Kmetijski novinarji naj bodo še v prihodnje objektivni informatorji Sekretariat sekcije kmetijskih novinarjev pri Društvu novinarjev Slovenije je organiziral v okviru kmetijskega tedna v Ormožu v stekleni dvorani vinske kleti srečanje z inž. Milovanom Zidarjem, republiškim sekretarjem za kmetijstvo in gozdarstvo, Andrejem Petelinom, predsednikom Zadružne zveze SR Slovenije, inž. Tončko Berlič in Petrom Vujcem. Tovariš Zidar je govoril o ekspanziji potrošnje, ki so jo povzročile katastrofe širom Zemlje. Zaradi tega so vodile ZDA lastno protekcionistično politiko. Spraznile so vse zaloge, a kljub temu da imajo letos zelo bogato žetev, ni pričakovati padca cen pšenici. pa tudi soji, rižu in ribji moki v Južni Ameriki. Pomanjkanje se manifestira v pomanjkanju prevoznih sredstev in raznih olajša-šav. Velike pridelovalke žit prehajajo na liberalno gospodarstvo, kar pomeni, vse regulirati s cenami. Na TOZD Mirosan je sadje bogato obrodilo. Pri obiranju jim je nagajalo deževje, pa tudi obiralcev je bilo premalo. Zaradi vseh teh faktorjev v mednarodnem gospodarstvu moramo težiti za čimvečjo samostojnostjo. Tudi Alžir je razpravljal o tem in o težnji imperialistov, da si ekonomsko podredijo dežele v razvoju. Mi se borimo za svoje mesto na Zemlji. Korenito moramo spremeniti bilance razvoja kmetijstva. V globalu bi naj bila stopnja rasti 2,8. Nujno bo, da v prihodnje pokrijemo lastne potrebe v Jugoslaviji v pšenici, mesu ..., koruze pa moramo pridelati še za izvoz. Taka je politika samopreskrbe. Za našo republiko imamo strateški plan narejen za vse kulture do hmelja in vrtnarstva. Tovariš sekretar je poudaril, da je družbeni sektor kljub zemljiški šibkosti le lokomotiva razvoja. Hitreje in močneje bo treba razviti kooperacijski odnose, boriti se za samoupravne demokratične odnose, prehajati v veli-liko intenzivno proizvodnjo s preusmerjanjem, združevanjem, formiranjem vélikih nasadov pa tudi z odpravljanjem posledic elementarnih nezgod, ki velikokrat rodijo nepričakovane uspehe in preobrat v miselnosti kmečkega prebivalstva. V skupnosti je moč, (Nadaljevanje na 2. strani) NAŠI KOOPERANTI 0 NOVI USTAVI Pred dnevi so se sestali direktor TOZD Kooperacija, v. d. direktorja ČZP Kmečki glas inž. Jože Guzelj in kooperanti Marjan Jelovšek iz Petrovč, Franc Potočnik iz Kaple vasi, Jože Vasle iz Gomilskega in Jože Sedminek iz Podloga za okroglo mizo in razpravljali o osnutku republiške ustave, o problematiki v kmetijstvu in dajali razne predloge za izboljšanje stanja slovenskega in jugoslovanskega kmetijstva. Uvodoma je predsednik sveta kooperantov Franc Potočnik opozoril, da je pred kratkim bila ustanovljena TOZD Kooperacija. Pred tem so imeli v ta namen 22 sestankov po proizvodnih okoliših na 11 proizvodnih enotah, ki se po novem imenujejo zadružne enote. Le-te izvolijo svet zadružne enote, TOZD pa zbor delegatov in upravni odbor. O kmetijski politiki, problemih v kmetijstvu in predlogih za prihodnje so ugotovili, da je kmečki stan le dobil status v družbi: Lep primer, da le z besedami ne bomo rešili problematike kmetijstva, so razlike v cenah, ki jih naša občina pokriva že z nad 30 milijoni din, kmet pa plačuje na najeta posojila le 3 % obresti. Prekratki so odplačilni roki za odplačevanje kreditov. Menijo, da bi jih morali podaljšati vsaj na 10 let. Da pa niso urejene cene, da so previsoke carine in da niso urejeni uvozni režimi, je tako splošno znano. Navedli so primer cen: če industrija proda katerikoli artikel, ima delavec v ceni poleg podjetniških zajete vse dajatve, kmet pa marsikdaj in za marsikateri pridelek ne dobi plačanega niti dela. Če gre kmet v večjo investicijo, mu občina res v najboljšem primeru celotni davek za eno leto odpiše, ostanejo pa mu visoke ostale dajatve. Kmet si tudi pri nas ne bo, tako kot nikjer na svetu, sposoben v celoti plačevati pokojninskega in starostnega zavarovanja. Za vse pa še tako ni meril in se morajo naši zastopniki v republiki sporazumeti s socialnim zavarovanjem. Minulo delo? — Vsa povojna leta smo vlagali v industrializacijo in modernizacijo dežele. Re- zultati so očitni, mi pa, kot vsi vemo, v nezavidljivem položaju. Marjan Jelovšek je citiral spis svoje hčerke, ki je v osnovni šoli napisala, da starši za njo nimajo časa in da očeta še komaj pozna, ker gara od ranega jutra do poznega večera. Nova ustava daje možnosti za razvoj celotnega kmetijstva, daje nam možnosti, da v praksi rešujemo kmetijsko vprašanje. Pri tem pa sta nam potrebna pomoč in razumevanje družbe. Nova U9tava sloni na osebnem delu kmeta. 10 ha intenzivno obdelane zemlje (rastlinjaki, nasadi itd.) je dovolj, na splošno gledano pa je glede na usmerjenost proizvodnje togo. Kmet ves razpoložljivi kapital vlaga v modernizacijo in mehanizacijo kmetije, ker vidi v tem svojo rešitev in rešitev kmetije, zelo malo — skoraj nič — pa da na osebni standard. Za lažje in uspešnejše delo bi kmetje mnogokrat rabili delovno silo, a kaj ko je ni dobiti. Kmetje živimo v krajevnih skupnostih, zato je prav — tako so poudarili — da opozorimo na neurejeno financiranje. Saj krajevne skupnosti financira občina iz kapitala, ki ga ustvarjajo prav te. Zato veliko težje delajo skupnosti, na katerih področjih ni industrije, ki znatno pomaga. Prav je, da se presežek dela porazdeli po krajevnih skupnostih, kjer delavci živijo. Zato bomo morali v prihodnje sodelovati in reševati komunalna, socialna vprašanja, vprašanja šolstva in varstva, narodno obrambo in drugo marsikje medobčinsko ali celo regijsko. Menijo, da je tako prav, če hočemo, da bodo krajevne skupnosti nositelji razširjene reprodukcije. Vy Po poletnih počitnicah so samoupravni organi v septembru začeli ponovno z aktivnim delom. I. Odbor za poslovne zadeve je imel 34. sejo 12. septembra. Obravnaval je in sprejel sklepe o naslednjih zadevah: 1. Dal je soglasje k predlogu komisije za razpis delovnega mesta direktorja TOZD Kmetijstvo Žalec, da se na to mesto imenuje Jureš Anton, ing. agronomije, do-sedaj zaposlen kot upravnik v DE Kmetijstvo IV. 2. Obravnaval je poročilo o realizaciji gospodarskega načrta in izvajanje sanacijskega programa za TOZD Vital. Kritično je ocenil dosedanje izvajanje sanacijskega programa. Ugotovil je, da je sicer napravljen korak naprej v izboljšanju poslovanja, vendar je še veliko nerešenih nalog, ki zavirajo hitrejšo konsolidacijo. Po razpravi je sprejel devet sklepov za izvajanje potrebnih ukrepov za pospešeno izvajanje sanacijskega programa. 3. Sprejel je informacije 1) o ugotovitvi dejanskega stanja na pripombe o odnosih v predstavništvu v Zagrebu, 2) o izvršeni kazni TOZD Gradbeništvo zaradi prometnega davka, 3) o ugoto- Inž. Jože Guzelj, predsednik sekcije kmetijskih novinarjev je vodil razgovor z inž. Milovanom Zidarjem, republiškim sekretarjem za kmetijstvo in gozdarstvo SRS v nabito polni dvorani kleti v Ormožu. (Nadaljevanje s 1. strani) zato moramo z modernimi sredstvi težiti v večjo proizvodnjo. Inž. Tončka Berlič s KIS je poudarila, če hoče pospeševalna služba doseči uspehe, se mora ozirati na zelo važen faktor — človeka. Zato so veliko vložili v izobraževanje kmečkega prebivalstva. S tem namenom je bilo v Sloveniji 1055 strokovnih predavanj, ki se jih je udeležilo nad 37.000 ljudi, kar da več kot poslušalca z vsake tretje kmetije. Bilo je 776 tečajev iz ciklusa za preusmerjanje 89 strokovnih ekskurzij. To suksesivno prizadevanje je že obrodilo prve sadove, saj so se donosi poljščin občutno povečali. Navedla je več primerov. Eden od teh je: 92 krožkov za tekmovanje v pridelovanju koruze je zajelo 1076 pridelovalcev, ki so povprečno pridelali 70—80 q koruze na ha. Zanimiv je podatek, da je gozd prerasel okoU 100.000 ha travnatih zemljišč, ki so še vedno z nizkimi pridelki kamen spotike. V Sloveniji je okoli 29.000 kosilnic, 2100 nakladalnih prikolic, 630 prevetrovalnih naprav in okoli 1500 usmerjenih kmetij, v preusmerjanju pa jih je registrinanih 3.500, v resnici pa precej več, ker se mnogi kmetje preusmerjajo sami. Važen faktor so strojne skupnosti, ki so že marsikje opremljene s kompletnimi linijami in stroji. Andrej Petelin pa je govoril o vključevanju kmetov v skupno delo, ki mu bomo kos le s skupnimi napori. Napovedal je skorajšnjo izdajo enotnih kooperacijskih pogodb. Poudaril je važno sodelovanje z industrijo kot so Etol, Mirna na Dolenjskem in druge, ki pomagajo kmetijstvu z vlaganji. Nihče nam ne more pomagati, če nimamo speljane organizacije kmetov. Zato je potrebna tudi močna in organizirana pospeševalna služba, ki bo sodelovala s kmeti. Pri dedovanju kmetij bomo morali težiti k temu, da bo dobil kmetijo sin z vsaj končano srednjo kmetijsko šolo. Sodelovati bomo morali z aktivi mladih zadružnikov. Omenil je še nevzdržno rast cen reprodukcijskega materiala. Pri vlagateljih bo treba ojačati zaupanje in še povečati hranilne vloge z geslom: »Kmečki denar naj ostane v kmetijski organizaciji«. Zanimivo je, da po mnogih osnovnih šolah nimajo pravilnega odnosa do kmečkega otroka, ki po končani osemletki ostane na kmetiji. Zgodilo se je, da psiholog na osnovni šoli kmeta sploh ni obravnaal kot poklic. V časovno omejeni debati so se problemi in uspehi vrteli okrog že nakazanih. Vy vitvah SDK o pregledu zaključnega računa za leto 1972. V zvezi s podanimi je odbor sprejel naslednje sklepe: a) prizadeti obrati naj v sodelovanju z vodjem kontrolnega oddelka podajo pismene pripombe na zapisnik o pregledu ZR/72 v kolikor so te umestne oz. upravičene; b) direktor KR naj na prihodnji seji OPZ poda pismeno poročilo, zakaj ni upošteval notranji režim vrednotenja zalog in predlog rešitve naloženega bilančnega popravka; c) finančne obremenitve bodo morale posamezne TOZD realizirati, ko prejme podjetje zadevno odločbo o ZR/72. Zaostriti je potrebno kontrolo glede obračunavanja kilometrine in dnevnic in pri obračunu strogo upoštevati pravilnik o delitvi OD in tozadevne sklepe DSP. Vsak obračun mora pregledati za to odgovorna oseba v TOZD pred podpisom odredbodajalca za izplačilo. 4. Na predlog pom. gl. direktorja je odbor sklenil, da se sklep zadnje seje o izplačilu nagrad za uspešen poslovni rezultat dopolni, da se iz skupnih v višini 450 din mesečno in 9) OJSTERŠEK Ivanu za I. razred KSŠ v višini 450 din mesečno. 10) RAZGORŠEK Valeriji za I. razred poklicne vrtnarske šole 240 din mesečno. Štipendije na visokih in višjih šolah se izplačujejo od 1. 10. 1973, na srednjih in poklicnih šolah pa od 1. 9. 1973 dalje. Za šolo za kmetovalce v Šentjurju je poslalo prošnje za štipendijo za I. letnik 13 otrok kooperantov iz področja TOZD Kooperacija Žalec in 10 otrok iz TOZD Kmetijstvo Šmarje. Štipendije za šolo za kmetovalce v višini 2.000 din za vsak letnik šolanja prejmejo naslednji prosilci po seznamu: a) za TOZD Kooperacija Žalec: Karničnik Igor, Pristotnik Peter, Cvikl Zdravko, Jezernik Stanko, Slemenšek Jože, Štampe Ljubo, Koželj Zdravko, Habjan Danica, Žagar Anton, Ograjenšek Zlatka, Cizej Daniela, Cimperman Sonja, b) za TOZD Kmetijstvo Šmarje: Goručan Zvonko, Volavšek Franc, Romih Franc, Poznič Anton, Plev-čak Marija, Smole Marija, Babič Štefka, Čoki Marjana, Vipotnik Dragica, Klakočer Marjana. Oktober - mesec varčevanja sredstev za nagrade nagradita še dva sodelavca iz TOZD Hmezad — hop-export. 5. Za organizacijo kmetijske razstave v Šmarju se prispeva iz sredstev za reklamo 1.000 din. 6. Odbor sklene da se odobri štirim sodelavcem potovanje v inozemstvo na ogled svetovne razstave prehrambenih proizvodov v Köln in dvema sodelavcema k firmi Sinalco v Nemčijo za ureditev nadaljnjih medsebojnih odnosov. II. Komisija za kadre je imela 14. sejo dne 10. septembra in obravnavala naslednje zadeve: 1. Sprejela je poročilo o izvršitvi sklepov zadnje seje. 2. Obravnavala je prošnje za podelitev štipendij na podlagi razpisa in sklenila podeliti štipendije naslednjim: * 74 Sredstva za štipendije se koristijo pod a) iz sklada skupne porabe TOZD Kooperacija Žalec, pod b) pa iz sredstev za izobraževanje (0,5%) TOZD Kmetijstvo Šmarje. 3. Štipendisti, ki so končali šolanje in se niso zaposlili v podjetju ali tisti, ki niso končali šolanja, morajo na osnovi pogodbe o štipendiji vrniti prejeto štipendijo. Štipendisti, ki se niso zaposlili v podjetju, morajo vrniti podjetju takoj oziroma do konca novembra 1973 ves znesek prejete štipendije. To so: — GOLOB Hubert, dipl. eoe., — LEŠNIK Marija, ek tehnik, — LANGBAUER Marija, kmet. tehnik, — MELANŠEK Božidara, KV kuhar, Privarčevani novčič je poštenejši od pridobljenega Martin Luther Štipendije za šolsko leto 1973/ 74 se podelijo naslednjim prosilcem: 1) ZALESJAK Bredi za pravno fakulteto od 1. 10. 1973 do 30. 4. 1974 v znesku 900 din mesečno in povrnitev štipendije, ki jo je prejemala pri prejšnjem dajalcu štipendije. 2) RESNIK Alenki in ZAGODE Ivanki za I. letnik pravne fakultete v znesku 600 din mesečno. 3) NOVAK Sonji za II. letnik VEKŠ v višini 700 din mesečno. 4) ČRETNIK Marjani, kot hčeri kooperanta in odličnjakinji za I. letnik VEKŠ v višini 600 din mesečno s pogojem, da se vpiše v ekonomsko-finančni oddelek. 5) RAMŠAK Cvetki za II. razred ESš v Slovenj Gradcu v višini 450 din mesečno in 6) KOS Justini za I. razred ESŠ v Slovenj Gragcu v višini 400 din mesečno. 7) ČEPIN Francu, 8) PLANTAR Stjepanu za I. razred KTš — BANOVŠEK Ljudmila, KV kuhar. Štipendista, ki sta prekinila s šolanjem, morata do 30. novembra 1973 vrniti vso prejeto štipendijo. To sta: — POVŠE Franc, TSŠ, — PEŠEC Jožica, UAš. 4. Na predlog TOZD in na osnovi zahtev sistemizacije se odobri status izrednega študenta naslednjim prosilcem. Status izrednega študenta I. kategorije se odobri: — STRAŠEK Antonu, kmet. ing. iz TOZD Kmetijstvo Šmarje za šolanje na VEKŠ II. stopnja, tehnološko-ekonomski oddelek. — DRONJAK Nenadu iz TOZD Mesnine za šolanje na višji šoli za organ, dela — org. poslovna smer. — AJDOVNIK Veri in DROFENIK Bredi iz TOZD Kmetijstvo Šmarje za šolanje na ekonomski srednji šoli. (Nadaljevanje na 3. strani) Direktor TOZD Mirosan inž. Vid Korber ne skriva zadovoljstva nad uspehom, ki ga je s strokovnim in marljivim delom dosegel kolektiv. Drevje je bogato obloženo in obeta visok hektarski donos, skupno pa okrog 120 vagonov kvalitetnega jonatana in zlatega delišesa. ZAKAJ ŠE NI ZAŽIVELA SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST V sklepih političnih organizacij je bilo med drugim nedvoumno zapisano, da morajo samoupravne stanovanjske skupnosti zaživeti, kajti samo na takšen način bi bilo mogoče aktivirati tista denarna sredstva, ki jih zaposleni plačujemo od osebnih dohodkov za stanovanjsko izgradnjo od začetka leta. Pa vendar gre vse prepočasi. Zadnja četrtina leta je še pred nami, pred nami pa je tudi kopica potreb po stanovanjskih površinah. Res je, da še ni sprejet zakon o stanovanjskih skupnostih, vseeno pa so se v nekaterih občinah »znašli« in storili vse, da so le-te zaživele, kajti na ta način, pa čeprav malo po svoje, so že prišli do prvih stanovanj, zgrajenih z letos formiranimi denarnimi sredstvi. Verjetno držijo ugotovitve, da je letos za stanovanjsko izgradnjo več sredstev kakor v preteklih letih, pa bo vseeno manj pridobljenih stanovanj. To pa ne bi smelo biti. S tistim delom sredstev, s katerim razpolagajo delovne organizacije, se redno izvršujejo dela po programu. Žal pa je ta odstotek v primerjavi s preteklimi leti manjši. Nič pa ni storjenega, da bi se aktivirala denarna sredstva solidarnostnega sklada, še manj pa tistega dela, ki ga delovne organizacije vročajo v banke. Zaradi neizdelanih kriterijev v bankah je vsakdo, ki je v preteklosti računal na bančni kredit za gradnjo individualne stanovanjske hiše, ali za nakup stanovanja onemogočen. To pa ni bil namen sedanje stanovanjske zakonodaje in sploh stanovanjske politike. Znano je, da so sredstva iz bivšega sklada za subvencioniranje ostala od preteklih let v vseh občinah. Ta sredstva so bila povečana še posebno v trenutku, ko so bile odmrznjene stanarine za poprečno 12,5%, v žalski občini za 11 %. Celo letošnje leto pa se nabirajo denarna sredstva na osnovi občinskih predpisov. Iz razpoložljivih podatkov pa lahko trdim, da iz solidarnostnega sklada ni bila izplačevana subvenca. To pa iz preprostega razloga, ker so sta; narine že izredno nizke, osebni dohodki stanovalcev pa vseeno iznad poprečja. Kajti lestvica, ki razmejuje pravico do subvence, je prav V naši občini izredno stroga. Cilj sprejetih nalog na stanovanjskem področju je bil združiti vse možne vire od sredstev delovnih organizacij, solidarnostnih skladov in bančnih sredstev, samo zaradi povečane stanovanjske izgradnje. Trenutno pa stojimo na slepem tiru, ker enostavno ne moremo spodbuditi, da bi svojo vlogo odigrale stanovanjske skupnosti. Nujno bi bilo, da bi vsi organi v letošnjih mesecih zaživeli, da bo start v prihodnje leto lahko bolj optimističen. Mihael Uranjek Kamera? Pripravljena! — Magnetofon? Teče! Pozor, snemamo! — Inž. Jože Guze j: Tovariš Franc Potočnik, kaj vam omogoča nova ustava kot kmetu? Franc Potočnik: Izenačuje nas z drugimi poklici, s tem pa nam omogoča uveljavljanje vseh pravic ... (Nadaljevanje z 2. strani) — JANČIČ Marici iz TOZD Mesnine za šolanje na srednji komercialni šoli. — VIZJAK Ivanu iz TOZD Kmetijstvo Šmarje za šolanje na tehniški strojni šoli. — KALISTER Bojanu iz TOZD Vital za šolanje na poslovodskem oddelku pri šolskem centru za blagovni promet. Status izrednega študenta II. kategorije se dodeli KOŠAR Janji, dipl. živ. tehn. iz TOZD Mesnine za šolanje na VEKŠ II. stopnja, teh. ekonom, oddelek — komercialna smer. 5. Na prošnjo univerze v Ljubljani za sredstva za štipendije v sklad B. Kraigherja je komisija sprejela naslednji sklep: V sklad za štipendije B. Kraigherja za šolsko leto 1973/74 ne moremo prispevati, ker štipendiramo sami 75 štipendistov različnih profilov, pa zato nimamo prostih sredstev. Sekretar Savinek Franc Osnovna organizacija sindikata Skupnih služb je organizirala v soboto 29. septembra trgatev v vinogradih TOZD Kmetijstvo Šmarje. Čeprav je veliko število obiralcev Skupnih služb izrazilo interes do organiziranega dela, je bila udeležba na trgatvi precej skromna. Lepo vreme, dobra organizacija dela v enoti Šmarje, pridne roke obiralcev in solidna postrežba domačinov so omogočili izredno uspešno delo, saj so vinogradi bili skoraj obrani. S to akcijo smo prispevali delavci Skupnih služb z neposrednim delom v proizvodnji še en delež k stabilizaciji in boljšim rezultatom podjetja, v večernih urah pa smo se v veselem razpoloženju z delavci Kmetijstva Šmarje spoznali (z nekaterimi smo se srečali prvič) ter izmenjali delovne in življenjske izkušnje. »Trgatev je res združila prijetno s koristnim, le žal, da tovrstna aktivnost nima pri nas več pristašev, saj jo gojijo vedno isti«, je bila ugotovitev večine. MD PRESKRBA Z OZIMNICO Sindikalni odbor je na seji 14. septembra obravnaval preskrbo kolektiva z ozimnico. V ta namen so bili zadolženi predsedniki OOS, da v svoji enoti ugotovijo primere, katerim delavcem bo potrebno finančno pomagati pri nabavi ozimnice. Enote, ki imajo sklad samopomoči, naj iz tega sklada dodelijo socialno šibkim članom kolektiva za nabavo ozimnice ustrezen kredit oziroma dotacijo. Na intervencijo sindikata je bilo doseženo pri Ljubljanski banki, da se lahko odobrijo krediti socialno šibkim članom kolektiva iz sklada skupne porabe ali drugih ustreznih podjetniških sredstev, če podjetje nima pokritja, bo kredite pokrila banka pod določenimi pogoji. Nosilec kredita je podjetje. Kredit do višine najvišjega zneska 1.500 din lahko dobijo člani kolektiva, katerih skupni osebni dohodek na člana družine ne presega 1.200 din. Namen kredita je strogo določen in se nanaša na nabavo jabolk, krompirja, zelja ipd. Premog tu ni zajet, ker je za tega možno dobiti potrošniški kredit po splošnih pogojih. Kredit je za dobo 6 mesecev s tem, da prvi obrok plačila zapade 31. oktobra 1973, zadnji pa 30. aprila 1974. Obrestna mera je 6% Vsak posojilojemalec bo v enoti podpisal odstopno izjavo, vračilo kredita pa bo prav tako potekalo preko enote. Prosimo vse predsednike OOS, da takoj dostavijo Interni banki kombinata za vse člane kolektiva, ki želijo oziroma so upravičeni do potrošniškega kredita za dobavo ozimnice, naslednje podatke: — priimek, ime in bivališče člana, — število članov družine, — višina osebnega dohodka na člana družine. Zahtevku predložite tudi kopijo fakture, lahko pa tudi kasneje. Spisek z navedenimi podatki poleg predsednika OOS podpiše še odgovorna oseba enote. Podjetje mora navedene podatek posredovati banki. Za vsa pojasnila glede kredita se obračajte na tov. Brišnika. Poleg tega obveščamo vse OOS, da je dogovorjeno z Zadružno hladilnico v Celju, da lahko člani kolektiva kombinata nabavijo jabolka za ozimnico po 3,80 din, in sicer vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah od 7. ure dalje. Krompir za ozimnico pa je v skladišču Vrbje po 1,50 din. Ponovno opozarjamo vse predsednike OOS, da pokrenejo vse potrebno, da si bodo člani kolektiva lahko pravočasno nabavili ozimnico, da ne bo nepotrebnih očitkov, češ, da se sindikat za delavce ne briga. Možnosti so torej dane, moramo jih le izkoristiti. Franc Špeglič Oktobrska številka Hmeljarja ni mogla iziti pravočasno zaradi velikih omejitev električnega toka. V prilogi Podjetniški predpisi je dan v javno razpravo SAMOUPRAVNI SPORAZUM. Pazljivo ga preberite in plodno sodelujte v razpravah! Uredništvo tz OBČINSKE PROMET Z ZEMLJIŠČI I. PROMET S KMETIJSKIMI ZEMLJIŠČI Nov zakon o kmetijskih zemljiščih je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 26 z dne 25. 7. 1973 in velja od 25. 8. 1973. Promet s kmetijskim zemljiščem ureja 20. člen tega zakona, po katerem mora lastnik zemljišča, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, ponuditi to zemljišče z razglasom. Ponudbo dostavite občini, na katere območju je to zemljišče. Obrazce za ponudbo zemljišča dobite v sprejemni pisarni občine. Po določbah zakona mora biti ponudba 15 dni na razglasni deski občine in na razglasni deski krajevne skupnosti, kjer to zemljišče je. En izvod ponudbe prejme kmetijska zemljiška skupnost. Tak način prometa s kmetijskim zemljiščem omogoča uveljavitev prednostne pravice nakupa. Vrstni red prednostne pravice je takle: 1. Kmetijska organizacija združenega dela in kmet, katerega zemljišče meji na zemljišče, ki ga prodaja kmet ali drug občan, imata prednostno pravico do nakupa tega zemljišča. 2. če kmetijska organizacija združenega dela oziroma kmet ne uveljavlja prednostne pravice nakupa, ima prednostno pravico kmetijska zemljiška skupnost, nato druga kmetijska organizacija ali drug kmet, ki ima zemljišče v primerni oddaljenosti. 3. Ob enakih pogojih ima kmetijska organizacija prednostno pravico pred kmetom; med kmeti pa tisti, ki se izključno ukvarja s kmetijsko dejavnostjo. 4. Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov ima prednostno pravico nakupa zakupnik kmetijskega zemljišča, ki je kmet ali kmetijska organizacija, razen če gre za zakup do dveh let zaradi posebnih razlogov kot npr. zaradi odhoda k vojakom ali na krajše delo v tujino, zaradi bolezni in podobno. Rok za uveljavitev prednostne pravice nakupa znaša 30 dni od dneva, ko je ponudbo prejela kmetijska zemljiška skupnost. Po preteku tega roka dobi ponudnik potrdilo, ki ga izda skupščina občine, da so bila upoštevana določila zakona. Le s predložitvijo takšnega potrdila je mogoč zemljiško-knjižni prenos kmetijskega zemljišča. Ker je po zakonu s prometom s kmetijskimi zemljišči mišljen prenos lastninske pravice in tudi pravice uporabe zemljišča, je potrebno tudi za nakup zemljišča vložiti ponudbo po enakem postopku. II. PROMET Z NEZAZIDANIM STAVBNIM ZEMLJIŠČEM Promet z nezazidanim stavbnim zemljiščem ureja zakon o razglasitvi zakona o razpolaganju z nezazidanim stavbnim zemljiščem, ki je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 27 z dne 30. 6. 