"V SLOGI JE MOČ"

L1STZA SLOVENSKI NAROD.
..ENTERED AS SECOND-CLASS MATTER DEC. 21, 1918 AT THE POST OFFICE AT NEW YORK, N.~ Y„ UNDER THE ACT OF MARCH 3, 1879".
"SLOGA" "UNITY" WEEKLY
VOLUME V. LETO.	- —	.	NEW YORK, N. Y„ V ČETRTEK. APRIL 24, 1919	" ~ '	.......- -	........... ŠTEV. (No.) 17
Published and distributed under permit (No. 320) authorized by the Act of October 6. 1917, on the file at the Post Office of Cleveland, O. — By the Order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
BOJ ZA REKO SE NADALJUJE.
Italija neomajana v svojih zahtevah za Dalmacijo in Reko
Wilson proti Italiji za Jugoslovane. Nepripozna tajnih pogodb.
Stoji trdno na svojih načelih.
s
Pariz, 21. aprila. — Svet štirih se je danes sešel. da presodi ita-	v lijanslje teritorijalne zahteve, to-	š da predsednik Wilson se ni udeležil seje. (Vzrok tega je, ker Ita-	1: lija naslanja svoje zahteve na londonsko pogodbo, .ki je bila pod	c pisana, predno je šla Amerika v	t vojno in katere Amerika ne pri-	1: zna, kakor tudi ne d nizi h ,tajnih	j: pogodb.	1 Ureditev italijanskih zahtev je	e na dnevnem redu velikih štirih že	r od preteklega -četrtka, pa nikakor	c ne morejo priti do zaključka svo-	[ jih zahtev. Italija se je celo za-	1 grozila, da se bo odstranila od	s konference.. in bo potem zahtev n !a,	1 da ostali zavezniki ne smejo podpisati ničesar, ker so se zavezali,	2 da ne bodo podpisali miru sepa-	1 ratho. V teni se kaže vsa podlost	g Italije. Baje je storila to, ker se ji je omenilo, da jo bodo prisilili	j ekonomičnim potom s tem, da ji	1 ne bodo dali živeža in premoga,	c Včerajšnja konferenca ni nimela	1 nikakega uspeha. Wilson je od-	s ločno zoper to, da bi Italijani do-	< bili Reko. •	:
-o-
VSA AMERIKANSKA VOJ-	1
SKA ODPOKLICANA	j IZ ITALIJE.
__1
Pariz, 21. aprila. — General ' Treat, amerikanski poveljnik v : Italiji je baje izdal povelje, da vsi Amerikanci v vojaški obleki zapuste Italijo do 1. maja. Uradniki rudečega l>riža tukaj pravijo, da vsi oni, katerim ne bo mogoče zapustiti Italije v določenem času, naj se preoblečejo v civilno obleko. Uradnega potrdila o tem ni bilo mogoče dobiti, vendar so uradniki mnenja, da je to popolnoma mogoče.
——o-
Italijanski parlament prestavljen na 6. maja.
I Rim, 20. aprila. — Otvorjenje italijanskega parlamenta je prestavljeno na 6. maja, kakor je bilo uradno naznanjeno danes.
(Določeno je bilo, da se snide italijanski parlament jutri, v katerem bi premier Orlando podal poročilo mirovnega pogajanja.) -o-
REKO ALI ANARHIJO, PRAVI ITALIJA.
Rim je stavil toliko na pridobitev Jugoslovanske zemlje, da se boji, da bo izbriihnila revolucija, ako ne dobi omenjenega ozemlja.
Pariz, 21. aprila. — Velikansko razburjenje je zavladalo, odkar se približuje prihod nemških delegatov.
Italija kar besni radi svojih zahtev, posebno Reke, in preti, da ne bo podpisala miru.
Amerikanski administratorji ži-il poročajo iz Dunaja, da se nem ka Avstrija bliža boljševizmu.
Tudi iz Berlina poročajo, da se >liža Scheidemanove vlade.
Vešča|<i pravijo, da ako Orlan-1q f^Paobi Reke in je' ne vzdrži udi v slučaju vpjske z Jugoslova-li, njegova vlada pade in Italija >ostane radikalna. To je prva ve-ika poizkušnja Lige Narodov, ki lo sedaj ni mogla vplivati na spo azum vzhodnje Evrope in je se-laj postavljena na poizkušnj<o, da )okaže svojo moč in pripravi Ita-ijo do sporazuma z Jugoslovani l 1 i vsaj prepusti, da postane Reka nednarodna.
Ako Italija pretrga svojo zvezo : mirovno konferenco in vzame ieko s silo, potem preneha vsak jovor o Ligi.
Vprašanje Reke je popolnoma asno med predsednikom Wilso-10m in Italijo. Anglija in Fran-:ija sta vezane po tajnih pogodbah ter Se ogibljeta odgovornosti ter prepuščata vse Wilsonu, lasi tajno simpatizirata s predsednikom.'	! K
Italija je ekonomično jako slaba, Amerika pa je močna. Preje je Italija slonela na Nemčiji. Ona mora imeti kapital, premog, surov materijal in kakor vse druge drave, zavisi od Amerike. Predsednik Wilson, Clemenceau in Lloyd George so se sporazumeli v vsem ter delujejo skupno, da bodo imeli vse pripravljeno, da predlože mirovne ukrepe Nemčiji.
Nemogoče je povedati, kakšen bo izid italijanskega vprašanja, ker trdijo, da je Reka življenje ali smrt za Italijo.
Dan za sprejem nemških delegatov je bil določen na 25. aprila baje radi tega, ker je bilo nemogoče drugače priti do kakega zaključka, da se je s tem prisililo vsacega, da mora biti pripravljen ta dan.
-o--
Pariz opominja Berlin, da pošlje na konferenco prave zastopnikp.
• Pariz,v2i. aprila. — Združene vlade so poslale poseben poziv nemški vladi, da poslanci, ki pridejo v Versailles, morajo imeti vso pravico, da sprejmejo pogoje mi.ru, razpravljajo razne točke in podpišejo jiogodbo.
BOLJŠEVIZEM NA DUNAJU PREPADEL.
Skoro vsi ogrski agitatprji areti-y rani. Dunaj, 19. aprila. — Kakor sc je pokazalo danes, se je boljševi kom popolnoma ponesrečil po skus zavzeti vlado. Skoro vsi- o grški agitatorji so aretirani in ti di avstrijski agitatorji bodo sprai ljeni pod ključ, Med ogrskimi jet niki je Edward Steiner, čast nil
. —--- ■ ■
rtideče garde. V njegovem stanovanju so našli nad milijon kron denarja in veliko ženske zlatnine. Vse to .je prišlo iz Budimpešte, kjer je rudeča garda pokradla pre, I moženje lastnikom in ga podrža- j: vila.	C
Vlada v Budapešti je bsije jako razočarana, ker se jim je ponesrečil,ta poizkus ter jih skrbi napre- t dovanje francoskih in rumunskih r čet v Transylvaniji.
■ -o--. r
DUNAJ DRUGI KAPITOL. c
______1
Nemčija misli zboljšati pogoje za	r
združenje z Avstrijo. .	2
Berlin, 17. aprila. — Nemčija	j
ima načrt pripoznati Dunaj kot	, drugo stolno mesta Nemčije,
kjer bo stanoval predsednik Ebert	,
nekaj časa vsako lteto in kjer bodo	t nekatere državne pisarne in se j bodo vršila nekatera zborovanja
narodnega•sveta.	T
--o--j
NEMŠKE ČETE NAPADEJO AMERIKANCE.	]
Litvinski vojak ubit, ko je branil amerikčinsko posadko • Rudečega ( križa v Kovnem.
Tukajšnji litvinski narodni j svet je dobil brzojavko od zas^op'1 ] nika iz Pariza, da so nemške čete j j napadle amerikansko posadko j Rudečega križa v Kovnem. Neki j vojak, ki jih je branil, je bil ubit. To je povzročilo veliko razburje- , nje in priredile so se velike de- , monstracije proti Nemcem. ^ , Neodvisnost Litve je čimdalje . jasnejša. V kratkem bo prišlo na vrsto vprašanje Baltiških dežel na mirovni konferenci.
-o-'
RUDEČA VLADA SE MAJE,
KO KOLČAK ZMAGUJE. Sibirske čete gredo od zmage do , zmage. — Velesile bodo' pripo- . znale sibirsko vlado. London, 21. aprila (via Montreal). — Telegram iz Omska v Sibiriji sporoča, da .so čete admirala Kolcaka prizadjale velike zgube sovražniku ter zajele veliko vojakov, pušk in topov. Zajeli so tudi Starapul in' zaprli ye-liko bolj še viških voditeljev.
Boljševiške čete so čimdalje bolj demoralizirane. Trije oddelki so se uprli in so bili odpoklicani iz bojišča.
Iz Washingotna se poroča, da so se velesile odločile, da bodo prezrle vsako boljševiško zastopstvo in pripoznale Ornsko vlado kot de. facto vlado.
--o-
OGRSKA NAMERAVA VOJSKO ZA OBRAMBO. Vlada je sklenila, da bo oborožila delavstvo zoper združence, ki prodirajo na Sedmogr^škem. Budapešta, 20. aprila. — Na shodu vojakov, delavcev in kmetov se je sklenilo, <k bodo vzeli polovico delavcev iz tovarn ter jih oborožili in poslali nasproti Rumuncem in Jugoslovanom, ka-
■	terih čete so bile poslane na Sed-
■	mograško zoper ogrsko boljše-1 viško vlado.	...
Sklep je bil sprejet z navduše-• njem in velike demonstracije so : se vršile po mestu.
)A SI ZAGOTOVIMO SADOVE ZMAGE, RUPOJMO LIBERTY BONDE.
i/ICTORY LIBERTY LOAN DRIVE SE PRIČNE.
Prvi dan prodanih 0100,000,000 v New Yorku.
Denarni zavodi in korporacije prve, ko se prične kampanja. — Cela armada delavcev za Liberty Loan kampanjo.
Washington je dobil'sporočila, Ja se narod odzivlja z navdušenjem.
Več kakor sto milijonov vrednosti Victory Bondov je bilo prodanih takoj prvi dan samo v New Yorku. Governer Smith je uradno otvoril kampanjo v ponedeljek zjutraj ob 12:01 popoldne ter kupil prvi bond za $.000. Drugi so mu "jedili.
"Naredimo 'jih ravno pet bil.io-nov in skončajmo delo", je bi],o g-eslo, ko sc jc začelo. Vlada' želi 54,500.000,000 kot peto in zadnje vojno posojilo za poravnavo računov vojske, ki je ^cšila civi-lizaciljo.
NAŠI VOJAKI SE VRAČAJO TRUMOMA.
New York, 22.-aprila. — Stari 5y. polk je'dospel včeraj, ki je bil skoraj 18 mesecev v Franciji. — Mesto je vojake burno pozdravlja lo in na tisočje ljudij jih. je sprejelo v pristanišču. Drugi pridejo jutri. Poslani bodo v Camp Mills, kjer bodo demobilizirani.
Na poti iz Francije je tudi sloveči 77. oddelek, ki obstoji večinoma iz Ne\vyorčanov in ki namerava prirediti veliko parado v začetku maja.
-O'-
Čehi nastopajo proti rudečim. Washington, 21. aprila. — Ch. Pergler, komisar čeho-sh»vaške republike, je sprejel ofidjelno brzojavko iz' Prage,, ki. sporoča, da dela predsednik Masarvk načrte za bodočnost čejio-slovaške države. Nova država mora imeti demokratsko vojsko. On tudi pravi: "Svota za vzdrževanje vojaških invalidov znaša nad osem milijonov kron. Anti - boljševiška propaganda je čimdalje močnejša. Ustanavlja sc .poseben dnevnik, ki bo. na demokratski podlagi za delavstvo, proti boljševizmu,"
Pogodbe med Poljsko* in Čehp-slovaško se čimdalje bolj spopol-nujejo. Za sladkor, ki ga sprejme Poljska, bo vrnila krompir in proso. Enake .pogodbe so sklenjene tudi z Jugoslavijo.
VELIKI JUGOSL, KONCERT
V nedeljo dne 11. maja bo veliki koncert v Aeolian Hall, kjer bodo nastopili naši jugoslovanski umetniki solisti. Čisti dobiček je namenjen v pomoč revežev v sta rem kraju. Rojakom priporočamo da se te izvanredne prireditve gotovo udeleže.
Save and
Succeed
buyWS. S.
Novice iz Jugoslavije.
AMERIKANCI V SPLITU.
Ko so se T2. decembra usidrale tri ladije ameriške mornarice v Splitu, je taluošnje glasilo hrvatske ljudske stranke za Dalmacijo, Nova Doba, objavilo naslednji krasni članek v angleškem jeziku: '•.Pozdravljeni hrabri potomci Washingtona, Lin čolna, sor6jaki Roosevelta in slavnega Wilsona! Pozdravljeni na jugoslovanski obali ob Jadranskem morju, kjer je končno napočil dan svobode po tolikih stoletjih naj grozo vitej šega suženjstva.
Poleg Francozov, sinov velikega naroda, ki so z lastno krvjo od kupili svobodo celega sveta in ki so postavili; trajne temelje "splošne demokracije, je nam najljubše, la imamo v svoji sredi vas, državljane one države, kjer so našli de nokratični principi naj skladnejšo uvedbo v organizaciji države.
Vi nam prinašate dve najbolj dragoceni stvari: osvobojen je in samoodločevanje.
Ne mislite, da smo mi tujci. Mnogo, mnogo let je že, kar so začeli naši ljudje, do včeraj. zatj-rani in pregnani iz hjih domovine vsled pomanjkanja in bede, katere je povzročil avstrijski si-stem, gledati v Ameriki za boljšimi pogoji življenja, ki je vredno človeka. Ko fo se vrnili iz Amerike. niso prišli samo z vspehi v njih gospodarskem položaju, temveč tudi s širšim intelektualnim obzorjem — zelo hvaležni deželi,' ki nam je dosedaj pomagala in o kateri pričakujemo, da bo tudi v bodoče tako delala.
Vsled tega vas pozdravljamo kot naše prve pomočnike v ekonomiji in naše prve učitelje v politiki.
Ko je pred petimi leti izbruhnila ta.strašna vojna, ko so se u-darile. močne in velike države, boreč se za gospodarstvo sveta, sino mali narodi drhteli pri misli, da bomo uničeni v boju, med nasprot ni m i imperijalizmi.
Prvi, ki nas je opogumil, ki nas je osrčil, je bil vaš rojak predsednik Wilson, ki je podal koncem januarja 1917 v ameriškem senatu svetu idejo zveze narodov: No ben narod ne sme zahtevati nadvlade nad drugim narodom, temveč naj vsak narod, majhen in sla hoten ravnotako, kakor velik in močan, razpolaga sam z obliko svoje lastne vlade in z načinom svojega razvoja.
Z največjo gotovostjo, kot oseba, ki je gotova, svojih pravičnih idej, 111 v trenutku, ko so Združene države Amerike vstopile v voj no proti brutalni Nemčiji, je pred sednik Wilson rekel v svojem predlogu pred kongresom Združenih držav.: ''Mi se ne bojujemo, ,da zmagamo, mi še borimo za č.lo ,veške pravice. Amerika se bo bo-; rila za najvišje principe in svobodo malih narodov."
Na podlagi teh kategoričnih izjav velikega moža, ki ni mogel imeti -nikakih sebičnih namenov, se čutimo srečne in varne. Tudi mi smo dali vse najboljše za-.zma go teh principov. Pretrgali smo svoje odhošaje z avstrijskim cesarstvom — cesarstvom nemoral-nosti, p^rfidnosti in sile —dobro vedoč, da bo katastrofa Avstrije prinesla s' seboj poraz trdovrat-
nega kajzerja. Čutimo zadoščenje in vidimo z gotovostjo v principih predsednika Wilsona garancije za zmago in za svobodo vseh narodov.
Naša bojazen pred londonsko pogodbo, katero ni predsednik Wilson nikoli podpisal, je sedaj izginila.
Londonska pogodba je bila pod pisana v aprilu iyi8, v času, ko so imperialistične zahteve obvladovale vladarje ob Spre vi, kakor tudi one ob Tiberi in Ne vi; Italija je tedaj zahtevala od svojih novih zaveznikov zagotovilo, da bo dobila del našega obrežja in skoro vse Otoke, in to ne v imenu narodnostnih principov — celo o-fidjelna Italija ni mogla zanikati, da so ti deli jugoslovanski; temveč na podlagi zemljepisnih in Strategičnih razlogov, češ, da, je njeno vzhodno, obrežje izpostavljeno napadom od nasprotne stra ni Aelrije.
,V onem času je bila ta zahteva politično nepoštena napram principom narodnosti in svobode -— Onim principom, na podlagi katerih sta Mazzini in Garibaldi u-st v aril a Italijo: -kaj pa naj še reče danes, ko v resnici ni nobenega razloga, da se odtrga to obrežje Od njf^ga naravnega ozadja, da se odreže zdrav del od narodnega organizma?
Prej je mogla Italija trditi, ela 'ji preti nevarnost od Avstrije, ki je skrivala pangermanske načrte, z namenom, da napravi iz Trsta nov Hamburg, iz Adrije pa nemški kanal do Sredozemskega ;nor ja. Na drugi strani pa je Rusija želela imeti Srbijo kot avant-gar-dO; na vzhodnem jadranskem obrežju. Danes ne more nihče verjeti takim pravljicam. Avstrija je razdeljena v več , svobodnih držav. Nemčija je razpadla v več majhnih republik po katastrofi kajzerjeyih sanj po svetovnem go spodstvu, Rusija pod carsko vlado ne obstoja več in njeni nasledniki uče nauk bratstva — po vseh deželah vlada prepričanje, da je treba, orožje iztrebiti, osnovati ligo narodov in upostaviti mednarodno sodišče pravičnosti, ki bo razpravljalo o mednarodnih sporih in ki naj ima eksekutivno moč.
