Gabriela Čara Montoyo. O milanskem Leoncavallu so uvedli preiskavo Nekdanji prebivalci milanskega socialnega centra Leoncavallo so se vrnili med ruševine in skušali rešiti, kar se rešiti da. Drevi je na programu veselica, ki so jo napovedali še pred vdorom policije in mladeniči so trdno odločeni, da jo izvedejo. Medtem je v teku preiskava o tem ali so imeli lastniki pravico do tega, da poslopje porušijo ali pa če bi za to morali imeti posebno dovoljenje. Preiskovalci si bodo tudi ogledali posnetke, ki jih je policija posnela med svojim posegom (Telefoto AP) Z javne razprave o usodi našega morja v piranski Tartinijevi hm Jadranskemu morju in Tržaškemu zalivu bijejo zadnji udarci opozorilnega zvona PIRAN Jadransko morje je eno od desetih ekološko najbolj ogroženih območij na svetu. To svetovni znanstveniki ugotavljajo že nekaj časa. Kakšna bodočnost se torej obeta morju v Tržaškem zalivu, so se vprašali prisotni na sinočnji javni razpravi, ki jo je v piranski Tartinijevi hiši pripravila ekološka sekcija Koper. Če bomo stali križem rok in dopuščali to, kar se še zmeraj dogaja v odnosu do morja, bo prav Tržaški zaliv med prvimi, ki bodo v tem morju izdihnili... Za tako črnogledost niso krive samo alge, ki zdaj že dve leti zapovrstjo strašijo kopalce, ribiče in še koga. Prav te alge so res pripravno orožje za preplah. Več razpravljalne v (tržaški biolog dr. El-vezio Ghirardelli in dr. Aleksander Vukovič z Morske biološke postaje Piran) je namreč opozorilo, da pojav alg ni tako neposredno povezan z onesnaženostjo morja. Alge so namreč opazili že v zgodovini, pred sto in več leti, ko bi pravzaprav težko govorili o onesnaženosti v današnjem pomenu besede. (Takrat vendar še ni bilo pojava tople grede in tudi pesticidov še niso poznali, je menil dr. Ghirardelli). Vendar so drugi znanstveniki opozarjali, da pojav alg ni mogoče tako preprosto označiti kot naravni pojav, dokler to ni dokazano in so zahtevali čim bolj natančne raziskave tega pojava. Posadka Zelenega škunerja, ki zdaj že štiri poletja zapovrstjo analizira Jadransko morje ocenjuje, da je to morje (pa tudi druga v Sredozemlju) iz leta v leto slabše. Letos so prepluli 8000 kilometrov dolgo pot vzdolž italijanskih obal in vsakih pet kilometrov jemali vzorce morske vode (lani so opravili raziskave na 866 mestih). Morje ob sever- nih obalah je bolj kemično onesnaženo, na jugu pa bolj mikrobiološko. Seveda so našli tudi težke kovine (živo srebro, arzen, kadmij...), pesticide, nitrate (hrana algam) itd. Andrea VVehrenfennig, predstavnik zelenih iz Furlanije-Julijske krajine je menil, da ne zadošča samo čiščenje vseh odpadnih vod, ampak da je veliko nujneje ne onesnaževati, kar pomeni povsem na novo zastaviti poljedelski in industrijski model Padske nižine. To pomeni zmanjševanje obsega živinoreje, preprojektiranje mestnih čistilnih naprav, ozdravitev rek, uvajanje naravnih detergentov, drugačna turistična politika, inovacije na področju izkoriščanja industrijskih vod itd. Dr. Boris Filli je na sinočnji razpravi opozoril, da smo v zadnjih 15 letih, odkar so začeli v rimskem parlamentu prvič resno govoriti o nujnosti varovanja Jadranskega morja in odkar so še pred več leti podobno govorili odgovorni iz tedanjega koprskega okraja, vse premalo naredili, da bi to morje tudi zares zaščitili. Breda Pečan iz obalnega izvršnega sveta je sicer razložila, da so v treh obalnih krajih uspeli združiti velik del odpadnih vod, da sorazmerno uspešno (vendar še ne v polni meri) deluje piranska čistilna naprava, izolska sploh ne, koprska pa uspe prečistiti le 5 odstotkov koprskih odpadnih voda. Morje tako torej ostaja še zmeraj preveč obremenjeno od fekalnih, kot tudi drugih (industrijskih, kmetijskih) odplak. Nataša Pobega z republiškega komiteja za turizem je trdila, da turizem pravzaprav ni največje zlo in da je onesnaževanje, ki ga povzroča ta dejavnost mogoče ukrotiti. Sicer pa je ekološka sekcija sinoči ponovno predlagala prepoved uporabe pralnih praškov, ki vsebujejo fosfate, takojšnjo ureditev čistilnih naprav, omejevanje pretirane uporabe gnojil v kmetijstvu, drugačno oblikovanje vodotokov z zadrževanjem vode v močvirnih območjih s koriščenjem njihove naravne čistilne sposobnosti, postavitev meje turističnemu razvoju na obalah severnega Jadrana, omejevanje prometa in industrijske predelave nevarnih snovi ob Tržaškem zalivu in na koncu tudi zahtevo slovenski skupščini in vladi Furlanij e-Julij ske krajine za zagotovitev finančnih sredstev za uresničitev omenjenih pobud. Zanimivo je, da imata tako Jugoslavija, kot tudi Italija, številne predpise, ki določajo, do katere mere onesnaženosti je morje še primerno za kopanje. Vendar se pogosto zdi, da imata te predpise le zaradi lepšega. Tako je Andrea Pinchera z Zelenega škunerja govoril o številnih zvijačah, ki jih uporabljajo lokalne italijanske oblasti, da bi prelisičile predpise. Ko je na primer morje nekje onesnaženo čez dovoljeno mejo, tega ne objavijo z imenom kraja, ampak z objavo zemljepisne širine (na primer pri 43 stopinjah, 12 minutah in 5 sekundah zemljepisne širine se je prepovedano kopati). Kopalci pa naj se znajdejo! Tudi slovenski pravilnik o onesnaženosti kopaliških vod dovoljuje nekaj zvijač. Morje je lahko na nekem kopališču vsak dan onesnaženo, vendar bi omenjeno kopališče zaprli šele naslednje leto. Tako so letos zaprli kopališče počitniškega doma Beograjske banke pri Ankaranu, ker je bilo lani poleti prevečkrat onesnaženo. Lani, ko je bila voda onesnažena, pa so se ljudje tam lahko kopali po mili volji... BORIS ŠULIGOJ Priprta zaradi poskusa vnovčenja odkupnine za Cesara Casello BARI — Leteči oddelek policije iz Barija je v sodelovanju s Criminalpo-lom iz apulijske prestolnice včeraj priprl dve osebi, ki sta osumljeni, da sta skušali od sorodnikov ugrabljenega Cesara Caselle izsiliti 500 milijonov lir. Cesare Casella, 20-letni mladenič, je bil ugrabljen 18. januarja v Pavii. V priporu sta se tako znašla 26-letni Michele De Nicolo iz Palombaia pri Bariju in 42-letni Sergio Gentile iz Pala del Colle (BA). Gentile je bil v preteklosti že obsojen zaradi kraj. Po navedbah preiskovalcev naj bi osumljena dvojica že od konca julija dalje večkrat po telefonu poklicala družino Casella in se nato končno dogovorila za srečanje na veliki šmaren na železniški postaji v kraju Ruvo di Puglia. Tam naj bi mati ugrabljenca izročila vrečko s 500 milijoni odkupnine. To(Ja vlogo matere je prevzela inšpektorica policije, vendar se ji na železniški postaji ni nihče približal. Le v bar na postaji je nekdo telefoniral, da je treba denar prinesti drugam. Toda preiskovalci navodil izsiljevalcev niso poslušali, temveč so po celi vrsti preverjanj v četrtek popoldne priprli Di Nicola, ponoči pa še Genti-leja. Oba sta sedaj zaprta v zaporu v Bariju, celotno zadevo pa bodo predali sodnikom v Pavii. Medtem pa s preiskavo na področju Barija nadaljujejo, da bi odkrili morebitne sokrivce. V Bejrutu stalne kršitve premirja Aoun protestiral pri De Cuellarju BEJRUT — »Premirje«, ki so ga na poziv OZN sprejeli vsi in ki ga po lastnih trditvah tudi vsi spoštujejo, je bilo v resnici tudi včeraj večkrat kršeno. Sirske enote so ponovno bombardirale krščanska pristanišča, pri tem pa naj bi se dolgemu spisku žrtev včeraj dodali še dve imeni. Včeraj se je z vodjem krščanskih enot generalom Aou-nom sestal francoski mirovni odposlanec v Libanonu Alain Decaux, ki je v Bejrut priletel s helikopterjem že v četrtek, ko se je najprej srečal z vodjem muslimanske vlade Seli-mom El Hossom. Decaux je svojim sogovornikom sporočil, da si bo Francija še naprej prizadevala za mirno rešitev krize v Libanonu. Francoski diplomat je tudi zagotovil, da Francija nima v programu oboroženega posega. To zagotovilo pa je v očitnem nasprotju z včerajšnjimi izjavami premiera Rocarda, da je možen francoski vojaški poseg v Libanonu, če se bo pokazalo, da je to edini način za zaščito reševalcev, ki pomagajo beguncem iz Bejruta. Francoski zunanji minister Dumas pa je poslal telegram vsem kolegom v Evropski skupnosti in jih pozval, da v okviru ES storijo vse za dosego trdnega miru v Libanonu. O pobudi Francije bo dvanajsterica razpravljala že v ponedeljek. Včeraj je krščanski voditelj Libanona general Aoun uradno protestiral pri generalnem sekretarju OZN. V pismu De Cuellarju Aoun našteva sirske kršitve premirja in trdi, da Sirija doslej še ni sprejela mirovnega poziva OZN. Ta konec tedna ne bo problemov s prometom RIM — Za številne domače in tuje letoviščarje se je že začelo »vzvratno štetje«. Prvi množični povratki bi se morali začeti že danes in jutri, notranje ministrstvo in avtomobilski klub ACI ter uprava avtocest pa menijo, da ta konec tedna še ne bo hudega prometa. Po prvih seštevkih bi moralo po avtocestah danes in jutri voziti nekaj več kot tri milijone avtomobilov. V primerjavi z množičnimi povratki, ki so značilni za zadnji avgustovski konec tedna, pa je ta številka res malenkostna. Že včeraj so na nekaterih mejnih prehodih zabeležili vrste, ki pa niso presegle poldrugega kilometra. Tako je bilo na mejnem prehodu pri Pesku ter na Brennerju, precej živahno pa je bilo tudi na meji s Francijo. Precej turistov pa se je šele sedaj odločilo za počitnice, tako da je bilo treba tudi na avstrijski strani meje čakati približno pol ure. Gost promet, ki je predviden za prihodnji konec tedna, pa bi moral po mnenju prometne policije potekati redno in brez težav. Avtocestna uprava bo namreč že prihodnji petek prekinila delo na številnih cestnih gradbiščih, ki so vzrok številnih zastojev. Na nekaterih drugih kritičnih točkah pa so dela že končana. Ta vest se nanaša zlasti na avtocestni odsek Rim - Neapelj. Kljub zastojem proces neodvisnosti napreduje Voditelj SWAPO Sam Nujoma napoveduje povratek v Namibijo NAIROBI — Voditelj ljudske organizacije Jugozahodne Afrike (SVVAPO) Sam Nujoma je potrdil, da se bo v prihodnjih dneh po skoraj treh desetletjih izgnanstva vrnil v Namibijo, kar je dodatna potrditev, da proces namibijske neodvisnosti kljub zatikanjem napreduje. Nujoma je s tem demantiral predstavnika za zunanje zadeve SVVAPO Thea Ben Gurlraba, ki je še pred nekaj dnevi dejal, da nič ne ve o Nujomovi vrnitvi v domovino. O vrnitvi voditelja namibijske emancipacijske organizacije iz izgnanstva po 29 letih je prvi poročal južnoafriški državni radio, ko je dejal, da se bo Sam Nujoma po vsej verjetnosti vrnil 26. avgusta, na dan ko se je leta 1966 začel oboroženi boj gverilcev SVVAPO proti južnoafriški nezakoniti okupaciji Namibije. Za sedaj ni jasno, ali se bo Nujoma v prihodnjih dneh vrnil za stalno, ali le začasno, da se bo vpisal na volilni seznam za volitve v ustavodajno skupščino, ki bodo 1. novembra (po drugih podatkih 6. novembra). Nujoma se seveda mora osebno vpisati v volilni seznam, če hoče sodelovati na novembrskih volitvah, na katerih naj bi njegova organizacija po večini napovedi dobila absolutno večino glasov, po drugih pa celo dvetretjinsko večino. Precej članov svvapovskega vodstva je prišlo v Namibijo že pred časom (del članov najvišjega političnega telesa organizacije, cen- tralnega komiteja SWAPO), medtem ko je Nujoma zadnje tedne krenil v pravo diplomatsko ofenzivo, saj je prepotoval afriške države od juga do severa in od zahoda do vzhoda. Poleg potrjene diplomatske in politične podpore SVVAPO v afriških državah je voditelje osvobodilne organizacije zanimala predvsem finančna in materialna pomoč, ki jo bo SVVAPO potreboval tako v predvolilni kampanji in za volitve, še bolj pa po razglasitvi namibijske neodvisnosti prihodnje leto. Zdi se, da je Nujoma potrkal na vest številnih afriških držav, ki sicer na ves glas ponavljajo, kako neomajno podpirajo osvobodilna gibanja na Jugu Afrike (med njimi seveda tudi SVVAPO), Organizacija afriške enotnosti (OAE) pa mora nenehno priganjati svoje članice, naj izpolnijo obveznosti in plačajo prispevke v sklad za pomoč osvobodilnim gibanjem. Ta sklad je kar naprej v rdečih številkah in vrsta afriških držav že leta v sklad ni vplačala niti beliča, kar priča o velikem razkoraku med verbalnimi izrazi podpore emancipacijskim gibanjem in materialno pomočjo. Nobenega dvoma ni, da bo vrnitev Sama Nujoma v Namibijo dodaten razlog za mobilizacijo pristašev ljudske organizacije Jugozahodne Afrike in povod za množičen vpis Namibijcev v volilne sezname, ki mora biti končan 15. septembra. Voditelj SVVAPO se vrača v domovino v času, ko sta začasna namibijska administracija v VVindhoeku in Pretoria napovedala, da bodo iz namibijskih policijskih enot na severu Namibije umaknili pripadnike zloglasne protigverilske organizacije Koevo-et (odpirač). Generalni sekretar OZN De Cuellar je med obiskom v zadnji afriški koloniji prejšnji mesec zahteval, da morajo iz namibijske policije odstraniti vse pripadnike Koevoeta, kar so v Pretorii takrat zavrnili. Poteza VVindhoeka in Pretorie je verjetno povezana tudi s sedanjim zasedanjem varnostnega sveta OZN o Namibiji, kjer se hočejo izogniti valu kritik afriških in drugih držav, češ da Južna Afrika zavira proces namibijske neodvisnosti. Ganski veleposlanik v OZN James Geho je v imenu afriških članic svetovne organizacije obtožil Pretorio prav tega. Južnoafriški veleposlanik v OZN Jeremy Shea-rar pa je ob tem izrazil obžalovanje, da se varnostni svet ni sestal 1. aprila, ko se je začel proces namibijske neodvisnosti pod pokroviteljstvom OZN in ko je prišlo do množičnega vdora gverilcev SVVAPO iz Angole v severno Namibijo, s čimer je SVVAPO grobo prekršil sporazum o prekinitvi ognja. Najbrž se Nujoma po vrnitvi v Namibijo ne bo mogel izogniti vprašanjem o hudi napaki vodstva SVVAPO, ki je bila storjena takrat in ki je med gverilci SVVAPO terjala več žrtev kot katerikoli drugi spopad med več kot četrt stoletja trajajočim bojem proti kolonialistom. AVGUST PUDGAR Napetost v Južni Afriki se ponovno stopnjuje CAPETOVVN — Niti zamenjava na vrhu Južnoafriške republike ni prinesla miru med oblastmi in čmopoltimi prebivalci. V campusu tukajšnje univerze (na sliki AP) je prišlo do hudih neredov, posegla je policija, študentje pa so postavili barikade. Nobelov nagrajenec škof Tutu je vodil protestni pohod, proti kateremu so oblasti poslale odred neoboroženih policajk. Policija je razložila, da so s tem hoteli dokazati, da se je v državi nekaj spre- o prihodu Fredericka D čelo dežele. Kljub tema P i, čeprav brez pendre 'utujev protestni pohod. niči Vi n /irnrl r\\T TA r\ |C r skupino delavcev ilač. Pri streljanju je Anipnih noliciifl J \ Dolar močnejši marka šibkejša MILAN — Ameriški dolar se je tudi včeraj skoraj povsod okrepil (marka pa ošibila). V Milanu je kotiral 1.408,07 lire proti 1.400,725 dan prej, v Tokiu 143,52 jena ali 1,20 jena več, v Parizu 6,6225 franka (prej 6,59) in v Frankfurtu 1,9596 marke (1,95). Nazadoval je le na začetku newyorških borznih poslov in veljal tedaj okoli 1.407 lir. Zeleni bankovec je potisnilo navzgor predvsem zboljšanje ameriške trgovinske bilance, kajti poznejši podatek, da so se cene na drobno julija vzpele povprečno za 0,2%, ni imel posebnega učinka; letna inflacija v ZDA se suče zdaj okrog 4%. Obenem se je zvedelo, da je inflacija v Vel. Britaniji v zadnjih 18 mesecih popustila in prešla z 8,3% na 8,2%. Omenili smo za-hodnonemško marko: v Milanu ji je včeraj tečaj zdrknil s 718,775 na 718,50 lire, zaradi česar je Banca d'I-talia kupila precej te valute. Lira se še vedno dobro drži na vseh trgih. Recept v štirih delih sindikata CGIL za ublažitev velikanskega primanjkljaja Javne izdatke oklestiti z dolgoročnimi vrednotnicami RIM - Emisija dolgoročnih državnih vrednotnic, ustanovitev skrbstvenih skladov, ki naj investirajo v te vrednotnice, možnost zamenjave instrumentov BOT in CCT z vrednotnicami z realno indicizacijo: to je le nekaj predlogov, ki jih je iznesla služba za ekonomsko politiko pri sindikatu CGIL za zmanjšanje ogromnega primanjkljaja države na področju javnih izdatkov. Uresničitev predlogov naj bi omogočila trajno ravnovesje med dohodki in izdatki (brez obresti) ter počasnejšo rast javne zadolžitve v primeri z rastjo kosmatega narodnega dohodka. Predlogi (ki niso alternativni, temveč se strogo dopolnjujejo) so sledeči: 1. Izdajo naj se državni vrednostni papirji dolgoročne (povprečno desetletne) veljave, katerih kapitalna vrednost naj se sproti prilagaja inflaciji, na ta račun dozoreli zneski pa poravnajo ob izplačilu; slednjega lahko po potrebi zamenja — če gre za človeka v podrejenem delovnem razmerju taka ali drugačna oblika dodatnega skrbstva. 2. Ustanovijo naj se skrbstveni skladi, ki naj se finansirajo s kvotami odpravnin odvisnih delavcev, s katerimi bi podpisovali dolgoročne državne vrednotnice; višina kvot bi bila največ 20% odpravnine, ki je dozorela do leta 1988 (vsega bi to zneslo 23.000 milijard lir), k čemur bi vsako leto prišteli še 20% novih medtem dozorelih odpravninskih zneskov. Vsa ta sredstva naj bi naposled zaupali nalašč za to ustanovljeni finančni družbi, ki bi jih spremenila v tekoč denar prek operacij na mednarodnem finančnem trgu in jih potem investirala v dolgoročne državne vrednotnice. 3. V povezavi z gornjo hipotezo CGIL predlaga posebno operacijo z javnimi vrednostnimi papirji, v katere nalagajo svoje prihranke družine; gre za agregat (BOT + CCT), ki velja kakšnih 400.000 milijard lir. Vsak posamezen varčevalec naj bi ta sredstva zaupal v upravljanje finančni družbi; ta bi jih zamenjala s srednje in dolgoročnimi državnimi vrednotnicami, katerih donos bi obvezno ovrednotili ob vsakem poskoku inflacije. Ne samo, finančna družba bi prišla do svežih denarnih sredstev s tem, da bi srednje ročne vrednotnice nalagala na mednarodni trg. 4. Nazadnje predlaga CGIL ustanovitev edinstvene ustanove, ki bi združevala socialno-skrbstvene in zdravstvene storitve krajevnih ustanov. V novi organizem naj bi se vključili vsi trije pokojninski skladi krajevnih ustanov pa še Inadel. Ti skladi zdaj investirajo pretežno v nepremičnine, a del teh sredstev naj bi "preusmerili" k državnim vrednotnicam z realno indicizacijo. Sindikat CGIL je zavzel stališče tudi do spornega vprašanja o prodaji enega dela državnega premoženja za omi-ljenje javne zadolžitve. Tako ukrepanje po mnenju sindikalistov ni dovolj učinkovito: 10-odstotno znižanje javnega deficita ustreza 100.000 milijardam lir, toda vrednost delnic IRI, ENI in EFIM, ki so v javnih rokah, je 31. decembra 1988 znašala komaj 11.150 milijard lir. (dg) Cene na debelo junija navzdol RIM — Cene na debelo v Italiji so se v juniju samo rahlo povišale: + 0,2% nasproti maju. Gre za najnižji poskok v tem letu, zaradi česar se je tudi letna stopnja rasti cen znižala: + 6,8% nasproti lanskemu juniju (maja +7% nasproti lanskemu maju). V enem samem mesecu so se petrolejski proizvodi podražili za 1% (naftni derivati +1,3%, nafta -0,5%), sveže in konzervirano meso za 1,1% in orodje ter kovinski proizvodi pa za 1,2%. Nasprotno so cene upadle hranilom za živali (-3,1%) in barvastim kovinam (-1,6%). Od ponedeljka v obtoku bankovec za 500.000 din BEOGRAD — Narodna banka Jugoslavije je včeraj sporočila, da bo od ponedeljka, 21. avgusta, v obtoku nov, 500.000-dinarski bankovec. S tem je tudi uradno potrdila govorice iz prejšnjih dni, sicer pa so novi bankovci menda deloma že v obtoku, in sicer v narodnih bankah republik in pokrajin ter v službah za družbeno knjigovodstvo. Dogodek je malce presenetljiv, saj je emisija polmilijonskega bankovca vse prej kot pričakovana: najprej je bilo napovedano, da bo proti koncu oktobra oziroma na začetku novembra prišel v obtok milijonski bankovec, že od 11. avgusta pa kroži 2-milijonski, a zdaj je prišel iz tiskarne na Topčideru še 500.000-dinarski. Tiskan je na belem zaščitenem papirju, zaščita je delno vidna in delno nevidna, dimenzije pa znašajo 145 x 75 milimetrov. Na prednji strani bankovca, na sredi, je stiliziran cvet, ki ga sestavljajo kompjutersko izdelani elementi svetlordeče barve; tu so tudi še črteži "spomenikov revolucije" na Kozari in Mrako-vici. Na zadnji strani bankovca pa so obris Jugoslavije, ki ga dopolnjuje peterokraka zvezda svetlo vijoličaste barve, in črteži "spomenika zmage na Sutjeski" in Tjentišta. Družba Ass. generali bo sodelovala s ČSSR TRST — Tržaška družba Assicurazioni generali in češkoslovaška državna zavarovalnica Češka statni pojistovna sta včeraj v Pragi podpisali sporazum o dvostranskem sodelovanju. Družbo Generali sta zastopala generalni direktor Giussani in direktor Pagnanelli, ki ju je spremljal trgovski svetnik pri italijanski ambasadi v ČSSR Bratini. Kakor piše v tiskovnem sporočilu AG, dogovor predvideva recipročno pomoč zavarovancem iz obeh držav, tako da bo CSP dajala vso zaslombo italijanskim podjetjem oziroma državljanom na svojih tleh, medtem ko bo AG krila češkoslovaške interese v Italiji in drugih zahodnih evropskih državah. Poleg tega bosta družbi izdajali skupne, soza-varovalne police, tehnično sodelovali pri sestavljanju zava-rovalninskih ponudb in se načelno sporazumeli za ustanovitev mešane, italijansko-češkoslovaške zavarovalnice v ČSSR, ko bo za to dozorel čas. Takšno joint-venture je tržaška zavarovalnica, kot znano, nedavno uresničila z Madžari: z njihovo najmočnejšo zavarovalsko ustanovo Allami Bitzosito je ustanovila mešano družbo AB-Generali Budapest. Kompjuterski sistem za trgovinsko menjavo med Američani in Sovjeti NEW YORK, MOSKVA — Ameriška družba International Trade and Communications je sklenila s Sovjetsko zvezo 15-leten sporazum o uresničitvi prve integrirane kompjuterske mreže za dvostransko izmenjavo trgovskih informacij v realnem času. Kot je pojasnil predsednik te družbe Harvey Cooper, bo začela mreža delovati nekako čez leto dni, a sovjetski partner jo bo lahko po svoji uvidevnosti raztegnil na druge vzhodnoevropske države. Vsem, ki se bodo nanjo naročili proti mesečni tarifi okrog 1.000 dolarjev, bodo specialni računalniški programi omogočili, da se s personal kompjuterjem povežejo z banko podatkov, ki jim bo nudila informacije o željah, cenah in specifičnostih potencialnih kupcev oziroma o ponudbah, cenah in dobavnih rokih možnih dobaviteljev. Za izpeljavo tega sistema - Trade Service System - bodo ustanovili mešani družbi: Američani bodo imeli 20% delniškega paketa sovjetske, Sovjeti pa enak delež ameriške družbe. Prvo bo vodil bivši načelnik tiskovne agencije TASS Vladimir Morozov, med njenimi delničarji pa bodo Gospodarska zbornica SZ, razne moskovske banke ter Inštitut za socialistično ekonomijo z Akademije za znanost. Sovjetski partner je mimo tega naročil uvodoma omenjeni ameriški družbi, naj sovjetski maloprodajni aparat opremi z računalniškim mehanizmom, ki bo nadzoroval veljavnost kreditnih kartic v trenutku, ko jih kupci uporabijo. Mii I U Banca Agricola najboljši posrednik za 1 Kmečka banka Gorica vaše finančne investicije ” TRŽAŠKA BORZA V MILANSKA BORZA: VREDNOTNICE S STALNIM DONOSOM V 11.8. 18.8. URADNE KOTACIJE Generali 45640 45950 Lloyd 18990 19100 Lloyd risp 10050 10490 RAS 31350 31100 RAS risp 14090 Sai 21350 Sai risp 8590 Montedison 2521 2573 Montedison risp 1425 1450 Pirelli 3880 3980 Pirelli risp 3930 Pirelli risp. nc 2470 Snia 3300 Snia risp 3250 Snia risp. nc 1660 1700 Pinascente 6500 Pinascente priv 3440 Rinascente risp 3450 3455 Premuda 1940 1920 Premuda risp 1250 1250 SIP 3515 3000 SIP risp 2770 2775 Sastogi 413 419 Comau 3950 3940 11.8. 