1972. Po tem zakonu se štejejo za nezazidana stavbna zemljišča tista zemljišča, ki so po urbanističnem ali zazidalnem načrtu namenjena za graditev. Tisti, ki namerava prodati nezazidano stavbno zemljišče, na katerem ima lastninsko pravico, je dolžan ponuditi to zemljišče v nakup občini, na katere območju je to zemljišče. Ponudba mora vsebovati ceno zemljišča in druge pogoje za prodajo zemljišča. Ponudbo o prodaji nezazidanega stavbnega zemljišča je treba sporočiti občini preko občinskega sodišča, na katerega območju je to zemljišče. če občina v 60 dneh od dneva, ko je bila vročena ponudba, ponudbe ne sprejme, lahko lastnik proda zemljišče drugemu, vendar le ob istih ali za prodajalca ugodnejših pogojih. Če pa v enem letu zemljišča ne proda, mora po tem roku ob ponovni nameravani prodaji ponoviti ponudbo po enakem postopku. Glede na navedeno je razvidno, da daje omenjeni zakon pri nakupu nezazidanega stavbnega zemljišča ob enakih pogojih prednost občini, ob različnih pogojih pa tistemu, ki ponudi višjo ceno, če je podan enak interes tako s strani občine kot ostalih zainteresiranih občanov za pridobitev stavbnega zemljišča. Če pa je pridobitev nezazidanega stavbnega zemljišča v splošnem interesu, se lahko občina posluži postopka za razlastitev po zakonu o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št. 27/72), če je tak splošni interes podan za zgraditev gospodarskih, stanovanjskih, komunalnih, znanstvenih, prosvetnih, kulturnih, narodno-obrambnih ali drugih objektov. V tem primeru so z zakonom določeni tudi pogoji in postopek za določitev pravične odškodnine za razlaščeno zemljišče. Skupščina občine Žalec STROKOVNI POGOVORI«^„__». IZKUŠNJE SADJARJEV IVA MIROSANU Kljub temu, da smo šele pričeli z obiranjem sadja, že lahko ugotavljamo, kakšni bodo rezultati, oziroma ali je bilo sadjar-jenje uspešno ali ne. Poslovna enota sadjarstvo obsega dve obračunski enoti: sadjarsko in drevesničarsko. Vodstvo in delavci so zaposleni enotno v obeh obračunskih enotah, Takole so obrodili Špuri ali krsti-karji na Mirosanu. kar smatram za edino pravilno, saj se delovna sila najracionalnejše zaposli, obe dejavnosti pa sta popolnoma enakopravno obravnavani. Sadjarstvo obsega 122 ha nasadov, po sadnih vrstah pa je 118 ha jablan, 2 ha hrušk in 2 ha višenj. Drevesnica pa je na 5 ha z letno proizvodnjo 80.000 sadnih sadik. Produktivnost je izredno viso- ka, saj je na vsakih 7 ha zaposlen 1 redno zaposlen delavec, poleg tega pa isti delavci obdelajo še drevesnico. Kljub temu, da smo v lanskem letu pridelali rekordno količino sadja - 1150 ton, bo letošnji pridelek zopet prav dober. Da bo letos ponovno primerno dober pridelek, se lahko zahvalimo dobri zaščiti, pred boleznimi in škodljivci, saj smo opravili 19 škropljenj. Ugotavljamo, da je zaščita najvažnejši ukrep za dosego količinskega in kakovostnega pridelka. Na tistih površinah, kjer sta v lanskem letu bila močneje razširjena škrlup in plesen, je v letošnjem letu slabši pridelek. Pri sorti zlata parmena, ki je izrazito izmenično rodna sorta, bo letos znatno nižji pridelek, medtem ko je sorta jonatan bistveno bolje obrodila. Isto velja za sorto rdeči delišes, medtem ko bo zlatega delišesa nekoliko manj. Po kvaliteti so- v letošnjem letu boljše vse sorte, razen zlate par-mene, ki ji je lansko mokro leto bob ugajalo kot letošnje suho. Z izpopolnitvijo strojev smo v letošnjem letu prav redno kosili travo, saj je bila pokošena 6—8-krat. Gnojenje opravljamo takole: v jeseni (konec oktobra) potrosimo 1.000 kg nitromonkala 9:18:18. Konec februarja dodamo 400 do 500 kg KAN 27 %, po cvetenju pa odvisno od sorte in obloženosti še povprečno 300 kg KAN. Pas pod drevesi — širok 1 do 1,5 m smo s herbicidi 2-krat škropili: prvič z mešanico gramoxo-na, reglona in simazina v mesecu maju in drugič konec junija z mešanico gramoxona in deher-bana forte. V sušnem letu, kot je bilo letošnje, sta bila redna košnja in uničevanje pod krošnjami izrednega pomena. Pred tremi leti smo zasadili 2 ha gostega nasada z tako imenovanimi spuriali brstikarji. Ti Na Mirosan vas popelje lepa nova asfaltna cesta. Takšno je tudi dvorišče, ki ne več blatno omogoča hitro in čisto manipulacijo številnim kupcem, ki od jutra do večera polnijo avtomobile z okusnim sadjem. v letošnjem letu nazorno kažejo, da je bila usmeritev slovenskih sadjarjev popolnoma pravilna. Nasad bo letos dal ca. 12.000 kg pridelka na hektar, praktično 100% prve kvalitete. Pridelovalni stroški pa so bistveno nižji, kot pri drugih sortah oziroma vzgojnih oblikah. Medtem ko smo v lanskem letu vse pridelke prodali na dvorišču drobnim odjemalcem in sindikatom, bomo v letošnjem letu polovico pridelka vložili v hladilnico. Zaradi nekoliko boljše proizvodnje v kmečkih nasadih ne pri- čakujemo tolikšnega povpraševanja. Drevesnica je letos izredno lepo uspela, posebno del, ki gre v jeseni v prodajo. Sadike so v glavnem prodane, predvsem tiste, za goste nasade. Kljub temu pa bo naprodaj dovolj raznih vrst sadik jablan, hrušk, breskev, višenj, češpelj, kutin, češenj, marelic, rdečega in črnega ribeza ter vrtnic. Cene sadikam bodo od 15,00 do 20,00 din, oddajati pa jih bomo pričeli po 1. novembru. inž. V. Korber DRISKE PRI TELETIH Pitanje telet postaja v zadnjem času zaradi vse večje porabe mesa in zaradi dokaj ugodnih cen mlade pitane živine zanimivo tudi za naše živinorejce. Posebno še, če pitamo teleta iz lastne vzreje in pri tem uporabljamo v glavnem doma pridelano krmo. Vzreja pitancev je obenem tudi dopolnilo k zaslužku našega hmeljarja, saj se živinoreja in hmeljarstvo lepo dopolnjujeta. Pri nadaljnji vzreji naletijo rejci zelo pogosto na težave zaradi bolezni telet, ki onemogočajo oziroma zelo omajajo samo rentabilnost pitanja. Najbolj pogosti in tudi najbolj nevarni bolezni sta driske in pljučnice. Za drisko lahko obolijo teleta v vsaki dobi starosti, vendar so najbolj pogostna obolenja v prvih dnevih življenja in v času odbijanja teleta od mlečne hrane in privajanja na seno in razne koncentrate. Da bi se rodilo zdravo in za življenje sposobno tele, je potrebno, da rejci posvetijo večjo skrb in nego breji kravi sami. Krava mora presušiti vsaj dva meseca pred porodom, prehrana naj se izboljša v tem smislu, da se zmanjša obrok silaže in rezancev ter tropin, poveča pa obrok kvalitetnega sena, detelje in mineralnih koncentratov. Izredno ugodno vpliva paša in gibanje na svežem zraku. Porod sam naj bo v suhem, zračnem in dobro nastlanem hlevu, tele pa takoj po porodu prestavimo v zanj določen prostor. Ta prostor je potrebno poprej dobro očistiti in razkužiti z razkužili kot so Halamid, Cetavlon, lužna raztopina in podobno. Tele naj dobi čim prej svoj prvi obrok mleka. Smatra se, da porabi tele na vsakih 7 kg žive teže 1 liter mleka. Mlezivo je izredno bogato na beljakovinah, vitaminih in mineralih, zato je nujno, da ga dobi tele čimprej. Kajti v mlezivu se nahajajo obrambna telesca, ki ščitijo mlad, življenju še neprilagojen organizem pred škodljivimi klicami iz okolja. V prvih dnevih življenja naj tele pije večkrat dnevno, ker se manjše količine popitega mleka lažje in boljše prebavljajo. Še danes si niso strokovnjaki enotnega mnenja glede tega ali naj tele sesa ali pa se naj napaja. Iz zdravstvenega stališča je bolje, da tele sesa, kajti pri tem dobiva normalno toplo in čisto mleko počasi. S tem odpadejo napenjanja zaradi prevelike količine 'na hitro popitega mleka. Z gospodarskega vidika pa ima napajanje niz prednosti. Teletu lahko točno določamo količino popitega mleka, katerega lahko v poznejši dobi nadomestimo z raznimi nadomestki, odpade pa tudi težko odvajanje teleta od mleka v poznejši dobi. Tele se najbolj pogosto okuži s škodljivimi klicami, ki povzročajo driske. Vlažni in zamazani zidovi, vlažna in onesnažena stelja so idealna gojišča za bakterije, katere tele že v prvih dnevih življenja pridno oblizuje. Ko klice prodrejo skozi usta v prebavni trakt, se tukaj zaradi izredno ugodnih pogojev neverjetno hitro razmnožijo. Same bakterije in njihovi škodljivi produkti pa povzročijo vnetje želodčne in črevesne sluznice. Posledica tega je, da tele postane žalostno, odbija hrano, stalno se napenja. Blato je vodenasto z izredno smrdljivim vonjem, okolica repa je zamazana z iztrebki. Tele po navadi leži, občasno stoče, temperatura je pogosto povišana. V kolikor se pokažejo taki ali podobni znaki, je potrebno da se teletu odvzame vsaka hrana, post naj traja en do dva,dneva. V tem času je potrebno teletu dajati poljubno količino kamilčnega ali ruskega čaja. Zelo dobro učinkuje tudi čaj iz hrastove skorje. V kolikor se stanje takoj ne popravi, je najbolje, da takoj pokličete veterinarja. Po pregledu živali bo odredil način prehrane in predpisal potrebna zdravila. Odlašanje z zdravljenjem je velikokrat lahko usodno za žival, kajti bolezen zelo rada preide v kronično obliko, ali pa kar je še posteje, žival pogine. V kolikor teleta prebolijo težje oblike drisk, zaostanejo v rasti, s tem se podražijo stroški in rentabilnost pitanja take živali je vprašljiva. Ocvirk Franc, dipl. vet. DEMONSTRACIJA V torek 18. septembra ob 10. uri sta tovarna Pötinger in uvozni oddelek Kombinata Hmezad organizirala na farmi Zalog de-montracijo spravila silaže. Med demonstracijo so prikazali delo treh različnih tipov PÖ-tingerjejvih silokombajnov. Demonstracije se je udeležilo lepo število kmetijskih strokovnjakov in kmetov iz Kombinata Hmezad in sosednjih kmetijskih organizacij, nekaj pa jih je bilo celo z Dolenjske. Pri delu smo videli naslednje tipe silokombajnov: MEX-II, MEX-III in MEX-IV. MEX-II pri nas že dobro poznamo. Tudi v Savinjski dolini jih je nekaj (v lasti strojnih skupnosti), o-stala dva pa sta bila predstavljena prvič. Z MEX-II lahko pospravljamo samo silažno koruzo. MEX-III in MEX-IV pa imata še dodatne delovne priprave, ki jih lahko zelo hitro zamenjujemo, za obiranje koruznih storžev ali pobiranje pokošene detelje ali trave. Žal teh dveh naprav na demonstraciji niso prikazali. MEX-II, ki je bil na demonstraciji najbolj zanimiv za kmete, je najmanjši iz te serije. Njegova zmogljivost je do 20 ton zelene silaže na uro, odvisno od moči traktorja. Minimalna potrebna vlečna moč je 30—35 KM, če pa hočemo doseči maksimalno zmogljivost, potrebujemo traktor z najmanj 40 KM. Iz lanskoletnih izkušenj vemo, da so ti kombajni pri delu zelo zanesljivi. Pri rednem vzdrževanju (čiščenju in mazanju) ni bilo nobenih zastojev. Ta kombajn je po svojih lastnostih in zmogljivostih primeren za kmete in to predvsem v okviru strojnih skupnosti. MEX-III je prav tako enovrsten silokombajn kot MEX-II, vendar zelo izpopolnjen. Njegova zmogljivost je do 38 ton silaže na uro, vendar odvisno od moči traktorja. Za najvišjo zmogljivost je potreben traktor s 70 KM, lahko pa delamo tudi s traktorjem, ki ima 45 KM. Način dela pri spravilu koru- SI10K0MBAJN0V ze je enak kot pri prej opisanem MEX-II. Najmanjša dolžina rezi je 4 mm, kar pomeni, da zdrobi praktično vsako koruzno zrno. Dolžino rezi lahko uravnavamo s številom nožev na rezalnem kolutu. Zelo zanimiva sta dodatna delovna priključka, ki omogočata, da kombajn še bolje izkoristimo. To je pobiralna naprava, za pobiranje pokošene detelje in trave, porezanega pesnega listja itd. Delovna širina pobiralnika je 135 cm. Pobrano maso kombajn sproti reže na poljubno dolžino od 4—30 mm. . Z drugim priključkom obiramo storže koruze. Poleg obiral-ne naprave, se ob rezalnem kolutu montira tudi napravo za mletje storžev in zrnja. Na ta način dobimo maso, ki jo lahko takoj siliramo. Ta priključek bo zanimiv predvsem za tiste obrate, ki se bodo specialiizrali v živinorejo in bodo prešli tudi na pripravo silaže iz koruznega zrnja in storžev. Poleg opisanega ima MEX-III tudi hidravlično prigrajeno podporno kolo, ki ga je potrebno u-porabljati pri vseh traktorjih lažjih od 70 KM. Tudi ta tip bi bil zelo primeren za privatni sektor, oziroma strojne skupnosti. Seveda pa bi si morala v tem primeru skupnost iskati pomoč na enotah za kooperacijo, ki imajo težje traktorje. Tako bi lahko traktor z enote opravljal žetev koruze ali pobiranje trave in detelje, člani skupnosti pa bi s svojimi traktorji in prikolicami opravljali prevoz. Zadnji kombajn, ki so ga na demonstraciji prikazali, je obenem tudi najnovejši. To je dvovrstni MEX-IV. Tudi ta ima dodatne naprave, in sicer: dvovrstni obiralnik strožev, pobiralnik z delovno širino 155 cm in žetveno napravo. Zmogljivost kombajna je 60 ton silažne mase na uro. Minimalna vlečna moč deklarirana na prospektu je 65 KM. Na demonstraciji pa je bilo povedano, da je za pogon potrebno 90 KM. Tak traktor pa seveda Od I. novembra boste na TOZD Mirosan lahko izbirali in kupovali sadno drevje. Pohitite! Večino drevja imajo že prodanega pa jesensko sajenje je bolj zanesljivo. sam vleče po njivi tudi prikolico. Dolžino rezi lahko reguliramo od 4—50 mm, odvisno od števila nožev na rezalnem kolutu (3—9 kom). Pri tem kombajnu je prvič uporabljen poseben sistem rezanja koruze. Sistem omogoča delo z manjšo pogonsko močjo, bistvo pa je v tem, da rezalni kolut z noži reže maso v desnem kanalu (koruzo iz desne vrste) od zgoraj navzdol, maso v levem kanalu pa od spodaj navzgor. MEX-IV ima dve podporni kolesi, ker je precej težak, njegova slaba točka pa je po mnenju opazovalcev v tem, da je zelo širok in precej neroden pri transportu. Kot zanimivost naj povem še to, da ga lahko priključimo na tri načine: bočno in zadenjsko na standardni straktor in frontalno na Unimoga. MEX-IV bo verjetno za privatni sektor pa tudi za obrate Kooperacije manj zanimiv (vsaj dokler so površine tako razdrob- ZOPET P Komisija za zaščito delovnih dolžnosti pri Kmetijskem kombinatu HMEZAD je v mesecu avgustu obravnavala 6 primerov kršitev delovnih dolžnosti v TOZD Mesnine. V dveh primerih je komisija izrekla ukrep o-pomin, v enem primeru je bil postopek ustavljen, ker je delavec v času pripravljalnega postopka prenehal z delom, ukrep javni opomin pa je bil izrečen v treh primerih: ljene), pač pa bo zelo primeren za družbene obrate, ki imajo strnjene površine in urejene komunikacije. Okvirne cene za MEX-II in MEX-III so okrog 35.000 din za prvega in okrog 53.500 din za drugega. Za MEX-IV pa cena še ni znana. Dodatne delovne organe, ki so bili opisani, pa je potrebno posebej naročiti in plačati. Nekaterim se bodo cene zdele visoke. Vendar moramo na to gledati iz zmogljivosti stroja in težavnosti dela, ki ga lahko o-pravimo s strojem, pa bomo kmalu videli, da se nam nabava izplača. Škoda, da na demonstraciji niso prikazali tudi transporterjev, ki bi mnoge prav gotovo zanimali. Na koncu lahko ugotovim, da so podobne demonstracije strojev potrebne in koristne. To so potrdili tudi kmetje in kmetijski strokovnjaki s svojim obiskom. inž. L. S. REKRŠKI — Juteršek Cirilu, mehaniku v TOZD Mesnine, ker si je protipravno prilastil 12 voltni električni akumulator, — Samec Dragici, delavki v PE Pakirnica, TOZD Mesnine zaradi protipravne prilastitve 1 kg sesekljanega mesa. — KRANJC SLAVKU, delavcu v TOZD MESNINE, ker si je protipravno prilastil 1.25 kg svežega svinjskega mesa. GNOJILO ZA VRTNICE Neka gospodinja iz New Orleansa, ZDA, se je domislila in je vsak grm vrtnic zasula s 6—9 lupinami banan. Vrtnice so veliko lepše cvetele kot sosedom. Nato so tudi znanstveniki potrdili njen poskus. Vzrok je menda velika količina kalija v bananinih lupinah in tudi hitro razkrajanje. Lupine banane je treba zasuti s prstjo okrog vrtnic 1 cm visoko. ZDRAVILNA MOČ BOBA Dr. Ernest Spiegel, ki deluje na Parkinsonovem zavodu v Miamiju, ZDA, je nedavno odkril zdravilno moč boba. Pridobil je iz njega zdravilo, ki močno iz- boljša stanje bolnika, obolelega za Parkinsonovo boleznijo in je tudi mnogo cenejše od dosedanjega zdravila dopa. PRIJATELJSTVO MED CVETLICAMI Nekateri vrtnarji so prišli do spoznanja, da tudi med cvetlicami vlada določena »simpatija« ali »antipatija«. Vrtnice in resede se na primer slabo prenašajo v isti vazi in kaj hitro začno veneti. Posebno šmarnice nimajo rade drugih cvetlic. Pač pa je, kakor se neverjetno sliši, velika simpatija med vrtnicami in čebulo. Če med vrtnice posadimo čebulo, bodo vrtnice čudovito cvetele. Posadka naše največje sušilnice Žovnek je izkoristila redukcijo električnega toka za spominski posnetek. Je še kje na neprimernem kraju tako navlečeno kot v tej lopi obi-ralnega stroja? NOV NAČRT SREDNJEROČNEGA RAZVOJA VARSTVA PRI DELE Določilo temeljnega zakona o varstvu pri delu določa v 61. čl., da mora vsaka organizacija v svojem načrtu za delo in razvoj izdelati program ukrepov za varstvo pri delu in določiti sredstva za ugotavljanje in pospeševanje varstva pri delu. To nas je obvezalo, da smo pred petimi leti sestavili in potrdili načrt razvoja varnosti, določili sredstva za pospeševanje varnosti, kar pa ni bilo upoštevano in povezano z načrtom gospodarskega razvoja in še posebno s finančnim načrtom podjetja. Slednje je tudi razlog, da prvi načrt sanacije varstva ni realiziran tako, kot je bilo programirano. Razmere stanja in razvoj gospodarstva narekuje potrebo po sestavi in osvojitvi novega srednjeročnega načrta razvoja varstva pri delu. Nujno potrebno bo, to je pokazala praksa o izpolnjevanju oziroma pomanjkljivosti dosedanjega načrta, da se v načrtu delajo dela in posli za namene varstva pri delu v o-perativne in razvojne. Razvojni bi bili tisti posli, ki jih ne bo mogoče načrtovati in izvajati v teku enega poslovnega leta. Med razvojne naloge varstva pa štejemo tudi proučevanje, raziska- Sadni vrt Oktobra oberemo še zadnje sadove našega dela in skrbi. Pri obiranju moramo paziti, da ne polomimo preveč rodnih vejic za prihodnja leta. Hkrati s spravilom letošnjega pridelka moramo pričeti skrbeti za vnaprej. Prva skrb je, da vsaj vrnemo našemu sadnemu drevju tiste snovi, ki smo jih odnesli s pridelkom iz sadovnjaka. Pravočasno in pravilno gnojenje je veliko jamstvo za uspeh. Zelo priporočljiva so mešana in kompleksna gnojila, ki vsebujejo majhen odstotek dušika. Posebej so za sadovnjake pripravljena »sadjarska« gnojila, kot so NPK-Mg! B 8:8:18:1:1 in ve, postopne priprave in ustvarjenja rekonstrukcij. Nujno bo tudi, da se v bodoče, v kalkulacijah posameznih proizvodnih stroškov vnese ali bolje upošteva tudi nov činitelj — »varnost pri delu« tako kot so samostojni e-lementi, npr. surovina, delo, a-mortizacija, režija in drugo. Skratka, varnost pri delu mora postati tudi prisoten kalkulativ-ni element. V nasprotnem primeru bosta operativa in razvoj varnosti še v bodoče bistveno trpela zaradi pomanjkanja denarnih sredstev za uresničevanje načrtnega izvajanja zahtev varnosti. Načrt srednjeročnega razvoja varnosti naj bi nudil številne koristi, najvažnejše je gotovo korist stvarjenja teženj k sistemu, v katerem varnost ni samo varnost, temveč je sestavina ekonomike podjetja. Zato je naloga in dolžnost (zakonska določila) vsega tehnološkega, gospodar sko-ekonomskega in varnostnega strokovnega tea-ma v podjetju, da sestavi načrt dolgoročnega razvoja varstva, ki bo ustrezal interesom vseh dejavnikov. Za službo varstva pri delu Janko Zupanek v oktobru NPK 7:14:21 ter NPK 8:16:22 in NPK 9:18:18. Prvi dve omenjeni gnojili sta najboljši. Gnojila damo glede na razvoj dreves in potrebe tal od 600 do 800 kg na hektar. Najbolje je, da gnojilo zaorjemo v zemljo, saj je meseca oktobra tudi za oranje najprimernejši čas. Že v oktobru si moramo preskrbeti ali vsaj naročiti potrebne sadike. Sadimo lahko takoj, ko listje odpade. Zgodnja saditev bo gotovo uspela. Da ne bo razočaranj, moramo že sedaj .misliti na ograjo okrog nasadov ali na zaščito dreves pred divjadjo. za oktober in november Od 6. 10. do 13. 10. Florjane Julij, dipl. vet., Braslovče, tel. 72-048 Od 13. 10. do 20. 10. Šribra Edvard, dipl. vet., Šempeter, tel. 71-080 Od 20. 10. do 27. 10. Ocvirk Franc, dipl. vet., Vransko, tel. 72-407 Od 27. 10. do 3. 11. Lesjak Milan, dipl. vet., Prebold, tel. 72-201 Od 3. 11. do 10. 11. Florjane Julij, dipl. vet., Braslovče, tel. 72-048 Od 10. 11. do 17. 11. šribar Edvard, dipl. vet., Šempeter, tel. 71-080 Od 17. 11. do 24. 11. Ocvirk Franc, dipl. vet., Vransko, tel. 72-407 Od 24. 11. do 1. 12. Lesjak Milan, dipl. vet., Prebold, tel. 72-201 Od 1. 12. do 8. 12. Florjane Julij, dipl. vet., Braslovče, tel. 72-048 Dne 29. 11. 1973 ne osemenjujemo. Dne 30. 11. 1973 osemenjuje dežurni veterinar. Dežurna služba prične ob delavnikih ob 15. uri in traja do 7. ure zjutraj. Ob sobotah prične dežurstvo ob 12, uri in konča v ponedeljek ob 7. uri zjutraj. VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC V novo urejeni hali Vitala dekleta stiskajo grozdje, sok konzervirajo in prodajajo kot priljubljen Vitalov grozdni sok. Kjer je tehnika improvizirana, rada odpove. Potem je pač potrebno tehniko nadomestiti z močjo mišic in dvigalo dvigati ročno. XVIII. republiško prvenstvo traktoristov Gostitelj in organizator letošnjega republiškega prvenstva je bila poleg LTS, sekcija za kmetijstvo, KZ Bela Krajina. Prvenstva se je udeležilo 11 ekip — največ doslej, ki so se z vso zagrizenostjo in znanjem spopadle za točke v vseh tekmovalnih disciplinah: kvalitetnem oranju, spretnostni vožnji in teoriji. Vsaka točka je bila res pridobljena z znojem, saj je bila temperatura v dneh tekmovanja res visoka, tekmovalna parcela pa po dolgotrajni suši zavita v oblak prahu. Ekipno so zmagali poklicni traktoristi KIK Pomurka, naša ekipa pa je bila šele četrta. Med posamezniki ' se je iz naše ekipe najbolje uvrstil Ivan Ločičnik. Dosegel je drugo mesto, za zmago v spretnostni vožnji pa je pre- jel lep pokal. Ostali člani ekipe so se plasirali: 14. mesto je dosegel Jože Mihelak, kooperant, 24. mesto je dosegel Slavko Skrabar, poklicni traktorist DE Kooperacija, 28. mesto pa Martin Štajner, poklicni traktorist KŽ. Pozdraviti moramo plasma Jožeta Mihelaka, saj se je kot začetnik zelo dobro uvrstil. Visok plasma Ivana Ločičnika vsakič pričakujemo, saj je rutiniran tekmovalec. Nekoliko sta razočarala Slavko Skrabar, ki je tekmoval prvič in Martin Štajner. Uspehu ali neuspehu posameznika botruje vrsta okoliščin, od sreče pri žrebanju parcele do osebnega razpoloženja na tekmi. Zmaguje tisti, ki je podkovan z znanjem, spreten, preračunljiv in hladnokrven. Tako je tudi prav. EKIPNA UVRSTITEV Ekipa oranje teorija spret. vožnja Skupaj točk 1. KIK Pomurka, M. Sobota 741 145 62,0 948,0 2. Ljubljana — poklicni trak. 718 143 59,1 920,1 3. Gorenjska 689 139 63,5 891,5 4. KK Hmezad, Žalec 682 136 62,0 880,0 5. AK Maribor 697 126 44,8 867,8 6. Agraria, Brežice 679 137 39,3 855,3 7. Ljubljana — kooperanti 650 127 20,2 797,2 8. ZKGP Kočevje 581 127 60,9 768,9 9. Ljubljanske mlekarne 568 130 50,4 748,4 10. Novo mesto 569 126 34,1 729,1 11. Bela Krajina 591 124 13,0 728,0 ORANJE točk TEORETIČNO ZNANJE točk 1. KIK Pomurka, M. Sobota 741 1. KIK Pomurka, M. Sobota 145 2. Ljubljana — poklicni 718 2. Ljubljana — poklicni 143 3. AK Maribor 697 3. Gorenjska 139 4. Gorenjska 689 4. Agraria, Brežice 137 5. KK Hmezad, Žalec 682 5. KK Hmezad, Žalec 136 6. Agraria, Brežice 679 6. Ljubljanske mlekarne 130 7. Ljubljana — kooperanti 650 7.-8. ZKGP Kočevje 127 8. Bela Krajina 591 7.—8. Ljubljana • — kooper. 127 9. ZKGP Kočevje 581 9.—10. Novo mesto 126 10. Novo mesto 569 9.—10. AK Maribor 126 11. Ljubljanske mlekarne 568 11. Bela Krajina 124 SPRETNOSTNA VOŽNJA točk 6. Ljubljanske mlekarne 50,4 1. Gorenjska 63,5 7. AK Maribor 44,8 2.—3. KK Hmezad, Žalec 62,0 8. Agraria, Brežice 39,3 2.—3. KIK Pomurka, M. S. 62,0 9. Novo mesto 34,1 4. ZKGP Kočevje 60,9 10. Ljubljana — kooper. 20,2 5. Ljubljana — poklicni 59,1 11. Bela Krajina 13,0 UVRSTITVE POSAMEZNIKOV Tek ' Priimek in ime Ekipa oranje Število točk Skupaj točk 1. Bukvič Štefan — KIK Pomurka 254 47 23,5 324,5 2. Ločičnik Ivan — KK Hmezad 3. Muhič Martin — Ljubljana 252 46 25,0 323,0 poklicni traktorist 247 50 21,0 318,0 14. Mihelak Jože — KK Hmezad 226 47 15,7 288,7 24. Skrabar Stanko — KK Hmezad 204 43 21,3 268,3 28. Štajner Martin — KK Hmezad 198 42 19,8 259,8 Ivan Ločičnik na višku svoje slave?! Prijeten je občutek, da član kolektiva doseže na tekmovanju tako pomemben uspeh in celo uvrstitve na prva mesta. Imamo talentirane ljudi, ki bi z znatno pomočjo na raznih področjih dosegli lepe uspehe in s tem afirmirali našo delovno organizacijo. Prihodnje leto pojde Ivan tekmovat na Finsko. ORANJE — posamezniki Maksimalno možnih točk je 275, za čas pa 20, skupno 295 točk. 1. Bukvič Štefan, KIK Pomurka — 254; 2.—3. Ločičnik Ivan, KK Hmezad — 252; 5.-6. Muhič Martin, Ljubljana — poklicni — 247; 15. Mihelak Jože, Kombinat Hmezad — 226; 27.-28. Skrabar Stanko — 204; 29.—30. Štajner Martin, Kombinat Hmezad — 198 točk. — 21; 11. Štajner TEORETIČNO ZNANJE — test Maksimalno možnih točk je 50. 1.—2. Muhič Martin, Ljubljana — poklicni — 50; 7.—10. Mihelak Jože, KK Hmezad — 47; 7.—10. Bukvič Štefan, KIK Pomurka — 47; 11,—15. Ločičnik Ivan, KK Hmezad — 46; 25.—32. Skrabar Stanko, KK Hmezad — 43; 33.— 36. Štajner Martin, KK Hmezad — 42 točk. SPRETNOSTNA VOŽNJA Maksimalno možnih 25 točk. 1. Ločičnik Ivan, KK Hmezad — 25; 3. Bukvič Štefan, KIK Pomurka — 23,5; 9. Skrabar Stanko, KK Hmezad — 21,3; 10. Muhič Martin, Ljubljana — poklicni Martin, KK Hmezad — 19,8; 23. —24. Mihelak Jože, KK Hmezad — 15,7 točk. Kazenske točke pri oranju so dobili: 1. Bukvič Štefan, KIK Pomurka 9 9. Štajner Martin, KK Hmezad 15 Točke za čas pri oranju so dobili: L Bukvič Štefan, KIK Pomurka — 20 točk; 2. Ločičnik Ivan, KK Hmezad — 20 točk; 3. Muhič Martin, Ljubljana — poklicni — 20 točk; 14. Mihelak Jože, KK Hmezad — 19 točk; 24. Skrabar Stanko, KK Hmezad — 9 točk; 28. Štajner Martin, KK Hmezad — 20 točk. F. V. KATASTROFALNI 25. SEPTEMBER Ložnica se je razlila po naselju Ložnica, okrog veterinarske postaje, okrog pokopališča in čez hmeljišča do Arje vasi. Lep uspeh žalskih mladih zadružnikov Prvo republiško tekmovanje mladih zadružnikov — traktoristov je za nami. Organizirala sta ga republiška konferenca ZMS in zadružna zveza SRS 30. septembra na površinah KIK Pomurka blizu Murske Sobote. Na tem tekmovanju so imele pravico nastopa zmagovalne ekipe iz sedmih območnih tekmovanj, ki so bila v Kranju, Vodicah pri Ljubljani, Žalcu, Novem mestu, Mariboru, Murski Soboti in Novi Gorici. Teh regionalnih traktorskih tekmovanj se je udeležilo okoli 150 tekmovalcev, prvi trije najbolje uvrščeni iz vsakega področja pa so si zagotovili pravico sodelovanja na prvem republiškem tekmovanju mladih zadružnikov. Tekmovanje je potekalo po naslednjih propozicijah: testi, oranje in spretnostna vožnja. Lep sončen dan je bil v soboto, ko so se začeli zbirati tekmovalci iz vseh koncev Slovenije v srednji kmetijski šoli v Rakičanu pri Murski Soboti. Tu so opravili teste, ki so bili po mnenju nekaterih največja ovira. Naslednji dan, to je v nedeljo, pa so se tekmovalci in precej gledalcev zbrali na travniku, ki je last KIK Pomurka, blizu Murske Sobote. Tu je navzoče najprej pozdravil ing. Slavko Glinšek, tajnik zadružne zveze SRS. Poudaril je, kako pomembno je takšno tekmovanje za izobraževanje in organiziranje mladih kmečkih ljudi. Velikega pomena za razvoj našega kmetijstva v prihodnje je, da se mladi kmečki ljudje čimbolj izobražujejo na svojem področju in se tako čimbolje pripravijo za svoj težak poklic. Tekmovalci in njihovi mentorji so se še zadnjič posvetovali med seboj in že so zabrneli traktorji. Plugi so zaorali v ledino, sprva sicer bolj negotovo, potem pa vedno bolj korajžno. V zraku je zadišalo po sveže preorani zemlji. Merilci so medtem vestno opravljali svoje delo in pridno beležili podatke. Mentorji, vsaj nekateri, so pridno spremljali delo svojih fantov in jim dajali poguma z vzpodbudnimi besedami. Medtem je prvih sedem tekmovalcev končalo z oranjem, nato pa so preizkusili svoje znanje še pri spretnostni vožnji. Druga skupina tekmovalcev pa je medtem začela z oranjem. Tako se je ponavljalo vse do enih popoldne, ko so se zvrstili vsi tekmovalci. Dež, ki je začel padati okrog enajstih, pa ni motil gledalcev, ki se jih je kar precej zbralo, še manj pa tekmovalce. Ob dveh pa so se tekmovalci zbrali v srednji kmetijski šoli v Rakičanu, kjer je bila razglasitev rezultatov in podelitev pokalov, denarnih nagrad in priznanj. Zmagovalec med posamezniki je bil Boris SAJOVIC iz ekipe mladih zadružnikov iz Žalca in je prejel pokal Zveze mladine Slovenije. Na drugo mesto pa se je uvrstil Milan LORBER iz mariborske ekipe, na tretje mesto se (Nadaljevanje na 10. strani) Pravo tropsko deževje in narasle vode so povzročile po naših TOZD nad 100 milijonov škode. Podivjana Savinja je odnesla most v Ka-sazah, zamaknila griškega, porušila jezove ter bila le dobrega pol metra pod nivojem katastrofalne poplave leta 1933. Jože Benčina v TOZD Vrtnarstvo je dejal: »Vse smo storili, kar se je dalo. Škoda, kakšna velika škoda!