Zakaj je treba Italiji na poella-gi'teh pogojev anektirati to ozein-lje iz strategičnih razlogov? Ali obstoji še vedno "raison d'etre" za londonsko pogodbo? Ali je kak ■sen razlog za njeno uveljavljen je, ki bi pomenilo po jugoslovanskem razumevanju, da hočejo zavezniki ponižati Jugoslovane? Jugoslovani so storili v tej vojni, kolikot naj več so mogli, doprinesli mnogo žrtev ter so bili, trpeč moralne 1 in materijalno na račun neprijazne zgodovine, prisiljeni, napojit • s krvjo vsak palec zemlje, katere je bilo treba osvoboditi. V tre
-	nutk.u največje nesreče se ni se l dali ukloniti in celo tedaj, ko j( , moral kralj Peter, njegova vlad: i in vojska zapustiti svojo deželo ii i se umakniti preči prodirajočini > Nemci, Avstro - Madžari in pree
izdajalskim napadom Bolgarov
-	celo v tem kritičnem trenutku trj i 1 jen j a niso klonili duhom.
; Velika krivica bi se zgodila Ji
-	goslovanom, ako bi se vedonv
>: „..'!...... f ^ ' . ............ „',L, i......K,.............* ....,..:
[ pustila le ena iskrica, ki bi mogla I nekega dne znova zapaliti novo j evropsko vojno, kajti jugoslovanski narpd se ne more, potem ko je eloprinesel toliko tako velikih žrtev (tudi drugi narodi so doprinesli velike žrtve., toda njihove sanje so uresničene, medtem ko so jugoslovanske koristi redno ogrožene) prej pomiti, dokler ne bodo uresničeni njegovi ideali svobode: '"Popolna svoboda in zjeelinjenje vseh pokrajin, v katerih prebivajo Jugoslovani tesno združeni."
Ali je mogoče odcepiti Dalmacijo od njenih otokov, ki je z et-nografičnega stališča ena najbolj homogenih dežel na svetu? (Po štetju iz leta 1-910. je štelo prebivalstvo Dalmacije 610,699 Slovanov in le neznatno manjšino '8,028 Italijanov, ali 96.19 odst. Jugoslovanov napram 2.84 odst. Italijanov ; pripadnikov drugih na rodnosti pa se je štelo 0.97 odst.)
Te krivice gotovo ne bodo priznali Jugoslovani (Srbi, Hrvati .in Slovenci) ravno v onem trenutku. ko so po tolikih stoletjih sužnosti okusili svobodo in uresničili svoje ideale. Beseda predsednika Wilsona nam daje velik pogum, istotako tudi vaša navzoč nost med nami je jamstvo, vas boriteljev /.a pravico proti krivici, za svob.ich) proti sužnosti.
Toplo vas pozdravljamo kot naše najdražje goste; prosimo pa vas, ki ste prišli med nas, samo eno: obiščite na^a mesta in vasi in se prepričajte ha lastne-oči, kako značilno jugoslovanska so in da pripada narodu, ki misli, da ima pravico biti gospodar svoje : lastne usode, in ki se je enodušno izrekel za zjedinjeno Jugoslavijo.
Vedno vam bomo hvaležni, dobro se zavedaje, koliko vam dol-1 gujemo za velik del naše svobode —in najmočnejšemu zagovorniku malih narodov, predsedniku Wil-json-u, ki se je ravno elanes izkrcal j 11a evropskih tleh, da prisostvuje j mirovni konferenci, da se bodo ideali, katere je 011 postavil, čim prej uresničili, V zmagi idealov predsednika Wilsona leži tudi
-	zmaga naših pravic.
Živel Wilson! Živeli sinovi Združenih držav Amerike!"
--o--
: ZADNJE NEMŠKO DEJANJE V SRBIJI.
(Tiskovni urad SNZ.) 1 Zanimivo bo za marsikoga izve-
•	deti. da je Mackensen mislil za-. . četi koncem oktobra 1918. z ofen
•	I živo proti Srbiji. Operacije bi se
-	imele vršiti iz Turn Severina, in i. sicer tako, ela bi prišel ententni
armadi, ki je prodirala na Belgrad : in Smeredovo, za hrbet. V ta na-, men je dobil Mackensen z vseh 1 strani, zlasti pa z italijanskega bo i jišča, Ukrajine in Rumunije, ve-
-	liko čet. Vse čete pa so se uprle r in večinoma niti iz vlaka izstopiti
-	niso hotele. Nekaj čet so pa ven-") dar pregovorili in jih preko Do-
-	Inave prepeljali v Srnijo. Ko so pa
i	i bili v Srbiji, so pometali vojaki 3 orožje e)d sebe i" zahtevali, da jih
-	takoj peljejo zopet nazaj v Turn o Severin. Ril senl priča, ko je tno-e štvo neke baterije pustilo preko a 30 voz municije ob cesti in gro-n zeče zahtevalo, da.se pošlje do-
ii	mow Kolikor pa je še ostalo av-d strijskega vojaštva v Srbiji, je ko 7, maj čakalo, da se pridruži entent p nim četam. Vojaki so glasno kli^-
cali: Živela Srbija in Jugoslavija! u Seveda se je zato Maclcensenu a	(Dalje na 3. strani.)
...................SLOGA''
__TEDNIK ZA SLOVENSKI NAROD._
IZHAJA VSAK ČETRTEK* DOPOLDAN._
67 E. 7th St. New York, N. Y. NAROČNINA: $ 2.00 na leto — $ i.oo za šest. mesecev. CENE OGLASOV NA ZAHTEVO.
ISSUED EVERY THURSDAY BEFORENOON -''"'"'	By the
SLOVENIAN CATHOLIC LEAGUE.
67, E. 7th St. NEW YORK, N. Y._.
Dr. James Seliškar, President, 6127 St. Clair A\}e., Cleveland, O. Paul Schneller, Treasurer, 6313 St. Clair Ave., Cleveland, O. •' Viktotin Perc, Secretary, 67 E. 7 th St., New York, N. Y.
______----;-. v . ' _-r---—— ----— . . . - — —
Subscription rates: $ 2.00 per year — $ x.oo for six months. ,	ADVERTISING RATES ON APPLICATION.
TEL.: ORCHARD, 2x73. _______
ČETRTEK, 24. APRILA /919 THURSDAY, APRIL 24, 1915
»Entered as second-class matter Dec. 21, 1918 at the post office al New York, N. Y. under the Act of March 3, 1879".
VOLUME V , LETO.	ŠTEV. (No.) ij
Jugoslavija in Italija.
Italija se ni ničesar naučila v tej krvavi šoli, skozi katero je prišel svet. Koga pa hoče Bog kaznovati, udari ga z zaslepljenostjo.	"t'
Rajnka mačeha Avstrija je živ dokaz resnice tega, Tam je . bilo vse zastonj. Naj jo je svaril kdorkoli. Ni hotela videti, pa ni hotela! Zato pa danes Avstrije ni.
Italija je kakor živ ognjenik, V katerem vse vre, se vse kuha in bode zdaj zdaj izbruhnilo. Da bi ta ognjenik pogasila, neumna Italija v svoji slepoti vliva vanj'mesto vode, novega ognja, novega
goriva. '	.
Kdo bi mogel vrjeti, da bode po vseh skušnjah, katere so imele vse vlade, še kaka vlada, ki misli, da se bode dala pravica narediti s silo. da bode Italija s silo potisnila v svoj jarem cel narod, v jarem, katerega narod smrtno sovraži. Ali res misli, da smo še vedno v času avtokra'tov. in imperijalistov?
Dobro! Italija noče čuti nobenega svarila. Cel svet jo svari. Svarijo jo vlasrie ljudske mase, svari jo lastno časopisje. Ne! Noče čuti ! Sicer upamo, da ne bodo Italijani zmagali. Upamo na Wilsona, prijatelja'Jugoslovanov, da bode stal kot mož do konca in branil pravico.
Vendar za slučaj pa. da bi ga prisilili, ali preglasovali, dobro, vsi tisti, ki bodo glasovali za to krivico, bodo s tem glasovali za novo vojsko prav kmalu, za vedni nemir, za gnoječo rano v Evropi, ki bode ogražala mir sveta.
Svetovna vojska je posledica krivic, katerim je svet molče dovolil in pritrdil. Če ni bilo dosedaj dosti, dobro, treba še enkrat v šolo. Učenec, ki se ne nauči v enem letu dosti, mora razred ponavljati.
Zato, videant consules!	.1
-;-a—:Q--
' t
,	I	(
Socijalizem in Boljševizem
.'.•■•" .if f	-J:-__J-l	,	S
Vsak fanatizem je "grd in protipraven. Vse, kar se pretirava, se uniči. Tako je tudi s" socij ali zrnom.	\ .
Če, gledamo nazaj v zgodovino, vidimo, kako je nastal boljševizem. To ni nič novega: To je ^inip posledica družeča, "iznia"-: pred njim.
V "Literary Digest" je pred. več......meseci neki člankar izvajal
vodovnik boljševizma kakor tudi nemškega militarizma od praočeta Lutra. Luteranizem je oče vseh poznejših "izmov", Iz njegovih fanatičnih revolucionarnih idej se je razvil prvi diabolični fanatizem. Kajti "za njim sO'kmalu vstrŠafi d'ru£ za drugiin': jlo ra«rijh deželah in narodih sorbdni eksc'entfifcf'in i|o njegovem zgledu nan,-:,-stopali in širili skrajno sovraštvo, upor proti vsaki oblasti, uppr proti vsakemu redu in zakonu. LpterJQpostayil; glavni nauk svoje vere človekov lastni razum in človekovo lastno voljo in lastno korist nad vse drugo.
Kar moj lastni razum ne spozna.,t$;ga ne verujem, tega ne. priznam, Kar jaz, hočem, to je meni glayno, to mopm izpeljati. Moja osebna korist je za-me Alfa in Ornega'Vsega mojega ižvljenja in delovanja. Kar temu mojemu "jaz'' ne-koristi — proč! Kar mu koristi, to se mora zgoditi. Da je na svetu še kak večji razum ka-, kor je moj, da ima moj bližnji tudi svojo voljo, kakor jaz in da ima toraj moja'prosta volja mejo tam, kjer se začenja prosta volja mojega bližnjega, da so poleg mojih koristi še koristi družbe, koristi bližnjega, da je meja mojih koristi tam, kjer se začenja korist bližnjega. kateri meji pravimo pravica — o tem seveda ne Luter in ne vsi njegovih naslednikov, vsi očetje raznih "izmov", niso in »še danes ne mislijo.
Tako je ,:dal Lint^rauiz?ni na eni: strani . prosto pot bogatašem, grofom in baronom in oblastnikom za krivice in tlačenje nižjih. S tem je rodil militarizem, absolutizem, egoizem in drugih "izmov"' sto in sto. Kajpada je bil ta nauk idealno lep zlasti za bogataše, •grofe, barone, vladarje i. dr. Kaj čuda, da so se ga takoj s tolikim J navdušenjem, oprijeli rav«<u bogataši in v.elikaši. Vsaj jim daje, popolno Oblast nad'podložnimi. Če sem'jaz sam svoja vera. sam svoj bog. s^iii svoj vse, potem je oni gospodar, ki je močnejši, -NJemu mora vse služiti.
Tridesetletna vojska je sledila temu "izrnu".	■
In ta "iziti" je raste! in s.e razvijal, dakler se, 11 i razvil v sedanji "absolutizem", "militarizem", "imperijalizem", "kapitalizem" in t. d.
Da mora ta nauk naravno vzbuditi pri podložniku, slobejšemu proti mogočnemu, jo umljivo. Zanjga velja isti -nauk. I11 naravno
■ je podložni zahteval iste pravice za-se, kakor si jih ,je lastil bogataš.
Iz te zmešnjave se je rodil potem Voltair in tovariši, ki so raz- 1 širili protiverski fanatizem. Potem so prišli "izmi", kakor Jožefi- 1 nizem, Janzenizem, dokler se iz vsega tega ni razvil moderni libe-, j ralizem, iz katerega se je razvil socijalizem, iz katerega se je razvil ; boljševizem, iz katerega se razvija anarhizem in absolutizem.
In tako bode šlo dalje in dalje in vedno globlje in globlje. In vsak poznejši "izem" bode hujši, krutejši od prvega.
Sredi te zmede pa stoji še^clanes neomajno en "izem", katerega i nauk obstoji v eni sami besedici, in katerega samo ta edina sama ; besedica bi v enem dnevu uredila vsa dnevna vprašanja, vse prepire, ki bi za zmeraj onemogočila vse vojske, katere besedice pa ravno svet noče. In ta besedica je krščanska "pravičnost".
Kar nočeš, da bi drugi tebi storili, tudi ti drugim ne stori!
Prva,in poglavitna zapdved je; .Ljubi svojega Boga,' — druga je tej enaka: Ljubi svojega bližnjega. ' ,
Ali ni človek zaslepljen, da ravno: tega noče, kar mu je v korist? !
Socijalizem in boljševizem in enaki "izmi" so zlo., so "sakarca"
" na telesu človeškega rodu. Toda ta "sakarca" se pa dela samo, kjer je gnijoča rana. Zacelite rano in — sakarca bode izginila.
Delodajalci bodite pravični do delavca, in delavec bode zado-
-	voljen. , (
■j Bogataš bodi pravičen do revnejšega in revnejši bode zado-
-	voljen.	"	1
Vlade bodite pravične do onih, katere vodite iii podložni bodo zadovoljni.
In tako dalje.
t	Pravičnost je podlaga kraljestev, vlad, -svetovnega reda.
-o——'—
'	DOPISI.
l! •■"'".■
CLEVELAND, O.	k.
Uredništvo "Sloge!"	I3
Prosim za malo prostora v Va- 's1 ;em cenjenenji listu.	B'
Mr. Brezarju V poduk in cen je-lim čitatelje,m v zabavo na nje- M jo v račun.	, s'
Številko 13. splošno smatramo' ^ :a nesrečno in tako je bil dan 13. iprila, ko se je v našej naselbini ' času sv. posta v prid Slov. Do- b na obhajala veselica,, seveda z o- tl »čajnim plesom. Kdo je bil pa Vl /zrok ? Napredek in zopet napre- tl lek. Kmalu nas v Collin wood na-;eljenih Slovencev nikdo ne pr.^ ^ seže, ker grozno napredujemo na. ,-seh poljih; Imanio delavski dorr?, 11 mamo katoliško cerkev in tudi x gospoda imamo; tudi šolo, in sir R :cr za naše razmere precej nerod], no in majhno, toda treba je še, . Slovenskega Doina. Dobro. Ni-kdo izmed faranoy, sv. Marije ( ^ Vnebovzete ni temu ugovarjal in celo z velikim navdušenjem se je, " ta misel sprejela, češ, saj se gre , x za nekaj, kar ostane narodu in po-V tomconi. Delničarjev je bilo veli- ) ko, in seveda med nje je stopil tu-, ' di naš priljubljeni in za Sveto kot narodno stvar navdušeni gospod c župnik Rev.'Josip Škur in za pla- J čilo je pa že poleg drugih klofut '' dobil še jeclno.
Dne 13. aprila se je oznanilo -slavnemu občinstvu, da bo vese- ' lica in . ples in druge domače za- < have, ki si jih bodo gospodje izmislili, in si-cer vse to za dobro napredovanje našega doma. Ples 11a cvetno nedeljo in to še za katoliško naselbino, ki je k'.začetku zidanja z vsemi močno pomagala. Pa glejte spaka, kaj jeden duhov nik naredi.
Prvi greh, ki ga. je storil Rev. Šltur je' biK da je on protestiral, ' da se je v nedeljo kopal temelj, in sicer ga niso kopali spcijališti' druge V narodnosti, ampak pristni Slovenci. To je protipatrijotično in zato so unisti protestirali.
Drugi greh,, ki tudi ni mali, ampak vnebovpijoč, je zopet, da se našemu duhovniku kot vzornemu častitelju Boga in naroda, ne zdi všeč, da v nedeljah naši ko-mandantje prirejajo plese in razne njim okusne jzabave. V nedeljo dne 13. aprila je prišel nek pa-trijot — ne vem njegovega imena in ga ne želim vedeti — k Rev. Skurju z nekakimi plakati, katere naj bi'ministranti po sv. maši raz.-dajali, Na plakatih,Se je na cvetno nedeljo vabilo na veselico in plesno zabavo.
Rev. Škur tega ni dovolil in po-j ve dal je. vi cerkvi, «la kdor prireja zabave in plese v ..poštnem času, ne hodi po .pravi poti, ker/zastonj zida, kdor dela, brez Gospoda".
No na se je našel neki' Brezar, ki se je pa s svo-jim veljkodušnim darom $1.50 za polomljene stroje, čveka Novak, pokazal, da 011 ne štima s-takimi pridigami. -— Boljše bi bilo, če bi Sji Brezar naročil brezovko iz starega kraja,
ker je tam ni dosti preštudiral ali 1 pa, da bi si z njo; vsaj hlače očistil za velikonočne praznike. Raj- 1 še kot'da je dal Novaku par sol-d.ov, ki jih sicer potrebuje, dokler so mu klošterske in druge farov- .j ške vrata zaprte, naj bi jih daroval kot socijalist delavcu ali sirotam delavca.