18.8. Fidis........................ 7850 8250 Gerolimich.................... 114 114 Gerolimich risp................ 88 91 SME ......................... 4090 4300 Stel......................... 4920 5000 Štet W 10 ...................... — — Štet W 9 ....................... — Stel risp.................... 4000 4050 Tripcovich .................. 8890 8960 Tripcovich risp. nc.......... 3700 3790 Att. Immobiliari ............ 4570 4565 FIAT ....................... 11360 11440 FIAT priv.................... 7500 7500 FIAT risp.................... 7370 7350 Gilardini.................... 6070 6070 Gilardini risp............... 3900 3900 Dalmine ...................... 416 425 Marzotto..................... 8310 8260 Marzotto risp................ 8000 8560 Marzotto risp. nc............ 5960 6245 NEURADNO TRŽIŠČE__________________________ I. C. C. U.................... 810 810 SO. PRO. 200................. 1000 1000 Carnica Ass.................. 9600 9500 18.8. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP junij 1990 10,5% .... 98,70 —0,05 BTP maj 1990 .............. 98,70 +0,05 BTP januar 1990 12,5% . . . 100,55 —0,30 ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% ... 100,20 +0,05 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 102,60 CCT ECU 1984/91 11,25% . 104,25 +0,10 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 104,20 — CCT ECU 1985/93 9% ....... 100,00 — CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 100,55 —0,35 CCT ECU 1985/93 8,75% . . 98,00 —0,10 CCT ECU 1985/93 9,75% . . 100,80 —0,30 CCT april 1992 10%......... 95,70 —0,10 CCT julij 1992 IND......... 97,80 —0,05 CCT januar 1991 IND........ 99,60 — CCT julij 1993 IND ........ 95,95 —0,10 MILANSKA BORZA: VODILNE DELNICE _____________________________18.8. spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO ^ivar ...................... 11968 +6,86 pitoni ......................... — — =r'dania..................... 7615 +1,38 ®rugina....................... — — ^MAROVALSTVO - BANČNIŠTVO ^]|®anza Ass................. 43000 « ®anza Ass. risp. por. . . . 39050 2Ssi,alia.................... 15650 rUs°nia ...................... 2230 Qat‘na Ass. ord.............. 16600 l®nerali Ass................. 45800 ,91 3 Ass.................... 12851 Lr®'M® ..................... 119700 La L0nd'aria spa............. 62520 i 7 previdente .............. 25390 Adriatico ............ 19100 RaI fraz- ................... 31100 tl. r|sp. port............... 14090 0° 0 0,C..................... 25750 B?'Po1 Priv.................. 19350 Ban9 CorTlrn- Italiana .... 5579 c9nriC0 di Roma .............. 2490 lnwt0 'taliano ............... 2970 Men; ica Priv................ 58900 c^IRNA INDUSTRIJA - CEMENT L'ElBurg° ord................ 16399 M°ndZSS0 .................... 22550 M0,^?2°ri ................... 30880 P°lior «°n priv.............. 24320 C6rn99: Editoriale....... 6000 6ntlr ................... 3750 + 0,01 + 0,12 + 0,64 + 1,31 + 0,21 + 1,91 —0,49 + 0,38 + 1,15 + 1,59 + 0,48 + 1,36 + 0,94 + 0,93 + 1,43 + 2,46 + 1,26 + 1,77 + 1,10 + 1,85 —0,22 —1,56 —1.57 + 0,84 + 0,77 18.8. spr. % Italcementi . . 134950 + 3,33 Unicem . . 29300 + 1,38 Unicem risp 14799 + 1,07 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 4015 —2,78 Fidenza Vetrar 1000 . . . 8750 + 1,74 Italgas 2616 + 1,00 Mira Lanza 64950 + 0,77 Montedison 1000 2572 + 0,90 Montefibre 1761 —1,12 Pirelli 3980 + 1,53 Pirelli risp 3930 —0,25 Recordati ord 14500 — Saffa 10640 — Siossigeno 45800 — Snia BPD 3305 + 1,84 Snia Fibre 2075 + 1,12 Snia Tecnopolimeri . . . . 7500 + 0,40 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 6610 + 1,14 Standa 27150 + 3,38 Standa risp. port 10530 + 2,23 Alitalia cat. A 2750 + 3,77 Alitalia priv 2175 + 0,46 Italcable 16180 + 0,49 SIP 3505 —0,70 SIP risp. port 2798 + 0,28 Sirti 10900 + 0,92 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti ....... 5390 —0,20 Tecnomasio............... 2760 +5,58 18.8. spr. % Bastogi 415 —1,19 Bonifiche Siele 34280 — Bonifiche Siele risp 8510 —1,18 CIR - Comp. Ind. Riunite . 6055 —0,57 CIR risp 6000 —0,82 Cofide 6145 + 0,49 Comau Finanziaria 3895 + 0,64 Editoriale SpA 3501 —2,06 Euromobiliare 6900 + 1,47 Ferruzzi Agric 2700 + 0,78 Fidis 8290 + 0,12 Fimpar 2695 —0,18 Finarte 5590 —1,75 Fiscambi Holding 6700 — Fiscambi risp 2240 —2,56 Fornara 3112 + 0,64 Gaic 24100 + 0,83 Gemina 2264 —0,22 Gemina risp 2270 + 3,60 Gerolimich 114 + 0,44 Gerolimich risp. port. . . . 91 —1,08 IFI priv 26000 + 1,16 IFIL fraz 7050 —0,02 IFIL risp. port. fraz 3820 + 0,79 Italmobiliare . 202300 + 1,91 Pirelli & C 9775 —0,23 Riva Finanziaria 9500 + 0,21 Sabaudia Finanziaria . . . — — Sabaudia risp. nc — — Saes 3069 + 0,62 SME 4315 + 4,10 SMI Metalli 1551 + 1,97 SMI Metalli risp 1157 — SOGEFI 5050 + 1,00 Štet 5030 + 0,60 Štet risp. port 4100 + 0,98 18.8. spr. % CCT december 1990 IND . . 99,85 + 0,05 CCT februar 1991 IND .... 99,55 —0,10 CCT februar 1997 IND .... 92,70 — CCT junij 1993 CV IND . . . . 96,25 — CCT marec 1991 IND 99,70 + 0,20 CCT nov. 1993 CV IND 96,05 —0,05 CCT sept. 1993 CV IND ... 95,35 —0,05 CCT avgust 1992 IND 97,85 —0,05 CCT avgust 1993 IND 95,40 — CCT avgust 1990 IND 99,80 — CCT avgust 1991 IND 100,10 — CCT avgust 1995 IND 93,85 + 0,05 CCT avgust 1996 93,20 — CCT april 1991 IND 100,54 — CCT april 1995 IND 92,60 — CCT april 1996 92,90 —0,11 CCT december 1990 IND . . 101,30 — CCT december 1991 IND . . 100,15 —0,05 CCT december 1995 IND . . 93,90 + 0,05 CCT december 1996 IND . . 93,60 »1 1 18.8. spr. % Tripcovich 8960 + 0,73 Tripcovich risp. nc 3790 —0,26 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 4565 —0,21 Calcestruzzi 19200 + 1,58 Cogefar 6499 + 1,86 Del Favero 5960 + 1,01 Grassetto SpA 15000 + 1,35 IMM Metanopoli 1628 + 2,38 Risanamento Napoli 36550 + 5,17 Vianini 4255 + 0,35 MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 3890 + 0,77 Danieli & C 9500 + 1,06 Data Consyst 13210 + 0,07 Fiar SpA 26050 + 4,57 Fiat 11450 + 1,01 Fiat priv 7509 + 0,41 Fiat risp 7355 + 0,89 Franco Toši 29500 + 0,40 Gilardini 6084 + 6,73 Magneti Marelli 3429 + 3,84 Merloni 3340 + 0,45 Necchi ord 3860 + 0,39 Olivetti ord 9270 + 2,20 Olivetti priv 5790 + 3,57 Pininfarina 13635 + 0,45 Rodriguez SpA 9370 + 0,42 Safilo 10340 + 2,37 Safilo risp 9300 — Saipem 2870 — Saipem risp 2700 + 2,66 Teknecomp 1435 + 1,12 18.8. spr. % CCT februar 1991 IND 101,00 —0,05 CCT februar 1992 IND .... 98,75 + 0,25 CCT februar 1992 9,8% . . . 99,75 — CCT februar 1995 IND .... 95,60 + 0,05 CCT februar 1996 94,20 —0,05 CCT februar 1997 IND 92,75 —0,16 CCT jan. 1990 BA 12,5% . . 100,25 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . . 100,55 — CCT jan. 90 USL 12,5% . . . 100,25 + 0,05 CCT januar 1991 IND 101,20 —0,05 CCT januar 1992 IND 99,00 — CCT januar 1992 11% 98,35 — CCT januar 1993 IND 97,30 — CCT januar 1996 CV IND . . 93,90 + 0,05 CCT januar 1997 IND 92,95 — CCT januar 1995 IND 93,70 —0,05 CCT januar 1996 IND 94,60 —0,05 CCT julij 1990 IND 99,95 — CCT julij 1991 IND 100,25 —0,05 CCT julij 1995 IND 95,25 — CCT julij 1996 94,25 —0,05 CCT maj 1991 IND 100,55 —0,10 CCT maj 1992 — — CCT maj 1995 IND 93,00 — CCT maj 1996 93,45 + 0,05 CCT maj 1997 IND 93,40 —0,05 CCT marec 1991 IND 100,20 —0,05 CCT marec 1995 IND 92,70 + 0,16 CCT marec 1996 93,35 + 0,21 CCT marec 1997 IND 93,20 — CCT nov. 1990 IND 99,85 + 0,05 CCT nov. 90 EM 83 IND . . . 101,10 —0,10 CCT nov. 1991 IND 100,25 — CCT nov. 1992 IND 97,65 —0,10 CCT nov. 1995 IND 94,05 — CCT nov. 1996 IND 93,35 —0,05 CCT oktober 1993 IND 98,10 + 0,05 CCT oktober 1990 IND ... . 99,80 — CCT oktober 1991 IND ... . 100,25 + 0,05 CCT oktober 1995 IND ... . 94,25 —0,05 CCT oktober 1996 IND ... . 93,35 — CCT sep. 1990 IND 99,60 —0,05 CCT sep. 1991 IND 100,05 — CCT sep. 1995 IND 93,85 — CCT sep. 1996 IND 93,10 — CTS marec 1994 IND 74,20 + 0,27 CTS april 1994 IND 74,00 — ED SCOL 1975/90 9% .... 105,00 — ED SCOL 1976/91 9% 101,00 — ED SCOL 1977/92 10% . . . 99,00 — REDIMIBILE 1980 12% . . . 101,85 — RENDITA — 35 5% 72,00 S sestanka v Bazovici Lastniki zemljišč ne bodo nasedli vabam podjetja SVEI Udeležilo se ga bo 42 mladih raziskovalcev in 18 mentorjev V ponedeljek v Reziji začetek mladinskega raziskovalnega tabora V Bazovici je bil v četrtek sestanek lastnikov zemljišč, ki so pred nedavnim prejeli sporočila delniške družbe SVEI, tj. podjetja, zadolženega za gradnjo objektov na območju T8. Sestanek je priredilo Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi, udeležila pa se ga je velika večina od približno 35 naslovnikov pismenih sporočil. Osrednja tema sestanka je bila vsebina sporočil, v prvi vrsti tistega dela, ki govori o možnosti, da bi lastniki sami predlagali prodajno ceno za svoja zemljišča. Moderator sestanka Mirjan Žagar, za njim pa predsednik Koordinacijskega združenja vzhodnokraških vasi Karlo Grgič in tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec so prav ta del sporočila ostro kritizirali, saj — po njihovem mnenju — predstavlja obliko pritiska na lastnike zemljišč. Poudarili so, da ne obstaja nikakršno zakonsko določilo, po katerem naj bi neka javna ustanova (v tem primeru Center za znanstvene in tehnološke raziskave preko podjetja SVEI) prosto določala cene in morebiti izplačevala več denarja kot to določa pristojni organ, tj. tehnični urad za davke. Edino ta urad lahko določa cene za zemljišča, ki jih razlastijo, poleg tega pa so poudarili, da ni niti nobene pravne podlage glede roka 30 dni, ki ga je podjetje SVEI določilo za odgovor na predloge tega podjetja. Rok je začel veljati v trenutku, ko so lastniki zemljišč prejeli obvestilo, to pa je podjetje SVEI (sedež ima v Rimu) poslalo 4. avgusta. V primeru, da bi lastniki zemljišč sklenili kupoprodajno pogodbo s podjetjem SVEI, je bilo tudi poudarjeno na sestanku v Bazovici, bi bili obdavčeni, kar pa ne velja v primeru, ko bi bili razlaščeni. Razlaščenci poleg tega lahko računajo tudi na posebni zakon iz leta 1985, ki predvideva, da imajo pravico vnovčiti 80 odstotkov višine vrednosti zemljišča v teku 60 dni po njegovem odvzemu. Na splošno so na četrtkovem sestanku ugotovili, da je vsebina obvestila podjetja SVEI zapeljiva, in torej nesprejemljiva. Zato so sklenili, da se predlogom podjetja SVEI ne bodo odzvali, pač pa bodo nadaljevali s skupnim nastopanjem. To traja — so poudarili — že tri leta in nima smisla, da bi se temu načinu nastopanja odpovedali prav sedaj. Udeleženci sestanka so kritizirali tudi dejstvo, da je podjetje SVEI poslalo sporočila prav sredi dopustov, slišati pa je bilo tudi pred- Do ponedeljka bo zasidrana pri pomolu Bersaglieri pri Pomorski postaji Posadka vojaške jadrnice Palinuro vabi na obisk v-# Kapitan Chieffl razkazuje predstavnikom tiska značilnosti vojaške jadrnice Palinuro (Foto Magajna) »Čim več ljudi bo obiskalo našo jadrnico, tem bolj bom zadovoljen,« je na včerajšnji tiskovni konferenci na šolski ladji Palinuro, ki je po ladji Amerigo Vespucci druga največja jadrnica italijanske vojaške mornarice in je v teh dneh zasidrana v tržaškem pristanišču, dejal kapitan Gioac-chino Chieffi. »Prepričan sem, da se vojaški krogi morajo odpreti civilni družbi in da ne sme več biti zapor med enimi in drugo. Ko se je v duhu neke nove glasnosti v italijanski vojski začelo govoriti o "steklenih", to je odprtih vojašnicah, sem se zelo razveselil. Prav zato bom zelo vesel, če bodo Tržačani v velikem številu obiskali ladjo, ki ji poveljujem. Občani lahko pridejo tudi izven napovedanega urnika. Svoji posadki sem naročil, naj sprejmejo na ladjo tudi zamudnike ali prezgodnje obiskovalce, če jih je le zadostno število. Tudi v drugih pristaniščih si vselej prizadevamo spoznati novo okolje. Tu bomo na primer obiskali pristanišče in tržiško ladjedelnico. Prav tako pa bi radi, da bi nas ljudje spoznali.« Po tem vabilu (jadrnico je mogoče obiskati samo še danes in jutri, ker bo Palinuro v ponedeljek odplul) je kapitan Chieffi, drugače tudi profesor na vojaški mornarski akademiji v Maddale- ni, orisal značilnosti jadrnice, kateri poveljuje, njeno zgodovino in življenje na njej. Kot smo že zapisali, je jadrnica tipa škuner dolga 68,9 metra, široka deset metrov, težka 1.350 ton, njena jadra pa imajo površino tisoč kvadratnih metrov. Zgradili so jo v Nantesu v Franciji leta 1934, do leta 1950, ko jo je odkupila italijanska vojaška mornarica, pa je bila neke vrste "ladja-kmetija", kot je dejal Chieffi. Jadrnica je namreč plula po Atlantskem morju, pobirala ulov ribiških ladij in ga nato prevažala na obalo. Italijanska mornarica jo je pet let restavrirala in popolnoma spremenila njeno notranjost. Palinuro je tako postala "telovadnica" za obiskovalce vojaške mornarske akademije v Maddaleni (na kateri študira okrog 800 mladih med 18. in 20. letom starosti): bodoči podoficirji obiskujejo pozimi šolo, poleti pa se vežbajo na jadrnici, ki vsako leto prepluje skoraj vse Sredozemlje. V zadnjih letih se je število mladih, ki zaprosi za vstop na šolo, kar potrojilo. Temu gotovo botruje tudi rastoča nezaposlenost, vendar se po mnenju kapitana Chieffija mladi vpisujejo v šolo še vedno iz ljubezni do morja, saj je »ladja poseben način življenja, ki te popolnoma prevzame«. Pogled na Ravanco v dolini Rezije nosti), pomočnika sta univerzitetna študenta Brina Čehovin in Andrej Furlan, v skupini sodeluje pet mladih raziskovalk. Jezikoslovna skupina se bo spopadla s sociolingvistiko (raba narečja in obeh jezikov). Mentorica skupine je Irena Zuljan (profesorica iz Nove Gorice), v skupini sodeluje pet deklet. Geografska skupina bo analizirala strukturo prebivalstva. Mentor je Pavel Stranj (Slovenski raziskovalni inštitut), njegov pomočnik pa univerzitetni študent Marko Jagodic, v skupini je sedem mladih raziskovalcev in raziskovalk. Naravoslovna skupina bo opisala potresno področje Rezije in pripravila popis zdravilnih rastlin. Mentorica skupine je Marinka Pertot (Društvo slovenskih naravoslovcev in tehnikov Tone Penko), njena pomočnica pa univerzitetna študentka Katja Kalc, strokovno pomoč bosta nudila še Jurij Kunaver in Milan Adamič Orožen; v skupini je deset mladih. Sociološka skupina bo izvedla anketo o potresu v letu 1976 ter opravila kvalitativne pogovore o posledicah potresa samega. Skupino bosta usmerjala univerzitetna študenta Vojko Bratina in (Foto arhiv NŠK) Luka Vuga, pomočnici sta Elena Smotlak in Katja Volpi, v skupini pa štiri mlade raziskovalke. Zgodovinska skupina bo obravnavala izseljeniško problematiko. Mentorja skupine sta Aleksej Kalc (zgodovinar in raziskovalec Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici) in Majda Kodrič (samostojna raziskovalka in sodelavka Odseka za zgodovino pri NŠK); v skupini sodeluje šest mladih raziskovalk. Računalniško skupino bo vodila dipl. ing. Barbara Motnikar (Inštitut Jožef Stefan pri Univerzi v Ljubljani), video delavnico pa Naško Križnar (Avdiovizualni laboratorij Slovenske akademije znanosti in umetnosti). Vodja tabora bo Milan Pahor (Odsek za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu). Udeleženci tabora Rezija 89 se bodo v ponedeljek, 21. avgusta, ob 10.30, zbrali v hotelu Val Resia na Ravanci (Prato di Resia). Ob 11.00 bo sledila otvoritev tabora. V popoldanskih urah sta na programu sestanek skupin in ogled terena, po večerji pa sestanek z domačini. V torek dopoldne pa bo že steklo raziskovalno delo. log o najetju učinkovite ekipe odvetnikov. Na koncu so udeleženci sestanka sklenili, da bodo podjetju SVEI poslali pismo s podpisi lastnikov zemljišč. Podpisniki v njem poudarjajo prepričanje, da je gradnjo sinhrotronskega svetlobnega generatorja mogoče uresničiti znotraj Centra za znanstvene in tehnološke raziskave, se pravi na območju, znanem pod oznako ARI. Istočasno zavračajo predloge omenjenega podjetja in sporočajo, da so za nadaljnje stike glede nameravane namestitve sinhrotrona na njihovih zemljiščih pooblastili Koordinacijsko združenje vzhodnokraških vasi. Podpisniki so slednjemu dali najširši mandat. Pismena sporočila je podjetje SVEI poslalo tistim lastnikom, ki imajo zemljišča tam, kjer je predvidena gradnja osrednjih objektov in ceste. V primeru, da bi tem lastnikom razlastili zemljišča, bi to bila le prva faza. Ostale tri faze bi prišle v poštev v naslednjih letih. I. V. Na sliki (foto Križmančič) pogled na bazovsko gmajno, kjer naj bi zgradili slnhrotron. V ponedeljek, 21. avgusta, bo stekla že deveta izvedba mladinskih raziskovalnih taborov med Slovenci v Italiji. Tokrat je na vrsti Rezija. Naši tabori se vrstijo izmenoma v treh pokrajinah dežele Furlanije-Julijske krajine, kjer strnjeno prebiva slovenska narodna skupnost. Od leta 1981 dalje so se zvrstili: Barkovlje 81, Doberdob 82, Benečija 83, Breg 84, Sovodnje ob Soči 85, Kanalska dolina 86, Devin 87, Brda 88. Letošnji tabor je torej 9. MRT Rezija 89 in bo trajal od ponedeljka, 21. avgusta, do sobote, 1. septembra. Na tabor je prijavljenih 42 mladih raziskovalk in raziskovalcev ter 18 mentorjev, kar pomeni, da bo v Reziji kar 60 ljudi prebivalo in raziskovalo. Naši raziskovalni tabori so bili od samega začetka multidisciplinarni. Na letošnjem taboru bodo prisotne naslednje stroke: arheologija, etnologija, geografija, jezikoslovje, naravoslovje, sociologija, zgodovina. K temu je treba dodati še video delavnico in računalnike. Arheološka skupina bo skušala sestaviti arheološko topografijo doline, mentor skupine je arheolog Drago Svoljšak (Narodni muzej v Ljubljani), njegov pomočnik pa univerzitetni študent Igor Pahor, v skupini so štirje mladi raziskovalci. Etnološka skupina želi opisati pastirstvo, tipično družino in etnološko dediščino. Mentorica skupine je etnologinja Mojca Ravnik (Inštitut za slovensko narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umet- Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka pleče - kotleti - jetra - srce - ledvice - jezik - tace - repi -rebrca - sveže svinjske klobase - kuhan pršut praga - hrenovke - kranjske klobase - vse vrste kuhanih ih surovih salam INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona) Tel.:820334-5-6 Telex: 460237 avtobus; 23 - 40 - 41 PROSTORNO PARKIRIŠČE ODPRTO VSAK DAN - TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19. DIlkE grandi marche Po podatkih za prvih šest mesecev letošnjega leta V okoliških občinah sicer počasno a vztrajno demografsko nazadovanje Priznanja Alojzu Markoviču in Miru Žigonu Naše zadruge na kmetijskem sejmu v Gornji Radgoni V okoliških občinah tržaške pokrajine se je v prvih šestih mesecih tega leta nadaljevalo počasno in postopno, a vendar vztrajno padanje števila prebivalstva. Ob koncu junija je namreč v petih okoliških občinah bilo 30.777 prebivalcev, kar je 49 manj kot v začetku šestmesečja. S tem se je nadaljeval negativni demografski trend, ki je za tržaško okolico značilen že vrsto let. Zmanjšanje prebivalstva je tudi tokrat bilo neenakomerno, kar pomeni, da je bilo značilno le za nekatere občine. Vsekakor velja poudariti, da je stopnja osipa bila tudi tokrat manj izrazita kot v tržaški občini. Največji osip prebivalstva je bil v miljski občini (tu se je število prebivalstva zmanjšalo za 70 enot), medtem ko v ostalih občinah — kot je razvidno iz razpredelnice — ni bilo opaziti občutnih razlik. Padec prebivalstva v naj večji okoliški občini ni novost, saj se število ljudi postopno krči več časa. Še leta 1980 je bilo v tej občini več kot 14 tisoč ljudi, konec leta 1987 pa je njihovo število padlo pod »mejo« 13.500. Nasprotni trend je opaziti v občini Zgonik. Število prebivalcev je v zadnjih šestih mesecih v tej občini naraslo, podoben pojav pa se ponavlja že veliko let. Leta 1979 je v tej občini živelo npr. 1.962 ljudi, leta 1984 pa že 2.165. V repentabrski občini je število prebivalstva ostalo v bistvu nespremenjeno, isto velja tudi za Devin-Nabrežino. V obeh občinah je število prebivalcev že več časa stabilno, nekaj podobnega velja tudi za dolinsko občino. Tu je v prejšnjem desetletju bilo tudi več kot 6.100 ljudi, konec leta 1986 in v začetku 1987 pa je njihovo število bilo manjše od 6.000. Te statistične podatke bi dopolnili s podatki o celotnem številu prebivalcev v prejšnjih letih. Januarja lani je število prebivalcev v okoliških občinah znašalo 30.846, januarja leta prej 30.850, leta 1986 ob istem času 30.938, leta 1985 30.941, leta 1984 31.044, leta 1983 pa 31.170. Zmanjšanje prebivalstva je v glavnem posledica negativne razlike med številom rojstev in smrti. V prvem še-stmesečju je namreč število rojstev DEMOGRAFSKO GIBANJE V PRVIH ŠESTIH MESECIH 1989 Milje Zgonik Dolina Nabr. Repentabor Št. prebivalcev 1.1. 13.460 2.201 6.037 8.274 854 Št. prebivalcev 30.6. 