« Tajnica Ivica je prišla povedat v pisarno, da Ložnica poplavlja žalsko naselje Ložnico. Janko Zu-panek ni mogel verjeti, da je rès. Kmalu se je prepričal. Po cesti mu je tekla mimo hiše prava struga, v kleti pa je imel vode do kolen. Voda je segla celo do Cankarjeve ulice. Vsakdo, kogar sem srečal, je govoril le o silnem nočnem nalivu in grmenju. To nam je potrdil tudi meteorolog Inštituta za hmeljarstvo Tine Vučer. 25. septembra je padlo 78,9 mm dežja, 26. septembra pa 45,6 mm. Samo v teh dveh dneh je padlo 124,5 mm padavin, kar je za 14,5 mm nad 20-letnim septembrskim povprečjem v Savinjski dolini. V dneh od 22. do 27. septembra je padlo 156,3 mm dežja. Zaradi naraslih vod se je dvignila podtalnica do površine in z Ložnico vred napolnila prostor od Žalca do Arje vasi vse do glavne ceste, pri Levcu pa zopet segla do nje in železnice. Savinja je že zgodaj zjutraj odnesla lesen most v Kasezah, zatem zamaknila težak betonski griški most in ga spodkopala, pod njim prestopila levi breg ter se razlila čez polja do obrambnega nasipa v Petrovčah, v Levcu pa do železnice in glavne ceste ter zalila celo TOZD Vrtnarstvo in Mleko. V obeh TOZD so pravočasno spoznali hitro se bližajočo ujmo. V hudem nalivu so vrtnarji reševali cvetoče ciklame tako dolgo, dokler jih ni zalila umazana voda, ki je kmalu segla čez koleno. Zelenjavi in drugim cveticam ni bilo rešitve. Škoda bi bila še mnogo večja, če voda ne bi tako hitro, kot je dopoldne dotekala, pozno popoldne odtekla. Vsi so se najbolj bali za cvetje v rastlinjakih, ki ga že pripravljajo za Dan mrtvih. Utrpeli so manjšo škodo, ki pa je za kolektiv kar občutna. Mlekarji so tudi pravočasno rešili vse kar se je dalo in tako zmanjšali škodo na minimum. Teden po poplavi Mlekarna ni obratovala, ker je morala ustreči vsem sanitarnim predpisom. Mleko so vozili v sosednje mlekarne, od tam pa pasterizirano mleko in izdelke nazaj. Največ škode sta utrpeli prav omenjeni TOZD, druge pa so imele Lesen most v Kasazah ni zdržal. Okrog novega mostu je podivjana Savinja odnesla vse leseno. manjšo škodo le zaradi vdorov vode v skladišča in na polja. Narasla Savinja je odtrgala podvinski jez, zato Struga ne teče in naša žaga obrata Gozdarstvo na Polzeli stoji. Naše gospodarstvo je utrpelo zaradi porušenih jezov, mostov in nasipov veliko škodo. Ljudje pa se sprašujejo, če poleg vode le ni katastrofi pripomogel še kak drug faktor. Visoke vode se ponavljajo skoraj po desetletjih: 1954. leta je plavalo Celje, 1963. pa je bilo podobno kot letos. Vse to nas opozarja, da bodimo pri obnovitvenih delih previdni, ker se nam, če ne prej, čez 10 let lahko zopet maščuje. Vy SMRT MED CVETJEM Pogovarjal sem se na u-pravi Kmetijstva I. v Lat-kovi vasi z inž. Tonetom Korenjakom, ko je rahlo potrkal, vstopil, se odkril in z vozniško knjižico v roki stopil proti nama: »Saj me poznate, Franc Turnšek sem, sin Matevža, tesarja, ki je dolga leta delal pri inž. Vinku Kolencu. Dopust sem si vzel v Gorenju in ker rad delam v hmelju, sem mislil, če bi me vzeli za traktorista, seveda, če ga rabite. Glejte, saj imam F kategorijo! Tone ga je bil zelo vesel. Pogodila sta se in že je odvažal zelen hmelj od obiralnih strojev v Polčah. Kot vodja sušilnice Žov-nek sem Francija bil vesel v poznih večernih ali zgodnjih jutranjih urah tudi jaz, ker je rad poprijel za vsako delo kot ostali traktoristi in tako pomagal ob koncu dvanajsturnega šilita utrujenim razkla-dalcem košev. Če sva se srečala, sva izmenjala spomine na njegova lepa otroška leta, ko je kup otrok, z marljivimi starši bilo boj za življenje na lehi težke zemlje v Založah. Sušilnice so bile zabasane z zelenim hmeljem. Stroji so zvečer obstali in veselil se je, da bo po dolgem delavniku zopet med svojimi, da se bo pošteno spočil. In zgodilo se je! Ljubimec žene mu je zadal z nožem smrtni udarec. Po naključju sem naslednjega dne srečal Francijevo sestro Jožico, ki je vsa iz sebe vihrala iz tovarne nogavic na Polzeli domov. Ogovoril sem jo. Odgovor: »Jezus, saj ne more biti res!« Vse ostalo vemo. Sočustvujemo, sožalujemo, objokujemo, obsojamo, se zgražamo, preklinjamo! O-stali so nepreskrbljeni o-troci. I-n čas teče dalje ... ter celi še tako težke rane. Franci, hvala za trud in počivaj mirno med cvetjem, ki si ga kropil z lastno krvjo. Vy (Nadaljevanje z 9. strani) je prav tako uvrstil član mariborske ekipe Stanko KRAMBERGER. V ekipni uvrstitvi so zasedli prvo mesto tekmovalci iz Žalca in si s tem zagotovili prehodni pokal, ki ga podeljuje zadružna zveza SRS. Drugo mesto so dosegli tekmovalci iz mariborske ekipe in tretje mesto ekipa iz Murske Sobote, ki je imela v svoji sestavi tudi dekle, korajžno tekmovalko Majdo Bertalanič. Kmečki glas je podelil pokal za najboljšega orača, ki so ga izbrali zopet med žalskimi mladimi zadružniki. Prejel ga je Boris Sajovic iz Gomilskega. Tako je Boris Sajovic odnesel s tega tekmovanja kar dva pokala. Nato pa je predsednik RK ZMS Ljubo Jasnič čestital zmagovalcem in jim zaželel še veliko uspehov. Ing. Slavko Glinšek je nato poudaril, da se morajo mladi kmečki ljudje pogosto srečevati na takšnih in podobnih tekmovanjih. Nato pa je spregovoril o pomembnosti organiziranja mladih kmečkih ljudi v akti- vih mladih zadružnikov. V teh aktivih se zbira jedro kmečke mladine, ki hrepeni po znanju, zato je pomen teh aktivov ravno v tem, da čimbolj organizirano zadovolji potrebe po izobraževanju, hkrati pa ne sme pozabiti na zabavo in razna športna udejstvovanja svojih članov. Poskrbeti je treba, da bodo mladi kmečki ljudje čimbolj aktivno sodelovali. Zato zadružna zveza tudi pripravlja seminarje za vodje aktivov MZ, da se ti čimbolj pripravijo za delo, ki jim je zaupano. Tako je sklenil svoj govor ing. Glinšek. Tako lepih uspehov naših fantov smo vsi zelo veseli. Želimo jim, da bi prehodni pokal, ki so ga prejeli v skupni uvrstitvi, tudi drugo leto tako uspešno osvojili. Največ zahvale za uspeh naših tekmovalcev pa gre mentorju žalskih mladih zadružnikov, ing. Slavku Vošnjaku iz žalskega HMEZADA, ki že nekaj časa zelo uspešno vodi mlade zadružnike in jim je pripravljen vedno pomagati. Ivana-Zlatka Cencen Licitacija Po sklepu sveta KK Hmezad Hišni sklad z dne 17. 7. 1973 je razpisana javna licitacija dne 15. 10. 1973 ob 8. uri v prostorih KK Hmezad Hišni sklad Žalec Soseska Ložnica 81 za del funkcionalnega podstrešja v skupni površini 33,00 m2 v Celju, Jenkova 38. Izklicna cena podstrešja znaša 4.307,00 din. Dražitelji so dolžni pred pričetkom dražbe položiti varščino v znesku 10% od izklicne cene. Po opravljeni dražbi bo s kupcem v 15 dneh sklenjena kupna pogodba. Kupec je dolžan celotno kupnino poravnati prodajalcu takoj ob podpisu pogodbe. V kolikor kupec v navedenem roku celotne kupnine ne plača, bomo razpisali ponovno licitacijo in mora prvi dražitelj plačati stroške ponovnega razpisa in nadoknaditi eventualno razliko pri ponovno doseženi kupnini. Kupec je' dolžan razen kupnine plačati vse stroške kupne pogodbe, zemljiško-knjižnega prenosa lastništva in prometni davek od nepremičnin. Vse ostale informacije glede prodaje lahko interesenti dobijo v upravi KK Hmezad Hišni sklad Žalec Soseska Ložnica 81. Tekmovanje oračev XV. zvezno tekmovanje oračev je bilo od 28. do 30. septembra v Murski Soboti. Organizirala sta ga kmetijsko tehniška komisija pri zvezi organizacij za tehnično kulturo Slovenije in zvezni odbor za razvoj tehnike v kmetijstvu in gozdarstvu pri svetu Ljudske tehnike Jugoslavije. Pokroviteljstvo nad tekmovanjem pa je prevzel izvršni svet Skupščine SR Slovenije. Prvi dan, to je v petek, so izžrebali tekmovalci štartne številke, poskusno orali in zvečer ob 20. uri tekmovali v teoretičnem znanju. Naslednji dan, v soboto, pa je bila na tekmovalnem prostoru svečana otvoritev ob 8. uri. Zatem so tekmovali v oranju in spretnostni vožnji. Zvečer so si vsi udeleženci v kapelski kleti privezali dušo. V nedeljo ob 12. uri so razglasili rezultate, razdelili pokale in nagrade ter tako uspešno zaključili XV. zvezno tekmovanje oračev. REZULTATI ZVEZNEGA TEKMOVANJA TRAKTORISTOV V MURSKI SOBOTI V kategoriji lahkih traktorjev so zmagali Slovenci Stefan Buk-vič, Martin Muhič in Ivan Ločičnik. V kategoriji težkih traktorjev so zmagali Franc Kuhar, Marjan Frelih in Bela Berglek — vsi Slovenci. Štefan Bukvič je bil prvak v vseh treh tekmovalnih disciplinah — oranju, teoriji in spretnostni vožnji. Štefan Bukvič in Marjan Frelih sta že v nedeljo odpotovala na svetovno prvenstvo oračev na Irsko. Ker Bukvič letos že tretjič nastopa na svetovnem prvenstvu in ker pravila ne dovoljujejo še več nastopov, bosta prihodnje leto zastopala našo državo na Finskem, kjer bo svetovno prvenstvo, Ivan Ločičnik in Martin Muhič. V torek 18. septembra so nas obiskali predstavniki Skladišč in hladilnic za kmetijske pridelke iz dunajskega Novega mesta. V sejni sobi zadružnega doma v Petrovčah jim je tovariš Božo Jurak podal kratko informacijo o podjetju in njega dejavnosti po TOZD. Na sadnih plantažah Mirosana so bili zelo navdušeni nad kvalitetnim sadjem, ki so ga tudi pokusili. Nikakor jim niso šle v račun naprave za obiranje, sušenje, naviaževanje in basanje hmelja v Arji vasi. Za njihove razmere predstavlja to takšno investicijo, ki jo kmetijstvo težko prenese. Zelo so se zanimali tudi za strojne skupnosti hmeljarjev in drugih interesnih skupnosti na vasi. Pravijo, da so tudi pri njih začeli uvajati nekaj podobnega. V razgovoru z avstrijci smo spremljevalci dobili prijeten občutek, da smo lahko na našo proizvodnjo ponosni in da se že sosedje lahko pri nas prav zaradi naše sproščene dejavnosti, domiselnosti in pridnosti marsikaj naučijo. Z Mangrta je čudovit razgled Verjeli smo vremenski napovedi, da bo lepo, in bili mokri. Kolera v Italiji nam je onemogočila vožnjo skozi Trbiž na Pre-dil. Zato je zadnji čas odpovedalo udeležbo večje število pri-javljencev. Pripeljali smo se zelo udobno ,že ob 7. uri 15. septembra na Vršič, kjer smo zajtrkovali in si ogledovali nič kaj dobrega obetajoče kadeče se vrhove Prisojnika, Razorja, Mangrta in Mojstrovke. Novo kočo pri izviru Soče pripravljajo za otvoritev, pa tudi v utici za spominke ni bilo nikogar. Do tretje serpentine ceste na Mangrt jo je naš »Janez« kar dobro ubiral. V to ser- pentino pa je šofer zapeljal po sredi in tako nerodno, da Janez ni šel ne naprej ne nazaj. Na prepričevanje šoferja, da ne gre več naprej, smo malce poparjeni in razočarani izstopili, saj je do koče še 10 km ceste. Na srečo je za nami pripeljal ena in pol tonski tovornjak, ki ga je upravljal v teh krajih znan šofer avtobusa. Le-ta je izjavil, da je do vrha ceste pripeljal že večji avtobus, da se mu zdi, da je naš šofer zapeljal nalašč tako nerodno v ovinek, ker ga je verjetno strah in (Nadaljevanje na 11. strani) 1973/6 PRILOGA HMELJARJA Hmeljar izdaja delavski svet Kombinata »Hmezad« Žalec — Ureja uredniški odbor: Anton GUBENŠEK, dipl. kmet. inž. — predsednik in člani: Stane MAROVT, dipl. kmet. inž., Bogdan PUGELJ, dipl. kmet. inž., Jože ROJNIK, kooperant, Polde ŠKAFAR, dipl. kmet. inž., . Miljeva KAČ, dipl. kmet. inž. — urednica strokovne priloge, inž. Vili VYBIHAL — glavni urednik — Uredništvo je v Kombinatu »Hmezad« Žalec, Ulica žalskega tabora 1 — Glasilo izhaja enkrat mesečno v 5.000 izvodih — Letna naročnina 24 dinarjev. — Tisk in klišeji AERO, kemična in grafična industrija Celje. — Mnenje Sekretariata za informacije v izvršnem svetu skupščine SR Slovenije — oprostitev davka od prometa proizvodov. Št. 421-1/72, dne 21/3-73. KAKO OBDELUJEJO IX PRIDELUJEJO HMELJ SLOVENSKI HMELJARJI Milan DOLINAR, dipl. inž. agr. Inštitut za hmeljarstvo v Žalcu že deset let vodi anketo o pridelovanju hmelja pri nas. Danes objavljamo podatke zbrane iz anketnih listov v 1. 1970 in 1971. Anketni podatki nam služijo za preverjanje sprememb v tehnologiji pridelovanja hmelja. Sočasno se iz teh podatkov marsikaj naučimo, tako tisti, ki podatke posredujejo in tisti, ki jih bodo koristili ob čitanju tega sestavka. Naj se na tem mestu zahvalimo vsem anketirancem za njihov trud. V letu 1970 je oddalo anketne liste 84 hmeljarjev, a v letu 1971 107. Šele po večkratni urgenci in dvakratnem razpošiljanju obrazcev, nam je uspelo zbrati zadostno število. Posamezna področja v Sloveniji in predeli Savinjske doline so poslali naslednje število anketnih listov: • 1970 1971 Dolenjsko in Zasavje 8 6 Dravsko in Dravinjsko polje 8 10 Zgomjedravsko in Koroško 4 4 Šmarsko—šentjursko 7 1 Celjsko—vojniško 3 3 šoštanjsko—velenjsko 9 14 Zgoraj esavinjsko 6 6 Spodnjesavinjsko _39 63 od tega Braslovče 12 15 Vransko 7 9 Tabor 3 2 Trnava 0 0 Prebold 3 2 Polzela 9 13 Šempeter 0 3 Žalec—Goto vi j e 1 13 Petrovče 4 6 Največ težav pri zbiranju anketnih listov je v kooperacijski proizvodnji v Savinjski dolini, vključno s področjem Celja—Vojnika. Iz predela Tabor so anketni listi le iz lastne proizvodnje in v letu 1970 le eden iz kooperacije. Predel Trnave že dve leti ni poslal niti enega anketnega lista, dočim iz Prebolda dobimo le nekaj izvodov in še to pretežno iz lastne proizvodnje. Isto velja tudi za predel Šempetra ter v letu 1970 za Žalec—Go-tovlje. Največ razumevanja za anketo imajo na Polzeli, v Braslovčah in na Vranskem. V anketiranje je bilo zajetih: leta 1970 260 ha leta 1971 376 ha ali povprečna velikost anketiranega hmeljišča: leta 1970 3,1 ha leta 1971 3,5 ha Razmeroma velika povprečna velikost njiv gre na račun njiv v lastni proizvodnji, dočim je velikost njiv v kooperaciji nižja in se giblje od 0,14 ha do 2,50 ha, povprečna velikost je ca. 0,40 ha. Razdalje sajenja so dokaj različne. Beležimo še zelo ozke razdalje med vrstami od najmanjše 1,50 m preko 1,60, 1,70, 1,80, 2,00, 2,40 m. Razdalje v vrstah se gibljejo od 1 m do največ 2 m, vmes pa polno kombinacij. w , 1970 Medvrstna razdalja Štev. % 1971 Štev. o/ ank. /0 1,50 m 10 11,9 9 8,4 1,60 m 15 17,9 11 10,0 1,70 m 2 2,4 3 2,8 1,80 m 5 6,0 5 4,6 2,00 m 16 19,1 12 11,1 2,40 m 34 40,3 65 60,3 neznano 2 2,4 3 2,8 Skupaj 84 100 107 100 Prevladujejo že večje razdalje, vendar jih je pod 1,8 m še vedno okrog 33 %. Med temi je največ starejših nasadov, niso pa redki tudi do 5 let stari nasadi, ki so še sajeni na razdalji 1,6 m in to zlasti na hmeljevkah. Velik odstotek širokih razdalj v letu 1971 je zaradi velikega števila anketirancev iz lastne proizvodnje. Starost nasadov anketiranih hmeljišč je od 2—16 let. Največ nasadov je do 5 let starosti, zaskrbljujoč pa je odstotek nad 10 let starih hmeljišč. Po navedbah anketirancev je stanje starostnih skupin naslednje: Starost 1970 Štev. %. 1971 Štev. % do 5 let 28 33,5 46 43,2 5—10 let 30 35,7 31 29,1 10—15 let 23 27,2 22 20,2 nad 15 let 1 1,2 5 4,7 neznano 2 . 2,4 3 2,8 84 100 107 100 Za oporo se še vedno precej uporabljajo hmeljevke. Razmeroma velik odstotek hmelj evk po številu hmeljarjev ne ustreza dejanskemu stanju po površinah, ker so nasadi na hmeljevkah manjši. Opora 1970 Štev. % 1971 Štev. % Betonske žičnice 22 26 34 32 Lesene žičnice 42 50 60 56 Hmeljevke 20 24 13 12 84 100 ■ 107 100 Število betonskih žičnic dejansko ni tolikšno v odnosu na lesene žičnice in hmeljevke. Rezultira iz števila kooperantov, saj je pod enim objektom več lastnikov hmelja. Čas rezi v slovenskih razmerah je zelo raztegnjen. Od jesenske rezi pa od 1. do 30. aprila različno v posameznih letih na različnih področjih. Beležimo le en primer jesenske rezi (Kotlje). Do 5. aprila reže od 2—8% hmeljarjev. Po obdobjih 5 dni pa je bila opravljena rez takole: UDK 633.819:631.51 Cas rezi 1970 Štev. %, 1971 Štev. % do 5. aprila 2 2,4 9 8,4 od 6.—10. aprila 12 14,3 22 20,6 od 11.—15. aprila 34 40,1 42 39,2 od 16.—20. aprila 20 24,0 29 27,1 od 21.—25. aprila 10 12,0 5 4,7 po 25. aprilu 6 7,2 — — 84 100 107 100 V letu 1971 je bila rez opravljena prej kot v letu 1970, ker je vreme v 1. in 2. dekadi aprila povzročilo, da so se hmeljarji odločili za zgodnejšo rez, ki pa je bila pretežno o-pravljena v optimalnem času od 10. do 20. aprila tj. okrog 65% vseh hmeljišč. Napeljavo poganjkov opravijo hmeljarji približno mesec dni po rezi. Zgodaj rezana hmeljišča ob normalnem vremenu so sposobna za napeljavo do 5. maja (4—6%). V letu 1971 je zaradi zgodnejše rezi bilo v času od 5.—15. maja napeljanih 52 %, hmeljišč, v letu 1970 pa 40 %. April — 3. dekada in 1. dekada v maju leta 1970 sta bili razmeroma hladni (sneg 30. 4.), kar je napeljavo poganjkov zavleklo do 28. maja, sicer pa je napeljava končana med 22. in 25. majem. Število poganjkov, ki jih hmeljarji napeljujejo, se giblje med 3 in 4. Večje število poganjkov je običajno zaslediti pri gostejši saditvi, kjer je iz sadilnega mesta napeljano eno vodilo., V nasadih z večjimi medvrstnimi razdaljami v V sistemu pa je povprečno število trt 5. Obdelava medvrst se opravlja izključno s kultivatorji. Brane nikjer več ne uporabljajo. Največ hmeljarjev kultivira 3—4-krat, takih je od 60—70 %. Manj je tistih, ki kultivirajo 5—6-krat 17—25 %, eden je kultiviral 8-krat, ostali pa le dvakrat. Osipanje vrše do dvakrat. Več je tistih, ki osipajo 2-krat — 60 %• Več kot dvakrat ne osipa nihče. Število škropljenj je različno od 3—10-krat. Največ jih škropi 5-krat (30%), nekoliko manj 4-krat. Samo 3 škropljenja opravi še vedno 18% hmeljarjev. Niso pa redki, ki opravijo 6—8 škropljenj — 20 %. V dveh primerih pa so škropili več kot 8-krat. Gnojenje s hlevskim gnojem Leta 1970 je 72 % anketirancev uporabljalo hlevski gnoj, leta 1971 pa 73%, če ne izključimo dveh primerov, ki sta uporabljala gnojevko. Količine so zelo različne: od 30 do 500q/ha. Veliko je primerov, ko pognojijo le polovico njive ali celo manj, da je zaradi tega količina po enoti nižja. Mnogi delajo tako vsako drugo leto. Povprečno porabijo 200q/ha hlevskega gnoja .(leta 1970 183, leta 1971 215), kar je blizu 14-letnemu povprečju, ki znaša 203 q/ha. V teh 14 letih se gibljejo količine uporabljenega hlevskega gnoja od 251 q leta 1962 do 183 q leta 1970. Od leta 1960 pa do leta 1967 so bile količine nad 200 q/ha, zadnja leta pa pod 200 q. Po področjih in predelih je poraba hlevskega gnoja takšna: Dolenjsko in Zasavje Dravsko in Dravinjsko polje Zgornjedravska dolina in Koroška Šmarsko—šentjursko Celjsko—vojniško Šoštanj sko—velenj sko Zgornjesavinsko Spodn jesavinj sko Braslovče Vransko Tabor Trnava Prebold Polzela ■ Šempeter Žalec Petrovče Teht. povprečje za Slovenijo 1970 1971 q/ha - q/ha 175 256 210 236 107 150 176 300 206 166 203 197 182 325 183 206 120 245 158 231 217 50 420 200 134 173 400 160 169 325 183 183 215 Ponekod so visoka povprečja zaradi majhnega števila anketirancev. Malo hlevskega gnoja v obeh letih je porabila Zgornjedravska dolina in Koroška. Na tem področju (v Prevalju) uporabljajo gnojevko, ki pa ni zajeta v gornjih podatkih. FOSFORNA GNOJILA Količina v hmeljiščih uporabljenih fosfornih gnojil v povprečju pada. Ta padec gre na račun kompleksnih gnojil. Uporabljajo še vedno največ žlindre in superfosfata, tu in tam še pelofos, pa tudi PK gnojilo. Vrsta gnojila 1970 Št. % 1971 Št. % Žlindra 38 45,3 34 31,8 Superfosfat 27 32,1 29 27,1 Pelofos 1 1,2 2 1,7 PK 1 1,2 3 2,9 nobenega 17 20,2 39 36,5 Nobenega navedenega fosfornega gnojila ni uporabljalo kar precejšnje število anketirancev; pretežno vsi ti, razen 6 od 191 pa so uporabljali fosfor iz kompleksnih gnojil (šest anketirancev v obeh letih sploh ni dodalo fosfora). Trinajstletno povprečje porabe fosfornih gnojil je 552 kg/ha. Stalno upadanje porabe teh od največ 765 kg/ha v letu 1957, je v letu 1971 doseglo najnižjo porabo tj. 346 kg/ha. To količinsko zmanjševanje je rezultat porabe kompleksnih gnojil (ki je v stalnem porastu) na eni strani in smotrnejša poraba, zaradi ugotovljene založenosti po analizi, na drugi strani. Povprečno največ tovrstnih fosfornih gnojil uporabijo na področju Šoštanja in Velenja ter na Dravskem polju, v Savinjski dolini pa v predelu Prebolda. Največja poraba po anketirancu je 2000 kg/ha in to žlindre. V enem primeru pa 1000 kg žlindre in 800 kg superfosfata. Žlindro trosijo vsi do rezi, dočim superfosfat pretežno v enem obroku aprila, precej pa je primerov, ko ga trosijo 3-krat, celo še v juliju. KALIJEVA GNOJILA Tudi za kalijeva gnojila (uporabljena samo kalijeva sol) je značilno, da porabe padajo. Povprečna poraba v 13 letih je 376 kg/ ha kalijeve soli, od največ 459 kg/ha v letu 1961, do najmanj 215 kg/ha v letu 1971. Tudi za kalij proizvajalci iščejo zameno v kompleksnih gnojilih. Največja poraba kalijeve soli je 1300 kg/ha v treh obrokih. Takih, ki kalijeve soli niso uporabljali, je bilo v letu 1970 21, v letu 1971 pa že 47 anketirancev. Večina jo trosi v enem obroku aprila ali maja, nekateri že prej, par primerov je trosilo v dveh obrokih, zelo redki pa v treh. Večkratno trošenje je vedno združeno z dognojevanjem z dušičnimi gnojili pa tudi s superfosfatom v nekaterih primerih. Med področji je po uporabi kalijeve soli na prvem mestu šoštanjsko-velenjsko področje, med predeli Savinjske doline pa pol-zelski predel. DUŠIČNA GNOJILA Tudi za čista dušična gnojila je značilno, da upadajo na račun kompleksnih gnojil. Od največ 851 kg/ha v letu 1960 je količina padla na 609 kg/ha v letu 1971, povprečno pa jih je v 13 letih bilo letno porabljenih 724 kg/ ha. Delno zmanjšanje gre tudi na račun bolj koncentriranih gnojil, saj je sedaj največ v uporabi 26 % KAN prej pa 20 % in 15 % čilski soliter. V letu J970 sta dva anketiranca uporabljala tudi ureo, vsi ostali pa 26 % KAN, le 3 proizvajalci niso uporabljali enostavnega dušičnega gnojila. V letu 1971 pa so 4 uporabljali” ureo trije, 20.