■Vi gospod Brezar ne mislite, da s svojo brezovko bijete, ker Vam . tu podpisani Sam kot priča po- • vem, da ste lažni k in me lahko tudi tožite, ker na besede, ki so ; bi^le"pišane v "Nikakopravnosti", ' du je	Škur'raztrgal plakate,
lahko' prisežehij1 da 'Ai 'res, ampak Veš Je', da Sltivehci, 'ki .imajo včro v"srcu, plujejo'ita izvržke, ki med ppštoin prirejajo piese in to v n.e del jo', ko vsakdo želi počitka. — Kje pa ste še'učili1 socijalizma, ki vedno teži po 'j^itkii? Ples pač rti za počitek ^^'.'Ifimpak če bi vi ' &dfe'li"v cerkvi' irt' ne samo poslušali,'toda k	si' vzeli, kar se. ' vaW^'oye, no pt)'tčm bi lahko pi-' Stiiw'^o vst'lr 'ča^pisih, ne: samo v take raz.šifjenli!"dnevnike, kot je Zvonkdv papir. Razširjen je res, ; kčr''je!'že vse 'poS'te prenesel tisti os'el !in čelo c; kV: ^ostarsko službo je izgubil kot jo je avstrijski -cesar tudi.
V Kalu bom pričel novo faro in Zvonkota Novaka pa povabim na kv^rtir in na pir, kot ga je njegov ddbrotnik. Rev. Kazimir.
Rev. V. M. ,	:-o-— ^ .
1	CHICAGO, ILL.
#
("' Tem potom naznanjam vsem rojakom in rojakinjam v Chi-cagi . in okolici, da je slov. podp. društvo Zvon št. 70 J.S.K.J. sklenilo. da bo priredilo gledališko predstavo "V Ljubljano jo (dajmo" dne 27. aprila 1919. ob 2.-uri p popoldne in ob pol S. tire zvečer j v slovenski cerkveni dvorani, 22. j Place and Lincoln Ave., pod vodstvom Mr. Frank Mravlja. ^ , ""Pri tej priliki nastopi pevski 1 zbor društva Zvon št. 70 JSKJ.,
-	kateri bode zapel par krasnih slo-, ; Venskih narodnih pesmi: Planin-
-	ska in O Mraku, pod vodstvom
-	Mr. Antona Krapenia.
Torej cenjeni rojaki in rojaki-
-	nje v Qiicagi .in okolici, že sedaj i se pripravite m zanimajte za .to . predstavo, katera bo jako zanimi-? va in zabavna. Vsakemu jamči-
-	mo, da -mu ne bo žal, ako bo obi-
-	skal to predstavo, žal pa bo vsa-i kemu onemu, kateri bo izostal ali
zamudil to priliko, katera se mu
-	nudi. Jaz ravno ne bom obširno -opisoval, ampak vam na srce po-
s, lagam in, priporočam, ela bi se j vsak sam prepričal in presojal to predstavo.	I
Še enkrat se v imenu društva 1 Zvon toplo priporočam za obilen
-	obisk te predstave in smo vam že 1 v naprej hvaležni za vašo naklo-
-	njenost.	.
Za društvo Zvon št. 70 JSKJ. .,	Ivan Bedenčič, tajnik.
CHICAŠKE NOVICE. S
Mladeniški klub Sv. Štefana se 1
esno pripravlja za slovesno otvo- r ite\- klubove dvorane, katero so 1 reložili na soboto večer, 3. maja. -'a glavnega govornika se je ob- t juhi] mestni sodnik Hon. Geo.' 'arrett. Klub bode skušal za ta 1 ečer zbrati vse mladeniče našel- c ;ine v svojih prostorih. Povab-ieni so tudi vsi drugi možje naše 1-upnije.
Klub ima pa tudi svoje nasprot t sike. Tako je pred kratkim neki I ak klubov prijatelj ulomil pono-i v klubovo dvorano in na van- 1 lalski način pokazal svojo omiko. ] 'ustil je za seboj sledove, ki jas-io pričajo o njegovi boljševiški ; laravi. Stvar ima v rokah poli- < ija.
Klubov "hišni gospodar" pa :udi sam pazi, kdo je ta ti ček, ki ',e bil tako žejen', da mu je izpil . :ele'tri steklenice "sode". Baje je ":e nastavil past, v katero se bode .atinski tiček gotovo vjel. Če se !>ode res vjel, no, Bog pomagaj njegovim tatinskim krempljem.
Naše ženstvo je pokazalo, kačo' se zaveda svojih dolžnosti. V :erky,eni dvorani -je bilo kakor v •'takem "wholesale štoru", toliko vajrazličnejših stvari so naše žen ,-ske nakupile in nakolektale in od poslale v Jugoslavijo.
Društvo sv. Neže kat. Borštna-ric .je priredilo na^vetno nedeljo 1,3. aprila pobožno igro "Mater Dolorosa". Igra je dobro izpadla in igralke so točno rešile vsaka svdjo ulogo.
Igra je jako težka, ker je v verzih in so igralke vedno v nevarnosti, da ne pretiravajo z izgovarjanjem besed. Marijo je igrala ga. Ant. Malešič, Angelo gdč. Katv Tritler, Suzano gdč.. Mary'.Bicck,
Salomo ga. Minka Novina, Po-1 11 lad gdč. Cecilija Tomazin, Ve--oniko ga. M. Blaž, Klavdija ga, Helena Kušar, Magdaleno gdč. VI. Gregorich, Janeza gdč. Ana L'elar.
Obakrat je bila udeležba jako io vol j na in društvo je naredilo jkrog $150.20 čistega dobička.
Krščeni so bili v slovenski cerkvi Sv. Štefana starišem John in A.gnes Benedik sinček Josip, kateremu sta botrovala Frank in Roza Fajfar; starišem Frank in Johana Demšar hčerka Ivana, kateri sta botrovala John in Mary! Dolinšek; starišem Mihael in Frančiška Simonjak hčerka Loj-zika, botra sta bila Štefan in Magdalena Pravdič; starišem Jožef in Marija Bobič hčerka Amalija, botri so bili Alojz in Amalija Bobič; starišem Frank in Jozefina Zlatoper hčerka Eleonora, botri Josip in Mary Barley; starišem Martin in Mary Kozjan Sin Edvard, botri so bili Martin in Kat/
9 V
Kozjan; starišem Steffvn in Roza Red In hči Amalija, botri so bili Štefan Hrvat in Ana Raščan; sta rišem Martin in Mary Kremesec hčerka Evelvna, botri so bili Anton in Margareta Fabian; starišem John in Kat. Krašoveč hčerka Katarina, botri so bili Joe in Mary Medic; starišem Jožef in Ljuba Luzar sin Ludovik, botri so, bili Jos. in Mary Sluga; starišem Frank in Karolina Rožič sin Frank, botri so bili John Rqbič in Mary Rolich; starišem J ožef in Verona Gorkos hčerka Marija, botri so bili Jo s. Soman in Mary Kozjan; starišem Frank in Julija Stepušin sin George, botri so mu bili Mihael in Eva Matas; starišem Martin in Mary Bertoni sin (Dalje na 3. strani.)
VABILO
NA ČETRTI VELIKI
KONCERT IN PLES
katerega priredi
JSlovenske Tamburaski in
sjmr
,peyski zbor Wife "LIRA"
V Chicago, 111.
v nedeljo, 4. maja t. 1. v "Bohemian-American" dvorani, 18. casta, med Blue Island in Laflin cesto.
Pričetek točno ob 31 uri popoldne. — Vstopnina 50 in 25c.
Vstopnice sc dobivajo žc sedaj pri odboru in članih tega
društva.
Na vsporedu bo: Petje moškega in ženskega zbora, samospevi, tamburaške točke in kratka gledališka veseloigra. Po vsporcd-H sledi prosta zabava in ples. Iz" prijaznosti sodeluje pri tem koncertu, slavni pevski zbor "Slovan" iz So. Chicago, 111.
Natančen program se bo dobil v dvorani. K mnogobrojni udeležbi vabi najuljudneje
nriRnp
j Društvo Sv. ^^iška Šeraf. K. S. K. Jednote ima sVoje seje vsako drugo soboto v mesecu na 62 St. Mark's Place, New York, N. Y. Sprejema člane od 16—50 leta za zavarovalnino $250.00. 500,00 in $iooo.co in bolniško podporol Zavedni rojaki, pristopite k temu prekoristnemu društvu, ki je eno izmed najagilnejših v New Yorku.
KRANJSKO ŽENSKO PODP. DR. SRCA MARIJE (staro).
Predsednica Ivana Pelan, 1.133 Nor vvood rd; podpred. M. Grdina, 6025 St. Clair ave. tajnica I-'annie Trbežnik, , 6615 Roniia rd, rač. taj. Helena ATali, ( 1101 E. 63. cesta, blagajničarka Ka-arina Pernie, 1133 Norwood Rd. Dru-tveni^zdravnik dr. Seliškar. Seja se :' /rst vsako drugo nedeljo v mesecu v , .Tolm Grdinov: dvorani ob pol dveh uouchkie.
KUPUJTE VOJNO - HRANILNE ZNAMKE.
^^^^^ Društ Sv. Vida
ma redno mesečno sejo prvo nedeljo v mesecu v KNAUSOVI DVORANI.
Predsednik; A. Grdina, 6127 St. Člair ave, tajnik Joseph Russ, 6619 Bonna ave, zastopnik. Jernej K.naus 6129. St. Clair ave., N. E., društveni zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6129 St. Clair ave.. N.JE.
Člani se sprejemajo v društvo od z6 do 45. leta. Posmrtnina je $250.00, $500.00, in $1,000.00, bolniška podpo-a je $6.00 na teden. Vpišite tudi slo-e otroke v otroški oddelek.
Novo vpisani član. mora prinesti zdravniško spričevalo I. tajniku 14 dni pred 'sejo, nakar se isto pošlje vr-hojsnerau zdravniku, in ako ga odobri, glasuje društvo pri prihodnji seji o sprejetju.
DR. LOŠKA DQLINA ,
zboruje vsako 4. nedeljo v mesecu ob eni uri popoldan v John Grdina dvorani Uradniki so: Predsednik Jernej, Krašoveč/5609 St.. Clair ave. podpred sednik Matija Truden, 1152 E. 61 St., I. tajnik Louis Prijatelj, 6206 jScliade Ave. II. tajnik Fr. Mulec, 1180 ,• E. 60. St.; blagajnik Anton .MihelČič, [1150 E. 61. St. Mesečnina je $1.00 Bolniška podpora znaša na -teden $7.00 Rojaki se vabijo, da vstopijo v naše društvo. Posebno se( vabijo Ložani li 'obilnemu pristopu.
CL. F.
Red. Kat Bcrštnarjev
Slovenski oddelc?; Dvor BaragJ sprejema praktične katoličane od 16-do 50. leta. Kandidatje se lahko, vpij | šejo pri vsakem članu in pri seji, k1 1'se vrši vsako prvo sredo zvečer i" , tretjo nedeljo od 1:30'uri- v stari šoli; SV. Vida.
1
Podrobnosti daje drage volje oTlbol in vsak član društva.
Nadborštnar Fr. Pernie, 1132 Nof wood rd., pod borštnar L. Pečjak, i,}Of E. 40. St.; finančni tajnik Lowien< Zupančič, 1372 E. 47 St.; zapisnika! John Pcrme, 1132 Norwood Rr.. bla gajnik Jernej Knaus, 6129 St. ClaiJ Ave., bolniški nazronik. Frank Per me, 1164, East 61 Str. — Trustisti Jakob Wahčič, Ant. Skulj, John Skull
Društvo
Sv, Marije}
•	Magdalene
štev. 162 K. S. K J
. ima redno mesečno sejo prvi pondel jek večer v mesecu v šolski dvorani Predsednica, Ivana Pelan, 1133 Nor wood Rd.; tajnica, Mary Maccrol 1 1348 E. 85th Str. zastopnica, Franc« . Knaus. 1052 E. 62. St. Društveni zdra . vnik Dr. 1. M. Seliškar, 61 2G St. Clai ' Ave. N. E.
' Članice se sprejemajo v društvo o1 16. do 50. leta. Posmtniina je $250.00 t $500.00 in $1.000.00' bolniška podpO , ra je $5.0o na teden. Vpišite tudi sv" je otroke v otroški oddelek, v katt rem se sprejemajo otroci od enega o! 1 šestnajstega leta.
Vsaka novovpisana članica, naj 5 da zdravniški! preiskati do 18. v m< I secu. Članica, ki vpiše kandidatinjo P; S mora gledati 11a to, da se nova član' \ ca udeleži seje, ker se ne bo pošiljal s nobenega naznanila iz urada društv< I ne tajnice. Ako pa nova upisana ka| \ didatinja ne bi bila potrjena po glav I nem zdravniku, potem jo bo društv< I na tajnica o tem še pred sejo obv<?!
tila. Asesment sc lahko plača razve! I na redni seji tiV.i vsako tretjo
deljo v mesecu od 1 do 3- ure '.'"j I .. loldne.
I	...... ....... ..........^iZfufr
§SIov. Kat. Pevske Društvo
"URA"
I Slov. Kat. pevsko društvo Lni
5	Cleveland, Ohio. Preds John Žulic]1 1261 Norwood Rd., Podpreds. in p(
4	vovodja Math. Holmar, 1109 N-orwoo
§	Rd.; Tajnik, John Strle, 6711 Ed)
*	Ave,; Blagajnik, Frank Matjašič, 65 'ji	Edna Ave. Kolektorja: Anton H la I	še str. in Mary -Petrovčič. Pevske v
je so vsaki torek četrtek in s'obo* zvečer ob 7 uri v stari šoli sv. Vicl> I Seje vsaki prvi četrtek v mesecu i -t i
H Društvo Sv. Cirila in Metoda, 1	št. 18 SDZ.
V društvo se sprejemajo člani C
I 16. do 50. leta. Posmrtlijne se pla^
1-»Si50.00, $300.00, $500.00 in $1000.oc
za kolikor se hoče zavarovati. — Rc
sš jaki! Ne odlašajte in takoj pristopit
"" k našemu , društvu. — Za pojasnil
i vprašajte naše uradnike. — Predse«
nik: Jos. Zakrajšek, 6215 St. Cla!
Ave.; podpredsednik: Josip Salamoi'
tajnik: John Vi(;lervol, 1153 E. 61 St
blagajnik: Anton Bašca, 1016 E. 6.1^
Street. Vprašajte lahko tudi nadzoru
j'0 kC: Alojz Tomše, Mike Mulec, Viktf
Ir Kompare. — Redar: J0I111 Peterlii
ir zastavonoša: Alojzij Somrak, drušl
la veni zdravnik: Dr. J. M. Seliškar.-
Društvo zboruje vsako drugo nedelj
v mesecu ob 2. uri v šolski dvorani-e.,	''	"
16 Društvo (Martin Slomšek št. 16 S.D-i
•o.	.
o- sprejema člane v društvo od 16. tl o- 30. leta. Bolniška podpora je $5,0 $7-00, $14.00. . Posmrtnina $150, $3° 3ti $500, $i^ao, $2000, za kolikor kdo ž 14 i. Dolžnost vsakega poštenega mpj ■r- e, da postane član S. D. Z. Pristopi rt, t nušenlu črtištvu, dokler ste še zdr: o in mlad. Za nadaljna pojasnila 'se brnite na sledeče uradnike: Damij; — Tomazin, 1095 E. 64. St. pl-cdsednj I Frank Novak.6816 Edna ave, tajni 0jj I Leopold Kušlan, 1091 Addison K 0. blagajnik. Društvo zboruje vsako df ej go nedeljo v mesecu ob pol dveh cc]' novi šoli šv. Vida. Si Društveni zdravnik: dr. SelisVi"-
06
ič, """ ' "M| ■""" 1 11
: Oglašajte v "Slogi 50 '________
li____________________ ___________
DOPISI.
__________St
(Nadaljevanje z 2. strani, ) S1>( Frank, botri so bili Anton in M a- c: rija Pravst; starišem Frank in 111 I Karolina Kol ar hčerka Frančiška, S( botri so bili John in Lucija Ko- r< I 'šiček. ,	"	sl
V Materino društvo se je slo- |t: vesno izvršil sprejem^popoldne ob jI1 I 2. uri na Cvetno nedeljo. .Ves s< obred se je izvršil po obredniku in je naredil globok litis na vse udeležence.
Podružnica "Woodrow Wil- ^ son" SNZ. ima svojo mesečno sejo v soboto 26. aprila. Ker so |V zelo važne stvari na dnevnem re-11 ; ' du,' je želeti, da,bi se vsi člani ude- jn leži 1 i te seje. Pri tej seji se name- jč rava naša podružnica spremeniti j v v klub, ki bode skrbel za naše po- |'i: litično gibanje, za dobivanje dr- jk I žavnih papirjev,'kakor tudi za po jI ;; trebijo izobrazbo in zabavo naših j s jI mož v naselbini.
■ ---o—	j I c
SO. BETHLEHEM, PA. j j Tukajšnji člani SKZ. so kupili It I za $28 blaga za jugoslovanske si- jI ^ . rote v. stari domovini. Blago smo j' poslali na.Jugoslav Relief v New'i If; York. " J. K. ( -o--ji
Novice iz Jugoslavije.
'.,.■, (Nadaljevanje s I. strani.) ves načrt ponesrečil 'in posledice ! vojaških uporov so se čutile tudi na Dunaju, v Budimpešti in v ! Berlinu. Baš ti upori so povzroči- i li, da je prišlo tako hitro do pre- ! mi rja.	I
Nemškemu militarizmu pa se i je vendar v Srbiji zopet nudila; ■ ' prilika, da pokaže pred svetom, j česa je zmožen.