13.390 2.213 6.051 8.272 851 Št. rojstev 42 10 20 30 5 Št. smrti 98 6 30 53 1 Št. priseljenih ljudi 108 35 85 94 21 Št. izseljenih ljudi 122 27 61 81 14 znašalo 107 enot, medtem ko je število smrti bilo 188. Proces je tudi v tem primeru neenakomeren, saj je npr. v manjših občinah število umrlih oseb bilo manjše od števila rojstev. Na splošno vsekakor velja, da je razmerje med rojstvi in smrtmi neprimerno slabše v večjih občinah. V Miljah je na primer to razmerje celo slabše od razmerja 1:2, dokaj nespodbudno, čeprav nekoliko boljše, pa je stanje v de-vinsko-nabrežinski občini. Negativno razmerje kaže tudi na to, da se prebivalstvo čedalje bolj stara. Razliko med rojstvi in smrtmi nekoliko ublažuje pozitivna razlika med številom priseljenih in številom izseljenih oseb. Število priseljencev je znašalo 343, medtem ko je izseljenih oseb bilo 305. Pozitivna razlika je značilna za vse občine, razen za Milje. Sorazmerno je najbolj ugodna razlika bila v repentabrski občini. Na splošno lahko torej ugotovimo, da demografski potencial v petih okoliških občinah peša. Na prvi pogled ne občutno, vendar če se poglobimo v številke opazimo, da vsebuje nekatere nevarne klice, kar velja zlasti za majhno število rojstev. Za razmere tržaške pokrajine — na žalost — ni to nič novega, ponovno pa lahko ugotovimo tudi, da je bilo vsa ta leta zelo malo storjenega za poglobljeno analizo vzrokov takega stanja. I. V. Tudi tržaški kmetovalci ter kmetijski strokovnjaki in tehniki se bodo aktivno udeležili 27. mednarodnega kmetijsko-živilskega sejma v Gornji Radgoni, ki se bo pričel danes, zaključil pa 27. avgusta. Prisotni bodo deloma kot razstavljalci, deloma kot obiskovalci, poleg tega pa bodo nekateri izmed njih na njem celo prejeli priznanja. Udeležba na sejmu se uokvirja v redno sodelovanje, ki veže Kmečko zvezo s Zadružno zvezo Slovenije, in prav zato bodo naši kmetovalci v Gornji Radgoni prisotni predvsem kot zadružniki. Kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni je prav gotovo ena pomembnejših tovrstnih razstavnih prireditev ne le v Sloveniji, ampak tudi v širšem jugoslovanskem in celo srednjeevrop- Poziv narodnim nošam Zadruga Naš Kras vabi vse lastnice in lastnike narodnih noš, da se v čim večjem številu udeležijo letošnje Kraške ohceti in na ta način slavnostno počastijo našo največjo etnografsko-folklorno prireditev. Zborno mesto vseh noš je ob 9.30 pred cerkvijo na Tabru, kjer bo ob 10. uri poroka. Dragoceno delo favnističnih opazovalnic Delovanje favnističnih opazovalnic, ki jih je ustanovila deželna uprava, začenja dajati otipljive rezultate. Upravljajo jih pokrajinski odbori za lov, njihova naloga pa je preučevati življenje živali z namenom, da bi bolje razumeli njihove potrebe in jih torej lahko tudi bolje zaščitili. Med pomembnejše dosežke favnističnih opazovalnic Furlanije-Julijske krajine brez dvoma sodi ugotovitev, da tudi v naši deželi živijcr nekatere živalske vrste, katerih prisotnost je bila negotova, kot sta vzhodni jež in šakal. Poleg tega so te opazovalnice pomagale pri ponovnem naseljevanju oziroma pri močnejšem razmnoževanju štorkelj blizu Dignana v videmski pokrajini, kozorogov v Karnijskih predalpih, pa še divjih rac, labodov in sokolov selcev. Ugotovile so, da v Furlaniji-Julijski krajini živi 20 do 25 parov orlov, in sploh so bistveno sodelovale pri popisu številnih živalskih vrst. Med novimi pomembnejšimi nalogami, ki jih favnistične opazovalnice izvajajo po nalogu raznih inštitutov, je preučevanje ptic selivk. Raziskave koordinira Biološki inštitut za preučevanje divjadi iz Bologne. Raziskovalci se med drugim poslužujejo rinkanja, se pravi vtikanja rink na nožiče ptic, kar omogoča dokaj natančno ugotavljanje poti, po katerih ptice letajo. V ta namen so pred letom dni uredili postajo v občini Štarancan, kjer so že zabeležili prisotnost nekaterih redkih vrst. Poudariti velja, da opazovanje zajetih ptic posredno omogoča tudi natančnejše poznavanje našega okolja, saj je iz fizičnega stanja zajetih primerkov mogoče sklepati, kakšno je stanje okolja, v katerem se nahajajo. Prav zato se rinkanje močno širi po vsem svetu. Na tak način so leta 1983 v Evropi določili vrsto več kot 3,5 milijona ptic. Napoveduje se še en vroč konec tedna na cestah tržaške pokrajine Danes pričakujejo naval vračajočih se turistov Z velikim šmarnom se je za mnoge, in ne samo za Italijane, pač pa na primer tudi za Zahodne Nemce, ki prav v tem času praznujejo Marijo, iztekel dopust. Ker Trst ni turistična točka in se v našem mestu ustavi res zelo majhen del vseh tistih, ki potujejo skozi našo pokrajino, je ta podatek zanimiv le zato, ker tranzitni turizem povzroča zastoje v prometu_ in preglavice na mejnih prehodih. Če je bil promet v zadnjih dneh — in celo okrog velikega šmarna podpovprečen, pa se je včeraj spet začel gostiti, vendar obmejni organi in prometna policija pričakujejo, da bo pravi "povratni" naval začele šele danes ali jutri. Tržačanom, ki se za konec tedna odpravijo na izlet onstran meje, svetujejo torej, naj izberejo drugorazredne mejne prehode, za katere pa je treba seveda imeti prepustnico in ki zaprejo ob 22. uri. Že včeraj so obmejni organi opazili Porast števila vračajočih se turistov, "ledtem ko je bil promet v smeri proti Jugoslaviji v mejah normalnosti, pa se je v nasprotno smer pripeljalo več tisoč povratnikov. Dolgih vrst sicer skoraj nikjer ni bilo predvsem zato, ker so obmejni organi skušali na vsak način omejiti čakalno dobo. Na Pesku so na primer le površno pregledovali potne liste, tako da so vrste — kljub stalnemu prilivu avtomobilov dosegle kvečjemu nekaj stotin metrov. Situacija je bila nekoliko hujša le v zgodnjih dopoldanskih urah. Takrat je bilo pri Rabujezu treba čakati povprečno eno uro, na drugih mejnih prehodih pa veliko manj. Vrste so nastale tudi v Moščenicah pri vstopu na avtocesto, na openskem križišču, pravem ozkem grlu za promet skozi tržaško pokrajino, pa je bil promet nekaj časa nekoliko upočasnjen, vendar še dovolj tekoč. Kot rečeno, pa se za danes in jutri napovedujejo nove težave. Na sliki (foto Križmančič) kolona na mejnem prehodu pri Škofijah. Drevi v krožku G. Millo V Miljah razprava o usodi Jadrana v v Kulturnem krožku Gastone Millo v Jjhljah (Trg republike) bo drevi ob 18.30 krogla miza na temo »Jadran: pridržana r,°gnoza«, na kateri bosta spregovorila I a9ovorni za projekt Dafne dežele Emi-la-Romagna Attilio Rinaldi in strokov-lalc za vprašanja okolja, pretor Antoni- °Abrami. 0v .kroglo mizo prireja Zveza za okolje v SDrVlru stranskih manifestacij, ki bodo ^j^ljale prihod Zelenega škunerja v V Devinu koncert glasbene skupine od Koroščev Za^ka avtonomna turistična in leto-Z dP . a ustanova prireja v sodelovanju s0cia 'ftskim balinarskim društvom »As-P°W°ne bocciofila duinese« ter pod občin vheljstvom devinsko-nabrežinske ttioni koncert glasbene skupine Filar-tiri na ?anta Barbara, ki bo danes ob 21. Vs|;n dvorišču devinske osnovne šole. p bo prost. V hotelu ga je zajela huda slabost Odvetnika Lo Cuoca prepeljali v Trst z lošinjskim letalom Pred dnevi je italijansko in jugoslovansko javnost razburila vest, da italijansko letališče pri Aguili ni hotelo dovoliti pristanka jugoslovanskemu letalu, ki je na krovu imelo ranjeno italijansko državljanko. Ženska se je huje poškodovala, ko je po kopanju hotela mimo skal proti portiču, a je nenadoma padla na oster rob. Njen mož (zdravnik) je želel, da jo prepeljejo v italijansko bolnišnico, toda preden se je to uresničilo, sta zakonca morala najeti avstrijsko letalo in šele temu je italijansko letališče dalo dovoljenje za pristanek. Bolj ali manj utemeljene kritike (vodstvo letališča je namreč zatrdilo, da je šlo le za osamljen primer togega zadržanja odgovornega funkcionarja) so vsekakor imele včeraj pozitivne posledice za tržaškega odvetnika, ki je letoval v Lošinju. Na letališče v Ronkah so namreč z jugoslovanskim letalom za prevoz bolnikov brez težav pripeljali 43-letnega advokata Giancarla Lo Cuoca, ki je bil na počitnicah na Lošinju in ga je tam nepričakovano obšla huda slabost. Lo Cuoco je imel srečo, da ga je slabost obšla v hotelu, tako da so tamkajšnji uslužbenci lahko takoj poklicali reševalno službo iz Lošinja, ki je organizirala prevoz v Italijo. Moškega, ki je bil v nezavesti, so z majhnim letalom česna 206 lošinjskega Aerokluba prepeljali v Ronke, kamor je dospel ob 14.15. Z njim se je peljala žena in seveda zdravnik, ki ga je negoval med prevozom. Na letališču je na bolnika že čakal rešilec tržiškega Rdečega križa. Ta je Lo Cuoca prepeljal v katinarsko bolnišnico, kjer so ga zdravniki takoj podvrgli vsem potrebnim analizam, da bi ugotovili, kaj mu pravzaprav je. Sprejeli so ga na nevrološki oddelek z začetno diagnozo o domnevnem krvnem strdku pod lobanjsko kostjo. Čeprav so ob njegovem primeru bile vesti včeraj skrajno skope, gre zaenkrat izključiti, da bi poškodba bila posledica nasilja. Tudi osam je vročina »udarila v glavo« Tržaški in miljski gasilci so včeraj imeli res nenavadno opravilo, saj so deset družin morali rešiti pred »napadi«... os. Včeraj popoldne so namreč v desetih krajih tržaške pokrajine strašili veliki roji os, ki jim je — kot je hudomušno dejal eden od gasilcev — verjetno udarila v glavo vročina! Gasilci so včeraj posegli v Mavhi-njah, pri jahalnem krožku na Trbiš-ki cesti, v ulicah Eremo, Ponzianino, Udine, v Naselju S. Nazario, v ulicah Zangrando in Cancellieri ter pri dveh družinah v Miljah. Roji os so se po besedah gasilcev pojavili nepričakovano in se skoraj v vseh primerih naselili v kuhinje "prizadetih" družin. Gasilci so nevarne žuželke morali pokončati s strupom, saj so se še sami zbali, da jih bodo pičile. Ko se pojavijo čebele, pokličejo namreč čebelarje, ki žuželke "pospravijo" v panje, os pa se lahko znebijo samo s strupom. skem prostoru. Na letošnji izvedbi bo sodelovalo več kot 1.200 domačih in tujih razstavljalcev. Na njej bo s svojo razstavo že tretjič zapored prisotna tudi Zadružna zveza Slovenije, v njenem paviljonu pa bodo imeli posebne stande slovenski zadružniki iz avstrijske Koroške in iz Furlanije-Julijske krajine. Naši zadružniki bodo nastopili pod okriljem Konzorcija kmetijskih zadrug Grmada, ki združuje Kmetijsko zadrugo iz Trsta, Cvetličarsko-vrtnarsko zadrugo s Proseka, Vinogradniško zadrugo Kriški Breg, Živinorejsko zadrugo Dolga krona, Zadružni kraški hlev iz Praprota, Zadružno kraško mlekarno, Gozdno zadrugo iz Padrič, Zadrugo Naš Kras in Vinogradniško zadrugo Brda iz Števerjana. Na sejmu bodo razstavljali nekatere svoje pridelke in izdelke, od sirov do cvetic in vin, s prospekti in drugim podobnim gradivom pa bodo prikazovali tudi raznovrstno kmetijsko opremo in pripomočke. Njihova prisotnost na sejmu bo v ospredju še zlasti v sredo, 23. t. m., ko bo na sporedu Dan zadružnikov Slovenije. Ob 11. uri se bo upravni odbor Zadružne zveze Slovenije sestal na slavnostni seji v radgonskem Kulturnem domu in podelil priznanja za uspehe pri razvoju in krepitvi zadružne organiziranosti. Med nagrajenci sta tudi dva iz naših krajev, in sicer dolgoletni ravnatelj in predsednik Kmetijske zadruge iz Trsta Alojz Markovič ter znani kmetovalec iz Zgonika Miroslav Žigon, ki je odbornik Kraške zadružne mlekarne, Cvetličarsko-vr-tnarske zadruge in Združenja rejcev. Ob Dnevu zadružnikov Slovenije bo 27. mednarodni kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni obiskalo tudi večje število tržaških kmetovalcev, točneje članov zadrug, ki so povezane v Konzorciju Grmada. Potovali bodo z avtobusom, ki bo odpotoval izpred sodne palače v Trstu ob 5.30 ter se nato ustavil še ob 5.45 na Opčinah in ob 6. uri na Fernetičih. Udeleženci izleta si bodo poleg sejma lahko ogledali tudi znano radgonsko vinsko klet. Drevi v Brojnici koncert kitar Deželni oddelek Italijanske naturistične zveze (ANITA) prireja drevi s pričetkom ob 20.30 koncert v Brojnici pod Križem. Nastopil bo duo kitaristov Monteduro-Stolfa, ki bo izvajal skladbe F. Sora in F. Carullija. Po koncertu bo v portiču zakuska. Vstop prost. Pobuda tržaške PSI Zabavna večera v Pasaži Fenice Na pobudo tržaške federacije PSI bo danes in jutri v Pasaži Fenice kultur-no-zabavna prireditev z udeležbo številnih tržaških umetnikov. Organizatorji želijo s to pobudo nuditi Tržačanom, ki so v teh počitniških dneh ostali v mestu, nekaj ur prijetnega razvedrila. Danes zvečer bodo nastopili Rosy, Giuseppe Signorello, Liviana Martinuzzi, Luciano Bronzi, Damiano Vitale in Maria Rutigliano, jutri pa Mara Sardi, Roberto Urbano, Elisabet-ta Olivo, Luciano Bronzi in Gino Gu-erriero. Oba večera bo igral ansambel Enza Campagnolija. ■ Sinoči ob 21. uri so z rešilcem izolske bolnišnice prepeljali v katinarsko bolnišnico 51-letnega Tržačana Giovannija Kramsteterja, ki se je rodil v Bujah, a stanuje v Trstu v Ul. Kan-dler 16. Moški si je zlomil gleženj v prometni nesreči, ki se je pripetila včeraj popoldne okrog 14.30 na cesti Izola-Portorož. Kramsteter je vozil s fordom asčona proti Portorožu, ko je čelno trčil v nasproti vozeči kamper, ki je neprevidno prehiteval. Tržačana so takoj prepeljali v izolsko bolnišnico, izvide o nesreči pa je opravilo krajevno osebje milice. Dne 16. t. m. je v Argentini preminil naš dragi stric Stanko Kralj Žalostno vest sporočajo nečakinje Liliana, Savina in Sonja z družinami. Žalovanju se pridružujejo družine Kralj. Trebče, Buenos Aires, 19. avgusta 1989 Ob nenadni smrti sodelavke Silvane Zobec izreka občuteno sožalje družini Zadružni center za socialno dejavnost Kot gost MePZ Primorec - Tabor Mladinski zbor Campanella iz Olomouca v ponedeljek v openskem Prosvetnem domu Mešani pevski zbor Primorec - Tabor bo v ponedeljek gostitelj enega najboljših evropskih mladinskih pevskih zborov: zbora Campanella iz Olomouca na Češkoslovaškem, ki bo nastopil v Prosvetnem domu na Opčinah ob 20.30. »Gre za res izreden kulturni dogodek, ki bo prav gotovo zadovoljil in razveselil vse ljubitelje lepega petja,« nam je povedal Stojan Kuret, naš priznani pevovodja in dirigent, dober poznavalec gostujočega zbora. Gostitelj 80 mladih pevcev, ki jih vodi dirigent Jiri Kli-meš, je resda mešani zbor Primorec -.Tabor. »Vendar naj povem, da bo del mladih pevcev prenočeval v prostorih Doma A. Sirk v Križu, drugi bodo prenočevali v Finžgarje-vem domu na Opčinah. Prav bi bilo tako, da izrečemo zahvalo KD Vesna iz Križa, kot tudi G. Sraki, upravitelju Finžgarjevega doma, ki sta dala svoj prispevek, da bo gostovanje dobro poteklo.« 80 pevcev, starih od 9 do 16 let, se bo našim ljubiteljem lepega petja predstavilo z bogatim programom skladb od Gregorijanskega korala vse do najnovejših kompozicij za mladinske pevske zbore. »Deset let je, odkar smo se spoznali z mladimi pevci iz Olomouca. Oktobra 1979 so prvič nastopili tu pri nas in sicer v Kulturnem domu v Trstu. Takrat so bili gostje Mladinskega pevskega zbora Glasbene matice. Od tedaj dalje so bili pri nas v gosteh kar štirikrat, seveda vedno v spremenjeni sestavi, saj gre za mlade pevce, ki ostajajo v zboru le do določene starosti; potem pa postanejo, kot napri-mer Peter Hrbaček, bivši pevec zbora, voditelji svojih zborov (Hrbaček je sedaj tajnik zbora Campanella),« je povedal naš sogovornik. Preko Stojana Kureta in drugih glasbenikov so mladi pevci iz Olomouca v tem času navezali stike tudi z zbori iz drugih krajev Italije, kot na primer z nekaterimi zbori iz Rima. V našem razgovoru smo se povrnili k zgodovini zbora Campanella. »Ustanovila sta ga leta 1967 Karel Klimeš in njegov sin, sedanji pevovodja Jiri. Leta 1972 je zbor organiziral v Olomoucu prvi "Festival petja", ki poteka v tem mestu od tedaj dalje vsako leto. Vsaki dve leti pa je prav tako v Olomoucu sedaj tudi mednarodno tekmovanje mladinskih pevskih zborov "Juventus mundi cantat", ki se je začelo leta 1987 in se ga udeležujejo mladinski zbori iz cele Evrope. »Sam sem bil dvakrat član žirije na omenjenem mednarodnem tekmovanju, kjer je zbor, ki ga bomo poslušali v ponedeljek, zasedel tretje mesto.« Zbor Campanella prihaja k nam iz gostovanja v Gradcu, kjer je imel svoj koncert. Zbor, ki poje pesmi kar v 25 različnih jezikih, bo že v torek nastopal v kraju Cison di Valmarino pri Trevisu. »Naj ob tem povem, da je to gostovanje omogočil Antonio Tomasi, direktor Zadružne kleti v Solighettu, ki je bil navdušen ob misli, da bodo lahko ljudje slišali tako dobre mlade pevce.« Pevci si bodo potem ogledali še Benetke in San Marino. Že v nedeljo, 27. t. m., bodo imeli koncert v novi cerkvi v Portorožu, potem pa bodo obiskali še druge kraje v Sloveniji in zaključili svoj obisk v Celju. »Mi smo že močno povezani s pevci tega češkoslovaškega mesta. Za letošnjo Veliko noč je bil tam na gostovanju naš mešani pevski zbor Primorec - Tabor. Pod vodstvom svojega dirigenta Matjaža Ščeka je imel takrat dva nastopa, skupno s tamkajšnjim mešanim zborom in mladinskim zborom Campanella pa je na Veliki petek sodeloval na koncertu v veliki stolnici Olomouca in sicer v prvem delu z mladinskim zborom pri izvedbi Pergolesijeve Stabat mater, kjer so poleg pevcev nastopali še orkester in dve solistki. V drugem delu pa sta mešana zbora (dirigent koncerta je bil Stojan Kuret) izvedli Mozartovo Mašo kronanja, kjer so, poleg zborov in orkestra, nastopili še štirje solisti. »Tudi za naprej imamo v načrtu sodelovanje s pevci iz Olomouca,« je še povedal Stojan Kuret. »Tako smo se že dogovorili za štiri koncerte, na katerih bosta nastopala naš in mešani pevski zbor iz Olomouca. Na koncertih, ki so predvideni za prihodnji junij, bomo izvajali skladbo Stabat mater Rossinija za velik orkester, zbor in soliste. Če bo le mogoče, bi želeli ta koncert ponoviti tudi tu pri nas, seveda v primernih prostorih, in morda še v drugih krajih naše dežele.« Zbor Campanella je že sodeloval na tekmovanjih v Bolgariji, Franciji, Belgiji in na Holandskem, nastopal pa je kar v 18 državah. Ljubiteljem lepega petja priporočamo, da se ponedeljkovega koncerta v Prosvetnem domu na Opčinah polnoštevilno udeležijo. NEVA LUKEŠ V palači Costanzi utrinek sodobne avstrijske umetnosti BAZOVSKI DOM priredi danes, 19. t. m., in jutri, 20. t. m., VAŠKO ŠAGRO na vrtu Gospodarske zadruge v Bazovici. Delovali bodo dobro založeni kioski, za zabavo bo poskrbel ansambel BIG BOLERO BAND kino Do 5. septembra je v neoklasicističnih prostorih palače Costanzi na ogled razstava »TV Dimensione« (četrta razsežnost), ki predstavlja delo štirih mladih avstrijskih umetnikov — Karla Grabnerja, Franza Parta, Josefa Trattnerja in Zelka Wienerja. Gre za utrinek z dunajskega likovnega obzorja, ki je trenutno med najbolj zanimivimi v tem predelu Evrope sploh, tudi zato, ker se avstrijska prestolnica, kjer se je v zadnjih letih prebudilo zelo živahno in zanimivo neisti-tucionalizirano kulturno življenje, odpira vzhodnim državam, in zlasti Madžarski (številni časopisi objavljajo napovedi kulturnih dogodkov v Budimpešti in drugih pomembnih madžarskih mestih). Razstava v palači Costanzi pa nudi vpogled v tri različne ustvarjalne možnosti: Zelko Wiener predstavlja digitalne fotografije, Josef Trattner razstavlja kovinske "kontrastne" skulpture (prosto po Hansu Arpu), Franz Part in Karl Grabner pa raziskujeta likovne oziroma slikarske znake (z zelo različnimi rezultati). Čeprav štirje umetniki ne sodijo med najbolj znane te generacije, pa je razstava, ki jo je Občina Trst priredila v sodelovanju z Občino Dunaj, vsekakor vredna ogleda. Kdaj pa bodo — v duhu sodelovanja med deželami Alpe-Jadran — povabili tudi štiri mlade slovenske umetnike, med katerimi je nekaj nadvse zanimivih "čopičev"? (Foto Magajna) gledališča MIRAMARSKI PARK - LUČI IN ZVOKI Nocoj ob 21.00 in ob 22.15 predstavi v italijanščini. GRAD SV. JUSTA V ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30 bo na Gradu sv. Justa gledališka skupina GLI ALCUNI iz Tre viša nastopila s komedijo za otroke IL CASTELLO ORBI-TANTE. Vstopnina za otroke brezplačna, za spremljevalce 2.000 lir. Izkupiček večera bo namenjen UNICEF - Odbor Furlanije-Julijske krajine. V petek, 25. t. m., bo nastopil na Gradu sv. Justa MANHATTAN BALLET iz New Yorka. Predprodaja vstopnic pri UT AT v Pasaži Protti. šolske vesti Sindikat slovenske šole obvešča vzgojiteljice in učitelje, ki so uspešno opravili natečaj oz. habilitacijo za poučevanje in ki so v zadnjem sedemletju poučevali najmanj 360 dni v državnih vrtcih in osnovnih šolah, da je razpisan natečaj na podlagi teh naslovov za prosta mesta. Rok za prošnje zapade 21. t. m. Do 20. avgusta bo urad SSŠ zaprt. koncerti Nocoj ob 21. uri bo na trgu v Devinu pred osnovno šolo KONCERT godbe na pihala od Korošcev, ki ga organizira Turistična ustanova pod pokroviteljstvom občine in v sodelovanju z balinarskim društvom iz Devina. razna obvestila Zveza slovenskih kulturnih društev obvešča, da bo urad v Trstu zaprt še danes, 19. t. m. Od ponedeljka, 21. t. m., bo urad odprt po poletnem urniku (od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure ter ob torkih in četrtkih tudi popoldne od 15.30 do 18.30) in bo spet odgovarjal na telefonsko številko 767303. Zveza vojnih invalidov NOV obvešča, da bo pisarna zaprta do 20. t. m. Barkovljanska skupnost obvešča, da bo procesija na čast sv. Jerneja jutri, 20. t. m., po maši od 8. ure. Glasbena matica obvešča tiste, ki so dobili vabila za pristop k Mladinskemu zboru in tiste ostale, ki jih zanima petje, da sporočijo svojo odločitev glede pristopa k zboru v tajništvu Glasbene matice, tel. 418605 v jutranjih urah do petka, 25. t. m. ARISTON - 21.00 Sotto accusa, r. Jonat-han Kaplan, i. Jodie Poster, □ □ EKCELSIOR - Zaprto. EKCELSIOR AZZURRA - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.00 Lilly e il vaga-bondo, ris . NAZIONALE I - 16.30 Paganini horror, □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 Lo strano caso del dott. Frankestein. NAZIONALE III - 16.30, 22.10 Ogni volta di piu allo zoo, pora., G □ NAZIONALE IV - 17.00, 22.10 L'ultima Salomč, r. Ken Russel, i. Glenda Jackson, □ □ GRATTACIELO - 18.30, 22.15 Un pešce di nome Wanda. MIGNON - 17.00, 22.15 La morte e di moda, □ EDEN - 16.00, 22.00 Depravazoni di fem-mine ingorde, pom., □ □ VITTORIO VENETO - Zaprto do septembra zaradi popravil. CAPITOL - 16.00, 22.00 Le relazioni pe-ricolose, i. G len Close, John Malko-vich, □ LUMIERE FICE - Zaprto. ALCIONE - Zaprto. RADIO - 15.30, 21.30 Vacanze morbose di giovani bagnate, porn. Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ razstave Na Gradu sv. Justa je na ogled razstava slikarja VVILLIEMA KLEINA. Razstava je odprta vsak dan od 9. do 20. ure. V palači Costanzi je na ogled 22. deželna razstava grafik. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Sesljanu bo do 26. t. m. na ogled skupinska razstava MATERIA E LUČE NELLA BAIA. Sodelujejo umetniki: Silvano Cla-vora, Bogomila Doljak, Claudia Raza, Graziano Romio, Adriana Scarizza in Fulvio Sisto. Urnik: 9.00-12.00, 16.00-18.00, ob nedeljah zaprto. Na sedežu Letoviščarske ustanove v Miljah bo do 26. t. m. na ogled razstava slikarja Giovannija DUIZA. Urnik: 9.00-13.00, 16.00-19.00. Zaprta ob nedeljah. V umetnostni galeriji S. Michele -Ul. S. Michele 8 - bodo danes ob 18. uri odprli razstavo sovjetske slikarke TATJANE MOROZOVE. Razstava bo odprta do 26. t. m. po običajnem urniku. Primorski dnevnik Vsa razna obvestila in objave sprejemamo vsak dan od 8. do 13. ure po tel. 7796-611 včeraj - danes Danes, SOBOTA, 19. avgusta 1989 LJUDEVIT Sonce vzide ob 6.10 in zatone ob 20.07 - Dolžina dneva 13.57 - Luna vzide ob 21.02 in zatone ob 8.56. Jutri, NEDELJA, 20. avgusta 1989 ZORKA PLIMOVANJE DANES: ob 05.25 najnižje -59 cm, ob 11.53 najvišje 54 cm, ob 17.59 najnižje - 37cm, ob 23.45 najvišje 38 cm. VREME VČERAJ: Temperatura zraka 30,4 stopinje, zračni tlak 1018 mb ustaljen, veter 16 kilometrov na uro severovzhodnik, vlaga 52-odstotna, nebo jasno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 27,2 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN OKLICI RODILI SO SE: Luca Bradaschia, Daniela Babic, Dori Pascale, Davide Dordo-lin. UMRLI SO: 87-letni Mario Dezorzi, 86-letna Anita Boschin, 85-letna Nerina Sal-lustio, 64-letna Maria Lovrinha, 81-letna Assunta Giadrossi, 92-letni Vito Vincen-zo Corisi, 68-letni Manlio Drasco, 93-let-na Mercede De Lorenzi, 88-letna Amalia Fanovich. OKLICI: Restavrator Zorko Pelikan in programist-režiser Maja Lapornik, delavec Silvo Perossa in delavka Vedrana Novak, elektromehanik Fabio Giandon in kapitanka Marina Brando, delavec Mauro Lovrecich in prodajalka Suzana Poropat, uradnik Marco Nemaz in uradnica Daniela Pestel, upokojenec Ferruc-cio Picciola in upokojenka Ivelise Tom-masi, uradnik Giorgio Gerometta in uradnica Angeliki Dombrets, težak Stefane Danza in uradnica Viviana Giai, uradnik Claudio Severini in uradnica Fabiana Redivo, zdravnik Renzo Mauri in ekonomsko-statistična sodelavka, učitelj Giuseppe Giacomuzzi in prevajalka Fatma Mahmoud, uradnik Dino Vlacci in delavka Milena Valentini, inženir Salva-tore Puleo in biologinja Anna Rosati, zidarski delavec Francesco Parisi in prodajalka Daniela Manin, geometer Silvano Purinani in uradnica Luciana Pastro-vicchio, industrijski izvedenec Roberto Candusso in trgovka Maria-Giuseppa Verdiani, karabinjer Gian Franco Šale in gospodinja Graziella Altrieri, avtoprevoznik Bruno Manna in gospodinja Cris-tina Cavalli, uradnik Omero Konjedic in učiteljica Sonia Millo, agent javne varnosti Andrea Bassi in natakarica Imma-colata Amatruda, barman Silvio Buresch in gospodinja Barbara Papa, uradnik Moreno Furlan in gospodinja Elena Giam-marini, uradnik Antonio Mancini in gospodinja Manuela Mancinelli, delavec Mauro Minio in delavka Elisa Dotti. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 14., do sobote, 19. avgusta 1989 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Trg Garibaldi 5, Ul. dellOrologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za nujne primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Trg Garibaldi 5, Ul. dell Orologio 6, Ul. Soncini 179 (Skedenj), Ul. Revoltella 41, Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za nujne primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Trg S. Giovanni 5, Trg sv. Jakoba 1. BOLJUNEC (tel. 228124), SESLJAN (tel. 414068), MILJE, Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124) - samo po telefonu za nujne primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. izleti SK Devin, planinski odsek ŠZ Sloga in SPDT Trst prirejajo v nedeljo, 27. t. m., avtobusni izlet na Gorenjsko z udeležbo na proslavi ob odkritju spomenika Jakobu Aljažu na Dovjem pri Mojstrani. Vpisovanje na ZSŠDI, tel. 767304, in pri predstavnikih društev. Pohitite z vpisom! Konzorcij kmetijskih zadrug "Grmada" organizira v sredo, 23. t. m., na dan zadružnika izlet na Kmetijski sejem v Gornjo Radgono v sodelovanju s kmetijskimi zadrugami (s svojimi članicami); Kmetijsko zadrugo v Trstu, Cvetličarsko-vrtnarsko zadrugo s Proseka, Vinogradniško zadrugo Kriški breg, Živinorejsko zadrugo Dolga krona, Zadružnim kraš-kim hlevom iz Praprota, Zadružno kraš-ko mlekarno, Gozdno zadrugo iz Padrič, Zadrugo Naš Kras in Vinogradniško zadrugo Brda iz Števerjana. Člani omenjenih zadrug, ki se želijo udeležiti izleta, naj to sporočijo uradu Kmečke zveze, tel. 362941. Prevoz z avtobusom in vstopnina na razstavišče sta brezplačna. Danes slavita 25 let skupnega življenja MARIJA in DUŠAN JAZBEC Še na mnoga leta jima želijo mama Cilka, Alenka, Niko in David. razne prireditve MePZ Primorec - Tabor gosti enega najboljših evropskih mladinskih pevskih zborov, zbor CAMPANELLA iz Olomov-ca na Češkoslovaškem. Vodi ga Jim Klimeš. Koncert bo v Prosvetnem domu na Opčinah v ponedeljek, 21. t. m., ob 20.30. _________mali oglasi_________________ OSMICA ob priliki velikega šmarna je odprta na dvorišču pred cerkvijo na Repentabru. Nudimo belo vino, teran, kuhane štruklje in druge dobrote. CVETLIČARNA ANGELA - Boljunec -obvešča cenjene odjemalce, da bo spet odprta v ponedeljek, 21. t. m. PRODAM tri vrstno diatonično harmoniko GCF. Tel. (040) 200377. PRODAM tritonsko diatonično harmoniko Železnik. Tel. 200173. PRODAM knjige za učiteljišče 1. in 2. razred ter za DTTZ Žiga Zois: Fiziko za srednje šole - I. del mehanike, Svetovna književnost, Priročnik za kovinarje in Tehnično risanje. Tel. 412543. PRODAM bele škornje za motokros, skoraj nove, po ugodni ceni. Tel. 212730. PRODAM moško narodno nošo, kroj št. 50. Tel. ob uri kosila ali večerje na št. 53160. PRODAM avJo dyane DY 6, letnik 1984, 50.000 prevoženih km, v dobrem stanju in vespo T5 125, letnik 1985, 10.000 prevoženih km, v dobrem stanju, po ugodni ceni. Za informacije vprašati po Danijelu na št. (0481) 85344. PRODAM opel kadett GSI 2000, letnik 1987, 50.000 km v zelo dobrem stanju. Za informacije klicati po 19. uri na št. 228174. IŠČEM knjige za 1. razred znanstvenega liceja. Tel. 220525. IŠČEM knjige za 2. razred učiteljišča. Tel. na št. 382022 v večernih urah. IŠČEM izkušenega električarja. Tel. 229100. FIAT 650 E, tovorni, dobro ohranjen, zaradi upokojitve prodam. Informacije po tel. (003861)312686. GOSTILNA NA KRASU išče natakarico. Tel. 229168 vsak dan, razen ob torkih in sredah. prispevki V spomin na Silvano Zobec darujejo prijateljice Majda, Silva, Vlasta, Nežica, Grozdana in Anamarija 60.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na pokojno mater Ivano Ci-bic por. Sedmak daruje sin Uči z družino 25.000 lir za obnovo kriškega Ljudskega doma. Namesto cvetja na grob Elizabete Štoke darujeta Vinko in Anica 20.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na 2. obletnico smrti dragega Guerrina Husuja daruje družina 100.000 lir za FC Primorje. V počastitev spomina gospe Marčele Pertot daruje Angel Turk 20.000 lir za SKD Barkovlje. V spomin na Emila Škabarja darujeta Danica in Albin Škabar 10.000 lir za popravilo cerkvenih orgel na Repentabru. V spomin na Milo Milič darujejo prijateljice Danica, Justa, Marija, Ines, Draga in Vilma 30.000 lir za SKD Tabor, 30.000 lir za cerkev sv. Jerneja, 30.000 lir za Veselo pomlad in 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. V spomin na pok. Silvo Ukmar - Colja daruje Vida Košuta - Švab 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Marija in Toni Stegel darujeta 50.000 lir za obnovo bolnice Franja. Srečko Sedmak (Dolenc) daruje 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Namesto cvetja na grob Ninija Kralja darujeta Davo in Adelina z družino 60.000 lir za ŠD Vesna. V spomin na dragega Ninija Kralja darujeta Silva in Zoro Starec 30.000 lir za ŠD Kontovel. V spomin na Miljota Škabarja daruje Rozina (Repen 130) 20.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Emilijo Škerla vaj vd. Milič darujeta Angelca in Zvonko Malalan 30.000 lir za Sklad Mitja Čuk. V spomin na Milana Slokarja daruje Roza Počkar 15.000 lir za Združenje za socialne dajtve. V spomin na Marijo Michelazzi darujejo uslužbenci Občine Dolina 50.000 l‘r za Sklad Mitja Čuk. Namesto cvetja na grob ob smrti moža učiteljice Aide Barich darujejo kolegic® šole 150.000 lir za osnovno šolo M. Gregorič - Stepančič. menjalnica 18. 8. 198iTj TUJE VALUTE FINING MTT.AN BANKOVCI TRST TUJE VALUTE FIXING MILAN BANKOVCI trst Ameriški dolar . 1408,050 1395.— Japonski jen 9,844 9,40 Nemška marka . 718,500 716,— Švicarski frank 833,— 829-— Francoski frank 212,690 210,— Avstrijski šiling 102,047 101,50 Holandski florint ... 637,200 635,— Norveška krona 197,150 194.—" Belgijski frank 34,335 34,— Švedska krona 212,370 209.— 8,1° 11,20 Funt šterling .. 2203,050 2180,— Portugalski eskudo . 8,601 Irski šterling .. 1916,800 1900.— Španska peseta 11,507 Danska krona . 184,930 182,— Avstralski dolar 1067,100 1010.— 0,045 Grška drahma. 8,357 8,— Jugoslov. dinar — Kanadski dolar 1194,800 1160,— ECU 1489,100 Hiša za reveže Borivoj Repe Druga zgodba V prejšnji zgodbi smo spoznali, kako je grenka usoda pripeljala Milana v hišo za reveže in kako se je usoda nasmehnila Marjeti, ki ji je za mladostne tegobe v hiši za reveže naklonila boljše čase. Danes pa bi si ogledali stanovalce hiše za reveže. Milan, vajen boljših časov, se je preselil v hišo za reveže. Zanj je bilo vse novo in nenavadno, ker je pa plemenit človek, ga ta igra usode ni niti najmanj prizadela. Kdo drug bi se zaradi tega grizel in trpel, Milan pa je človek, ki vedno iz vsakega položaja skuša izvleči največ, kar se da. Ko vstopiš v hišo za reveže, se povzpneš po zaprtem stopnišču do svojega nadstropja, potem pa po odprtem hodniku greš do svojega vhoda. Ta hodnik je obenem tudi balkon, na katerem ob lepem vremenu posedajo stanovalci. Vsak si vzame svojo steklenico piva, privleče razmajan stol in se pogovarja s sosedom, ki sedi na podobnem razmajanem stolu in pije pivo. Naprej sedi tretji sosed in tako naprej do konca hodnika. Možje sedijo, pijejo pivo, kadijo in se pogovarjajo o biti in ne biti življenja. Občasno zavpijejo ženi, naj jim prinese novo steklenico, ali pa oštejejo predrznega pobalina, ki se pripodi po hodniku. Žena ponavadi ne prinese piva, ampak se zadere na dedca: »Kar sam si ga prinesi, postopač, jaz delam!« V teh majhnih garsonjerah živijo kot po pravilu številne družine. Milan je v bistvu med njimi aristokrat. Saj je edini, ki živi v celi garsonjeri sam. Vsaj večji del časa preživi sam. Včasih si pripelje bolj ali manj okroglo deklino, ki jo vsestransko uporabi in izrabi. Prvi del ob diskretni razsvetljavi in steklenici boljšega vina ponavadi deklinam ni. neprijeten, še posebej zato ne, ker si je Milan iz boljših časov ohranil spalnico s posteljo več kot razkošnih dimenzij. Marsikatera deklina bi zaradi te postelje kar spremenila stalno bivališče. Potem pa sledi slabši del programa, čiščenje in pospravljanje Milanovega brloga. Ta del pa večino deklin prepriča, da je doma le lepše. Ko Milan pripelje novo, trenutno prijateljico v svojo garsonjerico na koncu hodnika, mora iti mimo sedmih sosedov. To se pravi, novinka mora pozdraviti sedem napol vinjenih dedcev v kratkih majicah (če je lepo vreme). Tak dedec s steklenico piva v rokah in ogromnim kosmatim trebuhom ter zamaščenimi hlačami se samo pomenljivo reži, deklinam pa je seveda nerodno. Tu in tam pade kakšna bolj ali manj neokusna pripomba, ki se nanaša na »geštel« ali karakter dotične damice. V redkih primerih, zato pa toliko bolj izjemnih, dedci tudi žvižgajo, vendar ne zato, da bi zadovoljili svoje glasbene potrebe. Na teh hodnikih je vedno živahno, nikoli ni dolgčas. Vedno nekdo vpije, otroci skačejo in se derejo, včasih prileti prazna steklenica. Dedci imajo debele, vedno razkuštrane in sitne žene, zato zavidajo Milanu za njegove čiste in nališpane obiskovalke. Naslednjega dne, ko se vrne iz službe, ga sprašujejo: »Spet nova mačka?« »Le kje si jo ujagal?« »Kako dobiš takšno frkljo?« Milan se dobrodušno smehlja. »Dobiš jo že, včasih pa se pošteno namučiš, da se je odkri-žaš.« »Zakaj?« »Zato, ker bi z leti postala takšna, kot so vaše.« Potem dedci utihnejo, vsak se spet posveti svoji steklenici piva. /P, Poletni pregovor: Če napraviš nekaj dobrega, niti sosed ne zve, kadar napraviš kaj slabega, vedo vsi tisoč milj daleč. 't (kitajski) Spominski datum: □ Pred 45 leti: 25. 8. 1944 so Nemci pobili 35 prebivalcev Dolenjega Torla-na v Benečiji. K Osebnosti: □ 21. 8. 1964 je umrl italijanski komunistični voditelj Palmiro Togliatti. □ 22. 8. 1984 je v Ljubljani umrl partizanski borec in zgodovinar Stanko Petelin. □ 24. 8. 1944 je bil aretiran in nato ubit v Rižarni protifašist in komunist Luigi Frausin. □ 25. 8. 1969 je v Ljubljani umrl politični delavec Franc Stoka-Rado. X poletne prireditve_____________________________________ GRADEŽ Kongresna dvorana Nocoj, 19. 8., ob 21.30: Isola Jazz - koncert tria Enrica Pieran-nunzija v zasedbi Pierannunzi - klavir, Pietropaoli - kontrabas in Kramer - tolkala. LIGNANO Arena Alpe-Adria V nedeljo, 20. 8., ob 21. uri: nastopa Sartorello forniture group. Občinski stadion V petek, 25. 8., ob 21. uri: poje Zucchero Sugar Fornaciari. SAN DANIELE Gledališče Ciconi V petek, 25. 8., ob 21. uri: koncert pevke Cecilie Gasdia. V soboto, 26. 8., ob 21. uri: večer klasičnega baleta z mladimi plesalci ansambla pariške Opere. VERONA Arena V nedeljo, 20. 8., ob 21. uri: melodrama Cavalleria Rusticana (Pietro Mascagni), dir. Nello Santi in balet La strada (glasba Nino Rota, po istoimenskem Fellinijevem filmu), kor. Mario Pis-toni, dir. Armando Gatto, pleše Carla Fracci (pon. 24. in 30. 8.). V nedeljo, 27. 8., ob 21.15: opera Nabucco (Giuseppe Verdi), dir. Daniel Oren, rež. Vittorio Rossi. Nocoj, 19. 8., ob 21.15: opera La forza del destino (Giuseppe Verdi), dir. Alexander Lazarev, rež. Sandro Bolchi (ponovitve 23., 25. in 29. 8.). V torek, 22: 8., ob 21.15: opera Aida (Giuseppe Verdi), dir. Pinchas Steinberg, rež. Gianfranco De Bosio (pon. 26. in 31. 8.). • Predprodaja vstopnic pod 6. obokom veronske Arene od ponedeljka do petka z urnikom 8.40-12.20 in 15-17.50, ob sobotah samo zjutraj (Ente Urico Arena di Verona, Trg Bra 28, 37121 VERONA -tel. 045/590109 ali 590966 ali 590726). Teatro Romano Nocoj, 19. 8., ob 21. uri: gledališka predstava Don Giovanni (Moliere), rež. Glauco Mauri, nastopajo Glauco Mauri, Roberto Sturno in Miriam Crotti. V četrtek, 24. 8., ob 21. uri: premiera predstave Le bourgeois gentilhomme (Moliere-Lully), rež. Henri Ronse (pon. 25. in 26. 8.). • Predprodaja vstopnic pod 8. obokom veronske Arene (tel. 045/590089). PORTOROŽ Portoroška cerkev V nedeljo, 20. 8., ob 21. uri: koncert vzhodnonemškega organista Michaela Schonheita. (Predprodaja vstopnic v Avditoriju.) PIRAN Križni hodnik frančiškanskega samostana V petek, 25. 8., ob 21. uri: v okviru Piranskih glasbenih večerov -jazz koncert trobentarja Stjepka Guta. NOVA GORICA Ploščad Kulturnega doma V petek, 25. 8., ob 20.30: koncert ansambla JLA, nato srečanje športnikov Alpe-Jadran, turnir v namiznem tenisu, nastop letalskega kluba Ajdovščina in jahalnega kluba Ajševica. ARCANO Grajsko dvorišče Nocoj, 19. 8., ob 20.30: koncert dua Etievant-Wiart (Bach, Prokofjev, Reinecke, Poulenc). LAŠKO Grad Tabor V sredo, 23. 8., ob 20.30: koncert violinista Stefana Milenkoviča ob klavirski spremljavi Lidije Kajnaco (Beethoven, Grieg, Ravel, Massenet, Sarasate). V petek, 25. 8., ob 20.30: koncert indijske glasbe z virtuozom Nishatom Khanom (sitar). V petek, 1. 9., ob 20.30: koncert Komornega moškega zbora iz Celja pod vodstvom prof. Janeza Boleta. V petek, 8. 9., ob 20.30: koncert Slovenskega kvinteta trobil -trobentarja Anton Grčar in Stanko Arnold, hornist Viljem Trampuš, pozavnist Boris Šinigoj in tubist Darko Rošker (Farnaby, Bach, Holmes, Rathburn, Joplin, Haendel, Horowitz, McPeck, Howarth). TRST Grad sv. Justa V četrtek, 31. 8., ob 20.30: opera Gosi fan tutte (Mozart), dirigent Claudio Desderi. LJUBLJANA 37. mednarodni poletni festival V CANKARJEVEM DOMU nocoj, 19. 8., ob 20. uri: koncert Orkestra Leningrajskih simfonikov s pianistom Nikolajem Petrovem, dirigent Aleksander Dimitrijev (Mozart, Rahmaninov, Šostakovič). V POLETNEM GLEDALIŠČU v ponedeljek, 21. 8., ob 20.30: Bal-let Manhattan New York s predstavo Gershvvin Plus! (ponovitev 22. 8.). V VITEŠKI DVORANI v sredo, 23. 8., ob 20. uri: koncert saksofonista Johna Edwarda Kellyja in pianista Bojana Goriška (Handel, Maros, Karkoff, Eliasson, Bach, Heiden). V POLETNEM GLEDALIŠČU v četrtek, 24. 8., ob 20.30: večer indijske glasbe z virtuozom Nishatom Khanom (sitar). V KRIZEVNIŠKI CERKVI v petek, 25. 8., ob 20. uri: koncert violončelista Marka Varshavskega in kitarista Giovannija G rana (Bach, Vivaldi, Handel, Schubert, Giuliani, Landowski, Villa Lobos, Paganini). V CANKARJEVEM DOMU v soboto, 26. 8., ob 20. uri: koncert zbora VViener Sangerknaben, dirigent Stephnen Aichinger (Galup-pi, Faure, Kropfreiter, Ziehrer, Elgar, Ibert, Mozart, Strauss). V VITEŠKI DVORANI v ponedeljek, 28. 8., ob 20. uri: klavirski recital Louseja Sibourda (Ligety). V VITEŠKI DVORANI v sredo, 30. 8., ob 20. uri: klavirski recital Guntherja Reinholda (Debussy, Messiaen). V KRIŽANKAH v četrtek, 31. 8., ob 20.30: koncert komornega ansambla Slovenicum, dirigent Uroš Lajovic, sopranistka Irena Baar, trobentar Stanko Arnold (Leopold in Wolfgang Amadeus Mozart). • Festivalska blagajna je odprta eno uro pred predstavo. Za informacije tel. (003861) 221948. NA TRŽAŠKEM Prehodi druge kategorije: REPEN, ŠEMPOLAJ, SOCERB - od 7. do 20. ure OREH - od 6. do 22. ure MAČKOLJE - od 7. do 21. ure KOROŠCI, ČAMPORE - od 7. do 21. ure Prehodi za dvolastnike (s prošnjo 48 ur prej): BOTAČ GROČANA A in B MAVHINJE DRAGA GROPADA CEREJ NA GORIŠKEM Prehodi druge kategorije: MIRNIK-GOLOBRDO JENKOVO-NEBLO PLEŠIVO ČAST. VERSA-VIPOLŽE ŠTEVERJAN-HUM SOLKAN UL. SV. GABRIJELA-NOVA GORICA RAFUT-PRIST AVA ŠEMPETER MIREN DEVETAKI-LOKVICA JAMLJE-KLARIČI - od 7. do 19. ure ob nedeljah odpirajo ob 8. uri - od 7. do 20. ure - od 7. do 21. ure - od 6. do 20. ure ob nedeljah odpirajo ob 8. uri - od 7. do 20. ure ob nedeljah odpirajo ob 8. uri - od 7. do 20. ure - od 7. do 20. ure - od 7. do 19. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - od 7. od 20. ure - od 7. do 20. ure - od 8. do 20. ure ob sobotah odpirajo ob 7. uri - od 7. do 20. ure Prehodi za dvolastnike: ŠKRLJEVO CEGLO-MEDANA V KLANCU-VALERIŠČE PODSABOTIN ŠTMAVER SOLKAN 2-POLJE PALKIŠČE MIKOLI-OPATJE SELO - z obvestilom 48 ur prej - od 7. do 21. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - od 7. do 20. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - od 7. do 19. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - z obvestilom 48 ur prej - od 7. do 20. ure ob nedeljah in praznikih zaprto - z obvestilom 48 ur prej NA VIDEMSKEM Prehodi prve kategorije: STUPICA (pri Špetru) UČJA (za Rezijo) PREDEL (pri Rabeljskem jezeru) FUŽINE (pri Trbižu) Prehodi druge kategorije v Benečiji: POLAVA PONTEMISECCO (pri Praprotnem) PONTEVITTORIO (pri Prosnidu) ROBEDIŠČE (pri Čeneboli) - od 9. do 17. ure S predhodno prošnjo: PONTE KLINAZ (pri Srednjem) SOLARIA (pri Dreki) Prehodi za dvolastnike (s predhodno prošnjo): - od 8. do 20. ure - od 8. do 19. ure - od 8. do 19. ure - od 8. do 18. ure STOPA A in B PODREG OSTRUNJA MELINA ROVAN FATAGNE A in B KOSCINA STARI MLIN Objavljeni urniki veljajo do konca avgusta. Za prehode na Tržaškem in Goriškem se bodo nekateri urniki spremenili septembra, za prehode na Videmskem pa šele oktobra. Horoskop od sobote, 19. avgusta, do petka, 25. avgusta 1989 Pripravlja SREČKO MOŽINA OVEN (21.3.-19.4.) VI IN DELO: * I * Teden bo sicer pretežno ugoden, 1 vendar v zadnjih dneh za marsikoga muhast in utrudljiv. Po vsej verjetnosti se boste morali srečati s kakimi neprijetnimi opravki, vendar jim boste tudi uspešno kos. Obstaja možnost nepričakovanih stroškov. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd ob začetku tedna. VI IN DRUGI: Ne zanašajte se preveč na nekoga. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. BIK (20.4.-20.5.) VI IN DELO: Napoved je za vas kar ugodna. Zvezde so , vam prijazne, zato bo teden prav prijeten in razveseljiv. To je primeren čas za krajše ali daljše potovanje. Precejšnja je tudi možnost veselih presenečenj. Vsakršno ,1° vam bo šlo dobro od rok n večjih težav niti ne pričakujte. Dobra sreča vam bo ves Dn? precej naklonjena. VI IN „ .pol; Vse bo šlo tako, kot si K^olj želite. Ugodna dneva °sta torek in sreda. .____ DVOJČKA (21.5.- T'T 20.6.) VI IN DELO: Teden vam bo precej bolj naklonjen od prejšnjega. Vam prijazna Venera vam pripravlja nekaj prijetnih doživetij. Glede na to, da sta vam Merkur in Mars še vedno sovražna, pa ni izključena možnost kakšnih težav ali nesporazumov. Posebno preudarni naj bodo rojeni od 31.5. do 4.6. VI IN DRUGI: Bodite strpnejši, da ne bi prišlo do prepira. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. RAK (21.6.-21.7.) /T«S VI IN DELO: Te-den bo dokaj razgi-w f I ban in poln novos-ti. Merkur, Mars in Jupiter so vam precej naklonjeni. Pričakujete lahko uspešen potek dela in načrtov. Posebno ugodno stojijo zvezde rojenim v juniju. Prišlo bo do pozitivnih sprememb. Možnost posebnega uspeha. Nedelja in ponedeljek bosta bolj muhasta. VI IN DRUGI: V neki zadevi ne bi smeli nikakor popustiti. Ugodna dneva bosta torek in sreda. LEV (22.7.-22.8.) VI IN DELO: Pred JL i vami je pozitiven CJ V in ustvarjalen de- lovni teden. Ugoden vpliv večine zvezd bo prispeval k dobremu razpoloženju in večjim delovnim uspehom. Rojenim od 24.7. do 1.8. bo Venera precej naklonjena. Čakajo jih tudi prijetne novosti. Torek in sreda lahko z neprijazno Luno kaj ponagajata. VI IN DRUGI: Vaše ravnanje nekomu ni preveč po godu. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. . . -- DEVICA (23.8.-fKl 22.9.) — VI IN I I V DELO: Obeta se I l* vam zanimiv in zelo deloven teden. Izkoristite pozitiven vpliv zvezd v dneh sredi tedna. To je ugoden čas za nove pobude in načrte. S prizadevnostjo lahko dosežete pomembne uspehe. Za rojene od 2. do 6.9. obstaja možnost kakšnih nesporazumov. Četrtek in petek pa ne bosta prav ugodna. VI IN DRUGI: Nekdo si od vas pričakuje preveč. Ugodna dneva bosta torek in sreda. TEHTNICA (23.9.-22.10.) VI IN DELO: Napoved je za vas precej obetavna. Izkoristite prijazno Venero v vašem znamenju za uresničitev vsega, kar si najbolj želite, in čimprej uredite to, kar bi bili že morali. Spremljala vas bosta dobra sreča in vedro razpoloženje. Ob koncu tedna vas čaka presenečenje. Kritičen pa bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Razveselilo vas bo nepričakovano srečanje. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. . . . ŠKORPIJON 144 (23.10.-21.11.) — VI lil IN DELO: Obeta se | | vam v vsakem po- * gledu uspešen in pester delovni teden. Izkoristite ugodne okoliščine, ki se vam bodo ponudile, in napredovali boste. Nasmehnila se vam bo sreča v poslovnih za-ddvah. Obstaja možnost pomembnega uspeha. Torek in sreda bosta nekoliko muhasta dneva. VI IN DRUGI: Ne bodite pretirano kritični do nekoga. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. STRELEC (22.11,-21.12.) VI IN ^ /I DELO: Pričakujete \T lahko dokaj ugo- den, a nemiren teden. Vam naklonjena Venera bo pozitivno vplivala na potek dogodkov. Sovražni Mars in Merkur pa vam lahko pri delu kaj ponagajata. Poskusite se raje izogniti zahtevnejšim nalogam. V četrtek in petek možnost slabšega razpoloženja. VI IN DRUGI: Neko srečanje vas bo spravilo v zadrego. Ugodna dneva bosta nedelja in ponedeljek. KOZOROG (22.12.-'1 A 19.1.) VI IN DELO: Zvezde so 1 vam še kar naprej prijazne. To je ugoden čas za uresničitev zastavljenih ciljev. Ponudila se vam bo enkratna priložnost, ki jo morate res čim bolje izkoristiti. Uspehi vam bodo vlili novega zaupanja v lastne sposobnosti, posebno rojenim od 31.12. do 4.1. Kritičen bo ponedeljek. VI IN DRUGI: Pri nekomu boste naleteli na gluha ušesa. Ugodna dneva bosta torek in sreda. VODNAR (20.1.-KA/ 18.2.) VI IN DELO: Obeta se AAf vam dokaj prijeten m T w teden. Prijazna Venera bo poskrbela za prijetno razpoloženje in tudi za kako lepo presenečenje. Izkoristite pozitiven vpliv neba za vse, kar vam je najdražje. Posebno ugodno stojijo zvezde rojenim od 22. do 29.1. Kritična dneva bosta torek in delno sreda. VI IN DRUGI: Obetajo se vam prijetne izkušnje na čustvenem področju. Ugodna dneva bosta četrtek in petek. RIBI (19.2.