% apneni amonsulfat, trije niso uporabljali dušičnih gnojil, vsi ostali pa 26% KAN. Največja poraba dušičnega gnojila je bila v letu 1970 1800 kg, v letu 1971 pa 1450 kg/ha. Nad 1000 kg dušičnega gnojila so porabili v letu 1970 štirje anketiranci, v letu 1971 pa deset. Število obrokov je različno, prevladujejo trije obroki, več pa je takih z dvemi obroki kot s štirimi. Večina tistih, ki so uporabljali dušično gnojilo v enem obroku, so uporabljali tudi nitrofoskale za eno ali dvojno dognojevanje. Največ dušičnih gnojil uporabijo na področju Šoštanja in Velenja ter v Zgornji Savinjski dolini, po predelih Savinjske doline pa največ na Polzeli in Vranskem. MEŠANA GNOJILA so v nasprotju z enostavnimi po uporabi v stalnem porastu. V letu 1971 beležimo že 453 kg/ha raznih kombinacij hranil v nitro-foskalih. Dočim je bila poraba teh v letu 1970 še 251 kg/ha, pred tem pa se je poraba gibala od 70 do 180 kg/ha ali povprečno v zadnjih 11 letih 172 kg/ha. Uporabljali so 8 kombinacij NPK-8 in 2 PK-gnojil. Nitrofoskale je v letu 1970 uporabljalo 28 anketi- rancev ali 35 %, v letu 1971 že 60 anketirancev ali 56%. Količine po posameznikih so zelo različne od največ 2000 kg/ha navzdol, večina je porabila 600 do 800 kg/ha. Pretežno so jih trosili v enem obroku zgodaj spomladi ali po rezi, nekateri pa v treh obrokih. Med področji porabijo največ mešanih gnojil na šmarsko-šentjurskem področju (1970) in spodnjesavinjskem ter zgornjedrav-skem področju (1971). V Spodnji Savinjski dolini porabi največ nitrofoskalov predel Šempetra, Petrovč in Vranskega. SKUPNA PORABA GNOJIL V letu 1970 je bilo porabljenih 1646 kg/ha, a v letu 1971 1626 kg/ha vseh vrst gnojil. Največ odpade na dušična gnojila, nato na nitrofoskale, fosforna gnojila in najmanj na kalijeva. Skupna poraba se stalno znižuje, saj je bilo v zadnjih dveh letih porabljenih za 137 kg gnojil manj kot znaša 13-Ietno povprečje, to pa je 1799 kg/ha. Vmes so bila leta, ko so hmeljarji porabili tudi preko 2000 kg/ha. Po področjih največ gnojil porabijo v Zgornji Savinjski dolini, kar 2146 kg/ha, v letu 1970 in 2279 kg/ha v letu 1971, a najmanj v Zgornjedravski dolini (ca. 1100 kg/ha). Med področji so velike razlike od najmanj 1105 do največ 2279 kg/ha. V predelih Spodnje Savinjske doline pa od 1000 do 2100 kg/ha. Pregled porabe gnojil po letih (tehtano povprečje); Leto Fosforna kg/ha Kalijeva kg/ha Dušična kg/ha Mešana kg/ha Skupaj kg/ha 1971 346 215 609 453 1623 1970 443 266 686 251 1646 1969 484 326 753 182 1775 1968 505 330 764 182 1781 1967 499 362 714 161 1736 1966 606 440 810 — 1856 1965 527 395 711 86 1719 1964 642 363 727 189 1921 1963 481 413 690 113 1697 1962 587 440 714 91 1823 1961 612 459 755 69 1895 1960 684 428 851 116 2079 1957 765 448 634 — 1847 13. let. 552 376 172 724 1799 Poraba gnojil po posameznih proizvajalcih je zelo različna od 450—4300 kg/ha. Največ proizvajalcev jih porabi od 1000—1500 kg/ ha, ali nad 3000 kg 3000—2500 2500—2000 2000—1500 1500—1000 1000— 500 pod 500 6,3% 14,7 o/0 25.0 % 39,8% 12.0 % 1.1 % Pogled v kemični laboratorij inštituta za hmeljarstvo »Tihožitje« v kemičnem laboratoriju PREGLED PORABE GNOJIL PO PODROČJIH Fosforna Kalijeva Dušična Mešana Skupaj Področje kg/ha kg/ha______________kg/ha kg/ha kg/ha 1970 1971 1970 1971 1970 1971 1970 1971 1970 1971 Dolenjsko, Zasavje Dravsko — Dravinjsko 400 425 269 242 738 600 156 225 1563 1492 polje 540 547 225 200 807 725 175 110 1747 1582 Zg. Dravsko in Koroško 100 138 — 37 787 430 225 500 1112 1105 Šmarsko — šentjursko 279 — 127 ' 551 400 583 1540 400 Celjsko — Vojniško 813 267 370 133 673 650 400 1856 1450 šoštanjsko — Velenjsko 681 630 468 478 937 929 60 242 2146 2279 Zgornje Savinjsko 302 200 183 303 698 888 398 302 1581 1693 Spodnje Savinjsko 434 279 285 167 605 507 270 598 1594 1551 Povprečje področij 444 311 241 195 724 641 233 297 1642 1444 Tehtano povprečje 443 346 266 215 686 609 251 453 1646 1623 KOLIČINE HRANIL Važnejša kot poraba gnojil pa je količina hranil dodanih z gnojili vseh oblik. Pri tem niso upoštevana hranila, dodana s hlevskim gnojem. Zanimivo pri tem je, da se količina dušika zvišuje, od povprečja 167 kg/ha (za 15 let) v zadnjih treh letih na preko 200 kg tako, da je v letu 1971 dosežena največja količina. Pod 100 kg/ha dušika porabi 3 % hmeljarjev, nad 200 pa 40% hmeljarjev, najvišja porabljena količina pa je bila 520 kg. Fosfora — P2O5 dodajajo v povprečju 110 kg/ha. Blizu tega povprečja so vsa zadnja tela, več so ga dodajali v letih 1957—1960, a največ leta 1958, kar 140 kg/ha. Doslej je bilo najmanj dodanega 90 kg/ha fosforja leta 1963. Posamezniki ga porabijo tudi do 400 kg. Preko 200 kg fosforja porabi 5 % hmeljarjev, pod 100 kg pa 56% hmeljarjev. Leta 1971 je bilo porabljenega več fosforja kot leta 1970. Na 100 kg dušika porabijo zadnja leta le okrog 50 kg fosforja, ko je pred 6 leti bilo razmerje ugodnejše za fosfor in se je gibalo 70 do 80 kg fosforja na 10 kg dušika. Nasploh pa so v letih 1957—1959 bile porabljene zelo velike količine fosfornih gnojil, ko smo v akciji za obogatitev tal s fosforjem forsirali porabo teh hranil. Kalija — K2O porabijo hmeljarji vse manj. Količine upadajo, od maksimalnih 215 kg/ha v letu 1959 na najnižje 137 kg/ha v letu 1970. Tako sta leti 1970 in 1971 z najnižjo porabo kalija. Od povprečja, ki je 172 kg/ha, ga je bilo porabljenega za 33 kg manj. V odnosu na dušik je upad še bolj viden. Če je po 15-letnem povprečju razmerje N : K 1 : 1,07, je sedaj 1 :0,66. To je najnižje razmerje in je bilo doseženo leta 1971. Od leta 1957—1966 je bilo to razmerje od 1 : 1,42 do 1 :1,02). Najboljše razmerje v korist K20 v letu 1971 je 1 : 0,88 in je na področju Šoštanja in Velenja, kjer imajo tudi največjo porabo enostavnih gnojil. Največja doza K20 je bila v letu 1970 520 kg/ha in v letu 1971 380 kg/ha, sicer pa porabi 19% hmeljarjev več kot 200 kg/ha K20 in 29 % manj kot 100 kg/ha. Poraba hranil in razmerje teh je v zadnjih 15 letih naslednje: Leto N p2o5 K20 N : P : K 1971 211 109 141 1 : 0,51 : 0,66 1970 204 98 137 1 : 0,43 : 0,67 1969 207 105 157 1 : 0,55 : 0,82 1968 186 109 156 1 : 0,53 : 0,84 1967 164 97 155 1 : 0,59 : 0,95 1966 166 91 176 1 : 0,55 : 1,06 1965 145 114 166 1 : 0,78 : 1,14 1964 165 117 171 1 : 0,77 : 1,04 1963 143 90 171 1 : 0,63 : 1,20 1962 143 99 194 1 : 0,69 : 1,35 1961 156 105 189 1 : 0,67 : 1,21 1960 174 118 177 1 : 0,68 : 1,02 1959 154 131 215 1 : 0,85 : 1,39 1958 159 140 206 1 : 0,88 : 1,30 1957 127 122 180 1 : 0,96 : 1,42 Po- vprečje 167 110 172 1 : 0,67 : 1,07 PRIDELEK HMELJA Po anketnih listih je povprečen pridelek hmelja bil v letu 1970 1578 kg/ha, a leta 1971 1231 kg/ha. Petnajstletno povprečje znaša 1496 kg/ha. Pri tem ni upoštevana toča, ki v posameznih letih občutno spremeni pridelek. V letu 1970 so največji pridelek dosegli hmeljarji na področju Celja in Vojnika ter v Spodnji Savinjski dolini nad 1700 kg, a najmanj na Dolenjskem. V letu 1971 pa so največ hmelja pridelali na Koroškem in Zg. Dravski dolini 1478 kg/ha. V tem letu zasledimo tudi pridelke izpod 1000 kg/ha (Dravsko in Dravinjsko polje). Največji pridelek je bil v letu 1970 2690 kg/ha, v letu 1971 pa 2010 kg/ha. Od 84 anketirancev v letu 1970 in od 107 v letu 1971 je bilo število anketirancev po skupinah naslednje: Leto nad 2000 pod 1500—2000 1000—1500 1000 kg/ha 1970 11 43 24 6 1971 4 17 60 26 Pridelki po letih pa so se gibali takole: Prid. po Pridelek po SRS oddano Leto anketi anketi + razlika kg/ha toča kg/ha kg/ha 1971 1231 1263 1070 + 161 1970 1578 1635 1491 + 87 1969 1559 1575 1409 + 50 1968 1355 1417 1299 + 56 1967 1367 1441 1367 0 1966 1450 1525 1389 + 61 1965 1301 1319 — 18 1964 1961 1963 1391 1962 1443 1961 1399 1960 1859 1959 1698 1958 1245 1957 1614 Iz pregleda je razvidno, da so pridelki ob upoštevanju ugotovljenega odstotka hmelja, uničenega zaradi toče vedno višji od dejansko doseženega. Brez upoštevanja toče pa so razlike manjše, še vedno pa v korist anketnih podatkov, razen leta 1965, ko je bilo dejansko oddanega hmelja več in leta 1967, ko se oba podatka ujemata. Največja razlika je bila v letu 1971, ko so mnogi proizvajalci oddali hmelj mimo odkupnega podjetja. PROBLEMI KEMIČNIH ANALIZ Janko PETRIČEK, dipl. inž. kem. ZEMLJE IN GNOJIL UDK 631.42:631.82 Nadaljujemo z opisom kemične analize zemlje. Ko smo določili humus in nerazkrojene organske snovi, se lotimo ugotavljanja fiziološko aktivnih snovi. Vzorce zemlje zatehtamo v primerne steklenice, dodamo določeno raztopino lak-tatne raztopine in stresamo predpisan čas na primerni pripravi, zato da izlužimo iz zemlje vse fiziološko aktivne snovi. Laktatna razto-. pina je spojina kalcija in mlečne kisline, ima slične lastnosti kot raztopina, ki jo izloča korenina rastline, raztaplja fosfate in kalijeve soli. Hranilne snovi v zemlji določujemo tudi z ekstrakcijo s solno kislino, zlasti če hočemo ugotoviti baziciteto. Ker delujejo karbonati zemeljskih alkalij ugodno na fizikalne lastnosti zemlje in ker so ti pomembni tudi za tvorbo humusa je dostikrat važno, da ugotovimo njih množino. Določevanje fosforne kisline v zemlji izvedemo lahko tudi iz solno kislega izvlečka. Ker pa organske snovi in kremenčeva kislina (Nadaljevanje) Določevanje pH vrednosti na Phillipsovem pH-metru Steklenice po stresanju, a = filtracija, b = čisti filtrat Destilacija amonijaka za določevanje celokupnega dušika v zemlji Naprava za destilacijo amonijaka za določevanje celokupnega dušika v zemlji ovirajo točno določitev fosforne kisline, jih moramo prej odstraniti, s tem, da izparilni ostanek rahlo žarimo, topimo v solitrni kislini in šele nato določimo fosfor v obliki magnezijevega pirofosfata. Delo na sepktralnem fotometra za določevanje kalija, kalcija, fosforja itd. V laboratoriju uporabljamo poleg klasičnih gravimetričnih metod tudi moderne postopke s pomočjo spektralne in plamenske fotometrije. Te metode slonijo na absorpciji svetlobnega žarka določene valovne dolžine v določenem delu spektra. Propustnost svetlobnega žarka skozi raztopine je odvisna od debeline sloja, intenzivnosti barve oz. od koncentracije (od količine raztopljene snovi v topilu). Koncentracija je debelini sloja obratno sorazmerna. Pri določevanju kalija, natrija in kalcija pa uporabljamo plamensko foto- metrijo kot najhitrejši postopek v analizi al-kalij in zemeljskih alkalij. Pri spektralnih analizah določujemo količine elementov do 1 gama točno (1 gama je 1 tisočinka miligrama), rezultate pa izrazimo v miligramih kalijevega oksida v 100 gramih zemlje. Kakor smo že omenili je rast rastlin in potek bioloških procesov v veliki meri odvisen od reakcije tal. Različne rastline najbolje uspevajo v različno kislih tleh. Poudariti moramo, da se neugoden vpliv kislosti tal na rastline v veliki meri zmanjša, če je v zemlji dovolj humusa. Za razne rastline imamo naslednja pH območja kot optimum: hmelj 5,9 do 6,7 pH pšenica 6,7 do 7,8 pH ječmen 6,2 do 7,4 pH rž 5,5 do 6,8 pH krompir 5,2 do 6,0 pH Reakcija zemlje je odvisna od dveh nasprotnih faktorjev, in sicer od kalcijevih spojin in • pa od prisotnosti vodikovih ionov. Dokler je v zemlji nekaj kalcijevega karbonata, je reakcija slabo lužnata, pH okrog 8. Pod vplivom ogljikove kisline, ki jo izločajo korenine, pa se apnenec topi in se s časom izpira. Sorpcijski kompleks ostane zaseden s kalcijevimi ioni tako, da je reakcija slabo alkalna (pH preko 7). Pretvorba pa se zaradi dalj časa trajajočega izpiranja nadaljuje; en del kalcijevih ionov se nadomesti z vodikovimi. To kislost imenujemo hidrolitsko acidi-teto. Za napotke glede gnojenja pri posameznih posevkih je važno poznati tudi celokupno množino dušika v zemlji. Pri analizah zemlje uporabljamo za to posebno metodo po Kjehl- dahlu. Princip tega postopka je, da pretvorimo dušik pri visoki temperaturi s pomočjo primernega katalizatorja in koncentrirane žveplene kisline (razklop) v amonijev sulfat, iz katerega potom destilacije in titracije z 1/10 normalnim natrijevim hidroksidom določimo dušik. Kemične analize nam omogočajo določiti že za nekoliko let v naprej potrebo po gnojilih in pravilno uporabiti agrotehnične ukrepe. Kemična analiza je podlaga raziskovalnemu delu. Omeniti moramo, da je kemija i odločilno vplivala na napredek današnjega razvoja v agrotehniki. Posvetovalno in pospeševalno delo bi bilo zelo otežkočeno brez podatkov iz kemične analize. Pri analizi gnojil moramo ugotavljati naj- j različnejše sestavine. Največkrat moramo določiti vodo, pepel (anorgansko snov in organsko snov), dušik, fosfor in kalij. Vedno večkrat pa je potrebno ugotavljati tudi kalcij, magnezij in mikroelemente. Navedene sesta- : vine določamo z istimi aparaturami, kq^mo ' jih opisali pri analizah zemlje, in sicer: — natrij in kalij s pomočjo plamenske fo- ! tometrije; — določevanje fosforja, spektrofotome-trično po vanadat — molibdat metodi; — kalcij in magnezij z absorbcijsko — plamensko fotometrijo; — mikroelemente prav tako z absorbcijsko fotometrijo. K izrazito rutinskim delom spadajo meritve kislosti, določevanje ogljika, klorida in sulfata in pa bor v gnojilih, ki vsebujejo bor. Večkrat pa je treba samo kvalitativno ugotoviti, oz. identificirati kakšno sestavino v neznanem gnojilu npr. ureo. Kratko poročilo o preizkusu obrezovalnika za hmelj znamke »Union« Milan VERONEK, inž. agr. UDK 633.819:631.3 V letu 1972 in 1973 smo spremljali delo obrezovalnika Union z ravnimi diski, pri rezi hmelja v hmeljiščih Savinjske doline v povprečnih pogojih. Pogoji dela Tla, na katerih smo stroj preizkušali, so bila po večini srednje težka. V nekaterih nasadih mestoma pomešana s prodom. Hmeljišča so bila vedno predhodno odorana in običajno tudi pobranana. Greben zemlje v vrsti hmelja je bil širok od 20—30 cm. Poganjki hmelja pred rezjo so bili dolgi od 10—100 cm. Nasadi v času rezi so bili očiščeni ostankov hmelje-vine, vrvice, žice in podobno, zemlja za delo pa različne vlažnosti. Sistem napeljave hmelja je dve vodili na sadilno mesto po V sistemu in po tri na vodilo oziroma 6 na rastlino. Material za vodilo je bila žica ali vrvica. V letu 1972 je bila zemlja v času rezi vlažnoj ša, poganjki hmelja pa v času, ko smo začeli s preiskusom, neobičajno dolgi. V letu 1973 je bila vlažnost tal primerna, poganjki hmelja v času rezi pa pod povprečjem. STRAN 26 — Priloga Zapažanja in ugotovitve V letu 1972 na začetku preizkusa je bilo u-gotovljeno, da je propustnost stroja ob nekoliko slabših delovnih pogojih za naše talne razmere in obsežnost grebena ter načina napeljave hmelja (V sistem) premajhna, zaradi česar je prihajalo do zamašitve stroja in čestih zastojev pri delu. Za večje propustnosti stroja za zemljo in obrezline so bile narejene spremembe: nihalo in plužna glava sta bila premaknjena nazaj za 10 cm, guma na spodnjem delu nihala je bila zamenjana s ploščatim železom, podaljšana je bila ročica za odmik stroja v betonskih žičnicah. S temi spremembami se je propustnost stroja občutno povečala, kar je omogočilo. večjo delovno hitrost. Kvaliteta dela in zmogljivost stroja Kvaliteta dela stroja je dobra. Rezina je zelo gladka in ravna. Potrebna globina rezi v povprečno ali nadpovprečno pripravljenih nasadih za rez ni bila dosežena (5,75 cm nad štorom). Zaradi tega je ostalo na štoru večje število stranskih poganjkov (8,65 poganjkov na štor), ki pa so bili krajši (10,28 cm). Štori po rezi ostajajo za strojem dobro vidni, tako da je možna takojšnja in precizna postavitev o-pore. Vodenje stroja v vrsti je zaradi širokih in ravnih diskov enostavno in ne zahteva večje natančnosti. Naravnavanje in vodenje stroja na določeni globini ni zadovoljiva, posebno če globina odoravanja ni bila enakomerna. Zaradi širine in bočnega zamika stroja, se ta nad točko podpornega kolesa poveča na eno ali drugo stran in s tem spreminja globino rezi, posebno če hmelj ni enakomerno globoko odoran (globina brazde, po kateri teče podporno kolo), ali korelacije globine rezi s pomočjo hidravljike traktorja, ko se zaradi preveša prvi trenutek reakcije doseže nasprotni učinek. Zaključki Način in ravnine rezi stroja sta zelo dobra. Propustnost stroja za večjo količino obrezlin (šopi obrezlin) ali zemlja, je za naše razmere premajhna. Reguliranje globine s pomočjo podpornega kolesa ni zadovoljivo. Delovna hitrost v povprečnih pogojih dela je majhna. Na prodnatih ali s prodom pomešanih tleh je delovanje stroja dobro. Prod ne predstavlja večje ovire za rez. Štori po rezi ostajajo kljub odmiku nihala in plužne glave dobro vidni. Stroj ne povzroča plazine. Za brezhibno delovanje stroja so v vsakem primeru potrebni dobri delovni pogoji, predvsem finejša predpriprava nasada za rez, zmanjšanje grebena s predhodnim strojnim odkopavanjem in bra-najem. Stroj v tej obliki za naše razmere ni najprimernejši! OKTOBER 1973 PRILOGA HMELJARJA ŠTEVILKA 8 O PREDPISI Samoupravni sporazum o združitvi dela in sredstev v podjetje »Hmezad« ponovno v razpravi Komisija za samoupravni sporazum objavlja novo besedilo samoupravnega sporazuma, ki je izdelan po I. besedilu z upoštevanjem pripomb iz javne razprave na I. besedilo, ki je bilo objavljeno v 1. številki glasila Hmeljar v tem letu in v tem letu objavljenih zakonov in osnutkov republiške in zvezne ustave, ki na novo urejajo nekatere odnose v združenem delu, katere je bilo potrebno upoštevati pri končnem besedilu samoupravnega sporazuma. Iz teh razlogov se je komisija odločila sestaviti novo besedilo, ki ga objavljamo. Novo besedilo predvideva nekatere bistvene spremembe, kot so: 1. sprememba firme podjetja; 2. za trgovsko dejavnost — domači trg —, ki do sedaj posluje v okviru TOZD Skupne službe, se predvideva ustanovitev TOZD Trgovina; 3. na TOZD Hmezad — hop-export oziroma TOZD Hmezad — export-import se prenaša vsa zunanjetrgovinska dejavnost; 4. predlaga se varianta, da se vsa trgovska dejavnost v podjetju, ki se sedaj ločeno odvija v Skupnih službah in v Hmezad — hop-export, združi v eno TOZD; 5. novo besedilo navaja tudi poslovni predmet vsake TOZD, kot ga ima sedaj registriranega. Končno besedilo pa bo vsebovalo samo glavne dejavnosti, s katerimi se TOZD bavi; 6. za delegate v DSP predvideva osnutek dve varianti: to je, paritetno načelo s tem, da ima vsaka TOZD dva delegata in načelo proporcionalnosti, da ima vsaka TOZD v DSP, glede na število zaposlenih; 7. na novo se ureja medsebojna odgovornost TOZD za sprejete obveznosti drugih TOZD. Ta osnutek predvideva, da podjetje in posamezne TOZD v sestavu podjetja ne odgovarjajo subsidiarno za obveznosti drugih TOZD; 8. na novo je urejena solidarnost in vzajemna pomoč med TOZD, ko posamezna TOZD pride v gospodarske težave. S tem uvodnim člankom opozarjamo samo na nekatere bistvene spremembe od prvega osnutka samoupravnega sporazuma in na nova poglavja, kot so: ureditev notranje delavske kontrole, poslovanje interne banke in reševanje sporov. Razprava o tem predlogu samoupravnega sporazuma mora biti organizirana v vseh TOZD po delovnih, proizvodnih in poslovnih enotah, kakor tudi v strokovnih službah. Družbenopolitične organizacije, sindikat in ZK pa naj zagotovijo organizirano in sistematično razpravo. Pripombe na II. osnutek samoupravnega sporazuma bo komisija sprejemala do 31. 10. t. 1. Vse pripombe in predlogi, s katerimi bi se naj besedilo samoupravnega sporazuma spremenilo ali dopolnilo, morajo biti konkretni in v pismeni obliki. Komisija bo obravnavala vse sprejete pripombe in predloge, nato sestavila končno besedilo samoupravnega sporazuma, katerega bodo sprejeli člani delovne skupnosti v TOZD. Predsednik komisije Savinek Franc KMETIJSKI KOMBINAT HMEZAD SAMOUPRAVNI SPORAZUM (II. predlog za javno razpravo) Na podlagi 'določil I. točke XXII. ustavnega dopolnila ustave SFRJ, I. točke XXIX. ustavnega dopolnila ustave SRS in 41. čl. zakona o konstituiranju, sklenejo delavci temeljnih organizacij združenega dela (TOZD) # KMETIJSTVO ŽALEC, Šempeter v Savinjski dolini, po sklepu.......zborov delovne skupnosti dne..........in sklepa sveta TOZD dne........ KMETIJSTVO RADLJE, Radlje ob Dravi, po sklepu zbora delovne skupnosti dne........... . KMETIJSTVO ŠMARJE, Šmarje pri Jelšah, po sklepu.......zborov delovne skupnosti dne .... in sklepu občnega zbora dne.......... KOOPERACIJA, Žalec, po sklepu............ zborov delovne skupnosti dne...in sklepu občnega zbora dne .......... SADJARSTVO MIROSAN, Petrovče, po sklepu zbora delovne skupnosti dne........ VRTNARSTVO, Celje, po sklepu zbora delovne skupnosti dne......... MESNINE, Celje, po sklepu zbora delovne skupnosti dne........... MLEKO, Celje, po sklepu zbora delovne skupnosti dne............. VITAL, Celje, po sklepu zbora delovne skupnosti dne........... MEŠALNICA KRMIL, Žalec, po sklepu zbora delovne skupnosti dne............ HMEZAD - EXPORT-IMPORT, Žalec, po sklepu zbora delovne skupnosti dne........... ZDRUŽENA HLADILNICA, Celje, po sklepu zbora delovne skupnosti dne..........v soglasju s sklepom poslovnega odbora ZDRUŽENE HLADILNICE dne............in v skladu s pogodbo o zdru- ževanju sredstev, ki so jo sklenili Kombinat Hmezad, KZ Slovenske Konjice in KK Šentjur dne .... STROJNA, Žalec, po sklepu zbora delovne skupnosti dne.......... GOSTINSTVO, Celje, po sklepu zbora delovne skupnosti dne.......... GRADBENIŠTVO, Žalec, po sklepu zbora delovne skupnosti dne.......... TRGOVINA, Žalec, po sklepu zbora delovne skupnosti dne............... HIŠNI SKLAD, Žalec, po sklepu zbora delovne skupnosti dne............... SKUPNE SLUŽBE, Žalec, po sklepu zbora delovne skupnosti dne.............. SAMOUPRAVNI SPORAZUM 0 ZDRUŽITVI DELA IN SREDSTEV V PODJETJE »HMEZAD« I. UVODNA DOLOČILA CILJI ZDRUŽEVANJA 1. člen TOZD, podpisnice tega sporazuma, združujejo svoje delo in sredstva v delovno organizacijo podjetja »HMEZAD«, da bi skupno dolgoročno zagotovila svoj uspešen razvoj in trdnost svojega poslovanja, zasnovanega na skupnih interesih. V ta namen bodo TOZD: — zagotavljale enakopraven družbeno-ekononiski položaj vsake TOZD in vsakega člana delovne skupnosti podjetja; — med seboj povezovale, usklajevale in specializirale proizvodnjo in poslovanje; — usklajevale in skupno usmerjale svoj razvoj in naložbe, svojo dejavnost in poslovanje; — skupno nastopale na tržišču; — združevale sredstva za lasten razvoj in razvoj novih dejavnosti; — skupno vzpostavljale vse eksterne finančne odnose; — vzajemno in solidarno zagotavljale trdnost svojega poslovanja in socialno varnost članov delovne skupnosti podjetja; — zagotavljale materialne in družbene pogoje za stalno izpopolnjevanje organizacije dela, delovne storilnosti, tehnologije in samoupravljanja na znanstvenih dognanjih; — skupno izboljševale delovne razmere ter osebni in družbeni standard članov delovne skupnosti; — zagotavljale strokovno in družbeno izpopolnjevanje članov delovne skupnosti in šolanje novih strokovnih kadrov; —- določale enoten režim poslovanja in z njim vzpostavljale enotno poslovno disciplino v podjetju. Člani delovne skupnosti vseh TOZD si bodo združeni v delovni organizaciji Hmezad prizadevali: — povezovati posamezne tehnološke procese v proizvodnji in predelavi kmetijskih proizvodov, da bi uskladili in smotrno razvili ter izkoristili proizvodne zmogljivosti; — povezovati z osnovno proizvodno dejavnostjo vse tiste dejavnosti, ki s svojim delom prispevajo k večji kakovosti in celovitosti ponudbe na tržišču ali k boljši urejenosti in poteku osnovne dejavnosti. slovni papir, napisne table, žigi, embalaža, reklamna sredstva itn.). Delavski svet podjetja odloča o vsebini, enotni obliki in uporabi naziva in imena ter zaščitnega znaka in drugih obeležij, ki izražajo likovni videz firme in proizvodov. Na poslovnem papirju podjetja in vsake TOZD morajo biti poleg firme in sedeža navedeni tudi podatki o njenem pravnem statusu in o odgovornosti za obveznosti podjetja oz. TOZD. 5. člen S sklenitvijo tega sporazuma sedanje podjetje »KMETIJSKI KOMBINAT HMEZAD«, ki je bilo ustanovljeno 26. 12. 1961 in vpisano dne 4. 1. 1962 v register pri Okrožnem gospodarskem sodišču v Celju pod št. Rg VI/106, nadaljuje svoje poslovanje po določilih tega sporazuma. OPOMBA: Predlog se razlikuje od dosedanjega po tem, da se nekoliko spreminja naziv. Izpušča se del naziva »Kmetijski kombinat«, ker je opis glavnih dejavnosti podan v novi firmi: kmetijstvo, industrija, trgovina, gostinstvo. POSLOVNI PREDMET 6. člen Poslovni predmet podjetja HMEZAD obsega de-javnotsi vseh TOZD naslednjih gospodarskih panog: šifra Naziv dejavnosti 117—00 kovinska industrija 121— 00 živilska industrija 122— 00 lesna industrija 211— 00 kmetijstvo 212— 00 ribištvo 311—00 gospodarjenje z gozdovi 415—00 merjenje in kartiranje zemljišč 418—00 dela v lastni režiji 740—10 gradbeništvo 515—00 cestni promet FIRMA 2. člen Firma podjetja je: »HMEZAD — KMETIJSTVO, INDUSTRIJA, TRGOVINA, GOSTINSTVO« — Žalec — s solidarnostno odgovornostjo. Sedež je: Žalec, žalskega tabora 1. Skrajšana firma podjetja je: »HMEZAD«. Firma podjetja vsebuje tudi zaščitni znak. 3. člen TOZD imajo imena, ki so navedena v uvodu tega sporazuma. TOZD poslujejo s tretjimi osebami pod imenom, ki vsebuje skrajšano firmo podjetja, njeno lastno ime z navedbo sedeža in označbo: »brez subsidiarne odgovornosti«. K imenu in spremembi imena TOZD mora dati soglasje DSP. 4. člen Zaščitni znak podjetja je praviloma tudi blagovni znak za proizvode podjetja. Za hmelj se uporablja dosedanji tradicionalni zaščitni znak. Podjetje in TOZD uporabljajo enotna zunanja obeležja firme (likovni videz), v katere se vključujejo zaščitni znak, firma podjetja in ime TOZD (po- 611—00 trgovina na drobno 612—00 trgovina na debelo 613—00 zunanja trgovina 614—00 trgovske storitve 620—00 gostinstvo 811—00 stanovanjska dejavnost 013—10 hranilno kreditna služba Delavski svet podjetja sklepa o spremembi poslovnega predmeta podjetja in TOZD na njihov predlog, kadar pa gre za razvijanje novih dejavnosti, izven že obstoječih TOZD, pa po lastni pobudi in po poprejšnji obravnavi v TOZD. 7. člen Glavne dejavnosti posameznih TOZD so naslednje: 1. KMETIJSTVO ŽALEC, Šempeter v Savinjski dolini Poslovni predmet: — pridelovanje vseh vrst kmetijskih pridelkov in kultur; — pridelovanje semen in sadilnega materiala; — vzreja živine in proizvodnja živalskih proizvodov; — eksploatacija gozdov, predelava in prodaja gozdnih, lesnih in žagarskih proizvodov vseh vrst, izvajanje gozdno-gojitvenih del ter uslužnostno ža- ganje hlodovine in drugih lesnih asortimentov; — izvajanje vseh vrst kmetijsko-strojnih, pre-vpzno-obrtnih storitev za lastne potrebe in druge naročnike; — gojenje sladkovodnih rib; — izvajanje storitev kovaške, mehanične in mizarske obrti za lastne potrebe in druge naročnike; — izvajanje del za obnovo nasadov, melioracij in regulacij ter vzdrževanje kmetijskih gradbenih objektov; — opravljanje gostinske dejavnosti v obratnih menzah. 2. KMETIJSTVO RADLJE, Radlje ob Dravi Poslovni predmet: — pridelovanje vseh vrst kmetijskih proizvodov in kultur v lastni in kooperacijski proizvodnji; — pridelovanje semen in sadilnega materiala; — vzreja živine in proizvodnja živalskih proizvodov v lastni in kooperacijski proizvodnji; — opravljanje vseh vrst kmetijskih strojnih storitev za svoje potrebe in druge naročnike; — trgovanje z blagom raznih trgovskih strok, kot je vpisano v predmetu poslovanja pri prodajalnah »kmetijske preskrbe«, ki poslujejo v okviru TOZD; — eksploatacija gozdov, predelava in prodaja gozdnih lesnih sortimentov; — strokovno-pospeševalna dejavnost kooperacijske kmetijske proizvodnje; — hranilno kreditno poslovanje. 3. KMETIJSTVO ŠMARJE, Šmarje pri Jelšah Poslovni predmet: — pridelovanje vseh vrst kmetijskih proizvodov in kultur v lastni in kooperacijski proizvodnji; — vzreja živine in proizvodnja živalskih proizvodov v lastni in kooperacijski proizvodnji; — izvajanje vseh vrst kmetijsko strojnih in prevoznih obrtnih storitev za lastno in kooperacijsko proizvodnjo in druge naročnike; — proizvodnja betonarskih izdelkov; — izvajanje storitev kovaške, ključavničarske, avtomehanske, avtokleparsko-ličarske obrti, popravila in servisno vzdrževanje kmetijskih strojev, opreme in motornih vozil, za lastne potrebe in druge naročnike; — odkup in prodaja kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev; — trgovanje z blagom raznih trgovskih strok kot je vpisano v predmetu poslovanja podjetja in pri prodajalnah, ki poslujejo v okviru TOZD; — strokovno pospeševalna in razvojna dejavnost kmetijske proizvodnje; — hranilno-kreditno poslovanje. 