Ko je namreč prišel 3. bataljon j 5. nemškega domobranskega pes- j polka v Brio Pal an ko, je dal po- , veljnik tega bataljona, neki ,111a- j , : jt»r, plemič po rodu, ukaz na čivil j » no prebivalstvo, da se mora takoj izseliti. Vojaštvo pa je pričelo ta
no blago na laidije itd. Ni treba, da natanko opisujem dejanja nem škega militarizma, omenim naj le, da so bogati ljudje postali v pol Ure popolni berači. Vse to pa se jč zgodilo pred očmi višjih. Jaz ( sem nekemu stotniku javil, kaj se godi. pa mi Je rekel, da se on v to ne vtika. Ubogo srbsko prebivalstvo je plakalo in prosilo pomoči. a zastonj. Le posamezniki med jugoslovanskim vojaštvom Pil so nastopili na lastno pest in po-magali srbskemu prebivalstvu, 'V: kolikor se je dalo.
F. A., v Slovenc.it, 17. dec.
——o-
DR. EVGEN LAMPE MRTEV.
y Ljubljani je umrl 16. decembra dr. Evgen Lampe. stolni kanonik. S svojo veliko izobraženostjo in navdušenostjo je veliko koristil slovenskemu narodu na kulturnem in gospodarskem polju.'lahko pa bi bil tudi na političnem, zlasti tekom vojne in o-svoboclilnega boja našega naroda, da ni'ostal'prav do zadnjega zvest Avstriji, sledeč korakom dr. Šu-šteršiča.
?. O pokojnem dr. Lampetu piše 1- A. U. v Slovencu od 18. decembra j, l ' 'med drugim sledeče:
\do ga ni poznal 11a Sloven-' •111 tega majhnega moža, z Na-eonovo glavo in živimi, proni-,očimi očmi? Tudi na Dunaju v listerstvih in raznih odsekih ga dobro poznali. Marsikak bi :rat je nevoljno in prezirljivo nnizgnil z rameni, češ, kaj pa hoče med nami? A ko je izgovoril v zboru dr. Lampe, je birokrat čudom čudil in polnil sosedu: "Fin ganz geschei-Kopf!" S svojim nastopom je Lampe vsem dokazal, da je h nad materijo.
Dr. Lampe je bil talent prve ste... Imel je pa še strica, dr. Fr. impeta, ki ga je navajal že iz-ada na vse, kar more pripomo-k izobrazbi. /Tako je prišel že semenišče naobražen, tu se je >brazil še v bogoslovnih vedah, r je odločilo tok njegovega živ :nja;, navdušil se je v Krekovi li za socijalno in politično delo. Zatem opisuje U. A. delovanje . Lampeta. Že kot bogoslovec pisal v tedanjo dijaško Zoro r za Rimskega Katolika. Par t pozneje je prevzel uredništvo )om in Sveta", katerega je vije val z dr. Opeko skoro celo fsetletje. Poleg tega je sodeloval idi pri "Slovenskem Učitelju", vsem tem je dokazat, da bi bil hko eden prvih slovenskih knji-jvnikov, ko bi bil nedelj en postil literaturi svoje moči. A te-anja močila politična struja ga : potegnila s seboj v drugi tok. )benem z "Dom in Svetom" je revzel namreč tudi uredništvo Slovenca", v katerem je nasto-il tedaj zelo oduren ton, vsled esar je bil dr. Lampe ponovno reganjan. Stranka mu je bila se, posameznik nič, toda stranke .iso' načela, ker se v nje lahko seli strankarstvo. Poleg tega je ogosto nastopal na shodih, zla-ti ob času volitev, med delavci in :meti. Neumorno se je trudil za oci.jalnp organizacijo, za zadruž listvci in Sploh za napredek ljud-■kega gospodarstva. Pri tem pa e večkrat doživel bridka razoča-ari.rav5k:er ititVje mitnjkaio; prakse 11 poznavanja razmer in oseb te' troge kontrole; tako na primei jri Gospodarski Zvezi, pri Za-'ršriici, pri 'Centrali. — Ko je pri-,el v cleželni zbor in deželni od-lor, se je pričela nova doba njegovega' delovanja. Bil je zelo mai jiv, kar so 11111 priznavali vsi, to la prp.več strasten in strankarski iadnja leta je pogosto nadome stoval deželnega glavarja, dokle' li v težki bolezni onemogel. Clankar zaključuje: "Kljub vsemu delu, vsem v.eli čim zaslugam za slovensko ljud >tvo. je bil dr. Lampe zadnja let: isamljen, in potrt in osamljen ji ■udi umrl. V žalostnem domačen razponi se je ločil od dr. Krek; n šel za dr. Šušteršičem. Njego «1 tragična krivda je bila preveli <a vera v Avstrijo. Vedno je po navijal misel, da je započela bo zoper Avstrijo loža in da bi bil zmaga entente katastrofa za cer kev in narod. Do zadnjega je p tudi umrl. V žaldstnem domačer Avstrije. Zmota ni greh, ne zve stoba zločin. Vendar se jje pa boju za to politično vero še en krat rezko pokazala tista trdot; ki jo je bil v težkih borbah zadc bil njegov značaj, in žalil je čr
ZBIRKA VSEH SLOVENSKIH MASNIH IN NABOŽNIH PESMI.
Primerna zlasti za šolsko mla-dino. Pesmi so brez not. Knjižica trdo vezana velja 35 centov.
Naroča se pri našem upravništvu,
67 East 7th Street, New York, N. Y.
stva, ki bi jih ne bil smel žaliti, in odtujil ni srca, ki bi' si jih ne bil smel odtujiti. Z Avstrijo, ki je v nje bodočnost kljub vsem nje velikim hibam še vedno trdno veroval, je legel tudi. v grob."
---o- ■
RAZMERE V TRSTU. Prijatelj nam je dal na razpolago pismo iz Trsta, iz katerega posnemamo sledeče:
Dne 4. decembra so oclprli vse laške in v okolici javne slovenske šole. Zasebne pa uporabljajo za kasarne. Torej s slovenskimi šolami v mestu ne bo nič. Nasilnosti postajajo vedno večje. — V Ljubljanski kreditni banki se je dne 7, decembra pojavil laški stot nik ter izpraševal po rojstnem kraju uradnikov. Odšel je z be- I
-o
sdami: "Kaj delate tu, saj ste Jugoslovani!" Tudi glede državnih uradnikov se vršijo take kon-skripcije ter se pripravlja odpust iz službe. Nekateri imajo že dekret, da morajo do 18. t. m. zapustiti demarkacijsko črto. Sem spadajo vsi izven Primorske rojeni uradniki.	^
Kdor ima v Logatcu samo avstrijski denar, mu ga vzamejo, kolikor ga ima.
Sicer čutimo vedno bolj, da» smo v sovražni deželi. Vsi ukrepi j vladnega komisarja na magistra- j tu' v prilog Slovencem so razveljavljeni. Živil je nekoliko več, nego jih ie bilo zadnje dni novembra, a cene rastejo, vsaj glede nekaterih produktov.
^trn-žji i fi flor
NA RAZVALINAH SV. GORE.
Da si razdejana in opustošena, š
0	sem slišal, o tem sem bral, ali : la si tako zmleta in steptana, ta-- , :o razbita in razorana, tega si :iv človek ne more predstavljati. V te ne bi bil videl, ne bi mogel 1 /erjeti, koliko je tvoje razdeja- ( lje. .	1
Cesta, ki jo je zgradilo in vzdr 1 ievalo svetišče in je na mnogih J erajih oprta 11a suh do štiri me- 1 :re visok zid, je od Prevala, ali 1 xl prve kapele, do stopnjic na 1 miogih mestih razrušena; proti vrhu se zgublja po nji vsaka sled, na Vič mestih jo prereže obrani-beni jarek, ovirajo hojo po nji na njo nametane skale, obrambene vreče peska; nevarna je pa vsled granat in min, ki ležijo, tu in tam raztresene v raznih oblikah. Treba je pazilo stopati, in gledati na vsak korak, da ne zaeleneš na k a ko nevarno stvar, ki bi te vtegnila vreči kvišku ali pa ob tla..
S tovarišem sva prišla do pete kapele, od koder, so ,prej vodile lepe v -štirih oddelkih speljane stopnjice .proti kapeli sv'. F ranči- j ška na vrh Sv. Gore. 'Kapelice so ?yse porp-šetfie, ra-zen druge in četrte,! ki ste pa tudi močno ranjeni. stopnjic ne najdeš nikjer, povsod sama'groblja, Gledava na vožnjo cesto, pa je tako posuta s skalovjem in .deloma porušena.' da zgubiš od stopnjic dalje vsako sled po nji. Kam naj se obrneva? Najbolje je, da jo kreneva naravnost navzgor. Od tu je preje zakrivalo gosto drevje pogled na Vrh', sedaj ni drevja, ne grmovja; !e. v redkih presledkih štrli'kako okleščeno drevesno deblo kvišku,
1	ali zlomljena korenina izmed skal; pogled je prost, pa ne vidiš ne kapelic ob stopnjicah, ne vrtnega zidu, ne belega samostanskega poslopja. Ko je vrets bilo, si moreš misliti po kraju, kjer stojiš, če si Sveto Goro dobro poznal, če je nisi poznal, se obrneš slepo proti vrhu, kjer so stala poslopja in -cerkev. Ogledal sem sc pod nekdanjimi stopnjicami pri peti kapeli, kje bi se dalo najbolj zložno priti 11a vrh gore, pa ni bilo nikjer zložno, povsod samo razmetano skalovje ležeče v neredu med zdrobljenim kamenjem, pomešano s prstjo. Vse srdito raz metano, besno rozorano, divje porušeno.'
Krenila sva jo izpod stopnjic po najkrajšem potu kar naravnost proti vrhu, pa ni šlo lehko. Zdaj se je bilo treba zasukati na levo, zdaj na desno, tu sva se oprijemala skale, tam se lovila za kak oklešček, vedno pazeč, da ne bi stopila na kako granato ali raz-streljive ostanke. Meni se je dvakrat stemnilo pred očmi, hotela se me je lotiti omotica, pa molče sem malo postal; moj tovariš hiti naprej. Kar naenkrat se ustavi — nasloni - se na veliko skalo in pravi: meni je slabo. Dajn niu po žirek domačega brinjevca, ki so i mi ga darovale "dobrotne roke na .pot, kmalu mu odleže, zopet se po ! mikava naprej in preden sem pričakoval, sva bila na vrhu.. "Kje pa sva?" vskliknem. "Oh tukaj je stala utica na zgornjem koncu vrta. Tu so še ostanki gabra, ki je dajal senco. Ravno noter ste stopili in jaz tu zraven na vzhodni strani utice. Tukaj je stala
_____ce
<arpa, ki je bila visoka gotovo . .	, .	...	111
tiri metre 111 sedaj sva prišla na-
ivnost tu noter v utico čez ta
isoki zid brez lestvice, po samih
azvaiinah ! Oh kako_ je1] Vse- raz- sj
ejano! Tu je oni vodnjak za za- ja
vanje vrta in za napajanje živi- P:
e. Iz močnega betona je bil, pa v'
s sfdaj ubit. In vrtnega zidu ni
e na južni, ne ha severni strani, v'
ii nekdanje 'perišnice, ne drvar- v
iiče, ne niizarniee, ne hlevov, ne S1
amostana. ne cerkve!" Tako sem s<
dihnil prvi hip, prideva na 11
•rli s tovarišem po tem nenavad- t!
leni potu. Kdo iie bi bil osupnjeh, 11
:e pride na Sveto Goro čez štiri 0
uetre visok zid po samih razva- 'j
inali in če ne vidi druzega, ko raz,
netano pečevje!? Besna srditost. ^
:divjana norost je tu vladala 1 s
Grev^j.dalje na prostor .prfd po 1 v
copavi^Uščein. Vrat ni treba iska- v
i, saj ■ j.e .^adUi obzidje^^.a leVo f'
ii šel na dvorišči', pa ie vsejsafna	11
J '' - ■ * 11 '-'I'M ,
>Toblja, saj .ni mogoče čez; sttire	fJ
. ■■ >1 ..': • 1 ■; i t -i -jr • 1	t.
nurve ie pobila' sovražna ima	n
. tri?ff| ■•(••■. '<• !■".■•; vrti'.:■;
io. zvesto stqletno ;. stražo pfecl > .'hodoui na ^lv'ori,|^; ,ni č^ida. da ie padel,.tudi kritini oreh. No saj v ,0 zgiTijii .iiuli K^Žfrll^hljt bresti', ki,-SO stali 11a s'e;ypr.i,xčih ro- j bu proti. Cjl/rgarju in, so :trdovrat- 1 110 kljuboval' najhujšim. . vetra- '■ fora ; žfu>'£,,ki jo je vodila^ob'nji- J rovih pe|al)i;dpmačih vojakov ro- J ka, jim vze,latživljenje. krti- '' te roke i,n nevešča glava, 1 |ki ne s pozna -Ippote, narave in ne , ve ter ' ne zna, kaj se pravi v saditi iii I vzgojiti drevo na skalnati gori! Za Sv'. Goro je bilo vsako odra,s- ( lo drevo neprecenljive vrednosti. Menihi in duhovniki so jih vzgojili, moderni napredek jih je uničil. . .11 sam brest je še ostal tam za padlim zvonikom. Ves je okleščen od granat, Bog zna, ali bo ostal pri življenju? Če boš še živel, boš pričal poznejšim rodovom o grozoti, razdejanja in bojnega -viharja. Kdo ve, koliko krutih udarcev si prejel? Bog te ohrani!
Na svetogorski gorici sva s tovarišem. Cerkve ni, zvonika ni, samostana pi. Po razbitem kamenju in grušču zlezeva kake tri metre navzgor. Na mestu, kjer je stal Marijin altar, altar svetogor-ske kraljice in matere milosti, ler žijo trije zlomljeni kosi lepih belih stebrov, relijef Boga Očeta ie razbit 11a štiri večje kose, poleg je zgornji kos spomenika pokojnega kardinala Misija, njegov grb; nekoliko je tudi videti med kamenjem skrivi j eno omrežje, ki je tvorilo vrata v kapelico sv: Mihaela. Vidi se tudi vrh stebrov, ki so nosili težak oblok Marijine kapele in prostora pred njo in par metrov zidu stranskih sten ob pro čel ju. druzega od svetišča ne vi-diš razen grušča in razbjte-ga kamenja v večjih in manjših kosih ležečih, razmetano do tri metre visoko po celem prostoru nekdanjega svetišča. Ce želi kdo mero, lehko vzame glavni drog železnih stopnjic. ki so vodile na pevski kor. Ta drog je bil visok pet do šest metrov. Še je na svojem mestu, samo da je vpognjen. Kaka dva metra in pol ga je videti izpod razvalin, ves drugi del je zasut in v tej višini je zasut večinoma ves cerkveni prostor. Mogočni in močni stebri, ki so delili cerkev v tri ladije, so rstz-
>iti, da ne razločuješ, kje bi bili ;tali, od altarja sredi cerkve ne »paziš pri največji pazljivosti meta. kjer je s^al. Cela velikanska ■erkev je visok in prostran kup ■ največjem neredu razmetanega ;ameuja.
Pa ne samo cerkev, tudi samostan je delil isto usodo. Ne da se očiti, kje bi bil stal cerkveni, kje samostanski zid ; vse je zmetano .- eno velikansko grobljo in če jrišteješ zraven še samostanski /rt z visokimi obzidji, romarsko lišo, obe gostilniški poslopji z lrugimi pritiklinami in mogočne ;topnjice pred -cerkvenim prosto-0111. jiotem imaš od kapelice sv. Frančiška do nekdanje- apnenice n od ceste pocl.stopnjicami dalje :lo severnega roba Sv. Gore eno skupno razvalino. Nekateri so rekli, da se je Sv. Gora znižala, j)a to ne odgovarja resnici. Gora je :ela v isti višini ko prej, samo po slopij ni in to jo dela navidezno nižjo. Po mojem mnenju bo tudi še stalo temeljno zidov je in po ve čini tlak v cerkvi, najbrže bo cel tudi še grob kardinala Misije in spodnji zid samostanskega poslop ja, pa se ne vidi, ker je vse zakopano v razvalinah. Stopnjice pred vhodom v cerkev so ali zasute ali ra.zrušeiie, kipi aposteljnov in c-vfengelistov ležijo razbiti na tleh. velike stopnjice, ki so vodile s spodnjega prostora pred cerkvijo, so razbite in posute, velika lipa in. kostanj sta ohranila le še kake tri do štiri metre visoki goli in razbiti debli, kostanj kaže polovico svojih močnih koren.in iz zemlje in se dolgo ne bo mogel držati tudi družili dreves spodaj ni več Ni več vhoda, ne v cerkev, ne \ samostan, ne v kak drugi prostor vse leži na tleh. Vendar se zeli j < vodnjaki, pred cerkvijo, pred re. fektorijem 'in na. vrtu pred kuhi njo :celi; nekaj vode je v vsaketi o.d'teh. pa priprave ni nobene, d; bi jo mogel .izvlečj .in Bog ve. či je';:'snažna in čista.