-20.3.) ^ f VI IN DELO: Na-poved je še kar M V ugodna. Odprle se ^ ^ vam bodo nove možnosti za uresničitev vaših ciljev. Precej naklonjena vam bo predvsem prva polovica tedna. Glede na to, da sta vam Merkur in Mars sovražna, obstaja možnost kakšnega nesporazuma ob koncu tedna. Precej muhasta dneva bosta četrtek in petek. VI IN DRUGI: Do nekoga bi morali pokazati več odločnosti. Ugodna dneva bosta torek in sreda. Šola Trinko v Kapucinsko ulico, osnovna šola Bevk pa v Ul. Svevo Goriški šolski skrbnik dr. Santo Leotta je včeraj podpisal odlok o začasni selitvi kar treh goriških šol, med katerimi sta dve slovenski, nižja srednja šola Ivan Trinko in osnovna šola France Bevk. Selitve so povezane z odprtjem univerzitetnega tečaja za diplomatske vede, ki bo v letošnjem akademskem letu začel delovati v poslopju nekdanjega semenišča v Ul. Alviano, kjer so danes nameščene štiri slovenske srednje šole. Univerza, ki je lastnik stavbe, je zahtevala naj se vsaj ena od teh šol izseli že letos (ostale se bodo prihodnje šolsko leto, ko bodo odprli slovenski šolski center v Ul. Puccini). To bo srednja šola Ivan Trinko. Občina, ki je pristojna za reševanje problemov v zvezi s šolskimi poslopji, je skušala v mestu poiskati najprimernejšo začasno rešitev. Kot je namreč večkrat javno povedal župan, je občinska uprava sklenila, da bodo tudi šolo Trinko namestili v novem središču. Kam pa v času do odprtja središča? Potem ko so preverili vrsto možnih rešitev, so prišli do zaključka, da je edina možna enoletna selitev šole Trinko v Kapucinsko ulico, kjer bi v poslopju tamkajšnje italijanske osnovne šole razpolagala s potrebnim številom učilnic. Italijanska osnovna šola Pitteri, v kateri se je število učencev v zadnjih letih močno razredčilo, naj bi se prav tako za eno leto preselila iz Kapucinske ulice v Ul. Svevo v Podturn: tam je deset učilnic, pet za italijansko osnovo šolo v Podturnu, v preostale pa naj bi se vselilo pet razredov šole Pitteri. O stvari je bil govor v občinskem svetu, pa tudi izven njega. V slovenski nižji srednji šoli niso bili zadovoljni s selitvijo, toda sprijaznili so se z nujnostjo tega začasnega premika. Starši učencev italijanske šole Pitteri pa so protestirali, najbrž tudi zato, ker so se zbali, da je selitev pretveza za zaprtje te šole, o kateri je zaradi demografskega padca že bil govor. V afero so se vključili tudi goriški fašisti, ki so s potvarjanjem dejstev in podpihovanjem nezadovoljstva skušali politično izrabiti zadevo. Kljub njihovim špekulacijam in zbiranju podpisov proti selitvi italijanske šole se je polemika kmalu utišala in kazalo je, da bo obveljal prvotni namen Občine o selitvi dveh šol. V teh dneh pa so se pojavile govorice, naj bi selitev zajela tudi slovensko osnovno šolo Bevk. Ta namen so nam včeraj potrdili tako na Občini kot na Šolskem skrbništvu, kjer smo izvedeli, da je skrbnik prav včeraj na predlog občinske uprave sprejel sklep o selitvi treh šol, seveda začasno za eno šolsko leto. Šola Trinko se bo preselila v Kapucinsko ulico, šola Pitteri bo šla čez cesto v zavod Lenassi, iz katerega se bo slovenska osnovna šola Bevk selila v Ul. Svevo. Uradna utemeljitev za spremembo prvotnih namenov občinske uprave je ta, da bi v Ul. Svevo bili dve italijanski osnovni šoli na tesnem, saj bi imeli komaj dovolj učilnic za redni pouk, manjkali pa bi drugi prostori. Tako nam je včeraj povedal šolski skrbnik, ki je dejal, da je prvotno zamisel občinske uprave zavrnil, ker ni bila izvedljiva. Na Občini včeraj nismo našli župana, ki je na dopustu, niti pristojnega odbornika. Vodilni funkcionar odborništva za šolstvo dr. Capus-sotto nam je povedal, da je šolsko skrbništvo za- vrnilo prvotni predlog Občine. Zato so ponovno vzeli v pretres vse možnosti in predlagali sedanjo rešitev. Na ugovor, da je troje verižnih selitev dokaj zapletena rešitev, nam je dr. Capussot-to odvrnil, da je edina možna in logična: za šolo Trinko ni drugih možnosti, šola Pitteri se bo preselila samo na drugo stran ulice, slovenska osnovna šola pa šteje komaj dva razreda in se zato lahko brez težav preseli v Ul. Svevo. To rešitev je zato župan predlagal šolskemu skrbniku, ki je po predhodnem posvetovanju s Pokrajinskim šolskim svetom včeraj formalno odredil troje selitev. Mimo teh uradnih pojasnil pa se marsikomu vsiljuje dvom, ali ni morda ta makiavelistična rešitev predvsem rezultat fašistične kampanje. Uradne utemeljitve, da v Ul. Svevo ne bi bilo dovolj prostora za italijansko osnovno šolo niso povsem prepričljive. Če je res tako, bi to morali vedeti že od vsega začetka, ko pa je župan v občinskem svetu zagotavljal, da rešujejo zadevo sporazumno s šolskim skrbništvom in da je v Ul. Svevo več kot dovolj prostora za obe italijanski osnovni šoli. Ali ni do sedanjega kompliciranega verižnega preseljevanja prišlo predvsem zato, da bi potolažili desničarske skrajneže? S to rešitvijo bo osnovna šola Pitteri ostala skoraj na sedanjem mestu, selitev pa bo 'prizadela" slovensko šolo Bevk. Tak dvom se vsiljuje tudi glede na okoliščino, da ni nihče vprašal za mnenje slovenskega didaktičnega ravnateljstva. Tako postopanje je sicer formalno korektno, saj lanski zakon pooblašča šolskega skrbnika, da o vprašanjih premeš- čanja šol odloča sam po posvetovanju s krajevnimi upravami. Vendar v vsebinskem pogledu bi bilo najbrž prav, ko bi se pred odločanjem posvetovali z ravnatelji vseh šol, ki bi se morale seliti. »Mene ni nihče obvestil o tej zadevi,« nam je povedala didaktična ravnateljica slovenskih osnovnih šol v Gorici prof. Mirka Brajnik, »pa sem se sama pozanimala na županstvu in šolskem skrbništvu, ko sem naključno izvedela za možnost selitve šole Bevk. Ne vem, če je ta selitev potrebna, saj bi v zavodu Lenassi lahko ostali skupaj obe osnovni šoli, slovenska in italijanska. Če prav ni dovolj prostora, naj bi raje preselili nekaj razredov liceja Dante, ki so prav tako v poslopju Lenassi. Protestirala sem proti selitvi, toda župan mi je še prejšnji teden dejal, da niso določili še ničesar, šolski skrbnik pa mi je te dni rekel, daje odločitev padla in je ni mogoče spreminjati. Sola Bevk bo eno leto v Ul. Svevo, nato pa naj bi jo skupaj s šolo Pitteri namestili v poslopje v Kapucinski ulici, ki ga bodo obnovili, potem ko ga bo zapustila šola Trinko.« Ravnateljica se huduje predvsem zaradi načina odločanja o selitvi, do katere prihaja tudi pod pritiskom političnih instrumentalizacij. Sprašuje se, zakaj niso slovenski predstavniki na Občini odločneje reagirali na lažna natolcevanja desničarjev. Sicer tudi ugotavlja, da selitev v Ul. Svevo ne bi smela povzročiti prevelikih težav, saj nova začasna lokacija ni zelo oddaljena od sedanje. Skrbi za usodo te naše osnovne šole izvirajo predvsem iz upadanja vpisov. Upati je, da selitev ne bo dala še dodatnega udarca. Priznani slikar Pietro Bosco Različni odmevi na obisk prejel priznanje Pokrajine Razstave na goriškem gradu obiskujejo vsak dan številni turisti, ljubitelji umetnosti in ugledni gostje. Med uglednejšimi gosti je te dni obiskal razstave na gradu tudi 80-letni priznani umetnik Pietro Bosco, po rodu iz Visca. Bosco je okusil mednarodno slavo šele po drugi svetovni vojni, ko so umetnostni kritiki spoznali v njegovih delih dinamičnost, izjemno sintezo med barvo in gibom. Slikar je nato razstavljal širom po svetu, med drugim tudi v New Yorku, Parizu, Ženevi in na Švedskem. Predsednik Pokrajine Crisci je umetniku ob priložnosti obiska v Gorici izročil spominsko priznanje. Na sliki predsednik Crisci izroča priznanje umetniku Pietru Boscu. posadke Zelenega škuneija Kot je bilo pričakovati, je Zeleni škuner (Goletta verde), s posebnim laboratorijem opremljena jahta italijanskih naravovarstvenikov, s svojimi zaključki o onesnaženosti morja od Benetk do Gradeža povzročil val polemik in slabe krvi. Najbolj ostri so bili gradeški turistični delavci, predvsem predstavniki zadruge hotelirjev. Po njihovem mnenju je posadka škuner j a opravila laboratorijske izvide vode v krajih, kjer je kopanje prepovedano, to je v bližini Barbane. Ti izvidi, poudarjajo gradeški hotelirji, so enostranski in ne prikazujejo stvarnega stanja, kot je prišlo na dan iz analiz, ki so jih opravili tehniki univerze iz Gradca. Jasno je, da so analize raziskovalcev Zelenega škuner j a pomenile olje na ogenj polemikam, ki so se med letošnjo sezono vlekle zaradi osipa števila tujih turistov in zaradi vprašanja cvetenja alg. Poleg tega pa velja še povedati, da je posadka Zelenega škunerja bila med svojim postankom v Sesljanu gost slovenskega jadralnega kluba Cupa. Ob prihodu so naravovarstveniki bili namreč gostje našega kluba, kjer jih je sprejel podpredsednik Valter Reščič s številnim članstvom in predstavniki devinsko-nabrežinske občinske uprave. Naslednji dan, po tiskovni konferenci na sedežu kluba Pietds Julia, pa so predstavniki Čupe gostom v čast pripravili večerjo. Ob tej prilož- nosti je podpredsednik jadralnega kluba orisal stvarnost slovenske narodnostne skupnosti, njeno razvejano dejavnost in prizadevanje za dosego pravičnega zaščitnega zakona. Osemčlanska posadka je pokazala za to problematiko precejšnje zanimanje, ob tem pa se specifično zanimala za vprašanja, ki zadevajo varstvo okolja. Beseda je tekla predvsem o značilnih kraških pojavih, ki so kot zanimiv naraven fenomen potrebni posebnega varstva in skrbi. Sami predstavniki Zelenega škunerja pa so domačinom orisali delovanje te posadke, ki s posredovanjem podatkov o onesnaženju italijanskih obal prispeva k vrednotenju naravnega bogastva, ki je danes pred hudo nevarnostjo z vsemi kvarnimi posledicami za človeka in okolje. Fotografski natečaj ob dnevu folklore Državno združenje za umetnostno fotografijo prireja ob priložnosti mednarodnega festivala folklore, ki bo v Gorici od 31. avgusta do 3. septembra, fotografski natečaj na temo folklore. Kdor bi se želel natečaja udeležiti, naj se prijavi najkasneje do 3. septembra pri članih in odbornikih združenja. Zaradi kraje v tržiški veleblagovnici Pismo uredništvu Še o polaganju cvetja k fojbi Spoštovani urednik! Mislim, da vas ne užalim, če se obregnem ob vaš članek, ki ste ga objavili v Primorskem dnevniku v torek, 8. t. m., in ki se nanaša na polaganje cvetja na fojbi pri Bazovici s strani delegacije KPI. Ni moj namen obravnavati vsebino obširnega članka bodisi z zgodovinskega kot s političnega vidika, vprašal bi vas samo, ali se zavedate, da ste, hote ali ne, postavili v dvom nezmotljivost oz. da ste prezrli neizpodbitno načelo, to je dogmo o neoporečnosti Komunistične partije. Nočem se niti zdaleč spuščati v nepotrebno polemiko, vendar se mi vsiljuje vprašanje, kakšen odmev bi imela ista pobuda, ko bi jo izvršila PSI, ker do sedaj so polagale vence na omenjeno fojbo le reakcionarne, če že ne fašistično usmerjene stranke, organizacije ali osebnosti. Vsaj tako je bilo mnenje prav tiste stranke, ki danes . S spoštovanjem Karlo Černič (starejši) ■ Goriška Krajevna zdravstvena enota sporoča, da so odobrili lestvice za zdravnike v ambulantah za leto 1990. Lestvice so na ogled na sedežu KZE v Ul. Vittorio Venelo 171 v Gorici. Eno leto in sovjetskima Včeraj je bil na sodišču v Gorici proces po hitrem postopku proti dvema mornarjema iz Sovjetske zveze, ki sta preteklo soboto kradla v veleblagovnici "Big Fashion" v Tržiču, Ul. Duca d’Aosta. Obtoženca, 25-letni radiotelegrafist Vyacheslav Loža in 29-letni kuhar Igor Borodin sta prejšnji teden priplula v tržiško luko Portoro-sega z večjo sovjetsko tovorno ladjo. V soboto popoldne sta se namenila po mestnem središču in sta med drugim vstopila v veleblagovnico "Big Fashion". Tu sta izmaknila dve trenerki v vrednosti okrog 250 tisoč lir. Krajo so opazili uslužbenci veleblagovnice in takoj sprožili alarm. Mornarja sta urno zapustila trgovino, med begom pa sta podrla 53-letnega predsednika tržiške-ga Pro Logo Francesca Frattima, ki je padel na tla in dobil lažje telesne poškodbe. Sovjetska tatova so policijski organi kmalu zatem aretirali v Ul. sv. Frančiška. Med včerajšnjo sodno obravnavo je javni tožilec zahteval za oba mladeniča eno leto in šest mesecev zapora in milijon lir kazni, branilec odv. Pasgua-le Civello iz Trsta pa je predlagal najnižjo možno kazen. Sodniški zbor, ki mu je predsedoval Dario Succi, je nato obsodil Vyacheslava Ložo in Igorja Borodina na eno leto in štiri mesece zapora pogojno in plačilo 700 tisoč lir globe. Med obravnavo sta oba sovjet- štiri mesece mornarjema ska mladeniča zanikala krajo med sobotnim obiskom v tržiški veleblagovnici. Poletne prireditve ob koncu tedna Z odprtjem zgodovinske razstave se je včeraj v Jasihu pri Krminu začel praznik v počastitev cesarja Franca Jožefa. Danes popoldne bo ob 18. uri na prireditvenem prostoru nastopila skupina »Artillierie Traditionskapelle Von der Groeben« iz Gradca, zvečer pa bo sledil srednjeevropski ples. Jutrišnji spored praznika v Jasihu se bo začel ob 10. uri z mimihodom vseh skupin in koncertom godbe na pihala iz Železne Kaple. Popoldne (ob 16.00) bodo nastopili člani godbe na pihala iz Avstrije, folklornih skupini iz Aviana in Ločnika ter godbe Refolo iz Trsta. Med pomembnejšimi dogodki na Goriškem omenimo konjsko tekmovanje v preskakovanju ovir, ki se bo začelo danes popoldne v Gradišču. V Kanalu pa bo ob 15. uri tekmovanje v skokih z mostu v Sočo. Najlepša dekleta z novogoriškega območja pa se bodo zbrala danes zvečer v Solkanu, kjer bodo izvolili miss plave oči. Plavi odbojkarji bodo nastopili v Kulturnem domu V telovadnici goriškega Kulturnega doma bo v sredo, 23. t. m., svojstven športni dogodek. Med seboj se bodo v ekshibicijskem srečanju spoprijeli člani državne jugoslovanske reprezentance, ki se v teh dneh mudijo na skupnih pripravah v Novi Gorici. Ekshibicijsko srečanje jugoslovanske državne reprezentance, ki se pripravlja na prihodnje evropsko prvenstvo, ki bo v septembru mesecu na Skandinavskem, bo prav gotovo privabilo številne ljubitelje tega športa, ki jih je na Goriškem kar precej. Srečanje se bo pričelo ob 20. uri; vstop je brezplačen. lik) Zamenjava pri Financi Včeraj je davčni oddelek finančne straže v Gorici dobil novega načelnika 31-letnega poročnika Uga Dalleri-ceja, ki je nadomestil bivšega komandanta kapetana Antonia Naita. Dalle-rice je po rodu iz Imperie služboval pa je v Milanu in Brixnu. Novega načelnika je včeraj sprejel poveljnik goriškega oddelka finančne straže podpolkovnik Alfonso D Auria. Sledil je obisk pri državnemu pravdniku dr. Raffa-eleju Mancusu in vodilnih funkcionarjih davčnih uradov. razstave V Likovni vitrini Zavarovalne skupnosti Triglav v Novi Gorici je na ogled razstava slik Jasne Kozar Hut-heesingove. Umetnica je po rodu iz Murske Sobote, živi pa v Mariboru. Po diplomi na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se je izpopolnjevala v Indiji. Novogoriška razstava, ki jo prireja Društvo likovnih umetnikov Severne Primorske, bo na ogled do 4. septembra. V Villi del Torre v Romansu je na ogled razstava longobardskih izkopanin iz okolice Romansa. Razstava bo odprta do 17. septembra. Ogled je možen vsak dan razen ponedeljka med 10. in 12.30 ter 17. in 20.30. V likovni galeriji L. Spazzapan v Gradišču je do 15. oktobra na ogled razstava Spazzapanovih del. Ogled je možen vsak dan razen ponedeljka od 10. do 20. ure. Na goriškem gradu je ogled zanimiva razstava "Med Canalettom in Guardijem: Marieschi". Marieschijeva dela si lahko ogledate ob delavnikih od 9.30 do 13.00 in od 15.00 do 20.00, ob nedeljah in praznikih pa od 9.30 do 20.00. Razstava bo odprta do vključno 15. oktobra. V pokrajinskem muzeju na goriškem gradu je na ogled razstava zlatarskih izdelkov "Aureo ottocento". Razstavo so zaradi izrednega zanimanja podaljšali do konca avgusta. Ogled je možen vsak dan razen ponedeljka od 10. do 20. ure. __________prispevki_______________ V počastitev spomina Oskarja Vižintina darujejo svojci ob obletnici smrti 50 tisoč lir za Kulturni dom v Sovodnjah. Namesto cvetja na grob očeta Mirka, daruje Marija Malnič por. Komic 100 tisoč lir za sekcijo VZPI-ANPI iz Števerjana. - Ob obletnici smrti očeta Avgusta darujeta Dana in Vojko Cijak 50 tisoč lir za mešani pevski zbor Oton Župančič. V spomin na pokojno Almo Petejan daruje družina Devetak 50 tisoč lir za Društvo krvodajalcev iz Sovodenj. Namesto cvetja na grob Alme Petejan darujejo Gabrijela, Darij in Andreja 30 tisoč lir za KD Sovodnje. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Aguile d'attacco«. VERDI 18.00-22.00 »La cintura«. Prepovedan mladini pod 14. letom. VITTORIA 17.30-22.00 »Angelica mar' chesa di Sodoma«. Prepovedan mladi' ni pod 18. letom. Nova Gorica in okolica SOČA (Nova Gorica) 18.30-20.30 »Saj' gon«. 22.30 »Režiser porno filma«. SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Hiša II«-DESKLE 19.30 »Manijak«. DEŽURNA LEKARNA V GORIC1 Občinska - Ul. sv. Mihaela - tel. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Al Redentore - Ul. F.lli Rosselh ^ tel. 410340. _________pogrebi Danes v Gorici: ob 11. uri r!^-ce Furlan vd. Losco iz splošne b°lnlnjku-v cerkev in na pokopališče v Lo Iz Opatjega sela v Lyon, kjer vod 18-metrski avtobus Kraševka je ugnala francosko pošast V Opatjem selu pri Tišljerjevih se je prejšnji mesec ustavila bela limuzina francoske registracije. Z njo se je še enkrat pripeljala na dom Vera Semolič. Odšla je na tiho pred petindvajsetimi leti. Na domu je pustila starše in mlajšega brata ter odšla v svet polna dobre volje in lepih načrtov. "Tramvaj poželenja" jo je vodil naravnost v Lyon v Francijo. Tam je našla nov dom, si uredila zatočišče in postavila temelje mlade družine. Prav gotovo ji ni bila začetniška pot lahka. Že med potjo so ji neznanci izmaknili kovček v katerega je Vera skrbno spravila poročno krilo in vse kar je rabila za prvo potrebo. V to veliko trimilijonsko mesto pa Vera ni prišla nepripravljena. Pred odhodom od doma je namreč nekaj let delala v tovarni čevljev Ciciban v Mirnu, kjer se je dobro izučila čevljarske obrti. To se ji je še kako obrestovalo v novi domovini. Kmalu po prihodu v Lyon se je zaposlila v tovarni čevljev Bally. Vodstvo tovarne ji je takoj priznalo visoko kvalifikacijo. Med delovnimi kolegi in sosedi, kjer je stanovala, si je kmalu pridobila ugled in spoštovanje. Naučila se je francoskega jezika in po petih letih dobila državljanstvo. Verina neomahljiva volja in želja po novih spoznanjih, ki je tipičen značaj Kraševcev, je botrovala odločitvi, da si priskrbi vozniško dovoljenje za šoferja avtobusa. Po opravljenem izpitu je zaprosila za zaposlitev pri občinskem prevoznem podjetju TCL (transport commun de Lyon). Natečaj je opravila z odliko, potreben je bil še nekajdnevni tečaj za blagajničarje (v Franciji namreč morajo vozniki tudi kasirati potnine) in nato je bila sprejeta v službo. Na novem delovnem mestu se je dobro znašla in kmalu opravila še izpit za vožnjo daljših avtobusov, to je avtobusov, ki imajo s pahljačevim hodnikom vpreženo še prikolico. Tako rekoč se je Vera "znašla na cesti" z osemnajst metrov dolgo pošastjo, ki dnevno kroži po Lyonu in Villeurban-nu. Podjetje ji je poskrbelo še uniformo. Togi kroj je videz kraškega dekleta spremenil v pravo francosko "madame" vredno vsega spoštovanja. Poklic, ki si ga je Vera izbrala, ji je omogočil, da je spoznala še najbolj skriti kotiček Lyona. Iz dneva v dan vozi na progi Bron-Parilly z avtobusom številka 58. Pozna vsa postajališča in večino ljudi, ki se te proge poslužujejo, prešerno pozdravlja potnike in kasira potnino. Ko je pa v zamudi s časom, veli potnikom naj si nataknejo pasove in pritisne na plin kar se da do novega postajališča. To delo opravlja že celih šestnajst let. Ni dneva, ko ji ta ali oni potnik ne pusti pri volanu šopek cvetja, škatlo sladkorčkov ali vabilo za sladoled, seveda po končani službeni dolžnosti. Vzporedno njene proge Lyon-Villeurbanne teče železniška proga Lyon-Pariz. Pogostoma švigne na tej progi mimo njenega avtobusa brzovlak TGV (tren de grand vi-lesse), to je vlak, ki drvi preko 300 kilometrov na uro. V vseh teh letih si je Vera prislužila udobno in lepo opremljeno stanovanje. Pravkar je opravila vozniški izpit tudi 20-letna hčerka, ki odlično govori materin jezik in pravi, da ne bo opravljala materinega poklica. Pravkar se je zaposlila kot uradnica in si ta poklic tudi želi ohraniti. Želimo ji dobrega počutja na njeni prvi službeni obveznosti; "madam Veronigue", kot pravijo Veri Francozi, pa srečno vožnjo do prihodnjega snidenja pri Mirkotu in Zdenki Tišljerjevi v Opatjem selu na Krasu. Janko Gergolet Vera Semolič na svojem avtobusu Nocoj na gradu Tornatorejev »Cinema Paradiso« Na letošnjem pregledu izbora filmov za nagrado Sergio Amidei je že skoraj čas obračunov. Nocoj bodo namreč predvajali predzadnjega od osmih filmov, ki jih je izbrala žirija natečaja. Vse te dni si je filmske predstave ogledalo veliko število ljudi. Prireditveni šotor je bil vsak večer nabito poln. K temu je pripomogla tudi vročina teh dni, pa tudi pomanjkanje drugih kulturnih prireditev za številne Goričane, ki so ob letošnjem velikem šmarnu ostali v mestu. Drevi bodo na gradu ob 21. uri predvajali film italijanskega režiserja in scenarista Giuseppeja Tornatoreja »Nuovo cinema paradiso«. Film so v letošnji sezoni skoraj neopazno predstavili v kinodvoranah, skoraj istočasno s filmom Ettora Scole »Splendor«, ki obravnava zelo podobno temo. Nenadoma pa je javnost odkrila Tornatorejev film potem ko je prejel posebno nagrado žirije na filmslkem festivalu Cannes 89. Režiser je za to priložnost temeljito "oklestil" prvotno skoraj triurno verzijo, kar je po mnenju kritikov koristilo filmu. Tornatore je film posvetil podeželskemu kinematografu in življenju okrog njega. Pripoved je delno avtobiografska, saj je Tornatore prav v družinsko vodenem kinematografu vzljubil film, o katerem pravi, da je kot ljubezenska zgodba ali mamilo, kateremu se ne more odpovedati. Pripoved odlikuje sentimentalni ustroj, ki prevzame gledalce. Čipkarski festival v Idriji bo v nedeljo, 27. avgusta V nedeljo, 27. avgusta, bo v Idriji tradicionalni čipkarski festival, ki ga prirejata Turistično društvo Idrija in Čipkarska šola iz Idrije. Prireditev se bo pričela že zgodaj zjutraj, ko se bo ob 8. uri pričel tečaj klekljanja. Tečaj je namenjen vsem, ki bi se želeli naučiti vsaj najenostavnejših pravil klekljanja. Trajal bo ves dan, tečajnikom pa bodo pomagale izkušene domače klekljarice. Dopoldne bodo med drugim učenke idrijske čipkarske šole prikazale obiskovalcem vse najbolj uporabljene tehnike klekljanja. Kdor bo želel nakupiti nekaj čipk, bo imel na voljo bogat in kakovosten izbor. V Idrijski galeriji in v Mestnem muzeju pri gradu si bo mogoče ogledati razstavo čipk. Na njej bodo razstavljene sedanje in tudi zelo stare čipke, ki sodijo v zgodovino te značilne idrijske obrti. Na Trgu Svobode bodo krošnjarji prodajali suho robo. Nekateri med njimi bodo prikazovali obiskovalcem, kako izdelujejo leseno orodje, vsakovrstne košare in drugo. Prireditelji ob- ljubljajo, da bodo na festivalskem prostoru delovali dobro založeni kioski, kjer bodo prodajali domače kulinarične specialitete. Ob 15. uri se bo pričelo tekmovanje, ki je namenjeno vsem klekljaricam. Tekmovalke bodo porazdelili po starostnih skupinah. Vpisovanje bo neposredno pred pričetkom nagradnega tekmovanja. Veselje in praznično vzdušje se bo nato nadaljevalo pozno v noč, saj bo za prijetno razpoloženje poskrbel ansambel. Idrijska čipkarska šola prireja tudi enotedenski klekljarski tečaj. Namenjen je vsem, ki se želijo naučiti klekljanja ali tistim, ki bi radi svoje znanje izpopolnili. Tečaj se bo pričel v ponedeljek, 21. avgusta, popoldan, zaključil pa se bo 27. avgusta na dan čipkarskega festivala. Tečaj bo v hotelu Idrija. Kdor se ga želi udeležiti, naj se prijavi v omenjenem hotelu ali po telefonu (003865) 71084. Cena tečaja je okrog 130 tisoč lir, v znesek je všetih tudi šest polnih penzionov v hotelu Idrija (B kategorija). V programu imajo več izletov in balinarski turnir Poletno delovanje upokojencev Člani Društva slovenskih upokojencev za Goriško so tudi v poletnem času zelo aktivni. Prihodnjo soboto, 26., in v nedeljo, 27. avgusta, se bodo z avtobusom podali na dvodnevni izlet v Prekmurje. Odhod avtobusa je najavljen že ob peti uri, saj bo izletnike čakala precej dolga pot ter seveda obisk nekaterih znanih objektov in krajev v Prekmurju. Odborniki društva so nam sporočili, da bo avtobus pobral izletnike po sledečem voznemm redu: s Travnika bo odpeljal mimo gostilne Primožič v Drevredu XX. septembra ter nato na Oslavje, v Števerjan, Podgoro, Štandrež in še v Sovodnje. Zdrav duh v zdravem telesu. Tega starorimskega gesla se radi držijo tudi goriški upokojenci. V soboto, 2. septembra, bodo namreč priredili na balinarskih stezah v Sovod-njah in na Vrhu turnir za "Memorial Janka Cotiča". Odborniki društva želijo na ta način počastiti spomin dolgoletnega aktivnega