4. KOOPERACIJA, Žalec, žalskega tabora 1 Poslovni predmet: — pridelovanje vseh vrst kmetijskih pridelkov in kultur v kooperacijski proizvodnji; — vzreja živine in proizvodnja živalskih proizvodov v kooperacijski proizvodnji; — izvajanje vseh vrst kmetijsko-strojnih in pre-vozno-obrtnih storitev za kooperacijsko proizvodnjo in druge naročnike, preskrbovanje z reprodukcijskim materialom in zaščitnimi sredstvi; — odkup in prodaja kmetijskih pridelkov in gozdnih sadežev; — trgovanje z blagom raznih trgovskih strok kot je vpisano v predmetu poslovanja podjetja in pri prodajalnah »kmetijske preskrbe«, ki posluje v okviru TOZD; — strokovno-pospeševalna in razvojna dejavnost kmetijske proizvodnje; — hranilno-kreditno poslovanje. 5. SADJARSTVO MIROSAN, Petrovče, Kasaze 95 Poslovni predmet: — pridelovanje, nakup in prodaja vseh vrst sadja, jagodičevja, sadilnega materiala za sadjarsko proizvodnjo v lastni in kooperacijski proizvodnji; — proizvodnja, nakup in prodaja meda, voska, cvetnega prahu, alkoholne medice, krmilnih pogač in satnic, proizvodnja preparata na bazi cvetličnega prahu (Diopoll). 6. VRTNARSTVO, Celje, Ljubljanska 93 Poslovni predmet: — pridelovanje, nakup in prodaja vseh vrst vrtnarskih pridelkov in okrasnih rastlin; — opravljanje obrtne dejavnosti cvetličarstva; — urejanje in vzdrževanje javnih nasadov in parkov; — trgovanje na drobno v lastnih cvetličarnah iz stroke »cvetje« kot je opisano pri prodajalnah, ki poslujejo v okviru TOZD. 7. MESNINE, Celje, Cesta v Trnovlje Poslovni predmet: — nakup vseh vrst velike živine, drobnice, perutnine in divjačine kot surovine za lastno proizvodnjo; — proizvodnja mesa in mesnih izdelkov ter o-pravljanje klavniških uslug za druge naročnike; — nakup in prodaja vseh vrst mesa in mesnih izdelkov ter stranskih proizvodov na debelo in drobno; — opravljanje storitev s tovornimi vozili in hladilniki za lastne potrebe in druge naročnike; — trgovanje z blagom naslednjih trgovskih strok: a) mleko, mlečni izdelki, kruh in pecivo, b) vse vrste delikatesnih proizvodov, c) ribe — skladkovodne in morske ter njihovi izdelki, č) vse vrste konzerv (mesne, zelenjavne, ribje), d) alkoholne in brezalkoholne pijače v originalnem pakiranju, d Ikl konzervirana Površina, sadje in njihovi iz- f) proizvodi sladkorja in kakava, g) in z blagom, kot je vpisano v predmetu poslovanja mesnic, ki poslujejo v okviru TOZD. 8. MLEKO, Celje, Ljubljanska 77 Poslovni predmet: — odkup, predelava in prodaja mleka in mlečnih izdelkov; — trgovanje na debelo in drobno z mlekom, mlečnimi izdelki in jajci; — prevozniške storitve za lastne potrebe in druge naročnike. 9. VITAL, Celje, Kocbekova 5 Poslovni predmet: — proizvodnja brezalkoholnih in alkoholnih pijač, kisa, žganih pijač, likerjev in soda vode; — predelava sadja, ribeza in jagodičevja vseh vrst; — proizvodnja polizdelkov in izdelkov na osnovi predelave sadja, grozdja, ribeza in jagodičevja; — trgovanje na debelo in drobno s sadjem, grozdjem, ribezom, jagodičevjem vseh vrst, polizdelki in izdelki, kakor tudi z brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami, žganjem, likerji in soda vodo; — uslužnostna predelava sadja, grozdja, ribeza in jagodičevja tretjim pravnim in fizičnim osebam. 10. MEŠALNICA KRMIL, Žalec, Vrečarjeva 13 Poslovni predmet: — proizvodnja, nakup in prodaja vseh vrst močnih krmil za potrebe podjetja in druge naročnike. 11. HMEZAD — EXPORT-IMPORT, Žalec, Vrečarjeva 14 Poslovni predmet: — izvozno-uvozni posli v okviru poslovnega predmeta podjetja; m— uvoz kmetijskih strojev, orodja, umetnih gnojil in sredstev za zaščito rastlin; — opravljanje zunanjetrgovinskega prometa za druge delovne organizacije; — posredniški in agencijski posli ter konsignacijska skladišča; — izvoz in uvoz hmelja, lupulina in hrtieljskega ekstrakta zase in za druge gospodarske organizacije; — zastopanje tujih firm; — uvoz materiala za pripravo blaga za zunanja tržišča, strojne opreme ter rezervnih delov, potrebnih za opravljanje svoje dejavnosti; — opravljanje vseh manipulativnih del pri pre- vzemu, pripravi in prodaji hmelja, lupulina ter hmeljskega ekstrakta za tuja in domača tržišča; — uvoz močnih krmil in surovin za močna krmila. 12. ZDRUŽENA HLADILNICA, Celje, Cesta v Trnovlje Poslovni predmet: 1. nakup, sortiranje, skladiščenje, embaliranje in prodaja vseh vrst sadja na debelo in drobno (za ozimnico); 2. storitev skladiščenja iz trgovskih strok: a) zelenjava, sadje in njihovi izdelki; b) mleko in mlečni izdelki, kruh in pecivo — iz te stroke samo: — konzervirano mleko, — mlečni izdelki vseh vrst, — jajca; c) alkoholne in brezalkoholne pijače — samo v originalnem embaliranju; d) železnina in kovinsko blago, bicikli, šivalni stroji ter potrebščine — iz te stroke samo skupine blaga: — pločevinasto blago, samo v originalnem cm-balirnaju, — kuhinjske in hišne potrebščine — samo v originalnem embaliranju; 3. dajanje skladiščnih prostorov v zakup; vendar le za blago, ki ga sme stranka storitveno skladiščiti. 13. STROJNA, Žalec, Ivanke Uranjekove 1 Poslovni predmet: — proizvodnja kmetijskih strojev in priključkov: — izvrševanje servisov za različne tipe motornih vozil in kmetijskih strojev; — izvrševanje ključavničarske dejavnosti; — izvrševanje storitev z buldožerji in drugo mehanizacijo; — prodaja osebnih avtomobilov in nadomestnih delov za motorna vozila in kmetijske stroje; — prevozne storitve, elektroinštalaterstvo za lastne potrebe in druge naročnike. 14. GOSTINSTVO, Celje, Gaberje — Kidričeva 6 Poslovni predmet: — pripravljanje in prodajanje jedil vseh vrst, prodaja pijač vseh vrst; — opravljanje drugih gostinskih storitev v lastnih in v zakup vzetih gostinskih prostorih; — dostavljanje hrane na dom, v tovarne ali na delovišča. 15. GRADBENIŠTVO, Žalec, Savinjska 18 Poslovni predmet: — izvajanje gradbeno-obrtnih del visokih in nizkih gradenj za potrebe podjetja in druge naročnike. 16. TRGOVINA, Žalec, Hmeljarska 3 Poslovni predmet: — trgovanje na debelo in drobno z blagom raznih trgovskih strok, kot je vpisano v predmetu poslovanja podjetja in trgovskih poslovalnicah, ki poslujejo v okviru te TOZD; — posredniški in agencijski posli; — ekonomska propaganda in aranžerstvo; — opravljanje prevoza blaga v tovornem cestnem prometu. 17. HIŠNI SKLAD, Žalec, Soseska Ložnica 81 Poslovni predmet: — upravljanje in gospodarjenje s stanovanji in poslovnimi prostori. 18. SKUPNE SLUŽBE, Žalec, žalskega tabora 1 Poslovni predmet: 1. intelektualne storitve: — izdelava investicijskih elaboratov in dokumentacije, izdelava projektov in načrtov, geodetska in geometrska dela ter opravljanje nadzora in kontrole nad investicijami; — finančno-knjigovodski posli in finančna kontrola; — tehniško-razvojni posli; — komercialni posli; — kadrovsko-socialni posli, pravni in administra-tivno-tehnični posli; 2. bančno poslovanje v interni banki; 3. elektronska obdelava podatkov; 4. hranilno-kreditno poslovanje. 8. člen Pri širjenju svojega predmeta poslovanja in razvijanju novih dejavnosti mora TOZD upoštevati načela smotrne deltive dela v podjetju, specializacije in povezovanje dejavnosti v okviru podjetja. TOZD ne more začeti z novo dejavnostjo, ki je že razvita v drugi TOZD, če le-ta s tem ne soglaša, razen če to ni v skupnem interesu. To ne velja: 1. za dejavnosti primarne proizvodnje v kmetijstvu, vendar je treba pri organizaciji dejavnosti upoštevati načelo deltive dela in specializacije in 2. za dejavnost, ki ima v TOZD pomožni ali stranski značaj; vendar je tudi tu treba upoštevati smotrnost, kadar je taka dejavnost že razvita v drugi TOZD, bodisi osnovna, pomožna ali stranska. ZASTOPANJE IN POOBLASTILA 9. člen Podjetje oziroma TOZD zastopajo njihovi individualni poslovodni organi — glavni direktor podjetja oziroma direktor TOZD. 10. člen Glavni direktor podjetja sklepa vse pogodbe, kadar nastopa v poslovnih razmerjih podjetje kot celota, v razmerjih kadar nastopa podjetje v svojem imenu in za račun ene ali več TOZD pa v soglasju s pristojnimi organi v TOZD, razen tega pa vse pogodbe v odnosih z bankami, zavarovalnicami, za pridobivanje industrijske svojine, vstopanje v gospodarska združenja, poslovno-tehnične pogodbe, če nastopa v takih razmerjih podjetje kot celota ali dve oziroma več TOZD, pri skupnih vlaganjih v druge delovne organizacije ali pri skupnih vlaganjih s tujimi partnerji, za zastopanje tujih firm ter v drugih zadevah, če ga za to pooblastijo TOZD ali v zadevah, v katerih se po odločitvi organov upravljanja podjetja skupno sklepajo posli. V vseh drugih zadevah sklepajo pogodbe direktorji TOZD. Pogodbe, ki TOZD dolgoročno obvezujejo, pogodbe o poslovno-tehničnem sodelovanju in skupnih vlaganjih, ki jih sklepajo TOZD, ter pogodbe v odnosih z zavarovalnicami lahko sklepajo TOZD samo v soglasju s pristojnim organom upravljanja podjetja, ki ugotovi, da sklepanje takih pogodb ni v nasprotju z interesi podjetja kot celote oziroma skupnimi interesi TOZD. Pooblaščeni predstavnik lahko svoja pooblastila prenese na druge delavce na način in po postopku, ki ga določi statut podjetja. 11. člen Firmo podjetja oziroma ime TOZD podpisujejo osebe, ki jih zastopajo, oziroma osebe, ki jih ti v skladu z določbami statuta za to pooblastijo. 12. člen Samoupravne sporazume in družbene dogovore podpisujeta, potem ko so jih sprejele pristojne delovne skupnosti, predsednik delavskega sveta in individualni poslovodni organ. če se samoupravni sporazum, ki se sklepa z OZD izven podjetja ali družbeni dogovor nanaša na eno TOZD v podjetju in se nanaša na zadeve, ki po tem sporazumu niso skupni interes,, ga po soglasju DSP podpišeta predsednik delavskega sveta in direktor TOZD; če pa se nanaša na več TOZD v podjetju ali na zadevo, ki je po tem sporazumu skupni interes, ga po soglasju DSP podpišeta predsednik DSP in glavni direktor. ODGOVORNOST 13. člen Za obveznosti podjetja odgovarjajo TOZD solidarno. če je s posebnim dogovorom nastopilo podjetje v svojem imenu toda za račun več TOZD, odgovarjajo za sprejete obveznosti te TOZD solidarno, če je podjetje nastopilo v svojem imenu in za račun ene TOZD z njenim soglasjem, odgovarja za sprejete obveznosti samo ta TOZD. Podjetje in posamezne TOZD v sestavi podjetja ne odgovarjajo subsidiarno za obveznosti drugih TOZD. Podjetje in posamezne TOZD ne odgovarjajo za kritje morebitnih izgub drugih TOZD, razen če se ne dogovorijo skladno z določbami tega sporazuma drugače. II. ZADEVE SKUPNEGA POMENA IN NAČIN URESNIČEVANJA CILJEV ZDRUŽEVANJA 14. člen Zadeve, ki so skupnega pomena in o katerih bodo TOZD skupno odločale so: 1. skupna poslovna in investicijska politika; 2. skupni razvojni program; 3. enotna metodologija planiranja in spremljanja; 4. pogoji združevanja in oročanja sredstev in skupnih skladov ter njihova uporaba; 5. skupna kadrovska politika (sistemizacija, imenovanje članov posl. organov); 6. najemanje in dajanje eksternih posojil in skupne naložbe izven podjetja; 7. uporaba združenih in oročenih sredstev v o-kviru njihovih namenov; 8. včlanjevanje v organizacije in združenja izven podjetja, imenovanje delegatov v njihove organe ter odnosi do teh organizacij; 9. poslovno-tehnično sodelovanje in zastopanje tujih firm; 10. enoten sistem in načela notranje organizacije, materialnega in finančnega poslovanja, obdelave podatkov, poslovanja in informiranja; 11. zastopanje v organih poslov, združevanja in skupnih organih za opravljanje zadev skupnega interesa, kadar združijo delo in sredstva izven podjetja; 12. o organizaciji in poslovanju hranilno-kredit-nega poslovanja; 13. enotna metodologija vrednotenja DM; 14. skupna politika in osnove ter merila delitve DO in OD; 15. enotna načela za uveljavljanje pravic delavcev na podlagi vzajemnosti in solidarnosti ter minulega dela; 16. gradnja in dodeljevanje stanovanj; 17. izobraževanje, štipendiranje in pripravniki; 18. rekreacija; 19. poslovna tajnost; 20. uresničevanje načel o odgovornosti; 21. SLO in CZ; 22. nastop do skupnih poslovnih partnerjev v nakupu in prodaji; 23. nastop na sejmih, razstavah in ekonomska propaganda; 24. o poslih in poslovnih odnosih, ki presegajo okvir gospodarske zmogljivosti ene TOZD; 25. usmerjanje in usklajevanje tekočega poslovanja; ____________________________________________ 26. spori med TOZD; 27. enotna vizualna podoba podjetja; 28. druge zadeve, ki bodo dane z drugimi samoupravnimi sporazumi v pristojnost skupnih organov. Statut določa postopek in organe, ki sprejemajo odločitve o zadevah skupnega pomena. 15. člen Svoje skupne cilje in interese uresničujejo TOZD tako, da s tem sporazumom — pooblaščajo skupne organe upravljanja podjetja, da sprejemajo odločitve za vse TOZD; — poverjajo določene skupne posle podjetju ali posameznim TOZD, da jih opravlja za vse ali le za nekatere TOZD; — določajo zadeve, ki jih bodo vse TOZD urejale na enoten način; — zagotavljajo in združujejo sredstva za uresničenje skupnih ciljev in interesov. 16. člen Delavski svet podjetja predlaga delavcem TOZD sprejem i. samoupravnih sporazumov: a) o skupni včlanitvi vseh TOZD v zbornico, banko in zavarovalnico; b) o skupni včlanitvi 2 ali več TOZD v poslovno združenje, interesno in poslovno skupnost; c) o združevanju podjetja v sestavljeno delovno organizacijo ali o priključitvi oziroma združitvi z drugo delovno organizacijo; č) o urejanju drugih medsebojnih odnosov TOZD v podjetju; 2. družbenih dogovorov, ki zadevajo 2 ali več TOZD, 3. statuta podjetja, 4. o pristopu drugih TOZD ali podjetij k temu sporazumu. 17. člen Delavski svet podjetja predlaga DS TOZD v obravnavo in soglasje: 1. dolgoročne pogodbe, ki se nanašajo na dve ali več TOZD, in sicer: — o poslovno-teh ničnem sodelovanju, — o skupnem vlaganju izven podjetja, — o skupnih vlaganjih drugih domačih ali tujih oseb v podjetju; 2. skupne splošne akte. TOZD lahko samostojno odloča o samoupravnih sporazumih, družbenih dogovorih in poslovno-teh-ničnem sodelovanju, če se to nanaša le na eno TOZD. 18. člen Delavski svet podjetja samostojno odloča 1. soglasno — o uporabi združenih sredstev za skupne naložbe izven podjetja, — o gospodarskem načrtu in razvojnem programu podjetja, — o skupnih naložbah drugih pravnih oseb v podjetju, — o uporabi združenih sredstev in skladov TOZD, — o sprejemu skupnih splošnih aktov, — o enotnih osnovah in merilih za delitev dohodka v vseh TOZD, za katere ga pooblašča samoupravni sporazum, ^ o skupni poslovni, razvojni in investicijski po- — o smernicah za izdelavo gospodarskih načrtov in razvojnih programov, — o enotnem sistemu in načelih notranje organizacije, poslovanja in informiranja, — o enotni metodologiji načrtovanja in spremljanja, izvrševanja gospodarskih načrtov in razvojnih programov, — o pogojih oročanja prostih sredstev TOZD v interno banko; 2. večinsko — imenuje predstavnike podjetja v skupne organe poslovnega združevanja, kadar se povezuje več TOZD, — izvoli in odpokliče člane kolektivnih izvršilnih organov, — imenuje kolektivne poslovodne organe ter glavnega direktorja, — odloča o soglasju k predmetu poslovanja TOZD, — o ukrepih za koordinacijo dela med TOZD v podjetju, — ukrepa zoper TOZD, ki slabo posluje, skladno s tem sporazumom, — sprejema program dela skupnih služb podjetja in daje soglasje k sistemizaciji in letnemu finančnemu načrtu, — razpisuje volitve v samoupravne organe v TOZD in podjetju, — o najemanju in dajanju posojil izven podjetja nad 5 let in nad 5 milijonov, — o zaključnem računu podjetja in periodičnih obračunih. 19. člen Kolektivni izvršilni organi odločajo: —- o najemanju in dajanju posojil izven podjetja do 5 let in do 5 milijonov, — o načinu uporabe združenih sredstev iz celotnega dohodka, — o načinu uporabe oziroma naložbah sredstev kreditnega sklada podjetja (invest, in ObS), — o dodeljevanju stanovanj in stanovanjskih posojil delavcem, — o skupnem nastopu: — na sejmih in razstavah, — do skupnih poslovnih partnerjev v nabavi in prodaji, — v poslih in poslovnih odnosih, ki presegajo okvir gospodarske zmogljivosti ene TOZD, — o enotnih prodajnih pogojih do skupnih poslovnih partnerjev, — o plačilnih pogojih pri prodaji blaga in postopku izterjave, PODJETNIŠKI PREDPISI — STRAN 5 — odobrava nakup in prodajo skupnih osnovnih sredstev, skupne porabe in stanovanj oziroma stanovanjskih hiš, — usklajuje nakup in prodajo zemljišč, — o dodeljevanju posojil in o štipendiranju, izobraževanju, — o zadevah SLO in CZ. 20. člen TOZD podpisnice poverjajo TOZD SKUPNE SLUŽBE, da za vse opravlja naslednje naloge: a) zbirno za podjetje: 1. programiranje razvoja, načrtovanje in analiziranje poslovanja in statistika; 2. zbirno računovodstvo; 3. skupni kadrovski posli; 4. posli hranilnice in posojilnice; 5. organizacija splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite; 6. organizacija varstva pri delu in kontrola izvajanja tovrstnih predpisov v podjetju. b) za podjetje kot celoto in za vse TOZD: 1. finančno-denarni posli (eksterni krediti, medsebojno kreditiranje TOZD, devizno poslovanje, plačilni promet — na internih tekočih in na žiro računih), evidenca razpoložljivih sredstev in obveznosti, odnosi z bankami in drugimi kreditorji; 2. knjigovodstvo osnovnih sredstev, obdelava saldakontov, pravnih oseb, knjigovodska instruktaža; 3. kontrola materialnega in finančnega poslovanja ter izvajanje skupnih splošnih in samoupravnih predpisov in sklepov organov upravljanja podjetja; 4. zavarovalniški posli in odnosi z zavarovalnicami; 5. pravni posli in zastopanje podjetja in TOZD pred sodišči in upravnimi organi; 6. elektronska obdelava podatkov; 7. analiza in projektiranje organizacije dela in poslovanja; 8. posli v zvezi z izobraževanjem in štipendiranjem; 9. izgradnja, kreditiranje in dodeljevanje stanovanj in izgradnja ter izkoriščanje počitniških domov; 10. izdajanje glasila podejtja; 11. organizacija, priprava in izvajanje večjih investicij; 12. izdelava osnutkov samoupravnih aktov; 13. evidenca in urejanje zemljišč. 21. člen Razmejitev poslov, ki se opravljajo na ravni podjetja in na ravni TOZD, določi soglasno DSP. Razmejitev temelji na načelu, da se posli organizirajo tam, kjer je najbolj smotrno in da se isti posel ne opravlja dvakrat. Z razmejitvijo poslov tudi ne sme biti okrnjen enoten sistem zbiranja poslovnih informacij. 2. člen TOZD SKUPNE SLUŽBE lahko opravlja posle tudi za naročnike izven podjetja, vendar ne na račun poslabšanja kakovosti ali zmanjšanja obsega za TOZD v podjetju. 23. člen Stroški .storitev TOZD SKUPNE SLUŽBE podjetja se krijejo s ceno storitev ali s prispevkom glede na značaj posameznega posla oziroma skupine poslov, ki so jih zavezane plačati oziroma prispevati druge TOZD v sestavi podjetja. Cena storitev oziroma višina prispevka, kakor tudi, kateri skupni posli se krijejo s prispevkom, kateri pa s ceno storitve, določi organ upravljanja podjetja z letnim gospodarskim načrtom na podlagi predloženega programa dela in predračuna stroškov. Prispevek posamezne TOZD se določa proporcionalno glede na dosežen dohodek TOZD z upoštevanjem obsega opravljenega dela za posamezno TOZD. Prispevek za opravljene skupne posle mora zagotoviti delavcem SKUPNIH SLUŽB podjetja: 1. osebne dohodke v višini obračunskih postavk po sporazumu o delitvi osebnih dohodkov v podjetju; 2. osebne dohodke iz dobička in sredstva za skupno porabo, ki ustrezajo povprečju v podjetju, razen za delavce oddelkov, ki ustvarjajo eksterno realizacijo, kar se uredi s sporazumom o delitvi o-sebnih dohodkov; 3. sredstva za kritje funkcionalnih stroškov; 4. sredstva za kritje obveznosti po družbenih dogovorih, sklenjenih za podjetje. To plačilo ne zajema sredstev za razširjeno reprodukcijo in rezervnih sredstev. Za nakup osnovnih sredstev ali za zagotovitev potrebnih obratnih sredstev za opravljanje skupnih poslov, za katere ne zadoščajo sredstva amortizacije TOZD skupnih služb podjetja, zagotovijo druge TOZD s trajnim združevanjem sredstev. 24. člen Ceno svojih eksternih storitev in poslov določa TOZD SKUPNE SLUŽBE podjetja samostojno v skladu s tržnimi pogoji. 25. člen Samoupravne pravice TOZD SKUPNE SLUŽBE določa ta sporazum in statut TOZD. K statutu TOZD SKUPNE SLUŽBE mora dati soglasje DSP. 26. člen Podpisnice poverjajo TOZD HMEZAD — Export-Import, da opravlja zanje in za podjetje kot celoto vse zunanjetrgovinske posle (uvoz, izvoz). 27. člen Podpisnice poverjajo TOZD Trgovina (domači trg), da opravlja zanje in za podjetje kot celoto vse trgovske posle na debelo, agencijske in posredniške posle in ekonomsko propagando. 28. člen Podpisnice poverjajo preko podjetja TOZD Hišni sklad, da gospodari z združenim stanovanjskim skladom v skladu s posebno pogodbo, ki ureja medsebojne pravice in obveznosti. 29. člen V upravljanju TOZD Hmezad — export-import, Trgovina (domači trg) in Hišni sklad sodelujejo s svojimi delegati tudi vse druge TOZD, ki poslujejo preko njih oziroma so vanje vložile svoja sredstva. Udeležbo in način drugih TOZD v upravljanju teh TOZD ureja statut podjetja in njihov statut. K statutu teh TOZD mora dati soglasje DSP. 30. člen TOZD, ki poslujejo preko TOZD Hmezad — export-import in TOZD Trgovina (domači trg), so u-, deležene na ustvarjenem dohodku iz tega poslovanja. Merila za udeležbo se določajo s skupnim samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka. VARIANTA: Komisija predlaga združitev vse trgovske dejavnosti na domačem in zunanjem trgu v eni sami TOZD z ločenimi oddelki: 1. predelava in trgovanje s hmeljem, 2. opravljanje zunanjetrgovinskih poslov, 3. opravljanje trgovinskih poslov na domačem trgu, 4. marketing, 5. ekonomska propaganda, 6. trgovinska predstavništva, 7. transportne storitve. V primeru, da se sprejme variantni predlog, se mora formirati nova TOZD za opravljanje vseh trgovskih poslov. PREDLOG ZA BESEDILO SPORAZUMA: Podpisnice poverjajo TOZD HMEZAD — COMMERCE (ali HMEZAD — TRADE), da opravlja zanje in za podjetje kot celoto vso trgovsko dejavnost na debelo, zunanjetrgovinske posle, posredniške in agencijske posle ter ekonomsko propagando. Ustrezno se spremenijo čl. 7, 29 in 30 glede poslovnega predmeta, soupravljanja in udeležbe v dohodku le TOZD. 31. člen S statutom se določijo pooblastila in odgovornosti posameznih organov upravljanja podjetja za odločanje o skupnih zadevah, v kolikor niso določena že v tem sporazumu. 32. člen TOZD, podpisnice tega sporazuma, se zavezujejo, da bodo enotno uredile v svojih samoupravnih sporazumih oziroma v posebnem skupnem sa- moupravnem sporazumu o medsebojnih razmerjih, kolikor že niso urejene s tem sporazumom, naslednje zadeve: 1. določile primere in pogoje, kdaj je dolžan delati delavec v drugi TOZD, če nastopijo v TOZD izjemne okoliščine; 2. obveznosti zaposlovanja invalidov iz druge TOZD; 3. obveznosti zaposlovanja delavcev iz drugih TOZD, če postanejo ekonomski ali tehnološki višek; 4. solidarnost delavcev vseh TOZD za zagotovitev sredstev za OD, za sklad skupne porabe in drugo; 5. pogoje in druge okolnosti, pod katerimi imajo pravico delavci delati v drugi TOZD; 6. način izbire delavcev v TOZD na posamezna vodilna mesta, ki so pomembna za celo podjetje (katera so ta delovna mesta in način izbire in imenovanja); 7. delovna mesta vodilnih delavcev in individualnih poslovodnih organov, njihove posebne naloge in pristojnosti, obveznosti reelekcije itd. * 33. člen S skupnimi samoupravnimi sporazumi pa bodo TOZD, podpisnice tega sporazuma zaradi enotnosti poslovanja in zagotovitve enakih pravic in dolžnosti uredile naslednja področja: 1. sistemizacija; 2. odgovornosti delavcev — pravice in dolžnosti iz medsebojnih razmerij; 3. delitev sredstev za osebne dohodke — osnove in merila; 4. uporaba sredstev skupne porabe; 5. dodeljevanje stanovanj, kreditov, rekreacija itd.; 6. zaščita pri delu; 7. izobraževanje, štipendiranje, pripravniki itd. 34. člen S skupnimi splošnimi akti urejajo TOZD naslednje zadeve: 1. o obveščanju in zaščiti poslovne tajnosti; 2. o organizaciji in poslovanju Hranilnice in posojilnice; 3. o organizaciji in poslovanju interne banke; 4. o zavarovanju in zaščiti imovine; 5. o organizaciji samoupravljanja in volitvah organov upravljanja; 6. poslovnik o delu samoupravnih organov in delavske kontrole; 7. oblikovanje cen in prodajnih pogojev; 8. o finančno-materialnem poslovanju; 9. pravilnik o izumih, koristnih predlogih in tehničnih izboljšavah; 10. o organizaciji priprav za splošni ljudski odpor in druge splošne akte po statutu podjetja. 35. člen TOZD bodo trajno združevale sredstva svojih skladov: 1. za stanovanjsko izgradnjo — v celoti, kolikor jih ostane vsaki TOZD, 2. za gradnjo počitniških domov — po soglasni odločitvi DS vseh TOZD, 3. za deleže v bankah in gospodarskih družbah, ki pa nimajo značaja skupnih naložb — po soglasnem sklepu DSP, 4. za skupne rezerve podjetja — po tem sporazumu, 5. za naložbe v TOZD SKUPNE SLUŽBE — po soglasnem sklepu DSP. TOZD bodo združevale tudi sredstva za skupne naložbe v podjetju in izven njega na predlog DSP, a po soglasnem sklepu vseh oziroma zainteresiranih TOZD. Vse TOZD bodo iz svojega dohodka nepovratno združevale sredstva: 1. za izobraževanje delavcev in štipendiranje, 2. za zagotovitev minimalnih pravic delavcev iz minulega dela v podjetju HMEZAD, 3. za zagotovitev socialne varnosti delavcev HMEZADA (zajamčeni osebni dohodek, prekvalifikacija), 4. za nagrajevanje uspešnosti dela in posebnih strokovnih in poslovnih dosežkov delavcev, 5. za nagrajevanje izumov, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov, 6. za opremo enot CZ in organizacijo SLO. Osnove in merila za združevanje teh sredstev določa soglasno DSP z gospodarskim načrtom. Namen uporabe in organe, ki odločajo o uporabi sredstev za izobraževanje, določa poseben samoupravni sporazum. 