Gledal sem, kje bi bili 1 .ah vteguili zasaditi svojo trobojnici "na"Sveti Gori; Gotovo'ira, najviš jeni in najbolj vidnem profetoru Dozdevald se mi je, da so jo naj brže všadili na mestu, kjer je sta pod koroni altar sv. Križa. Tan je znešenega skupaj in v višji kui zmetanega več kamenja. To me sto je sedaj, ko ni nobenega pe slOpja in drevesa, najbolj vide prostor proti furlanski pkuijav goriškim brdom in mestu Vidnn
-Cr so jo tu vsadili in najbrže so jo, so si izbrali slab temelj. Tako |r krivično delo, kakor je italijanska d vojska, ne more trdno sloneti na Is altarju Križaiiega, ki je rekel ; rs "Iščite najprej božje kraljestvo !i in njegove pravice in vSe drugo! vam bo privrženo." Oni so pa L, iskali krivico in bodo prejeli pla-J'( čilo krivičnih.	|s
S cerkvenih razvalin sva šla s l tovarišem na samostanski vrt. — Šla sva po kamenju in grušču prej j ko razvalin novega refrektorija; j močne železne vezi, ki so držale skupaj stene in obloke, so'zvite na vse mogoče načine med razbitim poslopjem. Na vrtu ni drevja, ko nekdaj, debelo kamenje razru : šenega samostana pokriva grede ; ! tudi lepega stoletnega : pušpana ni več; prav namenoma sem iskal čvrstega starca, pa nisem mogel opaziti sledu po njem! Visoko vrtno zidovje je na več mestih do tal porušeno, celo pa ni nikjer in z velikim trudom in naporom 11 an o še 11 o vrtno zemljo bodo odnesle plohe. Delo več kot treh stoletij je uničeno. Ali je to tisti napredek, ki ga je brezverstvo rodilo, ali je taka tista sreča, ki nam jo je moderni svet obetal ? Vse je uničeno. In uničeno z ogromnimi stroški. Veliko je stalb,- da se ie Sveta Gora tako lepo uredila, kakor je bila, še več je stalo opustošenje. Menda ga ni kamenja tu gori, ki ga ne bi zadela, granata. Te so pa drage.
Z vrta greva med skalami iti razbitim kamenjem*prati pokopa-vališču. Tudi to je delilo usodo Sv. Gore. Vse prevrnjeno, vse razbito, razorano in razrito. Le nekaj zlomljenih spomenikov, ki ležijo vse; vprek, priča, da je to 1, počivališče pokojnih. Mnogi grobi ' so odprti, drugi zopet visoko za-' s uti. cel ni nobeden. Mir pokoj -1 nih ste motili, motili na svoj ra-' čim ! •—
; Kapelica sv. Frančiška Teži na tleh. Velik kup kamenja vidiš, dni i zega nič.
> Ker po stopnjicah tudi doli ni-sva lneigla — saj sploh hebene več . ni — sva šla po potu, ki pelje ha
-	drugi vrh svetogorskega hriba; 1 na najnižjem mestu se spustiva 1 11a cesto navzdol. Tudi tu je vse i razrito, deloma prekopano in spre -Jmenjeno v jarke, vendar je bolj
-	varno, ker je manj velikih skal in 1 se ne posipa tako močno za teboj, i, j Treba je bilo'pa tudi tu varnp stb-1. !pati vsled 'granat, ki jih št* obilno
:-ži vsepovsod. 1'recej zamišljc-a, zelo žejna in utrujena sva s Dvarišem srečno prišla doli do, tudenca pod Prevalom, odtod pa kozi razdejani Solkan v Gorico 1 nazaj v Ljubljano.
Tukaj sem opisal, kolikor sem n ogel in znal na kratko, Svetu ioro v razvalinah. Taiti nočem,' aj bi bila vsaka tožba brez uspe-ia. Pač pa bo sedaj najbolje vpra sati se, ali se mora, ali se da kaj »omagati in kako?
Pomagati se mora. Kakor je Marija v prikazni naročila pasti-ici Uršuli pred blizu štiristo leti ; leta 1539) : "Povej ljudstvu, naj iii tukaj hišo zida in me milosti jrosi", tako želi svetogOrska mi-ostna mati isto danes, ko je njen lom razrušen po njenem nasprot-liku njenih želj in češčenja. Ma-,-ija je. željo izrekla trikrat, ni je 3a -še preklicala niti enkrat. Zato jna tudi,po tej vojski hoče, da naj ;e ji razrušeni dom zopet zida iii^ naj jo na mestu njenega prikaza-nja milosti prosimo.
Pomagati sc da, če le hočemo. Prebivalci opustošene Goriške ne bodo mogli veliko storiti, ker jim je scelaj treba misliti na popravo razdejanega doma in jim leži na srcu velika skrb za družino, pa storili bodo tudi ti za Sv. Goro, kar bodo mogli. Že pri tem obisku Svete Gore so rekli ljudje, ki sem jih srečal — bila sta dva moža in tri ženske :—"Sveto Goro bomo zopet postavili, če drugega ne, pa hitro vsaj malo kapelico, potem bo prišlo še drugo." Tako so izjavili preprosti kmetje*, ki so sedaj v izgnanstvu. —- Na Kranjsko, Štajersko, Koroško in več krajev Primorske sovražnik ni mogel udreti. Odtod se bo pa že moglo kaj več pomagati za novo zidanje Marijinega svetišča na Sveti Gori in Marija ima tudi več pravice odtod kaj več zahtevati. Obvarovani smo bili pred sovražnikom ne pp" lastni moči, ne po moči naših ariuad, ki jih v začetku sploh 11a laški meji ni bilo, pač fDalje na 4- strani)-
——o-— \ ■ .
Ker je tajnik Zveze" Kat. Slovencev predaleč in je sedaj veliko nujnega dela; ko treba urejevati imenik in vOditi obilno dopisovanje itd., je mesto Rev. K. Zakraj-seka prevzel, tajništvo Ven. Viktoriji Perc, O. F. M. Vse dopisovanje naj se toraj naslavlja le liani. Zveza Kat. Slovencev.
NOVI MOLITVENIK , AV E IVI A RIA .
Z VELIKIM DEBELIM TISKOM j
smo začeli razpošiljati. *Da ustrežemo našim	] rojakom, ki so vedno povpraševali po molitve-niku z velikim tiskom, smo se odločili ga na-	' / tisniti. Ker se nismo mogli podati v velike stroške pri sedanji draginji papirja, zato smo ga tiskali le omejeno število.—Molitvenik je	i priročne žepne oblike, tiskan na fin tenak pa-	] pir, in obsega 260 strani. Vezava je trojna,	| namreč v platno z rdečo obrezo, cena 70 cen-	■ tov, v usnje vezan z zlato obrezo, cena $1.00. —	1 Vatirane platnice v usnje vezan z zlato obrezo, cena $1.25.	-j
AVE MARIA, 62 St. Marks Place,
New York, N. Y.
NA RAZVALINAH SVETE GORE.
. (Nadaljevanje s 3. strani.' pa nas je Marija varovala, zato ker smo jo prosili. V Ljubljani smo vsako leto te vojske s tretje-rcdniki v ta namen opravili več devctdhevnic pred svetogorsko podobo. Marija je dopustila, da je nasprotnik, deloma tudi domačin, uničil njen dom, častitljivo staro baziliko na Sveti Gori, ni pa dovolila';,da bi se-bi! približal našim hišam in poljem. V znak zahvale, da nas je ona varovala, smo dolžni sedaj njej sezidati novo svetišče. Lepšega spomenika in na lep :ŠČ»n in bolj pomenljivem mestu pač ni mogoče postaviti znaka zali vale za srečno pre stan o vojsko., ko na Sveti Gori Mariji, na Kal-vari ji nad Podgoro pa Kristusu na križu.
* P. Salvator.
■ V--—Or—- 1"
POT ZMAGE-VICTORY WAY.
Kampanja za posojilo zmage ' ima svoje središče na Park Ave. med 45. in 50. cesto, kjer je narejena ■takoimenovana pot zmage —Victory Way. Postavljeni sta dve velikanski piramidi, pokriti ž zaplenjenimi nemškimi čeladami. Potem je oder za godbo in oder za govornike. Vršile se bodo slav J nOsti vsak večer in sicer bodo I razne narodnosti prirejale govore, j petje in dritgo. Vsak večer je do- j ločen za drugo narodnost. Tudij Jugoslovani imamo svoj večer in j sicer predvečer našega narodne- j ga praznika Frankopaiia Zrinjske j ga. to je 29. aprila. Kolikor nam ' je znano, bodo od odbora povabljeni vsi pevci, da nastopijo ob tej priliki z našo lepo, jugoslovan- , sko pesmijo. Tudi narodne noše želijo videti. *
KUPUJTE VOJNO - HRANIL-NE ZNAMKE.
J THE VICTORY LOAN.
Velika kampanja za posojilo zmage se je začela. V naslednjih , treh tednih bo narod Združenih i držav pokazal, da ne zna samo do . biti zmage, temveč tudi ostati , zinagosla-ven. To pa morejo elo-, kazati s svojimi dolarji in plačati dolg za največje delo, kar ga je narod kdaj naredil in tudi dopolnil.
Vojske je konec, večje žrtve niso več potrebne. Toda triumf in glasno kričanje je hinavsko, ako nismo pripravljeni do zadnjega podpirati Združene države in nje-obljub, ki jih je naredila, ko je šla; v vojsko.
Te obljube niso bile samo na pol narejene, da prenehamo, ko je de.lo samo do polovice izvršeno, ' ko je svet rešen samo na pol.
Napuh iii militarizem sta po- , nižana.
Toda iz te borbe so prišli stradajoči,-uničeni narodi, katerim pretc razne, sile, da uničijo red in ' moč, zamotani problemi, ki se ' morejo rešiti samo z nadaljno e-jnergijo.	(
Ak^.ne plačamo, bi bilo nezasli šano napram Amerikancem, kip počivajo v Franciji.	'
Dežela jih je poslala, jih navdu 1 ■sevala in podpirala z vojnimi posojili.
Kako, naj bi sedaj ne storili
s
svoje, dolžnosti, ko jim moramo z i zadnjim posojilom zmage poka- ^ zati, da niso umrli zaman ? j Kupili vojno posojilo, je bila ipatrijotičiia dolžnost, kupiti poso '8 fjilo zmage je sveta dolžnost. I Jugoslovani v New Yorku ima ^ j jo svoj poseben odbor za vojno P jpo.sojilo zmage pod vodstvom r mestnih uradnikov, kakor pri četrtem vojnem posojilu. Predsed- S n,ik je Dr. Moonev, tajnik Mr. j' V. Nedelkovicli. Vsi, ki žele pod- j1 pirati vlado da ali. kupijo bond, $ čili pomagajo prodajati, so vabljeni, da se pridružijo temu od- v boru. k;i jim'bo dal vsa potrebna pojasnila. Tudi jugoslovanski ve- p
čer na Poti Zmage—Victory Way	;
— bo preskrbel ta odbor.	i
Kakor vidimo iz poročil, je A-	i
merika in predsednik naš edini,	i
ki se poteguje za naše pravice na	j
mirovni konferenci. Vsi drugi se	1 ne zmenijo za nas, ali iz bojazni,
----—o-
ali iz prepričanja. Predsednik naš. in Amerika so edini naši prijatelji \ in zaščitniki. Skažimo se hvaležne svojim, dobrotnikom in ku- s pimo V i c. tor}- Libertv Boueleiv ko \ likor največ moremo.
1

Iz urada tega odbora Stuo dobili sledeče pismo :
Cenjeni g. urednik:
Dobili smo pritožbo, da nismo sporočili Vsem Jugoslovanskim društvom, da se je ustanovil odbor Anierikan-cev pod imenom American Jugoslav Relief, ki ima svojo pisarno: 511. Fifth Avenue, New York City.
Ta odbor je bil ustanovljen z Mrs. F. H. H'arriman kot predsednica, da pomaga jugoslovanskim revežem. Mi želimo, da vsi veste, kje da smo ter s-; seznanimo. jPridite in nas obiščite, ela Vam pojasnimo svoje delo..
.Imamo svoje skladišče na 720 Greenwich St., kjer sperjemamo vsak dati darove, da jih potem pošljemo'kakor hitro'mogoče na- : prej.
Mr. Hoover nas je zagotovi!, j da bo Jugoslavija razdeljena v po t sebne distrikte za razdelitev pO-1 slanih stvari in živil.
Poroča nam, da je potreba ve- ! lika in hitra pomoč potrebna itd. I
Kakor nam kažejo poročila te- ' ga odbora, je poslal $50,000,000 na Hooverjevo administracijo za živila in obleko, ki so bila potem poslana v pomoč jugoslovanskih revežev.
Slovenski ženski odbor za Jugoslovanski sklad v New Yorku je bil tudi zbral nad tisoč dolar-, jev ter je poslal ček za $1000 na Amer. Jugoslav Relief.
Celoletni rafttn bo objavljen v kratkem.
Dobitek, dva krasna namizna' ■ prtiča, ki ie'bil-razpisan na šte-
vilke, je prinesel lepo švoto ,$100. \'zdi>n,ena je bila št. 8e;8.
'pd'.ior je nabral' tudi 7 velikih zabojev obleke, ki Se ie tudi iz-, ročila Amer. Jugoslav Reliefu.
Vsem darovalcem še nenkrat prav lepa hvala v imenu onih, ka ter i m ste olajšali gorje.
—o— I
Zlata Zrn a.
Nabral Josip Grilanc.
Božja previdnost.	1
lednemu da Bog veslo, drugemu teslo.
Božja vsevednost.	s
Bog ne. sjiava. Bog na visokem sedi. pa na široko gleda.	;
Bogastvo.
Keelor se na svoje bogastvo c zanaša, bo padel.
Bogatinu j,e vsaka lahka.	r
Hogatin-rogatin.
Bogat umrje, reveža pa Bog vzame.
Bbgastvo iz odrti je se hitro razbije.
Čas.
Čas je denar.	j:
Čast.
Cast je časti vredna.	r
Čast je ledena gaz, l;i hitro zvedeni.
Čednost.
Dobro živeti, srečno umreti, to . 1 je: hudiču račun podreti.
Bo'fJa je čednost v bljitu, nego i v zHitii. '" r"°": '"iVokVčr lipa cvete, 'he manjka j
jefb&M'.' ' ;l" ;!""J i
'Čviječnosf-krščansko. Jz
Če prav hiačkit spi', treba je ' . Vendar lonec pokViti:1 ' ■ ■ . :z
i. Če golob med orle zajele, goto i vo smrt najde.
Čez trhel most ne hodi bres ■ strahu rMost — v večnost — člo-1 veško telo.).
Kedor se na vročem opeče, na mrzlo. piha.
Kogar piči kača, se boji mar-tinca.
Nastrcljen pes se strelca boji.
Nič "ne recimo, nič ne bo.
i1 iee'n od kače od vrvi beži.
Delo.
Kedor ob žetvi spravlja, je moder sin.'
Brez potu ni medu. Brez setve ni žetve.
Delaj, kakor bi imel vedno živeti, moli. kakor bi imel jutri umreti.
Delo beli jelo.
Dan se za rana lovi.
Delo je revnega last, bogatemu v čast.
. Dokler se sveti lemež, kmet ni revež.
Hleb za trebuhom ne hodi.
Kedor hoče jesti jedro, mora streti lupino.
Kedor se dela boji, prav slabo živi.
Kedar se ne trudi, nič ne grudi (je).
Najlepše češnje na koncu vej rasto.
Od dela ni dobil, od leže ni sit.
Življenje — žuljenje.	i
Denar.	j
Den ar gospodar. Denar glavar, i
Denar ima polzele rep.
Denar in nabrušen nož lahko v prid ali v škodo obrneš.
Denar le ti imej, pa glej, ela nq bo denar tebe imel!
I )enar oči slepi.
Kedor ima perje, tega skubi!
Kedor ima s Čim, gre lahko v Rim.
Košnja zgine, mož mine.
Mali ključ vsaka vrata odpre.
Govorjenje.
Veliko govoriti ni brez greha.
Smrt in življenje je v roki jezika.
■ Desetkr at obrni besedo rta jeziku,. preden; jo -izrečeš!1
lz molčanja ne bo ni pisanja n branja.
Ena beseda dostikrat, več ško-■ d nje nego toča po deželi.
Jezik ninia osti, a vendar zbode Kdor hoče norca imeti, mor; si ga najeti.
Nič ne recimo, nič ne bo. Pametni se pri ognju ogreje nespametni pa opeče (t. j. vse ni za vse).
Veliko platna bi potreboval, da. bi vsem ljudem usta zašil! Greh.
Greh je v dve plati oster meč. j Kedor v grelni živi, na pajčevi-ni (nad peklom) sedi.
Hinavec. Od zunaj meden, od znotraj strupen. Spred liže, zad striže! Ko bi Bog vse hinavce 11a enkrat v pekel pahnil, takoj ogenj zaeltiše.
Truplo jedi prazno — duša grehov polna!
Kazen božja. Bog že ve, kateri kozi rog odbije.
Bog ne potrebuje spletene šibe, f.nc hudobnega človeka, da nas ž njim tepe.
Kmet.
Kedor za pljugom kolne, slabo seme seje.
Če se kmet po lovu klati, nima kmalu s čim orati.
Če se kmet z gospodo,' brati, kmalu drugim mlati.
Krotkost.
Rahel odgovor vtolaži. ' Več muh se vlovi s kapljo medu, nego s celini vedrom jesiha. (Sv. Franč. Sal.)
Karkoli človek počne, je s križi zvezano. Večkrat bit nego sit. Krotkih ovac. gre mnogo v lile-vec.	j
Laž.
Lažnjive ustnice so Gospodu j gnusoba.
Dvakrat zine, trikrat laže. Kjer laž kosi, ne večerja. Mlad lažnik dorasel tat.
i	Lakomnost.
Denar le ti imej, a glej, da ne - bo denar tebe imel!
Ilči skopuhova.— žena požeru-. bova.
1 Lakomnost je hči norosti.
Bogu 'dušico — sinu lnošnjico!:
Lastna hvala. Dobro se samo hvali. Opitav-ljati boli — sebe hvaliti smrdi. Po vojni je dosti junakov.. Svoja hvala se po blatu valja. ■ Svoja hvala — cena mala Lenoba.
Lenuh prapi: Lev je na potu, levinja je 11a cestah.
Kakor se vrte vrata na svojih tečajih, tako lenuh v svoji poste-
Iji.