člana in odbornika društva ter ljubitelja balinarskih stez Janka Cotiča, ki je lani umrl prav na tem igrišču med balinarskim srečanjem. Turnir, ki je namenjen štiričlanskim ženskim, moškim ali mešanim ekipam upokojencev, bo postal tradicionalen, saj ga nameravajo prirejati vsako leto v začetku meseca septembra. Zmagovita ekipa bo prejela prehodni pokal. Kdor bo osvojil turnir dvakrat, bo prejel pokal v trajno last. V primeru slabega vremena bodo turnir izpeljali naslednjo nedeljo. V četrtek, 7. septembra, se bo 24-članska skupina goriš-kih upokojencev odpravila z avtobusom na zanimiv desetdnevni izlet po Češkoslovaški in Madžarski. Izletniki bodo imeli na razpolago novogoriškega vodiča, ki jih bo popeljal v znane in zanimive kraje kot so Plzen, Karlovy Vary, Mauthausen, Blatno jezero, poleg seveda znamenitih evropskih mest kot sta Praga in Budimpešta. Komfortni avtobus bo udeležence pripeljal zopet domov 16. septembra v nočnih urah. Goriški upokojenci načrtujejo v mesecu oktobtu množični izlet z muzejskim vlakom, ki pelje iz Nove Gorice na Bled. Program izleta je okvirno sledeč. Vlak bo odpeljal okrog 9. ure z goriške železniške postaje preko meje v Novo Gorico in nadaljeval svojo pot po Soški dolini. Ob prihodu v Bohinjsko Bistrico bo opravil krajši postanek za zdravico in priložnostno fotografiranje starega vlaka. Nato bo nadaljeval pot do Bleda, kjer se bodo izletniki z železniške postaje peljali z avtobusom do centra. Predviden je ogled kraja. Po kosilu je na programu še vožnja s čolnom do otočka na jezeru in nato povratek domov z vlakom. Prihod je predviden v večernih urah. Odborniki Društva slovenskih goriških upokojencev bodo izlet priredili v primeru, da se bo zanj prijavilo zadostno število ljudi, to pomeni najmanj 150 izletnikov. Če bo torej zanimanja dovolj, bo izlet v nedeljo, 1. oktobra, udeležijo pa se ga lahko prav vsi, ki bi želeli prebiti prijeten dan v številni družbi in morda obuditi občutke vožnje z vlakom pred nekaj desetletji. Marko Zniderčič iz Števerjana se je odločil za vrtnarski poklic Podoba vrta odraža značaj gospodarja Vse bolj radi zahajamo v naravo. Kdor živi v velikem mestu, morda ne čuti potrebe po takem sprehodu, saj se je že tako vživel v cementno okolje, da se mu to zdi najboljši življenjski prostor. Kdor pa ima srečo, da razpolaga z vrtom ali večjo zeleno površino, bo gotovo priznal, da bi se nerad preselil v recimo petdeset družinski stanovanjski blok. Vsak bo povedal, kako je prijetno sesti na domačo travo ali v senco tudi manjšega drevesca, ki ga je človek sam vsadil. Danes si lahko zaradi prenasičenosti mestnih središč in naraščajočih cen zemljišč privoščijo vrt predvsem petičneži ali osebe, ki živijo na podeželju. Tam prostora res ne manjka. Urediti in nato vzdrževati domači vrt pa ni prav enostavna stvar. Pri tem delu je treba imeti posebno nagnjenje. Tudi izbira primernega grmovja, cvetic in dreves ni lahka, saj nas lahko večkrat zavede lepota kake rastline, ki ne uspeva v našem podnebju. V zadnjih letih je vse večje povpraševanje po izkušenih vrtnarjih, ki urejajo prostor °krog doma. Tudi Marko Zniderčič z Valerišča se je odločil za ta Poklic. »Prejšnjo jesen sem sklenil, da bom poskusil z urejevanjem Vrtov kar poklicno. Dve leti sem namreč obiskoval kmetijsko šolo v Gradišču, kjer sem se naučil vseh potrebnih splošnih pravil za Sojenje rastlin. Ta šola seveda ni specifična za vrtnarski poklic, Vendar se v njej res veliko naučiš. Ce je zemlja na primer preveč *,rteča, ji je treba dodati določeno količino apna. Na ta način bo dosegla optimalno sestavo in bo zato v njej bolje uspevala vsaka r9stlina. Ko sem se vpisal v to šolo, sem bil prepričan, da bom pridobljeno znanje uporabil le pri delu na domači kmetiji. Doma imamo namreč precej zemlje, predvsem vinograde, kjer dela res ne primanjkuje. Že od mladih let pa me je navduševalo delo z rožami. "n°ja mama jih goji že vrsto let, sicer le za naš dom. Začel sem ji Pomagati, to delo pa me je iz leta v leto vse bolj navduševalo. No, ^ončno sem sklenil to svoje znanje in ljubezen nuditi strankam, j. Pazil sem namreč, da je povpraševanje po takem delu precejšnje, Judi, ki bi se s tem ukvarjali, pa ni prav veliko.« ®Pri svojem delu nedvomno potrebuješ tudi stroje?« ka ',tvIorarn priznati, da sem si v začetku vse potrebno izposojal \ r Pri očetu, saj smo imeli doma kar lep izbor kmetijskega orodja, k nnclaljevanju sem si nakupil še nekatere specializirane stroje, s eDrni lahko seveda lažje pripravim vsako zeleno površino.« “Kako si lahko danes človek uredi domači vrt?« »be pred nekaj leti je bila razširjena težnja po t.i. angleškem U’ kjer je bila vsaka rastlina, roža ali drevo vsajeno na točno določenem mestu. Vrt je moral biti urejen točno simetrično. Sedaj pa se vsi raje odločajo za nekoliko neformalen videz, kjer zgleda vse bolj naravno. To pride najbolj do izraza pri živi meji, ki jo sedaj sestavljajo mešane rastline, kar nedvomno poživi zunanjost vrtnega prostora. Sedaj imajo ljudje najraje lovor in rdeči lešnik, ki odlično uspevata.« »Kje nabaviš drevje, ki ga potem uporabljaš pri urejanju vrtov?« »To je odvisno od kraja, v katerem urejam vrt. Največ posla je na Tržaškem, kjer je veliko ljudi, ki sicer imajo precej zemlje okrog doma, nimajo pa časa, da bi se ji posvečali v zadostni meri. Več vrtov sem uredil v Križu. Tam sem doživel, sedaj lahko to rečem, duhovito anekdoto. Pripravil sem kot običajno zemljo in sem nanjo posejal travo. Nekaj dni kasneje me je pozval gospodar, češ da so mravlje "marljivo" pobrale vsa semena in jih odnesle na kup. Moral sem seveda še enkrat zemljo prekopati, ji dodati nekoliko večjo količino strupa proti mravljam in ponovno posejati travo. Tudi drugič mi ni uspelo. Mravlje so znova prenesle vsa semena na kup. Šele v tretje mi je uspelo. Več vrtov sem pripravil tudi na Goriškem. Tu je nekoliko lažje urediti vrtne površine, ker je zemlja rodovitnejša. Na Tržaškem je zemlja bolj revna, saj ji manjka več organskih snovi. Vse te pa je treba s posebnimi preparati nadoknaditi.« »Čez poletje je gotovo manj dela.« »V tem času je res nekoliko manj dela, je pa ugoden čas za obrezovanje rastlin, živih meja, vrtnic itd. Na jesen bo ponovno veliko več dela, trave sicer se ne more več sejati, vse ostale rastline, tudi velike, pa se lahko sadijo brez večjih problemov. Shranjene so namreč v posebnih posodah, kjer rastlina rase in se jo zato lahko presadi v zemljo ob vsakem letnem času.« »Še eno, morda ključno vprašanje. Koliko denarja mora odšteti, kdor želi imeti res lepo urejen vrt?« »Res lepo urejen vrt kakih 200 kvadratnih metrov bo gospodarja stal od dveh do treh milijonov lir. V ta znesek so seveda všteti vsi posamezni izdatki za gnojila, semena, rastline in seveda delo. Končni znesek je v dobršni meri odvisen od kvalitete zelenja, ki si ga posameznik zaželi. Tudi tu moramo namreč razločevati med bolj in manj dragimi grmi ali drevjem. Morda se zdi na prvi pogled ta znesek pretiran, mislim pa, da bo vsakogar lepo dišeč vrt bogato poplačal. Vrt je namreč podoba svojega gospodarja.« V-\mm JpK U. -M- Marko Zniderčič pri svojem delu (Foto Čubej) Novo znamko drži Barrios Padel rekord na 10.000 m Na plavalnem EP danes vaterpolski polfinale med Italijo in Jugoslavijo ZAHODNI BERLIN — Tudi atletski miting v Zahodnem Berlinu je postregel z novim svetovnim rekordom. Postavil ga je Mehikanec Arturo Barrios, ki je v izredni tekmi na 10.000 m zmagal s časom 27'08 "23 in tako za več kot pet sekund popravil pet let staro znamko Portugalca Mamedeja. Tekmo so nalašč pripravili za naskok na svetovno znamko, vendar je Barrios skoraj polovico razdalje pretekel sam, ob navdušenem bodrenju občinstva. Med temi, ki sta »vlekla«, sta bila Američana Doug Padilla in Steve Plasencia. Padilla je diktiral tempo v prvem delu, do 3.500 m, Plasencia pa do 5.000 m. Na končno tretje mesto se je uvrstil Italijan Panetta. Na mitingu so dosegli še vrsto drugih dobrih rezultatov, ki pa so ostali v senci velikega Barriosovega podviga. Tako je novopečeni svetovni rekorder na 110 m ovire Kingdom dosegel novo prepričljivo zmago. Ni se sicer približal svetovnemu rekordu, vendar je čas 13"02 več kot odličen. Američan Karl Lewis je po daljšem času ponovno skakal v daljino in po pričakovanju prišel do nove, 62. zaporedne zmage v tej disciplini. Moral pa se je potruditi bolj kot je bilo pričakovati. Vse do 5. serije je namreč vodil njegov rojak Myricks z 8,32 m, tedaj pa je Lewis skočil 8,38 m in to mu je bilo dovolj. Izreden je bil tek na 400 m ovire. V najhitrejši tekmi sezone (47"86) je prvi prišel na cilj Young, drugo mesto pa je zasedel olimpijski prvak Andre Phillips. Na 800 m je nastopila tudi Jugoslovanka Čolovičeva, vendar se je dokaj slabo obnesla. Na cilj je namreč prišla zadnja, osma s slabim časom 2'02"83. Znova je zmagala Kubanka Ouirotova z 1'57 "90. BONN — Junak 6. dne na plavalnem EP je bil Britanec Nick Gillin-gham, ki je na razdalji 200 metrov prsno v finalu zmagal in s časom 2'12'90 izenačil svetovni rekord Američana Mika Barrovvmena. Italijani tudi včeraj niso ostali brez kolajn. Bron je osvojila veteranka italijanskega plavanja, 26-letna Manuela Dalla Valle na razdalji 100 m prsno. Na isti razdalji je na EP leta 1987 v Strasbourgu dobila srebro, tokrat pa ni računala na tako visoko uvrstitev. Moška štafeta 4x100 m je s časom 3"21 "37 izboljšala državni rekord, a to je zadostovale le za uvrstitev na šesto mesto. Veliko pričakovanje je vladalo za nastop Giorgia Lambertija na 400 m prosto, vendar pa je dobitnik že treh zlatih odličij tokrat odpovedal, saj se sploh ni uvrstil v finale. Na kvalifikacijah je bil osmi, a isti čas je imel tudi Šved Holmertz. V dodatnem dvoboju je bil Šved hitrejši, Lamberti pa se je vidno izčrpan odpovedal tudi nastopu v B finalu, čeprav je treba reči, da je bil v štafetni preizkušnji zvečer spet izredno hiter (48”73). Lambertijev spodrsljaj opravičujejo z utrujenostjo KOLAJNE NDR 10 Italija 4 SZ 3 Francija 3 ZRN 2 Poljska 2 VB 2 Nizozemska 1 Madžarska 1 Belgija 0 Bolgarija 0 Irska 0 Švica 0 Švedska 0 Danska 0 7 7 0 4 7 5 3 0 2 2 1 1 0 1 3 1 2 1 1 0 1 0 1 0 0 3 0 2 0 1 in pa z dolgim čakanjem (dve uri) med predvčerajšnjo protidoping kontrolo. Kar se tiče dopinga velja omeniti tudi pobudo treh šampionov, Francoza Carona, Britanca Moorhousa in Zahodnega Nemca Grossa, ki so sprožili kampanjo proti jemanju nedovoljenih sredstev v plavanju, da bi ta praksa, tako so izjavili, ne postala tako razširjena kot v atletiki. Tudi Jugoslavija je včeraj naposled spet imela finalista. Jure Bučar je na 400 m prosto zasedel končno osmo mesto. Italijani si danes lahko obetajo kolajno tudi s tekmovanja v skokih v vodo, saj se je Domenico Rinaldi prebil v finale stolpa s četrtim najboljšim seštevkom v točkah. Vaterpolisti pa se bodo od danes že borili za kolajne. Polfinalna para sta Jugoslavija - Italija in SZ - ZRN, zmagovalca četrtfinalnih skupin pa sta Italija in SZ. V zadnjem kolu so azzur-ri igrali s Španijo neodločeno, kar jim je bilo dovolj za ohranitev prvega mesta v skupini A. Brez zmagovalca se je končal tudi derbi med olimpijskimi in svetovnimi prvaki Jugoslavije ter evropskimi prvaki Sovjetske zveze, čeprav so bili modri boljši tekmec in zmaga se jim je izmuznila samo zaradi slabega izkoriščanja situacij z možem več v bazenu. Jugoslovani so tudi v današnjem polfinalnem dvoboju z Italijo favoriti. Na turnirju v ženskem vaterpolu, ki je prvič na sporedu EP, so se Italijanke uvrstile med četverico najboljših, v današnjem polfinalu z Madžarsko pa nimajo nobenih možnosti za uspeh, saj sta med ekipama najmanj dva razreda razlike. IZIDI 6. DNE 400 m prosto moški: 1. Wojdat (Polj.) 3'47"78; 2. Pfeiffer (ZRN) 3'48"68; 3. Podkoscielny (Polj.) 3'49"29; 8. Bučar (Jug.) 3"55"36; 10. Trevisan (It.) 3'55""57. 100 m delfin ženske: 1. Plewinski (Fr.) 59 "08; 2. Jakob (NDR) 1'00"42; 3. Nord (NDR) 1 00 81; 6. Carosi (It.) 1'01"85. 200 m prsno moški: 1. Gillingham (VB) 2'12"90; 2. OToole (Irska) 2'15"73; 3. Szabo (Madž.) 216"05. 100 m prsno ženske: 1. Bornike (NDR) 1'09"55; 2. Dangalakova (Bol.) 1"10"39; 3. Dalla Valle (It.) 1T0" 39. 4x100 m prosto moški: 1. ZRN (Sitt, Schadt, Zikarsky, Zikarsky) 3"19"68; 2. Francija (Caron, Ka_lfayan, Neuville, Gutzeit) 3"19"73; 3. Švedska (VVerner, Holmertz, Karlsson, Holmgvist) 3'19"76; 6. Italija (Gleria, Consiglio, Lamberti, Ciucci) 3'21"37. Vaterpolo - četrtfinale (zadnje kolo): SKUPINA A: Italija - Španija 10:10 J3:3, 3:4, 3:2, 2:2), ZRN - Grčija 10:6, CSSR - Madžarska 9:8. LESTVICA: Italija 8, ZRN 7, Španija 6, Madžarska in ČSSR 4, Grčija 2. SKUPINA B: Jugoslavija - SZ 5:5 (1:1, 2:0, 1:3, 1:1), Romunija - Nizozemska 9:7, Bolgarija - Francija 8:5. LESTVICA: SZ in Jugoslavija 9, Romunija 5, Nizozemska in Bolgarija 3, Francija 1. Skoki v vodo - trimetrska deska ženske: 1. Babkova (SZ) 514,23 točke; 2. Baldus (NDR) 510,72; 3. Alexeva (SZ) 486,09. Sinhronizirano plavanje: 1. SZ, 2. Švica, 3. Vel. Britanija, 5. Italija. DANAŠNJI SPORED PLAVANJE (10.00 in 17.30): 200 m delfin moški; 200 m mešano ženske; 50 m prosto moški; 800 m prosto ženske; 100 m hrbtno moški; 4x100 m mešano ženske SKOKI V VODO: 15.30 stolp moški -finale. VATERPOLO: 9.00 tekme za uvrstitev; 15.00 polfinale Jugoslavija - Italija in SZ - ZRN. Polfinale košarkarskega turnirja v Lignanu Pri Stefandu blestel Middfeton Stefanel - Ipifim 103:94 (45:40) STEFANEL: Pilutti 9, Fučka 8, Mid-dleton 44, Tyler 8, Cavazzon 2, Lokar 1, Cantarello 3, Maguolo 16, Sartori 8, Zarotti 4, Bianchi. IPIFIM: Vidili 13, Della Valle 12, Pellacani 10, Dawkins 9, Kopicki 19, Morandotti 12, Milani 7, Scarnati 10, Negro 2, Bogliatto. PM: Ipifim 30:38, Stefanel 20:33. LIGNANO — V svojem krstnem uradnem nastopu na četveroboju v Lignanu, ki v bistvu odpira košarkarsko sezono v Italiji, je tržaški Stefanel v prvem polfinalnem srečanju dokaj prepričljivo premagal turinski Ipifim, ki v letošnjem prvenstvu A-2 lige Starta kot eden favoritov za napredovanje. V prvem polčasu je bila igra zelo hitra, Tanjevičevi fantje pa so imeli največ deset točk prednosti. Bolj izenačen je bil začetek drugega polčasa, okrog 30. minute pa so Tržačani silovito pritisnili in s protinapadi ter bombami dosegli 16 točk prednosti. Blestel je Američan Middleton, mladi Fučka pa je že dokazal, da bo lahko v letošnji sezoni kaj več kot le menjava. Petrovič se veseli Jugoslovanski košarkar Dražen Petrovič je že pri svojem novem društvu, Portland Blazers. Včeraj se je zvedelo še nekaj podrobnosti glede njegovega prestopa v NBA ligo. Za Blazerse naj bi podpisal triletno pogodbo, zagotovili pa naj bi mu štiri milijone dolarjev, od katerih pa naj bi enega moral izplačati svojemu dosedanjemu društvu, španskemu Real Madridu, s katerim je moral preklicati pogodbo. Maradone še ni BUENOS AIRES — Medtem ko so se pri Napoliju trdno odločili, da bodo proti Maradoni ukrepali kot jim to omogočajo predpisi (po nekaterih računih naj bi društvu moral odšteti kar 800 milijonov lir kazni), o igralcu še vedno ni ne duha ne sluha. O zadevi so se razpisali tudi v Argentini, kjer pa jih bolj skrbi, v kakšnem stanju bo prihodnje leto njihov as dočakal mundi-al, kot pa, če bo kmalu igral za Napoli. Danes prvi nastop Udineseja VIDEM Nogometaši Udineseja bodo danes opravili svoj prvi nastop, in sicer proti Fulgor Sanzanu (medde-želna liga). Tekma bo ob 20.30 na stadionu Friuli v Vidmu. Kazen za Čile SANTIAGO DE CHILE — V Čilu so ogorčeno sprejeli vest, da jim je FIFA prepovedala igrati na domačem igrišču kvalifikacijsko tekmo za svetovno prvenstvo proti Venezueli. Tekmo bodo morali odigrati v kaki drugi državi. FIFA se je odločila za ta korak zaradi neredov, do katerih je prišlo med nedavno kvalifikacijsko tekmo proti Braziliji. Umrl Oosterbosch HAAG — Predsinočnjim je na svojem domu zaradi infarkta umrl 32-let-ni nizozemski kolesar Bert Oosterbosch. Lani je Oosterbosch zaradi težav z zdravjem prekinil kariero med profesionalci. Bil je specialist za dirke na kronometer, a pred 3 meseci je zaprosil za prestop med amaterje. Na kolesarskem dirkališčnem SP Azzinrom še ti kolajne LYON — Na dirkališčnem kolesarskem SP so bili Italijani znova uspešni. V tekmovanju za motorji je naslov prvaka brez težav osvojil Renosto, Brugna pa je dobil srebrno kolajno. Odličen je bil tudi nastop ekipe v zasledovalni vožnji za amaterje. Osvojila je bron, prvaki pa so reprezentanti e NDR, ki so v finalu premagali Sovjete. Podelili so tudi naslov v zasledovalni vožnji za ženske, že tretjič ga je osvojila Francozinja Longojeva, ki je tudi na dirkališču nepremagljiva. Ekipno zasledovanje - amaterji: 1. NDR (Blochvvitz, Lies, Wolf, Fulst); 2. SZ (Ekimov, Berzin, Nelubin, Orlov); 3. Italija (Solari, Villa, Lombardi, Cerioli). Zasledovanje ženske: 1. Longo (Fr.) 3'54 "45; 2. Rossner (NDR) 3'52"86; 3. Ganz (Švi.). Stayer: 1. Renosto (It.) 1.00 "13 ’40 s povprečno hitrostjo 67 km na uro. 2. Brugna (It.) po 2"; 3. Rellnsmann (ZRN) po 4". Bugno uspešen v Vareseju VARESE — Po uspehih Danca Sorensena in Sovjeta Ko-ničeva je v zadnji preizkušnji lombardijskega triptiha, na 69. izvedbi kolesarske dirke Tre valli Varesine, naposled le zmagal Italijan, kar pred nastopom na SP dopušča azzurrom nekaj več optimizma. Preizkušnjo je dobil Gianni Bugno, ki je v Sprintu odpravil skupinico 11 ubežnikov, na drugo mesto pa se je uvrstil Francoz Mottet. Konkurenca (kot je razvidno iz vrstnega reda) je bila tokrat res dobra in Bugno je potrdil, da je od Italijanov med najbolj razpoloženimi. VRSTNI RED: 1. Bugno, ki je 237 km prevozil v 6.14'30"; 2. Mottet (Fr.); 3. De Wolf (Bel.); 4. Chioccioli (It.); 5. Rooks (Niz.); 6. Chiapucci (It.); 7. Hampsten (ZDA); 8. Vitali (It.); 9. Vannucci (It.); 10. Passera (It.); 11. Ugrumov (SZ); 12. Gian-nelli (It.); 13. Elli (It.) po 9'21". Po tej preizkušnji je selektor Alfredo Martini izbral člane ekipe, ki se bo 27. avgusta udeležila cestne kolesarske preizkušnje za SP. V reprezentanci so: Fondriest, Argentin, Amadori, Ballerini, Bombini, Bugno, Cassani, Cesarini, Chiapucci, Čhioccioli, Colagč, Giupponi, Moro, Passera in Vitali. Azzurrov je 13, kajti svetovni prvak Fondriest ima že vnaprej zagotovljeno pravico do udeležbe na SP. Po balkanskih atletskih igrah Opazna rast Albanije Ob zvenečih atletskih dogodkih teh zadnjih dni so šle precej neopazno mimo skozi balkanske atletske igre, ki so se v nedeljo zaključile v Grčiji. Močno spremenjena razmerja moči na Balkanu že vrsto let povzročajo povsem drugorazredno ali celo nepopolno udeležbo Bolgarije in Romunije in ekipne razvrstitve so na koncu daleč od stvarnosti. Sličen odnos do tekmovanja se je ponovil tudi letos in Jugoslavija je pri moških zasedla na papirju nepričakovano drugo mesto za Grčijo in pri tem celo "tvegala" zmago. Več od napredka Jugoslavije, ki je na vsak način postavila v ospredje nekaj dobrih posameznikov, pa pada v oči kakovostna udeležba Albanije, ki je nastopila z razmeroma številno ekipo ter ob zadovoljivih dobrih uvrstitvah osvojila tudi 2 zmagi. Očitno je Albanija z letošnjimi balkanskimi igrami opravila nov korak pri svojem vključevanju v evropska atletska dogajanja. Po sicer nezanesljivih virih gradijo v Tirani moderen atletski stadion z umetno prevleko, kar bi omogočalo izvedbo mednarodnih tekmovanj. Če je to res, lahko pričakujemo, da bo Albanija zaprosila za organizacijo ene prihodnjih izvedb balkanskih iger. Obe albanski zmagi (na 3000 m čez ovire in v ženskem sed-meroboju) nista imeli posebnega tehničnega blišča, zato pa je prišlo nekaj drugih dosežkov, ki so na tem tekmovanju pustili svoj pečat. Skakalka v višino Gjini je dosegla 190 cm in premagala celo jugoslovansko rekorderko Petrovičevo, ki se ponaša z osebnim rekordom 198 cm. V skoku s palico je Fiseku dosegel že lepo višino 5,30 m. Dobri so bili Albanci tudi v tekih na srednje in daljše proge. Ženska štefeta 4x400 m je celo premagala Jugoslavijo. Obe tablici kolajn: Romunija 14, 1, 8; Bolgarija 12, 12, 9; Jugoslavija 6, 7, 10; Grčija 5, 18, 6; Albanija 2, 2, 5; Turčija 1, 0, 2. V obeh konkurencah so bili Albanci pri moških zadnji, pri ženskah pa pred Turčijo in za Jugoslavijo v taki razdalji, ki lahko stimulira zasledovanje. Albanska atletika je že nekaj let aktualna tudi v naši deželi. Pred par leti je deželna atletska zveza že raziskovala možnosti za organizacijo mednarodnega srečanja, ki bi bilo razmeroma lahko izvedljivo zaradi odličnih prometnih morskih zvez Trsta z Albanijo, zadeva pa se je izgubila v zapletenosti mednarodnih diplomatskih protokolov. S prodiranjem Albanije v vsaj regionalne arene bi utegnila dobiti zamisel dodatnega kisika. Po približnih računih bi si bili Albanija in dežela Furlanija-Julij-ska krajina približno enaki po močeh, (kb) Nogometni deželni pokal Med 150 ekipami tudi štiri naše Letošnje izvedbe deželnega nogometnega pokala za Trofejo Devetti se bo udeležilo 150 ekip prve, druge in tretje amaterske lige, od teh so samo štiri slovenske in sicer Juventina, So-vodnje, Vesna in Gaja. Prva faza šteje 38 skupin s po tremi oziroma štirimi ekipami, ki se bodo med sabo pomerile v treh kolih. Prvo kolo bo že v nedeljo, 27. avgusta, ostali pa 3. in 10. septembra. V drugo fazo napreduje 64 ekip (38 zmagovalcev skupin in 26 najbolje drugouvrščenih). Odtlej bo veljal sistem igranja na neposredno izločanje po enem samem srečanju. Naši go riški enajsterici Juventina in Sovodnje sta bili vključeni v skupino Dl, v kateri sta še goriški Audax in Poggio. Vesna nastopa v skupini E2 z Olimpio in Opicino, Gaja pa v skupini E5 s Portualejem, San Luigijem in San Vitom. Tradicionalna nogometna tekma na Proseku Mladi tokrat ugnali Stare Na Proseku je bil ob velikem šmar- dicionalna nogometna tekma med Stanu športni praznik, ki ga je organizira- rimi in Mladimi, ki merijo svoje spre- lo ŠD Primorje. Osrednja točka štirid- tnosti v žogobrcu vse od daljnega nevnega programa je bila gotovo tra- 1954. leta. Na stadionu Velika Rouna se je tudi tokrat zbralo lepo število ljubiteljev usnjene žoge, ki so uživali ob bolj ali manj briljantnih potezah protagonistov na igrišču. Stari so hoteli že od vsega začetka šokirati Mlade, saj so pritekli na stadion »ritenski«. Ta nov način teka pa ni zbegal Mladih, saj so že v prvi minuti povedli s čeladastim Bašijem. Stari so napeli vse moči in v drugem polčasu tudi izenačili z Doni-jem, kaj več pa jim ni uspelo. Niti pro-seški Gullit jih ni mogel rešiti grozovitega finiša Mladih, ki so najprej podvojili z Macolo, tik pred končnim žvižgom sodnika Fazana pa še potrojili z Bildom. Kot tradicija veleva, je čakala poražence še dodatna »kazen«: zmagovalce so morali prepeljati na okinčanem vozu v vas, kjer so bili vsi deležni toplega pozdrava občinstva, ki se je nato zbralo na prireditvenem prostoru in se do pozne noči razvedrilo ob zvokih ansambla Pomlad. ZSŠDI obvešča, da bo do 20. t. m. urad ZSŠDI v Trstu deloval le od 8. do 14. ure. KOŠARKARSKA SEKCIJA ŠZ DOM IZ GORICE sporoča, da bo prvi trening kadetov (letnika 1973/74) v torek, 22. avgusta, ob 18.30 v Dijaškem domu v Gorici- KOTALKARSKA SEKCIJA ŠD POLET obvešča, da je kotalkališče na Pik®*' cu na razpolago vsem kotalkarjem ^ ponedeljek, sredo in petek od l®-° do 19.30 vse do 30. t. m. KOTALKARSKA SEKCIJA ŠD