36. člen Samoupravni sporazum določa tudi višino zajamčenega osebnega dohodka in druge pravice, ki zagotavljajo materialno in socialno varnost delavcev ter minimalne pravice iz minulega dela. V tem samoupravnem sporazumu se določijo tudi osnove in merila za nagrajevanje poslovodnih organov po uspešnosti dela in posebnih delovnih dosežkov delavcev. 37. člen Osnovno merilo pri združevanju sredstev skladov TOZD je akuniulativnost TOZD. Ob tem pa je dodatno treba upoštevati pogoje in naravo dela TOZD, njen položaj na trgu (možnost ustvarjanja akumulacije) in angažiranje sredstev za odplačilo dolgoročnih posojil. 38. člen S statutom se podrobneje določijo pogoji in postopek za trajno in začasno združevanje poslovnih sredstev. S skupnimi in združenimi sredstvi razpolagajo organi upravljanja podjetja. III. NAČELA NOTRANJE ORGANIZACIJE TOZD IN PODJETJA 39. člen Vsak delavec v podjetju mora biti vključen v delovno skupnost ene od TOZD. Kmet oziroma lastnik kmetije, ki na podlagi temeljne kooperacijske pogodbe trajno sodeluje in v celoti povezuje vso svojo proizvodnjo s TOZD, katere poslovni predmet je kooperacijska proizvodnja, ima vse pravice člana delovne skupnosti take TOZD, razen pravic iz delovnega razmerja. S statutom TOZD se lahko priznajo nekatere pravice člana delovne skupnosti tudi članu družine lastnika kmetije — kooperanta, če ta izrazi tako željo. Družinski član pa ima pravice odločati o statusnih spremembah. Zastopnik TOZD podpiše temeljno kooperacijsko pogodbo le na podlagi sklepa pristojnega organa upravljanja TOZD. S statutom TOZD se podrobneje uredijo določbe o članstvu koperantov in njihovih pravicah. Vse TOZD te dejavnosti v podjetju bodo to načeloma enotno uredile v svojih statutih. 40. člen Glede na svojo velikost, število zaposlenih, razvitost in razvejanost poslovanja in teritorialno razprostranjenost se v okviru TOZD lahko organizirajo ožje organizacijske enote oziroma zadružne enote in proizvodne oziroma poslovne enote. 41. člen Delovna enota je ožja tehnološko-ekonomska in samoupravna enota v sestavu TOZD. TOZD na njo prenaša s statutom določene samoupravne pravice. Za njo ugotavlja in deli dohodek in evidentira njena ustvarjena sredstva za razširjeno reprodukcijo in njene dolgoročne obveznosti iz tega. Taka enota v TOZD, ki se ukvarja s kooperacijsko dejavnostjo, se imenuje zadružna enota. Delovna oziroma zadružna enota je tudi volilna enota za volitve članov organov upravljanja TOZD. 42. člen Proizvodna (v tehnološkem procesu) oziroma poslovna (v ostalih delovnih procesih) enota je ožja organizacijska enota v sestavu delovne oziroma zadružne enote ali neposredno v sestavu TOZD. Proizvodna oziroma poslovna enota mora predstavljati jasno omejen del poslovnega procesa, za katerega so trajneje vezana določena poslovna sredstva in določena skupina delavcev in za katerega se ugotavlja poslovni uspeh. Položaj proizvodne oziroma poslovne enote imajo lahko tudi organizacijske enote z drugačnim nazivom (delavnica, izipena, oddelek itd.), če izpoljnujejo navedene pogoje. Poslovna oziroma proizvodna enota je temeljna samoupravna skupnost, v kateri delavci uresničujejo svoje saomupravne pravice, zlasti tiste, ki terjajo neposredno odločanje delavcev, v kateri delavci iznašajo svoja mnenja, dobijo informacije, postavljajo svoje predloge in zahteve. Organizacijo temeljnih samoupravnih skupnosti PODJETNIŠKI PREDPISI — STRAN 7 in sistem komuniciranja za informiranje določijo TOZD v svojih statutih. 43. člen Zaradi usklajevanja dela, skupnega opravljanja poslov, poverjenih podjetju, smotrnega, skladnega in učinkovitega izvajanja razvojnih programov in gospodarskih načrtov, se TOZD z istovrstno ali sorodno dejavnostjo povezujejo v področja. Sklep o oblikovanju področja sprejme DSP po poprejšnji obravnavi delavskih svetov TOZD, ki se vključujejo v področje. Tako oblikovano področje ima funkcijo ožje koordinacije dela in poslovanja v področje vključenih TOZD. Zanje se oblikuje tudi ustrezen poslovodski organ po sklepih delavskih svetov, vključenih v področje. Za izvajanje operativnih nalog, za usklajevanje in organizacijo dela, za izvajanje sklepov skupnih samoupravnih organov v TOZD, vključenih v področje, skrbi pomočnik glavnega direktorja. Področje pa dobi lahko tudi obliko samoupravne združbe — skupnost TOZD, če zainteresirane TOZD tako sklenejo s samoupravnim sporazumom, s katerim prenesejo na področje kot skupnost TOZD tudi naloge in pravice iz svoje pristojnosti, organizirajo skupne strokovne službe, ustanovijo skupni samoupravni organ in uredijo druge medsebojne odnose. 44. člen TOZD, ki se ukvarjajo s proizvodnjo, s predelavo ali s prodajo istega proizvoda ali skupine proizvodov, se povezujejo v poslovne skupnosti. V okviru poslovne skupnosti usklajujejo svoje medsebojne poslovne odnose, določajo delež posamezne faze poslovnega procesa v ceni končnega izdelka in urejajo druge zadeve iz skupnega poslovanja. 45. člen Poslovna skupnost nima značaja organizacijske enote in pravne osebe. Ustanovijo jo zainteresirane TOZD s pogodbo. Delo poslovne skupnosti vodi odbor, v katerem ima vsaka, v poslovno skupnost vključena TOZD, po enega delegata. S pogodbo se določi cilje, naloge in pristojnosti odbora poslovne skupnosti. Skupne posle izvaja TOZD, članica skupnosti, ki se določi s to pogodbo. 46. člen V poslovno skupnost se lahko vključijo tudi TOZD iz drugih delovnih organizacij na podlagi pogodb o poslovno-tehničnem sodelovanju ali pogodb o skupnem vlaganju sredstev. 47. člen V skupnosti TOZD v podjetju in v organizacije poslovnega združevanja se združujejo zainteresirane TOZD. V sestavljeno OZD se združuje podjetje kot celota. V organizacije poslovnega združevanja in v sestavljene OZD se TOZD združujejo po podjetju. IV. UPRAVLJANJE V TOZD 48. člen Neposredno upravljanje izvršujejo zbori delovnih ljudi. S statutom TOZD se določijo ožje organizacijske enote, v katerih se oblikujejo zbori. Kjerkoli obstojijo proizvodne oziroma poslovne enote, se oblikujejo zbori v širši organizacijski enoti (delovna oziroma zadružna enota). 49. člen Organ upravljanja v TOZD je delavski svet TOZD. Organ upravljanja v TOZD, ki se ukvarja s kooperacijo s kmeti, je zbor obrata. Tovrstna TOZD ima lahko tudi kolektivni izvršilni organ — upravni odbor. V TOZD z manj kot 30 zaposlenimi se ne voli delavski svet in izvršuje delovna skupnost vse samoupravne pravice neposredno. Temeljne pristojnosti zborov delovnih skupnosti, organov upravljanja, kolektivnih in individualnih poslovodnih organov so v teh TOZD načeloma enake. 50. člen Temeljne pristojnosti zborov delovne skupnosti so enotne v vseh TOZD v podjetju in so naslednje: 1. sprejemajo sklepe o sprejemu oziroma pristopu TOZD k družbenim dogovorom in samoupravnim sporazumom, 2. sprejemajo letni gospodarski načrt svoje enote in TOZD in njen razvojni program, 3. obravnavajo poročila o poslovanju svoje enote in TOZD (o doseganju in delitvi dohodka, o uporabi sredstev, o materialnem in finančnem stanju) ter poročila o poslovanju organov upravljanja in o delu svojih delegatov v teh organih, 4. odločajo o razporeditvi dohodka TOZD ter o delitvi sredstev, namenjenih za osebne dohodke na podlagi s samoupravnim sporazumom določenih enotnih osnov in meril v podjetju, 5. začnejo postopek za odpoklic delegata ali za razrešitev organa upravljanja, 6. sprejemajo statut TOZD in statut podjetja in obravnavajo pred sprejetjem splošne akte TOZD in podjetja, 7. odločajo o statusnih spremembah TOZD, o združevanju TOZD v skupnost TOZD in druge oblike poslovnega povezovanja v okviru podjetja, 8. odločajo o statusnih spremembah podjetja, 9. odločajo o združevanju TOZD preko delovne organizacije v sestavljene organizacije združenega dela, poslovne skupnosti in druge oblike poslovnega združevanja izven podejtja, 10. odločajo o uporabi sredstev za razširjeno reprodukcijo v TOZD ali da jih združijo za skupno poslovanje izven TOZD. Na zboru delovne skupnosti lahko delavci dajejo predloge in mnenja v zvezi z organizacijo dela, delitvijo osebnih dohodkov itn., postavljajo zahteve in vprašanja o delu organov upravljanja, o delu vodstvenih delavcev, o medsebojnih odnosih itn. Zbor delovne skupnosti se sklicuje po potrebi, najmanj pa enkrat vsake tri mesece. Sklepi se sprejemajo z večino glasov vseh članov delovne skupnosti. 51. člen Svoje delegate v delavski svet skupnosti TOZD, delovne organizacije, sestavljene OZD oziroma organizacije poslovnega združevanja, volijo delavci TOZD neposredno. V teh organih mora biti zastopana vsaka TOZD, ki se je vanje s samoupravnim sporazumom združila. Postopek in način volitev se določi v skupnem splošnem aktu. 52. člen Temeljne pristojnosti delavskih svetov TOZD so naslednje: 1. sprejme splošne akte podjetja, 2. v TOZD, kjer je več zborov delovne skupnosti, ugotavlja na podlagi zapisnikov odločitev delovne skupnosti TOZD in razglasi sklep, 3. sprejema sklepe o združenih, sredstvih za združevanje sredstev izven podjetja, 4. pred sprejetjem obravnava vse splošne akte podjetja, 5. določa predlog statuta TOZD, 6. sprejema splošne akte TOZD, 7. sprejema ukrepe za izvajanje gospodarskega načrta, 8. imenuje direktorja TOZD in vodilne delavce v TOZD, 9. sprejema ZR TOZD, 10. odloča o sprejemu pogodbe o združevanju sredstev za skupno poslovanje, preden jo sprejme delavski svet. Sklepi se sprejemajo z večino vseh članov delavskega sveta. 53. člen Temeljne pristojnosti zbora obrata TOZD za kooperacijo so naslednje: 1. Sprejema: — statut, — splošne akte, — zaključni račun, — perspektivne in letne plane, — investicijski program, — dolgoročno pogodbo o kooperaciji. 2. Odloča: — o temeljnih vprašanjih poslovne politike kooperacijske dejavnosti, — o statusnih vprašanjih TOZD in enot, — o ustanavljanju, spajanju, izločitvi in ukinitvi enot, —■ o razrešitvi kolektivnih izvršilnih organov pred , potekom mandatne dobe. 3. Voli: — predsednika in namestnika zbora, — člane in njihove namestnike upravnega odbora, — direktorja. 4. Imenuje: — člane razpisne komisije za volitve direktorja, — člane pospeševalnih odborov, — predstavnike TOZD za občni zbor zadružne zveze Slovenije. 54. člen V TOZD, ki uporablja pri svojem poslovanju združena sredstva, se ustanovi poleg organov upravljanja TOZD še poslovni odbor kot skupni organ za upravljanje zadev skupnega pomena OZD, ki so vanjo vložile svoja sredstva. S pogodbo o skupnem vlaganju sredstev se določijo pristojnosti poslovnega odbora, merila za u-gotavljanjc deleža delovne skupnosti TOZD pri skupaj doseženem dohodku in drugi medsebojni odnosi med TOZD in OZD, ki so združile sredstva. 55. člen V delovnih oziroma zadružnih enotah se izvolijo sveti. Svet delovne oziroma zadružne enote odloča o zadevah, ki ga zanje pooblasti statut TOZD. 56. člen O zadevah s področja medsebojnih razmerij delavcev odloča odbor za delovna razmerja TOZD, ki ga izvolijo delavci TOZD, če statut TOZD za to ne pooblašča delavskega sveta TOZD oziroma sveta delovne enote. 57. člen V vsaki TOZD, lahko pa tudi v DE, če tako določi statut TOZD, izvoli delovna skupnost nadzorni odbor kot organ delavske kontrole. 58. člen V vsaki TOZD se ustanovi kolektivni poslovodni organ — kolegij TOZD. Kolegij TOZD sestavljajo direktor in vodilni delavci TOZD. Kolegij vodi in sklicuje direktor. 59. člen Individualni poslovodni organ TOZD je direktor TOZD. Direktorja TOZD imenuje delavski svet TOZD na predlog razpisne komisije. Sestav komisije določi zakon in statut podjetja. 60. člen Organizator dela v delovni oziroma zadružni enoti je upravnik, v proizvodni oziroma poslovni enoti ali v oddelku pa vodja enote oziroma oddelka. 61- člen S statutom podjetja se podrobneje opredelijo e-notna načela notranje organizacije, ki so za vse TOZD obvezna in druga vprašanja, ki jih je potrebno v vseh TOZD urediti enotno (pogoje in način izvolitve in odpoklica organov upravljanja, kolektivnih izvršilnih organov, kolektivnih in individualnih poslovodnih organov, prenehanje mandata, sklepčnost, delo zborov delovne skupnosti, referendum itn.). V. UPRAVLJANJE IN ORGANIZACIJA DELA V PODJETJU 62. člen Organi upravljanja podjetja odločajo o skupnih zadevah, ki jili TOZD s tem sporazumom, s posebnimi samoupravnimi sporazumi in skupnimi splošnimi akti prenašajo na podjetje, organizirajo, usmerjajo in nadzirajo opravljanje skupnih poslov ter sporazumno s TOZD določajo enoten način urejanja določenih poslov v TOZD. Organi upravljanja podjetja so: 1. delavski svet podjetja in 2. kolektivni izvršilni organi. S statutom podjetja se določijo kolektivni izvršilni organi in njihova pristojnost. 63 63. člen Kolektivni poslovodni organ podjetja je svet direktorjev. Svet direktorjev sestavljajo vsi direktorji TOZD ter glavni direktor in njegovi pomočniki. Svet vodi in sklicuje glavni direktor. Individualni poslovodni organ podjetja je glavni direktor. Glavni direktor in njegovi pomočniki uveljavljajo svoje samoupravne in druge pravice iz delovnega razmerja v TOZD SKUPNE SLUŽBE. 64. člen Postopek za imenovanje glavnega direktorja in njegovih pomočnikov določa statut podjetja. V razpisno komisijo za razpis delovnega mesta glavnega direktorja imenuje vsaka TOZD po enega člana poleg članov, ki jih določa zakon. 65. člen Mandatna doba vseh organov upravljanja v podjetju in TOZD je dve leti. Volitve delavskih svetov in občnih zborov se izvedejo v celem podjetju istočasno in to naj kasne i v 30 dneh po sprejetju zaključnega računa podjetja v letu, ko poteče mandatna doba. 66. člen Mandatna doba individualnih poslovodnih organov in članov kolektivnih poslovodnih organov TOZD in podjetja je štiri leta. Mandatna doba teče od dneva imenovanja po javnem razpisu. Po preteku mandatne dobe je delavec lahko ponovno imenovan za individualnega poslovodnega organa ali za člana kolektivnega poslovodskega organa. 67. člen Sestava delavskega sveta oziroma občnega zbora mora ustrezati sestavi članov delovne skupnosti TOZD oziroma podjetja in zagotoviti, da so v njem zastopani člani delovne skupnosti vseh delov njenega delovnega procesa. Nihče ne more biti dvakrat zaporedoma izvoljen v isti organ upravljanja oziroma v njegov kolektivni izvršilni organ. Za člane delavskega sveta oziroma občnega zbora ne more biti izvoljen delavec, ki je individualni poslovodni organ ali član kolektivnega poslovodnega organa ali ki samostojno opravlja funkcijo na vodilnem delovnem mestu. 68. člen Delavski svet podjetja sestavljajo po dva (2) delegata iz vsake TOZD. VARIANTA: Delavski svet podjetja sestavljajo delegati TOZD. V TOZD, ki jo sestavljajo delovne enote in volijo več delegatov, se volilne enote oblikujejo pO delovnih enotah. V TOZD, ki se ukvarjajo s kooperacijsko proizvodnjo, volijo delavci svoje delegate, kmetje pa svoje. Število delegatov posamezne TOZD določi DSP sorazmerno številu delavcev, število delegatov — kmetov se določi tako, da se družbeni proizvod kooperacijske dejavnosti deli z družbenim proizvodom na enega zaposlenega v podjetju. Dobljena številka predstavlja pogojno število zaposlenih, po katerem se določi število delegatov — kmetov iz posamezne TOZD. Vsaka TOZD ima najmanj enega delegata v delavskem svetu podjetja. 69.. člen Vsak delegat TOZD v DSP ima svojega namestnika. Le ta ga nadomešča, kadar se delegat ne more udeležili seje ali kadar delegatu preneha mandat in še ni izvoljen nov. 70. člen Delegati TOZD v DSP se obvezno udeležujejo tudi sej delavskega sveta oziroma občnega zbora TOZD, ki jo zastopajo. Kadar DSP odloča o zadevah, ki se nanašajo na neodtujljive pravice delavcev in ki jih določajo samoupravni sporazumi in statut podjetja, glasuje delegacija posamezne TOZD kot celota in sc sklepi sprejemajo le soglasno, pri čemer zavzemajo posamezne delegacije stališča za kakršna jih je pooblastil delavski svet oziroma občni zbor TOZD oziroma delovna skupnost TOZD. PODJETNIŠKI PREDPISI — STRAN 9 O vseh drugih zadevah odloča DSP z večino glasov vseh članov. 71. člen Če o zadevi, ki o njej DSP odloča soglasno, ni doseženo soglasje vseh TOZD, vendar pa je za predlog glasovala večina vseh članov DSP, se izvede postopek usklajevanja, kot ga določa statut podjetja. Če se po postopku usklajevanja ponovno ne doseže soglasje, je predlog sprejet, če se je zanj izreklo 2/3 (varianta 4/5) delegacij TOZD. 72. člen Odgovornost za predloge in odločitve Da bi zagotovile dosledno izvajanje odgovornosti za samoupravne odločitve in za izvršitev teh odločitev, TOZD s tem sporazumom enotno opredeljuje to odgovornost takole: 1. Vsak delavec je neposredno odgovoren za doseganje najboljšega možnega rezultata pri delu na svojem delovnem mestu. V zvezi s svojim delom je delavec dolžan poznati in upoštevati zakone in samoupravne predpise ter strokovna pravila glede del, ki spadajo v delokrog njegovega delovnega mesta. 2. Vsak delavec je neposredno odgovoren za pravilnost informacij, ki jih daje o svojem delu ali v zvezi s tem delom predpostavljenim delavcem, izvršilnim in samoupravnim organom ter drugim upravičencem. 3. Vsak delavec je neposredno odgovoren tudi za uspeh tehnoloških, poslovnih ali organizacijskih rešitev ali ukrepov, ki jih je na njegov predlog sprejel pristojni izvršilni ali samoupravni organ, če gre za rešitve ali ukrepe s področja delokroga njegovega delovnega mesta. 4. Delavec, ki vodi posamezno strokovno službo, je neposredno odgovoren za uspeh tehnoloških, poslovnih in organizacijskih rešitev in ukrepov, ki jih je sprejel pristojni izvršilni ali samoupravni organ na predlog teh strokovnih služb ali na podlagi njene analize in ocene predloga, ki ga je dal določen član delovne skupnosti. 5. Samoupravni ali kolektivni izvršilni organ je sam odgovoren za svoje odločitve tedaj, kadar jih sprejme: a) na podlagi predloga strokovno nekvalificiranega člana delovne skupnosti, če predloga ni dal predhodno v presojo ustrezni strokovni službi; b) če je predlog strokovno kvalificiranega člana delovne skupnosti ali strokovne službe dal v izvršitev v spremenjeni obliki, kot je bila predlagana; c) po lastni pobudi brez predhodne konzultacije z ustrezno strokovno službo. Odgovornost po tem členu se zagotavlja z javnostjo dela in odločitev ter s trajno notranjo kontrolo. 73. člen Odgovornost v smislu prejšnjega člena je materialna, disciplinska in kazenska, ima pa lahko za posledico tudi premestitev na drugo delovno mesto ali prenehanje dela zaradi neizpolnjevanja zahtev delovnega mesta. Kadar je v prejšnjem členu določena odgovornost samoupravnega ali kolektivnega izvršilnega organa, zadene materialna, disciplinska ali kazenska odgovornost vsakega člana tega organa, ki je glasoval za neustrezno odločitev. Pri izvajanju te odgovornosti lahko samoupravni organ razreši svoj kolektivni izvršilni organ ali posamezne člane; če gre za odgovornost članov samoupravnega organa, pa jih lahko delovna skupnost, ki jih je izvolila, odpokliče. 74. člen Odgovornost za zakonitost dela ali odločitev se presoja za vsak primer posebej. Odgovornost za uspeh dela, predlogov ali odločitev se ugotavlja in presoja stalno in kompleksno. Natančneje bodo TOZD določile pravila in postopek za ugotavljanje odgovornosti in uspešnosti v zvezi z delom in odločitvami v posebnem skupnem pravilniku. VI. DELAVSKA KONTROLA 75. člen V cilju uveljavljanja neposrednega vpliva neposrednih proizvajalcev glede izvajanja splošnih družbenih predpisov in splošnih aktov delovnih skupnosti TOZD ter podjetja kot celote in uveljavljanja splošno priznanih moralnih načel pri upravljanju s sredstvi in urejanju odnosov med ljudmi se v temeljnih organizacijah združenega dela in na ravni podjetja ustanovi delavska kontrola. Delavska kontrola na ravni podjetja se formira kot odbor delavske kontrole, ki je organ celotne delovne skupnosti podjetja. Delavska kontrola v TOZD se formira kot komisija delavske kontrole in je organ delovne skupnosti TOZD. 1. Odbor delavske kontrole delovne skupnoti podjetja 76. člen Odbor delavske kontrole šteje 10 članov. Kandidate za člane odbora delavske kontrole predlagajo organi družbenopolitičnih organizacij (ZK, Zveze sindikata, Zveze mladine). Za člane odbora delavske kontrole lahko družbenopolitične organizacije iz prejšnjega odstavka kandidirajo le družbenopolitično razgledane in moralnopolitično neoporečne delavce, ki delajo neposredno v proizvodnji. Na podlagi enotne kandidatne liste volijo člane odbora delavske kontrole za dobo dveh let neposredno vsi člani delovne skupnosti podjetja. Volitve se izvršijo istočasno z volitvami delegatov TOZD v delavski svet podjetja. 2. Komisije delavske kontrole v TOZD 77. člen Komisije delavske kontrole v TOZD štejejo od 5 do 10 članov. Konkretno število članov določi TOZD v svojem statutu. Clane komisij delavske kontrole volijo na podlagi kandidatne liste, ki jo pripravijo družbenopolitične organizacije v TOZD, delavci TOZD neposredno za dobo dveh let. Volitve se opravijo istočasno kot volitve za delavski svet TOZD. Za člane komisij lahko organizacije iz prejšnjega odstavka kandidirajo le družbenopolitično razgledane in moralnopolitično neoporečne delavce. 3. Naloge in pristojnosti odbora delavske kontrole in komisij delavske kontrole 78. člen Odbor delavske kontrole in komisije delavske kontrole v TOZD imajo naslednje naloge in pristojnosti: 1. da kontrolirajo izvajanje splošnih predpisov, samoupravnih aktov podjetja in TOZD, sklepov samoupravnih in izvršilnih organov ter uveljavljanje načel, ki jih posredujejo družbenopolitične skupnosti z resolucijami in priporočili; 2. da nadzorujejo, ali se uveljavljajo in razvijajo v podjetju in TOZD samoupravni odnosi in pravice delavcev glede samoupravnega organiziranja in razpolaganja s sredstvi in rezultati njihovega dela; 3. kontrolirajo, ali izvršilni organi in delavci o-pravljajo svoje funkcije vestno in skladno s koristmi podjetja in TOZD tako, da se bo nenehno krepil ugled podjetja; 4. da nadzorujejo, kako se v delovni skupnosti razvija čut solidarnosti, medsebojne povezanosti in odgovornosti in da posamezniki in organi podjetja poleg formalno-pravnih predpisov upoštevajo tudi splošne moralno-politične norme; 5. opravljajo druge vrste kontrol in nadzora, ki jim ga narekujejo praktične potrebe. 79. člen Odbor delavske kontrole in komisije delavske kontrole imajo za izvajanje svojih nalog pravico zahtevati podatke od vseh strokovnih služb in organov podjetja. Po potrebi lahko odbor delavske kontrole in komisije delavske kontrole naročijo posebno interno ali eksterno revizijo za razčiščevanje določenega primera. če komisija delavske kontrole v TOZD sama ne more določenega primera razčistiti, obvesti o tem odbor delavske kontrole podjetja. 80. člen če odbor delavske kontrole ali komisije delavske kontrole TOZD pri svojem delu ugotovijo nepravilnosti, zahtevajo od pristojnega organa podjetja oziroma TOZD, da nepravilnosti v najkrajšem času odpravi. Rezultate svojega dela objavljajo od- bor delavske kontrole in komisije v internem glasilu podjetja ali na drug vsem delavcem dostopen način. VII. NAČELA MEDSEBOJNIH POSLOVNIH ODNOSOV 81. člen TOZD se obvezujejo, da bodo v poslovanju medsebojno tesno sodelovale in pri tem upoštevale interese podjetja kot celote kakor tudi obveznosti in pravice vsake TOZD v podjetju; pri tem si bodo druga drugi pomagale, da bi dosegle skupno čim boljši poslovni uspeh. Pri izvrševanju svojih dejavnosti se dolžne TOZD in enote v njihovem sestavu v medsebojnem poslovanju navzven vedno ravnati tako: 1. da se podrejajo enotni politiki in skupnim koristim podjetja; 2. da v poslovanju navzven zagotavljajo enoten nastop podjetja; 3. da posle, ki jih opravljajo navzven, medsebojno usklajujejo in povezujejo, da s takim ravnanjem dosežejo večje ugodnosti za podjetje kot celoto; 4. da v njihovem medsebojnem poslovanju delujejo tržni odnosi, razen če same ne odločijo drugače; 5. da vselej, kadar je to gospodarsko utemeljeno in možno, poteka njihovo medsebojno poslovanje brez posrednikov; 6. da samovoljno ne prevzamejo poslov, ki spadajo v dejavnost druge TOZD; 7. da bodo spore iz medsebojnih poslovnih odnosov reševale sporazumno ali pa predložile stalnemu razsodišču podjetja, da o njih dokončno odloči. 82. člen Nedopustno je oviranje drugih TOZD v poslovanju, še posebej pa tako poslovanje, ki bi bilo v nasprotju z interesi drugih TOZD in bi le-tem povzročilo škodo ali v nasprotju s poslovno politiko in gospodarskim načrtom podjetja kot celote. Dohodek TOZD se ne more povečati s posli, ki bi zmanjševali dohodek druge TOZD. TOZD, ki s svojim poslovanjem povzroči škodo drugi, jo je dolžna le-tej povrniti. 83 84 83. člen V medsebojnih poslovnih odnosih TOZD znotraj podjetja velja načelo predkupne pravice in najugodnejše ponudbe; to pomeni, da ima druga TOZD v podjetju v poslovanju in menjavi ob vsaj enakih pogojih vedno prednost pred drugo delovno organizacijo. Menjava pridelkov, surovin, polizdelkov, materiala in storitev med TOZD se opravlja po tržnih cenah in pogojih ali po cenah in pogojih, za katere so se prizadete TOZD med seboj pogodbeno sporazumele in so v skladu s splošnim režimom poslovanja v podjetju. Ce se TOZD ne morejo takoj sporazumeti o ceni in pogojih, oziroma če ena od njih odlaša s sklenitvijo pogodbe, so dolžne izvršiti posel, kot je predviden z letnim gospodarskim načrtom, če se o ceni in pogojih niti kasneje ne moreta sporazumeti, predložita spor v končno odločitev arbitraži. 