. Dan se za rana lovi.
Kedor je len, je s časom tudi ] lesen.
Tebe bom po smrt poslal!
V	cokljah ne hodi zajcev lovit! Gasil bi ne, če bi ti brada go- :
rela! ■
Leno vedenje.
Drži se kakor kmečka nevesta. $ j Drži se kakor lipov bog.
Drži se kakor da bi po celi vasi jesih spil.
Drži se kakor bi metle upal.
Modrost.
Strah Gospodov je začetek 1110- S drosti.
Kedor nima v glavi, mora v ' petah imeti.
Komarje bi koval, ko bi ti ke-do podkove,delal!
Trezen misli, pijan pove!
V	premisleku bodi podoben polžu, v 'dejanju ptici!
Napuh.
Kjer je napuh, oneli je sramota. Prazen sod ima močan glas. Plug, lopata in motika: to se, j ' tebi, kmetic "šika!"'
Z imenitno gospodo ni dobro I češnje zobati.
Nestanovitnost.
Čuvaj .bele denarje 11a črne dneve!
Mošnja zgine, mož mine. Zdaj petdeset let ne. bo nas, ne • čevljev, -ne- -dret.- ■■--;■-
■. ..y.--'' , ';■: ' ■ i.' v-.	' ' % 'it'^ir'^j ji-.	''';"■ ■;••!■ '■' ■'■"■:'"-,,i. Jftod s ni ; "■•AAn	■ .-■'; ';'..'.- . ■,• -	■ ■ ' ,- '.'V'' • '■"'', ' ■	i '
^^^^^^	^^^^^^^ ^^^^^^^	^^^^^^^ ^^^^^^^ ^^^^^^	^^^^^^^ ^^^^^^^	V
Da smo dobili ziB9.go? dobili jo šest mesecev ppeje, kakor si je kdo mislil mogpc^ - smo šli v velike dolgove ža velikp ton svinca za veliko ;'£iixitov.- toUkp.toliko jardov blaga, toliko konj in mu' toliko odeje in čevljev.
Nekaj od tega se je porabilo že pred enajstim novembrom, nekaj pa ne. Nekaj je bilo plačanega z denarjem prošnji vojnih posojil pekaj bizonov dolarjev je pa še ostalo dolga. Nekaj blaga se bi porabilo v teku prihodnjih mesecev - vse pa kar je bilo pripravljen,© za uporabo, je pomagalo k temu, da smo dobili zmago šet mesecev preje ter je tako prihranilo stotisoce amerikanski h življen. Vse pa mora biti plačano, kakor je bila pogodba. To so dolgovi časi.
Seveda bomo plačali.
■ ' : . ' 1 '	/i« k	^ h( j. v V »» V/ KI »J/ i t t	,'„.
Vprašanje je samo, koliko jih bo vsak izmed nas kupil.
Odloči se takoj sedaj.
i :•
DOBRO DELO IN PLAČILO. i
i
Rev. Kazimir Zakrajšek, O.F.M.	1
"Kaj zopet nisi dobil dela?"
"Ne, mati."
"Kako jc to, da ga nisi dobil, ko pa povsodi tako iščejo delavcev.. V časnikih so cele strani o-glasov, ko iščejo razne tovarne in podjetja delavcev."
"Da, tajc v časnikih. V resnici je' p,a težko delo dobiti."
"Jaz pa mislim, da ti nočeš najti delal, Zakaj si pustil zadnjič tako, dobro delo pri Electric Co.?" y"Da se bodem pustil zmerjati sitnemu 'foremann'? Tega pa že ne!"
■ "Vidiš, koliko mest si že poskusil, pa nikjer ne vzdržiš.- Zakaj pa drugi!"
"Kaj meni m ari drugi!"-.
"Ej, John, John! Ti in oče me bosta spravila v prezgodnji grob. Dela je danes toliko, kolikor ga kdo hoče. Seveda če'nočeš delati, - kako ga bodeš dobri?"
"No, kaj pa imata-tako reč? Zo pet prepir v hiši ?" oglasi se mož-ki glas pri vratih in v sobo vstopi krepek mož kakih štirideset let star.
"Za božjo voljo! Zdaj pa še ti! Bog se nas usmili! Vidiš, kako tvoj slab zgled vpliva na Johna. Zopet ni dobil dela. Tako dolgo že postavat^ brez dela! Vidita, da smo že v pomanjkanju. Se nekaj tednov, pa' bomo morali hišno o-pravo prodajati. Zadolženi smo že povsodi. Otroci'vsi potrebujejo obleke. Rent bode treba plačati. Vidva pa postavata brez dela. -r-Moj Bog, da sem jaz tako nesrečna!" in Mrs. Dolak je zakrila s predpasnikom svoj obraz, glasno zajokala in sedla na stol za mizo.
"Kaj'-boste jokali, če pa dela ne morem dobiti", pravi sin, ko so ga materine solze ganile.
"Saj grem vsaki teden parkrat za-delom, pa če ga ne morem dobiti," izgovarjal se je v zadregi oče.	>««•>*
/'Danes dela ne dobi samo oni, ki 'tga noče ! Ali niso tovarne pri-moraiie sprejemati ženske za mož ko delo, ker ni možicih dosti? — Vsi delajo^. Vsi dobro zaslužijo, samo pri nas' ta nesreča."
"Ti si strašno sitna!" ''Sitna? Da, sitna, ker zahtevani od tebe, da skrbiš za svojo družino. Saj veš, kako stojimo, pa si tako lahkomišljen, da nočeš
I delati. In s tem pa še sina pohuj-Išuješ. Poglej ga, kakšen je! Sram j me je, da je moj- otrok. Raztrgan je kot kak cigan. Nove obleke ku-ipiti mu pa nimamo s čim."
"Pa ti pojdi delat!" zakriči jezen Mr. Dolak, ko ga je to opravičeno očitanje jokajoče žene vje-zilo.
"Tako? Jaz uboga slaba ženska naj grem delat, vidva, krepka mož ka, bosta pa doma postavala. Ali vaju ni sram?"
"Ej, John pojdi va 'enega' pit. Danes ni nič ž njo!"
In: odšla sta ter trdo zaprla vrata za seboj.
Kakor otrok je zajokala Mrs. Dolak. Bala se, je prihodnosti/Ba la se je pa zlasti tega, ko je videla. kako prihaja z brezdeljem revščina v hišo. Kako mož in sin, ko imata čas, vedno bolj zahajata v saloone in v 'podi parlorje', kjer po celi dan presedita brez dela. Vedela je le predobro, da ni treba veliko, pa bosta Oba delomrž-na pustolovca in morda celo pijanca.
Še bolj je zajokala.
Jokajočo jo je našel Frank, ki je prihitel iz-šole . domov, na obed. Da bi ne videl otrok soji.a, vstala je Mrs. Dolak hitro in .si začela brisati solze.
"Slab zgled bi bil to za malega clečka, ako bi vedel vse", si je, mislila.
Toda bistri, dvanajstletni deček je takoj sprevidel: mama je jokala.
"Mama, ti si jokala?"
Te besede ljubečega otroka so jo še bolj zbodle in ko ni mogla zatajiti svojih solza, všel ji je nov i jok.	'
■ "Mama\ zakaj pa jokaš?" vpra-: ša deček in se je oklene okrog ■ vratu. "Mama ne jokaj!" In debe-i le solze so se kot dež vlile še do-»iacnui in nepokvarjenemu dečku , po lepili cvetočih licih.
"Mama, povej., zakaj jokaš?" : "Pusti me, Frank", pravi mati • in se izvije iz objema sinovega.
"Povej mi. mama, zakaj jokaš: Kar povej!" | "John in ata zopet ne delata." |j "Ali nista dobila dela?" r "Ker,ga nočeta!" Več ni hotela , povedati užaljena mati, da bi ne pohujšala ljubljenčka; na katere-
ga je stavila vse svoje nade za bodočnost.
Obrisala si je solze in začela pogovor na druge stvari. Hitela je kuhati, ker tudi drugi trije o-troci pridejo vsaki čas- domov lačni in b°do prosili obeda.
Frank si je obrisal solze. Ni mu mati veliko povedala. Vendar je bil prebister, da bi takoj ne spregledal, cele stvari. Imel, je, rad tudi. ateja. In z Johnom sta bila tudi prijatelja. Toda, da sta mamo tako užalila, ga je bolelo.
"Mama, v šoli so nam rekli, da bomo tudi mi slovenski šolarji j prodajali 'Liberty Bonde'. Father so rekli, da se Amerika bojuje tudi" za Slovence v Evropi in za njih svobodo, da moramo mi slovenski šolarji prekositi šolarje drugih šol. Mama, jaz sem se tudi ponudil za to, da jih bom prodajal."
"Ali ne bode tp preveč za tebe? Kdo jih bode pa kupil?"
"Šel bom k strieti in teti, šel bom k botru in' po hišah bom šel."
"To bode težko delo!"
"Naj bode, mama. Kdor jih bdele največ prodal; dobil bode od sestre učiteljice zlat znak. Mama, sklenil sem, ela ga moram1 v našem razredu dobiti jaz."
Prihod treh otrok je prekinil nadaljni pogovor. Sedli so k obedu in odšli zop^et vsi nazaj v šolo.
Frank j'e bil zelo potrt radi tega. kar mu je mama povedala o ateju in Johnu, da nočeta delati. O, ko bi bil pa on velik, o kako bi šel rad delat, da bi mami vsako soboto prinesel "pedo". ' .
Čas za -nakupovanje "Liberty Bondov" je bil že pri kraju. Se dva dni je čas. V slovenski šoli so otroci delali in zbirali z mrzlič no pridnostjo, kdo bode dobil prvo nagrado- Frank je naredil iz-vrstno. ■Vendar sosedov Tony je imel enega več kot on.
"O, ko bi mogel dobiti še dva, da bi "bital" Tonvja! Moram jih dobiti. Še dva dni je čas!" In hitel je po hišah, kjer je mislil, da bi se še katerega prodalo. Ponujal je. prosil jc, prigovarjal je. Vse nič. Vsakdo ga je že imel.
"Tony bode dobil prvo nagra-elo. rekel je zadnji dan pri obedu žalostno svoji materi in bil zelo žalosten. .
* .Mater je zabolelo. O. ko bi jih ona mogla kupiti!'Kako rada bi;' •jih! Že radi Franka. Solze so se ji utrnile v očesu.- Toda kako!— Mož in John še vedno ne delata. Trideset dolarjev, to je vse premoženje, kar ga ima. Naj da ta denar, s čim se bdelo pa preživeli?
Frank je molče odšel po obedu
... -.-— —... - .. - - - _ —i >	y
v šolo, žalosten in potrt. Izgubili je upanje, da bi dobil prvo nagrado. Na hišnih vratih sreča Johna, ki je prišel domov.
"No. Frank, boš dobil prvo-nagrado ?" vprašal je brata.
"Da, ko bi bil ti za kaj, da bi lahko enega kupil in ata enega, pa je prva nagrada moja", odgovori Frank nekoliko užaljen radi Johnovega vprašanja in zbeži v šolo.
"Ko bi bil ti za kaj. .." te besede so zbodle Johna globoko v dušo.
"Ko bi bil ti za kaj..." Sem res tako za nič?..."
Kakor bi se iz spanja prebudil, tako se mu je zdelo.
Sram ga je bilo pred manjšim bratom.
"Ko bi bil ti za kaj..."
"Da, za nič nisem! Sram me je lahko", je rekel sain pri seb.i polglasno, ko je prišel do Vrat stanovanja.	j
Mati je zopet jokala, ko je vsto- I Pil - ,
Takoj je vedel zakaj. Zbal se je še n j enegaVočitan ja, zato je hi-; tro šel zopet ven, ven na ulico.
"Ko bi bil ti za kaj. .." mu ie neprenehoma donelo na ušesa.
Frank pride iz sole nekoliko bolj vesel, vendar globoko zamišljen. Nekaj posebnega mu je-všlo po možganih: Mama je to takoj opazila.
"Mama, še je eno upanje, ela dobim prvo nagrado. V šoli mi je nekaj prišlo na um !"
"Kaj pa?"
"Poj eliva v parlor, mama, ela nihče, ne bode čul tega".
In šla sta.
"Mama veš, kaj mi je prišlo na um? Zadnjič si tako jokala, ker ata in John ne delata. Ko sem šel po obedu v šolo, srečal sem na
1 ' t	v |
vratih J ohiiQ, ki ipe je vprašal, če bom elobil pj-vp i^tgrado. Padlo mi-.je.vy gla.vo, da sem nui odgovoril: "Ko bi bil t^p.kaj, bi lah-lšf),:]%tieg;i,k.itpiji;in ata enega, pa bi. bikj.,prva nagrada jinoja. V šoli mi, jei(pa paelia .d^p misel, pri kateri mi moraš ti, mama,, poma-gati/' Jaz inislim ''takole;; Jaz sem si navarčeval oel prodajanja časnikov $5.00. Veš mama, kaj sem sklenil? Jaz bom Johnu ktf pil "Liberty Boncl", $5.00 bom ■faz zanj.plačal, Ufttem naj, pa.M1
mislim, da
i««to ii^ffili0 irt-k®r se bode1'bal izgubiti $fj.oO, bode raje
šef cikat; tla ^ilflM še ostalih
$45.00. Ali,;iie misliš^ mama, ela
je to modra misel ?"
Vsa vesela objame srečna mati svojega modrega ljubljenčka in gjjt pritisne na svoje ljubeče srce.
"Sam Bog ti je dal to misel. — ! Enako bodem jaz naredila za ate- ' ja. Nam bode že Bog pomagal |f kako. Ateju ga bom pa jaz kupila ' za $100.00, ela bode dalje časa ! moral plačevati." '"■
O, kdo na svetu je bil srečnejši danes, kakor Dolakov Frank! j Da ste ga videli, kako je tekel po stopnjicah, ko ie šel 11a banko
t
podpisat dva "Liberty Bonda". Po pet stopnjic jc preskočil. In ko jih je imel v rokah, da ste ga ' videli, kako je drvil proti šoli, ela 1 ■ je prišel še "o pravem času.
"Tony je dobil prvo nagrado", ^ ga je pozdravila tropa dečkov pred šolo. Nabral jih je 24."
"Hurra! Jaz jih imam 26. Dva več!"
In tako je res bilo.
Drugi dan je bilo v časnikih, da je Master'Frank Dolak, učenec slovenske šole,\ dobil prvo nagrado. ker je sam nabral-26 "Liberty
j Bondov". j * * *
Skoraj leto je že od takrat.
Vojska sc je že končala.	1
Kako pa se imajo pri Dolako-vih ?
"Liberty Bonda" sta naredila čudeže v tej družini.
Prav tako je bilo, kakor je bistri Frank zamislil.
Ateja in Johna je bilo malo sram, ko sta dobila vsak^v dar "Liberty Bond", ata -pel mame in ^ John oel Franka.
Vendar to je pomagalo.
"Ko bi bil ti za kaj..." si je John mislil, "ela bi me pa Frank osramotil? Naka, tega pa že ne!" Prvi ponedeljek potem je že itnel delo. Ni bilo dobro, vendar oprijel se ga jc. Danes-zasluži že-$25 na teden. Ko so ga hotele zopet "ta lene" skušnjave premagati, da bi pustil, pa mu je bil Liberty Bond 11a potu. "Ne, izplačati ga moram. Če dalj. ne, vsaj do tedaj moram delati." V tem se -je pa John navadil.in danes je priden ' delavec in je Franku vrnil že dva popolnoma plačana Liberty Bonda, enega del drugega in enega od 'tretjega razpisa.
In ata? No, o tebi vam pa ne -| )om popisoval. Samo toliko naj J jovem, da je danes najsrečnejši j iče sredi svdje srečne družinice. d F udi on je šel delat najprej samo j ca toliko časa, da izplača Libert}' j Bond. Tudi on se je v tem času | irivadil zopet dela in šlo je in še lanes gre.
Frank je pa danes ponosen na s :o, ela je storil s prodajanjem Li- i lertv Bondov dvojno dobro delo: ; :>omagal je stricu Samu in se' po--ca z al kot "100% American" boy", ibjedne-m pa rešiK očeta in brata.
Ali ni bil toraj njegov trud o-jilno poplačan ?
■ZAST'D ?-NIK Frank Gaspari S7 Ansel Road Cleveland, O., h:,: sledeče knjige : Molitvenik z ?r.'J nji in debelimi črkami. Abecedi i! e in Katekizme vezane in neve-.x..;!' r, Istotako la-hlco dobite pri
Frank Set dolnik-u 6107 St. Clair A .:t , Cleveland, O.
iSi^sssjMisS ? tgaiigflilBs
isii^Siwip®
KRI ŽEV POT
Sv, Leonarda Fortomavriškega
11	...... 1 u mix m v ....... m——«—
ZA C.ERKVEKO IN DOMAČO PORABO JE RAVNOKAR IZŠEL V NAŠI TISKARNI.— KNJIŽICA JE P RI R O Č N E ŽEPNE OBLIltE IN BROŠIRANA.
Cena izvodu 15 ct
Pri večjih naroti/, ."i znaten popust
«WMI {j isiHi&iante,
| Pomladansko S°piaSie
1	» «1	vadi polna
i zdravilo. nečistoče^
g	se nabere
n skozi zimo. Posledica tega stanja ; 1 se pokaže na mestih v obliki pni- j gg čev, ran i drugih kožnih bolezni, i g Mnogokrat je obraz poln teh priS-
Ii čev, katerih se želite iznebiti.
i Several | Blood Purifier
(Severov Kričistilec) je treba torej vzeti vsako spomlad, pravzaprav vsak čas skozi leto, če je vaša kri nečista ali ako zn?ki kažejo, da vaša moč peša, Prinaša moč, čisti kri in je vdržuje v zdravem stanju, kakor mora biti. Naprodaj v vseh lekarnah. Cena $1.25.