POLET , obvešča, da se bo začetniški tečaj ^ kotalkarje začel v ponedeljek, 4. > ptembra, ob 18. uri na kotalkali® na Opčinah. Tečaj je namenjen °l kom vrtcev in prvih razredov °^.nS. nih šol. Vpisovanje poteka vetnemdomu na Opčinah od 20. ure. v Pr"8' 19. A° FC PRIMORJE et. obvešča člane mladinskih n®9° ak nih ekip, da se treningi vršijo dan na igrišču od 17. ure dalje- Kolesarski klub Adria-Resim živa vezna nit med Lonjeijem in Katinaro Prvo kolesarsko dirko so v Lonjerju organizirali že leta 1961 Če želimo dodobra dojeti delovanje kolesarskega kluba Adria, moramo predvsem spoznati prepletanje odnosov v Lonjerju in na Katinari. Danes sta zaselka dejansko predmestje, a sta ohranila, predvsem Lonjer, značilnost strnjene vasi: ljudje so tesno med sabo povezani in se radi družijo. Središče je vsekakor Lonjer, vendar je Katinara, zlasti starejše jedro, če ne upoštevamo novih naseljencev, še vedno navezana Radivoj Pečar duša lonjerskega društva na sosednji zaselek. Otroški vrtec in šola, ki sta skupna, pogojujeta in pozitivno vplivata na to, da se mladina med sabo spozna že od zgodnje mladosti. Danes na tem področju delujejo tri organizacije: kulturno društvo, kolesarski klub in zadruga, ki je bila ustanovljena zato, da bi se krajani dokopali do lastnega večnamenskega prostora. Težko je postaviti ločnico med aktivnostmi te ali one organizacije, saj so v odborih praktično vedno iste osebe, ki imajo le različne funkcije. Ko morajo krajani poprijeti za delo, so vsi enotni, tako Lonjerci kot Katinarci; želijo preživeti skupaj nekaj ur, želijo poskrbeti za to, da se gostje ali občasni mimoidoči dobro počutijo. In prav v takem atipičnem okolju se je razvil klub Adria, ki je že nekaj let tesno povezan s podjetjem Rešim. Uradno je bilo društvo ustanovljeno leta 1971, a to ni bil začetek športne dejavnosti v Lonjerju. Če govorimo le 0 povojnih letih, moramo povedati, da sta v Lonjerju obstajali moška in žen-ska odbojkarska ekipa, ki sta sodelo-'r®li na raznih prvenstvih Svobodnega težaškega ozemlja v okviru ZDTV-UCEF, napredne telesnokulturne organizacije, ki je delovala do leta 1948. U istem obdobju je bilo na tržaškem ?zemlju dobro razvito tudi kolesarstvo a Lonjerca Nino Maver ter Milan : °k sta bila med najaktivnejšimi. Čok b k9 P1"™61" sodeloval na prvih izved-žatl dirke po Jugoslaviji in dosegel .avigijive uspehe. Lonjerska mladina Polnoštevilno sodelovala pri prvomajskih telovadnih nastopih. Žal so vee t° v glavnem le občasne priredit-tako je ta aktivnost v zaselku Zatnrla. Nastanek KK Adria-Resim cija°t>eSarstvo te torej za Lonjer tradi-ttizir v° vašk° dirko so krajani orga-dirlt * Ze teta 1961. Šlo je za krožno 0 v neposredni bližini vasi, a us- peh te prve prireditve je spodbudil športne delavce, da so po desetih letih uradno ustanovili društvo. Nekaj časa je v okviru društva delovala tudi atletska sekcija, ki je pritegnila mlade in najmlajše tekmovalce tudi iz bolj oddaljenih predelov. Pomanjkanje pokritih vadbenih prostorov kot tudi predpisi italijanske atletske zveze, ki so pogojevali vpis v zvezo z delovanjem izučenih trenerjev ter pomanjkanje denarnih sredstev za najetje teh strokovnjakov, so botrovali razpustu sekcije. Tudi v tem kratkem obdobju je sekcija pripravila krose za osnovno in srednješolsko mladino. Aktivne so še danes tudi ženske, ki intenzivno telovadijo, trenutno v adaptiranih šolskih prostorih. V skupini je skoraj 40 oseb, kar je vsekakor zavidljiva številka za tako majhno področje. Društvo organizira občasno tudi pohode, tako da lahko spoznamo že opuščene ali zapuščene kraške poti. Kot rečeno, je kolesarstvo glavna dejavnost Adrie ter Lonjer j a in Kati-nare. Za dirko živijo vsi prebivalci, saj bi društvo drugače ne bi moglo izpeljati vseh pobud. Finančno in organizacijsko bi bilo to skoraj nemogoče. Oglejmo si le glavne prireditve: pokal Lonjer (letos je bila že 23. zaporedna izvedba), trofeja ZSŠDI (13 izvedb), pokal Agraria Močilnik za cikloamaterje (13. izvedba), zimski kros (5 izvedb). Športni delavci Adrie-Resim tesno sodelujejo pri organizaciji in izvedbi kolesarske dirke Alpe-Adria; pripomogli so, da je kolesarska dirka po Jugoslaviji imela etapni cilj v Gorici. Zanimivo je dejstvo, da pobude, v katere se zagrizejo, ne usahnejo v nekaj letih. Počasi a uporno si društvo utira pot v pokrajinskem in deželnem merilu, tako da je postalo eno od nosilnih društev v tržaški pokrajini. Možno bi bilo še povečati aktivnot, a pomanjkanje prostora in predvsem skromna sredstva omejujejo delovanje. Postopna rast društva dokazuje zrelost odbornikov, ki nočejo narediti prevelikih korakov: delovanje mora biti v skladu s tehničnimi, organizacijskimi in finančnimi možnostmi brez megalomanije ali pretiranega optimizma. Mednarodni stiki V osemnajstih letih obstoja je društvo navezalo tesne stike ne samo s kolesarsko zvezo v Sloveniji, temveč tudi s posameznimi društvi in skupinami. Pred desetimi leti je zaživelo sodelovanje z društvom Kokrica v Kranju. Društvi sta organizirali kar 2 maratona iz Kranja do Trsta, kar je bil za tiste čase edinstven podvig; nekaj časa je trajalo sodelovanje z društvom Fra-nek Rok iz Ljubljane in kolesarji iz Grosuplja. Ko je Adria delno spremenila svoje delovanje in ga preusmerila v glavnem na cikloamaterje, je prišlo do novih stikov in spoznanj. Danes je Adria-Resim tesno povezana z odborom maratona Franja, osrednjo organizacijo SR Slovenije, ki združuje vse cikloamaterje, a sam maraton Franja je paradna prireditev celotne Slovenije. Udarna skupina kolesarjev iz Lonjer j a in Katinare je redno prisotna, večje ali manjše skupine pa se udeležujejo tudi drugih maratonov, ki so v Sloveniji popularni. In tako se je porodila zamisel, da bi ponovno oživeli maratone iz Ljubljane do Lonjerja. Prva izvedba maratona prijateljstva je bila lani, a druga letos. Organizatorji morajo omejiti število prisotnih, saj jih v Lonjerju čaka že tradicionalna »paš-tašuta«, ki jo skuhajo spretne domače kuharice in porazdelijo njihove mlajše pomočnice. Doživeti prihod takega maratona je svojevrsten užitek. Vsa vas sodeluje, kolesarji in kolesarke se počutijo kot doma, vse teče po načrtu, brez zamud, a postreči od 300 do 350 ljudi ni lahka naloga! Postavlja se vprašanje, kako naj Adria nadaljuje svoje delovanje. Lahko pričakujemo, da bo nova večnamenska dvorana, ki naj bi jo zgradili v naslednih letih, nudila nove razvojne možnosti vsestranskega delovanja od najmlajših pa tja do rekreativcev, ki morda niso toliko navezani na kolo. Upajmo, da bomo 25-letnico ustanovitve društva lahko praznovali v novih prostorih. Menim, da so to najboljše želje, ki jih lahko izrazimo celotni vaški skupnosti in ne samo odbornikom. ODO KALAN Ob raznih kolesarskih dirkah, ki jih organizira Adria-Resim, je v Lonjerju vse živo, saj vas dobesedno preplavijo tekmovalci, njihovi spremljevalci in gledalci Kolesarke iz Kamnika: »Dober dan, naši« Udeleženke pobude »Dober dan, naši« med polaganjem venca pred spomenik padlim v Lonjerju Med stiki s kolesarji-rekreativci so Lonjerci spoznali skupino desetih deklet iz Kamnika, ki delujejo v okviru podjetja Svilanit. Skupina je bila ustanovljena leta '84, a dekleta so si zadala nalogo, da dokažejo, kaj zmorejo. Prvo leto so preizkusile svoje fizične moči in organizacijske sposobnosti ter se podale na kolesarski potep po Sloveniji. A ženske ne bi bile ženske, če ne bi želele postati nekaj posebnega. Zato so se odločile, da jih bo pot v naslednjih letih vodila preko državnih meja in da bodo obiskale Slovence v zamejstvu pod geslom: »Dober dan naši«. Tako jih pot vsako leto vodi po naši deželi in po avstrijski Koroški. Smer vožnje ni bistvena, važno je le, da pridejo v stik z nami. Spoznale so Benečijo in tamkajšnje zapostavljene vasi, sprejeli so jih naši slovenski župani, predstavniki društev in tiska, vendar, kot same trdijo, najljubši jim je postanek v Lonjerju. Bivanje je tu vsekakor »naporno«, saj beseda da besedo pozno v noč, že utrjene prijateljske vezi se le krepijo in kujejo se načrti za nove pobude. Tako so Alenka, Andreja, Katarina, Kika, Mara, Marta, Meri, Mojca, Nina, Zinka ter nepogrešljivi mehanik ter maser Židan sklenili, da se bodo podali med rojake v Kanado. Rečeno storjeno bi lahko rekli, tudi če so priprave za ta podvig trajale polni dve leti. Premostiti so morale neverjetne težave, saj jih nihče verjetno ni jemal resno; mnogi so bili prepričani, da jim bo zmanjkalo »sape« in da bodo zamisel opustile. Vztrajnost je zmagala in pred dobrima dvema mesecema je vsa skupina zmagoslavno odpotovala v Toronto in se s kolesom podala do Montreala, od koder jo je pot ponovno vodila domov. Vodja skupine Kika je začela potopis s temi besedami: »Takrat, leta 1985 za tisto dolgo mizo v domači gostilni v Hodišah na Koroškem, ob veseli polki "Toronto, Toronto, danes vse veselje je..." so poleteli naši načrti čez "lužo". In tako se je začelo!« Nabirke, koncerti, iskanje pokroviteljev je bilo le del skrbi; druge so nastale, ko so morale izdelati načrt za progo, zagotoviti prenočišča in podobno. Vesti, ki so prihajale iz Kanade, so bile nespodbudne. Ta jim je dokazoval, da potrebujejo posebna dovoljenja za kolesarsko vožnjo, drugi jim je pripovedoval, da so za kolesarke določene le obvezne poti in da se ne bodo mogle sprehajati po mili volji. Na mnoga vrata so morale potrkati, da so prišle do pravih oseb, in to so bili zdomci. Ko so dobile z njimi neposredni stik, so bile težave v izredno kratkem času premeščene. Še pred odhodom jim je domača pesnica napisala v slovo: Srečno kolesarke naše, ki odhajate na pot, pa pozdravite vse naše onkraj meje vsepovsod! Težko je v nekaj vrsticah strniti vtise, ki so jih prinesle s seboj s te uspeš- ne čeprav utrudljive pobude. Njihovo navdušenje je veliko a obljubile so, da se bodo jeseni prikazale v Lonjerju in s sliko in besedo oživele med prijatelji te prijetne trenutke. S posredovanjem bivšega konzula SFRJ v Trstu, Vlaste Valenčič, so se udeležile priložnostnega sprejema na generalnemu konzulatu v Torontu ob priložnosti počastitve zdomcev, ki so finančno podprli jugoslovansko ekspedicijo na olimpijskih igrah v Seulu. Tone Vršič iz Ljutomera, ki že 32 let živi v Kanadi, je bil njihov glavni »boter in duhovni vodja«, predstavnik Kompasa v Kanadi, Bakočevic, si je prevzel breme tehnične organizacije pohoda. Nemogoče je navesti vse osebe, ki so jim stale ob strani. Tudi neznanci, ki so jih slučajno srečali, so jim šli na roko. Ob povratku v domači Kamnik so jih pozdravili predvsem predstavniki podjetja Svilanit, a druga pesnica je še dejala: Pot po tujini, med rojaki bila gotovo je prelepa, polna vtisov in prigod, saj videle ste ve kako živi se tud' drugod. Ob zaključku tega skromnega opisa delovanja skupine, ki smo jo spoznali v Lonjerju, lahko le ugotovimo, da se z voljo in vztrajnostjo lahko zelo daleč pride. Znano nam je tudi, da že načrtujejo nov bojni pohod do še bolj oddaljenih krajev. Nazdravimo jim že danes z željo, da bi se vedno spomnile osnovnega gesla svojih pobud »Dober dan, naši« in tako bomo tudi mi s ponosom rekli »Dober dan, naše«. (O. K.) Naročnina: mesečna 16.000 lir - celoletna 192.000 lir; v SFRJ številka 6.000.- din, naročnina za zasebnike mesečno 30.000 - din, trimesečno 85.000.-din, letno 320.000,- din, upokojenci mesečno 25.000. - din, trimesečno 65.000.- din, polletno 120.000. - din, letno 240.000,- din. Naročnina plačana vnaprej se med letom ne poviša. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/II. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 72.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 108.000 lir. Mali oglasi 760 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski dnevnik TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - T!x 460894 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382 - 85723 ČEDAD - Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Marko VValtritsch H Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG 19. avgusta 1989 Že 43. papeževo potovanje izven Italije Janez Pavel, H. pri vernikih VATIKAN — Danes bo papež Janez Pavel II. odpotoval na svoje 43. potovanje izven Italije, njegov cilj pa bo tokrat Španija. Gre že za njegovo tretje potovanje v to državo, saj je bil tam že leta 1982 in 1984. Prva postaja na njegovi poti bo v znanem romarskem središču Santiagu de Compostela v Galiciji, kjer je tudi grob apostola Jakoba. Tu naj bi papeža pozdravilo preko 300 tisoč mladih z vseh koncev sveta, ki se v tem španskem mestu zbirajo, da bi počastili 4. svetovni dan mladine. Z mladimi se bo papež srečal kmalu po poldnevu, zvečer pa bo z njimi molil do 22.30, medtem ko bo imel nedeljsko jutranjo mašo na gori Gozo, od koder se romarjem nudi pogled na svetišče svetega Jakoba. Po Santiagu de Compostela pa se bo papež ustavil še v dveh španskih mes- v Španiji tih, ki sta tudi povezani z versko tradicijo Španije in Evrope. Tako bo že jutri popoldne papež Janez Pavel II. v Oviedu, kjer bo obiskal tamkajšnjo katedralo, v kateri naj bi, kot trdi versko izročilo, hranili mrtvaški prt, s katerim so pokrili Kristusov obraz, ko so ga pokopali. Po Oviedu pa bo papeža pot vodila še v Covadogno, kjer so do leta 1777 častili Marijino podobo iz lesa, ki pa je zgorela v nekem velikem požaru. Danes stoji na njenem mestu drugi tak kip, ki ga je darovala katedrala iz Ovieda. V čast Mariji bo papež Janez Pavel II. daroval mašo na istem mestu, kot je to storil kardinal Roncal-li, kasnejši papež Janez XXIII., ko je proslavljal 50. obletnico posvetitve. Maša je predvidena za ponedeljek dopoldne, že v večernih urah pa se bo papež Janez Pavel II. vrnil v Vatikan. Nenavadno srečanje po 17 letih ■■gl Sliko levo je leta 1972 posnel fotograf agencije Associated Press Nick Ut in je obkrožila ves svet. Vietnamski otroci bežijo pred ameriškimi marinci, gola deklica v sredini pa je Phan Thi Kim Phuo. Na drugi sliki sta danes 26-letna Kim Phuo in Nick Ut, ki sta se srečala na Kubi (Telefoto AP) Škornji Eltona Johna naprodaj Uslužbenka znane londonske hiše za dražbe Sotheby's ponosno razkazuje par škornjev Eltona Johna. Obutev slavnega pevca bodo prodali na dražbi 22. avgusta (Telefoto AP) Jugoslovanska vlada na delu za upočasnitev inflacije BEOGRAD — Še vedno upamo, da bodo cene v prihodnjih mesecih naraščale počasneje, je izjavil podpredsednik jugoslovanske vlade Aleksander Mitrovič. Ko je spregovoril o razlogih za takšna prizadevanja, je navedel, da so po daljšem času cene izdelovalcev naraščale počasneje kot cene na drobno. V minulih mesecih je bil položaj obraten, cene izdelovalcev so bile višje za tri do šest odstotkov. Mitrovič meni, da bo avgusta stopnja rasti cen manjša, septembra pričakuje majhno rast, do konca leta pa spet nadaljnji padec stopnje rasti, piše včerajšnja Politika. Na vprašanje, ali to pomeni, da se bo letošnje leto končalo s približno 750-odstotno inflacijo, je Mitrovič odgovoril, da si v ZIS zelo prizadevajo, da ne bi presegla 800 odstotkov. Poudaril je, da bo ZIS zagotovil uvoz tekstila, obutve, pralnih sredstev, bele tehnike in da bo to blago cenejše od domačega. O tako imenovani denominaciji dinarja je Mitrovič dejal: »Ne vemo še, kdaj bomo to storili. Prvotno smo to načrtovali za prihodnje leto, toda kaže, da bomo morali to pospešiti.« O odstotkih denominacije dinarja Mitrovič ni mogel ničesar povedati, kot tudi ni potrdil, ali bomo denominacijo dinarja izvedli do konca letošnjega leta. Smrtna nesreča sodnika Cassate TRAP ANI — V prometni nesreči, ki se je zgodila včeraj na avtocesti Palermo - Trapa-ni je umrl znani sodnik Salvatore Cassata. Mercedes, v katerem so sedeli še trije sopotniki, je zaneslo s cestišča, vozilo se je večkrat prevrnilo, vsi trije sopotniki pa so ranjeni obležali na asfaltu. Sodnik Cassata, ki je bil zaradi hudih poškodb pri priči mrtev, je ostal vkleščen v pločevini. Salvatore Cassata je bil doma iz Maršale in je vodil več pomembnih preiskav. »Zaslovel« pa je, ko je aretiral znanega kantavtorja Roberta Vecchionija zaradi mamil. Vecchio-ni mu je pozneje posvetil ironično pesem »Signor giudice...« Peklenski stroj ob avtocesti A3 VILLA SAN GIOVANNI — Promet na avtocesti A3, ki vodi od Salerna do Reggia Calabrie je bil včeraj dopoldne v bližini kraja Santa Trada skoraj celo uro prekinjen, ker so v eni od transformatorskih postaj Anas ob avtocesti našli peklenski stroj. Eksplozivno telo so odkrili policisti iz komisariata v Villi San Giovanni potem, ko je neznan moški po telefonu kvesturi v Reggiu Calabrii sporočil, da je nekdo pri Santa Tradi postavil peklenski stroj. Kot so ugotovili, naj bi peklenski stroj sestavil strokovnjak, ki je eksplozijo programiral s pomočjo timerja. Peklenski stroj so nato razstrelili policijski strokovnjaki. Skrivnosti svetovne trgovine z orožjem VVASHINGTON — Skrivna prodaja ameriškega orožja Iranu ter afera, ki je izbruhnila pred dvema letoma, te dni pa je z obsodbo podpolkovnika Northa prešla v zaključno fazo, je razkrila marsikateri zanimiv aspekt svetovne trgovine z orožjem, skupaj s prekupčevanjem z mamili gre za dve nabolj dobičkonosni panogi v svetovni trgovini. Danes, ko orožje ne gre več tako dobro v denar kot je šlo za časa petrolejskega burna ter nekontroliranega kopičenja zunanjetrgovinskih dolgov, se države proizvajalke poslužujejo vseh sredstev, da bi ohranile svoje pozicije. V marsikaterem primeru vlade nekaterih držav zamolčijo prenekatero vprašljivo transakcijo, medtem ko proizvajalci orožja nudijo vse mogoče popuste in olajšave samo da bi svoje blago prodali. Največji delež v svetovni trgovini z orožjem imajo že nekaj desetletij Združene države Amerike in Sovjetska zveza: ZDA prodajajo orožje vglavnem razvitim državam, pa tudi najbolj bogatim od držav v razvoju. Sovjetska zveza je s svoje strani največji dobavitelj orožja predvsem za svoje zaveznike, pa tudi za ostale države v razvoju. Obe ustvarjata letno približno po 15 milijard dolarjev dobička od te trgovine. V drugo skupino proizvajalcev orožja sodijo Francija, Velika Britanija in Kitajska, kot nevarni konkurenti pa so se zadnje čase pojavili na tržišču Brazilija, Izrael, Zahodna Nemčija, Španija, Švedska, Nizozemska in ČSSR. V vseh povojnih letih, še zlasti pa v zadnjih dveh desetletjih se udeležba posameznih svetovnih območij, ki absorbirajo levji delež svetovne oborožitve ni bistvemno spremenila. Tako je na tej lestvici prvi Bližnji vzhod, ki je tradicionalno največji potršnik orožja. Po koncu vietnamske vojne mu sledi Afrika z deželami magreba, potem pa Latinska Amerika, Južna Azija in Daljni vzhod. Obletnica smrti Zia Ul Haka Na tisoče ljudi je v Islamabadu v četrtek počastilo prvo obletnico smrti Zia Ul Haka, bivšega pakistanskega predsednika (Telefoto AP) Maroška poroka za določen čas RABAT — V Maroku se vedno več mladih parov odloči za proko za določen čas. Poznavalci pravijo, da temu pojavu botrujeta predvsem draginja in brezposelnost, navadni ljudje pa se zgražajo nad to grdo razvado maroške mladine. Dejstvo je, da so zlasti v velikih mestih take poroke na dnevnem redu, trajajo pa lahko od dveh mesecev do treh let. Fant in dekle gresta pred matičarja, ki ju navidezno poroči z normalnim obredom. V resnici mlada dva podpišeta poročno pogodbo, pred tem pa mora ženin nevesti zagotoviti ustrezno odškodnino, ki jo običajno sestavljajo dragulji in nepremičnine. Dogaja se namreč, da so ženske veliko na slabšem potem, ko zapade poročna pogodba in se le stežavo spet normalno poročijo. So pa tudi taka dekleta, ki so se znašla, in nimajo prevelikih predsodkov. Ženina iščejo med bogatimi starimi arabskimi turisti, ki prihajajo v Maroko na dopust. Taki so namreč pripravljeni odšteti dosti večjo odškodnino. Ob 70. jubileju založnika Forbsa NEW YORK — Najpomembnejši ameriški za °ki qa lalcolm Forbes bo te dni praznoval 70. rojstni dan, o proslavil, kot se spodobi, v svoji vili v Tangerju sjj iku. Praznika pa se, kajpak, ne bodo udeležili ,atla udje z ulice, temveč najslajša (pa tudi kisla) sm vetovnega slovesa. . nred- Gostje, med katerimi so Liz Taylor in Joan River ’^erja idnik koncerna Chrysler Lee Iacocca, multimihl ,oj0-eonard Štern in Jay A. Pritzker, nesojeni grški p n0 aslednik ter številni drugi petičneži, se bodo zo eh letališčih v ZDA. Preden bodo z boeingi m ^a. oleteli v Tanger, si bodo lahko potešili lakoto s g &e. animi jajci in iranskim kaviarjem. Gala predstav nflCe-eda v Maroku, s čim se bodo povabljenci basali tavil e ZDA 1950, r. Antohny Mann) I 15.45 Dokumentarec: Full Steam paCJ 16.10 Risanka: Evropske pravljice 16.25 Mladinska oddaja: Big Estate 17.15 Nan.: I racconti di Padre Brown |lj 18.15 Dok.: 30 let naše zgodovine II 2E 19.10 Nadaljevanka: Santa Barbara III III 19.40 Almanah, vreme in dnevnik |H 20.30 Film: Trappola per genitori e 55 ||| (kom., ZDA 1986, r. Ronald Max- H |||. well, i. 1 lavlev Mills) m ^ , (j 21.55 Dnevnik t 22.05 Glasbena oddaja: Rossinijeve ||| skladbe - La gazza ladra v j* 0.05 Dnevnik in vreme 0.15 Film: I maghi del terrore (srh., _ ZDA 1963, r. Roger Corman) ^ lil >( i .O RAI 2 9.00 10.50 11.15 12.05 13.00 13.25 13.45 14.30 14.45 15.25 16.35 18.05 18.30 18.45 19.30 20.30 22.10 22.20 23.00 23.50 24.00 Nanizanke: Lassie, 9.30 Oliver Maass, 10.00 Monopoli Dokumentarec o rastlinah Iz DOC Cluba: R. Cocciante Nanizanka: Amore e ghiaccio Dnevnik - ob trinajstih Rubrika: Trentatre Nadaljevanka: Capitol Dnevnik - gospodarstvo Poletna oddaja: Tutti frutti Nan.: Lassie, nato risanka Film: Čampo de' Fiori (kom., It. 1943, r. Mario Bonnard, i. Anna Magnani) Videocomic Dnevnik - športne vesti Nanizanka: Perry Mason Horoskop, vreme, dnevnik, šport Film: Bagliori di guerra (r. Richard Heffron, 2. del) Dnevnik - nocoj Variete: Improvvisando '89 Nan.: Hill Street giorno e notte Nočni dnevnik Film: L'artiglio giallo (krim., ZDA 1935, r. James Tinling, i. VVarner Oland) Za sladokusce pa Rossinijeva Tatinska sraka Nekaj dni pred uradnim začetkom Rossinijevega festivala so v Pesaru uspešno uprizorili eno njegovih najbolj znanih oper, Tatinsko srako. Simfonični orkester turmske RAI je vodil Gianluigi Gel-metti. Med uglednimi interpreti je pretkano Ninetto odigrala in čudovito odpela Katia Ricciarelli (na sliki), ki je mnogi baje niso mogli prehvaliti po povprečnem nastopu v Verdijevi Luisi Miller. RAI 1 nam opero ponuja v 2 delih: nocoj ob 22.05, jutri pa ob 22.15. RAI 3 14.00 14.10 15.15 15.35 17.10 18.45 19.00 19.30 19.45 20.00 20.30 22.20 22.25 23.20 23.25 Deželne vesti Aktualno: Projekt Erasmus Šport: Mountain Bike - mednarodno tekmovanje Film: Spiaggia libera (kom., It. 1966, r. Marino Girolami, i. Do-migue Boscero) Film: Facciamo il tifo insieme (glas., ZDA 1949, r. Burby Barke-ley, i. Frank Sinatra, Gene Kelti') Športna oddaja: Derby) Dnevnik in vreme Deželne vesti Dok. oddaja: Pred 20 leti Dok. oddaja: Geo Estate Nadaljevanka: Sandokan (r. Ser-gio Sollima, i. Kabir Bedi, Phi-lippe Leroy, Carole Andre, Adolfo Celi, 2. del) Dnevnik - nocoj Dokumentarec: 24 agosto 1939 -Sta arrivando la bufera Nočni dnevnik Dokumentarna oddaja: Per Lucidno Visconti - II grande serra-glio ZASEBNE TV POSTAJE CANALE 5 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Aktualno: Forum 12.00 Mladinska oddaja: Doppio slalom 12.30 Kviz: OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.15 Film: L'anima e il volto (dram., ZDA 1946, r. Curtis Bernhardt, i. Bette Davis, Glenn Ford) 16.55 Nanizanke: Hotel, 17.45 Mai dire si, 18.45 Top Secret 19.45 Kviz: Čari genitori 20.30 Variete: Bellezze al bagno 22.30 Kviz: Il gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 0.45 Film: Marisol contro i gangster (kom., Šp. 1962, r. Lucia Mingar-ro, i. Marisol) RETE 4 8.10 Nanizanka: In časa Lawrence 9.00 Film: Stella di Rio (pust., It.