84. člen Blago in storitve, ki so predmet poslovanja katere izmed TOZD v podjetju, lahko druge TOZD nabavljajo pri tujih dobaviteljih samo s predhodnim pristankom TOZD, ki posluje s takim blagom in storitvami, pod pogojem, da je tuji dobavitelj ugodnejši za TOZD, ki kupuje, in za podjetje kot celoto. Manjkajoče blago in storitve, ki jih ni mogoče nabaviti v drugih TOZD ali pa jih ni mogoče nabaviti dovolj, lahko TOZD nabavlja izven podjetja. TOZD, ki deluje v blagovnem prometu in predelavi primarnih proizvodov, so dolžne zagotoviti plasman celotne količine proizvodov, ki jo proizvodne TOZD v skladu z gospodarskim načrtom nudijo za prodajo na domačem trgu oziroma v izvoz, po pogojih, ki so določeni s tem sporazumom, če so ponujeni obseg, asortiment in dinamika proizvodnje skladni z zahtevami trga. TOZD, ki proizvaja surovine za proizvodnjo druge TOZD, lahko proda take proizvode drugemu kupcu samo s predhodnim pristankom te TOZD, če ta ni zainteresirana za prevzem ponujene količine teh proizvodov po normalnih tržnih cenah in pogojih. 85. člen Osnovna medsebojna poslovna razmerja in obveznosti se vzpostavijo z letnim gospodarskim načrtom. TOZD so dolžne pri načrtovanju proizvodnje in poslovanja upoštevati medsebojne potrebe. TOZD so dolžne s pismenimi pogodbami urediti medsebojne poslovne odnose, ki izvirajo iz gospodarskega načrta, če le-ti niso dovolj jasno določeni z internimi določili o medsebojnem poslovanju. To se nanaša zlasti na količine, kakovost in dinamiko dobav, cene in pogoje plačila. 86. člen TOZD so dolžne izvršiti obveznosti, ki izvirajo iz gospodarskega načrta, razen če tega ne prepreči višja sila ali se ne sporazumejo drugače. Neizvršitev obveznosti po gospodarskem načrtu ali po pogodbi daje drugi TOZD pravico, da terja odškodnino od TOZD, ki jih ni izvršila, če je zaradi tega utrpela škodo, razen če je neizvršitev obveznosti posledica višje sile. 87. člen Kot tržne cene se upoštevajo tiste, ki se oblikujejo na posameznih področjih. Ce TOZD, ki prodaja odkupljene pridelke, ne pristane na take cene, sme TOZD, ki odkupuje pridelke, prodati pridelke drugam. Ponudba in odgovor na ponudbo morata biti pismena ali naknadno pismeno potrjena. Izjemne cene in pogoji, ki jih ponudi zunanji dobavitelj ali kupec, in ki znatno odstopajo od povprečnih tržnih tako, da se lahko domneva namen preprečitve posla med TOZD, ne štejejo za u-godnejše pogoje in ne obvezuje TOZD od njenih obveznosti po gospodarskem načrtu ali pogodbi. 88. člen V primerih, kadar proizvodne in trgovinske oz. predelovalne TOZD vzpostavijo med seboj trajno sodelovanje na podlagi posebne dolgoročne pogodbe ali samoupravnega sporazuma, se lahko dogovorijo za drugačen način oblikovanja cen in zanje ne veljajo določila tega sporazuma o delovanju tržnih odnosov v medsebojnem poslovanju, temveč določila take pogodbe ali sporazuma. Ce s to pogodbo ali sporazumom sklenejo, da se dohodek skupnega poslovanja razporeja kot skupni dohodek, da skupno nosijo tveganje skupnega poslovanja, da določajo skupno dolgoročno proizvodno politiko, potem določijo ' z njim tudi osnove in merila za razdelitev skupnega dohodka ali za kritje rizika. Tak način dolgoročne ureditve medsebojnih poslovnih odnosov je obvezen, kadar gre za proizvode, proizvedene v kooperacijskih odnosih na podlagi skupnega vlaganja v osnovna sredstva ali v proizvodnjo. 89. člen Kadar ena TOZD pooblašča drugo, da za njo izvrši določen posel, se sporazumno dogovorita o plačilu za opravljeni posel. Kadar gre za kombinirane kompenzacijske posle, se udeležene TOZD sporazumejo, kako bodo delile skupni poslovni uspeh takega posla. 90. člen TOZD, ki stalno oz. redno prodajajo ali nabavljajo isti proizvod, surovino, polizdelek, material ali storitev, so se dolžne dogovoriti o enotnem nastopu, bodisi da ena opravi posel za vse ali pa, da ga poverijo SKUPNIM SLUŽBAM podjetja. TOZD, ki nabavljajo blago pri istem dobavitelju ali ga prodajajo istemu kupcu, so se dolžne dogovoriti o skupnem nastopu na ravni podjetja, če je kolektivni poslovodni organ podjetja sklenil, da je v interesu podjetja skupen nastop pri določenem dobavitelju ali kupcu. 91. člen Enotni nastop na inozemskem trgu bodo TOZD uresničevale preko TOZD HMEZAD — IMPORT-EKS-PORT razen tistih poslov, za katere je za podjetje kot celoto ugodneje, da jih opravi drugo podjetje. Za take posle je potrebno soglasje glavnega direktorja. 92. člen Kadar se v okviru poslovne skupnosti na podlagi dosežene cene proizvoda ali storitve dogovarja delež posamezne faze delovnega procesa (proizvodnja, predelava, prodaja) se mora upoštevati načelo, da se ob enaki delovni storilnosti zagotovi vsaki fazi enako plačilo za delo in enako obrestovanje uporabljenih sredstev v skladu s poslovnim rizikom, ki ga posamezna faza nosi v skupnem poslu. 93. člen Promet z denarnimi sredstvi med TOZD in drugimi delovnimi organizacijami in ustanovami se izvršuje le na podlagi odobritve pooblaščenih predstavnikov TOZD ali po nalogih glavnega direktorja, ki jih lahko izda na podlagi določil tega samoupravnega sporazuma in statuta. 94. člen TOZD se obvezuje, da ne bodo na nobeni podlagi ustvarile obveznosti ali poslov, ki bi privedli do takih obveznosti, če z gospodarskimi načrti in posebnimi sklepi niso zagotovljena sredstva ali določeni viri sredstev. VIII. RAZPOLAGANJE S POSLOVNIMI SREDSTVI 95. člen Denarna sredstva, ki jih TOZD ustvari s svojim poslovanjem ali kako drugače pridobi, se vodi na njenem tekočem računu pri interni banki podjetja. Kadar je v interesu podjetja kot celote, lahko organ upravljanja podjetja odloči, da se sredstva TOZD vodijo na žiro računu pri službi družbenega knjigovodstva. 96. člen Za izvrševanje skupnih ciljev in obveznosti TOZD v skladu z določili tega sporazuma trajno združujejo del svojih poslovnih sredstev v skupnem poslovnem skladu. Sredstva v tem skladu se evidentirajo po TOZD, ki so jih vnesle — združile. Trajno združena sredstva se vrnejo TOZD, če izstopi iz podjetja po pogojih, ki jih določi delavski svet podjetja, v skladu z namenom združitve. 97. člen Sredstva, ki po delitvi dohodka TOZD SKUPNE SLUŽBE ostanejo za akumulacijo, izvirajo pa iz razlik med aktivno in pasivno obrestno mero, ustvarjenih s poslovanjem interne banke ali iz neposredne dejavnosti podjetja kot celote, se trajno združujejo v skupnem poslovnem skladu. S sredstvi, ki po delitvi dohodka TOZD SKUPNE SLUŽBE podjetja ostanejo za akumulacijo, izvirajo pa iz dohodka ustvarjenega z eksternim poslovanjem, razpolaga ta TOZD samostojno. 98. člen TOZD bodo začasno združevala prosta sredstva svojega poslovnega sklada v obliki depozita na določen rok. TOZD se z interno banko dogovori o znesku in roku vezave sredstev. 99. člen Začasno združena sredstva iz poslovnega sklada TOZD ali skupnega poslovnega sklada se zbirajo v kreditnem skladu podjetja. V ta sklad sc vnašajo tudi prosta sredstva skupnega poslovanja in vsi zunanji krediti za poslovna sredstva. 100. člen TOZD soglašajo, da začasno združujejo v podjetju tudi svoja poslovna sredstva, ki jih sicer rabijo za svoje poslovanje, če jih podjetje nadomesti z drugimi, ne da bi s tem bile dohodkovno prizadete. Taka sredstva se združijo za dobo, dokler jih podjetje nadomešča s sredstvi iz drugih virov. 101. člen TOZD združujejo sredstva za izvrševanje skupnih nalog ali za naložbe v druge TOZD oz. delovne organizacije, če je to v skupnem interesu podjetja kot celote. O združitvi odločajo delavski sveti TOZD na predlog organov upravljanja podjetja ali na pobudo posamezne TOZD. Predlog za združitev sredstev mora vsebovati namen združevanja, ekonomsko utemeljitev in pogoje združevanja sredstev. Će s predlogom soglašata dve tretjini delavskih svetov tistih TOZD, ki po predloženih merilih združujejo sredstva, se smatra, da je skupni interes podan in je združitev sredstev obvezna. 102. člen Dve ali več TOZD lahko namensko združijo sredstva za določen svoj skupni interes, bodisi kot namensko posojilo preko kreditnega sklada podjetja, bodisi po načelu skupnega vlaganja. Medsebojne odnose pri skupnem vlaganju uredijo zainteresirane TOZD s pogodbo. Soglasje za to mora dati organ podjetja, da ni takšno združevanje na škodo drugim TOZD v podjetju. 103. člen Kadar ena TOZD zaradi razlogov iz 102. člena tega sporazuma vlaga svoja poslovna sredstva (osnovna in obratna) v druge TOZD, je na podlagi vloženih sredstev upravičena do udeležbe v delitvi dohodka TOZD, v katero je vnesla svoja sredstva. TOZD ima pravico biti udeležena pri dohodku, dokler ima vložena sredstva, oz. dokler druga TOZD ne povrne vloženih sredstev. Vrednost tako združenih, a še ne vrnjenih sredstev, se povečuje sorazmerno z revalorizacijo osnovnih sredstev. S pogodbo o vložitvi sredstev se lahko TOZD, v katero se sredstva vlagajo, zaveže, da z njimi izvršuje prvenstveno posle v korist TOZD, ki so vanj vložila sredstva in da le-ta sodelujejo v upravljanju TOZD, v katero so vložila sredstva. 104. člen TOZD razpolagajo za tekoče poslovanje z lastnimi obratnimi sredstvi, z obratnimi sredstvi, ki jih zagotovi podjetje iz drugih virov, toda v okviru in pogojih, določenimi z gospodarskim načrtom in posebnimi sklepi organov upravljanja podjetja. IX. INTERNA BANKA IN NJENO DELOVANJE 105. člen TOZD, podpisnice tega sporazuma, se s tem sporazumom dogovorijo iz razlogov racionalnosti in smotmosti, predvsem pa zaradi izvajanja medsebojne solidarnosti, da se v okviru TOZD SKUPNE SLUzEE ustanovi interna banka, ki bo poslovala pod hrenom »Interna banka« z nazivom firme podjetja. Preko interne banke bodo vse TOZD opravljale vse svoje finančno poslovanje. 106. člen Interna banka v imenu TOZD upravlja z naslednjimi sredstvi: — s sredstvi, ki bodo preko nje s podjetja pre-nešena na TOZD; — s sredstvi, ki jih pridobi v obliki kreditov ali oročitev ali trajnih deležev od TOZD; — s sredstvi, ki jih bo v obliki kreditov ali z razpisom posojil dobila od eksternih kreditorjev; — z združenimi sredstvi TOZD; — z deviznimi sredstvi; — z ostalimi sredstvi, ki jih zbere pri svojem poslovanju. 107. člen Interna banka ima svoj kolektivni izvršilni organ, ki ga določa statut podjetja in njegove pristojnosti. 108. člen O sredstvih, s katerimi upravlja, vodi banka tekočo evidenco v svojem knjigovodstvu tako, tla so ločeno evidentirana sredstva po vrstah in virih. TOZD dostavlja banka dnevno izpiske iz njihovih tekočih računov, in sicer ločeno za redni račun in namenske sklade. 109. člen Banka opravlja tudi ves eksterni in interni plačilni proniet po nalogu TOZD oziroma po nalogih njihovih pooblaščenih delavcev. 110. člen TOZD samostojno razpolaga s sredstvi na svojih računih, razen v primerih, kadar so omejitve določene z zakonom ali tem sporazumom. 111. člen TOZD so odgovorne, da pravočasno na svojih tekočih računih in v okviru določenih limitov zagotovijo sredstva za naslednja izplačila: 1. za izplačilo zakonskih obveznosti, ki dospe-vajo v plačilo v določenih rokih; 2. za plačilo anuitet in odplačilo kratkoročnih kreditov v pogodbeno določenih rokih; 3. za izplačilo po izdanih akceptnih nalogih; 4. za ipzlačilo osebnih dohodkov in prispevkov iz osebnih dohodkov. 5. in drugih obveznosti iz njenega poslovanja. 112. člen Z namenom, da TOZD v sklopu podjetja izkoristijo prednosti kompenzacij in asignacij ter drugih načinov medsebojnega poravnavanja obveznosti, TOZD s tem sporazumom pooblaščajo interno banko, da sama brez njihovega naloga opravlja v breme oziroma dobro njihovih tekočih računov: 1. kompenzacije s poslovnimi partnerji, ki nasproti podjetju nastopajo istočasno kot upniki in dolžniki ne glede na to, ali nastopa poslovni partner kot upnik ene in dolžnik druge TOZD; 2. asignacije z eksternimi poslovnimi partnerji ne glede na to, ali je končni dolžnik ali upnik iz dveh različnih TOZD; 3. zaradi vzdrževanja ugleda podjetja kot celote nasproti upnikom iz sredstev TOZD poravnava obveznosti, ki so starejše od običajnega povprečnega plačilnega roka, za podjetje kot celoto; 4. poravnava v internem medsebojnem prometu med TOZD obveznosti posamezne TOZD, kadar ta ne poravna svojih obveznosti drugi TOZD v pogodbenem roku po odločbi arbitraže. 113. člen Interne aktivne in pasivne obrestne mere za začasno združena in sposojena sredstva, za prosta sredstva TOZD na vpogled, ki so na njenem tekočem računu, se določijo z gospodarskim načrtom ali s posebnimi sklepi organov upravljanja podjetja. Praviloma so le-te enake bančnim, upoštevajoč dobljene benefikacije družbeno-političnih skupnosti za določene vire sredstev, za nekatere dejavnosti in posamezne naložbe. Ugodneje, kot so bančni pogoji, se lahko obrestujejo le sredstva, ki so TOZD dana v okviru sanacije poslovanja in po načelih solidarnosti. Aktivna obrestna mera za plasmane sredstev na vpogled in nadomeščenih sredstev ter sredstev, ki jih podjetje zbere izven TOZD, se oblikujejo prosto. X. RAZPOLAGANJE Z REZERVNIMI SREDSTVI 114. člen Sredstva rezervnega sklada uporablja TOZD v skladu z nameni, ki jih določata zakon in statut, razen tistih sredstev, ki jih po načelih vzajemnosti in solidarnosti združijo v skupni rezervni sklad in katera upravljajo organi podjetja v skladu z nameni in pogoji o združevanju teh sredstev. XI. RAZPOLAGANJE S SREDSTVI SKUPNE PORABE 115. člen TOZD se sporazumejo, da bodo namensko združevala sredstva za stanovanjsko graditev v skladu z zakonom, družbenimi dogovori in samoupravnim sporazumom, jih trajno združevala na ravni podjetja v skupnem skladu skupne porabe — del za stanovanjsko graditev. Sredstva tega sklada se ločeno evidentirajo po TOZD in občinah. 116. člen Uporaba sredstev za stanovanjsko graditev ureja poseben sporazum. Ta sporazum ureja tudi načela, postopke in merila za dodeljevanje stanovanj in pogoje za dodeljevanje posojil za zasebno gradnjo in nakup stanovanj. PODJETNIŠKI PREDPISI — STRAN 13 Ce delavec odide iz podjetja in izprazni stanovanje podjetja, ima TOZD, v kateri je delal, prednostno pravico, da se njegovo ali drugo ustrezno stanovanje dodeli drugemu delavcu, ki je bil sprejet na izpraznjeno delovno mesto. 117. člen TOZD bodo namensko izločale in trajno združevale sredstva v skupni sklad skupne porabe za graditev in vzdrževanje počitniških domov po programu, s katerim soglaša dve tretjini delavskih svetov TOZD ter osnovah in merilih, ki jih določi organ upravljanja podjetja v skladu s samoupravnim sporazumom. 118. člen Trajno združena sredstva skupne porabe se vrnejo TOZD, če izstopi iz podjetja po pogojih, ki jih določi delavski svet podjetja v skladu z namenom naložbe. 119. člen TOZD bodo izločale sredstva za izobraževanje delavcev v skladu z gospodarskim načrtom, upoštevajoč tudi obveznosti podjetja po samoupravnem sporazumu o delitvi dohodka. Del teh sredstev bodo združevale brez obveznosti vračanja v skupni sklad skupne porabe za financiranje izobraževalnega programa (dopolnilno izobraževanje, izredni študij, uvajanje pripravnikov in za štipendiranje). Vse drugo izobraževanje financirajo TOZD iz sredstev, ki jih izločajo v ta namen v svoj sklad skupne porabe. 120. člen S samoupravnim sporazumom o uporabi sredstev skladov skupne porabe delavcev se enotno določijo za vse TOZD nameni, za katere se lahko uporablja ta sredstva in organi upravljanja, ki razpolagajo s temi sredstvi. 121. člen TOZD, ki se ukvarjajo s kooperacijo, oblikujejo iz sredstev, ki po delitvi dohodka pripadajo kme-tom-kooperantom, poseben sklad skupne porabe kmetov. S svojimi pravili določijo namen uporabe sredstev tega sklada in organe, ki jih upravljajo. XII. SOLIDARNOST IN VZAJEMNA POMOĆ 122. člen TOZD bodo v skladu z načeli solidarnosti in vzajemne pomoči nudile ekonomsko in drugo pomoč TOZD, ki posluje z izgubo ali ki pride v večje gospodarske težave, iz katerih si sama ne more po-mgaati pod pogojem, da je njena dejavnost pomembna za obstoj in razvoj podjetja. Ta pomoč se daje praviloma v obliki sanacijskega posojila. TOZD, ki pride v tak položaj, mora o tem obvestiti delavski svet podjetja in odbor delavske kontrole ter obenem predložiti sanacijski program oz. ukrepe za odpravo takega stanja, če to ugotovijo organi podjetja, obvestijo le-ti o takem stanju TOZD, organe upravljanja podjetja in TOZD ter pristojne organe delavske kontrole. Delavski svet podjetja obravnava vzroke, ki so privedli TOZD v izgubo oz. tak gospodarski položaj skupno z ugotovitvami odbora delavske kontrole podjetja, odgovornost posameznih poslovodnih organov in vodilnih delavcev ter predložene ukrepe zoper poslovodne organe in vodilne delavce, druge ukrepe v takih TOZD in sanacijski program. Če se izkaže, da bo po predloženem sanacijskem programu oz. drugih ukrepih TOZD lahko sanirala svoj položaj v prihodnjem obdobju, lahko delavski svet podjetja v soglasju z delavskimi sveti ostalih TOZD odloči, da podjetje in ostale TOZD v njegovi sestavi sprejmejo sanacijo prizadete TOZD. Na podlagi tega sklepa sklenejo TOZD in podjetje s prizadetoTOZD pogodbo o sanaciji. 123. člen S pogodbo o sanaciji se določajo načini sanacije, prevzem obveznosti do upnikov prizadete TOZD in način poravnave obveznosti TOZD, ki se sanira, garancije, ki jih dajejo ostale TOZD v sestavi podjetja upnikom, posojila oz. garancije poslovnim bankam za posojila, ki jih zaradi sanacije najema prizadeta TOZD, ustanovitev upniškega odbora iz predstavnikov tistih TOZD, ki so prevzele sanacijo in ki bo opravil sanacijo, pravice in dolžnosti upniškega odbora, na katerega se prenesejo določene pra- vice organov upravljanja prizadete TOZD, tako, da soodloča na podlagi prevzete sanacije z organi upravljanja o poslovni politiki, organizaciji dela, financiranju investicij, uporabi in razporejanju sredstev, izplačilih sredstev za osebne dohodke in uporabe sredstev skupne porabe, sklepanju pogodb, tehnoloških postopkih in koriščenju kapacitet, rokih in drugih ukrepih za izvršitev sanacije. S pogodbo se tudi določi skupna uprava nad tako TOZD, ki se sanira, sestavo, pravice in dolžnosti skupne uprave ter njeno razmerje do samoupravnih organov v TOZD. Pogodba se sklene pismeno. 124. člen Ce delavski svet podjetja pri obravnavanju sanacijskega programa, ki ga predloži prizadeta TOZD, spozna, da ni verjetnosti, da bi po tem programu prizadeta TOZD sanirala svoj ekonomski položaj, lahko sestavi skupno s prizadeto TOZD posebno strokovno komisijo, ki sestavi nov sanacijski program. Ce tak nov sanacijski program sprejme prizadeta TOZD ter podjetje in ostale TOZD, se sklene pogodba o sanaciji po fern programu. Obenem s sanacijskim programom in sprejemanjem drugih ukrepov mora TOZD, ki je zašla v izgubo ali večje gospodarske težave, začeti postopek zaradi ugotavljanja odgovornosti individualnega poslovodnega organa in vodilnih delavcev TOZD za tako stanje. Odgovornost je podana, kolikor se ne dqkaže vpliv nepredvidenih zunanjih razlogov, ki so lahko povzročili izgubo oz. gospodarske težave, kot taki pa se štejejo vsi tisti, ki delujejo zunaj TOZD. Na podlagi ugotovljene odgovornosti sprejme delavski svet TOZD tudi ustrezne ukrepe vključno z odpoklicom in razrešitvijo, ki se začno izvajati proti tem delavcem, če delavski svet TOZD tega ne stori, mu take ukrepe lahko predlaga v sprejem izvršilni organ ali samoupravni organ podjetja, delavski svet TOZD pa mora o njih odločiti na svoji prvi prihodnji seji. če delavski svet TOZD ne obravnava podanih predlogov izvršilnega ali samoupravnega organa podjetja, lahko samoupravni organ podjetja o tem obvesti delovno skupnost TOZD in obenem predlaga odpoklic delavskega sveta TOZD ali predlog občini, da razreši DS, če ne sprejme ukrepov. 126. člen Če ni ekonomskih razlogov za sanacijo, se TOZD ukine. Delavci take TOZD, ki so že nad 10 let v podjetju, pa se preusmerijo in prekvalificirajo za druga delovna mesta v drugih TOZD. 127. člen TOZD bodo namensko izločale — v skladu s samoupravnim sporazumom — in združevale brez obveznosti vračanja v skupni sklad skupne porabe sredstva, s katerimi se iz skupnega vira zagotavljajo (1) solidarno vsem delavcem podjetja minimalne pravice glede prispevka za dopust in za družbeno prehrano tistim TOZD, ki teh sredstev nimajo, (2) potrebna sredstva za delo družbeno-političnih organizacij v podjetju in (3) za druge skupne potrebe delovne skupnosti, ki jih določijo sporazumno vse TOZD. 128. člen Delavcu, ki je nad dvajset let pri podjetju ali njegovih pravnih prednikih, invalidu, ki se je poškodoval na delovnem mestu v podjetju in borcu NOV v takem primeru ne more biti enostransko odpovedano delovno razmerje zaradi zmanjšanega števila delavcev ali zaradi ukinitve delovnih mest. Ostale TOZD bodo takim delavcem zagotovile delo. XIII. DELITEV DOHODKA IN OSEBNIH DOHODKOV 129. člen TOZD soglašajo, da deli dohodek vsaka TOZD po enotnih osnovah in merilih, ki jih določa samoupravni sporazum o skupnih osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov. Pri tem se morajo upoštevati tudi merila in osnove samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, kateremu je pristopilo podjetje ali TOZD. Med enotne osnove in merila štejejo zlasti: metodologija vrednotenja delovnih mest, vrednost obračunske osnove, nadomestila osebnega dohodka, raven osebnih izdatkov v breme materialnih stroškov, prispevek za stanovanjsko gradnjo in izobraževanje, najnižje stopnje amortizacije. 130. člen Osnove in merila za delitev dohodka za osebno in skupno porabo mora upoštevati storilnost dela, stopnjo presežne vrednosti, uporabljena sredstva za dosego tega dohodka, minimalno obrestovanje teh sredstev glede na pogoje poslovanja v posamezni dejavnosti in razvojne potrebe TOZD. Pri tem je treba zagotoviti načelo, da morajo z naraščanjem dobička hitreje naraščati sredstva za akumulacijo, kakor tudi sredstva za osebno in skupno porabo iz dobička. Ne glede na to pa TOZD ne more deliti dohodka za osebno porabo iznad vkalkuliranih dohodkov in za skupno porabo preko enotnih minimalnih osnov, če ne ustvari toliko akumulacije, da bi iz nje lahko krila svoje dolgoročne obveznosti. 131. člen Pri delitvi dohodka morajo TOZD po pokritju zakonskih in pogodbenih obveznosti ter obveznosti po družbenih dogovorih vkalkuliranih osebnih dohodkov in tekoče skupne porabe v prvi vrsti zagotoviti: 1. sredstva za osebno in skupno porabo v skladu z rezultati dela in načelom solidarnosti; 2. sredstva za rezervni sklad po zakonskih predpisih; 3. sredstva za zagotovitev potrebnih trajnih obratnih sredstev po zakonskih predpisih; 4. sredstva za obveznosti iz posojil v podjetju ali izven, če ne zadoščajo sredstva amortizacije. V kolikor izločena sredstva v poslovni sklad ne zadoščajo za obveznosti TOZD pod 4), se zmanjšajo ali v celoti namenijo zato sredstva pod 1) in nato še sredstva pod 3). 132. člen Delitev osebnih dohodkov se v vseh TOZD enotno ureja s skupnim sporazumom o delitvi osebnih dohodkov. Z njim je treba zagotoviti načelo, da imajo delavci iste kvalifikacije in enake prizadevnosti na enakih delovnih mestih in enakih pogojev dela v podjetju, enake obračunske postavke; večji osebni dohodek posameznega delavca je lahko le posledica njegove večje delovne storilnosti in boljšega poslovnega uspeha enote, v kateri dela. 133. člen Zaradi enakopravnega družbeno-ekonomskega položaja vseh delavcev v podjetju druge TOZD solidarno in neodplačno odstopajo del pravice do oblikovanja sredstev za osebno in skupno porabo po določilih samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora o delitvi dohodka tistim TOZD, ki ne bi mogle oblikovati sredstev, ki bi zadoščala za pokritje vkalkulirane osebne in skupne porabe. XIV. STATUSNE SPREMEMBE TOZD IN PODJETJA 134. člen Iz ene ali več obstoječih TOZD v sestavi podjetja ali iz enega ali več njihovih delov se lahko skladno z zakonom in samoupravnim sporazumom organizirajo nove TOZD. Ce se organizirajo nove TOZD po prvem odstavku tega člena, se razmejijo sredstva, pravice in obveznosti obstoječih TOZD, iz katerih nastanejo nove TOZD, o čemer sklenejo nove in obstoječe pismen sporazum. Tako nastala nova TOZD mora v roku 15 dni od dneva veljavnosti sklepa o organiziranju sprejeti sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o združitvi v podjetje in ta sporazum podpisati. 135. člen Obstoječe TOZD v sestavu podjetja se lahko med seboj spajajo in pripajajo. Če tako nastanejo na podlagi spojitve obstoječih TOZD nove TOZD, se na nove TOZD prenesejo vse pravice in obveznosti prejšnjih TOZD, ki so se med seboj spojile; novo nastala TOZD pa mora v roku 15 dni pristopiti in podpisati samoupravni sporazum o združitvi v podjetje. V primeru pripojitve preidejo sredstva, pravice in obveznosti TOZD, ki se pripaja drugi, na TOZD, h kateri se je pripojila. PODJETNIŠKI PREDPISI - STRAN 14 136. člen Će je v podjetju kot celoti zgrajen nov njegov del, odločajo delavci v njem, ali bodo organizirali novo TOZD, če so za to pogoji. Će delavci v novo zgrajenem delu odločijo, da se organizira nova TOZD, mora v roku 15 dni od veljavnosti sklepa o organiziranju sprejeti sklep o združitvi v podjetje in ta sporazum podpisati. Će se delavci ne odločijo organizirati nove TOZD v novozgrajenem delu, se novi del pripoji tisti TOZD, ki je dala sredstva za njegovo zgraditev, če pa je zagotovilo sredstva več TOZD, pa se pripoji tisti TOZD, ki je določena v medsebojnem sporazumu TOZD, ki so združile sredstva. 