Društvo Sv. Družine št. u D. S. D., v Pittsburgh, Pa.,
aznanja vsem rojakom in rojakinjam led 16. in 50. leti, da je pristop v •uštvo za nedoločen čas prost. B0I-ške podpore' izplačuje društvo prt .00 na dan. D.S.D. izplačuje zra-:n 'sinrtijine, tudi za poškodnino in , .znovrstne operacije. Za nadaljna sjasnila se obrnite na sledeči odbor: > sip Pavlakovith, predsednik, 5r o\v Road; John Golobic, podpred-driik, 5621 Carnegie Ave.; George 'eselich, 1. tajnik. $222 Keystpna :reet; Josip L. Bahoricii. 2. tajnik, :38 Dresden Way; Anton'Sker'.onp. againik, 5124 Butle.r St. — Mescč-: seje se vrše vsako tretjo nedelj.) mesecu ob 9. uri zjutraj v K. S. omu. — Rojak! Rojakinja! pristo-še danes kajti jutri bo mogoče nre-azno.	1
Nasi zastopniki.
Cleveland, O. Podružnica "Slo-e", 6313 St. Ciair Ave. Mr. Anin Strniša, 6305 Glass Ave.: .M:', 'rank ..Gaspari,, 887 Ansel Rd,; Ir. Jakob Resnik 3599 E. 81 St. : 7 Ir. J. Meglich, 67^3 Edna, Ave.; Ir. John Mesec, 14309. Darly St.; Ir. Frank Suhaelolnik, 6107 St. 'lair Ave.,
Brooklyn, N. Y. Mr. Josip krabe, 79 Evergreen Ave. ,
Bridgeport, Conn. Rev. Mich. . Golob, 450 Fine St.
Bridgeville, Pa. Mr, Ivan Vrtač-:ik, Box 595.
Forest City, Pa. Mr. Pctcr iwiovrsnik, l'.ox 279,1; :Miss M. ivete.
Houston, Pa. Mr. John .Pelhan
Pittsburgh, Pa. Mr. John Bo-, inc. 207- 57 St: ; Mr. George Ve- : elič 5222 Keystone St.; Mr. John Jolobič 5621 Carnegie St.; Geor-e Witkovich, 5104, Butler St.
Steelton, Pa. Mr. Anton Male-hich, 157 Main St.
Barberton, Ohio. Mr. Joe Lek-an, 149 Center St.
Chicago, 111. Mr. Jos. Zupančič 824.W. 22 PI.; John Horzen, [820 W. 23 PI.; Josip Perko, 1945 W. 22 St.
Joliet, 111. Mr. • J. Muliič, 506 Summit St.
Sheboygan, Wis. Mr. Mike Pro-jar 1621 N. 9 <St. ,.; j
Indianapolis, Ind. Mr. Frank Markič, 765 Holmes Ave.
Willard, Wis. Fr. Pero všel-:.-« Box 10.
Eveleth, Minn. Francis Gre-gorich, Box 22.
Soudan, Minn. John Loushin Box 1230.
Ely, Minn. J. J, Peshell, B.,x 165; John O t rin, Box 322.
Braddock, Pa. J. Lesjak, Tut Wood Way. ' ■ '
Newi Duluth, Minnv' Mike Špe>r har, 403—97th Ave. W.
Chisholm, Minn. Mj's. 13. Glo-bočiiik, 309 Central Ave.; John Klun, Box 668.
Buhl, Minn. Gregor Rus, Box 22.
Gilbert, Minn. Frank Ulčar, Box 574.
Hesperia, Mich. Marko Bluth, R. F. D. No. 2.
S^jŽ^ ie postal domača bes'eda v vsaki slovenski^druzini^^^l f^*? nvdi neprckosijivega čina. pri tolik.h bolečinah m	"j
-Tss^ssaisai	nadlogah.	„ .
Sedaine razmere so na's primorale, povišati ceno lia
raf	35 jn 65 centov za steklenico, ako.hočemo, da ostane
fe^ii	iste kakovosti in da enako učinkuje,
fell	S tem imate jamstvo,- ela staro dobro sredstvo z is o
j liliji	močjo tudi dobite. Nikar se dajte premotiti z ni/jo
B^fll®	ceno ničvrednih pouaredb. ®
I ; ElMii:l	Stari, pravi PaimE*pelle.r rlobete le v zavitku kot je -
I iMll' t	tu naslikan. Pri kv&oVanju jjazii. as. =:dro znawiko,
I mnM na besedo LokoI 111 na naše ime.
D • ffipil' i Pravi Pain-Expeller je dobiti v vseh uglednih lekar-I 'Hraf nah in naravnoftwl nas. Steklenica za 65c. je ko-I,	ristneja kot pa za^35c. ker obsega vec kot dvakrat
MSkfc ■ t0FrAD.RICHTER&CO. ^
t JrJr 74-SO Washington Street, New York	^^
JohniGornik
SLOVENSKI TRGOVEC IN KROJAČ
i '	, s 62x7 ST. CLAIR AVENUE
priporoča za nakup MOŠKE IN DEŠKE OPRAVE. • Izdeluje MOŠKE OBLEKE po naročilu točno in ceno.
DR. S. HOLLANDER,	§ |
M, DENTIST M	I J
1355 E. 55'th St. vogal St. Clair Ave j j
1	NAD LEKARNO.	Bj
> Ure od 9. dopoldne do. 8. zvečer..Zaprto ob sredih	|| || I popoldne in ob nedeljih. ^
NAŽNArf|IX)	ji
IIUilllllllllllHIillllllllllll	1
;	Posestva katera imamo ini za prodati so sledeča:	| (
Eno posestvo na vogalu za več trgovin.	|
Eno posestvo na vogalu za«dve trgovini.	| ||
Eno posestvo, residence z 7 sobami.	|| ;
Eno posestvo, residence s 12 sobami.	ji H
Eno posestvo, residence z ^ sobaijhi in kopališčem,	ffi : :
Eno posestvo, residence z 8 sobami in kopališčem	i ■';
in garage.	_	' I 'fl
Eno posestvo, residence z 9 sobami.
Dve posestvi, residence z 8 sobami in kopališčem.	|| . i
Eno posestvo, residence z 10 sobami in kopališčem,	i ;
Eno posestvo, residence z 4 sobami in kopališčem	| ,
in približno en aker sveta zraven na Blvd.	'.|
Vsa zgoraj navedena posestva so v dobrem redu in zelo po ceni ter se lahko kupijo na lahka odplačila. Za- | torej bode v vašo lastno korist če se oglasite pri nas pre- | dno kupite lcjei drugje.	1 ,
j ' Imamo tudi zelcl\ velilco lotov v različnih lokalih po | nizkih cenah.	| ;
ST. CLAIR REALTY CO. |
l!	c___e»T> r>r aid a\7T?	I
I Molitveniki z velikimi črkami za | I slabovidne m vse druge knjige I 1 iz bukvarne Ave Maria	§
1 . ' I se dobe pri ^NN?	#
j ANTONU v STRNIŠA : |
I 6305 Glass Ave.	Cleveland. O. ®
-■-"■-1 II ',.'.' I 'l' I, L i' "11 " III "'II i .Ii.iilin UI. I II III 'iqt! 1...............
I Telefon: Main 1441.	Telefon:-CbKi)ral 882i-Vl ^
J	/Mihael S. Gerezin	I
1	HRVATSKO-SLOVENSKI ODVETNIK	I
[ • PISARNA: SOBA ŠT. 414 ENGINEERS BUILDING, U : -	ria četrtem nadstropju.	S
I \ Vogal St. Clair in Ontario ceste, blizu Public Square €5 \	CLEVELAND, OHIO.	|
1	1 ' ' n ...................■ m.....' 1 111	- .■■ 1	- " "
. -	'	I
I Pohištvo, peči in hladilnice Ice - Boxes p
i	Vedno tiajbolše in najcenejše pri
J THE STAR FURNITURE CO j
5824 ST. CLAIR AVE.	|
I GOTOVINA ALI KREDIT. VZAMEMO LIBERTY | |,	SONDE KOT GOTOV DENAR	|
mm .^wte^iww
1	Naznanjam cenj. občinstvu, da sem presi;rbel z zimskim	! m	obuvalom od' najmanjše do največje mere, Kdor inia ■	■ i	največjo nogo, naj se zglasi pri nas. Kajti pri nas se doli	bi: Ženske črevlje od najmanjše pa do mere 10. Moške, od	..] B	mere 6 — pa do' 14. Največji ljudje so lahko brez skrbi,: ■	; - | I	da ne bodo hodili bosi. Cene so primerne. Se priporočani.	j
J FRANK SUHADOLNIK
1	6107 ST. CLAIR AVENUE.
I	CLEVELAND OHIO.	]
KRIŽARJI
ZGODOVINSKI ROWAN V ŠTIRIH DELIH
' Spisal: H. S1ENKIEWICH ±# Poslovenil: PODR/VSK1 '
Dalje.
... . .„■" p Mikolaj iz Dolgega lesa še naroči, naj se odpošljejo vešči .in j
spretni ljudje v Prusijo, ki poizvedb v Ščitili in Jansburgu, če se j
mar Jurandova hči ne nahaja oiidi, in v slučaju, ako je ni, kam so
jo odpeljali. Knez vzame svojo koščeno palico v roke ter odide, da j.
razda svoja poslednja povelja, kneginja' pa se obrhe k Jurandu, da i
ga nekoliko potolaži.
"Kako se imate?" ga vpraša.
On jc nekaj časa molčal, kakor bi ne bil slišal njenega vprašanja, potem pa naglo dejal:
"Kakor bi me kdo zbodel v staro rano."
"Torej zaupajte v usmiljenje'božje; Bog vam povrne Danuško, ako jim oddasie de Bergova."
"Dal bi jim celo svojo lastno kri." . . .	.
Kneginja je omahovala, ali naj mu it sedaj omeni	ven-
dar pa si je premislila, ker ni hotela še huje razžalfti nesrečn<2gai Ju-randa ; vrhu tega pa jo je tudi prevzel 'neki'.tajni'strah; Ko jo bosta iskala z Zbiškom, naj mu Zbjšek o tej priliki to pove'', j,e dejala. "Sedaj bi se mu lahko vse zmešalo v glavi". Zato je rajše govorila o nečem drugem.	.? :■
"Nas ne smete dolžiti", je rekla.. "Prišli so ljudje z vašim pis- j mom, opremljenim z vašim pečatom, v katerem je stalo črpo ita belem, da ste jako bolni.da vam ugaše.va pogled in da hočete še enkrat videti svoje dete. Kako so mogli nasprotovati in ne izpolniti očetovske zapovedi?"	" ■ .. , Jurand se jej prikloni in odvrne: "Jaz ne dolžini nikogar, milostljiva gospa." , "Verjemite pa tudi to, da jo vam Bog vrne, kajti Njegovo oko čuje nad njo. On jej pošlje pomoč, kakor jej jo jc bil poslal na poslednjem lovu, ko nas je napadel divji tur in je Gospod Jezus navdihnil Zbiška, da nas je ohranil. Le malo je manjkalo, da ni prišel sam ob življenje ter je bil tudi dolgo bolan, vendar pa je ubranil mene in Danuško. Za to pa mu je tudi knez dal paš in vitezke" ostroge. Glejte, roka Gospodova počiva nad nje. Zelo mi je je žal. Mislila sem si, da pride z vami, in da tu zagledam svojo priljubljeno Danuško, toda med tem... :
Glas se jej je tresel in solze so jej privrele iz oči j. ..Ali iz Ju-randa izbruhne na beli dan doslej potlačevana bolest nalile hudi uri. Z .obema rokama se pograbi za svoje dolge lase ter jam« trkati % glavo ob steno, kličoč iz vsega grla:
"Jezus! Jezus! Jezus!", i'"	v ■ ,
Toda Zbišek skoči k njemp, potrese ga z vso močjo za rame-in zakliče:	•	,. '*; 1
"Midva morava na pot!'V Spihov!"
-	' ' " , 1 ^ .	. "... ' - - I
1 ^	V ■ i '"XII, „ -t . .
v	- ,."• - ...,-.-v ' M v"	. '''•	\ ■ . -V "
"Cegavi so ti ljudje!" vjjras.a nakrat Jurand, zdramivši se za
Radzanqyem . i? ■ zamišljenosti kakor iz snu.	':. , <•••
"Moji", odvrne Zbišek v 5 ...V ,"	*	'
"AH so moji res vsi'ppghiili?" '.'.'/' '.' - ■ "• ' '.•'■;■ • ' T:.' ' i' ,
"Sam sem jih videl mrtve v Nedžiboru."
"Ni , jih več mojih starih, tovarišev!"
Zbišek mu ne odgovori besedice, in tako sta" šla molče dalje'. . ker sta hotela čim najpoprej, dospeti v Spihov, pričakuje, da ondi . "morda že najdeta Križarje. Na srečq je nastal zopet "mraz, drf sd : pota zmrznila, da so mogli urneje potovati, N Ko je napočil' večer, j _Je postal Jurand zopet bolj .zgovoren, Jel ga je izpraševati po onih Križarjih, ki so bili dospeli v lovski gradič, iiV Zbišek niu je poVe-, vdal vse o' njih pritožbi, o njih odhodu, o smrti gospoda de Fourči-ja,' o dejanju svojega služabnika: Čeha, kateri jV tako grozno pohabil Danveldovo roko. Pri tem pripovedovanju se spomni zlasti neke okoliščine,, in sicer te, kako je dospela v gradič oria žena, ki je prinesla zdravilni balzam. In takoj je jel izpraševati po njej Čeha in, Sanderusa. toda nobeden od nju ni vedel, kaj sc je zgodilo z njo.. • Zdelo.se -jima pa je, da je. odšla z temi ljudmi, ki so prišli po Daiiu-v8p, ali kmalu za njiiui. Zbišku je prišlo sedaj v glavo, da je ta ženska utegnila biti tjekaj poslana v ta namen,.d,a bi one ljudi opožo-rila na to, ako bi bil Jurand slučajno sam. v gradiču. V-tem slučaju bi se oni ne kili izdali za njegove ljudi, marveč so gotovo imeli pripravljeno kako. drugo pismo, katero bi bili oddali kneginji namesto onega izmišljenega. Vse je bilo osnovami s peklensko zvijačo, in mladi vitez, ki jc doslej le površno poznal Križarje, si je sedaj prvič domislil, da za nje tie zadoščajo le pesti,, marveč da jih je | treba zmagati tudi z glavo. Ta misel mu je bila pa zelo,neugodna, ker je v svoji preveliki tugi za ženo koprnel• sitno po boju in krvi. Tudi Danušine rešitve si ni predočeval drugače nego s celo vrsto bodisi posameznih ali skupnih borb, toda sedaj je spoznal, da bo morda treba hrepenenje po maščevanju in zaplenitvi šapeljcv privezati kakor medveda na verigo in iskati novih sredstev za rešitev Danuše. Premišljevaje o tem je obžaloval, da nima na svoji strani Matijca, ki je bil takisto zvit kakor hraber.
OdloČil sei je, da pošlje Sanderusa v Sčitno, da ondi poišče ono ženo ter poizve od nje, kaj se je zgodilo z Danušo. Rekel je sam sebi, da stvari sami ne bo dosti škodovalo, ako bf ga Sanderus hotel tudi izdati; v nasprotnem "s lil čaju pa- m« je mogel" doprinesti dokaj uslug, ker je imel on v svoji trgovini ''povsod odprt pristop. V Hotel pa se je še poprej posvetovati z Jurandom, toda odložil je to reč do Spihova. a to največ radi tega, ker je bila!že nastali noč in jc^JuVKnd^pft ^ojem^MeHk^^^tiiforu,	in; tugi
končno zaspal nasvojein' viš<jke.m sedlu. Toda Jurand" ni spal, mar' več- je le zato jezdil s px)bešeiio.!gtayp. ker ga jč5grozha'hesreča hudo potlačila;. Neprestano, je-hpslilMia njo, srce. mu je 'bilo polndj.bo-jazni in tuge, toda končno' .dejal: ' ' ' .	" j
"Za-ine bi .bilo bolje, ko hi bil zmrznil- pod Nedzibprom. Ali si me ti izkopal ?"' '' '.|V"	•: - ,
"Jaz z drugimi tovariši.'' ! "In na onem lovu si me: rešil dete?" "Kaj sem hotel storiti-drugega?"'-*'In tudi'sedaj mi hočeš-'pomagati ?"	•
In v Zbišku je izbruhnila na d3.11 tako velika ljubezen za Da-nušo in mržnja na Križarje, da je vstal na svojem sedlu ter spregovoril skozi stisnene zobe:	' ,
"Čujte, kaj vam povem:. Ako bi: imel tudi z zobmi razgrizti pruske zidove, vendar bi to storil, samo da jo osvobodim."
Na to je nastalo, za trenutek molčanje. Maščevanja željna in razbrzdana Jurandova narav se je enako oglasila z vso močjo pod 1 vplivom Zbiškovih besed. Zaškripal je z zobmi v temi ter ponavljal večkrat:	, "DanVeld, Loeve, Rotgier, Gotfried."
\" duhu pa si je mislil, da jim odda de Bergova, ako to zažele; 1 da jim da še celo odkupnino, ako bodo zahtevali, naj si bi moral' Oddati tudi ves Spihov? Toda'pozneje gorje'njim, ki so mu odnesli njegovo edino dete!	- : , ; . : ■■^^'■V- . . .	. ;)'..