-ZRN 1955, r. Kurt Neumann, i. Maria Frau) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: Una vita da vivere 16.35 Film: La voce del san-gue (dram., ZDA 1980, r. Mel Damski, i. Col-len Dewhurst) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby, 19.30 Baretta 20.30 Film: Surcouf, 1'eroe dei sette mari (pust., It. 1966, r. Sergio Bergon-zelli, i. Gerard Barray, Antonella Lualdi) 22.20 Film: Messia selvag-gio (dram., VB 1972, r. Ken Russell, Dorothy Tutin, Scott Anthony) 0.10 Nanizanke: Agente speciale, 1.10 Ironside, 2.10 Adam 12 ITALIA 1 ge Scott, Trish Van Devere) 22.20 Nan.: Starsky & Hutch 23.25 Dokumentarec: Cin-que anni di avventure 23.55 Nanizanke: Starman, 0.55 Brothers, 1.25 Taxi ODEON 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Zabavna oddaja: Me-gasalvishow 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e can-tiamo con Licia 18.00 Nadaljevanka: Alla conguista del VVest 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Evviva Palm Town 20.30 Film: Il giorno del delfine (pust., ZDA 1973, r. Mike Nichols, i. Geor- 10.45 12.15 13.00 15.30 17.30 19.30 20.30 20.45 22.45 23.00 24.00 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Mar-cia nuziale Nan.: Good times Otroški variete: Sugar estate, vmes risanke Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Colorina Nanizanki: Rituals, 18.00 Zufall Risanke Variete: Telemeno Film: Maniac (srh., ZDA 1980, r. William Lustig, i. Caroline Munro) Variete: Telemeno Glasbena oddaja: Caf-fe Italia Nanizanka: Insiders TMC i. Troy Donahue, Kon-nie Stevens) 18.00 Nanizanki: Flamingo Road, 19.00 Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Limplacabile omicida (krim., ZDA 1969, r. James Neilson, i. Raguel VVelch) 22.20 Morski športi 22.50 Vesti 23.05 Šport nocoj 24.00 Film: La luna e tra-montata (vojni, ZDA 1943, r. Irving Pichel, i. Lee Kobb) TELEFRIULI 11.00 Nanizanka: Ai confini delVArizona 12.00 Nadaljevanka: Primo fra tutti 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 15.00 Nanizanka: I viaggia-tori del tempo 16.00 Film: Oualcosa che scotta (dram., ZDA 1961, r. Delmer Daves, 11.30 12.00 12.30 13.00 13.30 15.00 18.30 19.00 19.30 20.00 20.30 22.00 23.00 24.00 1.00 Nanizanka: Medusa Rubrika: Il saloto di Franca Nanizanka: Naufraghi Dnevnik Nanizanka: Justice Musič box Nadaljevanka: La Me-dea di Porta Medina Dnevnik Nanizanka: La guerra di Tom Grattan Dnevnik v nemščini Nadaljevanka: Molly 'O (r. Bruno Gortini, i. Bonnie Bianco, 3. del) Dok. oddaja: Pan Rubrika o kolesarstvu: Start Dnevnik, nato dražba Inf. oddaja: News TELE 4 ■ SLOVENSKE MREŽE RTV Ljubljana 1_______________| 16.30 Video strani 16.40 Poletna noč (pon.): nanizanki Delo na črno, 17.35 Hooperman 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Mozaik. Po sledeh napredka: Na pragu 21. stoletja (11. odd.) 18.35 Video strani 18.40 Spored za otroke in mlade: nanizanka Bendji (12. del) 19.05 Risanka 19.15 TV Okno 19.19 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Nadaljevanka: Ellis Island (po romanu Freda Mustarda Stewar-ta, r. Jerry London, i. Richard Burton, Kate Burton, Peter Rie-gert, Greg Martyn, 1. del) 21.00 Tednik 21.50 Dnevnik in vreme 22.10 Inf. oddaja za goste in tujine 22.15 Poletna noč, vmes nanizanki Delo na črno (3. del) in Leteči cirkus Monthyja Pythona (12. del) 1.15 Video strani | RTV Koper____________________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dok. oddaja: Čampo base (pon.) 14.05 Tenis: moški finale turnirja Aus- tralian Open (pon.) 16.00 Šport spektakel 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box - Zgodovina športa po želji 20.30 Nogomet: Bayern Munchen-Koln (pon.) 22.15 TVD Novice 22.25 Beach volley (iz Falconare) 23.30 Šport spektakel RTV Ljubljana 2 15.55 EP v atletiki za mladince 19.30 Dnevnik, 19.55 Premor 20.00 Zabavnoglasbena oddaja 20.45 Poročila 20.50 Oddaja o kulturi: Ustvarjalci, dela... 21.20 Umetniški večer: Marija Kohn 22.45 Reportaža: Kitarijada (prenos iz Zaječarja) ■ RADIO ■ RADIO • RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Jutranji almanah: Križem po svetu, 9.15 Otroški kotiček: Potovanje v Lili-put (2. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: 12.00 Trst, mesto znanosti; 12.40 Slovenski zbori; 13.20 Poletni mozaik: Glasba po željah, 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 Utrinki, 16.00 Koroški portreti; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Četrtkova srečanja, nato Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Radijska šola; 8.35 Mladina poje; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki; 11.05 Naš gost; 11.30 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.05 Vedre note; 14.25 Glasba jugoslovanskih narodov in narodnosti; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Jazz ansambel; 18.30 Zborovska glasba; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Večer domačih pesmi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Melodije; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno in Nočni spored. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30 19.00 Poročila; 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Val 202; 13.00 Od enih do treh; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.00 Črno na belem; 17.30 Primorski dnevnik, Aktualna tema; 18.00 Mladim poslušalcem; 19.00 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro, otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo...; 8.25 Pesem tedna; 8.35 Mi in vi; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Disco scoop; 10.35 Družina; 11.00 Pismo iz; 11.15 O italijanščini; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Portoroška riviera; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Glasbeno popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Dopust v YU; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Glasba; 20.00 Nočni spored. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba za vse okuse; 15.00 Cest la vie; 16.30 Metalmanija; 19.00 V svetu knjige; 21.00 Radijski bazar, nato Nočna glasba. FILMI NA MALEM EKRANU 1 V ŽARIŠČU! i -------- 1 I 1 Je bil John Lennon res žrtev blaznega oboževalca? Vprašanje bi pravzaprav morali postaviti nekoliko drugače, in sicer: je bil Mark David Chapman res edini odgovoren za smrt bivšega Beatla, ali stoji za vso zadevo še kdo drug ? Angleški odvetnik Fenton Bresler men , da Chapman, ki je 8. decembra 1980 ustrelil Lennona, ni ravnal samostojno. V svoji knjigi The Mui-der Of John Lennon trdi, da so pevca usmrtili agenti ameriške tajne službe CIA, ki so se bali Lennonovega povratka h politiki in njegovega vpliva na mladino. Kritiki menijo, da je Bresler ustrelil poštenega kozla, saj v knjigi ne podaja prav nobenega dokaza, pač pa le trdi, da Chapman ni imel nobenega pravega razloga za svoje dejanje. Po mnenju kritikov pa CIA ni imela nobenih zadostnih razlogov za pripravo atentata na Lennona (Bresler trdi, da so Chapmanu »oprali« možgane), saj slednji ni bil pomembna politična osebnost, sploh pa ga ne moremo primerjati s pravimi preroki svojega časa, kot sta bila na primer Bob Dylan in Joan Baez. Večji del svoje knjige posveča Bresler obnašanju ameriške policije, ki ni nikdar pomislila na morebitno odgovornost službe CIA. Kritiki seveda oporekajo, da za to niti ni imela razlogov. Ob vsem tem je še najbolj zabavna izjava samega Breslerja, ki v zvezi z umoroma Lutherja Kinga in Kenne-dyja pravi, da je v ZDA pač moderno ustvarjati primere tam, kjer je jasno, da jih ni. Kdo je ubil Johna Lennona I MAGHI DEL TERRORE — The Raven, ZDA 1963. V četrtek, 24. avgusta, ob 0.15, na RAI 1. Filmska grozljivka. Ameriški režiser, producent in filmski mecen Roger Cor-man je v svoji bogati produkciji nizkoproračunskih del posvetil posebno pozornost izdelavi fantastičnih grozljivk in srhljivk. Pri filmskem prevajanju najbolj značilne gotsko-romantične literature je pred vsemi možnimi avtorji privilegiral velikega Edgarja Alana Poeja. V mrtvaško-zabavnem delu I maghi del terrore, ki je povzeto po Poejevi povesti Vrana, je Corman tudi združil nekaj vrhunskih igralcev tega posebnega žanra: Vincenta Pricea, Borisa Karloffa, Petra Lorrea. Trije prekaljeni čarovniki se med seboj spopadejo brez prizanašanja in z veliko potrato čarovnij in trikov. Naposled zmaga čarovnik Raven s sodelovanjem kolega Belloga proti čarovniku Scarabusu in njegovi lepi pomočnici Eleonori, bivši Ravnovi soprogi. ---------- \ VIDEO NOTES Oddaja:v, !.,,...■ Postaja:_____________ e**F ¥ iiMŽ eiiiiiiiii f 1 K m m m i 1 1 RAI 1 II RAI2 RAI 3 9.00 9.25 10.15 11.55 12.05 12.30 13.30 14.10 16.15 17.15 18.15 19.10 19.40 20.30 22.05 22.15 24.00 0.20 0.30 0.50 Risanka Dok.: Čudoviti Disneyjev svet Film: Quel bandito sono io (kom., It. 1949, r. Mario Soldati, i. Jean Kent) Vreme in dnevnik Nadaljevanka: Santa Barbara Nanizanka: Gli occhi dei gatti Dnevnik in Srečno poletje! Film: La vita e meravigliosa (fant., ZDA 1946, r. Frank Capra, i. James Stewart) Mladinska oddaja: Big E State Nan.: I raconti di Padre Brown Dok.: 30 let naše zgodovine Nadaljevanka: Santa Barbara Almanah, vreme in dnevnik Film: Tuareg, il guerriero del deserte (pust., It. 1984, r. Enzo Castellari, i. Mark Harmon) Dnevnik Glasbena oddaja: Rossinijeve skladbe - La gazza ladra Jahanje (iz Montegiorgia) Nočni dnevnik Rubrika: Mezzanotte e dintorni Šport: atletika (iz Bruslja) 9.00 Nanizanke: Lassie, 9.30 La pietra di Marco Polo, 10.00 Monopoli 11.00 Dokumentarec o rastlinah 11.25 Iz DOC Cluba: Franco Battiato 12.05 Nanizanka: Amore e ghiaccio 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Rubrika: Trentatre 13.45 Nadaljevanka: Capitol 14.30 Dnevnik - gospodarstvo 14.45 Poletna oddaja: Tutti frutti 15.25 Nanizanka: Lassie, nato risanka 16.20 Film: Frou, Frou (dram., It. 1955, r. Augusto Genina, i. Dany Robin, Gino Cervi) 18.10 Videocomic 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Perry Mason 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Poletni variete: Cocco (vodi Gabriella Carlucci) 22.45 Dnevnik - nocoj 22.55 Nan.: Hill Street giorno e notte 23.45 Nočni dnevnik 23.55 Film: La guerra segreta di Suor Kathrin (dram., ZDA 1960, r. Ralph Thomas, i. Lilly Palmer, Sylvia Syms) Odkrivanje značilnosti polpretekle dobe Poleg dosledno zgodovinskega ciklusa, ki nam ga ta teden v poznih večernih urah Enza Sampo ponuja na tretji državni tv mreži, je med poletnimi sporedi spet niz dokumentarnih oddaj TrenVanni della nostra storia (ob 18.15 na RAI 1). Paolo Frajese Jna sliki) nam tako za vsako posamezno leto predstavlja najznačilnejše dogodke in osebnosti, ob tem pa nam ponuja še nekakšen splošni vpogled v postopno spreminjanje človekovih okusov, zahtev in povpraševanj. 14.00 Deželne vesti 14.10 Tenis: Grand Prix (prenos iz San Marina) 18.00 Dokumentarna oddaja: Drobci 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Vreme in dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti 20.00 Dokumentarna oddaja: Geo Es-tate (ured. Luigi Villa in Gigi Grillo, vodi Caterina Vertova) 20.30 Film: Gran premio (kom., ZDA 1944, r. Clarence Brown, i. Mic-key Rooney, Elisabeth Taylor, 1. del) 21.30 Dnevnik - nocoj 21.35 Film: Gran premio (2. del) 22.35 Dokumentarna oddaja: 25 agosto 1939 - Sta arrivando la bufera 23.30 Aktualnosti: Volta pagina 0.10 Nočni dnevnik 0.25 Nočna glasba: Bachov Koncert v E-duru BWV 1042 z violinistom Utom Ughijem 0.40 Dokumentarna oddaja: Pred 20 leti ZASEBNE TV POSTAJE CANALE5 8.30 Nanizanke: Fantasi-landia, 9.15 Peyton Plače, 10.15 Una fami-glia americana 11.15 Rubrika: Forum 12.00 Kviza: Doppio slalom, 12.30 OK il prezzo e giusto 13.30 Variete: Rivediamoli 14.30 Nanizanka: Love Boat 15.30 Film: La donnna e un male necessario (kom., VB 1955, r. Henry Cor-nelius, i. Julia Harris, Lawrence Harvey) 16.50 Nanizanke: Flotel, 17.45 Mai dire si, 18.45 Top Secret 19.45 Kviz: Čari genitori 20.30 Variete: Una rotonda sul mare 22.30 Kviz: Il gioco dei nove 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show E State 0.45 Film: Il caso Venere privata (krim., Fr.-It. 1969, r. Yves Boisset, i. Bruno Cremer, Agosti-na Belli) RETE 4 8.10 Nanizanka: In časa Lawrence 9.00 Film: La furia dei barbari (pust., It. 1960, r. Guido Malatesta, i. Edmund Purdon) 10.45 Nanizanki: Bonanza, 11.45 Harry 'O 12.45 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke 13.45 Nad.: Sentieri 14.45 Nanizanka: California 15.40 Nadaljevanka: Una vita da vivere 16.35 Nanizanka: Storie di vita 17.00 Film: Scapolo in ro-daggio (kom., ZDA 1971, r. Jud Taylor, i. Hall Holbrook, Barbara Rush) 18.30 Nanizanki: Marcus Welby, 19.30 Baretta 20.30 Film: La bambola di pezza (krim., ZDA 1966, r. Bert Gordon, i. Zsa-Zsa Gabor, Don Ameche) 22.10 Film: Adieu Bonaparte (zgod., Fr.-Egipt 1985, r. Joussef Chahine, i. Patrice Chereau) • 0.20 Nanizanki: Agente speciale, 1.20 Ironside ITALIA 1 re (vestern, It.-Fr,-ZRN-Šp. 1972, r. Tonino Valerii, i. Bud Spencer, James Co-burn) 22.35 Rubrika: Calciomania 23.35 Šport: Grand Prix 0.35 Nanizanki: Starman, 1.35 Brothers ODEON 8.15 Nanizanke: Skippy, 8.45 I gemelli Edison, 9.15 La gang degli orsi, 9.45 Superman, 10.15 La terra dei giganti, 11.10 Kronos, 12.05 Mork & Mindy, 12.35 Strega per amore, 13.00 Simon & Simon 14.00 Zabavna oddaja: Me-gasalvishow 14.15 Deejay Beach 15.00 Nanizanka: Ralph su-permaxieroe 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes nanizanka Balliamo e can-tiamo con Licia 18.00 Nadaljevanka: Alla conguista del VVest 19.00 Nanizanka: Riptide 20.00 Risanka: Siamo fatti cosi 20.30 Film: Una ragione per vivere e una per mori- 9.30 Nanizanki: SOS squ-adra speciale, 10.00 Ouattro in amore 10.45 Nadaljevanki: Signore e padrone, 11.45 Mar-cia nuziale 12.15 Nanizanka: Good limes 13.00 Otroški variete: Sugar, vmes risanke 15.30 Nadaljevanki: Anche i ricchi piangono, 16.30 Colorina 17.30 Nanizanki: Rituals, 18.00 Zufall 19.30 Risanke 20.30 Oddaja o boksu: srečanja Sebief-Sherman, Jekorov-Randal, Ale-xandrov-Hajes, Migli-accio-VVelles 22.30 Rubrika: Forza Italia 24.00 Nanizanka: Foxfire TMC 15.00 Nanizanka: Viaggiato-ri nel tempo 16.00 Film: Mani sulla luna (kom., VB 1963, r. Richard Lester, i. Ron Mo-ody) 18.00 Nanizanki: Flamingo Road, 19.00 Operazio-ne ladro 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Atletika: Gran prix (iz Bruslja) 23.30 Vesti in šport 24.00 Film: La bataglia del Mediterraneo (vojni, Fr. 1968, r. Alexandre Astruc, i. Claudine Au-ger, Gerard Barray) TELEFRIULI 11.00 Nanizanka: Ai confini deli'Arizona 12.00 Dokumentarec o Afriki 12.45 Ogledalo življenja 13.30 Vesti in šport 14.15 Risanka: Beatles 14.30 Dokumentarec: Narava prijateljica 11.30 Nanizanka: Medusa 12.00 Rubrika: Il salotto di Franca 13.00 Dnevnik 13.30 Dokumentarec: Možje in narodi 20. stoletja 15.30 Glas. odd.: Musič box 18.30 Nadaljevanka: La Me-dea di Porta Medina 19.00 Dnevnik 19.30 Nanizanka: La guerra di TomGrattan 20.00 Dnevnik v nemščini 20.30 Nadaljevanka: MoIly O (4. del) 22.00 Nanizanki: Medusa, 22.30 Angoscia 23.00 Dnevnik, nato dražba 24.00 Inf. oddaja: News TELE 4 SLOVENSKE MREŽE • RTV Ljubljana 1_______________| 16.25 Video strani 16.35 Poletna noč (pon.): nanizanki Delo na črno, 17.25 Leteči cirkus Monthyja Pythona 17.55 Video strani 18.00 Dnevnik 18.05 Poslovne informacije 18.10 Spored za otroke in mlade: nanizanka Delfin Flipper - Nova prijatelja (1. del), 18.35 glasbena oddaja Državni ansambel gruzinske folklore 19.00 Risanka, 19.15 TV Okno 19.19 Inf. oddaja za goste iz tujine 19.30 Dnevnik, vreme, Naše akcije 20.15 Dok. serija: Svet nenavadnih sil Arthurja Clarka (7. del) 20.55 Nanizanka: Kriminalna zgodba (ZDA, r. Abel Ferrara, 11. del) 21.40 Dnevnik in vreme 22.00 Inf. oddaja za goste iz tujine 22.05 Poletna noč, vmes nanizanka Delo na črno (4. del) 24.00 Film: Trgovina ,s smrtjo (krim., ZDA 1986, r. John Korty, i. Alan Arkin, Armand Assante) 1.30 Video strani RTV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Dok. oddaja: Čampo base (pon.) 14.10 Nogomet: Bayern Munchen-Koln (pon.) 16.00 Šport spektakel: Najzanimivejši športni dogodki 19.00 Odprta meja 19.30 TVD Stičišče 20.00 Športna oddaja: Juke box 20.30 Boks: Holyfield-Rodriguez, Ro-sario Jones 21.30 TVD Novice 21.45 Tenis: moški finale Mednarodnega prvenstva Francije 1989 RTV Ljubljana 2_________________ 15.50 EP v atletiki za mladince (iz Varaždina) 20.15 Oddaje neuvrščenih: dokumentarna filma Karavana kulture (Egipt), 20.50 Otok keramike (Kuba) 21.15 Poročila 21.20 En avtor, en film 21.40 Film: Film pred filmom (ZRN) 23.05 Poskusni satelitski prenosi RADIO ■ RADIO ■ RADIO RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, koledarček; 8.00 Deželna kronika; 8.10 V Evropi manjšin; 9.15 Otroški kotiček: Potovanje v Liliput (3. del), vmes Glasbeni listi; 10.00 Dnevni pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 Pisani listi: 12.00 Film in njegova vloga v naši družbi, 12.40 Folklorna glasba, vmes Glasbeni listi; 13.20 Poletni mozaik: 14.00 Deželna kronika, 14.45 Beležka, 15.30 O tolmačenju otroške risbe, 16.00 Koncert za srce in orkester; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Glasbeni listi; 19.20 Zaključek. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dober dan z zabavnimi orkestri; 8.35 Pesmice na potepu; 9.05 Z glasbo v dober dan; 9.35 Turistični napotki za goste iz tujine; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domača glasba; 13.30 Do štirinajstih; 14.02 Gremo v kino; 14.40 Radijski Merkurček; 15.15 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Melodije; 17.00 V studiu; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Z zabavnimi ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno in Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 16.30, 19.00 Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Mladi val; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 O glasbi... ob glasbi; 18.30 Glasbene želje; 19.00 Prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski progvam) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.05 Almanah; 6.30 Zgodovinski utrinki; 6.45 Koledarček; 6.50 Simfonija zvezd; 7.40 Dobro jutro otroci; 7.50 Razglednica; 8.00 Pripovedujejo; 8.25 Pesem; 8.35 Mi in vi; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Najlepših 7; 10.35 Družina; 11.00 Notranja politika; 11.30 Turizem; 12.00 Glasba po željah; 13.00 Neposredno; 14.00 Glasba; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Popoldne; 15.45 Koncert; 16.00 Puzzle; 16.33 Tednik; 17.00 Bubbling; 17.33 Show business; 18.00 Prijatelj DJ; 18.33 Mi in vi; 19.00 Spomini; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 12.00 Glasba; 17.45 Okno na Benečijo; 20.00 Glasbena oddaja: Mix Time; 21.00 Nočni val. FILMI NA MALEM EKRANU MODA TA R \ P Modne počitnice v objemu redovnikov Počitnice predstavljajo tisti trenutek, ko naj bi si človek odpočil in si nabral novih moči za nadaljnje delo. Pa ni vedno tako. Zato so se zadnja leta pojavile razne alternativne ponudbe, med katerimi so »kloštr-ske počitnice« prav gotovo zelo originalne. Iz neznosnega vrveža sodobnega življenjskega ritma se tako marsikdo zateka v spokojni mir meniških celic. Razvila se je že prava moda: bolezni sodobnega časa se lahko otresemo v neverjetni tišini samostanskih zidov. Kamen in les, skromno urejene »hotelske« sobe in asketsko življenje redovnikov so naj novejše zdravilo proti zastrupljanju plinov, plastike in podobnih umetnih snovi, s katerimi je prepredena posvetna stvarnost. Lani se je v 56 italijanskih kloštrov zateklo približno 500 tisoč »zbeganih« turistov, podatek pa ni povsem merodajen. Mnogi se v tovrstne alternativne počitnice tako vživijo, da hočejo celo ohranjati popoln anonimat. Me-nihi-gostinci pa seveda te želje upoštevajo, še toliko bolj, ker se njihov gost na ta način še bolj odtuji od zunanjega sveta in se popolnoma preda samostanski mistiki. Kljub pomislekom nekaterih so gostujoči redovniki zelo strpni: od svojih gostov ne zahtevajo verskih potrdil, niti ne iskanja pokornih odpustkov ali drugih utemeljitev. Sami večkrat poskrbijo za nevsiljivo obzirne mini tečaje svetopisemskih resnic, nekateri pa včasih priredijo celo svojevrstne samostanske sprejeme. UNA RAGIONE PER VIVEREE UNA PER MORIRE — Razlog za življenje in za smrt, It.-Fr.-ZRN 1972. V petek, 25. avgusta, ob 20.30, na Italia 1. Vestern. Polkovnika severnoameriške vojske Pennbrokeja (James Coburn) odstavijo z vodstva trdnjave Fort Holman, ker jo je brez obrambe predal južnjaškemu majorju Wardu (Telly Savalas). Pennbroke je to zagrešil, ker so mu Južnja-ki ugrabili sina. Predstojniki mu dajo možnost, da se s ponovno osvojitvijo Forta Holmana rehabilitira. Pri tem samomorilskem podvigu mu pomaga deseterica avtentičnih zločincev (med temi tudi bradati Bud Spencer). Poleg večine italijanskih igralcev z izmišljenimi angleškimi imeni nastopajo tudi resnični ameriški igralci, med temi Clint Eastwood, Flenry Fonda, Lee Van Cleef. Nedvomno dobro pa se odrežeta srboriti Coburn (I magniiici sette, Pat Garret in Billy the Kid) in plešasti Savalas, bolj znan kot televizijski poročnik Kojak. Z 'N VIDEO NOTES Oddaja: .l:,A, .;„L.... , ", ' Postaja: __; ..v-j._____ ,: V Moskvi so te dni sovjetski mladinci z zanimanjem pogledovali v notranjost hotela Ukrajina, kjer so njihovi zahodni idoli, med katerimi sta bila tudi Ozzie Osbourne in John Bon Jovi (na slikah), pili kokakolo in mineralno vodo. Zvezde najtršega heavy metala so se namreč pred nekaj dnevi na Leninovem stadionu v Moskvi udeležile koncerta proti alkoholizmu in uživanju mamil. Alkoholizem predstavlja enega najhujših socialnih problemov v SZ, kjer je 15 do 20 milijonov alkoholikov, uživalcev mamil pa naj bi bilo 131.000 (po neuradnih podatkih vsaj trikrat toliko). Naj povemo, da so julija sovjetske oblasti uničile nad tisoč nasadov maka in 20 tisoč hektarjev indijske konoplje. Ko so mladino pred hotelom Ukrajina vprašali, kaj meni o pobudi proti mamilom in alkoholu, se je odgovor glasil: »Se strinjamo, saj zaradi nje igrajo v Moskvi.« Sovjetska mladina sploh ljubi trdo glasbo in hlastno vdihuje novi zrak perestrojke. Že lani so Moskovčani pokazali večje zanimanje za močne zvoke nemške skupine Scorpi-ons kot za Eltona Johna in Billyja Joela ter skupino UB 40. In to ne glede na mnenje nekaterih predstavnikov oblasti, za katere je heavy metal škodljiv tako politično kot moralno, sploh pa izraz nekulture, ki kvari mladini estetski čut. Ureja: Nadja Kriščak Sodeluje: Damiana Ota Filmi: Kinoatelje Šport: Aleksander Koren Glasba: Boris Devetak in Andrej Šik Foto: Magajna, Križ-mančič, AG1 in AP Uredništvo ne odgovarja za morebitne spremembe tv sporedov. Sicer pravočasna obvestila upoštevamo pri sprotni objavi sporedov.