137. člen K samoupravnemu sporazumu o združitvi v podjetje lahko pristopi tudi druga delovna organizacija ali TOZD, ki je bila doslej v sestavi druge delovne * organizacije in se tak pristop izvrši po postopku, predvidenem v zakonu. Delovna organizacija oz. TOZD, ki želi pristopiti k samoupravnemu sporazumu o združitvi v podjetje, mora podpisati samoupravni sporazum o združitvi, o njenem pristopu pa sprejme končno odločitev delavski svet podjetja na podlagi soglasij organov upravljanja vseh TOZD v sestavi podjetja. Ob takem pristopu obdrži delovna organizacija oz. TOZD, ki je pristopila k samoupravnemu sporazumu o združitvi v podjetje vsa svoja sredstva, pravice in obveznosti, svoje samoupravne pravice pa začne z dnem podpisa sporazuma in izvedeno registracijo izvrševati po samoupravnem sporazumu o združitvi. 138. člen TOZD se lahko ukine: 1) če ne izpolnjuje z zakonom predpisanih pogojev za opravljanje svoje dejavnosti; 2) če trajneje ne more plačevati svojih obveznosti in tako sklenejo TOZD, ki so njene obveznosti subsidiarno pokrile; 3) če ni več naravnih pogojev za opravljanje dejavnosti, ki je njen poslovni predmet; 4) če z dohodkom, ki ga dosega, ne more zagotoviti delavcem z zakonom ali s samoupravnim sporazumom minimalnega osebnega dohodka; 5) če se spoji z drugo TOZD, če se pripoji drugi TOZD ali razdeli na več TOZD. O prenehanju TOZD iz razlogov pod 1) do 4) odloči DSP soglasno. Postopek likvidacije določa statut podjetja. 139 140 141 139. člen Skladno z ustavo in zakoni lahko člani delovne skupnosti TOZD izločijo svojo TOZD iz sestava podjetja in se pripojijo drugemu podjetju ali se Konstituirajo kot samostojna delovna organizacija pod naslednjimi pogoji: — če se s tem ne kršijo interesi in pravice drugih TOZD, ako so le-te vložile vanjo sredstva ali pa prejele dolgoročne obveznosti, da bi dosegla dolgoročne cilje; — če se s tem ne kršijo interesi in pravice podjetja kot celote, to je, če izločitev TOZD ne povzroči naložb v izgradnjo ali v osnovanje proizvodnje oz. tehnologije, s katerimi bi podjetje moralo nadomestiti dejavnost izločene TOZD, ki jo je le-ta opravljala za druge TOZD; — če se s tem ne onemogoča normalnega poteka dejavnosti drugih TOZD, oziroma izvrševanja dolgoročnih obveznosti podjetja in bi to povzročilo zmanjšanje dohodka drugih TOZD. 140. člen Će TOZD, ki je sprejela sklep o izločitvi iz podjetja, uporablja v svojem poslovanju sredstva podjetja, oz. sredstva TOZD, je dolžna vsa sredstva vrniti, preden se izloči. Delavski svet podjetja lahko določi v soglasju s TOZD, da se dolgoročna sredstva spremenijo v skupno vlaganje ali pa se vrnejo v roku in pogojih, ki ne more biti boljši od splošnih kreditnih pogojev banke, s katero podjetje posluje. Medsebojna razmerja ob izločitvi se dogovorijo s pogodbo. 141. člen Podjetje se lahko spoji z drugo delovno organizacijo, pripoji k drugi delovni organizaciji ali razdeli na dvoje ali več delovnih organizacij v skladu z določili zakona. O spojitvi, pripojitvi ali razdelitvi podjetja odločajo delavci vseh TOZD v sestavi podjetja z referendumom. Sklep o spojitvi, pripojitvi ali razdelitvi podjetja je sprejet, če je na podlagi glasovanja na referendumu sprejet v dveh tretjinah TOZD, v vsaki od njih pa z večino glasov vseh njenih delavcev in če je v vseh TOZD v sestavi podjetja skupno število delavcev, ki so^ glasovali za sklep večje od polovice skupnega števila vseh delavcev v podjetju kot celoti. TOZD, v kateri delavci niso sprejeli sklepa o spojitvi, pripojitvi oz. razdelitvi podjetja, se lahko izloči iz podjetja pod pogoji in po postopku, določenem za izločitev. 142. člen Podjetje se lahko združi tudi v sestavljeno organizacijo združenega dela, če sklene pod pogoji, določenimi v zakonu, samoupravni sporazum o združevanju v sestavljeno organizacijo združenega dela. O združitvi podjetja v sestavljeno organizacijo in podpisu samoupravnega sporazuma o združevanju odločajo delavci vseh TOZD v sestavi podjetja z referendumom, ki je sprejet, če je zanj glasovala večina vseh delavcev vsake posamezne TOZD v sestavi podjetja. TOZD, v kateri delavci niso sprejeli sklepa o združevanju, se lahko izločijo iz sestave podjetja pod pogoji in po postopku določenem za izločitev. XV. REŠEVANJE SPOROV 143. člen Spore iz medsebojnih poslovnih odnosov, ki jih TOZD ne morejo urediti sporazumno, rešuje notranja arbitraža. 144. Člen Notranja arbitraža odloča o sporih, ki nastanejo pri medsebojnih dobavah, opravljanju storitev, medsebojnem izvrševanju pogodb ter v drugih primerih poslovnih odnosov, v katere stopajo TOZD med seboj v okviru podjetja. 145. člen Postopek za odločanje v sporih lahko sproži in predlaga glavni direktor podjetja ali direktor posamezne TOZD. Postopek predlaga tako, da poda zato ustrezni pismeni predlog najkasneje v 20 dneh, ko je zvedel za spor. Zahteva za sprožitev postopka mora biti pismena, obrazložena in z dokaznim gradivom. Arbitraža začne postopek v 7 dneh. Končati pa ga mora praviloma v 30 dneh od dneva imenovanja predsednika. Tajniške pòste arbitraže opravlja pravni oddelek. 146. člen Notranja arbitraža ima šest članov in predsednika. Dva člana arbitraže imenuje delavski svet podjetja, po dva člana pa organi upravljanja tistih TOZD v sestavu podjetja, med katerima je nastal spor. Za odločanje v sporih med podjetjem kot celoto in posamezno TOZD imenuje v notranjo arbitražo tri člane delavski svet podjetja, tri člane pa tista TOZD v sestavu podjetja, ki je s podjetjem v sporu. Predsednika arbitraže imenujejo sporazumno njeni člani, če pa se ne morejo zediniti, pa ga imenuje kolektivni izvršilni organ podjetja. Za predsednika arbitraže so lahko imenovane tudi osebe, ki niso člani delovne skupnosti podjetja. 147. člen Za postopek pred notranjo arbitražo se uporabljajo smiselno določbe zakona o pravdnem postopku. Stroški postopka bremenijo stranko, ki je spor izgubila oz. obe stranki na dosežen uspeh v sporu. 148. člen Za odločanje pri reševanju posameznih sporov veljajo določbe zakonitih predpisov, samoupravnih sporazumov, splošnih aktov, pravnih pravil civilnega prava, splošnih uzanc za blagovni promet, pravil gospodarskega prava ter družbene norme, zlasti še norme poslovne morale. 149. člen Notranja arbitraža sprejema svoje odločitve na tajnem glasovanju z večino glasov vseh svojih članov. Odločba notranje arbitraže se izda pismeno in je dokončna ter zoper njo ni pritožbe. 150. člen Odločba notranje arbitraže, s katero se rešuje spor iz poslovnega razmerja, ima moč izvršilnega naslova. Za izvršbo na podlagi odločbe notranje arbitraže je pristojno okrožno gospodarsko sodišče, na območju katerega je sedež zavezanca izvršbe. Za izvršilni postopek se ustrezno uporabljajo določbe 71. člena zakona o gospodarskih sodiščih. 151. člen Glede razlogov in postopka za razveljavitev odločbe notranje arbitraže se smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, ki se nanašajo na razveljavitev razsodbe razsodišča v členu 450—453 zakona o pravdnem postopku. XVI. SANKCIJE 152. člen TOZD, ki ne bi izpolnjevala določil tega sporazuma ali sklepov organov upravljanja, sprejetih na podlagi določil tega sporazuma, je odgovorna materialno in samoupravno. DSP predlaga v imenu vseh TOZD najprej javno razpravo o kršitvi sporazuma na zboru delovne skupnosti TOZD, ki krši sporazum, javno obsodbo kršilca in poziv, da se kršitev odpravi. Če kršilec ne odpravi kršitve, DSP predlaga pristojnemu organu njegovo razrešitev in odpoklic. Če TOZD kljub temu ne ukrene vse, da se kršitev odpravi, DSP predlaga vsem ostalim podpisnicam, da sklepajo o izključitvi take TOZD iz sporazuma. XVII. POSTOPEK ZA SPREJEM SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV, DRUŽBENIH DOGOVOROV, STATUTA IN SPLOŠNIH AKTOV PODJETJA 153. člen Osnutek samoupravnega sporazuma oz. družbenega dogovora izdela komisija, ki jo sestavlja po en predstavnik vsake TOZD in ga objavi najmanj 15 dni pred sprejemanjem v vseh TOZD. V kolikor TOZD pristopa k že veljavnemu samoupravnemu sporazumu ali družbenemu dogovoru, ga delavski svet, ki predlaga sprejem, objavi najmanj 15 dni pred sprejemanjem v TOZD. 154. člen Predlog statuta podjetja objavi DSP najmanj 15 dni pred sprejemanjem v TOZD. 155. člen Samoupravni sporazum, družbeni dogovor ali statut podjetja sprejmejo delavci vsake TOZD z večino glasov vseh delavcev TOZD v enakem besedilu. 156. člen če se ugotovi, da samoupravni sporazum, družbeni dogovor ali statut podjetja ni sprejet v enakem besedilu v vseh TOZD, se izvede usklajevalni postopek, kot ga določa statut podjetja. 157. člen K temu in drugim samoupravnim sporazumom v podjetju lahko pristopijo delavci druge TOZD s privolitvijo delavcev vseh podpisnic. Postopek za pristop in postopek za privolitev je enak postopku za sprejem sporazuma. 158. člen Splošne akte podjetja sprejme DSP po predhodni obravnavi v DS TOZD. Predlog splošnega akta mora DSP dati v obravnavo najmanj 15 dni pred sprejemanjem. PODJETNIŠKI PREDPISI — STRAN 16 159. člen Samoupravni sporazumi, družbeni dogovori in statut podjetja veljajo od dneva, ko DSP s svojim sklepom ugotovi, da so sprejeti v vseh TOZD. Drugi splošni akti podjetja veljajo peti dan po objavi v glasilu podjetja. 160. člen Vsi drugi samoupravni sporazumi, ki jih sklepajo TOZD, družbeni dogovori, statuti in drugi splošni akti podjetja in TOZD, morajo biti v skladu s tem sporazumom. Če je njihovo določilo drugačno od določila v tem sporazumu, velja določilo tega sporazuma. TOZD ne more s svojim statutom ali splošnim aktom drugače urejati zadeve, kot so urejene s statutom ail splošnim aktom podjetja. 161. člen Za ustavnost in zakonitost, kakor tudi smotrnost vsebine predloga statuta ali splošnega akta je odgovoren pristojni kolegijski poslovodni organ. 162. člen Sprejem ali spremembo samoupravnega sporazuma, statuta ali drugega splošnega akta podjetja lahko predlagajo DSP, DS TOZD, najvišji organ družbeno-politične organizacije v podjetju. XVIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 163. člen Vsaka TOZD gospodari s sredstvi, s katerimi je razpolagala na dan sklenitve tega sporazuma in jih je takrat imela v svoji bilanci. Vsaka TOZD odgovarja za svoje obveznosti, ki jih je ustvarila do dneva sklenitve tega sporazuma in so po evidenci ugotovljene kot njene. Za obveznosti, ki za nje ni mogoče ugotoviti nosilca v podjetju in je za nje odgovorno podjetje kot celota, odgovarjajo vse TOZD solidarno. Če je nosilec obveznosti več TOZD nerazdelno, odgovarjajo zanje te TOZD. 164. člen Vsi organi upravljanja podjetja in TOZD, ki jih predvideva ta samoupravni sporazum, se izvolijo v roku (60 dni) od dneva veljavnosti tega sporazuma. Do tega časa delujejo dosedanji samoupravni organi. Imenovanje individualnih poslovodnih organov TOZD se izvrši v roku 6 mesecev od veljavnosti sporazuma. Do tega časa opravljajo to funkcijo kot v. d. dosedanji vodilni delavci — direktorji TOZD. 165. člen Statut podjetja in TOZD se sprejmejo v roku 60 dni od sklenitve tega sporazuma. V roku 1 leta od sklenitve tega sporazuma je treba z njim uskladiti vse splošne akte v podjetju. Do takrat se uporabljajo vsa določila dosedanjih splošnih aktov, ki niso v nasprotju s tem sporazumom. V primeru nejasnosti sprejme ob tem obvezno tolmačenje delavski svet podjetja. 166. člen Besedilo sporazuma se hrani v arhivu podjetja in v vsaki TOZD, podpisnici sporazuma. Isto velja za dopolnila in posebne samoupravne sporazume in skupne splošne akte. 167. člen Ta sporazum velja z dnem, ko ga podpišejo pooblaščeni predstavniki TOZD, navedenih v uvodu sporazuma. Žalec, 10. 10. 1973 Komisija za sestavo predloga samoupravnega sporazuma STRAN OKT,—NOV. 1973- Mi hmeljar OBISK PRI RANDLOVEM JOŽETU Predsednika aktiva mladih zadružnikov iz Griž, Jožeta Randla, sem zmotila ravno sredi največjega dela. Zadaj za svinjakom je podiral sadno drevje in delal prostor za novo strojno lopo, ki jo bodo kmalu začeli zidati. Upam, da ni bil preveč hud, ker sem ga zmotila pri delu. Prosila sem ga, naj mi pove kaj o delu griških mladih zadružnikov. Takole je pripovedoval: »Sestajamo se ob četrtkih. V poletnih mesecih je nekoliko slabše, ker je na kmetijah veliko dela, sedaj na zimo pa bo naš aktiv zopet zaživel. Organizirali bomo kuharski tečaj in še razne druge oblike izobraževanja mladih na vasi. Sicer pa smo tudi poleti pridno delali. Prevzeli smo strežbo ob prireditvi dneva hmeljarjev v Žalcu, uničevali smo sadike divjega hmelja na našem področju, priredili smo vinsko trgatev ...« Hvala Jože, za tale kratek razgovor. Ne smem te več motiti pri delu, saj vem, da je treba sedaj, ko je deževje prenehalo, izkoristiti vsako minuto kar najbolje, da nas ne bo presenetila zima. Ivana-ZIatka Cencen BRAZILIJA NE DA MESA V Braziliji so za letos izglasovali prepoved izvoza govejega mesa. Finančni minister Neto je ponovil izjavo, da se bo vlada predvsem zavzemala za domače potrošnike. Izvoz mesa bodo strogo nadzorovali zaradi prehitre rasti cen na notranjemt ržišču. Je vinotok lep in gorak, za kmeta je dober korak; vse poljske pridelke pospravi, za zimo si drva pripravi. Na Uršule dan si zelje z zelnika spravi, da ti ga vreme Simona in Jude v nič ne pripravi. OGLAS Kupim hmeljsko sušilnico 16 m2. Ponudbe pošljite na naslov: Jakob Turnšek, Pernovo 9 — Žalec POKOPALA GA JE BUKEV Tik pred koncem dvanajsturnega delavnika 8. oktobra je pri delu z buldožerjem na gozdni cesti proti Svetini pokopala pod seboj debela bukev Franca ČEDETA. Franc je bil član TOZD Strojna postaja nad 13 let, prej pa Je delal več let doma na posestvu v Založah in na državnem posestvu Založe kot traktorist. V Šempetru ima do tretje faze zgrajeno hišo hi, kot da bi slutil nesrečo, ni želel zaprositi za posojilo. Zapustil je ženo in dva otroka, ki obiskujeta srednji šoli. Številni spremljevalci na zadnji poti na šempetersko pokopališče 10. X. ob 16. uri in številni venci so nemo pričali, kako drag si nam bil Franc, in kako Te bomo pogrešali. Sodelavci in znanci boljše kot so, ker prav vse za gradnjo lahko pripeljejo s kamionom do koče. V gosjem redu smo jo mahali po italijanski strani proti v megle zavitemu vrhu. Na tričetrt poti se je vlil gost det Po nas in spolzkih skalah je teklo. Nekaj se nas je moralo zaradi otrok vrniti, večina pa je z vrha uživala v čudovitem razgledu skozi raztrgane megle. Hoja do avtobusa po bližnjici nam je odjedla čas namenjen za ogled partizanske bolnišnice Franje. Zato smo se na Predilli na meji zadržali malo dlje in si nabrali spominkov. Zvečer pa smo bili bogatejši še za eno prijetno doživetje rahlo utrujeni srečno doma. Vy (Nadaljevanje z 10. strani) da tako store prenekateri »asfaltni« šoferji iz doline. »Šta mu možeš!« je dejal France Bajda. Vsi smo se zbasali v tovornjak, ki nas je kot raketa popeljal do konca ceste pod sam vrh Mangrta za tiste dinarje, ki smo jih bili namenili našemu šoferju kot nagrado za požrtvovalno in varno vožnjo. Žrtev situacije je prostovoljno postal naš ekonom Albin Pikel, ki je pomagal šoferju pri manevriranju avtobusa. Nič kaj vzdrževana koča, ki jo obnavljajo bolj po polževo, je zaprta. Pravijo da zaradi sanitarne, ki zahteva stranišče na odplako in še druge štose. Res pa jej~da bi sanitarije bile lahko mnogo V 33. Dan hmeljarjev. Praznik, rojen po vojni, za vse, ki goje grenko rožo, smaragdno zeleno savinjsko solzo. Na travniku pred jezerom je vse živo, prišli so, da si sežejo v roko, da skupaj priznajo, kako težavna in vendar tako zapeljiva je pot hmeljarja. Tudi Obrekarji in Grabnarji so prišli. Dva fička sta obstala na robu ceste: Obrekarjev in Grabnarjev. Nista nova, vendar bosta v dobrih rokah še dolgo služila. Pravzaprav je to Milanovo maslo. Nov tičko milijon in pol. In prišli so v trenutku, ko so proglašali hmeljsko princeso. Izbrana je bila že na predvečer v Domu hmeljarjev, zdaj je samo uradno proglašena. Lepo dekle, mična Savinjčanka, nekdo pa le pikro pripomne: študentka, med počitnicami preživi na gruntu, mogoče nekaj tednov. Je vmes podkupnina? Ko pa je toliko pristnih gruntarsl.ih deklet! Seveda, to so zgolj besede, ki ne prestavijo dejanj. Milan, ves zagorel in nasmejan, je objel Majdo in Polonco ter od razigranosti vzkipel: Vidve sta pravi princeski! KUub vsemu so bili z izbrano princesko vsi zadovoljni. Savinjčan je rad vesel, razigran, nasmejan. Grabnarji in Obrekarji so posedli k mizi in stari Obrekar je dvignil desnico: Dragi moji, prva ceha je obrekar jeva! Za njim se dvigne Grabnar, najprej zavriska in s pestjo udari ob mizo: Potem sem jaz na vrsti! Pijte, jejte, plešite, vriskajte-juhuhu! Zena ga sune v rebra: Ti si že doma pil, grdun! Grabnar pa je bil take volje, da bi hmeljišča razmikal, oči pa so uhajale k Polonci. Godci so udarili vižo, Grabnar se je hitro priklonil, Polonca ni odklonila, polko sta imenitno odplesala. Sredi vrveža, ko je viža najbolj poskočila, je stari Grabnar bliskoma poljubil Polonco, zagorelo dekle pa mu je kušek hitro vrnilo. Obrekar, ki je s starima dvema sedel pri mizi, je potiho zaklel: »Grabnar, to mi boš plačal !« 31. Silva in Srečko pa sta se tistega dne pošteno sprla. Srečko je kar naprej silil v Majdo in Polonco, Milan je s Silvo parkrat zaplesal, bil pa je pre- cej zadržan. Vojska pusti sled, človek pač ni kovina. Silva je to opazila, skušala je ogreti plesavca, povabila ga je v bar. Izpraznila sta dva, tri kozarce konjaka, Silva se je nagnila k Milanu in mu dokaj glasno dejala: Majda je lepo dekle. Veš, kako mi je rekel neki fant: Rad imam svojo ljubico, drugih deklet pa tudi ne zaničujem. Milan, na zdravje! Pijva bratovščino! Milan privoli. Prijeta, poljubita se. Takrat prileti na mizo kozarec. Oba skočita, ostrmita. Tam stoji Srečko, vinjen je in oči napadalno žarijo. In se obrne k Milanu: Misliš, če si komandirjevo popravljal, da ti bomo tudi v civilu kaj podobnega dovolili. Smrkavec! Milan je odskočil kot podivjani lev, že sta se zgrabila, pa sta navalila Obrekar in Grabnar, zavreščale so ženske: »Ježeš, sta že skupaj!« Polonca je bila prva, ki je skočila med petelina, pogledala zdaj Milana zdaj Srečka in rekla: »Pa vaju ni sram? Vidva — mlada hmeljarja!« 35. Dnevi pred obiranjem grenke rože so bili polni vznemirjenosti, mnogi hmeljarji niso imeli obiravcev. Pisali so pisma, dopisnice, peljali so se tja proti Ptuju, v Hrvaško Zagorje, na Dolenjsko in še kam: povsod obljube, ko pa je prišel čas obiranja — obiravcev od nikoder. Na postaji so gospodarji obljubljali višjo ceno, celo stepli so se, grozili, postali smrtni sovražniki. Majda in Milan sta v poznih nočnih urah posedala pod lipo in govorila: Prihodnja leta bodo tudi v naših vaseh obiralni stroji! Za zdaj pa je morala priskočiti na pomoč Polonca. Veliko je imela sorodnikov v Zasavju na Kozjanskem, pod Pohorjem. Vozili so se s fičakom križem po Sloveniji in posrečilo se jim je zagotoviti zadostno število trgavcev grenke rože. Toda Milan je očetu in Grabnarju kar ostro povedal: Vesta, tudi obiravci so ljudje, tako bomo z njimi tudi ravnali! Kar je Milan prišel iz vojske, je bil ves drugačen. Bil je bolj zadržan, resen, preudaren. Polonci pa je nekega večera zaupal, da njen fant namerava ostati v vojski. Kako jo je potrlo! Ubožica, računala je na skorajšnjo možitev, zdaj pa ta grenka novica. Cas in delo pa sta najboljše zdravilo. Pa saj ji je pri STRAN Sh hmeljar OKT.—NOV. 1973 ZAKONSKI IZREKI če pijeta oba, je ni hujše nadloge, in pravi pekel za otroke uboge. Četudi je majhen možiček, je lahko tak kot hudiček. Molk je edino zlato, ki ga ženske prezirajo. ANEKDOTA Francoski pisatelj H. Barbusse je obedoval s kiparjem, ki je navdušeno vzkliknil: »Kaj je lepšega od grške amfore in skladnejšega od ertru-ščanske vaze?« »Poln liter!« je odgovoril Barbusse. Motorizirani tatovi Letos so se zelo razpasli motorizirani tatovi, ki V ranih jutranjih in poznih popoldanskih urah z avtomobili parkirajo ob sadovnjakih in pod orehi po Savinjski dolini in po obronkih kradejo sadje. Povpraševal sem kmete, kako je s to sodrgo, pa so mi pripovedovali zgražanja vredne storije. Prvi mi je pripovedoval, da še pozoren ni postal na dva avtomobila, ki sta zavila v sadovnjak ob gozdu, ker je pač mislil, da gredo ljudje tako zgodaj po gobe. Slučajno se je iz hleva grede ozrl proti sadovnjaku in videl, kako dva z velikimi boršami stojita pod drevjem in trgata jabolka. Radoveden, kdo sta nepoklicana obiralca, je stopil skrivoma bliže in ugotovil, da sta dobro situirana »gospoda«. Drugi mi je zopet pripovedoval, da so mu nepoklicani gostje z novimi težjimi avtomobili — okla- tili v gmajni tri orehe. Razočaran nad takšnim početjem, ki na zunaj u-glednim ljudem razkrije pravo lice, je dejal — »da jih le ni sram!« Neki lovec, ki je šel zgodaj na lov, mi je pozneje pripovedoval, kako sta dva avtomobilista pod gozdom krepko klatila še dokaj zelene orehe. Na pripombo, češ da so še zeleni, sta mu ležerno odgovorila, da jih bosta doma posušila. Podobne tatvine so bile tudi po vinogradih. Še je takšnih drobnih tatvin, ki pa krepko prizadenejo kmeta, ki že tako po nizki ceni prodaja svoje pridelke. Hotel sem o-pozoriti na problem. Oglasil se bom, ko bom imel zbrane vse registrske številke avtomobilov, bralci pa se bodo lahko pozanimali pri občinskih skupščinah Žalec in Celje, kdo so dolgoprsti lastniki. inž. Vybihal Obrekarjevih kar lepo. Stara Grabnarja sta to opazila in Majdo opozorila: Ti, neumnica, tak odpri oči! Majda je bila v Milanovo poštenost globoko prepričana. In je odgovorila: Oče, mati, mladega Obrekarja nosim pod srcem! Ko pa je nekega večera potihoma stopila na Obrekarjevo dvorišče, se ob steni pritihotapila blizu hmeljske sušilnice, je videla, kako je Milan prižel lepo Polonco, jo prijel za bradico in jo vroče poljubil: »Zares, Polonca, ti bi morala biti hmelj-ska princesa!« Majda pa je stopila pred njiju ju gledala in nekam cinično dejala: »Tako, ti Obrekar, meni si pa otroka zaplodil!« Hmelj je bil obran, posušen, pobasan, bale so pripravljene za odvoz v Žalec; pridelek je bil kar zadovoljiv, dasiravno so mnogi jadikovali: Suša, moča, kolikšna zguba! Tokrat otave niso pred obiranjem pospravili. Še dobro, da je vreme streglo. Trave so se kar dobro razrasle, vonj suhe otave je še posebno mikaven, vabljiv, često tudi pregrešen. Bilo je v dneh ob koncu avgusta, ko je Grabnarjeva Majda prejela pismo. Lepa, čitljiva pisava. Majda, pogleda žig: Novi Sad. Kdo piše? Brž odpre pismo in bere: Cenjena gospodična Majda! Bom kratka in seveda — jedrnata. To, da se je vaš ljubljeni Milan vrnil prej kot ste ga pričakovali, je moje delo. Ce ne bi bila poročena, bi najbrž postala za vedno njegova. Tako pa ga prepuščam vam, zares prikupnemu savinjskemu dekletu. Lepo vaju pozdravlja — Liljana. Majda je za hip onemela. Kaj je med Liljano in Milanom? Srčna vez, ljubezen? Ne, tega ne bo prenesla. Vsa je drhtela, potem so se udrle solze. Prišla je mati. Tudi ona je prebrala pismo, prebral ga je tudi stari Grabnar. Kako se je razhudil. »Oče, bom že sama uredila,« je rekla Majda, ko je videla, da se razburjen odpravlja k Obrekarju. »Jaz bom uredil, še danes, prekleti Obrekar ji!« je rekel in šel. Oba Obrekarja je našel v hlevu in je kar naravnost začel: »Ti, mladi Obrekar, moja hči nosi tvojega otroka, ti pa zaljubljena pisma iz Srbije dobivaš!« »Kaaj?« sta osuplo zazijala Obrekarja. C <; c Boris Sajovic iz Gomilskega najboljši orač med slovenskimi mladimi zadružniki Na republiškem tekmovanju mladih zadružnikov — traktoristov, ki je bilo 30. septembra v Murski Soboti, je Boris^ Sajovic iz žalske ekipe osvojih kar dva pokala. Zbral je 342 točk in se uvrstil na prvo mesto med posamezniki. Prejel je pokal Zveze mladine Slovenije. Proglašen pa je bil tudi za najboljšega orača in si s tem zagotovil pokal Kmečkega glasa. Po končanem tekmovanju sem Borisa prosila za kratek pogovor. Bil je takoj pripravljen na klepet in v pogovoru z njim sem izvedela marsikaj zanimivega. Boris, kako se počutiš kot dvakratni zmagovalec? Če po pravici povem, tako dobre uvrstitve sploh nisem pričakoval in sem nad uspehom zelo presenečen. Vesel sem, da je naša ekipa tako dobro zastopala žalske mlade zadružnike. Si se veliko pripravljal na to tekmovanje? Priprav za to tekmovanje je bilo bolj malo, ker me je zadnje 14 dni oviral dež- Nekaj izkušenj sem imel že od prej, vendar me je vseeno skrbelo kako bo. Boris, boš ostal doma na kmetiji? Čeprav danes mnogo mladih naravnost beži s kmetij, sem se odločil, da kmetijo prevzamem jaz, čeprav imam še eno sestro. Kmečko delo me veseli, zato bom nadaljeval delo 5vo-jih staršev. Boš še sodeloval na podobnih tekmovanjih? Odvisno je predvsem od tega, kako se bom uvrstil na regijskem tekmovanju. Seveda bom še rad tekmoval in si tako pridobival znanje in izkušnje, ki jih bom potem s pridom uporabljal na domači kmetiji. Vesel in dobrovoljen fant je tale naš Boris. Njegov smeh je veder in sproščen, ne ponarejen, posebno ko sva se pogovarjala o domači kmetiji. V pogovoru z njim človek spozna, da ljubi domačo zemljo in da bo dober gospodar. Zaveda se, da je na kmetiji poleg pridnih rok treba uporabljati tudi znanje. Škoda, da na naših kmetijah ni več takih Borisov. Tekmovalcem Borisu Sajovicu, Milanu Stepišniku, Zvonku Gradišniku in Jožetu Mihelaku, ki so v Murski Soboti zastopali žalsko ekipo mladih zadružnikov, iskrene čestitke in še mnogo uspehov pri nadaljnjih tekmovanjih. lvana-Zlatka Cencen Ekipe strelcev iz TOZD se večkrat sestanejo na dvorišču Strojne postaje in pomerijo medsebojne sposobnosti z zračno puško.