Vso noč ni zatrsnil' očesa. V■ jutro so ga komaj; spoznali, takb ■ grozno se mu je spremenilo Hide v tej noči. Juranda je ganila Zbiš- j kova bolest in strast, radi tega je dejal:'	1
"Pokrila te je z ovojem,, odtegnila te smrti — vem, to vem Ali jo nemara ljubiš?"
Zbišek mu pogleda naravnost v oči ter odvriie - želo resno: '' "Ona je moja žena!"
•Toda Jurand vstavi konja ter pogleda v Zbiška, od-osupnenia pomežikuje z očmi.	'	.-
"Kaj praviš?" vpraša.
"Pravim da je ona moja žjjna .'in jaz. sem njen tuož." Vitez iz Spihova si zakrije z roko oči, kakor bi gii nakrat zadela strela; ne reče pa ničesar, marveč požene svojega konja na čelu karavane in tako $0 jezdili -molče daMi?',
- ^ ' ■' '"	• XIII.	• ' I ■''■ i
.. Zbišek, ki je jezdil za ti^im, se dolgo ni. mogel, premagovati in, rekel je sam sebi : "Rajše vidim, da izbrubpe, njegova jeza, nego to, da tako molči!" Radi tega zdirja zp n.jiin, trči s, svjpjitn sfremenoni. pjb njegovo^ Streme in spregovori:	. , ,
"Čujte, kako je to .bilo. Kaj je Ijapu(š|<a .v. Krakovu .za-n1c sto ' rila, to vam je žii.ano, toda tefta šc.ne yeste, d?1 -mi y lJogdancu prigovarjali, iuj -se .'oženim z jag^ejiko,'. hčerkp;'Zihai j? ^gorelic, ~ Moj stric Matija je to hotel, njen oče Ziii. je to hotel, pa.t^di najin sorodnik,, opat, je to hotel. ^ Toda čemu naj vam na dolp pripovedujem to? Deklica je poštena In lepa,-'f>a' tudi,njenii dota, bo precejšnja. Toda to se ni smelo zgoditi. ;6>lo mi je vza jagjenko žal, pa še huje mi je bilo žal za Danuško, torej sem pohitel na Mazo- | veško, kajti odkritosrčno vam povem, da brez nje nisem mogel da-Ije živeti. Spomnite se, kako ste jO tudi vi ljubili, spomnit? še. In ne boste "se čudili."	•	'
In Zbišek jf prenehal, čakaje ^ besedo iz Jurandovih ust,'toda on je le molčal. Zato Zbišek had'alj{ije:
"V lovskem'gradiču mi je dal Bog, da sein.kneginjp.iu Danuš- • ko rešil na lo\^u pred bikom. In kneginja je'takoj' rekla: "Sedaj Jurand ne bo' vVč nasprotoval, marveč si, bo. prizadevaj, nagraditi te za to." Toda jaz je niti takrat nisem"^Isi^riiSffiV yoljenja. Ni ^ mi godilo doBro.	.
da je le malo manjkalo, da' pisem;izpuhi	»MS?! '
|jte,;iprišli po Danušo ti ljudje, ki' Bi jo imii ^gtiftMov, jaz pa se vedno msem mogel vstati*s posneli'e. Misiji s^m da'je ■ odslej, več ne zagledani; ker sem <ji ^rtnšlj^al^da'¥fif{e' v • Spihov ter'oddaste komu driigemu'. Vsakimi ste bili tSt od- • ločno .pr&i/meritf?; Mislil	f^ire^M '
ki Bog. kaka je bila ona nbčf ;SaWo	^sF^lil''
j sem si,-da ne zagledam veČ; SQlfeaf'.klidl?-
na človeška "ljubezen in človeški bcileeina1.^'^'"	V' ,
, /.Pni 4h be sedali. s t rep ? t a	!
dega kova, vsekakor pa se premaga in recT^
Ljud;e_sO;pnsh po	večer ,,, l?oteh jo.
toda,kneginja jim je .naročila počakati dd jutfa^ |n, tč^ .^?«' Go-sppd jtziis ^lal^ misel,' nij& poklriri^
za Danušo. Mislil, s.ein; si • »bom v^ev^n^tola^ ako pji je Je -usojeno umreti. : Spomnite-';se.da;je deklipa' jniela' oditi,.'jaz pa, ostati bolan in blizu smrti! Ni bilo torej'časa prpsijti vašega dovp-, 'jenja. 'Kneza'- ni bilo' v lovskem gradicp,.kneginja pa. je omahovala, j ker. se ni« ime:la š; koni jiosvetovati; , Končno ste se, me z- duhovni-kom. VišonjkOm vendarle ^usmilila, in, duhovnik ,\;išonjek je naju zvezal. .\loč bož-ja, pravica božja. . ." V. ''	,, '.
Jurand mu seže v besedi:	! ■ "	'"■;
. "In kazen božja. .." '
"Čemu bi imela.tii biti kazen božja?" vpraša Zbišek. ''Spomni-te. se. c^a so poslali po njo pred poroko jjj da Ipi-jo .bili-brez dvoma ' odnesli, ako bi tudi potoke ne bilo."	. '.[!'■-^'y;
%"'• I ocla Jurand. mu ne odgovori mjfe^r,, tajtib jeml je, da-lj.e. ve^,^mišljen, mračen.:in dtrpnel. da se je :Zbtšek končno pro- " strašil, čeprav mu je zelo odleglo kakor č)o\<#u, ki je' končno .iz-" : bleknil dolgo zatajevaho tajnost, in si jel očitati ,v duhu z nemirom, 'M j« nep^stano;naraščal,, da se je stari vitez močno razsrdil dani ' in da bode^ odslej drug proti drugemu kakor 'tujca, jn. nasprptnika.
.In vsled tega ga je' prevzela velika, jnalosr^nost.. Nikda.r mu : še ni bilo tako tesno>Pri srcu, odkar je,bil odš^.z Bogdanca;"zdejo se mu je,,da ni sredstva, vfč, da bi si pridobil Juranda, in kar je še huje, da mu tudi DanuŠiha rešitev iiic .ne bo hasnila, ter ga v bodočnosti čaka le največja beda in nesreča. Toda ta malomarnost ni trajala dolgo, marveč se je takoj spremenila v,srd in željo po boj« iii krvi. Ako noče sloge, nu, pa bodi nesloga, naj se potem zgodi karkoli hoče. In- pri pravi jen je bil nastopiti celo proti Jurandu. Polastila se/ga je^elja i-biti se s komur si bodi, samo da si olajša gorje, pomiri.- svojo- bdlwino ; iii ■ jezo ter najde nekako' tolažbo.
Med tem dospo do kr.Čnje tja, razpotju, kateri so rekali "Syet-lik", v kateri je Jurand -n|^|l'i^|)očlval' in krmil,konje,- Nehdt.e,. jr to storil tudi sedaj. Čez tri^Mitii sta bila oba, 011 in Zbišek, v'po-sebni sobi. Nakrat pa se ys:tavi Jurartd pred mladim vitezom,.:ga ostro jiogleda iii- vpraša : " ;
. "Ti Si torej 'prišel šeibka;j zi ti jo ?" ' ;; » Zbišek mu 'odvrne''skbyd rezko :''	' .'• '•
."Mar mislite, da boni to tajil." '■>':<»?■•■■■<•?< '" . " Na to" pogleda naravnost v Jurahdov'e'oČi, pripravlja i jeZb odvriiiti hjegovd -jezo.' Toda nA licu starega bojevnika ni,bilo 0-paziti jeze,-marveč le bridko in brežniejnb tugo. ' '	, l
* ' j'Tirdi mojega o|i%ka si tešil",! Vpraša♦čežžtreiiutek, "in mene sr izkopal'iž'snega".' ' ■ « ' .. - :.:■.-'..	. '
Zbišek ga začuden in prestraše.n pogleda, boje se, da se mu morda ne blede v glavi, ker je vprašal znovič to, kar je že vprašal poprej, -	' - , -, ■ .	.....
"Sedite, sedite", reče ^bišek; "vidim, da ste še slabi." Toda 'Jurahd dvigne; roki, položi ju Zbišku na ramo,, i^r ga takrat na vso moč pritisne k prsim. Ko, se je iŽbišek zavedel po prvi osuplosti, objame Juranda- in tako Sta se dolgo'-držalk; ke^ je vezala drugega na drugegd vzajemna nesreča. ,..:
Ko sta se spustili, objdine Zbišek Jurandova kolena' iii s ^ilx'a-mi v očeh 11111 poljublja roke.
"Sedaj se mi ne boste upirali več?" vpraša. "Upiral , sem se ti, ker sem jo bil namenil Bogu." "Vi ste jo namenili Bogu. Bog pa jo je dal'meni. Njegova volja naj se-zgodi!"
. "Da, njegova volja!" ponovi Jurand. "Toda sedaj nam je treba, njegovega usmiljenja."
"Komu naj Bog pomaga, ako ne očetu, ki išče svoje dete, in možu, ki išče svojo žeho? lopovom vendar ne hb' pomagal,"
ugrabili!" odvrne .Jurand,
:;f'"Dam jim vse, kar bodo hoteli."	v
j^Toda pri spominu 11a Križarje se zbudi Vv njem stara jeza, k! g^prevzame kakor plamgn. kij'ti škri'pa:f^ % zObmi doda čez nekaj
; 1	f '.i-S '>!', ' , S■ V•''■-v
^ "Pa jim tudi "še kaj dodam, cestar 'ne bodo veseli." '
ill '"rudi iaz sem j'm prisegel maščevanje", odvrne Zbišek, "ali seaaj morava oditi v Spihov:"
Zbišek je priganjal, naj bodo konji .čim najurneje osedlani,— Brž ko so se najedli ter se ljudje nekoliko ogreli, so šli zopet na pot, ne glede na to, da.se je ž.e mračilo. Ker je bila pot še dolga, po noči pa je bilo zelo mrzlo,'sta se peljala Jurand in Zbišek na saneh, ker še oba nista-bila dov.olj trdnega zdravja. Zbišek je pripovedoval o stricu Mktiju, po katerem mu je bilo zelo dolg čas, ter ppmiloval, da ga nima poleg sebe, kajti sedaj bi jako potreboval njegovo hrabrost, še bolj pa njegovo zvitost, ki mu je bila zoper takega sovražnika potrebnejša nego hrabrost. Končno se obrne ,k Jurandu ter vpraša:
"Ali ste vi. zvit? Tega jaz o sebi ne morem reči." "Tudi
jaz ne", odvrne Jufand. "Nisem se boril 7. njimi z zvijačo, marveč .s svojo roko in z ono bolestjo,, ki so mi jo bili zadali."
"Jaz to .raztunenjV, reče mladi vitez. "Razuinem pa to radi te--ga, ker ljubim Danuško, katero-so ugrabili. Ako je, ne daj Bog. ,'." ' rt ;- '. ■.■ ,, : (Nadaljevanje prih.)
JE NEKOLIKO DNI JE.
Se nekoliko dni je do zaključka nabiranja udov za Zvezo Kat. •.] Slovencev.
Po
zanimanju, katerega se opa ža po slovenskih naselbinah za to narodno književno podjetje, Sodimo, .da bode za prihodnje leto, število članstva izdatno posko- ! Čilo. In tako je prav!
.NoJdcu zaveden slovenski rodoljub, ne bode, .ftpril,svoje, dolžno-sti .^o, svojega naroda niti do svo jega..prepričapj>,''ako,:ne bpde-nje govo ime napisatio nied imeni naročnikov' te Zveze." To književno godjet^e ima velikanski izobraže-V a lni' n arti e 11, ' 1 m a', namen blažiti
srca in glave rojakov. ..... -
' Ob enem ima namen braniti'naše .narodne svetinje proti, napadam'naših sovražnikov iii narod- ■
'..»v,-.,-Si.". ;;r? .««.;tK'.-v/•/.- . ■ ., ■ .
nth. zapeljivirev. ' - ,-'
. »v	■, ,v <r-r
g,;,Z,a ppjio.jnje^leto je Z veza niz*-: .
d^liena.rv■ .č,l ^n,e.,Žyeze in .vi"
.Naročnik- ^.ktijjigepbča ,$1.25 ill "S..t^m do.bi fanip. književni dar/ katerega daje Zveza udom.
. Kdor pa,plača poleg tega še 35c in s..tem pristopi v Zvezo, s tejn oglaša zl idejami Zveze, s ten; .poinaga , razširjati katoliški tisk med. nami. Vzemimo, ela bi jCjoo 'udov, imela Zveza letos, i To bi bilo 5000 kvodrov, to je jiad tisoč dolarjev. Za ta denar bi Zve ''/S izdala tudi še med letom haj-ntanj 5 brošuric o najvažnejših' dnevnih vpr^ijih|?l|^'i, -riče bl udje do'hrii zastonj, lieddje pa po." prav znižani e:eni.
Tii kdo ne vidi velikanske potrebe. takih-Ie brošuri.c ? ' ;
,'Zato,' zavedni ..rojaki; čč; gg. slo^nski duhovniki, možje društev Najsv. Imena, ali imamo pravico apelirati na Vas in na
Vašo zavednost, da pristopite korporativno, to je, cela društva v Zvezo?
Kako lepo bi bilo, ako bi v vsa ki naselbini, kjer je tako, društvo, kar celo pristopilo v Zvezo z odborom in vsemi udi.
Dajmo možje, zganimo se! Čas je resen ! Čas je velik ! Bodimo še mi resni in veliki!
Vsi v Zvezo Kat. Slovencev j:
.f as za-nabiranje udov smo po:-daljšali do 31. maja., —. .HitiniQ vsi,! -i):-;':; .. ' I
JUGOSLAV RELIEF.
-O--■'■!-
; NAZNANILO.
,:Vsem onim rojakom 'V^G^eVif?? .l.a-ndu ihfpo širni- Aiiieriki, kateri so; poslali. svoja: pisma, da sem jih. odposlal skozi Švico, naj: bo na tem mestu vsem povedano, 'da :,£em -dobil od dveh mojih prijate-' Ijev ixl tatu odgovore,'da; so pisma prejeli in jih odposlali naprej v Jugoslavijo.
Pet dni rabi še pošta iz Švice do doma, kamor je pismo' namenjeno. Radi tega sedaj lahko vsak pričakuj« V kratkem času odg&-vora na swoje pismo. Ker je sedaj pošta deloma odprta, se^ vseeno rojaki obrnejo do mene za razne informacije glede, stare .domovine.' Imel sem ž\;ezo skozi čeli ča;S' vo^ief'i vsetn-krajem sveta. Zatorej sem tudi pripravljen pomagati našim rojakom z nasveti-glede poizvedb sorodnikov doma in glede smrtnih slučajev itd.
Frank Hudovernik, finančni tajnik SNZ. v Ameriki, IO52. E. 62d St., Cleveland, Ohio.
Dr. j. V. Župnik
ZOBOZDRAVNIK
T t'j ,'V f ) fj .'-k/' A-; {/}'•■''Hi	a n	.. .' .•'-'.	.. '
6127 St. Clair Avenue
Grrfinovo prodajalno
Najbelte mogoče zobozdr&vniško delo ža zmerne cene.
Kot plačilo se vzame tudi "Libei ty
Bonde"
POMLAD JE TUKAJ.
i
"Pomlad je tukaj z zelenjem in travo", kakor pravi Lord Tennyson v eni izmed svojih pesmi. Toda prvi tedni tega lepega let-: nega časa so navadno še vedno pod vplivom zime, ki ni nič kaj pripravljena oddati svojo vlado. In te poredne tedne lahko preživite popolnoma brez nevarnosti, ako je vaše telo železno, močilo in zavarovano proti bolezni. Za to je Trinerjevo zdravilno grenko vino najboljše. Ako je želodec v......
i redu, potem je čelo telo mp.čno in se lahko zoperstavlja vsaki bolezni. Trinerjevo zdravilo spravi že-L lodec v najboljše stanje in ga dr-' ži čistega. Pospešuje prebavo in poVe-ča apetit. Dobiš ga po vseh lekarnah. Toda zahtevajte- samo i Trinerjevo zdravilno grenko vi-j: no. Ako pa vas nadleguje reuma-r ti,zem ali trganje, lumbago itd., ra , bite Trinerjev Liniment, ki je naj :. boljše zdravilo. V vseh lekarnah. / Joseph Triner Company, 1333-1 1343 So: Ashland Ave.,'Chicago;/ >. Ids'- ■' . •	" . ./.š-■■
i ,; '
National DrugStore
Slovenska Lekarna vogal St Clair in 61 ce*te ,
Naša lekarna je tekom svojega obstanka postala znana kot najboljši kraj, kjer se 'dobe'zanesljiva; veža in dobra zdravila. Z vso -krbjo tudi izdelujemo zdravila po zdravniških predpisih. . Kadar dobiš oel zdravnika pred -lis za zdravila, pridi Vselej k.tiant 11 bos. zadovoljen.	.
Naša zdravila so vedno sveža.
Obrestovat?
Se prične vsaki dan
kadar naložiš v
LAKE
SHORE
BANK
Obresti se plačujejo do dneva, ko vzdigneš denar, kakor po splošni regulaciji.
St Clair and E. 55th St. Prospect and Huron Rd.
VAŠA OBLEKA
bo zgledala kot nova ako jo prinesete 11am čistiti, barvati ali popraviti. Mi tudi Vašo staro o-bleko prenaredimo po novi niodr.
Frank's Dry Cleaning Co.
Telefon: Central in Rosedale 5694. Delavnica in urad 1361 EAST 55th ST. naproti Lake Shore Banke. COLLIN WOOD — PODRUŽNICA 15513 WATERLOO RD.
j. j. peshell
Sox 15	Ely, Minn.
ima v zalegi molitvenike ž malim in veliki ji tiškom.
Save (he
EasyWay BUVWCs